Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.24
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Rubi Yayra Goka
0
31027
166827
149718
2026-04-22T02:54:26Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166827
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ruby Yayra Goka''' (jibinaa ko 15 mee 1982, [[Akra|Akraa]] ) ko dental Ganaajo, binndoowo. O ɓuri anndeede ko e wonde keɓɗo njeenaari Burt Award keewndi ngam binndol Afrik to Ganaa.
Goka, mo woni kala ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dental Ganaa, ina ardii hannde departemaa dental to opitaal jannginoowo Ho.<ref>Burt Award Winners". Ghana Book Trust. Archived from the original on 1 December 2017. Retrieved 28 November 2017</ref>
== Ngendam ==
Goka jibinaa ko to [[Akra|Accra]], [[Gana|to leydi Gana]], jibinaa ko Simon Yao Goka, [[Diplomat|dipolomaat]] pentiiɗo e Lydia Aku Goka, yumma jooɗiiɗo e galle. Nde Ruby heɓi duuɓi ɗiɗi, ɓesngu mum ummii to [[Ecoppi]], ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele biyeteengal Peter Pan. Nde o heɓi duuɓi jeegom [[Achimota School|,]] ɓesngu makko arti Ganaa, o jokki jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal St.
O heɓi BDS to duɗal jaaɓi haaɗtirde dental Ganaa e hitaande 2009 , o golliima duuɓi ɗiɗi to opitaal Ridge Accra, to Accra. Caggal ɗuum o ummii o fayi Sogakofe, o golliima duuɓi ɗiɗi to opitaal diiwaan Tongu Sud. O wonii fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e seppooji Ghana caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde janngirde Komfo Anokye, Kumasi e hitaande 2016 e jaŋde makko fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde dental Ghana, Accra e hitaande 2023. O wonii hannde hooreejo departemaa janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dental, to.
E hitaande 2017, Goka heɓi njeenaari e nder cate binndol e binndol teskinngol e nder njeenaaje 40 les 40 to Ganaa. O rokkaama kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e safaara e nder dental e hitaande ndee tan. Goka ko fedde Mandelaa Wasinton e hitaande 2017.<ref>"CODE Announces The Winner of The Burt Award For African Young Adult Literature All Stars". Burt Literary Awards. Archived from the original on 24 July 2019. Retrieved 28 November 2017</ref>
== Bibliyogaraafi ==
'''Defte mawɓe''' :
* [https://books.google.com/books?id=mV2nngEACAAJ ''Ko ɓuuɓnaa''] (2011)
* [https://books.google.com/books?id=aQ9GnwEACAAJ ''E nder Cakaare''] (2011)
'''Defte sukaaɓe mawɓe''' :
* [https://www.amazon.com/Mystery-Haunted-House-Kakra-Panyin-ebook/dp/B07575YCK4/ref=sr_1_6?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-6&keywords=Ruby+Goka ''Sirru suudu ɓuuɓndu''] (2010)
* [https://www.amazon.com/LOST-ROYAL-TREASURE-RUBY-YAYRA/dp/9988841183/ref=sr_1_10?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-10&keywords=Ruby+Goka ''Ngalu laamɗo majjuɗo''] (2011)
* [https://www.amazon.com/When-Shackles-Fall-Kakra-Panyin-ebook/dp/B075737VTV/ref=sr_1_8?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-8&keywords=Ruby+Goka ''Nde kaɓirɗe njippii''] (2012)
* [https://www.amazon.com/Those-Wait-Ruby-Yayra-Goka-ebook/dp/B075737RZC/ref=sr_1_4?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-4&keywords=Ruby+Goka ''Ɓeen ɗaɓɓooɓe''] (2012)
* [https://www.amazon.com/Perfectly-Imperfect-Ruby-Yayra-Goka/dp/9988194951/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-1&keywords=Ruby+Goka ''Ko timmaani timmuɗo''] (2013)
* [https://www.amazon.com/Plain-Yellow-Ruby-Yayra-Goka/dp/9988214243/ref=sr_1_5?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-5&keywords=Ruby+Goka ''Oolo laaɓɗo''] (2014)
* [https://www.amazon.com/Step-Monster-Ruby-Yayra-Goka/dp/9988230397/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Ɗatal-Monster''] (2015)
* [https://www.amazon.com/Kiss-Girl-Ruby-Yayra-Goka/dp/9988871430/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Ngam muñde ɓiɗɗo debbo''] (2018)
* [https://www.amazon.com/Whatever-Takes-Ruby-Yayra-Goka-ebook/dp/B081HZFZ93/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Ko woni heen fof''] (2019)
* [https://booknook.store/product/blast-to-the-past//ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Puccugol Haa Ko Yawti''] (2020)
* [https://www.mybooksiebox.com/products/girl-on-fire?srsltid=AfmBOopI_7nza6qnTgd7lPmNdSHROfHBlnoYodoEWz0P6RirysEuRaUP/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Bojel e yiite''] (2020)
* [https://www.amazon.com/Even-When-Your-Voice-Shakes/dp/1324017112/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-3&keywords=Ruby+Goka ''Hay So Daande Maa Diwtii''] (2022)
* [https://web.archive.org/web/20251109154756/https://booknook.store/product/plain-yellow-8/ ''Koɗorɗe ɓuuɓɗe''] (2024)
* [https://booknook.store/product/plain-yellow-3/ ''E nder''] (2024)
'''Defte sukaaɓe''' :
* [https://www.amazon.com/Gift-Fafa-Ruby-Yayra-Goka/dp/9988187424/ref=sr_1_7?ie=UTF8&qid=1511965178&sr=8-7&keywords=Ruby+Goka ''Dokkal wonande Fafa'']
* ''Yiɗde Tani'' (2016)
* [https://web.archive.org/web/20251109034948/https://booknook.store/product/mamas-amazing-cover-cloth-hardcover/ ''Ɓoornugol Mama kaawniingol''] (2018)
* ''Deftere am ABC nde konnguɗi keertiiɗi'' (2021)
* ''Sela heɓi taƴre'' (2024)
* [https://web.archive.org/web/20250918012648/https://booknook.store/product/plain-yellow-6/ ''Xornam Xonekso''] (2024)
* [https://web.archive.org/web/20251008160635/https://booknook.store/product/plain-yellow-5/ ''Neene e gujjo ngaari''] (2024)
'''Antolooji''' :
* ''Yumma, Antologie binndi dow yumma'' (darnde: "ABCs yumma")
== Njeenaaje ==
* Monteiro Lobato FNLIJ Award 2023 ''(Mesmo Quando sua voz Falar)''
* Rise: A feminist Book Project for Ages 0-18 Honour Book 2023 ''(Even When Your Voice Shakes)''
* Efua Sutherland Children's Book Prize 2022/Ghana Association of Writers' Children's Story Prize ''(Even When Your Voice Shakes)''
* Brittle Paper's 100 Notable African Books of 2022 ''(Even When Your Voice Shakes)''
* Books for Keeps Ten of the Best: Books from the Commonwealth 2022 ''(Even When Your Voice Shakes)''
* Kirkus Review 2022 ''(Even When Your Voice Shakes)''
* School Library Journal Review 2022 ''(Even When Your Voice Shakes)''
* Efua Sutherland Children's Book Prize 2021/Ghana Association of Writers' Children's Story Prize ''(Trotro Trio: A Blast to the Past)''
* Women in Sports Collection 2020 ''(Girl on Fire)''
* IBBY Honour Book 2020 (Mama's Amazing ''Cover Cloth)''
* Efua Sutherland Children's Book Prize 2020/Ghana Association of Writers' Children's Story Prize ''(Mama's Amazing Cover Cloth)''
* CABA Honour Book 2019 ''(Mama's Amazing Cover Cloth)''
* Ayi Kwei Armah Award 2019/Ghana Association of Writers Novel Prize ''(To Kiss a Girl)'' (2019)
* Inspire Us Book Collection 2019: Honour Book (''Whatever it Takes'') (2019)
* The Professor Kofi Awoonor Literary Prize 2018: Second runner-up ''(In the Middle of Nowhere)''
* Efua Sutherland Book Prize 2018/Ghana Association of Writers' Children's Story Prize ''(A Gift for Fafa)''
* Ayi Kwei Armah Award 2018/Ghana Association of Writers' Novel Prize Runner-up ''(In the Middle of Nowhere)''
* Burt Award for African Literature 2018 ''(To Kiss a Girl)''
* CODE Burt Award for Ghanaian Young Adult Literature 2018 ''(The Broken Wall)''
* CODE Burt Award for Young Adult Literature: All Star Edition 2017 ''(The Step-Monster)''
* Medical Excellence Award—Dentist category (2017)
* 40 under 40 award: Authorship and creative writing (2017)
* Burt Award for African Young Adult Literature (2017) (Finalist)
* Ghana Writers’ Awards—Short Story Category (2017) (Finalist)
* Burt Award for African Young Adults (2017) (Honour Prize)
* Burt Award for African Literature (2015) (First Prize)
* Burt Award for African Literature (2014) (Second Prize)
* Burt Award for African Literature (2013) (First Prize)
* Burt Award for African Literature (2012) (Second Prize)
* Burt Award for African Literature (2012) (Honourable Mention)
* Burt Award for African Literature (2011) (Second Prize)
* Burt Award for African Literature (2010) (Third Prize)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
inuenjyjret4lwxds1kd9zrheyaq0bt
Template:Infobox person
10
32868
166704
136210
2026-04-21T16:00:16Z
De-Invincible
7477
166704
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox|child={{{child|}}}
| bodyclass = biography vcard
| bodystyle = {{#if:{{{box_width|}}}|width:{{{box_width}}};}}
| above = {{#if:{{{honorific prefix|{{{honorific_prefix|}}}}}}|<span class="honorific-prefix" style="font-size: small">{{{honorific prefix|{{{honorific_prefix|}}}}}}</span><br />}}<includeonly><span class="fn">{{{name|{{PAGENAME}}}}}</span></includeonly>{{#if:{{{honorific suffix|{{{honorific_suffix|}}}}}}|<br /><span class="honorific-suffix" style="font-size: small">{{{honorific suffix|{{{honorific_suffix|}}}}}}</span>}}
| image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=frameless|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}}
| caption = {{{image caption|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}}
| label1 = Native name
| data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|<span class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}" xml:lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</span> }}
| label11 = Born
| data11 = {{br separated entries|1={{#if:{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}|<span class="nickname">{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}</span>}}|2={{{birth_date|}}}|3={{#if:{{{birth_place|}}}|<span class="birthplace">{{{birth_place|}}}</span>}}}}
| label12 = Disappeared
| data12 = {{br separated entries|{{{disappeared_date|}}}|{{{disappeared_place|}}} }}
| label13 = Status
| data13 = {{{disappeared_status|}}}
| label14 = Died
| data14 = {{br separated entries|1={{{death_date|}}}|2={{#if:{{{death_place|}}}|<span class="deathplace">{{{death_place|}}}</span>}}}}
| label15 = Cause of death
| data15 = {{{death cause|{{{death_cause|}}}}}}
| label16 = Body discovered
| data16 = {{{body discovered|{{{body_discovered|}}}}}}
| label17 = Resting place
| class17 = label
| data17 = {{br separated entries|{{{resting place|{{{resting_place|{{{restingplace|}}}}}}}}}|{{{resting place coordinates|{{{resting_place_coordinates|{{{restingplacecoordinates|}}}}}}}}}}}
| label18 = Monuments
| data18 = {{{monuments|}}}
| label19 = Residence
| class19 = {{#if:{{{death_date|}}}{{{death_place|}}}||label}}
| data19 = {{{residence|}}}
| class20 = category
| label20 = Nationality
| data20 = {{{nationality|}}}
| label21 = Other names
| class21 = nickname
| data21 = {{{other names|{{{other_names|{{{othername|{{{alias|}}}}}}}}}}}}
| class22 = category
| label22 = Ethnicity
| data22 = {{{ethnicity|}}}
| class23 = category
| label23 = Citizenship
| data23 = {{{citizenship|}}}
| label24 = Education
| data24 = {{{education|}}}
| label25 = ''[[Alma mater]]''
| data25 = {{{alma mater|{{{alma_mater|}}}}}}
| label26 = Occupation
| class26 = role
| data26 = {{{occupation|}}}
| label27 = Years active
| data27 = {{{years active|{{{years_active|{{{yearsactive|}}}}}}}}}
| label28 = Employer
| data28 = {{{employer|}}}
| class28 = org
| label29 = Organization
| data29 = {{{organization|{{{organizations|}}}}}}
| class29 = org
| label30 = Agent
| data30 = {{{agent|}}}
| class30 = agent
| label31 = Known for
| data31 = {{{known for|{{{known_for|{{{known|}}}}}}}}}
| label32 = {{#if:{{{credits|}}}|Notable credit(s)|Notable work(s)}}
| data32 = {{#if:{{{credits|}}}|{{{credits}}}|{{{notable works|{{{notable_works|}}}}}}}}
| label33 = Style
| data33 = {{{style|}}}
| class33 = category
| label34 = Influenced by
| data34 = {{{influences|}}}
| label35 = Influenced
| data35 = {{{influenced|}}}
| label36 = Home town
| data36 = {{{home town|{{{home_town|}}}}}}
| label37 = Salary
| data37 = {{{salary|}}}
| label38 = Net worth
| data38 = {{{net worth|{{{net_worth|{{{networth|}}}}}}}}}
| label39 = Height
| data39 = {{{height|}}}
| label40 = Weight
| data40 = {{{weight|}}}
| label41 = Television
| data41 = {{{television|}}}
| label42 = Title
| data42 = {{{title|}}}
| class42 = title
| label43 = Term
| data43 = {{{term|}}}
| label44 = Predecessor
| data44 = {{{predecessor|}}}
| label45 = Successor
| data45 = {{{successor|}}}
| label46 = Political party
| data46 = {{{party|}}}
| class46 = org
| label47 = Political movement
| data47 = {{{movement|}}}
| class47 = category
| label48 = <span style="white-space:nowrap;">Opponent(s)</span>
| data48 = {{{opponents|}}}
| label49 = Board member of
| data49 = {{{boards|}}}
| label50 = Religion
| data50 = {{{religion|}}}
| class50 = category
| label51 = Denomination
| data51 = {{{denomination|}}}
| class51 = category
| label52 = Criminal charge
| data52 = {{{criminal charge|{{{criminal_charge|}}}}}}
| label53 = Criminal penalty
| data53 = {{{criminal penalty|{{{criminal_penalty|}}}}}}
| label54 = Criminal status
| data54 = {{{criminal status|{{{criminal_status|}}}}}}
| class54 = category
| label55 = Spouse(s)
| data55 = {{{spouse|}}}
| label56 = Partner(s)
| data56 = {{{partner|{{{domesticpartner|{{{domestic_partner|}}}}}}}}}
| label57 = Children
| data57 = {{{children|}}}
| label58 = Parents
| data58 = {{{parents|}}}
| label59 = Relatives
| data59 = {{{relations|{{{relatives|}}}}}}
| label60 = Family
| data60 = {{{family|}}}
| label61 = Call-sign
| data61 = {{{callsign|}}}
| label62 = Awards
| data62 = {{{awards|}}}
| data64 = {{{misc|{{{module|}}}}}}
| data65 = {{{misc2|{{{module2|}}}}}}
| data66 = {{{misc3|{{{module3|}}}}}}
| data67 = {{{misc4|{{{module4|}}}}}}
| data68 = {{{misc5|{{{module5|}}}}}}
| data69 = {{{misc6|{{{module6|}}}}}}
| label63 = Signature
| data63 = {{#if:{{{signature|}}}|{{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{signature|}}}|size={{{signature_size|}}}|sizedefault=150px|alt={{{signature alt|{{{signature_alt|}}}}}}}} }}
| header70 = {{#if:{{{website|{{{homepage|{{{URL|}}}}}}}}}|Website}}
| data71 = {{{website|{{{homepage|{{{URL|}}}}}}}}}
| below = {{#if:{{{footnotes|}}}|'''Notes'''<div style="line-height:1.2em;">{{{footnotes}}}</div>}}
| belowstyle = border-top:1px solid #aaaaaa; text-align:left
}}<!--
-->{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|<!--
-->{{#if:{{{1|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Category:Infobox person using numbered parameter]]}}}}<!--
-->{{#if:{{{box_width|}}}|[[Category:Infobox person using boxwidth parameter]]}}<!--
-->{{#if:{{{death_date|}}}{{{death_place|}}}|{{#if:{{{salary|}}}{{{net worth|{{{net_worth|{{{networth|}}}}}}}}}|[[Category:Infobox person using certain parameters when dead]]}}}}<!--
-->}}{{#if:{{{pronunciation|}}}|[[Category:Biography template using pronunciation]]}}<!--
--><includeonly>{{ns0|{{#if:{{{signature|}}}|[[Category:Biography with signature]]}}[[Category:Articles with hCards]]}}</includeonly><noinclude>
<!---Please add metadata to the <includeonly> section at the bottom of the /doc subpage--->
{{documentation}}
</noinclude>
98hmhihq6gahes5hvu5ivgdhv843rhv
TLC Norway
0
38317
166835
158933
2026-04-22T04:04:27Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166835
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''TLC''' ko teleeji leydi Norwees. Ko adii fof ko rewɓe hakkunde duuɓi 25 e 49. Kanaal ngal fuɗɗii ko ñalnde 4 marse 2010, lomtii Discovery Travel & Living Europe.<ref>{{cite web|url=http://licensing.ofcom.org.uk/tv-broadcast-licences/updates/092010|title=Television Broadcast Licensing Update September 2010|publisher=Ofcom|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115132107/http://licensing.ofcom.org.uk/tv-broadcast-licences/updates/092010|archive-date=2010-11-15}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110709103332/http://www.tlcnorge.no/om-oss TLC Norge - Om oss]</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kampanje.com/medier/article5398320.ece|title=Satser mer på kvinner|access-date=2011-05-28|archive-date=2022-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123063133/https://www.kampanje.com/medier/article5398320.ece|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
jrzkdeknfagt4d2n60m3k0907vw0btm
LPGA Skins Game
0
38939
166789
160571
2026-04-21T22:35:23Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166789
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Skins Game''' ko kawgel golf ngel kaalis mum laawɗinaaka e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 2003. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Stonebriar Country Club to Frisco, Teksas tuggi 1990 haa 1998.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref><ref>[http://www.thegolfchannel.com/tour-insider/sorenstam-headline-lpga-skins-game-7939/ Sorenstam to Headline LPGA Skins Game]{{dead link|date=December 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Fijo LPGA KonAgra
2003 [[Karri Web]]
== JCPenney/LPGA ko pijirlooji ɓalli ==
1999-2002 [[Alaa kawgel]]
1998 [[Laura Daawiis]]
1997 Annika Sorenstam
1996 Laura Daawiis
1995 Dotti Mokri
1994 Patti Sheehan
1993 Betsi laamɗo
1992 Pat Bradley
1991 Alaa kawgel
1990 Jan Sitefason
== Tuugnorgal ==
ctrrl81voixbr7py64ohkr52dtjbmzr
Women in the Garden
0
38966
166866
160672
2026-04-22T05:49:09Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166866
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe e nder jardin (e Farayse: Femmes au jardin)''' ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Monet fuɗɗii e hitaande 1866 nde o yahrata e duuɓi 26. Ko golle mawɗe pentirɗe en plein air ; mawneeki kanndaa oo ina ɗaɓɓi e Monet pentugol feccere mum toownde tawa kanndaa oo ina jippina e nder ŋoral ngal o ɓuuɓni, mbele omo waawa jogaade miijo wooto e golle ɗee fof. Setting oo ko jarde jeyi mo o renndini. Sehil makko e debbo makko garoowo biyeteeɗo Camille Doncieux ƴettii limooje ɗee. Monet timmini golle ɗee ko e nder galle, o huutorii nate jaayndeeji ngam waɗde comci mbaylaandi.
Monet e oon sahaa ina fuɗɗii golle mum, ina jarriboo feere e fannu. Nate makko gadane ɗee ina njahdi e Salonuuji Pari, kono Women in the Garden jaɓaaka e hitaande 1867 sabu ŋakkeende toɓɓere e daartol. Ndeeɗoo feccere ko golle tan potnooɗe yahdude e tiitoonde makko : jokkondire hakkunde annoore e weeyo. Nate makko tabitini mo wonde gardiiɗo ummoriiɗo e dille impressionniste. Salon oo kadi ina mettini e mbaydiiji teeŋtuɗi ɗi Monet waɗi ɗii, mbaydi ndi, ko goonga, maa wontu gooto e maandeeji Impressionnisme. Ñaawirde gooto wiyi "Sukaaɓe heewɓe miijotaako hay huunde so wonaa jokkude e ngalɗoo laawol bonngol. Ko sahaa nde reenata ɓe e hisnude naalankaagal!" Natal ngal ko banndiiko naalanke biyeteeɗo Frédéric Bazille soodi ɗum ngam wallitde Monet e sahaa nde o alaa kaalis.
Hay so tawii Musée d'Orsay, joom natal ngal, ina siftina wonde « Monet waɗii e karallaagal mum daneeji ɓoornanteeri ndii, ina jokki e tiiɗtinde ɗum en e nder mbaydi jimɗi ɗii », Christoph Heinrich, binnduɗo nguurndam Monet, ina teskaa no jibinannde yiyri natal ngal ina ŋakki. E nder ngool miijo, limooje ɗee ina nanndi e ko ŋakki e nder dingiral hee, debbo oo ina woni e ñaamo "ina lummboo e leydi no wayi e jogaade jolngo suuɗngo les mbaydi mum". Jaɓɓugol pentol ngol e annoore e ɗoyngol ina yettee, kono e oon fannu, ina gasa tawa golle ɗee kollirii Monet ɗo laawol mum naalankaagal woni.
Ko Braun-Vega ƴetti
E hitaande 1984, Herman Braun-Vega naatni Rewɓe e nder Jardin e The Balcony mo Manet e nder jimɗi mawɗi e nder yeeso ɗi rewɓe ɗiɗo miskineeɓe Perunaaɓe njooɗii ina ɗaminii yeeyde won e leɗɗe leɗɗe mooftaaɗe e yeeso mum en. E nder ndeeɗoo natal, tiitoonde mum ko En attendant (Monet et Manet), Braun-Vega hollitii luural hakkunde ngalu Fuɗnaange, ngu limtooji Manet e Monet ɓurɗi moƴƴude e ñalnde alet, e baasal Fuɗnaange, ngu yeeyooɓe leɗɗe Peru lomtini. Braun-Vega kadi ƴettii « Rewɓe e nder jarne » (1983), « 1986 » e « 1987 » (1987).<ref>Quoted in [https://web.archive.org/web/20171208122350/http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/mujeres-en-el-jardin-3300.html?S=&tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=3072993a63 <!--dumb URL contains "[" "]", encoded here-->Musee d'Orsay: Claude Monet, Women in the Garden] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171208122350/http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/mujeres-en-el-jardin-3300.html?S=&tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=3072993a63|date=2017-12-08}}. Accessed March 3, 2010.</ref><ref name="rcm">{{cite book|last=Magalhães|first=Roberto Carvalho de|year=2003|title=Claude Monet|location=New York|publisher=Enchanted Lion Books|isbn=1-59270-009-8|pages=2}}</ref><ref>{{Cite book|last=Rivais|first=Yak|url=https://braunvega.com/picture?/2390/category/451-l_art_hop_l_humour_noir|title=L'art H.O.P. l'humour noir ! : L'humour noir dans les arts plastiques|publisher=Eden|year=2004|isbn=978-2-913-24594-5|pages=80-81|language=fr|trans-title=Dark humor in the visual arts|chapter=Le montage socio-culturel|trans-chapter=The socio-cultural set-up|quote=Devant le « balcon » de Manet, dans le « jardin » de Monet, des Péruviens pauvres sont assis dans l'herbe parmi les dames en crinoline.}}</ref><ref>{{Cite book|last=Le Corre-Carrasco|first=Marion|url=https://braunvega.com/picture?/3422/category/675-corps_et_territoire|title=Corps et territoire, Arts et littérature à travers l'Europe et l'Amérique|publisher=Presses universitaires de Rennes|year=2014|isbn=978-2-7535-3525-1|pages=135-145|language=fr|trans-title=Body and Territory, Arts and Literature across Europe and America|chapter=L'intericonicité chez Herman Braun-Vega|trans-chapter=Intericonicity among Herman Braun-Vega|quote=Semblant surgir d'un photoreportage sur l'Amérique latine actuelle, la figure centrale d'En attendant (Monet et Manet) est une femme accompagnée d'un enfant, placé en retrait derrière elle. Ils sont tous deux assis en tailleur sur le sol, et vendent là quelques plantes potagères empilées en petites pyramides. Image-frontière, image-contact dans le cadre de cette composition intericonique, elle est avant tout ici la représentation prototypique d'une modeste vendeuse de marché, icône pittoresque d'un fragment de vie quotidienne d'Amérique latine.}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1984|title=En attendant (Monet et Manet)|url=https://braunvega.com/picture?/241/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 195 × 300 cm}}</ref><ref>{{Cite book|last=Fourneret|first=Patrick|url=|title=Braun-Vega en 24 tableaux et un entretien|publisher=CRDP de Franche-Comté|year=1995|pages=32-33|language=fr, es|trans-title=Braun-Vega in 24 paintings and an interview|chapter=En attendant (Monet et Manet), 1984.|type=Interactive Compact Disc companion booklet|quote=ces personnages [...] nous font réfléchir à la contradiction des extrêmes, aux relations Nord-Sud. Évidemment ce couple central d'indiennes ne bénéficie pas de la décontraction qui règne dans le reste du tableau. Ailleurs c'est dimanche, qu'il s'agisse de l'environnement, de la façon de se vêtir... et ici c'est le quotidien.|chapter-url=https://braunvega.com/picture?/3027/category/576-braun_vega_en_24_tableaux_et_un_entretien}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1983|title=L'attente (Monet)|url=https://braunvega.com/picture?/301/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 162 x 130 cm}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1986|title=La espera en el campo (Monet)|url=https://braunvega.com/picture?/978/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 89 × 116 cm}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1987|title=Le temps des cerises (Monet, Cézanne, Picasso)|url=https://braunvega.com/picture?/220/category/12-1991_1987|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 146 × 114 cm}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5f1zyfq90woa8kzonylvc6pjk8ixt1d
The Office Depot
0
38975
166839
160712
2026-04-22T04:37:43Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166839
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Office Depot''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2001. Ngol fijiraa ko to Ibis Golf & Country Club to West Palm Beach, Florida tuggi 1997 haa 2000 e to Doral Golf Resort & Spa to Miami, Florida e hitaande 2001.<ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Depo Biro oo
2001 Park moƳƳere
2000 Karri Web
1999 Karri Web
1998 Helen Alfredson
Nyaamdu Dr Pepper Leydi Pro-Am
1997 Kelli Robins
== Ƴeew kadi ==
Kaɓirɗe Depot Office, ko kewu LPGA goɗɗo
== Tuugnorgal ==
31a8ci1nqekgji2ld1mmyowimcq8mdx
Las Vegas LPGA
0
39037
166796
160924
2026-04-21T22:46:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166796
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Las Vegas LPGA''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Las Vegas LPGA
1993 Tiris Jonson
Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele
1992 Dana Lofland
Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele
1991 Pennda Hammel
1990 Maagi Will
== Tuugnorgal ==
6ehphhg9snvg8fzyofo7qhtw85a6hzy
L'Origine du monde
0
39175
166788
161357
2026-04-21T22:34:29Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166788
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sifaa laaɓtuɗo natal''' ngal ina waawi wonde sabaabu, hay so tawii noon ko e mbaydi teskinndi, e golle Marcel Duchamp mawɗe cakkitiiɗe, Étant donnés (1946–1966), mahdi ndi kadi ina hollira natal debbo ina lelii e dow ɓale mum, ina yaaji koyɗe mum.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/joanna-hiffernan-courbet-nude-lorigine-du-monde|title=Who posed for the 'Mona Lisa of vaginas'?|last=Jones|first=Jonathan|author-link=Jonathan Jones (journalist)|date=25 September 2018|website=The Guardian|access-date=2018-10-05}}</ref>.
E hitaande 1989, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Orlan waɗii cibachrome L’origine de la guerre (Iwdi hare), woni sifaa L’origine du monde holliroowo ƴellitaare ɓalndu.{{Lang|fr|L'Origine du monde}}<ref name="tele">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{Cite book|first1=Benoit|last1=Noël|first2=Jean|last2=Hournon|title=Parisiana – La capitale des peintres au XIX<sup>ème</sup> siècle|publisher=Les Presses Franciliennes|chapter=Gustave Courbet – L'Origine du Monde, 1866|year=2006|page=37|isbn=9782952721400|language=fr}}</ref> or
Naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Vik Muniz waɗii mbaydiiji ɗiɗi e nate lolluɗe ɗee. "Arannde ndee [1999] ko foto baɗaaɗo e duƴƴe walla e diƴƴe, ina fijira e fedde moraal huuɓtodinnde hakkunde ƴiye debbo e ƴiye. E nder pecce ɗiɗmere [2013], Muniz ina rewna L'Origine e nder mooɓondiral nate jaayndeeji ciftortooɗe naalankaagal ngal produema e [...] ɓanndu.."<ref name="tele3">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref>"
Iwdiiji ɗiɗi aduna (2000) naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Enrique Chagoya "rewtini L'Origine du monde no mbaydi mbaylaandi caggal kareeli tati tiiɗɗi ɓaleeji, daneeji e boɗeeji e nder tati e nder ŋoral nate ɗee easel, ina wayi no 'firtude' nate Courbet.".<ref>{{Cite book|title=RED: A History of the Redhead|last=Colliss Harvey|first=Jacky|publisher=Black Dog & Leventhal|year=2015|isbn=978-1-57912-996-5|location=New York|pages=119–120}}</ref>
E hitaande 2002, naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jack Daws sosi teddungal e nate ɗee. Tiitoonde mum ko Origins of the World, ko nde deftere fotooje ceertuɗe vulvaaji, ƴettaaɗe e jaayɗe porno, ɗe njuɓɓinaa e montage..<ref>[https://web.archive.org/web/20150217201825/http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18 "Summary of analytical report – Painting on canvas, portrait of a woman"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150217201825/http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18|date=2015-02-17}}, Centre d'Analyses et de Recherche en Art et Archéologie, 7 February 2013</ref>
Naalanke Angalteer biyeteeɗo Anish Kapoor sosi ko e hitaande 2004, ina wiyee L’Origine du monde, ina tuugnii e nate Courbet. Pecce ɗee ngoni ko e suudu defte ñeeñal hannde e teeminannde 21ɓiire, Kanazawa to Japon..<ref name="guardian">{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/origin-of-gustave-courbet-scandalous-painting-revealed|title=Mystery solved? Identity of Courbet's 19th-century nude revealed|agency=[[Agence France-Presse]]|location=Paris|date=2018-09-25|website=the Guardian|language=en|access-date=2018-09-26}}</ref>
Natal ngal kadi ina sikkaa ko kañum addani Catherine Breillat ƴettude filmo mum e hitaande 2004, hono Anatomie de l'enfer (Anatomie de l'enfer) .<ref name="DB">{{cite news|last1=Dickey|first1=Christopher|title=The Muslim Playboy Behind Paris' Most Scandalous Painting|url=https://www.thedailybeast.com/the-muslim-playboy-behind-paris-most-scandalous-painting|access-date=9 January 2019|publisher=The Daily Beast|date=31 December 2018}}</ref>
Naalanke Serbi biyeteeɗo Tanja Ostojić ƴettii golle ɗee e nder nate mum e hitaande 2005, ɗe mbiyaten nate "panties UE". Hono no natal Courbet nii, posto oo hollitii wonde ina waɗi luural, haa jooni o ittaama e koolol naalankaagal ɗo o hollirtee e fuɗɗoode.<ref>Konstantin Akinsha (1 February 2008). [http://www.artnews.com/2008/02/01/the-mysterious-journey-of-an-erotic-masterpiece/ "The Mysterious Journey of an Erotic Masterpiece"]. ''[[ARTnews]]''.</ref>.
Naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Bettina Rheims udditi deftere Olga (2008) e foto jom suudu Olga Rodionova ina hollira L’Origine du monde ko famɗi fof haa laaɓi. Ceertugol seeɗa ngol ina hollita ƴellitaare ɗaɗi gila e teeminannde 19ɓiire haa 21ɓiire : ƴiye ɓuuɓɗe timmuɗe e jeewte ɓuuɓɗe e tatooji Olga Rodionova, so yerondiraama e mbaydi ɓuuɓndi Constance Quéniaux.<ref>{{cite web|url=https://www.measuringworth.com/datasets/exchangeglobal/result.php?year_source=1955&year_result=1955&countryE%5B%5D=France|title=Measuring Worth – Relative Worth Comparators and Data Sets|website=www.measuringworth.com}}</ref>. Deftere luulndiinde ndee dañii darnde mawnde, wonti haala hare sariya to leydi Riisi.
Ñalnde 23 feebariyee 2009 to wuro Braga, to leydi Portigaal, polis nanngi deftere wiyeteende Pornocratie nde Catherine Breillat winndi, hollirnde e nder defte defte, huutortoonde L’Origine du monde ngam waɗde heen mbaydi mum.[28] Luural mawngal waɗii e golle polis ɗee. Sabaabu mo o rokki oo ko ŋakkeende deeƴre renndo. Kadi, tiitoonde deftere ndee ina hollita ko selli ko ina wona porno ; Sariya leydi Portigaal haɗii hollirde pornooji e yeeso yimɓe.[citation needed]
E hitaande 2010, jimoowo Angalteer biyeteeɗo Tony Hymas winndi De l’origine du monde, jimɗi jimɗi baɗaaɗi e natal ngal kam e jokkondiral hakkunde Kuurbe e Komin Pari, tuugiiɗo e binndanɗe ɗe Kuurbe e hoore mum, Charles Boudelaire e Pierre Dupont mbinndi.
Naalanke Turki jibinaaɗo to Almaañ biyeteeɗo Taner Ceylan waɗii golle ina wiyee 1879 (Iwde e limlebbi nate majjuɗe) (2011) ɗo debbo tedduɗo Ottomaan gooto ɓoorniiɗo wutte ina darii yeeso mbaydi kaɓirgal L’Origine du monde.[29][30]
Ñalnde 29 mee 2014, naalanke biyeteeɗo Deborah De Robertis mo leydi Luxembourg jooɗii e dow leeso yeeso nate ɗee, ina ƴetta yiyngo neɗɗo oo. Ɗum addani reenooɓe kisal uddude suudu nduu e nanngude mo.[31][32]
Naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Candice Lin ƴettiti L’Origine du monde e mbaydi nanndundi e nate, wiyeteende Hunter Moon / Inside Out (2015). E nder maggal, L’Origine du monde mo Courbet jogii e gite « ina ƴeewa caggal e ƴeewooɓe ». So en ƴeewii e miijo rewɓe, golle Lin ina kaɓa e "asymétrie de la puissance [...] hakkunde ƴeewooɓe e yiyooɓe."[33]
E nder yeewtere 2023 e curator Hamza Walker, pentoowo Dana Schutz teskiima wonde nde ƴeew-ɗaa natal ngal to Musée d'Orsay "ngal ina tiiɗi haa jooni. ngal wonti caɗeele renndo e nder suudu nduu. Yimɓe ina ƴeewa ngal. Yimɓe ina ƴeewa ngal yimɓe ina ƴeewa ngal. Won ɗoon e ɓiɗɗo maɓɓe taking ɗum tan. Ɓe ngoni tan ko e caɗeele on feccere e haala kaa, ko huunde nde weldaani, kono ina weltina."[34]
E lewru mee 2024 natal ngal ina jeyaa e nate joy pentirɗe e "Me Too" to Centre Pompidou-Metz ɗe rewɓe ɗiɗo penti e nder njuɓɓudi naalankaagal ngal Deborah De Robertis yuɓɓini[35][36] ngam salaade jikkuuji ƴaañooɓe e huutoraade ɗi gardiiɗo koolol ngol Bernard Marcadé e worɓe woɗɓe e nder naalankaagal aduna37.
E lewru oktoobar 2024, e nder deftere mum « Les les iwdi aduna », Giselle Blanchard hollitii wonde siifde natal ngal e Courbet ko aksiyoom, goonga mo nanndaani e hoore mum haa laaɓi cer Senngo e hareeji sariya
E lewru feebariyee 1994, deftere wiyeteende Adorations perpétuelles (Adorations perpétuelles) nde Jacques Henric [fr] winndi, yaltinii e mbaydi mum L’Origine du monde. Polis yilliima defte Farayse keewɗe ngam yaltinde deftere nde e windooji mum en. Joom en deftere seeɗa ina njoginoo deftere nde, kono woɗɓe ina ɗooftoo, won heen kadi ina njiɗi ittude nde.[citation needed]
E lewru feebariyee 2011, Facebook ƴetti L’Origine du monde caggal nde naalanke biyeteeɗo Frode Steinicke mo Kopenhag yaltini ɗum, ngam hollirde ko o haali e yeewtere teleeji yaltunde e DR2. Caggal nde ɗum waɗi, huutortooɓe Facebook woɗɓe heewɓe, e dow fenaande, mbayli fotooje mum en e nate Courbet ngam wallitde Steinicke. Facebook, mo adii haɗde lowre Steinicke, haa jooni artiri ɗum tawa natal L’Origine du monde alaa heen. Nde haala kaa heɓi hakkillaaji jaayndeeji, Facebook momti kelle goɗɗe ko faati e nate ɗee..<ref>{{cite web|url=https://www.scmp.com/news/world/europe/article/3262298/2-women-charged-spraying-metoo-graffiti-nude-painting-paris-museum|title=2 women charged with spraying MeToo graffiti on nude painting at Paris museum|date=11 May 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/C6pDYqaLBNK/?hl=en|title=Instagram}}</ref>
E lewru oktoobar 2011, kadi, wullitaango waɗaama e Facebook to Ñaawirde Toownde Pari (ñaawirde kuuge Pari) tawi ko kuutortooɗo Facebook Faraysenaajo gooto, caggal nde lowre mum sosaa sabu hollirde natal L’Origine du monde. Natal ngal ko jokkondiral e yeewtere teleeji yaltunde e Arte ko fayti e daartol natal ngal. Nde tawnoo o dañaani jaabawol e iimeeluuji makko feewde e Facebook, o felliti wullitaade ngam "ƴaañde ndimaagu haalde" e dow sarɗiiji Facebook cifotooɗi ñaawirɗe tawaaɗe e nder diiwaan Santa Clara, Kaliforni, ko nokku keeriiɗo ñaawoore ngam denndaangal ɗaɓɓaaɗe ñaawoore.[41] E lewru feebariyee 2016, ñaawirde Pari wiyi wonde Facebook ina waawi ñaaweede to Farayse.[42]
E hitaande 2018, ñaawirde Farayse wiyi wonde Facebook feewaani e uddude konte makko. Facebook waylii politik mum ngam newnude natal ɓalewal e nder golle naalankaagal, o waɗii dokkal e fedde naalankaagal mbeddaaji Farayse.<ref name="tele2">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{cite web|work=[[Paris Match]]|title=''L'Origine du monde'': Le secret de la femme cachée|url=http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|date=7 February 2013|language=fr|access-date=2013-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20130415141855/http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|archive-date=2013-04-15|url-status=dead}}</ref>
Filmogaraafi
Jean Paul Fargier, 1996, hojomaaji 26[46]
== Tuugnorgal ==
18on8q7q1ffa305jf9sevr4gbduevxb
Petra Divišová
0
39263
166822
161677
2026-04-22T02:07:14Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166822
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Petra Divišová''' (jibinaa ko 5 suwee 1984), ko diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde FC Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>{{CMFS player|DivisovaPetra}}</ref><ref>[https://archive.today/20120919043209/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1902661/profile/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref><ref>{{cite news|url=https://www.sport.cz/clanek/fotbal-reprezentace-velka-ztrata-ceska-fotbalova-hvezda-konci-s-reprezentacni-karierou-1115189|title=Velká ztráta! Česká fotbalová hvězda končí s reprezentační kariérou|language=cs|work=Sport.cz|publisher=Borgis|date=13 June 2019|access-date=8 November 2025}}</ref>
Kugal
Caggal nde o fuɗɗii golle makko e TJ Blatná, e hitaande 2004 o arti e 1. FC Gera e nder diiwaan Almaañ. E lewru abriil 2007 o waɗii kawgel makko gadanel e kippu leydi Cekoslowaki e nder pottital hakkunde maɓɓe e Siwis, e ndeen hitaande o siifondiri e Slavia Prague, ɗo o fijiraa ko ina ɓura duuɓi sappo.<ref>[http://www.slavia.cz/DIVISOVA-Petra Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081203/http://www.slavia.cz/DIVISOVA-Petra|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20111211220313/http://www.slavistickenoviny.cz/soupiska.php?jmeno=132 Statistics] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211220313/http://www.slavistickenoviny.cz/soupiska.php?jmeno=132|date=2011-12-11}} in Slávistické noviny</ref> Ko ɗoon o fuɗɗii fiyde Ligue des Champions UEFA, o yettii nayaɓal finaal.
E hitaande 2026, Divišová naati e FC Prague.<ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=4oAuQvnexe4|title=Ohlasy na první jarní utkání FC Praha - Sparta 0:7|language=cs|work=[[Czech First League|FORTUNA=LIGA]]|date=14 February 2026|accessdate=15 February 2026|via=[[YouTube]]}}</ref>
Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel
Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade
Baku Azerbaijaan 1 5-0 6
2010-04-01 Biriksel Belsik 3 3-0
2010-08-25 Praag Azerbaijaan 2 8-0
2013, kawgel UEFA 2011-10-22 Pisek Portigaal 1 1-0 3
2012-03-31 Tondelaa Portigaal 1 5-2
2012-06-16 Praag Otiris 1 2-3
2015 Kop Aduna FIFA 2013-10-26 Strumica Fuɗnaange Maseduwaan 1 3-1 2
2014-02-13 Novara Itali 1 1-6
2019, kawgel fuku winndere 2017–09–14 Duundeere Tórshavn 1 8–0 TBD
2017-10-20 Domzale Slovenia 2 4-0
Nguurndam neɗɗo
O jeyaa ko e wuro Radošovice sara Strakonice. Sabu ligue Cekoslowaki wonaa karallaagal, Divišová golliima e nokku reentaare.
Haa ñalnde 27 abriil 2022, Divišová ina jogii giɗo debbo mo o resndata ɓiyiiko debbo.<nowiki></ref></nowiki> Because the Czech league is not professional, Divišová worked in a rehabilitation centre.<ref name="idnesarticle" />
==== Tuugnorgal ====
mk5qqoctml181v3ywr6lknqji10gb03
Mickey Wright Invitational
0
39281
166813
161727
2026-04-22T00:13:27Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166813
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=mxUrAAAAIBAJ&sjid=eJwFAAAAIBAJ&pg=5099,7590283&dq=mickey+wright&hl=en|title=Mickey Wright Leads Own Tourney|newspaper=[[Reading Eagle]]|location=[[Reading, Pennsylvania]]|date=September 30, 1962|page=55|access-date=September 9, 2010}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=LrQzAAAAIBAJ&sjid=hzIHAAAAIBAJ&pg=5006,68576&dq=mickey+wright&hl=en|title=Mickey Wright Takes Mickey Wright Tourney|newspaper=[[Lodi News-Sentinel]]|location=[[Lodi, California]]|date=October 1, 1962|page=12|access-date=September 9, 2010}}</ref>
1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni
1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni
1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni
1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni
1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni
== Jaaltaaɓe ==
1969 Kaarol Mann
1968 Betsi Rawls
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Miki Raay
1965 Kati Witwort
1964 Marlen Hagge
1963 Miki Raay
1962 Miki Raay
1961 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
953h1ciexn31o6v08atq048z4j7b4pd
Supertest Ladies Open
0
39284
166834
161747
2026-04-22T03:59:54Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166834
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Supertest rewɓe udditaama ==
1969 Sanɗaara Hayni
== Supertest Kanadaa Udditiiɗo ==
1968 Kaarol Mann
== Supertest rewɓe 'Udditi ==
1967 Kaarol Mann
== Supertest rewɓe udditi ==
1966 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
lxledia44xtnmq77hvomrw9ew3eqoif
Iva Mocová
0
39299
166735
161772
2026-04-21T17:16:18Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166735
wikitext
text/x-wiki
'''Iva Mocová''' ko difaade fuku koyɗe hakkunde leyɗeele Cekoslowaki, mo o dañii fiyde e Sparta Prague..<ref>[https://web.archive.org/web/20181005154541/https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444 Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005154541/https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444|date=2018-10-05}} at [[AC Sparta Prague]] website</ref>
O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2003. Ko e oon hitaande kadi o fuɗɗii fiyde kawgel rewɓe UEFA e Slavia Prague. Mocová waɗii golle ɗiɗi e kawgel fuku winndere 2011.<ref>{{CMFS player|MocovaIva}}</ref>Caggal ɗuum o waɗii gool gadanol leydi Cekoslowaki e nder pottital Euro 2013 e nder pottital 1-1 e Otiris.
Mocová toɗɗaama 2023 Coach hitaande - sukaaɓe rewɓe.<ref>{{cite web|url=https://www.ceskenoviny.cz/zpravy/2462298|title=Nejlepším českým fotbalovým starším dorostencem byl zvolen Krulich|language=cs|work=ceskenoviny.cz|publisher=[[Czech News Agency]]|date=6 January 2024|accessdate=7 January 2024}}</ref>
Teddungal golle
Kalaaba
Siparta Praag
Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki (9): 2004-05, 2005-06, 2006-07, 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13-2012
Kop rewɓe Cekoslowaki (9): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2014-15, 2016-17, 2017-18
Slawi Praag
Fedde rewɓe Cekoslowaki adannde (2): 2002-03, 2003-04
== Tuugnorgal ==
28hgrj3ubcnbs53pwoao1c9gtoh4rmp
Una Mestiza
0
39309
166841
161802
2026-04-22T05:00:44Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166841
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Una Mestiza ("Mestiza"),''' sahaa e sahaa fof ina wiyee La Mestiza ("Mestiza"), ko natal ngal pentoowo e jaambaaro Filipiin biyeteeɗo Juan Luna waɗi e hitaande 1887. Koolol ngol ina anndaa kadi ko La mestiza en su tocador firti e ɗemngal Engele ko Mestiza to taabal mum walla debbo Mestiza to tappirde mum. Una Mestiza kadi ina wiyee Charing. Ko hawri heen tan, ndeeɗoo tiitoonde lomtinaande ko innde jom suudu Luna biyeteeɗo Rosario Melgar. Luna rokki Una Mestiza to nokku defterdu Victor Balaguer (Museum defterdu Victor Balaguer) to wuro wiyeteengo Vilanova i la Geltrú to diiwaan Barselona to Espaañ.<ref name="Geringer">[https://web.archive.org/web/20100111004031/http://www.geringerart.com/bios/luna.html "Mestiza Lady at Her Dresser" by Juan Luna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100111004031/http://www.geringerart.com/bios/luna.html|date=2010-01-11}}, from Juan Novicio Luna article, geringerart.com</ref><ref name="Eprints">Gomez, Luís Angel Sanchéz. [http://eprints.ucm.es/8526/1/Indigenous_art._PDF.pdf "Una Mestiza" by Juan Luna], Indigenous Art at the Philippine Exposition of 1887, Journal of the History of Collections 14, No., 2002, page 285 and 294 (PDF page 3 and 12), eprints.ucm.es</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
rqzwsl2lvhnifp5ity1bfz48orlmf03
Los Coyotes LPGA Classic
0
39387
166803
162074
2026-04-21T23:12:01Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166803
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Los Coyotes LPGA Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni..<ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo
1992 Nansi Skranton
MBS LPGA ko ɓooyɗo
1991 Pat Bradley
1990 Nansi Lopez
Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik
1989 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
e4ff7rh5wrl663csye16dp5mxte6h8e
Kathy Ireland Championship
0
39388
166741
162083
2026-04-21T18:19:25Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166741
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kathy Irlande''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick
2001 Rosii Jonɗo
Noddaango Philips teddini Harvey Penick
2000 Laura Daawiis
1999 Akiko Fukusima
== Tuugnorgal ==
hriptnws9qz2ez1bdsbqj3385iizzju
Royal Poinciana Invitational
0
39410
166826
162144
2026-04-22T02:52:11Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166826
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Royal Poinciana Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo.
E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal..<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel.<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=DcEtAAAAIBAJ&sjid=v4wFAAAAIBAJ&pg=1317,4830569&dq=royal+poinciana+golf&hl=en|title=Field of 24 Ready for $10,000 Royal Poinciana Meet Tuesday|newspaper=[[Palm Beach Daily News]]|location=[[Palm Beach, Florida]]|date=February 10, 1961|page=5|access-date=September 15, 2010}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=4S4xAAAAIBAJ&sjid=9hAEAAAAIBAJ&pg=2985,2624207&dq=royal+poinciana+golf&hl=en|title=Louise Suggs Beats Snead, Other Pros|newspaper=[[Milwaukee Sentinel]]|location=[[Milwaukee, Wisconsin]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=February 16, 1961|pages=2–6|access-date=September 15, 2010}}</ref>
Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala.
Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009.
== Jaaltaaɓe ==
Noddaango laamɗo Poinciana Plaza
1962 Sam Snead (ko fof)
Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde)
== Noddaango laamɗo Poinciana ==
1961 Luwiis Sugges
== Tuugnorgal ==
ecu0wuhwz27j7c4eh1s76394ahxbex5
Verity Burgmann
0
39445
166848
165156
2026-04-22T05:19:21Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166848
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Verity Nancy Burgmann''' FASSA jibinaa ko ñalnde 17 suwee 1952) ko ganndo e daraniiɗo [[Ostarali]]. Ko o jannginoowo gardiiɗo politik to duɗal gannde renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash, kadi ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal wiɗtooji ''eScholarship'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o woni gardiiɗo lowre ''internet Reason in Revolt''. E hitaande 2013 o woniino Ludwig Hirschfeld Mack, jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Freie Berlin to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filoloji Engele.<ref>{{Cite web|url=http://www.reasoninrevolt.net.au/|title=Reason in Revolt}}</ref><ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burgmann jibinaa ko to Sidney, to Ostarali, ko ɓiy Victor Burgmann e Lorna Bradbury. E hitaande 1971 o ummii galle makko ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres, o heɓi ɗoon BSc (Econ) e ganndal politik. E hitaande 1980 o timmini doktoraa makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], sosiyaalisma [[Ostarali|OstaraliT]] e caɗeele njiyaagu.<ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref><ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref>
== Golle e wiɗtooji ==
* Feccere e serie on...
* Sosiyaalisma e nder...
* [[Ostarali]]
== Tariya ==
'''Yimbe'''
* Juɓɓule (Golle)
* Juɓɓule (Maayɗe)
* Bindol
* Tiitooɗe jokkondirɗe
* icon portal sosiyaalisma
* icon Portal Golle Yuɓɓo<ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== bannge portal Ostarali ==
'''vte'''
E kitaale 1970, Burgmann naatii e politik ‘radikal’, teeŋti noon e kampaañ luulndiingo apartaayd, e kampaañ ngam hakkeeji leydi aborigine en. E hitaande 1971, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Meredith, o riiwaa e nokku biyeteeɗo Sydney ''Cricket Ground'' caggal nde o bonni fijo e nder njillu rugby [[Afrik]] worgo 1971 to [[Ostarali]]. Golle Burgmann ina njokki e sahaa nde o woni to Angalteer, ɗo o waɗti darnde makko e fedde Sosiyaalist en hakkunde leyɗeele e lannda Sosiyaalist en gollotooɓe (Angalteer).
O hoɗi e Peter Hain, gardinooɗo e oon sahaa kampaañ STST (''Stop The Seventy Tour'') to Angalteer ngam haɓaade njilluuji kippuuji dingiral cuɓaaɗi e nder leƴƴi ummoriiɗi Afrik worgo. Caggal nde o ummii Melbourne e fuɗɗoode kitaale 1980, o naati e fedde wiyeteende « Yimɓe ngam ustude kaɓirɗe nukliyeer ». E nder kampaañ wooteeji fedde nde e hitaande 1990, hooreejo luulndo Andrew ''Peacock'' yilliima nokku ɗo ɓiɓɓe mum njibinaa ngam ƴettude fotooje ɗo Burgmann salmini mo e ɓiyiiko gorko hakkundeejo e dow ŋoral mum, omo jogii alluwal sukaaɓe ina winndaa heen: "Mi yiɗaa ''Mr Peacock'' ina muɓɓa ɓiɗɗo am." hooreejo fedde jaŋde renndo) e senndikaaji.
Verity Burgmann resii Andrew Milner, ganndo pinal, ganndo binndol, Angalteer-[[Ostarali]], e hitaande 1977. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
Verity Burgmann fuɗɗii golle mum jaŋde ko e jannginde laamu Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde South [[London]] e hitaande 1975. Hakkunde 1978 e 1980 Burgmann golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1903. Burgmann wonnoo ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne hakkunde 2004 e 2006. O woppi golle e hitaande 2013, o janngini to [[Berlin]] fotde dumunna gooto, caggal ɗuum o toɗɗaa porfeseer gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
O suɓaama ''Fellow'' e nder Akademi ganndal renndo to [[Ostarali]] e hitaande 1999.<ref>[https://web.archive.org/web/20160705021648/http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
Nafooje wiɗto Burgmann ko daartol e politik dille gollotooɓe [[Ostarali]], miijooji politik radikal, dille seppooji hannde, politik ekolosii, njiyaagu, luulndaade winndereyankaagal e luulndaade politik gollorɗe. O tabitinii innde mawnde e nder daartol golle e nder ganndo politik dille renndo e waylo-waylo renndo.
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Binndi'''
(be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, Dental Boɗewal: Hisnugo wuro, binndi ɗiɗaɓo, Jaami'aare New South Wales, Sidney, 2017.
Duuniyaaru be kuugal nder teeminannde noogas e go’o, Routledge, London be New York, 2016.
(e Hans A. Baer) Siyaasa weeyo e yahdu weeyo e nder Ostarali, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, Melbourne, 2012.
Doole, Njoɓdi e Seppooji: Dille renndo Ostarali e winndereyankaagal, Allen e Unwin, Sidney, 2003.
(Be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, kawtal boɗewal: Kuugal taariindi e kawtal gollooɓe mahooɓe New South Wales, Jaami’aare NSW, Sydney, 1998.
Dental gollorɗe mbayliigu. Gollotooɓe e nder winndere nde e nder [[Ostarali]], Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, Melbourne, hitaande 1995.
Doole e Seppo. Dille ngam waylugo nder ummaatoore [[Ostarali]], Allen be Unwin, Sydney, hitaande 1993.
E jamaanu men: Sosiyaalisma e ƴellitaare golle, 1885-1905, Allen e Unwin, Sidney, 1985.<ref>[https://web.archive.org/web/20160705021648/http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
== Golle baylaaɗe ==
* Andrew Milner, Simon Sellars e Verity Burgmann, Waylude Kiliima: Utopiya, Distopiya e Catastrofe, Jaayndeeji Arena, Melbourne, 2011.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Ɓoornugol Wattle: Taariiha Yimɓe [[Ostarali]] gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Mahingo aadaaji: Taariiha yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Waɗde Nguurndam: Taariindi Yimɓe Ostarali gila 1788, Makfi Gribbel/Penguin, Melburn, hitaande 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, keɓgol ɓurngol nafoore: Taariindi yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
== Tuugnorgal ==
eh5x7hxbwlktl805sik91knk9nz15pm
McCall's LPGA Classic
0
39481
166811
162341
2026-04-22T00:06:33Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166811
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo McCall waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton
1995 Dotti Mokri
1994 Karolin Hil
1993 Dana Lofland-Dormann
1992 Firense Deskampe
== Stratton koɗorɗe LPGA ==
1991 Melisa Maknamara
1990 Kaati Gering
== Tuugnorgal ==
mvvqmb24f3xh8en590ske4kl7ybrq6u
J&B Scotch Pro-Am
0
39484
166736
162356
2026-04-21T17:17:20Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166736
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}J'''&B Scotch Pro-Am''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
Duuɓi Nokku Nokku
1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada
1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada
1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada
1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada
== Jaaltaaɓe ==
== J&B Ecoppi Pro-Am ==
1985 Patti Sheehan
1984 Ayako Okamoto
1983 Nansi Lopez
1982 Nansi Lopez
LPGA jeereende Inn Pro-Am
1981 Donna Kaponi
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1980 Donna Kaponi
== Sahara ngenndi Pro-Am ==
1979 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
j1ptep5u708q49ggiwf7vt14kigt16a
Los Angeles Women's Championship
0
39488
166802
162375
2026-04-21T23:11:24Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166802
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal rewɓe Los Angeles''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000..<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Koolol rewɓe Los Angeles
2000 Laura Daawiis
== Kaɓirɗe falnde kood ==
1999 Katrin Nilsmark
== Koolol rewɓe Los Angeles ==
1998 Dale Eggeling
1997 Teeri-Jo Mayers
== Tuugnorgal ==
o226mem2sywuavyopwuxp7kz5usns54
Lawson's LPGA Classic
0
39503
166797
162421
2026-04-21T22:49:05Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166797
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo Lawson waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Lawson ko LPGA ɓooyɗo
1975 Kaarol Mann
Lawson udditi LPGA
1974 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
fqz6xrgy9wtcn0wodj9u6351mp120gm
Sunshine Women's Open
0
39505
166833
162430
2026-04-22T03:59:02Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166833
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sunshine Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
== Naange Uddit ==
1962 Marilin Smith
== Miami Udditaa ==
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
== Tuugnorgal ==
elbpl8jsjg9gael6xg6yh8xcil7kecm
Jackson Open
0
39506
166737
162434
2026-04-21T17:20:22Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166737
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackson Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla
1965 Jo Ann Prentiis
== Jackson Udditii ==
1959–1964 Alaa kawgel
1958 Jakki Pung
Koloñaal Udditi
1957 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
d7l55fr9qeuazz5lgx01k1o9647chqk
Subaru Memorial of Naples
0
39507
166832
162441
2026-04-22T03:54:56Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166832
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siftorde Subaru Naples''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-13|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
== Siftorde LPGA Naples ==
1999 Meg Malon
== Tuugnorgal ==
8ojk29fia3ts01v2byetqoz336zw4mm
Lincoln-Mercury Open
0
39525
166799
162599
2026-04-21T23:00:29Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166799
wikitext
text/x-wiki
'''Lincoln-Mercury Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Round Hill Country Club to Alamo, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1969 Donna Kaponi
1970 Judi Rankin
1971 Pam Higins
1972 Sanɗaara Hayni
1973 Sanɗaara Ha{{Databox}}
== yni ==
== Tuugnorgal ==
q4ewv4ymqrsw9ht31wzyej81hzbxp6v
Virginia Ferni Germano
0
39532
166849
162626
2026-04-22T05:24:46Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166849
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Ferni Germano''' (16 desaambar 1849 – 4 feebariyee 1934).
== Nguurndam gadano ==
Ferni jibinaa ko to Turin, e galle fiyoowo filmo biyeteeɗo Francesca e fiyoowo cellal biyeteeɗo Antonio Ferni. Banndiraaɓe makko Angelo e Teresa ko jimooɓe, kamɓe ne. O janngi violon e daande nde o woni suka debbo.
== Kugal ==
Ferni fuɗɗii yahde e dingiral opera ko e hitaande 1876, e nder filmo Charles Gounod biyeteeɗo Faust, to suudu dingiral Madrid. Ko kanko woni gadano fiyde Carmen mo Bizet e ɗemngal Itaali, to La Scala to Milan e hitaande 1885. O sosi darnde tiitoonde Edmea mo Alfredo Catalani nde o fuɗɗii fiyde e hitaande 1896, e Loreley mo Catalani, nde o fuɗɗii fiyde e hitaande 1890.
Arturo Toscanini waɗii njillu mum gadano e nder leydi Itali ngam waɗde njillu mum e hitaande 1886, hono Edmea, tawi Ferni ina hoɗi ɗum. Naatgol makko e hitaande 1886 e Mignon to Milan addani jaayndiyanke London wiyde wonde "naatgol makko ina fotnoo wonde, so en mbiyat ko famɗi fof, ina fotnoo hollirde suka debbo gipsy" e jaɓde wonde "baawɗe makko naalankaagal mawɗe e daande makko laaɓtunde ina njokki e ƴeewde geɗe makko e mbaadi toowndi".
Caggal nde o woppi dingiral, Ferni janngini daande to Turin. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Alba Anzelotti, Bianca Lenzi e Marisa Morel.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ferni resi ko Karlo Germano, fiyoowo violon. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Carlo (1880-1916) kadi ko fiyoowo violon. O sankii ko e hitaande 1934 to Turin, omo yahra e duuɓi 84.
== Njawdi ==
Fotooje Ferni Germano ɗe o winndi e yimɓe woɗɓe, ina njuɓɓinee e defte ñeeñal Fondazione Giorgio Cini.<ref name="Grove">Elizabeth Forbes, [https://web.archive.org/web/20181012083223/http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/gmo/9781561592630.article.O901596 "Virginia Ferni-Germano"] ''Grove Music Online'' (2002).</ref><ref name="Lex">[[Karl-Josef Kutsch]], [[Leo Riemens]], eds., [https://books.google.com/books?id=dsfq_5dFeL0C&dq=Francesca+Ferni&pg=PA1436 ''Großes Sängerlexikon''] (Walter De Gruyter 2012): 1436. {{ISBN|9783598440885}}</ref><ref>[http://www.lavoceantica.it/Soprano/Ferni%20Germano%20Virginia.htm Virginia Ferni Germano chronology], La voce antica.</ref><ref>Victoria Etnier Villamil, [https://books.google.com/books?id=oW0pDwAAQBAJ&dq=Carmen+Virginia+Ferni&pg=PT185 ''"O ma Carmen": Bizet's Fateful Gypsy in Portrayals from 1875 to the Present''] (McFarland 2017): 175. {{ISBN|9781476663241}}</ref><ref>Program, [https://www.loc.gov/resource/musschatz.10290.0/?sp=4 ''Loreley''] Teatro Regio (Torino 1890): 4; in the U.S. RISM Libretto Project, Albert Schatz collection, [[Library of Congress]].</ref><ref>Harvey Sachs, [https://books.google.com/books?id=8HVIDQAAQBAJ&dq=Virginia+Ferni-Germano&pg=PT42 ''Toscanini: Musician of Conscience''] (Liveright Publishing 2017). {{ISBN|9781631492723}}</ref><ref>[https://www.newspapers.com/clip/24463260/virginia_ferni_germano_1886/ "Amusements in Italy"] ''The Era'' (May 15, 1886): 13. via [[Newspapers.com]]{{open access}}</ref><ref>[https://www.newspapers.com/clip/24463065/virginia_ferni_germano_1934/ "Virginia Ferni Germano, Once Noted Soprano, Dies"] ''Chicago Tribune'' (February 6, 1934): 16. via [[Newspapers.com]]{{open access}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
56p31ohxslkixbi7z1uptn2luz2hdod
The Sarah Coventry
0
39533
166840
162627
2026-04-22T04:40:02Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166840
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarah Coventry''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e LPGA Tour tuggi 1976 haa 1981. Kewu nguu fuɗɗii ko e Florida to Lely Country Club to Naples e lewru feebariyee 1976, caggal ɗuum o yahri to fuɗnaange Kaliforni e to Round Hill Country Club to Alamo, e lewru suwee 1975 duuɓi ɗiɗi hirnaange New York e hitaande 1979, innitiraa ko Rochester hakkunde leyɗeele e hitaande 1982 ; caggal ɗuum wonti LPGA Wegman, fijirde haa 2009, haa nde lomtinaa e Kapiteen LPGA Wegman.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979]</ref><ref name="stwncl">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=Sp4rAAAAIBAJ&sjid=MvwFAAAAIBAJ&pg=3522,1525476|newspaper=Nashua (NH) Telegraph|agency=UPI|title=Stephenson wins Naples Classic|date=February 9, 1976|page=25}}</ref><ref name="jwcv">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=uHpjAAAAIBAJ&sjid=w3kNAAAAIBAJ&pg=6214%2C4851096|newspaper=Nashua (NH) Telegraph|agency=UPI|title=Jane wins Coventry|date=September 26, 1977|page=27}}</ref><ref name="yegsl">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=p5FVAAAAIBAJ&sjid=8z8NAAAAIBAJ&pg=2793%2C5261629|newspaper=Reading (PA) Eagle|agency=Associated Press|title=Young ends golf slump|date=September 18, 1978|page=23}}</ref>
Inɗe kawgel ngel
1976: Sarah Koventri Naples (Florida)
1977-1978: Sarah Koventri (Kaliforni)
1979-1981: Sarah Koventri (New York, jeyaa ko e binndanɗe Wegman LPGA)
Jaaltaaɓe
Hitaande Ñalɗi Jaagorgal Leydi Njoɓdi To par Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
1981 25-28 Juko Nansi Lopes (2) Dental Dowlaaji Amerik 285-7 125,000 18,750
1980 26-29 lewru Juko Nansi Lopez Dental Dowlaaji Amerik 283-9 125,000 18,750
1979 14-17 lewru Juko (2) Dental Dowlaaji Amerik 280-12 100 000 15 000
1978 14-17 lewru Seeɗto Donna Caponi Dental Dowlaaji Amerik 282-10 100 000 15 000
1977 22-25 lewru Seeɗto Jane Blalock Dental Dowlaaji Amerik 282-10 100 000 15 000
1976 lewru feebariyee 6-8 lewru Yarkomaa, Ostarali 218 +2 60,000 8,500
Wegmans LPGA
Caggal hitaande 1978, kawgel ngel ummiima Kaliforni fayti New York, ngel yuɓɓinaa ko to Locust Hill Country Club sara Rochester tuggi 1979 haa 1981. E hitaande 1979, kawgel ngel anndini kawgel 1976–78 ngel ko adii ngel, ngel Locuc Trust wonnoo e hitaande7 1978. Hannde noon Wegmans LPGA ina anndi Bankers Trust Classics wonaa kewuuji tati gadani Sarah Coventry e nder daartol kawgel ngel. Waylo ngoo rokkii Nancy Lopez nafooje tati e nder hiirde nde, nde tawnoo o dañii njeenaari mawndi to Locust Hill e hitaande 1978.<ref name="relbla">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=NxdUAAAAIBAJ&sjid=GY0DAAAAIBAJ&pg=6614%2C3365316|newspaper=Boca Raton News|agency=Associated Press|title=Relaxed Blalock wins big|date=June 18, 1979|page=1B}}</ref><ref>{{usurped|[https://web.archive.org/web/20110503044713/http://www.wegmanslpga.org/history.aspx Tournament history]}}</ref><ref name="lmwisc">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=ThNbAAAAIBAJ&sjid=fk4NAAAAIBAJ&pg=1248%2C4910276|newspaper=Bangor Daily News|agency=Associated Press|title=Lopez-Melton victor in Sarah Coventry golf|date=June 29, 1981|page=18}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Naples Lely Classic, ko kewu goɗɗo LPGA Tour fijiraa e Lely Country Club gila 1973 haa 1975.
== Tuugnorgal ==
5c6420iucct9uq1178osuhaabdnmsgu
Richmond Open (LPGA Tour)
0
39535
166825
162632
2026-04-22T02:38:58Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166825
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Richmond Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1951, 1952, e 1955. Ngol waɗi ko e nokku golf to Richmond, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1955 Betti Jamson
1953-54 Alaa kawgel
1952 Patti Berg
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
sshkc6z5j2tmdjamek1dgqycytrcmxg
Visalia Open
0
39537
166850
162643
2026-04-22T05:25:54Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166850
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Visalia Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗnoo ko e nokku biyeteeɗo Visalia, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Visaliya Udditii ==
1965 Kilifford Ann Kiriid
== Visalia rewɓe' Udditaama ==
1964 Miki Raay
1963 Miki Raay
== Visaliya Udditii ==
1962 Mariyam Lena Faulk
== Tuugnorgal ==
sztkrnqcvx3erb0657w6km0i91mna68
Las Cruces Ladies Open
0
39540
166795
162655
2026-04-21T22:46:10Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166795
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Las Cruces Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1966. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Cruces, to leydi Nuwel Meksik.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Las Cruces rewɓe udditi ==
1966 Kati Witwort
Las Kuruses Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
== Udditgol rewɓe Las Cruces ==
1964 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
6hba6j96eu6c4yuetea3r0hu7vzcl48
Molson's Canadian Open
0
39552
166816
162695
2026-04-22T00:27:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166816
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Molson’s Canadian Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Carol Mann heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Post e Kathy Whitworth.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Tuugnorgal ==
5l3uio2941x7qfth30xfqp879ttz16l
Jelly d'Arányi
0
39578
166739
162824
2026-04-21T17:35:44Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166739
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jelly d'Aranyi''', timmuɗo Jelly Aranyi de Hunyadvár (Hongiri: Hunyadvári Aranyi Jelly) (30 mee 1893 – 30 marse 1966) ko fiyoowo violon Honngiri, baɗɗo galle mum to Londres. Mawniiko debbo biyeteeɗo Joseph Joachim e miñi mum debbo biyeteeɗo Adila Fachiri, o wonti gooto e fiyooɓe violon ɓurɓe mawnude e yonta makko. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest, o sosi hoore makko e wonde jimoowo mawɗo e jimoowo gooto, o waɗi gollondiral maantinngal e Pablo Casals e Frederick Septimus Kelly. Yimɓe mawɓe heewɓe mbaɗii golle e makko, ina jeyaa heen jimɗi ɗiɗi ɗi Béla Bartók waɗi e violon, Tzigane mo Maurice Ravel, jimɗi Ralph Vaughan Williams ɗi Ralph Vaughan Williams waɗi, e jimɗi ɗiɗi ɗi Gustav Holst waɗi ngam violooji ɗiɗi. O waɗii geɗe keewɗe e yiytude jimɗi Robert Schumann majjuɗi e hitaande 1933.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
D’Aranyi jibinaa ko to Budapest, ko ɓiy mawniiko biyeteeɗo Joseph Joachim, miñi mum debbo biyeteeɗo Adila Fachiri, mo o heewi fiyde duɗe. O fuɗɗorii jaŋde makko ko piyanist, kono o wayli e violon to Akademi Musik to Budapest nde Jenő Hubay jaɓi mo wonde almuudo.
== Kugal ==
Caggal njilluuji konsiiruuji Orop e Amerik ko o solist e jimoowo suudu d'Aranyi hoɗi to Londres. O waɗi suudu tato mawndu e cellist Españool biyeteeɗo Pablo Casals e piyanoowo Ostarali biyeteeɗo Frederick Septimus Kelly, mo o yiɗi, haa o noddi mo "gorko makko". E nder balɗe ciftorteeɗe, kanko e Béla Bartók ɓe mbaɗdi heen jimɗi sonataaji to Londres e Pari. Sonataaji makko ɗiɗi ɗi o waɗi ngam violon e piano, ko kanko o waɗi ɗum; Jelly e Bartók kollitii ɗe to Londres e lewru marse 1922 (Nokku 1) e lewru mee 1923 (Nokku 2).
Ko o firoore moƴƴere e jimɗi Classical, Romantic e jamaanu. Caggal nde d'Aranyi, e dow ɗaɓɓaande mum, fiyi mo jimɗi violon "gypsy" jamma gooto, Maurice Ravel sakkiti mo jimɗi mum violon e piyanɗe lolluɗi biyeteeɗi Tzigane. Kadi e ɗaɓɓaande makko, o rokki mo jimɗi gadani e nder leydi Angalteer, hono Sonata ngam violon e cello e hitaande 1922. Ralph Vaughan Williams rokki mo jimɗi mum biyeteeɗi Concerto Accademico. Konserto ɗiɗaɓo mo Gustav Holst winndi ngam Jelly e Adila.
D'Aranyi waɗii darnde teskinnde e feeñde e hitaande 1937, e hitaande 1937, e hitaande 1937, Konserto Violon Robert Schumann. E dow tuugnaade e mesasuuji ɗi o heɓi e séance 1933, tawi ina wiyee ko Schumann e hoore mum, ko fayti e ndeeɗoo hiirde nde o meeɗaa nande, o wiyi ina jogii hakke waɗde ɗum e yeeso yimɓe fof ko adii fof. Ɗuum noon wonaano, kono o waɗii ɗum e yeewtere adannde to Londres.
== Nguurndam neɗɗo ==
Gila e duuɓi makko 20, d’Aranyi ko sehil Georgie Hyde-Lees, debbo W. B. Yeats, nguurndam mum fof.
O sankii ko to Firenze e hitaande 1966, omo yahra e duuɓi 72.
Njawdi
Ko d'Aranyi woni innde d'Aranyi. Ko kanko inniraa uuro Bourjois « Printemps de Paris » mo Konstantin Weriguine sosi e hitaande 1931.
Muse sappoɓo Elgar, filmo teleeji 1996, hollitii jokkondire teskinɗe hakkunde debbo jom suudu Edward Elgar (James Fox) e d'Arányi, mo Selma Alispahić fiyi..<ref>British Library Sound & Vision.''[https://blogs.bl.uk/sound-and-vision/2023/02/jelly-dar%C3%A1nyi-the-recorded-legacy-and-career-of-a-virtuoso-violinist-in-the-roaring-twenties.html Jelly d'Arányi - The recorded legacy and career of a virtuoso violinist in the roaring twenties]'', 24 February 2023</ref><ref name="auto">{{cite web|url=https://koncert.zeneakademia.hu/lexikon_nagy_elodok/lexikon-1682|title=Arányi Jelly|website=Notable Alumni – [[Franz Liszt Academy of Music]]|access-date=October 2, 2017}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20171119111831/http://www.somme-battlefields.com/sites/www.prod/files/assets/files/kelly_a_race_against_time_abc_classics_cd_booklet.pdf Somme Battlefields, p. 17] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171119111831/http://www.somme-battlefields.com/sites/www.prod/files/assets/files/kelly_a_race_against_time_abc_classics_cd_booklet.pdf|date=19 November 2017}}. Retrieved 24 December 2018</ref><ref>{{cite book|author=János Kárpáti|title=Bartók's Chamber Music|publisher=Pendragon Press, Stuyvesant, NY, 1994|page=291}}</ref><ref>[[Robin Legge|'Musicus']]. 'World of Music', in ''The Daily Telegraph'', 1 July 1922, p. 4</ref><ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Jelly-dAranyi|title=Jelly d'Arányi|accessdate=2017-10-02|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Barwich|first1=Ann-Sophie|last2=Rodriguez|first2=Matthew|date=September 2020|title=Fashion fades, Chanel No. 5 remains: Epistemology between Style and Technology|url=http://dx.doi.org/10.1002/bewi.202000006|journal=Berichte zur Wissenschaftsgeschichte|volume=43|issue=3|pages=367–384|doi=10.1002/bewi.202000006|pmid=32885868|s2cid=221480175|issn=0170-6233|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mubi.com/en/au/films/elgars-tenth-muse-the-life-of-an-english-composer|title=Elgar's Tenth Muse: The Life Of An English Composer|accessdate=2025-05-30|publisher=Mubi.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
cp0xth1sb22igtvh5odyxjevq77x1py
Wichita Open (LPGA Tour)
0
39581
166855
162834
2026-04-22T05:37:38Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166855
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wichita Open k'''o kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Beverly Hanson heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
bf9a2rt2fwx7e3omafxpg54jrgftcgh
Links Invitation Open
0
39584
166800
162845
2026-04-21T23:02:14Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166800
wikitext
text/x-wiki
'''Links Invitation Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Beverly Hanson heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Tuugnorgal ==
bg2lp88f0cnm7zawy8cthbd83j94pp3
Oklahoma City Open (LPGA Tour)
0
39586
166819
162856
2026-04-22T01:25:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166819
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oklahoma City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
g2qp2pqa1ld7s98kreb9wmgg8j7bhsg
Karsten-Ping Open
0
39589
166740
162870
2026-04-21T18:14:34Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166740
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Karsten-Ping Open''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1975 haa 1976. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Camelback Country Club to Aljanna, to Arizona e hitaande 1975 e to nokku biyeteeɗo McCormick Ranch to Scottsdale, to Arizona e hitaande 1976.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970–1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1976 Judi Rankin
1975 Jane Blalok
== Tuugnorgal ==
rrw228sbm45gsf91ukag3h3rf423e2l
Kings River Open
0
39591
166742
162882
2026-04-21T18:30:00Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166742
wikitext
text/x-wiki
'''Kings River Open''' ko kawgel golf e nder kawgel LPGA, ngel waɗi ko e hitaande 1968 tan. Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Kings River, to Kaliforni. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe 10 e dow Sandra Haynie.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Databox}}
7m1ybn6b69xwypvrfkmna0v824k889a
Janet Sung
0
39593
166738
162894
2026-04-21T17:25:25Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166738
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janet Sung''' ko jimoowo violon Ameriknaajo. O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi 7, o fuɗɗii yahde ko omo yahra e duuɓi 9 e nder fedde wiyeteende Pittsburgh. Ndeen o janngii e Josef Gingold e nder suudu makko fotde duuɓi sappo. O heɓi B.A makko. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
Sung waɗii jimɗi ko wayi no soloist e wondude e orkestraaji keewɗi kadi omo janngina violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde DePaul to Chicago.<ref>Voight, Sandye (22 January 2004). [https://news.google.com/newspapers?id=apZdAAAAIBAJ&sjid=qlwNAAAAIBAJ&pg=5538,4760306&dq=janet+sung+violinist&hl=en "Sung Began Violin at Young Age"]. ''[[The Telegraph-Herald]]''. Retrieved 21 May 2013.</ref><ref>[[DePaul University]] School of Music. [https://web.archive.org/web/20131005163146/http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp Janet Sung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005163146/http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp|date=2013-10-05}}. Retrieved 21 May 2013.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
tfr7wk88tebtkjuyvukur4j9hpwxf1z
Ladies' Los Angeles Open
0
39609
166791
162951
2026-04-21T22:39:32Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166791
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Los Angeles Open rewɓe''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Tuugnorgal ==
s9xsos1fba7700uy9sy2wpewlkct15r
Houston Exchange Clubs Classic
0
39625
166728
163031
2026-04-21T16:48:30Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166728
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko kawgel golf ngel waɗetenoo''' e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas..<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.newport-tx.com/golf/proto/newport-tx/|title=Newport Country Club|access-date=2010-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110207105635/http://newport-tx.com/golf/proto/newport-tx/|archive-date=2011-02-07|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
== Tuugnorgal ==
mlcph424ogtexmkknz6qqmsqcfyo0p1
Silvia Marcovici
0
39642
166830
163128
2026-04-22T03:41:24Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166830
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Silvia Marcovici''' (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadanol ngol) kam e njeenaari keeriindi Rainier III, laamɗo Monako. E hitaande 1970, o heɓi njeenaari adanndi e kawgel George Enescu to Bukarest. E hitaande 1972, Leopold Stokowski noddi mo ngam fiyde konsiir violon Glazunov e orkestra simfoni Londres to suudu ñalɗi laamɗo, mo Decca winndi.
Diskooji makko ina mbaɗi Debussy, Franck, Sonateeji Fauré ngam Aurofon-Klasik, Konserto Violin Sibelius e Neeme Järvi e Simfoni Göteborg ngam BIS. Kadi, konsiiruuji violon 1er Tchaikovsky, Brahms, Beethoven, Saint-Saëns e Bruch e Lalo Symphonie Espagnole e orkestraaji ceertuɗi, mooftaaɗi e CD Doremi.
O heewi waɗde jimɗi e nder Amerik worgo e worgo, Japon, Fuɗnaange hakkundeejo e Orop fof Marcovici ina waɗi nafoore e jimɗi suudu. O heewi feeñde ko e jimɗi e piyanist en lolluɓe, ko ɓooyaani koo kadi e ɓiyiiko biyeteeɗo Aimo Pagin, kanko e hoore makko ko piyanist.
O hoɗi ko to Strasbourg (Farayse) e Graz (Otiris) ɗo o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e ñeeñal to Graz.<ref>{{cite book|first=Fănuș|last=Băileșteanu|title=Români Celebri din Străinătate: Dicționar|trans-title=Famous Romanians Abroad: Dictionary|location=Bucharest|publisher=România Press|year=2005|page=211|isbn=978-9-73823-662-2|language=RO}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=vXrKZbLs698 ''Silvia Marcovici'' /Symphonie Espagnole- Youtube]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150531032047/http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html Silvia Marcovici/California Artists Management] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150531032047/http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html|date=2015-05-31}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|title=Silvia Marcovici at KUG|access-date=17 June 2013|archive-date=31 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150531054352/http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
lzbaglscp6n4lk9bqj6ky267x4nbtnl
Wilma Smith (violinist)
0
39644
166860
163137
2026-04-22T05:41:32Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166860
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wilma Smith''' (jibinaa ko 1956) ko jimoowo violon jibinaaɗo to leydi Fiyi. O jibinaa ko to Suva, to leydi Fiyi, o mawni ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde. O woniino gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Nuwel Selannde, kadi ko o gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Melbourne to Ostarali tuggi 2003-2014. O fijata ko violon Guadagnini mo hitaande 1761. O rokkaa njeenaari ciftorgol Sir Bernard Heinze e hitaande 2025.
== Kugal ==
Smith jibinaa ko to Fiyi, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, o heɓi humpito ko fayti e golle makko e nder fedde Simfoni Auckland (Philharmonia hannde) e Orkestra Simfoni Nuwel Selannde. Ndeen o jokki jaŋde makko to Boston to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England e Dorothy DeLay e Louis Krasner, o fijira e nder duɗe mawɗe wonande woɗɓe heewɓe ina jeyaa heen Josef Gingold, Yehudi Menuhin e Sandor Vegh. Smith woni sosɗo violon gadano e nder fedde wiyeteende Lydian String Quartet, keɓɗo njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele Evian, Banff e Portsmouth, keɓɗo njeenaari Naumburg ngam jimɗi suudu. Hay so tawii ko Lydian String Quartet woni ko Smith ɓuri tiiɗnaade e golle mum to Boston, o golliima kadi e sahaa kala e nder Orkestra Simfoni Boston, o ardii Orkestra Suudu Harvard, Fedde Handel e Haydn e Banchetto Musicale, orkestra barok kuutorgal jamaanu.
====== Koolaaɗo kuuɓal leydi Nuwel Selannde (1987) ======
Noddaango ngam sosde fedde wiyeteende New Zealand String Quartet nawti Smith to Wellington e hitaande 1987, o woniino fiyoowo violon gadano e fedde nde haa nde o toɗɗaa e gardotooɗo fedde nde e hitaande 1993. E nder duuɓi makko e fedde nde ɓe njillondirii e leydi Nuwel Selannde e Ostarali no feewi to Tangsti Feeval Tanglewood. Ko adii nde o ummotoo Melbourne, NZSO teddinii mo e tiitoonde “Concertmaster Emeritus”.
====== Orkestra simfoni Melbourne ======
Smith wonti hooreejo fedde wiyeteende Melbourne (MSO) e hitaande 2003. Hooreejo fedde nde, hono Sir Andrew Davis, wiyi wonde, e nder golle Ralph Vaughan Williams ɗe o ardii ɗee fof, ko jimɗi Smith ɗii « ɓuri ŋarɗude ko aldaa e sikkitaare ». O siftini mo no "musicfo keeriiɗo mo [o] nani jokkondiral e mum ɗoon e ɗoon".
E lewru Juko hitaande 2013 Smith hollitii wonde o woppii golle makko e MSO gila e darorɗe hitaande 2014.[2]
====== Jokkondiral e gollondiral e jimɗi ======
Smith ina weltii e gollondiral juutngal e nder jimɗi ɗiɗi e jimɗi suudu e piyanist mo leydi Nuwel Selannde biyeteeɗo Michael Houstoun. Ko kanko woni sosɗo Violon gadano e nder fedde wiyeteende Lidi to Boston (1980-1987) e fedde wiyeteende Nuwel Selannde (1987-1993). O wonii hannde fiyoowo ɗiɗaɓo e nder fedde Flinders e fiyoowo/kurator Wilma & Friends nde o weltotoo e gollondiral e Yasmin Rowe e Yelian He e nder fedde Rock, Paper, Scissors e Laurence Matheson e Matthias Balzat e nder fedde Argyle.
== Jannginde ==
Smith kadi ko jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, e nder suudu mum.
== Je hoore ==
Sehil Smith ko Peter Watt, jiiloowo ordinateer, mo o dañi ɓiɓɓe tato, Jay, Rosalie e Sophie.<ref>{{Cite web|last=Burt|first=Sam|date=2025-02-19|title=Renowned violinist Wilma Smith receives 2025 Sir Bernard Heinze Memorial Award|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/news/renowned-violinist-wilma-smith-receives-2025-sir-bernard-heinze-memorial-award|access-date=2025-05-09|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="retire">[https://web.archive.org/web/20150330200128/http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/ MSO, ''Wilma Smith to step down as Melbourne Symphony Orchestra Concertmaster at the end of 2014'', 7 June 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330200128/http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/|date=30 March 2015}}; Retrieved 30 August 2013</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
a53cvfotnjqgnca02o3d24w8nxr6dwu
Lucie Robert
0
39657
166805
163182
2026-04-21T23:23:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166805
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lucie Robert''' ko Kanadaa-Ameriknaajo, jimol, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam neɗɗo e golle mum ==
Robert jibinaa ko to Montreal. Nde Robert heɓi duuɓi joyi, o janngini mawniiko debbo no fijirtee violon. Robert ko jimoowo ɓurɗo famɗude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Montréal nde o yahrata e duuɓi 11 walla 12. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Bloomington nde o heɓi duuɓi 18 ngam janngude e fiyoowo violon ganndiraaɗo biyeteeɗo Josef Gingold to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jacobs. E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗi o woni e Bloomington ɗii, ko kanko wonnoo balloowo Gingold. E duuɓi 26, Robert wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan ɗo o janngini ko ina ɓura duuɓi 20. Robert ina joginoo kadi golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. O fiyi violon e Rajo ngenndiijo renndo, Rajo CBC, Rajo Kanadaa, e Rajo Farayse.<ref>[https://web.archive.org/web/20180619063614/https://www.newschool.edu/mannes/faculty-az/?id=4e6a-4934-4e41-3d3d Profile], [[Mannes School of Music]]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.scena.org/lsm/sm18-3/sm18-3_robert_en.html|title=Lucie Robert: Inspiring, Understanding, Teaching|last=Vanasse|first=Jacqueline|date=November 1, 2012|work=[[La Scena Musicale]]|access-date=April 18, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.orford.mu/en/academie-orford/professeur/lucie-robert/|title=Lucie Robert|website=Oxford Music|access-date=April 18, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ihrpx9x45p45kg124e7gk7lydmynx96
Yoon Kwon
0
39661
166876
163198
2026-04-22T06:02:57Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166876
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yoon Kwon''' ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan.
== Nguurndam e golle ==
Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Dorothy DeLay. E hitaande 1997, ko kanko ɓuri famɗude e dañde kawgel ngel e nder duɗal Juilliard, ngal addani mo yahde Avery Fisher Hall, Lincoln Center e ndeen hitaande. Caggal nde o janngi kadi e Hyo Kang, Cho-Liang Lin, e Donald Weilerstein, o heɓi dipolomaaji makko Baccalauréat e Master e Musik kam e Dipolomaaji Naalanke to Juilliard.
Golle Kwon puɗɗii ko e hitaande 1993 nde o yahrata e duuɓi sappo e tati nde o heɓi njeenaari e ƴeewndo sukaaɓe naalankooɓe Symphony New Jersey, o naati e doggol naalankooɓe IMG. E hitaande 1997, o yaltini CD makko gadano e dingiral RCA Victor Red Seal to Koree.
Gila o yaltini CD makko gadano, Kwon yahri ko e jimɗi keewɗi e nder winndere ndee. Gila 2005 o fiyi e taƴre violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan, omo gollodii e fedde woɗnde, ina jeyaa heen fedde wiyeteende Off The Score e jimoowo polis biyeteeɗo Stewart Copeland, e Jon Kimura Parker.
Kwon waɗii golle keewɗe e miñi mum debbo biyeteeɗo Min Kwon, piyanist. Ɓe ɗiɗo fof mbinnditii e RCA Victor Red Seal tiitoonde mum ko aan e mi. Ko kanko woni tergal sosngal fedde wiyeteende Emergence wondude e Patrick Zimmerli. Gila 2014, o fuɗɗii gollodaade e fedde wiyeteende Off The Score.
== Pedagogi ==
Kwon jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe jimɗiyankooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuhmo to Finlande, e wonde balloowo Cho-Liang Lin, to duɗal Juilliard. O woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mason Gross to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers ɗo o jannginta violon.
== Kuutorɗe ==
Kwon woniino keɓoowo njeenaari Avery Fisher e ñamlagol duɗal Juilliard e njeenaari Sennhouser Guarnerius del Gesu e ñamlagol fedde Stradivari.
== Njeenaaje ==
New Jersey Simfoni Sukaaɓe Naalankooɓe : Nokku gadano
Kawgel Konserto Juilliard : Nokku gadano
== Diskogaraafi ==
Miin e maa (e Min Kwon), BMG/RCA, 2000
Feniks – Patrik Zimerli, hitaande 2005
Yidde maayii – Kerli, 2008 – (Violon)
Duet II – Toni Bennet, 2011 – (Violon)
Toni Bennet e Lady Gaga, 2014 – (Violon)<ref>[[Metropolitan Opera]]. [https://www.metopera.org/About/Who-We-Are/Orchestra/ "Orchestra "]. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20170923150012/http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/ "Yoon Kwon, violin"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923150012/http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/|date=2017-09-23}}, metorchestramusicians.org</ref><ref>[https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/ Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923145115/https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/|date=2017-09-23}}, metopera.org</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/music/stewart-copeland-on-going-from-the-rock-world-to-classical-music/article24490109/|title=Stewart Copeland on going from the rock world to classical music|publisher=theglobeandmail.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.patrickzimmerli.com/emergence/members.html|title=Emergence, Members, Yoon Kwon|publisher=www.patrickzimmerli.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>[[Rutgers University]], Mason Gross School of the Arts. [https://web.archive.org/web/20170923193807/http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon Faculty: Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923193807/http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon|date=2017-09-23}}. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>The Stradivari Society (2016). [https://www.stradivarisociety.com/instrument-collection/giuseppe-guarneri-del-gesu-cremona-1735-sennhauser/ Giuseppe Guarneri del Gesù, Cremona, 1735, “Sennhauser”]</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.parlancechamberconcerts.org/artists/yoon-kwon/|title=Yoon Kwon, Violin|website=Parlance Chamber Concerts|language=en-US|access-date=2019-04-19}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
al5715g1r1usbftlogp8jjiabfgy33j
Stockton Open
0
39675
166831
163256
2026-04-22T03:53:50Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166831
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stockton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
gylido1cpxwefnrsd9oa6p38wibu45d
Howard Johnson Invitational
0
39681
166729
163276
2026-04-21T16:48:59Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166729
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Howard Johnson Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa tan ko e ndee 1959. Ngol yuɓɓinaama to nokku golf biyeteeɗo Mid Pines to Pines worgo, to Karolina worgo. Ko Joyce Ziske njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2012-02-27}}</ref>
== Tuugnorgal ==
nft0tqb8l6n6fx0uuesb97975uuxlzz
Port Charlotte Invitational
0
39684
166823
163293
2026-04-22T02:14:17Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166823
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Noddaango Port Charlotte''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Sandra Haynie e Sandra Post..<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Tuugnorgal ==
mvc2okf0w2nr3mwvwji6e9kbnbfapeh
Hollywood Lakes Open
0
39689
166726
163319
2026-04-21T16:45:10Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166726
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hollywood Lakes Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Peggy Wilson heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Carol Mann.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Tuugnorgal ==
syl2rn13dvs2e12l39b27uv2ga0ss4d
United Voluntary Services Open
0
39692
166843
163326
2026-04-22T05:01:16Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166843
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Udditgol golle ballondiral dentuɗe''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1957 tan. Wiffi Smith heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
naia88soj51vkugl04l905d35vm2k9w
Mary Mills Mississippi Gulf Coast Invitational
0
39698
166807
163355
2026-04-22T00:01:09Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166807
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mary Mills Mississippi Gulf Coast Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1963 haa 1964. Ngol fijiraa ko e daande maayo Mississippi to nokku biyeteeɗo Gulf Hills Dude Ranch & Country Club to Ocean Springs, Mississippi e hitaande 1963 e to nokku biyeteeɗo Hotel Miss Golf e nder leydi Mississippi e hitaande 1963 1964. Mary Mills, jeyaaɗo to Misisipi, woni gardiiɗo kawgel ngel.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1964 Miki Raay
1963 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
jrhu1sky9vn5w1idldfwck5p2myqm37
Mile High Open
0
39701
166814
163369
2026-04-22T00:17:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166814
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mile High Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ko e nder wuro Lakewood, to Kolorado, wuro Denver.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Denver udditaama ==
1956 Marlen Hagge
Mile Toowɗo Uddit
1955 Marilin Smith
== Tuugnorgal ==
j6kysakfls629rao3j9r4jcddqtg0aw
La Mariée
0
39719
166790
163455
2026-04-21T22:36:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166790
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''La Mariée''' (e Farayse ko jom suudu) ko nate gouache e pastel ɗe naalanke Bielorussi-Farayse biyeteeɗo Marc Chagall waɗi, gila 1950. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo to Japon. La Mariée ina teskaa e filmo Notting Hill mo hitaande 1999..
== Natal ngal ==
Nate Chagall ina keewi hollirde sukaaɓe rewɓe walla jom en galleeji, kono to La Mariée, ko ɓuri teeŋtude ko e jommbaajo debbo. Sifaa gooto e jiɗɗo Chagall ko « ode to young love », natal ngal ina hollita jom suudu oo no yiyoowo oo woniri resndude ɗum nii.
====== Nokkuuji ======
Keertinaango ɗiɗaɓo La Mariée, so en ƴeewtindiima e nate Chagall goɗɗe, ko suɓaade nooneeji. Debbo oo ina ɓoornii wutte boɗeejo e wutte daneejo, caggal mum ko ɓuri heewde ko ɓuuɓri e ɓuuɓri. Ndee batte ina addana natal debbo oo diwde e canngaaki, fawaade e hakkille ƴeewoowo oo.
====== Nate e nder La Mariée ======
Dewgal ngal ko tiitoonde mawnde e nate ɗee, ina heen kadi sifaa tawaaɗo e nate Chagall goɗɗe e nder golle naalankaagal Orop keewɗe goɗɗe e teeminannde noogasɓere, daabaaji ina njimra jimɗi. E nder haala kaa ko ngaari ina fija cello. Natal ngal ina hollita kadi gorko ina fawi e dow hoore jommbaajo debbo oo, ina fawi juuɗe mum e dow ŋoral mum, ekkol ina darii e ŋoral ina fotnoo wonde miijo caggal, gorko ina fija fulfulde, suka debbo ina jogii ƴiye, liɗɗi ina njogii juuɗe ina njogii butel e jappeere, mahaaɗe keewɗe goɗɗe, e ƴiye.
== Tulde Notting ==
Winndannde mawnde ndee: Notting Hill (film)
E nder filmo Notting Hill e hitaande 1999, Anna Scott, jimol Julia Roberts, yiyri nate La Mariée e nder galle jimol Hugh Grant, William Thacker. Caggal mum e nder filmo Anna, e bayyinde giɗli mum e William, rokki mo asliiji ɗii.
E wiyde gardiiɗo Roger Michell e nder winndannde mum e nder jaaynde wiyeteende Entertainment Weekly, natal ngal suɓaama sabu winndiyanke biyeteeɗo Richard Curtis ina yiɗi golle Chagall, kadi sabu La Mariée "ina hollita yiɗde huunde majjunde." Pewnitooɓe ɓee ina njoginoo ƴeewndo waɗngo ngam huutoraade e nder filmo oo, kono ko adii fof ko maa ɓe keɓa yamiroore e joom en nate ɗee, ɓe keɓa kadi yamiroore e fedde wiyeteende British Design and Artists Copyright Society. Ko naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomasina Smith tagi ƴettugol ngol. E wiyde peewnoowo oo, Duncan Kenworthy, "... min njogori ko jaɓde halkude ɗum. Ɓe cikkatnoo ko so fenaande amen ndee ina moƴƴi no feewi, ina waawi ɓuuɓde e luumo hee, addana ɗum caɗeele." Winndannde ndee hollitii wonde nate ɗee ina mbaawi wonde "hakkunde 500 000 dolaar e miliyoŋaaji 1 dolaar". Golle Chagall jokkondirɗe e mum, ina wiyee kadi La Mariée, Christie’s soodi ɗum e hitaande 2003 ko ɓuri miliyoŋaaji 1 dolaar Amerik seeɗa.<ref name="ChagPaint">{{cite web|url=http://www.chagallpaintings.org/mariee.html|title=''La Mariée'', Marc Chagall|publisher=ChagallPaintings.org|access-date=2012-12-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.marcchagall.net/la-mariee.jsp|title=La Mariée, 1912 by Marc Chagall|website=www.marcchagall.net|access-date=2019-09-24}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20071017094948/http://www.ew.com/ew/article/0,,273720,00.html Flashes ~ ''Entertainment Weekly'', issue #489] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071017094948/http://www.ew.com/ew/article/0,,273720,00.html|date=2007-10-17}} June 11, 1999</ref><ref>{{Cite web|title=Marc Chagall (1887-1985)|url=https://www.christies.com/lot/lot-marc-chagall-1887-1985-la-mariee-5493077/|access-date=2021-01-19|website=www.christies.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
qbwlheaqoecjzpdtukcwuemkm2cy5el
MasterCard International Pro-Am
0
39760
166809
163572
2026-04-22T00:04:12Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166809
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''MasterCard International Pro-Am''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1984 haa 1987. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan Westchester, to New York.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1984 Koolol leydi Wykagyl, to wuro New York
1985-87 Koolol golf ngol to wuro wiyeteengo White Plains, to wuro New York
1985-86 Ko e nder wuro wiyeteengo Elmsford, to wuro wiyeteengo New York
1986-87 Koolol leydi Ridgeway, to wuro wiyeteengo New York
== Jaaltaaɓ ==
1987 Val Skinner
1986 Sindi Maki
1985 Muffin Spenser-Devlin
1984 Saali Kuwilan
== Tuugnorgal ==
rf3250ew7hgg2dlgjzskbcq44fa5t0p
Milwaukee Jaycee Open
0
39784
166815
163633
2026-04-22T00:18:11Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166815
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Milwaukee Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1967. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Milwaukee, Wiskonsin : Tuckaway leydi Franklin e hitaande 1962 e hitaande 1966 e nokku leydi North Shore, ndeen woni ko e Wi61, ndeen woni to Baycon e91 1967. Kurseeji ɗiɗi ɗii fof maa njaɓɓo caggal ɗuum kawgel ngel Milwaukee mawngo e nder njillu PGA.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Milwaukee Jaycee udditi
1967 Suusi Makswel
1966 Kati Witwort
== Udditgol Milwaukee ==
1965 Marlen Hagge
== Milwaukee Jaycee udditi ==
1964 Miki Raa
1963 Kati Witwort
== Udditgol Milwaukee ==
1962 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
nx3e2fy9tdjz2eopnunfsew51wbls4a
Tall City Open
0
39793
166836
163676
2026-04-22T04:09:17Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166836
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA.
== Jaaltaaɓe ==
Wuro Toowngo Udditaama
1968 Miki Raay
1967 Kaarol Mann
1966 Kati Witwort
LPGA Wuro Toowngo Udditaama
1965 Marlen Hagge
== Wuro Toowngo Udditaama ==
1964 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
cek7ea1vi4djfumex4jzw7ja3tbjgas
Quodvultdeus
0
39810
166824
163725
2026-04-22T02:29:47Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166824
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Quodvultdeus''' (e ɗemngal Latin "ko Alla yiɗi", maayi ko hedde hitaande 450 caggal Iisaa) ko Baaba Eklesiya e teeminannde joyaɓere, ko Biskop Kartaago, mo ɓe ndiisnoo to Naples. O anndaa ko o hoɗnooɗo to Kartaago hedde hitaande 407, o wonti diine e hitaande 421 caggal Iisaa. O winnditii e Agustin mo Hippo, gonnooɗo jannginoowo ruuhu Quodvultdeus.[1] Agustin kadi waɗii yoga e binndanɗe mum e Quodvultdeus.<ref name="saints.sqpn.com3">[https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref>
Quodvultdeus riiwaa nde Kartaago nanngaa e juuɗe Vandaal en e gardagol laamɗo Gaiseric, jokkuɗo diine Arianism. Aadaaji ina kollita wonde kanko e woɗɓe eklesiyaaji (hono Gaudiosus mo Naples) ɓe njooɗiima e laanaaji ɓuuɓɗi, ɗi njippii e Naples hedde hitaande 439 caggal Iisaa, Quodvultdeus tabitini hoore mum to leydi Itali.<ref name="saints.sqpn.com">[https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref><ref name="saints.sqpn.com2">[https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref> O yahratnoo ko e waylude sappo e jeegom Arian Goths e nder diine kerecee en katolik en e nder nguurndam makko.
Gooto e nate wirwirnde mosaïque e nder Galle Vescovi e nder Katakombe San Gennaro ina hollira Quodvultdeus.<ref>D. Franses. ''Die Werke des hl. Quodvultdeus''. Munich, 1920.</ref>
== Binndi ==
Hello udditirngo deftere juɓɓunde e teeminannde 9ɓiire, nde Quodvultdeus winndi e waaju feewde e yahuud en, e pagan en e ariyankooɓe, nde o winndi e fenaande, nde o winndi e Agustin de Hippo (Defterdu dowla Bavaria Clm 14098, f. 61v) .
Hay binndanɗe Quodvultdeus heddiiɗe ɗee, limtaaka e innde makko. So tawii Liber promissionum et praedicatorum Dei ina siforee Prosper mo Aquitaine gila e teeminannde 6ɓiire, waajuuji Quodvultdeus ina nganndaa e nder defte Agustin. E hitaande 1914 ko Germain Morin adii miijaade wonde waajuuji 12 ɗi Pseudo-Augustin winndi ɗii, ko Quodvultdeus winndi tigi rigi.[3] E hitaande 1920 Desiderius Franses hollitii ndee ɗoo yi’annde ina waawi sellude no feewi.[4]
== Doggol binndanɗe ==
Liber promissionum et praedicatorum Dei («Deftere fodoore e teskaare Alla»)
Waajuuji sappo e tati:
# Ko luutndii iudaeos, heeferɓe e arianos ("Haɓde e yahuud en, heeferɓe e ariyankooɓe")
# Adversus quinque haereses ("E dow majjere joy")
# De symbolo mi ("Dow diina mi")
# De symbolo II ("Dow diine II")
# De simbolo III ("Dow diine III")
# De quattuor virtutibus caritatis ("Dow moƴƴereeji nay giɗli")
# De cantico novo ("E dow jimɗi kesi")
# De ultima quarta feria (« Ñalnde alarba cakkitiiɗo oo »)
# De kataklismo ("Dow kataklisma")
# De tempore barbarico mi ("E dow jamaanu barbareejo mi")
# De accedentibus ad gratiam I ("Dow ɓadtaade moƴƴere I")
# De accedentibus ad gratiam II ("Dow ɓadtaade moƴƴere II")
# De tempore barbarico II (« E dow jamaanu barbareeji II »)
# Ɓataakeeji ɗiɗi feewde e Ogustin (Ep. CCXXI e CCXXIII)
== Editions e Firooji ==
René Braun: Operaa Ɓooyɗo mo Kartaago (CCSL 60). Brepols, 1976.
René Braun: ko ƴaañoowo. Deftere fodoore e teskagol maayde (SC 101-102). Jaayɗe Cerf, Pari 1964.
Quodvultdeus mo Kartaago. Homiliiji diineeji, firo e firo Thomas Macy Finn, 2004 (ACW 60). ISBN ko 9780809105724
Tuugnorgal
bg8p0jl2asz3oyz2qe5kprlypgxq65t
Olivia of Palermo
0
39817
166820
163771
2026-04-22T01:36:34Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166820
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''<nowiki>{{Olivia of Palermo</nowiki>''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,Pettineo e Cefalù.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 17.</ref>
Ñalngu juulde makko ko ñalnde 10 lewru juko,e nder naalankaagal o hollirtee ko debbo jom suudu taarotooɗo ƴiye oliif, ina jogii leggal bardugal e junngo mum ñaamo.<ref name="DRONCO20013">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include:
:* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661;
:* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662;
:* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670;
:* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century:
::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}}
== Fuɗɗoode hagiyogaraafi ==
Olivia wayi ko no senndiraama e aadaaji renndo tan ko no seniiɗo nokkuure nde tawnoo innde makko winndaaka e daartol e kala martyrology Latin walla Grec walla Hagiology eklesiya.<ref name="SANTI-BEATI2">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 17.</ref>
Fuɗɗoode binndanɗe ɓurɗe ɓooyde e Nguurndam makko ina jeyaa heen Gallo-siculo Breviary mo teeminannde sappo e ɗiɗmere, winnditiiɗo siftorde makko, haa jooni ina heddii e Palermo,[3] kam e winndannde e ɗemngal Sisili vulgar teeminannde sappo e nayaɓere tawaande e Termini Imerese, e Nguurndam gonɗo e nder lectionnaire teeminannde sappo e joyaɓere[]2.
Eklesiya St François de Paola to Palermo, e nokku ɗo Eklesiya St Olivia wonnoo.<ref name="SANTI-BEATI4">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI5">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI6">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI7">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI8">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI9">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI10">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref>
Ikon tedduɗo Olivia ina woodi kadi,[teskuya 3] ma a taw ko teeminannde sappo e ɗiɗaɓere, ina hollira Saint Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia.<ref name="DRONCO20012">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include:
:* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661;
:* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662;
:* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670;
:* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century:
::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}}
Won kadi ko limtaa e ekkol gooto ina teskini e makko to Palermo gila hitaande 1310 caggal Iisaa e nokku mo o sikkaa o wirnaa.[3][4] Hannde, ko ɗoon woni Chiesa di San François de Paola (Eklesiya Saint François de Paola).
Yanti heen, Nguurndam oo Seniiɗo keewɗam yaltinaama to Sisili, e nder binndi e nder binndi, e mbaadi teskinndi haa e joofnirde teeminannde sappo e jeetatiire, ina hollita nguurndam laaɓtuɗam e nder diine makko. O winndaa ko e deftere Sisilinaare nde Ottavio Gaetani winndi,[teskuya 4] kam e deftere palmere nde Antonio Mongitore winndaa e hitaande 1742.[3] Breviar ummoriiɗo Cefalù ina waɗi kadi naatgol laaɓtungol e Nguurndam makko (Breviar Cefaludes).<ref name="SANTI-BEATI3">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 17.</ref>
Bollandist en njaltinii e hitaande 1885 deftere Sainte Olivia, nde ɓe ƴetti e lectionnaire eklesiya to Palermo.[9]
Yanti heen, binndoowo Sisili ganndiraaɗo teeminannde 17ɓiire, yimoowo biyeteeɗo Petru Fudduni (jibinaa ko Pietro Fullone) winndii e makko jimɗi e 114 oktaaf. E oon sahaa gooto, operaaji Gioacchino Bona Fardella, musiiba e nder golle tati, ina lolliri kadi e yonta mum.[4][tesko 5]
== Nguurndam hagiyogaraafi ==
Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia, teeminannde 13ɓiire.<ref name="DRONCO2001">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp. 18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include:
:* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661;
:* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662;
:* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670;
:* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century:
::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}}
E wiyde lefol hagiographique, Olivia ko ɓiɗɗo debbo belɗo e nder galle Sisilinaajo tedduɗo, jibinaaɗo hedde hitaande 448 walla e teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa.[4] Hagiographes nokku oo hollitii wonde o jibinaa ko e diiwaan Loggia to Palermo.[5] Gila e duuɓi makko gadani o tiiɗnii e Joomiraawo, o ustii teddungal e jawdi o rokki miskineeɓe sadak. E nder mbaydi gootol, e hitaande 454 caggal iisa, Genseric, laamɗo Vandal en, heɓti Sisili, heɓti Palermo, fuɗɗii warde Kerecee’en heewɓe. Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, Olivia weltini kasoo’en, o wi’i Kerecee’en ngam ɓe keɓa darnde maɓɓe nder nuɗɗinki maɓɓe. Vandal en ina mbeltii e doole ruuhu makko, ina nji’a hay huunde waawaa foolde goonɗinal makko. Nii woni ngam teddinde galle makko tedduɗo, ɓe neldi mo Tuunus, ɗo guwerneer oo etotoo foolde darnde makko. E nder mbaydi ngoɗndi ndii, o maccuɗaa e hitaande 906, o neldaa Tuunus e yamiroore Emir Sisili, ndeen e les njiimaandi Sarasen en.<ref name="SANTI-BEATI11">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI12">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI13">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI14">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref>
To leydi Tunis, Olivia waɗii kaawisaaji, o fuɗɗii naatnude diine heeferɓe walla juulɓe saracen en. Guwerneer oo noon yamiri yo o jippine e nokku keeriiɗo, hono hermite, ɗo daabaaji ladde ngoni, ina ɗaminii wonde daabaaji ɗii ina ñaama mo walla o maaya e heege. Kono tan, daabaaji ladde ina nguuri e jam e sara makko. Ñalnde heen won worɓe ummoriiɓe Tuunus ina njiyloo mo, ina mbeltii e ŋarɗugol makko, ina njiɗi bonnude mo, kono Olivia wayli ɓe kadi e konngol Joomiraawo, ɓe lootaama. Caggal nde o selli e kaawisaaji heewɓe e ñawɓe e caɗeele e nder diiwaan hee, Olivia waylitii heeferɓe walla juulɓe heewɓe e diine kerecee en. Nde guwerneer oo nani ɗee geɗe, o yamiri yo o nannge, o soke e nder wuro ngam yiɗde waɗde mo murtuɗo. O fiyi mo, o 6uuccii, o 6uuccii e nder 6uu6ol nebam 6uu6cfam, kono cfee torlaaji ngaddaani mo hay batte, kadi ngaddaani mo woppude iimanaagal makko. E joofnirde, o taƴaa hoore makko ñalnde 10 lewru juko hitaande 463 walla won e sahaaji e teeminannde 10ɓiire, ruuhu makko « fiyi asamaan e mbaadi ƴiye » (e ɗemngal itaaliyee: « sotto forma di colomba volò al cielo »).[3][4][tesko 6]
== Teddungal ==
Katedraal Saint Vincent de Paul e Saint Olivie, to wuro Tunis.
Patronat Palermo
E darorɗe hitaande 1500, sabaabu makko saakti ɗum ko Farayse, ɓe njiyti ɓanndu makko.[3]
Ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1606, yimɓe e Senaa Palermo cuɓii Saint Olivie yo won Patrone wuro ngoo, wondude e Saint Agata, SaintKirista e Nimfa Seniiɗo.[3] Ɗii nayi cuɓaama ngam kala nokkuure nayi mawnde nder wuro ngo. Siftorde maɓɓe naatnaa e limlebbi Palermi, ko Kardinal Giannettino Doria winndi ɗum e hitaande 1611.[3]
Teddungal maɓɓe ustii caggal nde ɓe njiyti e hitaande 1624 (ina wiyee) ko heddii e Saint Rosalia, peeñɗo ngam hisnude wuro ngoo e ñawu nguu. Caggal ɗuum, Saint Rosalia fuɗɗii teddineede no gardiiɗo wuro ngoo nii.[4]
E hitaande 1940, parrois gooto waɗaama e Saint Olivia e nder wuro ngo.[3] Eklesiya Palermo siftorii mo haa hitaande 1980, ko ɗum siftorde farliinde. Kono e hitaande 1981, juulde makko momtaa e limlebbi liturgique nokku oo.[3]
To Tuunus, jumaa katolik Roma biyeteeɗo Saint-Vincent de Paul e Saint-Olivie kadi ina teskini e makko.[3][10] Nde fuɗɗii ko e hitaande 1893, nde lomtii monimaaji Kerecee’en ɓurɗi ɓooyde e nder wuro ngo – suudu dewal ndu Baaba Jean Le Vacher mahi e hitaande 1650 – nde udditaa ñalnde Natal 1897.
Saint olivie e diine lislaam to leydi Tunisi
Juulirde Al-Zaytuna (Juulirde Jaytun), to Tunis, leydi Tunisi. Ladde nder suudu e minaret mawɗo.
Juulirde mawnde Al-Zaytuna ("Juulirde Olive") ko juulirde ɓurnde ɓooyde e nder Tuunus, laamorgo leydi Tuunus, ina waɗi 5 000 meeteer kaaree (1,2 ektaar) ina waɗi dame jeenay.[11] Ñalngu tigi-rigi sosngo juulirde ndee ina seerti fawaade e iwdiiji daartol ceertuɗi. Daartooɓe hannde ɓee ceertii e ko fayti e so tawii ko Ubayd Allah ibn al-Habhab e fuɗɗoode teeminannde 8ɓiire walla ko Hasan ibn al-Nu'man e joofnirde teeminannde 7ɓiire.[12] Ko ɓuri heewde e annduɓe ina mballita e senaare ɗiɗmere ndee[12], ina mbiya wonde sosngo ngoo ko Ibnu Nuuman e hitaande 698 caggal Iisaa.[13][14][15][16]
Lefol gootol hollitii wonde ngol inniraa ko "Juulirde Oliif" sabu ngol mahiraa ko e nokku dewal ɓooyɗo ɗo oliif wonnoo.[citation needed] Nate goɗɗe, ɗe daartoowo Tuunus biyeteeɗo Ibn Abi Dinar mo teeminannde 17ɓiire,[14] hollitii wonde ina woodi ekkol Kirista Bizantiin to Santalivia de11. Wiɗtooji arkewolosi e golle moƴƴitingol e hitaande 1969-1970 kollitii wonde juulirde ndee mahaa ko e dow mahdi gonndi e jamaanu Byzantine ndi, ina waɗi coloŋaaji, ina suddii yanaande.[12] Ina gasa tawa ko ɗum woni basilika kerecee en, rokkata ballal e lefol ngol Ibn Abi Dinar haali ngol.[14] Firo annduɓe ɓurngo ɓooyde ngo Muhammad al-Badji Ibn Mami waɗi, ngo Sihem Lamine kadi jaɓi, ina hollita wonde mbaydiiji ɓennuɗi ɗii ina mbaawi wonde e nder galleeji Bizantiin.[12][15]
Olivia ɓuri teddineede ko e Tuunus sabu ina sikkaa e nder majjere wonde so nokku oo e siftorde mum mbonnaama, ko musiiba waɗata ; ɗum hawtii e goongɗingol wonde so restoraaji makko ngartiima, Lislaam maa joof.[17] Ndee ɗoo lefol ballitoowol jowitiingol e yiytude ƴiye senngo ngoo ina yaaji e nder leydi Sisili, kono ina jokkondiri e seniiɓe woɗɓe ɓee kadi.[4]
E hitaande 1402 laamɗo Sisili biyeteeɗo Martin I ɗaɓɓiri Kaliifa Berbeer biyeteeɗo Ifriqiya Abuu Faris Abd al-Aziz II, o salii ɗum.[3]
== Daartol ==
Ko ɓuri teeŋtude e ñiŋooje nguurndam Olivia ko wonde geɗe lefol makko ngol ngalaa sifaa keeriiɗo e nder mum en, kono kamɗe fof ɗe ummorii ko e waylooji seeɗa, e tiitooɗe ɓooyɗe walla arketiipuuji ɗi miijo yontaaji hakkundeeji njiɗnoo, ko wayi no ‘heroine sacrée’ walla ‘perséqué Italian maiden w The8a’ Ƴeewii no feewi ngam siifde aadaaji hagiyogaraafi e binndol ngol, o yi’aani hay huunde so wonaa seniiɗo Palermo mo nganndu-ɗaa ko kañum woni jom suudu makko, mo Alessandro d’Ancona[19] e Alexander Veselovsky turn12nd(w02]janngi no feewi.
Ɗuum fof e wayde noon, Paul Collura[tesko 7] ina daranii daartol Olivia, ina winnda wonde "ko ɓuri heewde e leƴƴanɗe men ɓooyɗe ina njogii lowre nde fotaani ustaade, tee nde tawnoo njiimaandi aarabeeɓe e nder Sisili (827–1092) waɗii ƴeewndo laaɓtungo e denndaangal binndanɗe binndaaɗe ɗe Sacre, sacre les tan e dow jolngo ciftorgol."[3]
Yanti heen, ina hollitaama no feewi wonde Egliis Katolik Roma ina heddii seeɗa e diineeji seniiɓe Itaali fuɗnaange.[21]
== Teskorɗe ==
Kuraana oo ina ɓuuɓi no feewi, kono haa jooni ina yiyee e nate Olivia ɗe teeminannde 13ɓiire. Kala Seniiɓe ɓe mbaraa ngam jaɓde Goongɗinal ina kollitee e leggal bardugal e nder ikonogaraafi.
Ko adii fof ko winndiyanke mo wonaa Sisilinaajo haali e Sainte Olivie ko winndiyanke Biskop Kabila (Itaalien : vescovo cabillunense) e nder deftere wiyeteende Topographia Martyrologii (Venesia 1450, h. 128) : Agnello, 1955, h. 109.
Ikon oo ina joginoo ko adii ɗuum to opitaal siwil Palermo, kono hannde ina woni to suudu defte diiwaan Palermo.
Caggal nde o maayi e hitaande 1620 caggal jibineede Iisaa, deftere makko wiyeteende Nguurndam seniiɓe Sisili, ko Fr. Piyeer Salerno SJ.
Yeruuji goɗɗi kollitooji diine makko ina njeyaa heen :
V. Auria, Taariikaaji Ɓiɓɓe Leydi, Palermo hitaande 1661;
B. Faso, Ɗemngal ɓalewal ɓuuɓngal, ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ɓuuɓngal, Palermo 1662;
G. Spucces, Nguurndam S. Oliif ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo ñalnde kala. 1670, Palermo, Palermo, 1670;
Agnello, 1955, pp.109–110, mo o siftini binndol itaaliyankeewol e dow ndeeɗoo toɓɓere, ko musiiba Lorenzo De Marini rokkunooɗo to Rome e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeetatiire :
L. De Marini, S. Oliva, Roma hitaande 1726.[4]
Gooto e Breviaries Sisili ina jogii ndeeɗoo naatgol ngam Saint Olivie:
(e ɗemngal Itaali) "A Tuunus ko maayɗo S. Olive debbo e maayde, o waɗii palermita e patron mawɗo, ko sifaa, jibinaa ɓesngu teddungu, ko yiɗɓe, ko tooñanngeeji bonɗi ngam fedde Almasiihu cacciata to Esilio, ko Tunisiyanke ɓurɗo heewde yimɓe ferro e il fuoco, divinamente liberata dans l'olio incandescente, troncato al fine il capo, le fu data la corona del martirio, la ɓiɗɗo nguurndam, kam e ammirando, ko noon mbaydi colomba volò al cielo l'anno 463 ".[3]
Paolo Collura (1914-1997) ko ganndo ko faati e ɓooyɗe, dipolomaat, daartoowo, gardiiɗo suudu defte diiwaan Palermo.
== Tuugnorgal ==
<references />
outtypfaq5jxnufwbpbn4yogp7ubf5r
Tampuhan (painting)
0
39867
166837
163877
2026-04-22T04:10:42Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166837
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tampuhan, firti''' ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe.
== Limtol ==
Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii e ventanilla. Debbo oo noon, ina ɓoornii wutte Maria Clara, gite mum ina njuuti e leydi. E wiyde Rosalinda Orosa, gorko oo ko Ariston Bautista Lin, sehil Luna, jannguɗo safaara to Orop. Orosa ɓeydi heen siftinde wonde debbo oo ko Emiliana Trinidad. Trinidad ko iwdi joom natal ngal, Orosa wiyi ko kanko woni debbo gooto ƴettuɗo natal Luna La Bulaqueña, goɗngal e golle makko naalankaagal kollitooje pinal Filipiin.
== Jokkondiral e pinal Filipiin ==
E nder jokkere enɗam, pinal, nafooje e hakkillaaji Filipiin, tampuhan (ummoraade e helmere tampo) walla sulking ko e nder sifaa luural hakkunde jom suudu ɗo ɓe kaaldataa. Ɗum noon ina wiyee sahaa e sahaa fof "safaara silsil". Kollitooje goɗɗe sulking e nder nguurndam giɗli Filipinaaɓe ina mbaɗi golle goɗɗe ɗe ngonaa haala ko wayi no jogaade hoore mum, wonde deƴƴuɗo no feewi, walla salaade jokkondirde e sehilaaɓe e nder golle fedde, yaltude galle walla golle goɗɗe, haa arti noon e uddude hoore mum tan e nder suudu mum. Ngam joofnude sulking, gooto e yiɗɓe ɓee ina foti fooɗtude goɗɗo o, walla kamɓe ɗiɗo fof ɓe cemmbina koye maɓɓe ngam safrude ɗum en e arde e nanondiral walla nanondiral. Setting oo ina maantini kadi e pinal Filipiin nde tawnoo jom en galleeji ɗii ina kollita ina nguuri e nder galle koloñaal Filipiin ganndiraaɗo bahay na bato, e nder mum e mbaydi mum teskinndi ina fotnoo wonde e weeyo ngo, debbo oo ina ɓoornii wutte gaadanteejo Maria Clara mo rewɓe Filipiinnaaɓe mbaɗata.<ref name="Kulay">[http://www.kulay-diwa.com/juan_luna Discussion of "Tampuhan" (Sulking) painting by Juan Luna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100623070507/http://www.kulay-diwa.com/juan_luna|date=June 23, 2010}}, from "Juan Luna" article, kulay-diwa.com</ref><ref name="Seasite">[https://web.archive.org/web/20170827122244/http://www.seasite.niu.edu/tagalog/love.htm “Tampuhan” and “tampo”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170827122244/http://www.seasite.niu.edu/tagalog/love.htm|date=August 27, 2017}}, seasite.niu.edu</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
8fg6ggazsl3lnd3uxyjmbkmwrsudp94
Albuquerque Swing Parade
0
39918
166904
164028
2026-04-22T07:08:41Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166904
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Albuquerque Swing Parade ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1964. Ngol waɗi ko to Albuquerque, to leydi Nuwel Meksik to nokku biyeteeɗo Four Hills e hitaande 1961 e 1962 e to nokku biyeteeɗo Paradise Hills e hitaande 1963 e 1964.'''<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== '''Jaaltaaɓe''' ==
'''Albukerke Pro-Am'''
'''1964 Marilin Smith'''
'''Defile ɓuuɓɗo Albukerke'''
'''1963 Miki Raay'''
'''1962 Miki Raay'''
'''Koolol ngol Bill Brannin waɗi'''
'''1961 Betsi Rawls'''
== '''Tuugnorgal''' ==
3aejahj9jytjj0xf9kc5k72h3uykp2o
Louise Suggs Invitational
0
39934
166804
164083
2026-04-21T23:14:38Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166804
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo ==
1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth
1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride
1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith
== Tuugnorgal ==
nt1ot2w5awb6knpspso266d07hz3vh5
Lady Errol Classic
0
39935
166793
164088
2026-04-21T22:41:02Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166793
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Errol Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1974 Jane Blalok
1973 Kati Witwort
1972 Jane Blalok
== Tuugnorgal ==
fzpjv98xjoxu0qialzzcwpqwoomr87x
Heritage Village Open
0
39936
166722
164093
2026-04-21T16:38:36Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166722
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Heritage Village Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Wuro Ndonu Udditaama ==
1973 Suusi Berning
1972 Judi Rankin
== Ndonu Udditaama ==
1971 Sanɗaara palmer
== Tuugnorgal ==
pnwtc19olzv5n2n9pu827f3qtawi5oz
Muskogee Civitan Open
0
39937
166817
164098
2026-04-22T00:49:07Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166817
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Muskogee Civitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1965 Suusi Makswel
1964 Miki Raay
1963 Miki Raay
1962 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
4p77am6cw6ktq9zg9w35k8f3cj7ije0
American Women's Open
0
39945
166906
164128
2026-04-22T07:20:26Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166906
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Udditgol rewɓe Amerik''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-17|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1961 Judi Kimball
1960 Patti Berg
1959 Bewerli Hanson
1958 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
rzthf6d69ap8a44l4yipzgtlqf7d22q
Mazda Hall of Fame Championship
0
39948
166810
164143
2026-04-22T00:06:09Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166810
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal Mazda Hall of Fame''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1986 Ami Alkot
1985 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
g4d40dd8w1fomgj77wet7d03k3593s6
Hillside Open
0
39950
166724
164154
2026-04-21T16:41:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166724
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hillside Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama
1964 Ruut Yesen
== Koɗorɗe Uddit ==
1963 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
0d8hjbkstjc67puqfuht50fqr2g0i7j
Anetan district
0
39975
166907
164230
2026-04-22T07:27:49Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166907
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan<ref name="EdStats2015">"[https://prism.spc.int/component/advlisting/?view=download&format=raw&fileId=85 Education Statistics Digest 2015]." [[Department of Education (Nauru)]]. Retrieved on July 8, 2018. p. 47 (PDF p. 47).</ref> Anetan.<ref name="OHCHR">[https://web.archive.org/web/20180707162754/http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=6QkG1d%2FPPRiCAqhKb7yhsqMFgv33OTgoZv7ZAgL6thBs%2BJaDouDrmbrhkSKQnAJmPZ9UvJeFASCaHOYMWlSYYCuENbqZ7%2B4S5kzfEKujpCmbACo3%2BCb5LwxaXyHF2qjW Document by the]." [[OHCHR]]. Retrieved on 8 July 2018. "The Education system is {{sic|comprised|of|hide=y}} 10 schools, there are District Infant schools each[...]and finally Nauru Secondary School (Years 10–12) where compulsory education end at Year 12.[...]"</ref>
== Geography ==
Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo.
== Yiyngooji mawɗi ==
Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo.
Jaangirde
== Ƴeew kadi: Jaŋde to Nauru ==
Duɗal sukaaɓe Anetan woni ko e Anetan.[2] Duɗe leslese e hakkundeeje gollotooɗe e Nauru fof ko Duɗal leslese Yaren e nder diiwaan Yaren (duuɓi 1–3), Duɗal leslese Nauru e nder diiwaan Meneng (duuɓi 4–6), Koldaa Nauru e nder diiwaan Denigomodu (duuɓi 7–9), e Duɗal hakkundeewal Nauru (duuɓi 10–12] e nder diiwaan Yaren.
Yimɓe teskinaaɓe
Gonnooɗo hooreejo leydi Nauru, hono Marcus Stephen, gardinooɗo laamu e hitaande 2007, ko tergal parlemaa leydi Nauru, lomtotooɗo diiwaan Anetan e Ewa.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol koɗkiiji e nder leydi Nauru
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
jviwv1rcp4jeyqpu7qt9ivazn9msz89
Hoosier Open
0
39983
166727
164259
2026-04-21T16:47:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166727
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hoosier Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu..<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2012-02-27}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Hoosier ko mawɗo ==
1960 Joys Ziske
== Hoosier Uddit ==
1959 Marlen Hagge
== Tuugnorgal ==
8w2zd5k0svt6ckij2t4c0i7s8a1qcv8
Lady Carling Eastern Open
0
39986
166792
164279
2026-04-21T22:40:32Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166792
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Carling Eastern Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref name="womeastop">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=gKBWAAAAIBAJ&sjid=uucDAAAAIBAJ&pg=6694%2C2274102|newspaper=Spokesman-Review|location=Spokane, Washington|agency=Associated Press|title=Shirley Englehorn captures first professional golf win|date=July 23, 1962|page=9}}</ref><ref name="imgw">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=wa9YAAAAIBAJ&sjid=ZPcDAAAAIBAJ&pg=3776%2C5010081|newspaper=Spokane Daily Chronicle|location=Washington|agency=Associated Press|title=Idaho miss gains win|date=July 23, 1962|page=13}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
== Fuɗnaange Uddit ==
1962 Sirley Inglehorn
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
== Tuugnorgal ==
ip6ng4409325vxtoik9pp185syt76bl
Women's International Art Club
0
40018
166865
164355
2026-04-22T05:46:59Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166865
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women's International Art Club''', anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Terɗe fedde nde ina njeyaa heen : Elisabet Frink, Gwen John e Orovida Pissarro.
== Tariya ==
Fedde winndereere naalankaagal Paris sosaa ko to Pari e hitaande 1900, wayli innde mum wonti fedde naalankaagal hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande ndee tan. Koolol gadanol fedde nde yuɓɓinaama to Grafton Galleries to Bond Street, Londres, e hitaande 1900, rewi heen koolol ɗiɗaɓol e nder galle gooto e lewru marse e abriil 1901. Koolol hitaande kala ina yuɓɓinee to Londres haa fedde nde fusi e hitaande 1976. Won e koolol tokosol goɗngol e nder leydi Angalteer kadi held. Tergal fedde ndee ko hakkunde leyɗeele, ina waɗi taƴe to Farayse, to Grece, to Holannde, to Itali e to Amerik.
Fedde nde ina sikkaa fusi ko e hitaande 1976, kono nde waɗii koolol to Greenwich e hitaande 1977.
== Kollitooɓe ==
Koolol gadanol hitaande ndee waɗiraa ko to Galleeji Grafton. Caggal ɗuum Galle Goupil huutoraa, caggal ɗuum galleeji Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer. E fuɗɗoode ko terɗe fedde ndee tan mbaawi tawtoreede koolol ngol ; fedde ndee ina joginoo keerol 150 tergal. Gila 1921, ɓe ngonaa terɗe ina mbaawi, e njoɓdi, hollirde natal gootal gooto e maɓɓe fof. Ɗeeɗoo kollirɗe mballitii ngam ustude ŋakkeende fartaŋŋe rewɓe waawde hollirde e nokkuuji mawɗi ko wayi no Akademi Laamɗo.
Eileen Agar, Anthea Alley, Gwen Barnard, Wilhelmina Barns-Graham, Elinor Bellingham-Smith, Ithell Colquhoun, Sonia Delaunay, Dame Elisabeth Frink, Dame Barbara Hepworth, Gwen John, Stanisława de Karłowska, Dame Laura Marro Knight, Leeda Kraspane O Pili Dame Ethel Walker ina jeyaa e waɗɓe kollirgol ngol. Doggol timmungol hollitooɓe tuggi 1900 haa 1966 yaltinaa e hitaande 1981.<ref name="aim25">Julie Tancell (2002). [https://web.archive.org/web/20160303232309/http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic Women's International Art Club] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232309/http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic|date=3 March 2016}}. AIM25: Archives in London and the M25 area. Accessed September 2013.</ref><ref name="artbiogs">[http://www.artbiogs.co.uk/2/societies/womens-international-art-club Women's International Art Club]. Artist Biographies: British and Irish Artists of the 20th Century. Accessed September 2013.</ref><ref name="costello">Doreen Costello (1981). ''List of women artists exhibiting with the Women's International Art Club, 1900–1966''. [s.l.]: [s.n.].</ref><ref name="geddes">Margaret Geddes (March 1950). The Women's International Art Club. ''The Studio'' '''139''' (684): 65–70; cited by Kristen Erickson (1994).</ref><ref name="greenan">Althea Greenan ([2009]). [http://archiveshub.ac.uk/data/gb1086-wiac Women's International Art Club (WIAC)]. Archives Hub. Accessed September 2013.</ref><ref name="kristen">Kristen Erickson (1994). [https://www.jstor.org/stable/1358599 The Art of Orovida: Looking beyond the Pissarro Family Legacy]. ''Woman's Art Journal'' '''15''' (2): 14-20. {{subscription required}}</ref><ref name="speck">Catherine Speck (2009). [https://web.archive.org/web/20160304045545/http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html Contesting Modernism: Flowers, Portraits, Gum Trees: My Father and Me] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304045545/http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html|date=4 March 2016}}. ''Hecate'' '''35''' (1–2). Accessed September 2013.</ref><ref name="wiac1977">[s.n.] (1977). ''The human landscape: catalogue of an exhibition held by the Women's International Art Club at Woodlands Art Gallery, Blackheath, London, 11 June - 12 July 1977''. London: W.I.A.C.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
e0c26c7jth7keggslpnms8gvnep9v2q
Lawton Open
0
40024
166798
164375
2026-04-21T22:49:34Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166798
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lawton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1958 Bewerli Hanson
1957 Marlen Hagge
1956 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
mct9yqosq37va6208dbc2mrx6snlqq2
Lady Stroh's Open
0
40026
166794
164384
2026-04-21T22:41:44Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166794
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lady Stroh's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1979 Viki Fergon
1978 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
7mgr6w7tgnntnnwne8cngyxx8s726yj
AI Star/Centinela Hospital Classic
0
40031
166893
164404
2026-04-22T06:29:07Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166893
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''AI Star/Centinela Hospital Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
0fiovpiav5c6rpkxt2s95fzaqlpmmob
Los Angeles Open (LPGA Tour)
0
40032
166801
164408
2026-04-21T23:10:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166801
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Los Angeles Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Tuugnorgal ==
5ja116ub1ix65t56ktnptzpa80vxsiy
Bakersfield Open (LPGA Tour)
0
40034
166912
164414
2026-04-22T08:04:12Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166912
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bakersfield Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1953 Luwiis Sugges
1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat)
== Tuugnorgal ==
n0t2sky9ukvs4pwkqk17frpir9gq5wq
Memphis Open (LPGA Tour)
0
40051
166812
164494
2026-04-22T00:09:29Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166812
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Memphis Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1960 Miki Raay
1959 Marilin Smith
== Tuugnorgal ==
q2qwxvcouy255s6hbhmakrkph9rtri1
Winifred Brunton
0
40143
166861
164758
2026-04-22T05:42:38Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166861
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Winifred Mabel Brunton''' jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo.
== Ngendam ==
Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres nde o sikkaa o hawri e Guy Brunton, ganndo Ejipt, caggal ɗuum wonti jom suudu makko.
Ɓe mahi galle oo ko to Berea, to Johannesburg, e hitaande 1906, hitaande nde ɓe ceerti. O ɓuri anndeede ko e nate firaawna’en Misra, ɗe o yaltini e nder deftere “Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo” (1926) e “Mawɓe Misra ɓooyɗo” (1929). O resii ganndo Ejipt biyeteeɗo Guy Brunton ñalnde 28 abriil 1906, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e oon sahaa o waɗi natal Flinders Petrie e hitaande 1912, ngal woni hannde e nder defterdu UCL Art Collection. To UCL ɓe njanngi e Margaret Murray, hade maɓɓe yahde Lahun to Ejipt ngam tawtoreede Flinders Petrie ngam golle ladde e hitaande 1912-14. E gollodaade e jom suudu makko e diƴƴe arkewolosi, o janngi seedeeji nate ceertuɗe, nate dillooje haa e mummiiji ngam ƴellitde nate makko cakkitiiɗe. Guy e Winifred kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki e wallitde e wiɗtooji ɗi Duɗal Arkewolosi Angalteer to Misra yuɓɓini e kitaale 1920 e nokkuuji ko wayi no Badari, tawi Winifred ina siftina heen geɗe keewɗe ɗe njiytaa.
Brunton sankii, ina yahra e duuɓi 78, to Clocolan, to leydi Afrik worgo.
== Pinal leñol ==
Nate makko ina njogii batte mawɗe, ina cifa jeese Firawna e laamɓe e nder pinal Popular, ina ƴettaa e filmuuji e binndanɗe keewɗe.
== Binndanɗe ==
1926. Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Daartol ngol annduɓe Misra mawɓe mbinndi. Londres.
1929. Mawɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Janngirɗe taariiha ɗe annduɓe Misra feere-feere mbaɗi<ref>[https://web.archive.org/web/20110707060638/http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1 "Winifred Mabel Newberry" ''British 1820 Settlers to South Africa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707060638/http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1|date=7 July 2011}} 22 September 2010</ref><ref name="saturdayreview">{{cite news|last=Sanborn|first=Ashton|title=Kings and Queens of Ancient Egypt, by Winifred Brunton|newspaper=The Saturday Review|date=4 December 1926|page=368}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
o1e4994vy0jjqc4a79z7mcta502sb3o
Danbury Lady Carling Open
0
40149
166933
164781
2026-04-22T09:41:01Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166933
wikitext
text/x-wiki
'''Danbury Lady Carling Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood C{{Databox}}ountry Club to Danbury, to leydi Konnektikut.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Danbury debbo karling udditi
1969 Kaarol Mann
== Gino Paoli Uddita ==
1968 Kati Witwort
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
== Tuugnorgal ==
bpyg6gse3mnvwv661vihdvwnz8ihiv4
Damon Runyon Cancer Fund Tournament
0
40168
166932
164838
2026-04-22T09:40:21Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166932
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
3r1b8mvqtcxnl7ypc5g9ss7e0zffb2l
Gatlinburg Open
0
40174
166958
164865
2026-04-22T11:23:37Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166958
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gatlinburg Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227000000/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=February 27, 2012}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Gatlinburg Udditii ==
1958 Luwiis Sugges
== Cumu Uddit ==
1957 Bewerli Hanson
== Tuugnorgal ==
1t1ao0xxzzsj9tkckmxb1026m3fgyed
Sex segregation in Afghanistan
0
40186
166829
164911
2026-04-22T03:28:11Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166829
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Seerndude jinnaaɓe''' ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram).
Laamu Mughal (hitaande 1526-1857)
== Ƴeew kadi: Harem Barakzay ==
ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko gooto e rewɓe laamɓe biyeteeɗo Shahrbanoo (e ɗemngal Perse: شهربانو). Jardiin oo ko Abdur Rahman Khan feewni ɗum e teeminannde 19ɓiire.
== Talibaan (1996-2001) ==
E laamu Emiraaji Lislaam gadani Afganistaan (1996–2001), Taliban yaltini jamirooje ɗe kaɗi rewɓe Afganistaan janngude, hono ɗeen jamirooje ina kaɗa sukaaɓe rewɓe e worɓe yaltude duɗe e kolees. Duɗal sewnde ƴiye kaŋŋe ko duɗal rewɓe les leydi to Herat, Afganistaan, e laamu Taliban gadano. Sabu rewɓe njaɓaaka janngude e les firo tiiɗngo sariya lislaam mo Taliban en mbaɗi, rewɓe winndooɓe wonnooɓe e fedde wiyeteende Herat Literary Circle sosi fedde nde inniri ɗum Sewing Circles of Herat, fedde nde sosi Duɗal Sewing Needle Golden e hitaande 1996 walla ko ina wona jooni duuɓi 1996.
== Leydi Lislaam Afganistaan (2001-2021) ==
E jamaanu leydi Afganistaan (2004-2021), worɓe Afganistaan heewɓe njokkondirtaa e rewɓe == wonaa ɓesngu mum en haa ɓe njahi duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɗum addani worɓe ƴeewde rewɓe no sehilaaɓe mum en nii ina keewi hollirde jikkuuji ɗi ngonaa neɗɗaagal ummoraade e koye mum en. Haa ñalnde kala ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ina njiyloo tooñanngeeji e nder laabi Afganistaan fof. E nder ooɗoo sahaa, seerndude rewɓe e worɓe e nder duɗe Afganistaan, addani ministeer jaŋde tiiɗnde, mo ŋakkaani tawo kaɓirɗe, kaalis, e jannginooɓe, ngam sosde njuɓɓudi wonande kala jinnaaɗo.
Baghe-Sharara (e ɗemngal Perse : باغ شهرآرا) ko nokku ɗo rewɓe tan ngonnoo e nder wuro Kabul e jamaanu leydi Afganistaan. Ko jarne ɓooyɗo mo Babur mahi. Alaa worɓe njaɓaa naatde sabu ko nokku ɗo rewɓe tan ngoni. Ndeeɗoo jarne feewnaama e ballal kaalis ummoraade e Amerik, Itali e Siwis e hitaande kala ñalnde 8 marse eɓɓaaɗe keertiiɗe wonande rewɓe ina mbaɗee toon. Kadi, luumooji keertiiɗi rewɓe mbaɗaama e nder wertallo ngoo. Wonno ko janngirɗe Engele e sewnde. Butikuuji yeeyooɓe geɗe, nokku wasiyaaji, ekkolaaji ekn fof ko rewɓe njiylotonoo.
== Laamu Talibaan ɗiɗaɓo (2021–hannde) ==
Ɗoon e ɗoon caggal nde Taliban yani e hitaande 2021, duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala mbaɗti seerndude rewɓe e worɓe e nder leydi ndii kala. Laabi gadani ɗi Taliban heɓi laamu, sukaaɓe rewɓe e worɓe ina kaɗaa jaŋde.
Gila lewru marse 2022, Taliban fuɗɗiima seerndude denndaangal nokkuuji dingiral e resortuuji e dow jokkere enɗam. Ministeer ko feewti e yaajde moƴƴere e haɓaade bonanndeeji (Afghanistan) hollitii wonde to Kabul worɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alarba, alkamiisa, aljumaa e aset, rewɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alet, altine e talaata. Ooɗoo ministeer ɓeydi heen hay gooto fotaani wullitaade teeŋtinde wonde worɓe fotaani naatde e parkooji e ñalɗi rewɓe.
Caggal laamu Taliban, gila 2023 worɓe njaɓataa ñaamde e yimɓe galleeji mum en e nder restoraaji galleeji e nder diiwaan Herat.<ref name="Gohari">{{Cite book|last=Gohari|first=M. J.|title=The Taliban: Ascent to Power|publisher=Oxford University Press|year=1999|isbn=0-19-579560-1|location=Karachi|pages=108–110|chapter=Women and the Taliban Rule|chapter-url=https://archive.org/details/talibanascenttop00goha/page/108/mode/2up}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2010/11/101103_k02-babar-garden|title=باغ تاریخی 'شهر آرای' کابل پس از بازسازی گشایش یافت|date=10 November 2010|website=BBC Persian}}</ref><ref name="Women-Amnesty">{{Cite web|date=25 November 2014|title=Women in Afghanistan: the back story|url=https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614193030/https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|archive-date=14 June 2020|access-date=16 July 2020|website=Amnesty International}}</ref><ref name="women-StateDepartment">{{Cite web|date=17 November 2001|title=Report on the Taliban's War Against Women|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711010830/https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|archive-date=11 July 2020|access-date=16 July 2020|website=U.S. Department of State|publisher=Bureau of Democracy, Human Rights and Labor}}</ref><ref name="Synovitz">Synovitz, Ron. [https://web.archive.org/web/20040708045554/http://www.rferl.org/featuresarticleprint/2004/03/176a7386-97d6-4f9b-bec7-b403f88633cc.html "Afghanistan: Author Awaits Happy Ending To 'Sewing Circles Of Herat'"], ''Radio Free Europe'', March 31, 2004, accessed 29 July 2010. Also see Lamb, Christina. [https://web.archive.org/web/20200407124350/http://www.thetimes.co.uk/ "Woman poet 'slain for her verse'"]{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}, ''The Sunday Times'', November 13, 2005.</ref><ref>{{cite news|title=خیابان آزاری در افغانستان؛ مشکلی که روز به روز جدی تر می شود|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2011/04/110418_k01_kbl_girls_akbar|access-date=3 October 2021|agency=BBC Persian|publisher=BBC Persian|date=18 April 2011|language=Persian}}</ref><ref>{{cite web|title=Afghanistan's 'Separate but Equal' Education System|url=https://thediplomat.com/2015/04/afghanistans-separate-but-equal-education-system/|website=The Diplomat|access-date=3 October 2021|date=2 April 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=باغ شهر آرا: ورود آقایان ممنوع|url=https://km.gov.af/347/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D8%A2%D8%B1%D8%A7-%DB%8C%D8%A7-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|website=Kabul Municipality|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=بازگشایی نخستین باغ زنانه در کابل|url=http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005115635/http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|url-status=usurped|archive-date=October 5, 2021|access-date=5 October 2021|agency=Payam Aftab News Network|date=October 2010|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=باغ زنانه؛ محل تفریحی و آموزشی زنان|url=https://tkg.af/2011/04/27/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87%D8%9B-%D9%85%D8%AD%D9%84-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C-%D9%88-%D8%A2%D9%85%D9%88%D8%B2%D8%B4%DB%8C-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86/|access-date=5 October 2021|agency=The Kelid Group|language=Persian}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.boloji.com/articles/5877/at-the-garden-unveiled|title=At the Garden, Unveiled by Maya Jayapal|website=www.boloji.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban impose gender segregation at universities in Afghanistan|url=https://www.dailysabah.com/world/asia-pacific/taliban-impose-gender-segregation-at-universities-in-afghanistan|website=12 September 2021|date=12 September 2021|publisher=Daily Sabah|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban: Afghan Women Must Study in Gender-Segregated Universities|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/09/taliban-afghanistan-women-university-segregated.html|website=The Slate|date=12 September 2021|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite news|title=به دستور طالبان فعالیت پارک های تفریحی کابل براساس تفکیک جنسیتی شد|url=https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|access-date=2 April 2022|publisher=Raha Press|date=27 March 2022|language=Persian|archive-date=27 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327064253/https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Taliban's new rule: Men, women not allowed to sit together at restaurants|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/talibans-new-rule-men-women-not-allowed-to-sit-together-at-restaurants-101652471642644.html|access-date=12 March 2023|agency=Hindustan Times|date=14 May 2022}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
23pfsc2jdtwzmdcuxjkft8g5uuwmteb
Bathing dress
0
40286
166917
165233
2026-04-22T08:15:05Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166917
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kosam lootirɗam''' ko sifaa ɓoornungal kuutorteengal ngam golle lootgol/loowgol rewɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Ɗeeɗoo comci lootirɗi ina mbaɗi comci juutɗi haa koyɗe, paɗe juutɗe, e juuɗe juutɗe. Hedde kitaale 1880, juuɗe e ŋoral ɗeen ɓoornanɗe juutnaama ngam moƴƴinde dille e wellitaare huuɓtodinnde.
== Kuutoragol e ƴellitaare ==
Nde teeminannde 19ɓiire yahri yeeso, golle "loowde" walla njulaagu rewɓe ɓeydii heewde. Huutoraade masiŋ loowdi ndii ina addana lootooɓe ɓee ɓurde sirlu, ina usta kadi haaju mum e newaare timmunde. Golle fijirde ko wayi no njulaagu e welo-welo ɓeydii jaɓeede e renndo, ɗum addani haaju e dille ɓurɗe moƴƴude e ustude teddeendi comci ɗii so ɗi ɓuuɓii.
Ɓoornugol lootorde ndee ina huutoree no feewi haa e nder kitaale 1910, haa jooni ina rokka laawol ko heewi yiyeede hannde ko wayi no lootorde, nde ɓuri ɓadaade ko nganndu-ɗen ko lootorde wootere.<ref>Lansdell, A. ''Seaside Fashions 1860-1939.'' Buckingham, UK, 1990</ref><ref>Kidwell, Claudia. Women’s Bathing and Swimming Costume in the United States. Smithsonian Institution Press, 1968</ref><ref>Victoriana Magazine. ''Fashionable Bathing Suits''. https://web.archive.org/web/20080106210211/http://www.victoriana.com/library/Beach/FashionableBathingSuits.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080106210211/http://www.victoriana.com/library/Beach/FashionableBathingSuits.htm|date=2008-01-06}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
99cddm7ailrgltwjqoano4oxfsbafuz
Fernando Sánchez (designer)
0
40288
166955
165240
2026-04-22T10:58:51Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166955
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fernando Sanchez''' (9 ut 1935 – 28 suwee 2006) ko Belsiknaajo, diisnondirɗo e mbaydiiji. O anndiranoo ko ɓoornaade comci makko ɓuuɓɗi, ɗi hay so tawii ko ɗi boudoirs elegant, ɗi keewi ɓoorneede ko e yeeso yimɓe. O tagi ɓoornanteeri ɗiɗi lolluɗi ɗi Madonna waɗi e wideyoo mum "Like a Virgin". Sanchez heɓi njeenaaje keewɗe e Coty fashion, kam e njeenaari Kawtal Modeeji Amerik e hitaande 1981.
== Nguurndam ==
Sanchez jibinaa ko e galle alɗuɓe to Antwerpen, to leydi Belsik. Baaba makko sankii ko omo famɗi no feewi. Nde Sanchez woni e duuɓi mum capanɗe jeegom, o yahdata e yumma makko to Pari ngam ƴeewde diidi Jacques Fath. Caggal ɗuum, o neldi portfolio to Fath, o wasiyii mo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (École de la Chambre Syndicale de la Couture), duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari. Ko ɗoon o joofni e sehil Yves Saint Laurent. So tawii St. Laurent ina wayla caggal ɗuum no rewɓe ɓoornortoo ñalawma, Sanchez ina wayla no rewɓe ɓoornortoo jamma.
E hitaande 1960, e ballal filmo biyeteeɗo West Side Story, o ummii o fayi wuro New York balɗe sappo e joy caggal nde o yiyi filmo oo. Sanchez fuɗɗii sosiyatee mum ko e hitaande 1974, ɗo o naatni karallaagal kuutorteengal no feewi e mahngo comci haa e slips e kaftan, o waɗti comci les ɗii nanndude e comci yaajɗi. O sikkaano golle makko ko limce tan, kadi aduna moodel oo jaɓaani ɗum. Koolol makko ngol ina tawtoree no feewi no ngol diisneteeɓe ɓurɓe waawde waɗde nii. Golle makko ina kollita jaɓgol ɓurngol mawnude e comci nannduɗi e limce e nder kitaale 1990.
O waɗii limce ɗe Cher huutortoo e nder filmo kulɓiniiɗo biyeteeɗo The Witches of Eastwick e won e limce ngam hollirde Tina Turner. Elizabeth Taylor ɓoornii ko wutte Sanchez gooto ngam waɗde nate Vanity Fair gooto e hitaande 1992. O anndaa no feewi to New York, o wonnoo ko jooɗiiɗo e dingiral jamma Studio 54 e ajenda makko e sehilaaɓe makko e jokkondiral makko ina jeyaa heen Yves Saint Laurent, Liza Minnelli, Andy Warhol, e Jerry Hall.
Caggal ɗuum Sanchez golliima e Nina Ricci, e Christian Dior (to St.
O sankii ko ñalnde 28 suwee 2006 to Manhattan, New York, sabu rafi ɓernde ummoriiɗo e caɗeele leishmaniasis, rafi mo mboros sanngara saabotoo.<ref>Wendy Goodman, [https://web.archive.org/web/20050406212044/http://newyorkmetro.com/nymetro/shopping/homedesign/greatroom/10419/ "Scenes From a Classic Fourteen"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050406212044/http://newyorkmetro.com/nymetro/shopping/homedesign/greatroom/10419/|date=2005-04-06}}, ''[[New York (magazine)|New York]]'', Nov. 15, 2004</ref><ref name="nyt">Wilson, Eric. [https://www.nytimes.com/2006/07/03/arts/design/03sanchez.html "Fernando Sanchez, 70, Designer of Lingerie as Outerwear."] New York Times (July 3, 2006).</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
kjj3dhnzlsaa619q3spufz1vst1v9no
The Boy in the Red Vest
0
40293
166838
165251
2026-04-22T04:31:16Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166838
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suka gorko gonɗo e wutte boɗeejo''' (Le Garçon au gilet rouge), anndiraango kadi Suka gorko gonɗo e wutte boɗeejo, ko nate nebam (Venturi 681) ɗe Paul Cézanne waɗi, ɗe Paul Cézanne waɗi e hitaande 1888-1890 .<ref name="EG BUHRLE4">{{Cite web|url=https://buehrle.ch/en/artworks/the-boy-in-the-red-waistcoat/|title=Foundation E.G. Bührle: The Boy in the Red Vest (1889/90)|access-date=2026-03-03}}</ref>Ko yeru moƴƴo e golle Cézanne mawɗe ɗe o golli, ɗe o golli, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi, ɗe o waɗi.[citation needed]
== Tariya ==
Cézanne waɗii nate nebam nayi e oo suka Itaalinaajo e vest boɗeejo (e Engele Angalteer, waistcoat), fof e poseeji ceertuɗi, ko ɗum addani mo janngude jokkondire hakkunde mbaydi e weeyo.<ref>"The Boy in the Red Vest". In: ''Cézanne''. Random House, 2005. p. 130.</ref> Ɓuri lollude e nayi ɗii, kadi ko ɓuri heewde e tiitoonde ndee, ko ngol hollirta suka oo ina jooɗii e mbaydi mettundi, ina jogii wuttulo mum e dow taabal, hoore mum ina fawii e junngo mum. Jooni ko to wuro wiyeteengo Zürich, to leydi Siwis. Nate tati keddiiɗe ɗee, e poseeji ceertuɗi, ina tawee e museeji to Amerik.<ref name="bbc12">{{cite news|title=Stolen Cezanne found by Serbian police|date=12 April 2012|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-17687963|accessdate=13 April 2012}}</ref>
Fooyre Ɓamtaare E.G. Bührle, jeyɗo golle ɗee hannde, ina teskii nate ɗee, e "balance timmuɗo ɗoo e hakkille toowɗo e njuɓɓudi pentol."<ref name="EG BUHRLE3">{{Cite web|url=https://buehrle.ch/en/artworks/the-boy-in-the-red-waistcoat/|title=Foundation E.G. Bührle: The Boy in the Red Vest (1889/90)|access-date=2026-03-03}}</ref> E hitaande 1895, ƴeewoowo naalankaagal Gustave Geffroy wiyi ina waawi daraade e nanondiral e nate ɓurɗe laaɓtude ɗe Masters O<ref name="EG BUHRLE2">{{Cite web|url=https://buehrle.ch/en/artworks/the-boy-in-the-red-waistcoat/|title=Foundation E.G. Bührle: The Boy in the Red Vest (1889/90)|access-date=2026-03-03}}</ref>
Nokkuuji pentol ngol ina keewi, ina tiiɗi, ina mbeltini. Kompoññe oo yuɓɓinaama e diidi tati mawɗi : njuuteendi ɓalndu e hoore suka oo, njuuteendi rido ɓaleejo luggiɗiiɗo caggal suka oo, e njuuteendi juutndi jooɗorde e taabal ummortooɗi les nano. Ɗeeɗoo ŋore tati ina njuɓɓinee e ŋorol koyɗe e juuɗe suka oo, ina mbaɗa mbaydi gonndi e ŋorol gonngol e ŋorol gonngol e ŋorol.<ref name="EG BUHRLE">{{Cite web|url=https://buehrle.ch/en/artworks/the-boy-in-the-red-waistcoat/|title=Foundation E.G. Bührle: The Boy in the Red Vest (1889/90)|access-date=2026-03-03}}</ref>
Ndee natal heɓi ɗum ko e juuɗe Cézanne, ko yeeyoowo naalankaagal biyeteeɗo Ambroise Vollard, ina gasa tawa ko e hitaande 1895, caggal ɗuum ko mooftuɓe naalankaagal biyeteeɗo Marcell Nemes e hitaande 1909 e Gottlieb Reber e hitaande 1913 1956, ronooɓe makko ndokki natal ngal Fooyre Ɓamtaare E.G. Buurle e hitaande 1960.<ref>[https://web.archive.org/web/20160308021755/http://buehrle.ch/pdf/07_0003.pdf Paul Cézanne: ''Le Garçon au gilet rouge'', ca. 1888/90. Oil on canvas, 79.5 x 64 cm. Rewald no. 658. Provenance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160308021755/http://buehrle.ch/pdf/07_0003.pdf|date=2016-03-08}}. [[Foundation E.G. Bührle]] Collection. Retrieved 17 December 2015.</ref>
E lewru feebariyee 2008, natal ngal wujjaa ko e Fooyre E.G. Bührle to wuro Zurik.<ref>{{cite news|url=http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,23203876-663,00.html|work=Herald Sun|title=Reward for $180m Zurich art heist bandits|date=13 February 2008}}</ref> Ko ɗum nate ɓurɗe nafoore e nder musee oo, ɗe njoɓaama e 91 miliyoŋ dolaar.<ref>"[https://www.nytimes.com/2008/02/20/world/europe/20zurich.html 2 Paintings Stolen From Zurich Museum Didn’t Get Far]". New York Times, February 20, 2008</ref> Nde heɓtinaa ko to leydi Serbi e lewru abriil 2012.<ref name="bbc1">{{cite news|title=Stolen Cezanne found by Serbian police|date=12 April 2012|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-17687963|accessdate=13 April 2012}}</ref>
== Nate tati goɗɗe ==
Nate nebam goɗɗe e nder yeewtere ndee, ɗe naalanke oo penti e tiitoonde wootere e nder yonta gooto, ko ɗeeɗoo :
Musiyum ñeeñal jamaanu, to New York
Musiyum ñeeñal jamaanu, to New York
Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton D.C.
Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton D.C.
Fooyre Barnes, to Filadelfi
Fooyre Barnes, to Filadelfi
Ƴeew kadi
Doggol nate ɗe Paul Cézanne waɗi
== Tuugnorgal ==
6hkujau3l2h1avmjme3n1dk3hoyamui
Semiha Es
0
40375
166828
165476
2026-04-22T03:24:59Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166828
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Semiha Es''' (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde.
== Duuɓi gadani ==
Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O dogi o resi Hikmet Geridun Es caggal nde o anndi jibnaaɓe makko ina pelliti rokkude mo dewgal e neɗɗo mo o anndaa.
== Kugal ==
Semiha Es ina felliti wonde tan ko jom suudu mum ina woɗɗi e yah-ngartaa jaayndeyaagal sahaa e sahaa fof. O felliti jannginde mo ƴettude fotooje mbele omo waawa wondude e makko e yah-ngartaa. Gollal maɓɓe gadanal ko to Hollywood, Kaliforni. O ƴetti fotooje nde jom suudu makko yeewtidata e yimɓe mawɓe e oon sahaa, ina jeyaa heen Ronald Reagan garoowo hooreejo leydi Amerik.
O yahdi e jom suudu makko nde o neldaa Koree ngam wonde jaayndiyanke hare to jaaynde wiyeteende Hürriyet ngam humpitaade ko fayti e naatgol Biraam konu Turki e hare Koree hakkunde 1950 e 1953. O woniino fotoowo hare. O woniino balɗe joy e yontere e yeeso e nder uniforme konu, o waɗii ñalɗi udditgol to Tokiyoo, Japon, ɗo ɓe njirlotoo e laanaaji konu. Fotooje makko puɗɗii yaltude e jaaynde ndee ko ñalnde 5 noowammbar 1950. Kono caggal ɗuum, ina anndaa wonde ko yoga e fotooje makko tan njaltinaa tigi rigi. Ko ɗeen ngoni fotooje, kollirooje jaambaaro soldateeɓe ɓee. To bannge goɗɗo oo, fotooje peeñninɗe musiiba hare ndee, ko anniya tan mbayli ɗum en. O wonti noon debbo gadano fotoowo wolde Turki.Semiha Es suddii wolde Vietnam duuɓi joy, e siftorde wonde o yiyi wolde Vietnam ɓuri hulɓinaade e wolde Koree.
O ƴetti fotooje nde o yahrata e winndere ndee e jom suudu makko ngam jaaynde ndee.
Duuɓi caggal ɗuum e maayde
Semiha Es maayi gorko mum e hitaande 1992, o wuuri duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko e keewal nde tawnoo ɓe ngalaa ɓiɗɗo. Daartol nguurndam makko haaldaa ko e filmo winndannde biyeteeɗo Nisvan- Tarihe Adını Yazdıran Kadınlar (« Nisvan-Rewɓe, waɗɓe maande mum en »).
O sankii ko e duuɓi 100 to galle makko to Balmumcu, Beşiktaş to Istanbul ñalnde 11 desaambar 2012. O wirnaa ko e yanaande Zincirlikuyu sara jom suudu makko.
== Njawdi ==
Ñalnde 28 noowammbar 2013, batu hakkunde leyɗeele, hono "Semiha Es - Batu hakkunde leyɗeele fotooje rewɓe" yuɓɓinaangu e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sabancı, yuɓɓinaama ngam siftorde mo. E nder hiirde ndee, piyanist konsiir biyeteeɗo Ayşe Tütüncü waɗii golle mum jimɗi ina wiyee "Yitere ɗiɗmere: Rewɓe fotooje e nder leydi Turki".<ref>[http://www.biyografi.net/kisiayrinti.asp?kisiid=5422 Biography page ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[http://www.agos.com.tr/tr/yazi/6167/fotografci-semiha-es-in-bilinmeyen-yuzu-hakim-bakisi-sorguluyor Şehlem Sebik's essay in Agos ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20160409171840/http://www.sabanciuniv.edu/HaberlerDuyurular/Documents/S_/Program_tr.pdf Sabancı University document ]{{in lang|tr}}</ref><ref name="hdn1">{{cite news|url=http://www.hurriyetdailynews.com/turkeys-first-female-war-photographer-to-be-commemorated-58564|newspaper=[[Hürriyet Daily News]]|title=Turkey's first female war photographer to be commemorated|date=2013-11-27|accessdate=2017-11-13}}</ref><ref name="p1">{{cite news|url=http://www.posta.com.tr/100-yillik-omrune-dunyayi-sigdirdi-haberi-75566|newspaper=[[Posta (newspaper)|Posta]]|title=100 yıllık ömrüne dünyayı sığdırdı|date=2011-06-12|language=tr|accessdate=2017-11-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
7c5tc83kqeuduekuhgykjyv5gyz27m0
Henriette Grindat
0
40379
166721
165491
2026-04-21T16:36:08Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166721
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Henriette Grindat''' (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde.
== Nguurndam ==
Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948.
E hitaande 1948, Grindat sosi suudu mum to Losanne, ina wallita e jaayɗe e jaayndeeji Suwis. Hitaande rewtunde ndee o ummii o fayi Pari ɗo o gollotoo e jaayɗe winndereeje e galleeji bayyinooji Farayse ina jeyaa heen Bordas, Arthaud e Le Seuil. E ballal yimoowo surrealist biyeteeɗo Lautréamont, o waɗii koolol to La Hune to Pari, o dañi heen hakkillaaji André Breton e Man Ray e René Char e Albert Camus. O wondi e Char e Camus, o wallitii deftere wiyeteende La postérité du soleil, nde yaltinaaka haa hitaande 1965, duuɓi joy caggal maayde Camus. Nde o arti Siwis, Grindat heɓi dokke fedde nde, o yahi haa o yaltini defte makko Alseri (1956), Mediteraane (1957), Adriyatik (1959) e Al Nil des sources à la mer, des piramids aux barrages (1960). E kitaale 1960, o timminii eɓɓooji fotooje to Amerik, Espaañ, Otiris, Islande, Cekoslowaki e Itali, ɗo o teeŋtini ƴettude Venezuela. Gila e fuɗɗoode kitaale 1970, golle makko mbayliima e ɓanndu neɗɗo e fotooje ɓaleeje.
Ñalnde 25 feebariyee 1986, ko juuti caggal maayde sehil makko Albert Yersin, Henriette Grindat ƴetti nguurndam mum to Losanne.
== Gikku ==
Grindat ina jeyaa e fotooje Suisse seeɗa e jamaanu mum ngam ƴellitde mbaadi naalankaagal e fotooje. Nate makko surrealist caɗtuɗe ɗee ina keewi heɓde e kolaaɗe, fotoogaraamuuji, walla solarisaasiyoŋ. E batte Camus, o ƴetti nafoore mawnde e fotooje gure e nokkuuji saraaji maayo, omo teskii batte annoore e ndiyam.
== Kollitgol ==
Golle Grindat ina kollitaa no feewi e nguurndam makko. Koolol cakkitiingol ngol ina waɗi :
* 2011 : « Henriette Grindat : fotooje », suudu fotooje Robert Doisneau, Gentilly
* 2010: « Henriette Grindat, Mediteraane », suudu daartol Losanne
* 2008: « Henriette Grindat : Méditerranées », koolol fotooje to Winterthur<ref name="bcu">[https://web.archive.org/web/20140222140639/http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274 "Henriette Grindat (1923-1986)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222140639/http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274|date=2014-02-22}}, Bibliothèque Cantonale et Universitaire - Lausanne. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F27211.php "Grindat, Henriette"], ''Dictionnaire historique de la Suisse''. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.fotostiftung.ch/en/exhibitions/past/henriette-grindat/ Sylvie Henguely, "Henriette Grindat - Méditerranées"], Fotostiftung Schweiz. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.moreeuw.com/histoire-art/henriette-grindat-exposition.htm "Henriette Grindat - Photographies"], Francis Moreeuw, artiste peintre du nord. Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[https://archive.today/20130410034439/http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html "Henriette Grindat, Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130410034439/http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html|date=2013-04-10}}, Lausanne.ch. Retrieved 28 March 2013.</ref>
<ref>[https://web.archive.org/web/20180223050723/https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/ "Henriette Grindat: Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180223050723/https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/|date=2018-02-23}}, Retrieved 22 February 2018.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbee]]
t4qbgg68pji6j3xf3cft8ny41nh8ub7
Alexandra Croitoru
0
40403
166905
165562
2026-04-22T07:09:54Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166905
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Alexandra Croitoru''' (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje.
== Nguurndam ==
Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe to nokku naalankooɓe 18th Street to Los Angeles. E hitaande 2014, Croitoru heɓi dipoloma mum doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal gannde to Bukarest. Tesis makko ko feewti e "nationalisation" Brâncuși to Rumaani, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko yaltunde e hitaande 2015 e ɗemngal Rumaani, firo e ɗemngal Engele e hitaande 2017, Brâncuși. O laawol Veșnică (Brâncuși. Nguurndam caggal maayde).
== Fotooje ==
Golle Croitoru ina njuurnitoo renndo e renndo Rumaani, ina ƴeewtoo jokkondire hakkunde goonga e fenaande e nder winndude daartol. O woni ko e yaajnude golle makko ngam suɗaade nokkuuji hakkunde leyɗeele. Laawol makko fuɗɗii ko e jaŋde makko e kitaale 1990 nde o fuɗɗii luulndaade doosɗe laamu e jinnaaɓe sabu (e konngol makko) "Academy wonnoo ko e oon sahaa nokku baabiraagal no feewi."
== Koolol cakkitiingol ==
Gaagaa kollirɗe pelle keewɗe, Croitoru hollitii golle mum e kollirɗe keewɗe :
* 2005 : Winndude Koyngal maɓɓe, Galeria Noua, Bukarest, 2005.
* 2006 : Nokku ɓaleejo goɗɗo (cu Ștefan Tiron), Galeriya Plan B, Cluj
* 2007: O lucraire despre și e duel e nder leydi, Catal naalankaagal hannde, Prague
* 2007: O feeñninde fotooje, Galeri Andreyana Mihail, Bukarest
* 2007: Alaa Foto, Siemens_artLab, Wiyen
* 2009: Fresko wonande Rumaani (cu Stefan Tiron), peeje B, Berlin
* 2009: „RE-", Galle Tom, Kopenhag
* 2012 : Laawol kaalis, Peeje Galeria B, Cluj
* 2015: Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe Brancusi. Saga galle (Kuulal I), kawral naalankaagal Timisoara, Galle Helios, Timișoara ; (Kuulal ɗiɗaɓal), Feere Galeriya B, Cluj
* 2019: Arsiif fotooje e daartol e h tokooso, Salonul de proiecte, Bukarest
== Defte bayyinaaɗe ==
2017 Brancusi: Nguurndam caggal maayde, defte ACB, ISBN 978-3943620405<ref>[https://web.archive.org/web/20160815174648/http://culturebase.net/artist.php?172 "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815174648/http://culturebase.net/artist.php?172|date=15 August 2016}}, culturebase.net. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref name="18th">[https://web.archive.org/web/20150911043401/http://18thstreet.org/residents/2414 Sara Schnadt, "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150911043401/http://18thstreet.org/residents/2414|date=11 September 2015}}, 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=The Origins of the Cult of Brâncuși. An Interview with Alexandra Croitoru|url=https://www.scena9.ro/en/article/cultul-lui-brancusi-alexandra-croitoru-2|access-date=14 January 2022|website=Scena 9|language=en-US}}</ref><ref>[http://www.kcet.org/arts/artbound/counties/los-angeles/the-gender-battles-of-alexandra-croitoru.html "The Gender Battles of Alexandra Croitoru"], 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>[http://www.andreianamihail.com/pdf/Alexandra_Croitoru.pdf "Alexandra Croitoru"], Andreiana Mihail Gallery. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=CV- Alexandra Croitoru|url=https://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|url-status=live|access-date=13 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030064631/http://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|archive-date=30 October 2020}}</ref><ref>{{Cite web|title=Plan B Alexandra Croitoru|url=https://www.plan-b.ro/artist/alexandra-croitoru/|access-date=14 January 2022|website=www.plan-b.ro}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
6so9hy6goaczcbu12md8mnu4qyxf30i
Nata Piaskowski
0
40406
166818
165577
2026-04-22T01:01:06Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166818
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nata Piaskowski''' (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo.
== Nguurndam gadano ==
Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal. E nder kitaale 1930, o yahri ko Farayse, Otiris e fuɗnaange Amerik. Tuggi 1939 haa 1942, o hoɗi to leydi Siwis hade makko eggude Amerik e jom suudu makko e hitaande 1942. Caggal nde ɓe ngarti seeɗa, jom suudu makko maayi
== Kugal ==
Caggal nde o hawri e fotooɓe e naalankooɓe heewɓe e kitaale 1940 to Carmel, Kaliforni, o heɓi ɓiyleydaagu Amerik e hitaande 1948, ɗum addani mo waɗde golle makko e jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni ɗo Minor White wonti batte mawɗe. Nate makko gadane ina mbaɗi nate Edward Weston e Minor White, Imogen Cunningham e udditgol galle laamɗo Ubu. O fuɗɗii jokkondirde e pentoowo biyeteeɗo Martin Baer (1894-1961). E cakkital kitaale 1950 o naati e Bechtel to San Francisco ɗo o gollinoo e defterdu fotooje e arsiif. Gaagaa ɓeydagol natal, o ƴettii dille laabi wuro, nokkuuji e gite maayo.
Caggal maayde sehil makko Baer, o yahi New York e Chicago kam e Angalteer, Farayse e Itali nde o woni e waɗde fotooje colour e hitaande 1967, o wayli kamera makko mawɗo oo e Leicaflex 35mm. E hitaande 1975, o woppi golle Bechtel. E hitaande ndee tan, o waɗii koolol gootol to Focus Gallery to San Francisco, tiitoonde mum ko « Annoore e mbaadi » ngol o suddii gite butelaaji e nder dille psychedelic. Jaɓɓungal fotooje caggal ɗuum ina jeyaa heen Guatemala (1980) e jeereende Mojave to Kaliforni (1981). E hitaande 1982, o waɗii lewru omo ƴetta fotooje mbayliigu leydi e sahaa ɓuuɓol. E kitaale 1980, o waɗii kadi fotooje to New York, to Wasinton, to Santa Fe e Taos kam e to Falnde Maayde e Falnde Yosemite. E hitaande 1993, o waɗi foto to leydi Japon.
== Lartol ==
Naalanke e gardotooɗo Robert Emory Johnson ina weltii e jimɗi makko "mawɗi" : "O wonnoo ko jom hakkille no feewi, omo jogii hakkille no feewi e suɓaade jimɗi e jimɗi, omo hirjina naalankooɓe woɗɓe sahaa kala. O wonnoo ko naalanke luggiɗɗo, tiiɗɗo e nder nguurndam makko fof."
== Kollitgol ==
Fotooje Piaskowski ina njooɗii e nder defte keewɗe ina heen fotooje San Francisco, galleeji ñeeñal metropolitan e galleeji nate ngenndiije. O hollitii kadi ko heewi, haa arti noon e kollirɗe ɗiɗi ɗe o waɗi e hoore makko :
* 1989 : « Yitere nde mbaylata », ko ƴeewndo caggal, to suudu defte ñeeñal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton.
* 1994 : « Geɗe », foto ɓaleejo e boɗeejo, 871 Galle ñeeñal, San Fransisko
Duuɓi caggal ɗuum
Piaskowsky sankii ko e hitaande 2004 to San Fransisko to galle yahuud en mawɓe.<ref name="d&c">[https://web.archive.org/web/20160303234834/http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object= "Nata Piaskowski"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303234834/http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object=|date=2016-03-03}}, Davis & Cline Gallery. Retrieved 15 March 2013.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150924102909/http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html "Nata Piaskowski: (1912-2004)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924102909/http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html|date=2015-09-24}}, Smith Andersen North. Retrieved 15 March 2013.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
sh2r0kjqd2iprhma36qddrwno4sj9t2
Charlotte Piepenhagen
0
40489
166923
165861
2026-04-22T09:10:00Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166923
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Charlotte Ludmila Weyrother-Mohr-Piepenhagen''' (19 oktoobar 1821 – 3 lewru mbooy 1902) ko pentoowo leydi Cekoslowaki, e litogaraaf e mbaadi Romantik.
== Nguurndam ==
Leydi Wintere e Mooftuɓe Leɗɗe Brushwood
O jibinaa ko to Prague, Bohemie, Laamaandi Otiris (hannde Cekoslowaki) ñalnde 19 oktoobar 1821. O jeyaa ko e sukaaɓe nayo jibinaaɓe e pentoowo leydi iwdi Brandenburg (Almaañ) biyeteeɗo August Piepenhagen. Kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Louisa, ɓe ƴetti jaŋde maɓɓe adannde e naalankaagal e makko to galle, nde tawnoo rewɓe njaɓaaka e duɗe naalankaagal laamu.
E hitaande 1838, o waɗii koolol makko gadanol e fedde naalankooɓe Cekoslowaki wiyeteende Krasoumná jednota [cs] ("Fedde ngam ɓamtude naalankaagal"), nde o woni tergal mum tuggi 1878 haa 1890. O waɗii kadi koolol to Vienne Munnichbi e hitaande 1872 haa 1886 e koolol mawngol to International Art 1879.
E hitaande 1852, o resi Klemens (1809-1876); neɗɗo tedduɗo. Duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o yahdi e baaba makko e Louisa to Almaañ, Farayse, Belsik e Siwis. E hitaande 1866, o waɗi njillu goɗɗo to Almaañ. O hoɗi to Vienne e hitaande 1872. Caggal nde jom suudu makko sankii, o resi Kolonel Karl Mohr. Tuggi 1881 haa 1884, o waɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko e leydi Itali. Caggal nde o resndi debbo kadi e hitaande 1885, o woni ko o jom suudu. Dewgal ɗiɗmal ngal fof alaa ɓiɗɗo.
E hitaande 1888, o hoɗi to Prague, o sosi duɗal naalankaagal keeringal wonande sukaaɓe rewɓe. Piyepenhag sankii ko e ndeen wuro ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1902.
E nder wasiyya makko, o wasiyii 56 000 korona ngam sosde fedde ngam wallitde sukaaɓe pentooɓe leydi.<ref name="galeriekroupa.cz">{{cite web|last=Blažíčková-Horová|first=Naděžda|title=Piepenhagen Charlotta (1821–1902)|url=http://www.galeriekroupa.cz/cs/m-117-piepenhagen-charlotta-1821-1902/|publisher=Galerie Kroupa|access-date=6 January 2018}}</ref><ref name="P">[https://web.archive.org/web/20140329094830/http://www.ngprague.cz/gallery/3/1008-stud_mat_piepenhagen_delsi_tisk.pdf Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140329094830/http://www.ngprague.cz/gallery/3/1008-stud_mat_piepenhagen_delsi_tisk.pdf|date=2014-03-29}} @ the [[National Gallery of Prague]].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
hvd3zd7jzoa67viqp88b3shj885sw4p
Pauline Chan Bo-Lin
0
40498
166821
165908
2026-04-22T02:01:06Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166821
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Chan Bo-Lin''' (e ɗemngal Sinuwaa: 陈宝莲; ɗemngal Sinuwaa gaadanteewal: 陳寶蓮; pinyin: Chén Bǎolián; 23 mee 1973 – 31 sulyee 2002) ko fijoowo Hong Kong mo umminii yimɓe heewɓe e nder duuɓi Siin Kitaale 1990.<ref name="A">[http://books.sina.com/artbook/allembracing/2007-04-02/02254786.html 盤點香港三級片 十位應該被記住的艷星] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081203133512/http://books.sina.com/artbook/allembracing/2007-04-02/02254786.html|date=2008-12-03}}</ref><ref name="B">{{Cite web|url=http://www.mtime.com/person/964236/|title=陈宝莲 Pauline Chan|access-date=2009-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100922112813/http://www.mtime.com/person/964236|archive-date=2010-09-22|url-status=dead}}</ref>
== Kugal ==
Jibinaa ko to Shanghai, jibnaaɓe Chan ceerti nde o woni suka no feewi, o eggini Hong Kong e yumma makko nde o yahrata e duuɓi 12. O fuɗɗii golle ko e mbaydi mbaylaandi (modèle) nde o yahrata e duuɓi 15, o tawtoraama kawgel Miss Asia Pageant 1990. Chan heɓaani hay tiitoonde wootere e ndeeɗoo kawgel kono limre makko, 175 santimeeteer toownde e mbaydi mawndi, addani mo hakkillaaji dingiral filmuuji porno nokku oo. O naati e ndeeɗoo fedde ko e hitaande 1991 tawi omo yahra e duuɓi 18, teeŋti noon ngam heɓde ko yumma makko ɗaminii ngam wallitde ɓesngu maɓɓe. Haa e hitaande 1997, Chan hollitii e ko ina ɓura 25 filmo Hong Kong Category III, o dañii kadi nafoore mawnde e golle makko cuusal, o wonti maande jokkere enɗam mawnde e nder diiwaan Siin mawɗo e oon sahaa.<ref name="C">[http://news.china.com/zh_cn/history/all/11025807/20050324/12190432.html 人物风流:股市大亨黄任中与陈宝莲的爱恨纠葛] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090212153109/http://news.china.com/zh_cn/history/all/11025807/20050324/12190432.html|date=2009-02-12}}</ref><ref>[https://archive.today/20120720073122/http://www.beelink.com/20050920/1936796.shtml “情敌”小潘潘曝料:陈宝莲生前曾“养小鬼”] {{webarchive|url=https://archive.today/20120720073122/http://www.beelink.com/20050920/1936796.shtml|date=2012-07-20}}</ref>
== Doggol ==
E hitaande 1997 Chan fuɗɗii jokkondirde e jom jawdi en Taiwannaajo biyeteeɗo Huang Jen-chung (黃任中, ganndiraaɗo kadi Wong Yam-Chung (黄蔭衷) e ɗemngal Kanton) mo o hawri e hitaande 1993, mo o ɓuri ɗum duuɓi 33. O ummiima Taipei ngam hoɗdude e Huang haa ɓe ceerti e puɗal hitaande 1999. Caggal nde o maayi, e nder yeewtere jaayndeeji, Huang hollitii wonde Chan ina jeyaa e ko huutortoo dorog e siynude gila 1998 ; Chan waɗi ɗum ko e yiɗde sooftinde hoore mum e heɓde ɓernde mum e nder dumunna mo ɓe ngoni e ɓuuɓde.<ref>{{Cite web|url=https://aceace.org.tw/articles/players-uba2021|title=2021年登峰造極青年籃球邀請賽-大專男子組|access-date=2023-08-26|archive-date=2023-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230910143022/https://aceace.org.tw/articles/players-uba2021|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://orientaldaily.on.cc/cnt/entertainment/20170627/00282_019.html|title=邱瓈寬兒子15歲 高大有型小鮮肉|access-date=2023-08-26|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328160126/https://orientaldaily.on.cc/cnt/entertainment/20170627/00282_019.html|url-status=live}}</ref><ref>http://www.brns.com/hkactors/pages/page30.html at site "Hong Kong Cinema - View from Brooklyn Bridge"</ref>
Hakkunde 1998 e 2001 Chan naatii e caɗeele jeewte bonɗe. O etiima warde hoore makko e nder yeewtere tele, o yani e yimɓe laabi keewɗi, o ɓoornii comci makko e nder jamaanu, o etiima naatde leyɗeele goɗɗe tawa o alaa kaayitaaji diwtuɗi, ɗum noon o woppitaa, o yani e hoɗorde makko, o heewnoo naatde e opitaal sabu mboros o. E lewru desaambar 1999 o sokaa ko juuti to leydi Angalteer sabu makko fiyde neɗɗo mo o jokkondirtaa e makko e nder jamaanu.<ref>{{Cite web|url=https://www.setn.com/News.aspx?NewsID=266551|title=傳收養陳寶蓮兒15年…邱瓈寬曬慶生照 盼能有平靜生活|access-date=2018-08-16|archive-date=2022-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221210070805/https://www.setn.com/news.aspx?newsid=266551|url-status=live}}</ref><ref>[http://topnews8.com/16882/ 還記得已逝女星陳寶蓮兒子嗎?]</ref><ref>[https://www.xuehua.us/2018/06/09/%E7%94%9F%E7%88%B6%E6%88%90%E8%B0%9C%EF%BC%8C%E4%B8%8E%E7%AA%A6%E9%9D%96%E7%AB%A5%E9%9D%92%E6%A2%85%E7%AB%B9%E9%A9%AC%EF%BC%8C%E9%99%88%E5%AE%9D%E8%8E%B216%E5%B2%81%E5%84%BF%E5%AD%90%E9%82%B1%E7%85%8C/zh-tw/ 生父成謎,與竇靖童青梅竹馬,陳寶蓮16歲兒子邱煌禕今高大帥氣]</ref>
== Wade ==
Chan yani e les haayre, o seerti e Shanghai. O jibinii ɓiɗɗo gorko ñalnde 23 lewru juko hitaande 2002. O dañii ɓiɗɗo gorko ñalnde 23 lewru juko hitaande 2002. Hedde waktu 17ɓo e feccere kikiiɗe ñalnde 31 sulyee 2002, Chan ummii e windo suudu mum 24ɓo haa o maayi.
Chan holliri ɗum caggal maayde mum ko fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Crystal Suen Ah-Lei [zh], e nder filmo nguurndam Pauline (nguurndam Pauline) e hitaande 2002. Suen kadi caggal ɗuum wari hoore mum e hitaande 2009 e nder heen sabu ñamaale mum.
Ɓiɗɗo Chan oo, caggal ɗuum, ko Chiou Lee-Kwan [zh], peewnoowo filmuuji Taiwannaajo, ƴetti ɗum, mawni ɗum. Chiu rokki mo innde Chiu Hwang-yi [zh].
== Filmogaraafi ==
Mambo duuɓi ujunnaaje (2001)
Motel mawɗo (2000)
Hunde Ruuhu bonɗo (1999)
Puɗi Shanghai (1998)
02:00 subaka. (1997)
Jemmaaji belɗi (1997)
Sukaaɓe worɓe? (1996)
Sukaaɓe rewɓe Hong Kong (1996)
Waɗii sahaa gooto e nder renndo Triad (1996)
Yiɗde ɗoon e ɗoon (1995)
Yiɗɓe koyɗol (1994)
Gila Pekin e yiɗde (1994)
Duuniyaaru fuu (1993)
Malaa'ikaajo mo fijoowo (1993)
Dagger fiyoowo (1993)
Yidde timmi (1993)
Gorko mo ruuhu bonɗo (1993)
Doggo ngam nguurndam - Rewɓe ummoriiɓe Siin (1993)
Jokkondiral ngam yeeyde (1993)
Maccuɗo kaafaahi (1993)
Pulaaruuji ummoriiɗi Fuɗnaange (1993)
Lannda ladde (1993)
Caggal damal pinndi (1992)
Ibliis jom suudu (1992)
Daartol jinneeji 3 (1992)
Doggol e suudu njulaagu (1992)
Sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe Siin (1992)
Sukaaɓe rewɓe ɓe ngalaa janngo 1992 (1992)
Ko jooni walla ko meeɗaa (1992)
Doole ƴiye (1992)
Laamiiɗo lesdi (1991)
Bankok hilton (1989)
== Tuugnorgal ==
5gxzutqfamwl0lwop89dzkkr096isg3
Chin Tsi-ang
0
40577
166925
166172
2026-04-22T09:16:36Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166925
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chin Tsi-Ang''' (22 feebariyee 1908 – 15 oktoobar 2007), kadi ina wiyee Qian Siying, ina jeyaa e ardiiɓe fiyooɓe karallaagal konu e nder sinemaa Siin, kadi ko hoodere mum debbo adannde 17 e o waɗii darnde mawnde e nder filmo Jaambaaro Fombina (江南女侠, Jiangnan Nuxia) e hitaande 1930.<ref>{{in lang|zh}} [https://archive.today/20071026015221/http://ent.tom.com/2007-10-22/000E/06464884.html Chin Tsi-Ang died in Hong Kong] {{Webarchive|url=https://archive.today/20071026015221/http://ent.tom.com/2007-10-22/000E/06464884.html|date=2007-10-26}}, [[Tom.com]], October 22, 2007.</ref><ref>{{in lang|zh}} [https://web.archive.org/web/20110718133958/http://www.xjdaily.com/news/whyl/203483.shtml Chin Tsi-Ang Died] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718133958/http://www.xjdaily.com/news/whyl/203483.shtml|date=2011-07-18}}, ''[[Xinjiang Daily]]'' October 23, 2007.</ref><ref>{{in lang|zh}} [http://gzdaily.dayoo.com/html/2007-10/22/content_68048.htm Chin Tsi-Ang Died] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071024163958/http://gzdaily.dayoo.com/html/2007-10/22/content_68048.htm|date=2007-10-24}}, ''[[Guangzhou Daily]]'', October 22, 2007.</ref>
== Nguurndam ==
Jibinaa, mawni ko to Shanghai, nde Chin woni cukalel, ganndo gooto wiyi jibnaaɓe mum wonde ngam daɗde e maayde ko yaawi, maa o mawnin ko o suka gorko. Ko ɗum waɗi o jaɓaama waɗde golle ɗe worɓe keewi waɗde, hay so tawii noon sahaa e sahaa fof omo ɓoornii jinnaaɓe makko. Chin fuɗɗii janngude karallaagal konu ko ina yahra e duuɓi jeetati, caggal ɗuum o yahi haa o waɗi denndaangal golle makko kam e dille koreeji. Offer ngam waɗde ngalu e nder suudu filmuuji kesu Langhua, mo sehil makko ɓadiiɗo, jom njulaagu waɗi baaba makko, fuɗɗii golle Chin e nder fijirde. Pewnugol gadanol ngol suudu nduu waɗi ko filmo karallaagal konu ina wiyee South China Dream. Baaba makko hollitii weltaare adannde haa sehil makko holliti ɓiɗɗo debbo Chin mo atletik e ɓuuɓɗo ina foti wonde timmuɗo ngam darnde e nder maggal. Mawɗo Chin ina joginoo miijo leslesngo e fiyooɓe, kono haa jooni o fellitii wonde ɓiyiiko debbo ina waawi wonde huunde himmunde e nafoore fedde hesere ndee. South China Dream (caggal ɗuum innitiraa ko Dreams of Women) yalti ko e pecce ɗiɗi, 20 reels fof, e kaalis keɓaaɗo e kaalis ina moƴƴi no feewi ngam newnude suudu nduu waɗde filmuuji ɗiɗi goɗɗi ɗi .<ref>{{in lang|zh}} Zhao, Shihui 赵士荟. "A star's birthday: Qian Siying." ''Popular Cinema'' 2001-05, p.45</ref>
Darnde Chin e nder filmuuji tati gadani ɗi Langhua heɓi nafoore, udditi ko wonata golle filmuuji juutɗi. E hitaande 1928 o naati e fedde filmuuji Fudan, darnde makko adannde e ndeen suudu ko debbo gardiiɗo filmo The Swallow Heroine, caggal ɗuum o waɗi filmuuji tati goɗɗi ngam Fudan hitaande rewtunde ndee. E hitaande 1930 o yahri to bannge filmo Great Wall, o waɗi ko wonata golle makko, Southern Heroine, mo Yang Xiaozhong ardii, o wondi e Zhang Zhizhi, o woni gaño makko bonɗo. Golle Chin ɗee mbeltinii yimɓe e nder filmo yaltuɗo no feewi nde suudu sarɗiiji Shanghai yiyti mbaawka yeeyde geɗe mum en e renndo Siin to Asii fuɗnaange-rewo ; Lowre Chin ummiinde e nder ndee fedde addani joom en pijirlooji keewɗi yahde Shanghai ngam soodde koppiiji filmuuji makko, tawa ko e njoɓdi.[6] O yahi haa o waɗi filmuuji jeenay goɗɗi ngam Great Wall e suuduuji goɗɗi, nde tawnoo yoga e ɗiin filmuuji ko pecce keewɗe, limoore goonga ndee ina tolnoo e laabi ɗiɗi. Gadano oo yalti ko e hitaande 1931, e oon sahaa, yiɗde filmuuji karallaagal konu cooynii, ko ɗuum waɗi Chin naati e fannuuji goɗɗi, haa arti noon e filmuuji sonndu.<ref>{{in lang|zh}} [http://ent.163.com/07/1021/15/3RBCTKQ700031H2L.html Chin Tsi-ang Died], [[NetEase]], October 21, 2007.</ref>
O resi gardo biyeteeɗo Hung Chung-Ho, mo o jibini ɓiɓɓe njeeɗiɗo (gooto e taaniraaɓe makko ko Sammo Hung), nde ɓe ngonti hoodere to Shanghai, ɓe ngummii Hong Kong, ɓe cosi sosiyetee filmo Sanxing, mo ɓe keɓtini wuxia, ɓe peewni filmo Fong Sai-Yuk gadano nde sosiyetee Kong6 jokki e hitaande 1938 requisitioned its properties.[citation needed] Jom suudu Chin maayi ko juuti, caggal ɗuum o nani e yiɗde fuɗɗaade waɗde filmuuji, kono nde haala duuɓi makko (jooni 53) ari, o jaabii wonde o yiɗi tan ko waɗde filmuuji kadi, kadi o weltoto e ƴettude "extra les" part le). O teskiima e fiyde rewɓe yahrooɓe e duuɓi makko, heewɓe heen ko yumma walla neene jikku gardiiɗo. E nder ndeeɗoo daawal ɗiɗaɓal e golle makko, o golliima e ko ɓuri 180 filmo tiyaataar e nder duuɓi capanɗe joyi, gooto e filmuuji ɓurɗi ɓooyde[nde?] ko e nder filmo Wong Kar Wai biyeteeɗo In the Mood for Love e duuɓi 92.<ref>{{in lang|zh}} ''Zhongguo Yingpian Dadian'' (Encyclopaedia of Chinese Films), v.1 (1905-1930), v.2 (1931-1949.9). Beijing: China Film Press, 1996-2005, passim.</ref>
Chin sankii ko to Hong Kong ñalnde 15 oktoobar 2007, tawi ina yahra e duuɓi 99.<ref>[http://www.brns.com/pages4/wkwai8.html In the Mood for Love]</ref>
== Filmogaraafi cuɓaaɗo ==
Ko ɗoo woni doggol feccere e filmuuji ɗi Chin waɗi darnde ardiinde walla ballal mawnde. Sabu ceertugol firooji ummoraade e ɗemngal Sinuwaa, ina waɗi tiitooɗe keewɗe e ɗemngal Engele wonande filmuuji Sinuwaa en keewɗi e yontaaji ɓooyɗi ɗii.
== Shangay: ==
1925 Koyɗe rewɓe, feccere 1 & 2 (ko adii fof ko koyɗe Siin worgo)
1928 Jaagorgal Ɓooyngal
1929 Ñawannde e dow tulde mboddi kaŋŋe
1929 Oo Suudu ko Sukaaɓe Rewɓe Tan, Pecce 1 & 3
1929 Wulugol suudu koode jeeɗiɗi, feccere 1
1929 Laabi Dame Tati
1930 Monk en ñaawooɓe
1930 Wulugol suudu koode jeeɗiɗi, geɗe 3 e 5
1930 Jaambaaro Fuɗnaange
1930 Maayo Yangze
1930 Bonannde e duunde kaŋŋe
1930 E Jamanuuji Caɗeele
1930 Jaambaaro e dow puccu
1930 Yuu Tangchun keso
1931 Legend dow suudu kaŋŋe, feccere 1 & 2
1931 Kaafaaje gorko e debbo
1931 Ɓoorno-ɗaa wutte boɗeejo, feccere 3
1933 Mette mawɗe
1933 Sukaaɓe rewɓe ɗiɗo yaayaaɓe
1933 Dingiral Shanghai
1933 Alladiin
1933 Laawol ƴiiƴam
1934 Ƴiiƴam ɓuuɓɗam Peach
1934 Laawol kesol
1934 Mr Moƴƴere
== Hong Kong: ==
1941 Jaambaarooji jeetati
1948 Alla Laamu Daabaaji
== Tuugnorgal ==
pj966dzad0oz35jxk2n2aahowqejw8i
Yumiko Cheng
0
40581
166879
166190
2026-04-22T06:06:41Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166879
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yumiko Cheng''' (jibinaa ko 6 suwee 1981) ko jimoowo e fiyoowo jimɗi cantopop to Hong Kong. Cheng rokkaama innde Japonnaare "Yumiko" e sehilaaɓe mum e nder duɗal hakkundeewal, nde o siifondiri e EEG, o ƴetti nde ngam wonde innde makko laawɗunde.<ref name="YA">Arad, Boaz. [http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3668224,00.html Israeli hit tops China music charts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170804183212/http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3668224,00.html|date=4 August 2017}}. 10 February 2009. Retrieved 11 February 2009.</ref>
== Kugal ==
Cheng fuɗɗiima yeeyde ko tergal e fedde 3T (e wondude e Mandy Chiang e Maggie Lau), nde yaltini EP e hitaande 2002. Ko kanko tan woni tergal e fedde nde, nde yahri yeeso ngam yaltinde EP gooto e darorɗe hitaande ndee. Rewi heen ko EP ɗiɗmo, DanceDanceDance (舞舞舞) e albom makko gadano timmuɗo One2Three, e hitaande 2003.<ref>{{Cite web|title=鄭希怡墮坡 樹枝插肺 - 東方日報|url=https://orientaldaily.on.cc/cnt/news/20120626/00176_059.html|access-date=2021-05-07|website=orientaldaily.on.cc}}</ref>
E hitaande 2004, o yaltinii albom makko, Perfect Date, hay so tawii o waɗii ustaare e nder jaayɗe sabu caɗeele cellal e ƴeewndo peeje kuuɓtodinɗe e nder sosiyetee makko.
2005 yi'i wartugo bee gimol maako ''Arabian Market' (亞拉伯市場), timmitini bee natal deftere je holli mo nder limse aarabeeɓe. O jokki e suɗaade jimɗi pop Fuɗnaange hakkundeejo e nder jimɗi garooji ɗii ko wayi no ‘Lupin Girl’ (狼女, ko Aneela Mirza yimnoo e hitaande 2006, e ‘Teeminanɗe joy’ (五個世紀, OT: Bechom Shei E nder Ɓernde Saviv080 wonti hit tokooso e mbaadi mum e nder limlebbi Siin, haa arti noon e ciimtol jaaynde mawnde Israayiil.<ref name="qa">Tran, Jenny. [https://web.archive.org/web/20070927175014/http://www.squatmagazine.com/article.php?articleId=138&issueId=4 Yumiko Cheng Q&A] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927175014/http://www.squatmagazine.com/article.php?articleId=138&issueId=4|date=27 September 2007}}. 5 February 2007. Retrieved 22 July 2007.</ref>
Yumiko's Space, albom 2005 mo 'Arabian Market' (亞拉伯市場) jeyaa, so wonaa ɗuum hollirii disko kitaale 80 e batte elektoronik. Pewjanoowo jimɗi ɓooyɗo biyeteeɗo Carl Wong (王雙駿) ƴettii golle binndol e peewnugol jimɗi 6, ina heen jimɗi ɗiɗaɓi ‘Think’ (想). Duo pop elektoronik PixelToy kadi wallitii jimol gootol, ngol kadi feeñii e njeenaari binndol jimɗi e albom Cheng mo 2008 e ɗemngal Mandarin biyeteeɗo Spectacular Era (精彩年代). Cheng yeewtidii e ko yawti wonde Yumiko's Space ina heddii e alkule makko ɓurɗe yiɗeede e denndaangal albomuuji makko.
Gaagaa golle makko e nder jimɗi pop, Cheng waɗii filmuuji keewɗi, ina jeyaa heen kadi koɗo keeriiɗo e nder filmo Stanley Kwan mo 2005, biyeteeɗo Everlasting Regret. E lewru ut 2015, Cheng yalti e Emperor Entertainment Group caggal duuɓi 15, gila ndeen o woni ko e waɗde golle e nder teleeji mawɗi ɗii, kam e ƴellitde innde makko koltu, "Why So Cool".<ref>{{Cite web|date=2019-04-09|title=鄭希怡一周親子LOOK 梁浸浸變身迷你Yumiko|url=https://www.mpweekly.com/entertainment/focus/local/20190409-153583|access-date=2021-05-07|website=明周娛樂|language=en-US|archive-date=3 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190603181142/https://www.mpweekly.com/entertainment/focus/local/20190409-153583|url-status=live}}</ref>
== Kewuuji bonɗi e wardrobe ==
Cheng jiimi tiitoonde jeewte e lewru desaambar 2006, sabu ŋakkeende wardrobe nde o waɗata 'aerialist stunt' ngam waɗde eɓɓoore ballal TVB hitaande kala. Nde o ƴettaa e weeyo e dow trapeze, paɗe makko ɗee, ko Chin Kar-lok, gollodiiɗo makko e stunt, ƴetti ɗum e aksidaa, o holliti ɓuuɓri makko. Ko ɓuri heewde e hersinii Cheng, ko huunde nde jaayɗe keewɗe njiyti ɗum. MC Eric Tsang caggal ɗuum ɗaɓɓirii yaafuya sabu ŋakkeende jamaanu nguu e haalaaji keewɗi ɗi o haali e sahaa nde o waɗi ndee, ina jeyaa heen ɗaɓɓaande yo aksidaa oo waɗte e mbaydi leelndi, hay so tawii noon MC woɗɓe ko wayi no Nancy Sit e Lydia Shum ina njiyee ina njala tawa ina njiyloo koye mum en e nder yeewtere tele ndee.
O waɗi kadi jeewte ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2007 nde o woni e waɗde jimɗi e nder yeewtere New Talent Singing Awards Toronto Audition, ɗo o holliti feccere e ɓanndu makko ndu alaa ko woni e mum. Kaɓirgal ngal taƴaa ko e jaaynde leelnde to Vancouver.
Nde Stephen Chen ƴami mo e yeewtere TVB e hitaande 2008 ngam haalde so tawii ɗeen geɗe mbaɗaama walla alaa, gardiiɗo Cheng, Mani Fok wiyi : « kala debbo ina jogii lowre ».
== Nguurndam neɗɗo ==
E lewru suwee 2012, Yumiko Cheng tawtoraama ñalngu mawningol Cherrie Ying to Phuket, leydi Taylande. Nde tawnoo ɓuuɓri ndii ina ɓuuɓi, fedde fiyooɓe e sukaaɓe rewɓe jibinaaɓe, ɗoon e ɗoon njippii, njani e dow tulde sara ɓuuɓri ndii. Bojel jibinaaɗo oo, ko seeɗa tan wonnoo, kono Yumiko Cheng ina joginoo semmbe no feewi nde o yani e dow tulde ndee. O ɓuuɓnaa e ɓuuɓri makko ko calɗi ummoriiɗi e ɓalewol makko. Sarɗi oo ina tiiɗi. Yimɓe wonnooɓe e nokku o noddi ambulance ngam neldude mo to safrirde, o neldaa to suudu safrirdu too. O woni ko e komaa balɗe ɗiɗi walla ɗiɗi. Jamma, caggal njillu hisnude, haa jooni, nde moƴƴi.
E lewru ut 2012, o habri wonde o jaɓii eɓɓaande gorko makko biyeteeɗo Andy, mo o yiɗnoo duuɓi keewɗi. Dewgal ngal waɗi ko ñalnde 5 suwee 2014, ñalnde heen ko adii ñalngu nguu o heɓata duuɓi 33. Kadi ɗum hollitaama e Twins Weibo e Facebook.
Ñalnde 8 abriil 2015, o jibini ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Liang Zirou (innde cukalel ngel: Liang Jiezhu) to opitaal Adventist Hong Kong, kono o dañaani waktuuji 24. Sabu caɗeele fooftere e hidrops pulmonaire, o fotnoo ko nawteede to suudu safrirdu toowndu to opitaal fuɗnaange. Opitaal ina waawi yaltude caggal jonte ɗiɗi.
E hitaande 2019, ɓiy Yumiko Cheng "Liang Jiji" mawninii ñalngu nguu nayaɓu. Liang Jiji ina jeyaa e yontaaji ɗiɗmi koode lolluɗe e nder internet. Liang Bianzhu ina ɓoornii wutteeji teskinɗi gila e cukaagu mum, yummiraaɓe ɗiɗo ɓee e ɓiɓɓe rewɓe ɓee ina keewi waɗde ko wayi no jibinannde-ɓiɗɗo.
== Diskogaraafi ==
'No 3T nii'
2002: Ɓiɗɗo debbo 少女蝶
== Alkule Solo: ==
26 noowammbar 2002: Yumiko EP mum gadano
6 lewru juko hitaande 2003: Wamre Wamre Wamre (舞舞舞) EP
14 noowammbar 2003 : Gooto 2 Tato
20 ut 2004 : Ñalngu timmungu
21 lewru juko hitaande 2005: Ko nokku Yumiko
13 abriil 2006: Yaakaare
10 noowammbar 2006 : 7 ñamri (Yumiko keso + cuɓagol ɓurngol moƴƴude) (七連滋養)
21 mars 2007: Puccu Shanghai (上海娃娃)
2 feebariyee 2008 : Model mawɗo
Siin 20 noowammbar 2008
Koree worgo 1 MEE 2025 : Waktu kaawis (精彩年代)
25 suwee 2014: Miin ko mi suka debbo jom safaara (Keso + Suɓngo ɓurngo moƴƴude)
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Film Role Notes
1991 Dingiral hakkundeewal
1992 Inn damal Dragon keso
2002 Demi-Haunnde
2003 Yidde Les Naange
2004 Kippu nguleeki Fung Po-Po 1ɓo debbo ardii
== Ko 2nd Debbo Lead ==
2005 Tuumre duumiinde Zhang Yonghong
2007 Laamɗo njamndi chef 3 mee debbo ardii
Tamboore Carmen 3e Debbo Ardiiɗo
Jokkondir e Robinsons Franny mbaydi kanton
2008 Yidde Woni Nokku Woɗɗum Sandra 2nd Debbo Ardiiɗo
Rewɓe Goonga ngam yeeyde Ob-Gyn Infirmier Cameo Feere
2009 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2009
2011 Inn Ngalu
2012 Jamma
Bullet oo majjii 2e Lead debbo
== Kukiiji Fortune ==
2013 Toɓɓere Midas
2014 ko wuro Aberdeen
2016 Moƴƴi Ƴettu!
2017 77 Ɓerɗe ɓuuɓɗe
2019 77 Ɓerɗe ɓuuɓɗe
== Sereeji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2002 Ko fayti e Boy'z Stephaine fof
== Darnde ballitoore ==
女配角
2005 Ɓiɓɓe ɗiɗo mawɓe Jiang Yufeng
== Darnde ballitoore ==
女配角
2008 Ko ƴaañorgal leefngal II Chan Sai-Mui
== Ko ɗiɗo e Steven Ma ==
1er Lead Debbo
第一女主角
2009 Damal sukaaɓe shen su cai
3ɓo Debbo Lead
第三女主角
2011 Yidde Hakkunde Hare
2017 Ɓernde e ňawu Kiristaal
== Koɗo Hoodere feeñde ==
2017 lewru Oktoobar Ah-Yan
== Ɓiɗɗo debbo Hon Bun ==
2020 Jaagorgal ñaawoore IV Monik Hau Man-li
== Darnde ballitoore ==
女配角
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓoggi 乘风破浪的姐姐
2021 Yidde e Jemma Li Sa Darnde Ballal
2022 Alaa ko woni so wonaa aan Ning Xia
2023 - 2024 Puɗi Shanghai Jaaynde
== Darnde ballitoore ==
女配角
== Teleeji ina kollita ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes
2020 Belɓe [zh-yue] Hooreejo HOY TV EP5-6
== Tuugnorgal ==
7ssh52fppjo837xdmn0l6ohc9te71yb
Dai Meng
0
40590
166931
166233
2026-04-22T09:38:08Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166931
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dai Meng''' (sinuwaa : 戴萌 ; pinyin : Dài Méng ; jibinaa ko 8 feebariyee 1993) ko jimoowo sanamuuji Sinuwaa. Ko kanko wonnoo kapiteen Team SII fedde idol rewɓe SNH48 e tergal e fedde mum 7Senses.<ref>YES娛樂 - [http://tw.twent.chinayes.com/Content/20121016/kfnc264p0qg6s.shtml <nowiki>[影音]SNH48一期生成軍 最小成員僅13歲</nowiki>] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195952/http://tw.twent.chinayes.com/Content/20121016/kfnc264p0qg6s.shtml|date=2016-03-04}} 2012-10-16</ref>
== Kugal ==
Ñalnde 14 oktoobar 2012, e nder yeewtere jaaynde SNH48, Dai hollitaama wonde gooto e terɗe SNH48 gadane. Ñalnde 23 desaambar, SNH48 noddaama e kewu udditgol fedde janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Fudan, o waɗii yeewtere makko adannde e wonde tergal SNH48.<ref>{{Cite web|url=http://tw.twent.chinayes.com/Content/20130113/kh5hvgpz3riz8.shtml|title=SNH48首演反響熱烈 全員擊掌目送粉絲|publisher=China Yes|date=2013-01-13|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160201065921/http://tw.twent.chinayes.com/Content/20130113/kh5hvgpz3riz8.shtml|archivedate=2016-02-01}}</ref><ref>KanKan News - [https://web.archive.org/web/20180114183755/http://ent.kankanews.com/c/2013-05-25/0012985970.shtmlSNH48%E6%98%A5%E5%AD%A3%E6%96%B0%E6%AD%8C%E6%BC%94%E5%94%B1%E6%9C%83 祈福雅安披露公益新歌]{{Dead link|date=July 2019|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} 2013-05-25</ref>
Ñalnde 12 lewru Yarkomaa 2013, Dai waɗii e SNH48 Almuɓɓe Wiɗtooji 1st Stage, "Hokku am Doole!", ko almuudo wiɗto. Ñalnde 25 mee, o waɗii jimɗi e nder hiirde « Blooming For You ». Ñalnde 11 noowammbar, o artiraa e SNH48 Team SII, ñalnde 16 desaambar, o waɗii jimɗi e hiirde SNH48 Guangzhou.<ref>YES Entertainment - [https://web.archive.org/web/20160304195614/http://tw.twent.chinayes.com/Content/20140120/kit2pfi526hg.shtml SNH48「紅白歌會」 1月18日上海大舞台激情戰響] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195614/http://tw.twent.chinayes.com/Content/20140120/kit2pfi526hg.shtml|date=2016-03-04}} 2014-01-20</ref>
Ñalnde 18 lewru bowte hitaande 2014, Dai tawtoraama hiirde boɗeere e ɓaleere, nde Team SII yalti e mum. Ñalnde 26 sulyee, e nder wooteeji mawɗi gadani ɗi SNH48 waɗi, Dai ari ko e 13ɓo e 5785 woote, caggal ɗuum o naati e Senbatsu ngam waɗde single maɓɓe joyaɓo.
Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2015, Dai waɗii e SNH48 Request Hour Setlist Best 30 2015. Ñalnde 25 lewru juko, e nder wooteeji ɗiɗaɓi SNH48, o ari e 15ɓo e 17907,3 woote, o wonti e nder senbatsu ngam ndeen ye. Ñalnde 13 suwee, e nder hiirde mawningol hitaande ɗiɗmere SNH48 Theatre, Dai anndinaama wonde kapiteen keso Team SII caggal nde Mo Han woppi golle mum sabu dalillaaji keewɗi. Ñalnde 31 oktoobar, Dai naati e fedde SNH48 wiyeteende Style-7.<ref>NetEase Entertainment - [http://ent.163.com/15/1101/00/B7A0V45500032KMI.html SNH48首唱《万圣节之夜》 上演T台时尚秀] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160206074406/http://ent.163.com/15/1101/00/B7A0V45500032KMI.html|date=2016-02-06}} 2015-10-31</ref>
E hitaande 2016, o jeyaa ko e ammbasadeeruuji AKG. Ñalnde 23 sulyee, o tawtoraama filmo Heroes of Remix. Ñalnde 30 sulyee, e nder wooteeji tataɓi SNH48, Dai ari ko e 12ɓo e 41 511,8 woote.
Ñalnde 19 marse, Dai hollitaama ina jeyaa e terɗe fedde SNH48 wiyeteende 7SENSES. Ɓe njaltini EP maɓɓe gadano, "7SENSES" ñalnde 20 abriil, ñalnde 29 sulyee, e nder wooteeji nay SNH48, Dai ari ko e 11ɓo e 53659,1 woote.
== Diskogaraafi ==
Wondude e SNH48
== EPs ==
Hitaande No. Tiitoonde Notes Role
2013 1 Rotaasiyoŋ teeŋtuɗo A-side Debut e SNH48 Kippu SII
2 Fiyde Heɓde A-bannge
3 Kuuki Dañal Yiɗde A-side
2014 4 Ɓernde Elektrik A-bannge
5 UZA A-bannge
2015 6 Hokku am Joyi! B-bannge
7 Caggal Toɓo A-bannge
8 Manatsu alaa ko nanndi e moƴƴere! A-bannge
9 Jemma Halloween A-bannge
10 Belle hitaande hesere A-bannge
2016 11 Motorde sukaaɓe A-bannge
12 Leydi koyɗol A-bannge
13 Koɗo laamɗo debbo A-side
14 Weltaare Kaawis Aduna B-side
2017 15 Gooto e maɓɓe fof B-side
16 Pirateeji dumunna B-side Sang e "Nokku 48" e nder Team SII
17 Fajiri to Naples A-bannge
== Alkule ==
Mae Shika Mukanee (2014)
== Yunituuji ==
SNH48 Yuɓɓooji Dingiral
Dingiral No. Noteeji jimɗi
1st SII "Saishuu Bell ga Naru" Gomen ne Jewel 对不起我的宝贝 E Xu Jiaqi, Wu Zhehan e Mo Han
16nin Shimai no Uta 16人姐妹歌 E Chen Si e Qian Beiting
Team SII 2ème étape "Nagai Hikari" Tsundere! Wondude e Qiu Xinyi e Chen Si
10:10, 11. 10 E 1999, 100 000 neɗɗo ina ngondi e Chen Si e Qian Beiting
Ɗemngal SII 4ɓal "RESET" Seifuku Reentaade 再见,制服 E Zhang Yuge e Zhao Jiamin
10:10, 11. 10 E 1999, 100 000 m2
10:10, 11. 10 E Li Yuqi, Xu Zixuan e Feng Xiaofei
Team SII 7e Stade "Diisnondiral 48" Yiɗde wonaa hakkunde 爱未央 E Xu Jiaqi
== Concert units ==
Year Date Name Song Notes
2013 25 May Blooming For You Concert None
16 November Guangzhou Concert None
2014 18 January Red and White Concert Arashi no Yoru ni wa 暴风雨之夜 With Xu Jiaqi, Chen Si and Wen Jingjie
26 July SNH48 Sousenkyo Concert in Shanghai Dakishimeraretara 如果你拥抱我 With Xu Jiaqi and Kong Xiaoyin
2015 31 January Request Hour Setlist Best 30 2015 Junjou Shugi 纯情主义 With Chen Si and Qian Beiting
25 July 2nd General Election Concert None
26 December Request Hour Setlist Best 30 2015 (2nd Edition) Dakishimeraretara 如果你拥抱我
Seifuku Resistance 再见,制服 With Huang Tingting and Qiu Xinyi
== With Mo Han and Zhang Yuge ==
2016 30 July 3rd General Election Concert Higurashi no Koi 暮蝉之恋 With Huang Tingting
2017 7 January Request Hour Setlist Best 50 (3rd Edition) Kuchi Utsushi no Chocolate 巧克力之吻
Ookami to Pride 狼与自尊 With Wan Lina and Xu Zixuan
== With Mo Han ==
== Filmography ==
== Movies ==
Year Title Role Notes
2015 Balala the Fairies: Princess Camellia 巴啦啦小魔仙之魔箭公主 Sally 小蓝
== Television series ==
Year Title Role Notes
2017 Super Star: The Counter Attack Star Shine 逆袭之星途璀璨 Bai Xinlu 白欣露
== Variety shows ==
Year Date Channel Title Notes
2013 11 August Beijing Television Top Chinese Music Awards 音乐风云榜 With Qiu Xinyi
15 December - 2 February Dragon Television China's Got Talent
2015 14 January, 4 April Hunan Television I Am A Great Beauty 我是大美人 With Ju Jingyi, Li Yitong, Qiu Xinyi, Mo Han and Wu Zhehan
2016 10 January - 4 April Tudou, Youku National Girl 国民美少女
21 February CCTV-1 Dream Star Partner 梦想星搭档
2 July Hunan Television Happy Camp 快乐大本营 With SNH48, BEJ48 and GNZ48
31 July, 14 August Jiangsu Television Heroes of Remix 盖世英雄
12 August Youku Rio Adventure 里约大冒险
10 September Hunan Television Happy Camp 快乐大本营 With Top 16
17 December CCTV-3 Push The Button 全家好拍档
23 December iQiyi Friday Show 大牌对王牌 With Huang Ting Ting, Mo Han and Gong Shiqi
== Tuugnorgal ==
5ads0uzz2z5k00mfpfevkcs9iuidt86
Hu Jieqing
0
40595
166730
166234
2026-04-21T16:50:05Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166730
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hu Jieqing''' (sinuwaa : 胡絜青 ; pinyin : Hú Jiéqīng ; 23 desaambar 1905 - 21 mee 2001) ko pentoowo Sinuwaa hannde, iwdi leñol Manchu. Ko kanko woni debbo binndoowo Manchu biyeteeɗo Lao She, Qi Baishi woni joom mum.
== Nguurndam ==
Hu, jeyaaɗo to Pekin, jibinaa ko Yuzhen (玉贞). Hono no gorko makko nii, o jeyaa ko e leñol Manchu en to Siin. Inɗe binndol makko ko Yan Yan (燕崖) e Hu Chun (胡春). O joginoo innde wiyeteende Jieqing (洁青). O heɓi bak makko ko e departemaa binndol Siin to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Pekin e hitaande 1931. O resi Lao She e hitaande 1931, o yahdi e makko e duuɓi garooji ɗii, o janngini binndol e won e duɗe normal.
E hitaande 1938, o anndi Qi Baishi, e hitaande 1950 o wonti almuudo makko e dow laabi. E hitaande 1958, o gollinaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to Pekin, o woni naalanke mawɗo. E hitaande 1980, o waɗii koolol makko keeringol to Hong Kong, o yaltini albom makko.
O jeyaa ko e fedde naalankooɓe Siin, kadi o jeyaa ko e fedde kaligraf en Siin.
O sankii ko ñalnde 21 mee 2001, waktu 16ɓo e feccere jamma, to opitaal Hepingli, omo yahra e duuɓi 95.
== Njawdi ==
Hu Jieqing ina siftoree wondude e jom suudu mum to galle ciftorgol Lao She, udditaa e hitaande 1999 to 19 laawol Fengfu, sara Wangfujing, to diiwaan Dongcheng. Hu Jieqing innitiri galle oo ‘Ladde persimon boɗeejo’. Ina heen leɗɗe persimon ɗe gorko makko aawi.
== Caalaje ==
Hu Jieqing e Lao O dañii ɓiɓɓe nayo, Shu Ji, Shu Yi, Shu Yu e Shu Li.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20151118234252/http://www.beijing-kids.com/blog/Sisi-Chen/2015/10/28/The-Beijing-Bucket-List-Lao-She-Museum Lao She Museum]</ref><ref name="LH">{{cite web|url=https://www.cafa.com.cn/en/news/details/8323359|title=Artists of the People: Exhibition of Paintings Collected by Lao She and Hu Jieqing opened at the National Art Museum of China|author=<!--Not stated-->|date=9 February 2015|website=CAFA Art|publisher=|access-date=September 22, 2025|quote=}}</ref><ref name="CD">{{cite web|url=https://www.chinadaily.com.cn/global/2019-03/07/content_37445055.htm|title=From birth to tragic final chapter - the life and times of a literary master|author=<!--Not stated-->|date=9 March 2019|website=China Daily|publisher=|access-date=September 22, 2025|quote=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ovmwc62fcf0gw8uf5xsr5gowttisnmv
Marianna Carlevarijs
0
40663
166806
166501
2026-04-21T23:55:28Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166806
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marianna Carlevarijs''' (1703 – 1750) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo ko ɓuri heewde ko to Venezuela, omo sosa nate pastel.
== Nguurndam ==
Marianna ko ɓiy pentoowo Venezuela mawɗo, biyeteeɗo Luca Carlevarijs. Ko o sehil, e almuudo e nder style e fannu, Rosalba Carriera.
== Golle ==
* Natal Girolamo Mariya Balbi, suudu defte Ca Rezzonico, Venezuela
* Natal Korneliya Foskolo Balbi, suudu defte Ca Rezzonico, Venezuela
* Natal Marco e Caterina Balbi, suudu defte Ca Rezzonico, Venezuela
* Natal Debbo Suka, Koolol keeriiɗo Natal gorko mo anndaaka
* Allegori Jam, Musée Civici de Vicenza<ref>[https://books.google.com/books?id=6ogFk1DYKdgC Donne sulla scena pubblica: società e politica in Veneto tra Sette e Ottocento], edited by Nadia Maria Filippini, page 44.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=ZlqudfwX2xIC Venezia], Volume 7, by Touring club italiano, page 438.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20180605124511/http://pinacotecabrera.org/en/collezione-online/opere/ritratto-di-sconosciuto/ Pinacoteca Brera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180605124511/http://pinacotecabrera.org/en/collezione-online/opere/ritratto-di-sconosciuto/|date=2018-06-05}}, ''Portrait of an unknown man'' (1737).</ref><ref>[http://www.museicivicivicenza.it Vicenza Museum] official site.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
oq5dcvm996xwmnborwhrbpbtxdqr55z
Anna Galeotti
0
40691
166623
2026-04-21T12:15:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anna Galeotti (1739-1773) ko ganndo e pentoowo Itaalinaajo. Nguurndam Galeotti jibinaa ko to Firenze, o janngi ko e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Cosimo Colombini. Ndeen o janngii pentugol e les njiimaandi Violante Cerroti. E joofnirde o golliima kadi e les njiimaandi Giuseppe Parenti, almuudo Vincenzo Meucci. Galeotti waɗii nate Saint-Laurent ngam ekkol Castelbonfi. O waɗii nate hirsirde ngam ekklesiyaaji Porciano, Pontedera e Lari. O hoɗi, o resi to Arezzo,..."
166623
wikitext
text/x-wiki
Anna Galeotti (1739-1773) ko ganndo e pentoowo Itaalinaajo.
Nguurndam
Galeotti jibinaa ko to Firenze, o janngi ko e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Cosimo Colombini. Ndeen o janngii pentugol e les njiimaandi Violante Cerroti. E joofnirde o golliima kadi e les njiimaandi Giuseppe Parenti, almuudo Vincenzo Meucci.
Galeotti waɗii nate Saint-Laurent ngam ekkol Castelbonfi. O waɗii nate hirsirde ngam ekklesiyaaji Porciano, Pontedera e Lari. O hoɗi, o resi to Arezzo, ɗo o jokki e pentugol, haa arti noon e kanndaa wonande almuɓɓe Kapucin en. O woni ko e ɗaɓɓaande no portrait.
Tuugnorgal
6s29x7jqavvpkrd00x2mphut0gps6og
166624
166623
2026-04-21T12:16:08Z
SUZYFATIMA
13856
166624
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Galeotti''' (1739-1773) ko ganndo e pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Galeotti jibinaa ko to Firenze, o janngi ko e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Cosimo Colombini. Ndeen o janngii pentugol e les njiimaandi Violante Cerroti. E joofnirde o golliima kadi e les njiimaandi Giuseppe Parenti, almuudo Vincenzo Meucci.
Galeotti waɗii nate Saint-Laurent ngam ekkol Castelbonfi. O waɗii nate hirsirde ngam ekklesiyaaji Porciano, Pontedera e Lari. O hoɗi, o resi to Arezzo, ɗo o jokki e pentugol, haa arti noon e kanndaa wonande almuɓɓe Kapucin en. O woni ko e ɗaɓɓaande no portrait.
== Tuugnorgal ==
27j3eern8tgohg3ofshk63qzp3j41qu
166625
166624
2026-04-21T12:17:41Z
SUZYFATIMA
13856
166625
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Galeotti''' (1739-1773) ko ganndo e pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Galeotti jibinaa ko to Firenze, o janngi ko e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Cosimo Colombini. Ndeen o janngii pentugol e les njiimaandi Violante Cerroti. E joofnirde o golliima kadi e les njiimaandi Giuseppe Parenti, almuudo Vincenzo Meucci.
Galeotti waɗii nate Saint-Laurent ngam ekkol Castelbonfi. O waɗii nate hirsirde ngam ekklesiyaaji Porciano, Pontedera e Lari. O hoɗi, o resi to Arezzo, ɗo o jokki e pentugol, haa arti noon e kanndaa wonande almuɓɓe Kapucin en. O woni ko e ɗaɓɓaande no portrait.<ref>[https://books.google.com/books?id=4KdVAAAAcAAJ Supplemento alla Serie dei trecento elogi e ritratti degli uomini i più illustri in Pittura, Scultura, e Architettura.] by Pellegrino Antonio Orlandi, published by Stamperia Allegrini, Pisoni, e comp, Florence (1776); column 1387-1388.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dpf6vvz6dvdy8ie0m65q4t8byr0xqbb
Giola Gandini
0
40692
166626
2026-04-21T12:21:01Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Giyola Ganndini (Giola Gandini) ko pentoowo Itaalinaajo. Nguurndam Gandini jibinaa ko ñalnde 19 mee 1906, to Parma, e galle biyeteeɗo Ernesto Gandini e Diomira Di Centa mo Venezuela. Rafi cukaagu makko e polio ina famɗi ɗo o yahrata, ina addana mo nguurndam makko ɓuuɓɗam. Gandini janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venesia e to atelier pentoowo biyeteeɗo Vincenzo De Stefani. Nate makko ina kollita jaŋde fijirde rewɓe e dille galleeji teskinɗe. Go..."
166626
wikitext
text/x-wiki
Giyola Ganndini (Giola Gandini) ko pentoowo Itaalinaajo.
Nguurndam
Gandini jibinaa ko ñalnde 19 mee 1906, to Parma, e galle biyeteeɗo Ernesto Gandini e Diomira Di Centa mo Venezuela. Rafi cukaagu makko e polio ina famɗi ɗo o yahrata, ina addana mo nguurndam makko ɓuuɓɗam.
Gandini janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venesia e to atelier pentoowo biyeteeɗo Vincenzo De Stefani. Nate makko ina kollita jaŋde fijirde rewɓe e dille galleeji teskinɗe. Golle makko e pentugol ko duuɓi sappo e ɗiɗi tuggi 1929 haa o sankii e hitaande 1941. E nder oon sahaa, o tawtoraama koolol keewngol, ina jeyaa heen koolol Rome Quadriennale hitaande 1935, e Biennale Venise hitaande 1940.
E lewru oktoobar 2014, golle Gandini peeñninaama caggal maayde mum e nder koolol biyeteengol Gabriella e altre: quattro donne e nder Biennale to Casa delle Muse to Mirano, Itali. Koolol ngol ina waɗi kadi golle Gabriyella Orefiis, Mariyam Vinka, e Ernesta Oltremonti, ko Patrisiya Kastagnoli ƴetti ɗum.
Gaagaa golle makko e pentugol, Gandini ko piyanist timmuɗo. O sankii ko lewru suwee 1941, tawi omo yahra e duuɓi 35, to Venezuela.
Tuugnorgal
2j12bl5j0jdw00vvheapxfgvoh8ay72
166627
166626
2026-04-21T12:22:10Z
SUZYFATIMA
13856
166627
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giyola Ganndini''' (Giola Gandini) ko pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Gandini jibinaa ko ñalnde 19 mee 1906, to Parma, e galle biyeteeɗo Ernesto Gandini e Diomira Di Centa mo Venezuela. Rafi cukaagu makko e polio ina famɗi ɗo o yahrata, ina addana mo nguurndam makko ɓuuɓɗam.
Gandini janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venesia e to atelier pentoowo biyeteeɗo Vincenzo De Stefani. Nate makko ina kollita jaŋde fijirde rewɓe e dille galleeji teskinɗe. Golle makko e pentugol ko duuɓi sappo e ɗiɗi tuggi 1929 haa o sankii e hitaande 1941. E nder oon sahaa, o tawtoraama koolol keewngol, ina jeyaa heen koolol Rome Quadriennale hitaande 1935, e Biennale Venise hitaande 1940.
E lewru oktoobar 2014, golle Gandini peeñninaama caggal maayde mum e nder koolol biyeteengol Gabriella e altre: quattro donne e nder Biennale to Casa delle Muse to Mirano, Itali. Koolol ngol ina waɗi kadi golle Gabriyella Orefiis, Mariyam Vinka, e Ernesta Oltremonti, ko Patrisiya Kastagnoli ƴetti ɗum.
Gaagaa golle makko e pentugol, Gandini ko piyanist timmuɗo. O sankii ko lewru suwee 1941, tawi omo yahra e duuɓi 35, to Venezuela.
== Tuugnorgal ==
img1si9f1145wmfdee7a505w87rajcg
166628
166627
2026-04-21T12:24:08Z
SUZYFATIMA
13856
166628
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giyola Ganndini''' (Giola Gandini) ko pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Gandini jibinaa ko ñalnde 19 mee 1906, to Parma, e galle biyeteeɗo Ernesto Gandini e Diomira Di Centa mo Venezuela. Rafi cukaagu makko e polio ina famɗi ɗo o yahrata, ina addana mo nguurndam makko ɓuuɓɗam.
Gandini janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venesia e to atelier pentoowo biyeteeɗo Vincenzo De Stefani. Nate makko ina kollita jaŋde fijirde rewɓe e dille galleeji teskinɗe. Golle makko e pentugol ko duuɓi sappo e ɗiɗi tuggi 1929 haa o sankii e hitaande 1941. E nder oon sahaa, o tawtoraama koolol keewngol, ina jeyaa heen koolol Rome Quadriennale hitaande 1935, e Biennale Venise hitaande 1940.
E lewru oktoobar 2014, golle Gandini peeñninaama caggal maayde mum e nder koolol biyeteengol Gabriella e altre: quattro donne e nder Biennale to Casa delle Muse to Mirano, Itali. Koolol ngol ina waɗi kadi golle Gabriyella Orefiis, Mariyam Vinka, e Ernesta Oltremonti, ko Patrisiya Kastagnoli ƴetti ɗum.
Gaagaa golle makko e pentugol, Gandini ko piyanist timmuɗo. O sankii ko lewru suwee 1941, tawi omo yahra e duuɓi 35, to Venezuela.<ref>{{Cite book|title=The artists of the world. Bio-bibliographical index A-Z.|publisher=K.G. Saur|year=1999|editor-last=Klimt|editor-first=Andreas|edition=English|location=Munich|oclc=43625108|editor-last2=Steppes|editor-first2=Michael}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Gabriella e le altre: quattro donne in Biennale: Gabriella Oreffice, Maria Vinca, Ernesta Oltremonti, Giola Gandini|last=Castagnoli|first=Patrizia|publisher=Eidos|year=2014|location=Mirano|oclc=941921894}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
t2yi6dhidshjd0t78qa2u3svdxug205
Francesca Genna
0
40693
166629
2026-04-21T12:26:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Francesca Genna (jibinaa ko 1967 to Marsala) ko ganndo, binndoowo, naalanke Itaalinaajo. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Francesca Genna jibinaa ko e hitaande 1967 to Marsala, Sisili, o fuɗɗii jaŋde makko adannde ko fayti e pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venezia, caggal ɗuum o janngi pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Bisonte to Firenze. Kugal Genna fuɗɗii hollirde ko to leydi Itali e hitaande 1985. E kitaale 1990, nate makko peeñn..."
166629
wikitext
text/x-wiki
Francesca Genna (jibinaa ko 1967 to Marsala) ko ganndo, binndoowo, naalanke Itaalinaajo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Francesca Genna jibinaa ko e hitaande 1967 to Marsala, Sisili, o fuɗɗii jaŋde makko adannde ko fayti e pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venezia, caggal ɗuum o janngi pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Bisonte to Firenze.
Kugal
Genna fuɗɗii hollirde ko to leydi Itali e hitaande 1985. E kitaale 1990, nate makko peeñninaama e koolol mawngol to Almaañ, Siwis, Farayse, Itali e Amerik. Golle gadane ɗee ko Landscape, Toskaan (1993) tappiraaɗe e kaayitaaji baɗaaɗi e juuɗe, jogiiɗi margeeji jaajɗi. Rewi heen ko e hitaande 1998 ko Tree Study, Toskaan, tappirde e kaayitaaji baɗaaɗi e junngo. Natal mawngal ngal sosaa ko e karallaagal aquatint e drypoint, ina yuurnitoo texture wondude e annoore e ɓuuɓri.
Genna ina joginoo tiitoonde Professeur e karallaagal ƴettugol to Accademia di Belle Arti di Palermo gila 2001. Gila 2004, nafooje makko e wiɗtooji ina njokki e ƴellitde karallaagal ƴettugol e nder weeyo, toɓɓere nde o yaltini e deftere winndereere, e jannginde mbaylaandi hakkunde fannuuji. Genna, kanko e gollodiiɗo makko Carla Horat, sosi defterdu naalankooɓe Horat-Genna to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankooɓe Palermo ngam defte defte naalankooɓe peewnaaɗe e jokkondiral e porogaraamuuji duɗal ngal.
E hitaande 2003, o arti o hoɗi Sisili. Gaagaa defte ɗiɗi bayyinaaɗe, o jannginii no feewi, o waɗii heen jeewte to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Politeknik to Valencia (2010), to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Rome (2013) e to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Nuremberg (2016).
Koolol binndi Francesca Genna yuɓɓinaama e fedde Itaaliyankoore toppitiinde mahngo e ƴeewndo to galle Interno 14 to Rome e lewru suwee 2016.
Njeenaaje
E hitaande 2013, Francesca Genna heɓi njeenaari Orop ngam yiɗde nguurndam mum - La Seconda Luna.Ko ngam mawninde wiɗtooji makko e jarribooji makko e binndol duumotoongol.
Binndanɗe cuɓaaɗe
Genna, Farayseska, e Patrik Obert. 2009. Taƴre sostenibile: geɗe kese e laabi nokkuuji ɗi ngalaa tooke. Marsala [ekn]: Nawarra.
Genna, Farayseska. 2015. Kaɓirɗe e laabi ngam taƴde ƴiiƴam: alcune esperienze. Marsala: Nawarra.
Tuugnorgal
i0axlvq3j37a96tb17w0wvdrr3l2i0p
166630
166629
2026-04-21T12:28:36Z
SUZYFATIMA
13856
166630
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Francesca Genna''' (jibinaa ko 1967 to Marsala) ko ganndo, binndoowo, naalanke Itaalinaajo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Francesca Genna jibinaa ko e hitaande 1967 to Marsala, Sisili, o fuɗɗii jaŋde makko adannde ko fayti e pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venezia, caggal ɗuum o janngi pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Bisonte to Firenze.
== Kugal ==
Genna fuɗɗii hollirde ko to leydi Itali e hitaande 1985. E kitaale 1990, nate makko peeñninaama e koolol mawngol to Almaañ, Siwis, Farayse, Itali e Amerik. Golle gadane ɗee ko Landscape, Toskaan (1993) tappiraaɗe e kaayitaaji baɗaaɗi e juuɗe, jogiiɗi margeeji jaajɗi. Rewi heen ko e hitaande 1998 ko Tree Study, Toskaan, tappirde e kaayitaaji baɗaaɗi e junngo. Natal mawngal ngal sosaa ko e karallaagal aquatint e drypoint, ina yuurnitoo texture wondude e annoore e ɓuuɓri.
Genna ina joginoo tiitoonde Professeur e karallaagal ƴettugol to Accademia di Belle Arti di Palermo gila 2001. Gila 2004, nafooje makko e wiɗtooji ina njokki e ƴellitde karallaagal ƴettugol e nder weeyo, toɓɓere nde o yaltini e deftere winndereere, e jannginde mbaylaandi hakkunde fannuuji. Genna, kanko e gollodiiɗo makko Carla Horat, sosi defterdu naalankooɓe Horat-Genna to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankooɓe Palermo ngam defte defte naalankooɓe peewnaaɗe e jokkondiral e porogaraamuuji duɗal ngal.
E hitaande 2003, o arti o hoɗi Sisili. Gaagaa defte ɗiɗi bayyinaaɗe, o jannginii no feewi, o waɗii heen jeewte to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Politeknik to Valencia (2010), to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Rome (2013) e to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Nuremberg (2016).
Koolol binndi Francesca Genna yuɓɓinaama e fedde Itaaliyankoore toppitiinde mahngo e ƴeewndo to galle Interno 14 to Rome e lewru suwee 2016.
== Njeenaaje ==
E hitaande 2013, Francesca Genna heɓi njeenaari Orop ngam yiɗde nguurndam mum - La Seconda Luna.Ko ngam mawninde wiɗtooji makko e jarribooji makko e binndol duumotoongol.
Binndanɗe cuɓaaɗe
* Genna, Farayseska, e Patrik Obert. 2009. Taƴre sostenibile: geɗe kese e laabi nokkuuji ɗi ngalaa tooke. Marsala [ekn]: Nawarra.
* Genna, Farayseska. 2015. Kaɓirɗe e laabi ngam taƴde ƴiiƴam: alcune esperienze. Marsala: Nawarra.
== Tuugnorgal ==
566rnkurvgs88rmbcbblpzzjywx4vuj
166631
166630
2026-04-21T12:34:25Z
SUZYFATIMA
13856
166631
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Francesca Genna''' (jibinaa ko 1967 to Marsala) ko ganndo, binndoowo, naalanke Itaalinaajo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Francesca Genna jibinaa ko e hitaande 1967 to Marsala, Sisili, o fuɗɗii jaŋde makko adannde ko fayti e pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venezia, caggal ɗuum o janngi pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Bisonte to Firenze.
== Kugal ==
Genna fuɗɗii hollirde ko to leydi Itali e hitaande 1985. E kitaale 1990, nate makko peeñninaama e koolol mawngol to Almaañ, Siwis, Farayse, Itali e Amerik. Golle gadane ɗee ko Landscape, Toskaan (1993) tappiraaɗe e kaayitaaji baɗaaɗi e juuɗe, jogiiɗi margeeji jaajɗi. Rewi heen ko e hitaande 1998 ko Tree Study, Toskaan, tappirde e kaayitaaji baɗaaɗi e junngo. Natal mawngal ngal sosaa ko e karallaagal aquatint e drypoint, ina yuurnitoo texture wondude e annoore e ɓuuɓri.
Genna ina joginoo tiitoonde Professeur e karallaagal ƴettugol to Accademia di Belle Arti di Palermo gila 2001. Gila 2004, nafooje makko e wiɗtooji ina njokki e ƴellitde karallaagal ƴettugol e nder weeyo, toɓɓere nde o yaltini e deftere winndereere, e jannginde mbaylaandi hakkunde fannuuji. Genna, kanko e gollodiiɗo makko Carla Horat, sosi defterdu naalankooɓe Horat-Genna to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankooɓe Palermo ngam defte defte naalankooɓe peewnaaɗe e jokkondiral e porogaraamuuji duɗal ngal.
E hitaande 2003, o arti o hoɗi Sisili. Gaagaa defte ɗiɗi bayyinaaɗe, o jannginii no feewi, o waɗii heen jeewte to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Politeknik to Valencia (2010), to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Rome (2013) e to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Nuremberg (2016).
Koolol binndi Francesca Genna yuɓɓinaama e fedde Itaaliyankoore toppitiinde mahngo e ƴeewndo to galle Interno 14 to Rome e lewru suwee 2016.
== Njeenaaje ==
E hitaande 2013, Francesca Genna heɓi njeenaari Orop ngam yiɗde nguurndam mum - La Seconda Luna.Ko ngam mawninde wiɗtooji makko e jarribooji makko e binndol duumotoongol.
Binndanɗe cuɓaaɗe
* Genna, Farayseska, e Patrik Obert. 2009. Taƴre sostenibile: geɗe kese e laabi nokkuuji ɗi ngalaa tooke. Marsala [ekn]: Nawarra.
* Genna, Farayseska. 2015. Kaɓirɗe e laabi ngam taƴde ƴiiƴam: alcune esperienze. Marsala: Nawarra.<ref>{{cite web|url=http://www.navarraeditore.it/tutti-gli-eventi-mainmenu-60/2084-a-venezia-con-francesca-genna-per-esplorare-insieme-il-mondo-dellincisione-sostenibile-6-ottobre.html|title=A VENEZIA CON FRANCESCA GENNA PER ESPLORARE INSIEME IL MONDO DELL'INCISIONE SOSTENIBILE | 6 OTTOBRE|website=Navarraeditore.it|date=|accessdate=2017-03-01|language=Italian|archive-date=1 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201045857/http://www.navarraeditore.it/tutti-gli-eventi-mainmenu-60/2084-a-venezia-con-francesca-genna-per-esplorare-insieme-il-mondo-dellincisione-sostenibile-6-ottobre.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artoftheprint.com/artistpages/genna_francesca_landscapetuscany.htm|title=Landscape, Tuscany|publisher=Art of the Print|accessdate=14 March 2017|language=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artoftheprint.com/artistpages/genna_francesca_treestudytuscany.htm|title=Francesca Genna: Tree Study, Tuscany|publisher=Art of the Print|accessdate=14 March 2017|language=}}</ref><ref name="incontro">{{cite web|url=http://www.scuolagrafica.it/art/incisione-sostenibile-incontro-con-francesca-genna/|title=Incisione Sostenibile. Incontro con Francesca Genna - Scuola Internazionale di Grafica, Venezia|website=Scuolagrafica.it|date=2014-06-20|accessdate=2017-03-01|language=Italian}}</ref><ref name="Roma">{{cite web|url=http://www.arte.it/calendario-arte/roma/mostra-francesca-genna-traces-30889|title=Francesca Genna. Traces - Mostra - Roma - Interno 14|website=Arte.it|date=|accessdate=2017-03-01|language=Italian}}</ref><ref>{{cite web|url=http://biblioteca.ucm.es/bba/noticias/15194|title=Biblioteca de la Facultad de Bellas Artes. Universidad Complutense de Madrid|website=Biblioteca.ucm.es|date=|accessdate=2017-03-01|language=Spanish}}</ref><ref name="rm">{{cite web|url=http://presstletter.com/2016/09/interno-14-traces-francesca-genna/|title=“Traces” di Francesca Genna|author=Melasecca, Roberta|publisher=presS/Tletter|accessdate=14 March 2017|language=Italian}}</ref><ref name="Genna2009">{{cite book|last=Genna|first=Francesca|title=Incisione sostenibile. Nuovi materiali e metodi dell'area non-toxic|url=https://books.google.com/books?id=-DVnPgAACAAJ|year=2009|publisher=Navarra Editore|isbn=978-88-95756-17-2}}</ref><ref name="Genna2015">{{cite book|last=Genna|first=Francesca|title=Materiali e metodi per l'incisione sostenibile. Alcune esperienze|url=https://books.google.com/books?id=dCiIoAEACAAJ|year=2015|publisher=Navarra Editore|isbn=978-88-98865-04-8}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
47goz6zgb923ighz8qbhr0af5jdchx7
166632
166631
2026-04-21T12:34:41Z
SUZYFATIMA
13856
166632
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Francesca Genna''' (jibinaa ko 1967 to Marsala) ko ganndo, binndoowo, naalanke Itaalinaajo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Francesca Genna jibinaa ko e hitaande 1967 to Marsala, Sisili, o fuɗɗii jaŋde makko adannde ko fayti e pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Venezia, caggal ɗuum o janngi pentugol to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Bisonte to Firenze.
== Kugal ==
Genna fuɗɗii hollirde ko to leydi Itali e hitaande 1985. E kitaale 1990, nate makko peeñninaama e koolol mawngol to Almaañ, Siwis, Farayse, Itali e Amerik. Golle gadane ɗee ko Landscape, Toskaan (1993) tappiraaɗe e kaayitaaji baɗaaɗi e juuɗe, jogiiɗi margeeji jaajɗi. Rewi heen ko e hitaande 1998 ko Tree Study, Toskaan, tappirde e kaayitaaji baɗaaɗi e junngo. Natal mawngal ngal sosaa ko e karallaagal aquatint e drypoint, ina yuurnitoo texture wondude e annoore e ɓuuɓri.
Genna ina joginoo tiitoonde Professeur e karallaagal ƴettugol to Accademia di Belle Arti di Palermo gila 2001. Gila 2004, nafooje makko e wiɗtooji ina njokki e ƴellitde karallaagal ƴettugol e nder weeyo, toɓɓere nde o yaltini e deftere winndereere, e jannginde mbaylaandi hakkunde fannuuji. Genna, kanko e gollodiiɗo makko Carla Horat, sosi defterdu naalankooɓe Horat-Genna to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankooɓe Palermo ngam defte defte naalankooɓe peewnaaɗe e jokkondiral e porogaraamuuji duɗal ngal.
E hitaande 2003, o arti o hoɗi Sisili. Gaagaa defte ɗiɗi bayyinaaɗe, o jannginii no feewi, o waɗii heen jeewte to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Politeknik to Valencia (2010), to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Rome (2013) e to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naalankaagal to Nuremberg (2016).
Koolol binndi Francesca Genna yuɓɓinaama e fedde Itaaliyankoore toppitiinde mahngo e ƴeewndo to galle Interno 14 to Rome e lewru suwee 2016.
== Njeenaaje ==
E hitaande 2013, Francesca Genna heɓi njeenaari Orop ngam yiɗde nguurndam mum - La Seconda Luna.Ko ngam mawninde wiɗtooji makko e jarribooji makko e binndol duumotoongol.
Binndanɗe cuɓaaɗe
* Genna, Farayseska, e Patrik Obert. 2009. Taƴre sostenibile: geɗe kese e laabi nokkuuji ɗi ngalaa tooke. Marsala [ekn]: Nawarra.
* Genna, Farayseska. 2015. Kaɓirɗe e laabi ngam taƴde ƴiiƴam: alcune esperienze. Marsala: Nawarra.<ref>{{cite web|url=http://www.navarraeditore.it/tutti-gli-eventi-mainmenu-60/2084-a-venezia-con-francesca-genna-per-esplorare-insieme-il-mondo-dellincisione-sostenibile-6-ottobre.html|title=A VENEZIA CON FRANCESCA GENNA PER ESPLORARE INSIEME IL MONDO DELL'INCISIONE SOSTENIBILE | 6 OTTOBRE|website=Navarraeditore.it|date=|accessdate=2017-03-01|language=Italian|archive-date=1 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201045857/http://www.navarraeditore.it/tutti-gli-eventi-mainmenu-60/2084-a-venezia-con-francesca-genna-per-esplorare-insieme-il-mondo-dellincisione-sostenibile-6-ottobre.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artoftheprint.com/artistpages/genna_francesca_landscapetuscany.htm|title=Landscape, Tuscany|publisher=Art of the Print|accessdate=14 March 2017|language=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artoftheprint.com/artistpages/genna_francesca_treestudytuscany.htm|title=Francesca Genna: Tree Study, Tuscany|publisher=Art of the Print|accessdate=14 March 2017|language=}}</ref><ref name="incontro">{{cite web|url=http://www.scuolagrafica.it/art/incisione-sostenibile-incontro-con-francesca-genna/|title=Incisione Sostenibile. Incontro con Francesca Genna - Scuola Internazionale di Grafica, Venezia|website=Scuolagrafica.it|date=2014-06-20|accessdate=2017-03-01|language=Italian}}</ref><ref name="Roma">{{cite web|url=http://www.arte.it/calendario-arte/roma/mostra-francesca-genna-traces-30889|title=Francesca Genna. Traces - Mostra - Roma - Interno 14|website=Arte.it|date=|accessdate=2017-03-01|language=Italian}}</ref><ref>{{cite web|url=http://biblioteca.ucm.es/bba/noticias/15194|title=Biblioteca de la Facultad de Bellas Artes. Universidad Complutense de Madrid|website=Biblioteca.ucm.es|date=|accessdate=2017-03-01|language=Spanish}}</ref><ref name="rm">{{cite web|url=http://presstletter.com/2016/09/interno-14-traces-francesca-genna/|title=“Traces” di Francesca Genna|author=Melasecca, Roberta|publisher=presS/Tletter|accessdate=14 March 2017|language=Italian}}</ref><ref name="Genna2009">{{cite book|last=Genna|first=Francesca|title=Incisione sostenibile. Nuovi materiali e metodi dell'area non-toxic|url=https://books.google.com/books?id=-DVnPgAACAAJ|year=2009|publisher=Navarra Editore|isbn=978-88-95756-17-2}}</ref><ref name="Genna2015">{{cite book|last=Genna|first=Francesca|title=Materiali e metodi per l'incisione sostenibile. Alcune esperienze|url=https://books.google.com/books?id=dCiIoAEACAAJ|year=2015|publisher=Navarra Editore|isbn=978-88-98865-04-8}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
oyz4clb15euxfm31o3yq7yiv1inwd8z
Costanza Ghilini
0
40694
166633
2026-04-21T12:36:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kostanza Gilini (1754-1775) ko pentoowo Itaalinaajo. Ghilini jibinaa ko to Alesandriya, o jeyaa ko e galle tedduɗo biyeteeɗo Provana di Collegno ; jibnaaɓe makko ina gasa tawa ko Vittorio Amedeo Ghilini, marchese di Maranzana e debbo mum, jibinaaɗo e Gabriella Mariya Teresa dal Pozzo, kono ɗum sellaani. O winndaama wonde o golliima e pastel e nebam, kadi o wonnoo ko jimol moƴƴol e mandolin kadi. E maayde makko o siftinaama e sonet mo yimoowo biyeteeɗo Alessandro..."
166633
wikitext
text/x-wiki
Kostanza Gilini (1754-1775) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ghilini jibinaa ko to Alesandriya, o jeyaa ko e galle tedduɗo biyeteeɗo Provana di Collegno ; jibnaaɓe makko ina gasa tawa ko Vittorio Amedeo Ghilini, marchese di Maranzana e debbo mum, jibinaaɗo e Gabriella Mariya Teresa dal Pozzo, kono ɗum sellaani. O winndaama wonde o golliima e pastel e nebam, kadi o wonnoo ko jimol moƴƴol e mandolin kadi. E maayde makko o siftinaama e sonet mo yimoowo biyeteeɗo Alessandro Sappa winndi.
Tuugnorgal
i479i2hodq6rcujbi0f8h8clcn0vceu
166634
166633
2026-04-21T12:37:22Z
SUZYFATIMA
13856
166634
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kostanza Gilini''' (1754-1775) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ghilini jibinaa ko to Alesandriya, o jeyaa ko e galle tedduɗo biyeteeɗo Provana di Collegno ; jibnaaɓe makko ina gasa tawa ko Vittorio Amedeo Ghilini, marchese di Maranzana e debbo mum, jibinaaɗo e Gabriella Mariya Teresa dal Pozzo, kono ɗum sellaani. O winndaama wonde o golliima e pastel e nebam, kadi o wonnoo ko jimol moƴƴol e mandolin kadi. E maayde makko o siftinaama e sonet mo yimoowo biyeteeɗo Alessandro Sappa winndi.
== Tuugnorgal ==
lr8saw7mesh8vknpnw8bd43j3gt4z5n
166635
166634
2026-04-21T12:46:44Z
SUZYFATIMA
13856
166635
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kostanza Gilini''' (1754-1775) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ghilini jibinaa ko to Alesandriya, o jeyaa ko e galle tedduɗo biyeteeɗo Provana di Collegno ; jibnaaɓe makko ina gasa tawa ko Vittorio Amedeo Ghilini, marchese di Maranzana e debbo mum, jibinaaɗo e Gabriella Mariya Teresa dal Pozzo, kono ɗum sellaani. O winndaama wonde o golliima e pastel e nebam, kadi o wonnoo ko jimol moƴƴol e mandolin kadi. E maayde makko o siftinaama e sonet mo yimoowo biyeteeɗo Alessandro Sappa winndi.<ref>[http://www.pastellists.com/Articles/Ghilini.pdf Profile] at the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref><ref name="Avalle1855">{{cite book|author=Carlo Avalle|title=Storia di Alessandria dall'origine ai nostri giorni|url=https://books.google.com/books?id=uxE5AAAAcAAJ&pg=PA358|year=1855|publisher=Falletti|pages=358–}}</ref><ref>{{cite book|title=Nuovo giornale letterario d'Italia|url=https://books.google.com/books?id=mPdLAAAAcAAJ&pg=PA769|year=1788|pages=769–}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gf5hh7gj96vl8na7q3qgx9blm1sjvwi
Sofia Giordano
0
40695
166636
2026-04-21T12:48:44Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sofiya Giordano (30 abriil 1778 – 26 abriil 1829) ko pentoowo itaalinaajo. Nguurndam e golle Giordano jibinaa ko e jibnaaɓe miskineeɓe to Turin, ina wiyee Sofia Clerc. Innde makko adannde ndee kadi rokkaama no feewi hono Clerk, Le Clerc, Leclerk, e mbaydiiji goɗɗi e dow heen. E fuɗɗoode nguurndam makko, o hollitii wonde omo jogii baawɗe diidi, pentoowo biyeteeɗo Pietro Jacopo Palmieri (1737-1804) wasiyii mo yo o jokku jaŋde, tawi ko banke biyeteeɗo Giacinto..."
166636
wikitext
text/x-wiki
Sofiya Giordano (30 abriil 1778 – 26 abriil 1829) ko pentoowo itaalinaajo.
Nguurndam e golle
Giordano jibinaa ko e jibnaaɓe miskineeɓe to Turin, ina wiyee Sofia Clerc. Innde makko adannde ndee kadi rokkaama no feewi hono Clerk, Le Clerc, Leclerk, e mbaydiiji goɗɗi e dow heen.
E fuɗɗoode nguurndam makko, o hollitii wonde omo jogii baawɗe diidi, pentoowo biyeteeɗo Pietro Jacopo Palmieri (1737-1804) wasiyii mo yo o jokku jaŋde, tawi ko banke biyeteeɗo Giacinto Vinay walli mo. E duuɓi 18, o yahi Rome ngam janngude pentol tokosol e pastel e Therese Maron. E nder oon sahaa, o wonti tergal e Akademi ngenndiijo San Luca, e oon sahaa natal makko, ngal Akademi oo jogii haa jooni, ko Giovanni Domenico Cherubini (1754-1815) penti. O waɗii koppiiji tati pastel e nder ooɗoo sahaa jaŋde makko hade makko ruttaade e pentugol miniatureeji e dow ivoire.
Caggal duuɓi seeɗa, Vinay ɗaɓɓiri mo yo o hoot Turin, o wonti tergal e Akademi ganndal Torino [it]. E hitaande 1803, o resi cafroowo biyeteeɗo Giovanni Giordano, o jokki e pentugol e hollirde e innde makko ɓiɗɗo debbo. O jokki e feewnude pastel, o fuɗɗii golloraade nebam e dow canvas kadi. E hitaande 1812, Akademi Turin rokki mo njeenaari kaŋŋe sabu golle makko. Giordano ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo, o maayi ko e ñawu nervous fever.
Golle Giordano ɗee keɓii weltaare mawnde e Napoleyoŋ Bonaparte e woɗɓe. Natal pastel Giacinto Vinay ina woni e nder mooɓondiral Palazzo Mazzetti [ɗum] to Asti.
Tuugnorgal
mqhfthc0nqkjlnb7pjabcwgzehpxgp5
166637
166636
2026-04-21T12:49:36Z
SUZYFATIMA
13856
166637
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sofiya Giordano''' (30 abriil 1778 – 26 abriil 1829) ko pentoowo itaalinaajo.
== Nguurndam e golle ==
Giordano jibinaa ko e jibnaaɓe miskineeɓe to Turin, ina wiyee Sofia Clerc. Innde makko adannde ndee kadi rokkaama no feewi hono Clerk, Le Clerc, Leclerk, e mbaydiiji goɗɗi e dow heen.
E fuɗɗoode nguurndam makko, o hollitii wonde omo jogii baawɗe diidi, pentoowo biyeteeɗo Pietro Jacopo Palmieri (1737-1804) wasiyii mo yo o jokku jaŋde, tawi ko banke biyeteeɗo Giacinto Vinay walli mo. E duuɓi 18, o yahi Rome ngam janngude pentol tokosol e pastel e Therese Maron. E nder oon sahaa, o wonti tergal e Akademi ngenndiijo San Luca, e oon sahaa natal makko, ngal Akademi oo jogii haa jooni, ko Giovanni Domenico Cherubini (1754-1815) penti. O waɗii koppiiji tati pastel e nder ooɗoo sahaa jaŋde makko hade makko ruttaade e pentugol miniatureeji e dow ivoire.
Caggal duuɓi seeɗa, Vinay ɗaɓɓiri mo yo o hoot Turin, o wonti tergal e Akademi ganndal Torino [it]. E hitaande 1803, o resi cafroowo biyeteeɗo Giovanni Giordano, o jokki e pentugol e hollirde e innde makko ɓiɗɗo debbo. O jokki e feewnude pastel, o fuɗɗii golloraade nebam e dow canvas kadi. E hitaande 1812, Akademi Turin rokki mo njeenaari kaŋŋe sabu golle makko. Giordano ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo, o maayi ko e ñawu nervous fever.
Golle Giordano ɗee keɓii weltaare mawnde e Napoleyoŋ Bonaparte e woɗɓe. Natal pastel Giacinto Vinay ina woni e nder mooɓondiral Palazzo Mazzetti [ɗum] to Asti.
== Tuugnorgal ==
o7jgwqreg83mxsg9gbv1j8efxqg0m0t
166638
166637
2026-04-21T12:53:05Z
SUZYFATIMA
13856
166638
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sofiya Giordano''' (30 abriil 1778 – 26 abriil 1829) ko pentoowo itaalinaajo.
== Nguurndam e golle ==
Giordano jibinaa ko e jibnaaɓe miskineeɓe to Turin, ina wiyee Sofia Clerc. Innde makko adannde ndee kadi rokkaama no feewi hono Clerk, Le Clerc, Leclerk, e mbaydiiji goɗɗi e dow heen.
E fuɗɗoode nguurndam makko, o hollitii wonde omo jogii baawɗe diidi, pentoowo biyeteeɗo Pietro Jacopo Palmieri (1737-1804) wasiyii mo yo o jokku jaŋde, tawi ko banke biyeteeɗo Giacinto Vinay walli mo. E duuɓi 18, o yahi Rome ngam janngude pentol tokosol e pastel e Therese Maron. E nder oon sahaa, o wonti tergal e Akademi ngenndiijo San Luca, e oon sahaa natal makko, ngal Akademi oo jogii haa jooni, ko Giovanni Domenico Cherubini (1754-1815) penti. O waɗii koppiiji tati pastel e nder ooɗoo sahaa jaŋde makko hade makko ruttaade e pentugol miniatureeji e dow ivoire.
Caggal duuɓi seeɗa, Vinay ɗaɓɓiri mo yo o hoot Turin, o wonti tergal e Akademi ganndal Torino [it]. E hitaande 1803, o resi cafroowo biyeteeɗo Giovanni Giordano, o jokki e pentugol e hollirde e innde makko ɓiɗɗo debbo. O jokki e feewnude pastel, o fuɗɗii golloraade nebam e dow canvas kadi. E hitaande 1812, Akademi Turin rokki mo njeenaari kaŋŋe sabu golle makko. Giordano ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo, o maayi ko e ñawu nervous fever.
Golle Giordano ɗee keɓii weltaare mawnde e Napoleyoŋ Bonaparte e woɗɓe. Natal pastel Giacinto Vinay ina woni e nder mooɓondiral Palazzo Mazzetti [ɗum] to Asti.<ref>{{cite book|title=Delle donne illustri italiane dal XIII al XIX secolo|url=https://books.google.com/books?id=umw-AAAAYAAJ&pg=PA292|date=1840|publisher=Pallotta|pages=292–}}</ref><ref name="PastellistsBefore1800">[http://www.pastellists.com/Articles/Giordano.pdf Profile] at the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref><ref name="accademiasanluca.eu">{{cite web|url=http://www.accademiasanluca.eu/it/collezioni_online/ritratti_di_accademici/archive/cat_id/1267/id/514/sofia-clerk|title=Sofia Clerk – Accademia di San Luca|website=www.accademiasanluca.eu|accessdate=20 August 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.palazzomazzetti.it/?attachment_id=731&lang=en|title=Giacinto Vinay – Palazzo Mazzetti|website=www.palazzomazzetti.it|accessdate=20 August 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
qhwr7tf3vknepv8aj2pbimsvfcwf5rt
María Odulio de Guzmán
0
40696
166639
2026-04-21T12:56:53Z
Hauwasysy
14067
Created page with "María Odulio de Guzmán (jibinaa ko 1895) ko jannginoowo, jannginoowo, hooreejo duɗal, binndoowo, binndoowo Filipiinnaajo. Ko kanko woni debbo Filipiin gadano gardiiɗo duɗal hakkundeewal to Filipiin.O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nueva Écija to diiwaan Nueva Écija tuggi 1918 haa 1928. O heɓi bak makko e hitaande 1930 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Radford (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Radford), to Radford, to Virginia, to Amerik. O woniino..."
166639
wikitext
text/x-wiki
María Odulio de Guzmán (jibinaa ko 1895) ko jannginoowo, jannginoowo, hooreejo duɗal, binndoowo, binndoowo Filipiinnaajo.
Ko kanko woni debbo Filipiin gadano gardiiɗo duɗal hakkundeewal to Filipiin.O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nueva Écija to diiwaan Nueva Écija tuggi 1918 haa 1928.
O heɓi bak makko e hitaande 1930 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Radford (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Radford), to Radford, to Virginia, to Amerik. O woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filipiin.
Ko o mooftuɗo e binnduɗo saggitordeeji keewɗi ɗemɗe keewɗe e ɗemɗe Filipiin, Españool e Engele. O woniino kadi firoore deftere José Rizal wiyeteende Noli Me Tangere, o wonnoo kadi firoore El filibusterismo, deftere woɗnde nde Rizal winndi.
Golle
E nder saggitorde M.O. de Guzman winndi ina jeyaa heen:
Kelme Engele-Tagalog-Españool e Tagalog-Engele, (e wondude e binndoowo gooto Domingo de Guzman, wuro Keson, Jaayndeyanke, 1963, 228 kelle)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Tagalog keso-Engele Engele-Tagalog (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Filipino Filipino-Engele (1968)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1968)
Saggitorde Filipino-Engele/Engele-Filipino keso (1 lewru Yarkomaa 1968)
Bagong Diksiyonaryo: Filipino-Engele, Engele-Filipino (1968)
Diksiyunaryo Filipino-Engele Filipino (Saggitorde Filipino-Engele-Filipino) (1970)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1979)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1982)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1988)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1993)
Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (2000)
Saggitorde hesere ɗemngal Tagalog-Engele (2006)
Bagong Talatinigan: Filipino-Engeleere-Filipino ISBN 971-08-1745-0
Golle firooje / Mga Akdang Isinalin
Ko Doktoor Jose Rizal woni debbo oo
Noli Me Tangere ni Doktoor Jose Rizal
Tuugnorgal
bb8dxyw3r958ml9henxt6acqsyixc3c
166640
166639
2026-04-21T12:58:20Z
Hauwasysy
14067
166640
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''María Odulio de Guzmán''' (jibinaa ko 1895) ko jannginoowo, jannginoowo, hooreejo duɗal, binndoowo, binndoowo Filipiinnaajo.
Ko kanko woni debbo Filipiin gadano gardiiɗo duɗal hakkundeewal to Filipiin.O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nueva Écija to diiwaan Nueva Écija tuggi 1918 haa 1928.
O heɓi bak makko e hitaande 1930 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Radford (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Radford), to Radford, to Virginia, to Amerik. O woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filipiin.
Ko o mooftuɗo e binnduɗo saggitordeeji keewɗi ɗemɗe keewɗe e ɗemɗe Filipiin, Españool e Engele. O woniino kadi firoore deftere José Rizal wiyeteende Noli Me Tangere, o wonnoo kadi firoore El filibusterismo, deftere woɗnde nde Rizal winndi.
Golle
E nder saggitorde M.O. de Guzman winndi ina jeyaa heen:
Kelme Engele-Tagalog-Españool e Tagalog-Engele, (e wondude e binndoowo gooto Domingo de Guzman, wuro Keson, Jaayndeyanke, 1963, 228 kelle)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Tagalog keso-Engele Engele-Tagalog (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Filipino Filipino-Engele (1968)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1968)
Saggitorde Filipino-Engele/Engele-Filipino keso (1 lewru Yarkomaa 1968)
Bagong Diksiyonaryo: Filipino-Engele, Engele-Filipino (1968)
Diksiyunaryo Filipino-Engele Filipino (Saggitorde Filipino-Engele-Filipino) (1970)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1979)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1982)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1988)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1993)
Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (2000)
Saggitorde hesere ɗemngal Tagalog-Engele (2006)
Bagong Talatinigan: Filipino-Engeleere-Filipino ISBN 971-08-1745-0
Golle firooje / Mga Akdang Isinalin
Ko Doktoor Jose Rizal woni debbo oo
Noli Me Tangere ni Doktoor Jose Rizal
Tuugnorgal
rw3jp0aecxwqskhb8ogir3uafxn949w
166643
166640
2026-04-21T13:03:49Z
Hauwasysy
14067
166643
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''María Odulio de Guzmán''' (jibinaa ko 1895) ko jannginoowo, jannginoowo, hooreejo duɗal, binndoowo, binndoowo Filipiinnaajo.
Ko kanko woni debbo Filipiin gadano gardiiɗo duɗal hakkundeewal to Filipiin.O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nueva Écija to diiwaan Nueva Écija tuggi 1918 haa 1928.
O heɓi bak makko e hitaande 1930 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Radford (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Radford), to Radford, to Virginia, to Amerik. O woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filipiin.
Ko o mooftuɗo e binnduɗo saggitordeeji keewɗi ɗemɗe keewɗe e ɗemɗe Filipiin, Españool e Engele. O woniino kadi firoore deftere José Rizal wiyeteende Noli Me Tangere, o wonnoo kadi firoore El filibusterismo, deftere woɗnde nde Rizal winndi.
Golle
E nder saggitorde M.O. de Guzman winndi ina jeyaa heen:
Kelme Engele-Tagalog-Españool e Tagalog-Engele, (e wondude e binndoowo gooto Domingo de Guzman, wuro Keson, Jaayndeyanke, 1963, 228 kelle)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Tagalog keso-Engele Engele-Tagalog (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Filipino Filipino-Engele (1968)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1968)
Saggitorde Filipino-Engele/Engele-Filipino keso (1 lewru Yarkomaa 1968)
Bagong Diksiyonaryo: Filipino-Engele, Engele-Filipino (1968)
Diksiyunaryo Filipino-Engele Filipino (Saggitorde Filipino-Engele-Filipino) (1970)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1979)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1982)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1988)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1993)
Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (2000)
Saggitorde hesere ɗemngal Tagalog-Engele (2006)
Bagong Talatinigan: Filipino-Engeleere-Filipino ISBN 971-08-1745-0
Golle firooje / Mga Akdang Isinalin
Ko Doktoor Jose Rizal woni debbo oo
Noli Me Tangere ni Doktoor Jose Rizal<ref>{{Cite web|date=May 18, 2021|title=BukSU unveils markers for key streets in main campus|url=https://buksu.edu.ph/2021/05/18/buksu-unveils-markers-for-key-streets-in-main-campus/|access-date=December 31, 2021|website=Bukidnon State University|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Radford University Alumni Association Awards - Radford University|url=https://www.radford.edu/content/alumni-relations/home/alumni-achievements.html|access-date=December 31, 2021|website=www.radford.edu}}</ref><ref name="EWB">{{cite book|last1=Boynton|first1=Victoria|last2=Malin|first2=Jo|title=Encyclopedia of Women's Autobiography: K-Z|url=https://books.google.com/books?id=W0pRCki6Jn8C&pg=RA1-PA462|year=2005|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32739-1|pages=462–463}}</ref><ref name="FW">[http://www.filipinowriter.com/national-artist-virgilio-almarios-lecture-on-rizal National Artist Virgilio Almario's Lecture on Rizal], FilipinoWriter.com, June 19, 2008</ref><ref name="Amazon">[https://www.amazon.com/exec/obidos/search-handle-url/ref=ntt_athr_dp_sr_1?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books&field-author=Maria%20Odulio%20de%20Guzman Maria Odulio de Guzman], Amazon.com</ref>
Tuugnorgal
<references />
8eqxg7tix42m1jmswdiajnledce5a10
166808
166643
2026-04-22T00:03:20Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166808
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''María Odulio de Guzmán''' (jibinaa ko 1895) ko jannginoowo, jannginoowo, hooreejo duɗal, binndoowo, binndoowo Filipiinnaajo.
Ko kanko woni debbo Filipiin gadano gardiiɗo duɗal hakkundeewal to Filipiin.O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nueva Écija to diiwaan Nueva Écija tuggi 1918 haa 1928.
O heɓi bak makko e hitaande 1930 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Radford (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Radford), to Radford, to Virginia, to Amerik. O woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filipiin.
Ko o mooftuɗo e binnduɗo saggitordeeji keewɗi ɗemɗe keewɗe e ɗemɗe Filipiin, Españool e Engele. O woniino kadi firoore deftere José Rizal wiyeteende Noli Me Tangere, o wonnoo kadi firoore El filibusterismo, deftere woɗnde nde Rizal winndi.
Golle
E nder saggitorde M.O. de Guzman winndi ina jeyaa heen:
Kelme Engele-Tagalog-Españool e Tagalog-Engele, (e wondude e binndoowo gooto Domingo de Guzman, wuro Keson, Jaayndeyanke, 1963, 228 kelle)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Tagalog keso-Engele Engele-Tagalog (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Filipino Filipino-Engele (1968)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1966)
Saggitorde hesere ɗemngal Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1968)
Saggitorde Filipino-Engele/Engele-Filipino keso (1 lewru Yarkomaa 1968)
Bagong Diksiyonaryo: Filipino-Engele, Engele-Filipino (1968)
Diksiyunaryo Filipino-Engele Filipino (Saggitorde Filipino-Engele-Filipino) (1970)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1979)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1982)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1988)
Saggitorde Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (1 lewru Yarkomaa 1993)
Engele-Tagalog e Tagalog-Engele (2000)
Saggitorde hesere ɗemngal Tagalog-Engele (2006)
Bagong Talatinigan: Filipino-Engeleere-Filipino ISBN 971-08-1745-0
Golle firooje / Mga Akdang Isinalin
Ko Doktoor Jose Rizal woni debbo oo
Noli Me Tangere ni Doktoor Jose Rizal<ref>{{Cite web|date=May 18, 2021|title=BukSU unveils markers for key streets in main campus|url=https://buksu.edu.ph/2021/05/18/buksu-unveils-markers-for-key-streets-in-main-campus/|access-date=December 31, 2021|website=Bukidnon State University|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Radford University Alumni Association Awards - Radford University|url=https://www.radford.edu/content/alumni-relations/home/alumni-achievements.html|access-date=December 31, 2021|website=www.radford.edu}}</ref><ref name="EWB">{{cite book|last1=Boynton|first1=Victoria|last2=Malin|first2=Jo|title=Encyclopedia of Women's Autobiography: K-Z|url=https://books.google.com/books?id=W0pRCki6Jn8C&pg=RA1-PA462|year=2005|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-32739-1|pages=462–463}}</ref><ref name="FW">[https://web.archive.org/web/20110711003200/http://www.filipinowriter.com/national-artist-virgilio-almarios-lecture-on-rizal National Artist Virgilio Almario's Lecture on Rizal], FilipinoWriter.com, June 19, 2008</ref><ref name="Amazon">[https://www.amazon.com/exec/obidos/search-handle-url/ref=ntt_athr_dp_sr_1?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books&field-author=Maria%20Odulio%20de%20Guzman Maria Odulio de Guzman], Amazon.com</ref>
Tuugnorgal
<references />
kszvulv5yobs3fqjowo0jwskzaklmeo
Achaicus of Corinth
0
40697
166641
2026-04-21T13:01:11Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Seniiɗo Akayikus''' mo Korintu (Gerek ɓooyɗo: Ἀχαϊκός Achaikos, "jeyaaɗo Akaiya")<ref name="OSB3">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>ko seniiɗo Kerecee'en Korintu mo fawaade e Biibal, wondude e Seniiɓe Fortunatus e Stephanas, nawdi ɓataake ummoraade e Korintu'en e Seniiɓe Pool feewde e Korintu'en feewde e Seniiɓe1 16:17;ƴeew kadi 16:15).<ref>{{CathEncy|wstitle=Achaicus}..."
166641
wikitext
text/x-wiki
'''Seniiɗo Akayikus''' mo Korintu (Gerek ɓooyɗo: Ἀχαϊκός Achaikos, "jeyaaɗo Akaiya")<ref name="OSB3">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>ko seniiɗo Kerecee'en Korintu mo fawaade e Biibal, wondude e Seniiɓe Fortunatus e Stephanas, nawdi ɓataake ummoraade e Korintu'en e Seniiɓe Pool feewde e Korintu'en feewde e Seniiɓe1 16:17;ƴeew kadi 16:15).<ref>{{CathEncy|wstitle=Achaicus}}</ref><ref>{{cite book|last=Orchard|first=Bernard|date=1982|title=A Synopsis of the Four Gospels, in a New Translation|url=https://books.google.com/books?id=F3fJMgE-mcgC&q=Achaicus+of+Corinth&pg=PA49|publisher=Mercer University Press|page=49|isbn=9780865540248}}</ref>
== Ngendam ==
E dow aadaaji ceniiɗi ɗi Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange, <ref name="OSB4">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>Akaikus kadi ina heewi limteede e nder almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi, fedde almuɓɓe arandeeji ɓe Iisaa neldi e nder Luuka 10:17-20. Haala deftere nde limtaaki inɗe almuɓɓe cappanɗe jeeɗiɗi, ammaa limngal feere-feere hawtaade e Achaicus ɗon hawta diga teemerre 7th,<ref name="OSB">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref><ref name="OSB2">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>bana nder deftere janngirde Orthodox.[5] Anndaaka so tawii Korintinaaɓe tato ɓee njahii haa Efesu, ko ina wona 1448 kiloomeeteer walla 900 kiloomeeteer, walla ko laana ndiwoowa tacci maayo Ege.<ref name="Metzger">{{cite book|last=Metzger|first=Bruce|title=New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic|year=1980|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-06163-7|page=31}}</ref>
== Teddungal ==
Achaicus ina teddinee no seniiɗo e Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange, Eklesiya Katolik Roma e ekklesiyaaji Kerecee'en goɗɗi. E nder Egliis Ortodoks, o siftortee ko e ñalngu juulde ñalnde 15 lewru juko, kanko e sehil makko Fortunatas.[5] O siftoraama kadi e Sinaksis nulaaɓe capanɗe jeeɗiɗi ñalnde 4 lewru Yarkomaa.<ref>{{CathEncy|wstitle=Achaicus}}</ref><ref>{{cite book|last=Orchard|first=Bernard|date=1982|title=A Synopsis of the Four Gospels, in a New Translation|url=https://books.google.com/books?id=F3fJMgE-mcgC&q=Achaicus+of+Corinth&pg=PA49|publisher=Mercer University Press|page=49|isbn=9780865540248}}</ref>
== Tuugnorgal ==
280qw9a29bmbl0hzz2u90r7iri5gv9f
166642
166641
2026-04-21T13:01:59Z
Isa Oumar
9821
166642
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Seniiɗo Akayikus''' mo Korintu (Gerek ɓooyɗo: Ἀχαϊκός Achaikos, "jeyaaɗo Akaiya")<ref name="OSB3">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>ko seniiɗo Kerecee'en Korintu mo fawaade e Biibal, wondude e Seniiɓe Fortunatus e Stephanas, nawdi ɓataake ummoraade e Korintu'en e Seniiɓe Pool feewde e Korintu'en feewde e Seniiɓe1 16:17;ƴeew kadi 16:15).<ref>{{CathEncy|wstitle=Achaicus}}</ref><ref>{{cite book|last=Orchard|first=Bernard|date=1982|title=A Synopsis of the Four Gospels, in a New Translation|url=https://books.google.com/books?id=F3fJMgE-mcgC&q=Achaicus+of+Corinth&pg=PA49|publisher=Mercer University Press|page=49|isbn=9780865540248}}</ref>
== Ngendam ==
E dow aadaaji ceniiɗi ɗi Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange, <ref name="OSB4">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>Akaikus kadi ina heewi limteede e nder almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi, fedde almuɓɓe arandeeji ɓe Iisaa neldi e nder Luuka 10:17-20. Haala deftere nde limtaaki inɗe almuɓɓe cappanɗe jeeɗiɗi, ammaa limngal feere-feere hawtaade e Achaicus ɗon hawta diga teemerre 7th,<ref name="OSB">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref><ref name="OSB2">{{cite book|title=The Orthodox Study Bible|year=2008|publisher=Thomas Nelson|isbn=978-1-4185-7636-3|page=1822}}</ref>bana nder deftere janngirde Orthodox.[5] Anndaaka so tawii Korintinaaɓe tato ɓee njahii haa Efesu, ko ina wona 1448 kiloomeeteer walla 900 kiloomeeteer, walla ko laana ndiwoowa tacci maayo Ege.<ref name="Metzger">{{cite book|last=Metzger|first=Bruce|title=New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic|year=1980|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-06163-7|page=31}}</ref>
== Teddungal ==
Achaicus ina teddinee no seniiɗo e Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange, Eklesiya Katolik Roma e ekklesiyaaji Kerecee'en goɗɗi. E nder Egliis Ortodoks, o siftortee ko e ñalngu juulde ñalnde 15 lewru juko, kanko e sehil makko Fortunatas.[5] O siftoraama kadi e Sinaksis nulaaɓe capanɗe jeeɗiɗi ñalnde 4 lewru Yarkomaa.<ref>{{CathEncy|wstitle=Achaicus}}</ref><ref>{{cite book|last=Orchard|first=Bernard|date=1982|title=A Synopsis of the Four Gospels, in a New Translation|url=https://books.google.com/books?id=F3fJMgE-mcgC&q=Achaicus+of+Corinth&pg=PA49|publisher=Mercer University Press|page=49|isbn=9780865540248}}</ref>
== Tuugnorgal ==
htiqfv5qcylk442h7k381ox38n4q3xg
Camilla Guerrieri
0
40698
166644
2026-04-21T13:08:02Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kamilla Guerriyeri (Kamilla Guerriyeri) ko pentoowo itaalinaajo. Ina sikkaa ko kanko gollinoo e pentoowo ñaawirdu gadano wonande galle Medici. Nguurndam e golle Kamilla Guerriyeri jibinaa ko hitaande 1628, to Fosombrone, laamorgo Urbino (Itali hannde). Baaba makko ko naalanke biyeteeɗo Giovanni Francesco Guerrieri, kanko janngini mo no pentirta. O resi Paolo de’Natti e hitaande 1655, laamɗo laamorɗo Pesaro. E hitaande 1651 o fenti San Jérôme ngam Girolamo Giord..."
166644
wikitext
text/x-wiki
Kamilla Guerriyeri (Kamilla Guerriyeri) ko pentoowo itaalinaajo. Ina sikkaa ko kanko gollinoo e pentoowo ñaawirdu gadano wonande galle Medici.
Nguurndam e golle
Kamilla Guerriyeri jibinaa ko hitaande 1628, to Fosombrone, laamorgo Urbino (Itali hannde). Baaba makko ko naalanke biyeteeɗo Giovanni Francesco Guerrieri, kanko janngini mo no pentirta. O resi Paolo de’Natti e hitaande 1655, laamɗo laamorɗo Pesaro.
E hitaande 1651 o fenti San Jérôme ngam Girolamo Giordano, mawɗo Pesaro. Nde Vittoria della Rovere wonti debbo mawɗo Toskaan, o ummii Pesaro o fayti Firenze, o addi ɗum ko pentoowo biyeteeɗo Camilla Guerrieri.Golle makko keewɗe ina ŋakki walla ina majji.
O maayi ko e parsel San Terenzo. Deftere monographique ina halfinaa mo e hitaande 1999,e nde wiɗtooji goɗɗi peeñi.
Tuugnorgal
qw5fayqs87ufg2hjiulxhgolrlki8hf
166645
166644
2026-04-21T13:09:15Z
SUZYFATIMA
13856
166645
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kamilla Guerriyeri''' (Kamilla Guerriyeri) ko pentoowo itaalinaajo. Ina sikkaa ko kanko gollinoo e pentoowo ñaawirdu gadano wonande galle Medici.
== Nguurndam e golle ==
Kamilla Guerriyeri jibinaa ko hitaande 1628, to Fosombrone, laamorgo Urbino (Itali hannde). Baaba makko ko naalanke biyeteeɗo Giovanni Francesco Guerrieri, kanko janngini mo no pentirta. O resi Paolo de’Natti e hitaande 1655, laamɗo laamorɗo Pesaro.
E hitaande 1651 o fenti San Jérôme ngam Girolamo Giordano, mawɗo Pesaro. Nde Vittoria della Rovere wonti debbo mawɗo Toskaan, o ummii Pesaro o fayti Firenze, o addi ɗum ko pentoowo biyeteeɗo Camilla Guerrieri.Golle makko keewɗe ina ŋakki walla ina majji.
O maayi ko e parsel San Terenzo. Deftere monographique ina halfinaa mo e hitaande 1999,e nde wiɗtooji goɗɗi peeñi.
== Tuugnorgal ==
ey5jr1ar9248v06gu5irzd1grrtsgrn
166646
166645
2026-04-21T13:16:26Z
SUZYFATIMA
13856
166646
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kamilla Guerriyeri''' (Kamilla Guerriyeri) ko pentoowo itaalinaajo. Ina sikkaa ko kanko gollinoo e pentoowo ñaawirdu gadano wonande galle Medici.
== Nguurndam e golle ==
Kamilla Guerriyeri jibinaa ko hitaande 1628, to Fosombrone, laamorgo Urbino (Itali hannde). Baaba makko ko naalanke biyeteeɗo Giovanni Francesco Guerrieri, kanko janngini mo no pentirta. O resi Paolo de’Natti e hitaande 1655, laamɗo laamorɗo Pesaro.
E hitaande 1651 o fenti San Jérôme ngam Girolamo Giordano, mawɗo Pesaro. Nde Vittoria della Rovere wonti debbo mawɗo Toskaan, o ummii Pesaro o fayti Firenze, o addi ɗum ko pentoowo biyeteeɗo Camilla Guerrieri.Golle makko keewɗe ina ŋakki walla ina majji.
O maayi ko e parsel San Terenzo. Deftere monographique ina halfinaa mo e hitaande 1999,e nde wiɗtooji goɗɗi peeñi.<ref name="Giardini-1999">{{Cite book|last=Giardini|first=Claudio|url=https://books.google.com/books?id=QPvpAAAAMAAJ|title=Camilla Guerrieri, 1628-post 1690|date=1999|publisher=Edizioni Grapho 5|language=it|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{Cite book|last=Barker|first=Sheila|url=https://books.google.com/books?id=N-2MrgEACAAJ|title=Women Artists in Early Modern Italy: Careers, Fame, and Collectors|date=2016|publisher=Brepols Publishers|isbn=978-1-909400-35-1|language=en}}</ref><ref name="Benezit-2011">{{Cite web|date=31 October 2011|title=Guerrieri, Camilla|url=https://www.oxfordartonline.com/benezit/display/10.1093/benz/9780199773787.001.0001/acref-9780199773787-e-00080576|url-access=subscription|access-date=2025-03-10|website=[[Benezit Dictionary of Artists]]|publisher=[[Oxford University Press]]|language=en|doi=10.1093/benz/9780199773787.article.b00080576}}</ref><ref>{{Cite web|title=Guerrieri, Giovanni Francesco - Dizionario Biografico degli Italiani|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-francesco-guerrieri_(Dizionario-Biografico)/|access-date=2025-03-09|website=Treccani|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-11-15|title=Cc riconsegnano dipinto pittrice '600 a sindaco Fossombrone|trans-title=CC return 17th century painter's painting to mayor Fossombrone|url=https://www.ansa.it/marche/notizie/2019/11/15/cc-riconsegnano-dipinto-pittrice-600-a-sindaco-fossombrone_c8deac68-18eb-48ad-bc4f-7b620d4f7fd8.html|access-date=2025-03-09|website=Agenzia ANSA|language=it}}</ref><ref name="Il Resto del Carlino-2024">{{Cite web|date=2024-02-12|title=Il 'gioiellino' che nessuno ha voluto: l'autoritratto del '600 va agli Uffizi|trans-title=The 'Little Gem' That No One Wanted: The 17th Century Self-Portrait Goes to the Uffizi|url=https://www.ilrestodelcarlino.it/pesaro/cronaca/autoritratto-del-600-uffizi-09a6ee3b|access-date=2025-03-09|website=Il Resto del Carlino|language=it|archive-date=January 21, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121145429/https://www.ilrestodelcarlino.it/pesaro/cronaca/autoritratto-del-600-uffizi-09a6ee3b|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
phlcsjw1bppwpjqd5dyrjhqslmbh2aj
166647
166646
2026-04-21T13:16:50Z
SUZYFATIMA
13856
166647
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kamilla Guerriyeri''' (Kamilla Guerriyeri) ko pentoowo itaalinaajo. Ina sikkaa ko kanko gollinoo e pentoowo ñaawirdu gadano wonande galle Medici.
== Nguurndam e golle ==
Kamilla Guerriyeri jibinaa ko hitaande 1628, to Fosombrone, laamorgo Urbino (Itali hannde). Baaba makko ko naalanke biyeteeɗo Giovanni Francesco Guerrieri, kanko janngini mo no pentirta. O resi Paolo de’Natti e hitaande 1655, laamɗo laamorɗo Pesaro.
E hitaande 1651 o fenti San Jérôme ngam Girolamo Giordano, mawɗo Pesaro. Nde Vittoria della Rovere wonti debbo mawɗo Toskaan, o ummii Pesaro o fayti Firenze, o addi ɗum ko pentoowo biyeteeɗo Camilla Guerrieri.Golle makko keewɗe ina ŋakki walla ina majji.
O maayi ko e parsel San Terenzo. Deftere monographique ina halfinaa mo e hitaande 1999,e nde wiɗtooji goɗɗi peeñi.<ref name="Giardini-1999">{{Cite book|last=Giardini|first=Claudio|url=https://books.google.com/books?id=QPvpAAAAMAAJ|title=Camilla Guerrieri, 1628-post 1690|date=1999|publisher=Edizioni Grapho 5|language=it|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{Cite book|last=Barker|first=Sheila|url=https://books.google.com/books?id=N-2MrgEACAAJ|title=Women Artists in Early Modern Italy: Careers, Fame, and Collectors|date=2016|publisher=Brepols Publishers|isbn=978-1-909400-35-1|language=en}}</ref><ref name="Benezit-2011">{{Cite web|date=31 October 2011|title=Guerrieri, Camilla|url=https://www.oxfordartonline.com/benezit/display/10.1093/benz/9780199773787.001.0001/acref-9780199773787-e-00080576|url-access=subscription|access-date=2025-03-10|website=[[Benezit Dictionary of Artists]]|publisher=[[Oxford University Press]]|language=en|doi=10.1093/benz/9780199773787.article.b00080576}}</ref><ref>{{Cite web|title=Guerrieri, Giovanni Francesco - Dizionario Biografico degli Italiani|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-francesco-guerrieri_(Dizionario-Biografico)/|access-date=2025-03-09|website=Treccani|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-11-15|title=Cc riconsegnano dipinto pittrice '600 a sindaco Fossombrone|trans-title=CC return 17th century painter's painting to mayor Fossombrone|url=https://www.ansa.it/marche/notizie/2019/11/15/cc-riconsegnano-dipinto-pittrice-600-a-sindaco-fossombrone_c8deac68-18eb-48ad-bc4f-7b620d4f7fd8.html|access-date=2025-03-09|website=Agenzia ANSA|language=it}}</ref><ref name="Il Resto del Carlino-2024">{{Cite web|date=2024-02-12|title=Il 'gioiellino' che nessuno ha voluto: l'autoritratto del '600 va agli Uffizi|trans-title=The 'Little Gem' That No One Wanted: The 17th Century Self-Portrait Goes to the Uffizi|url=https://www.ilrestodelcarlino.it/pesaro/cronaca/autoritratto-del-600-uffizi-09a6ee3b|access-date=2025-03-09|website=Il Resto del Carlino|language=it|archive-date=January 21, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121145429/https://www.ilrestodelcarlino.it/pesaro/cronaca/autoritratto-del-600-uffizi-09a6ee3b|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
chmbyiti50cx6akdk8oiyj8zb26bg07
Melancholia (Lucas Cranach the Elder, Copenhagen)
0
40699
166648
2026-04-21T13:17:23Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Melancholia ko nate ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo''' Lucas Cranach mawɗo oo waɗi e hitaande 1532. Ina yuɓɓinee e Galle ngenndiijo Danemark to Kopenhag. == Tiitoonde e binndol == Melancholia ina hollita cukalel tato ngel alaa comci, ngel e ballal leɗɗe, ngel etotoo ruttaade balɗe mawɗe e nder hoodere. Debbo baawɗo baagal, majjuɗo e miijo, ina ƴakka feggere, ma a taw ina anniya waɗde hoodere woɗnde. Ko kanko woni neɗɗo melankoli, nannduɗo e gannd..."
166648
wikitext
text/x-wiki
'''Melancholia ko nate ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo''' Lucas Cranach mawɗo oo waɗi e hitaande 1532. Ina yuɓɓinee e Galle ngenndiijo Danemark to Kopenhag.
== Tiitoonde e binndol ==
Melancholia ina hollita cukalel tato ngel alaa comci, ngel e ballal leɗɗe, ngel etotoo ruttaade balɗe mawɗe e nder hoodere. Debbo baawɗo baagal, majjuɗo e miijo, ina ƴakka feggere, ma a taw ina anniya waɗde hoodere woɗnde. Ko kanko woni neɗɗo melankoli, nannduɗo e ganndo baawɗo baagal ummoraade e nate Albrecht Dürer, baɗaaɗe duuɓi 18 ko adii pentol Cranach.
E fawaade e miijooji Renaissance, aduna oo fof tuugii ko e nannditgol. So, melankoli e oon sahaa ina jokkondiri e Saturne, dogdu, kaɓirɗe. Detaayuuji keewɗi e natal ngal ko tuugnorgal ɗeen nanndi : diwgol jaagorɗe e nder ruulde ɓaleere, e konu ngu soldateeɓe njippii e pucci mum en.
Ko woni e pentol ngol ina seerti e dow ŋoral. Musium Unterlinden to Colmar ina jogii mbaydi tikkere ummoraade e hitaande wootere ina hollita limre nannduɗe.
== Bibliyogaraafi ==
cg0zkxsaxkcznme35dai8mwf8z2ubut
166649
166648
2026-04-21T13:18:21Z
Isa Oumar
9821
166649
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Melancholia ko nate ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo''' Lucas Cranach mawɗo oo waɗi e hitaande 1532. Ina yuɓɓinee e Galle ngenndiijo Danemark to Kopenhag.
== Tiitoonde e binndol ==
Melancholia ina hollita cukalel tato ngel alaa comci, ngel e ballal leɗɗe, ngel etotoo ruttaade balɗe mawɗe e nder hoodere. Debbo baawɗo baagal, majjuɗo e miijo, ina ƴakka feggere, ma a taw ina anniya waɗde hoodere woɗnde. Ko kanko woni neɗɗo melankoli, nannduɗo e ganndo baawɗo baagal ummoraade e nate Albrecht Dürer, baɗaaɗe duuɓi 18 ko adii pentol Cranach.
E fawaade e miijooji Renaissance, aduna oo fof tuugii ko e nannditgol. So, melankoli e oon sahaa ina jokkondiri e Saturne, dogdu, kaɓirɗe. Detaayuuji keewɗi e natal ngal ko tuugnorgal ɗeen nanndi : diwgol jaagorɗe e nder ruulde ɓaleere, e konu ngu soldateeɓe njippii e pucci mum en.
Ko woni e pentol ngol ina seerti e dow ŋoral. Musium Unterlinden to Colmar ina jogii mbaydi tikkere ummoraade e hitaande wootere ina hollita limre nannduɗe.
== Bibliyogaraafi ==
la2amuittxeil7133481n59atdmuafj
Addai of Edessa
0
40700
166650
2026-04-21T13:18:29Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Addai of Edessa''' Kerecee’en Fuɗnaange, Addai mo Edessa (e ɗemngal Siri: ܡܪܝ ܐܕܝ, Mar Addai walla Mor Aday sahaa e sahaa fof ina wiyee Addeus) walla Taddeus mo Edessa[2] ina jeyaa e almuɓɓe Iisaa capanɗe jeeɗiɗi.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref> == Ngendam == Abgar ina heɓa Mandylion e juuɗe Addai (ikon enkaustik, suudu dewal Saint-Catherine, tufnde Sinaa).<ref>[https:..."
166650
wikitext
text/x-wiki
'''Addai of Edessa''' Kerecee’en Fuɗnaange, Addai mo Edessa (e ɗemngal Siri: ܡܪܝ ܐܕܝ, Mar Addai walla Mor Aday sahaa e sahaa fof ina wiyee Addeus) walla Taddeus mo Edessa[2] ina jeyaa e almuɓɓe Iisaa capanɗe jeeɗiɗi.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
== Ngendam ==
Abgar ina heɓa Mandylion e juuɗe Addai (ikon enkaustik, suudu dewal Saint-Catherine, tufnde Sinaa).<ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref>
Tuugnaade e aadaaji Kerecee’en Fuɗnaange ceertuɗi,[3] Addai ko yahuud jibinaaɗo to Edessa (hannde Şanlıurfa, Turki). O wari Urusaliima ngam juulde nde o nani waaju Yuhanna lootoowo (St. John le Precurner). Caggal nde o lootaama e maayo Urdun, o woni e leydi Yahuuda, o wonti tokkuɗo Iisaa. O suɓaama e nder almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi nelaaɓe ɗiɗo ɗiɗo ngam waajaade e nder gure e nokkuuji.[4]
Caggal juulde Pentekosta e yahdu Iisaa dow asamaan, Addai fuɗɗii waajaade linjiila to Mesopotami, Siri e Perse.[4] O toɗɗii almuɓɓe to Edessa, o wayli heewɓe e diine kerecee en, o mahi toon eklesiya. O yahi kadi Beyruut ngam waajaade, heewɓe ina cikki ko o sosi toon ekkol.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
Liturgie Siriyankeewo biyeteeɗo Liturgie Addai e Mari fuɗɗii ko hedde hitaande 200 caggal Iisaa, ko Egliis Asiriyanke Fuɗnaange e Eklesiya Katolik Kalde (ɗe ɗiɗi fof ngoni ko e leydi Irak) kuutortoo ɗum ; ko ɗum kadi huutortee e Eklesiyaaji Siiri Fuɗnaange to Indiya ɗi njiylotoo iwdi mum en ko e Tomaas Nulaaɗo, woni, Eklesiya Siiri Kaldeen[6] e Eklesiya Katolik Siri-Malabar .
Juulde makko ina mawninee ñalnde 5 lewru bowte e nder limlebbi Kerecee'en.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
Addai e cellal laamɗo Abgar
Feccere e yeewtere e dow...
Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange
Almasiihu Pantokrator (Detaay mosaïque Deesis)
Mosaïque de Almasiihu Pantokrator, Sankara Sofiya
Yiyngo
SifaaTiyoloji (Taariindi tiyoloji)LiturgiTaariindi EklesiyaSirruuji ceniiɗiYiyngo KisndamYiyngo MariyamYiyngo ikonaaji
Feccere e serie on...
Ortodoksi fuɗnaange
E nder gooŋɗinɓe Ortodoks Fuɗnaange, Addai ko almuudo Almasiihu[7] mo Sankara Tomaas Nulaaɗo neldi to Edessa ngam sellinde laamɗo Abgar V mo Osroene, mo rafi mum yani. O jooɗi ngam waajaago, nden o wayliti[8] Abgar—walla Agbar, malla nder ɗemngal Latin gootal "Acbar" — e yimɓe maako hawtaade e Saint Aggai e Saint Mari.[9]
Daartol no laamɗo Abgarus V[10][11][12] e Iisaa mbinndiri, ko daartoowo eklesiya biyeteeɗo Eusebius mo Sesariya haali ɗum e teeminannde 4ɓiire.[13] E nder iwdi lefol ngol, Eusebius hollitaama binndanɗe ina mbiya ina njogii binndanɗe laawɗuɗe ɗe Abgar e Iisaa mbaɗi, tee omo yaakorii no feewi goongaaji majji, o siftinii ɗi no feewi e nder daartol makko Eklesiya. E wiyde Eusebi :
Toma gooto e nulaaɓe sappo e ɗiɗo ɓee, e dow ballal Alla, neli Tadeyus, mo limtaa kadi e nder almuɓɓe Almasiihu capanɗe jeeɗiɗi, to Edessa, ngam wonde waajotooɗo e linjiila janngingol Almasiihu. (Taariiha Eklesiya, I, xiii)
Dabare sembiɗinki e kuuɗe Addai nder linjiila waɗi mawnugo ummaatooje Masiihiŋko'en haa fombina Armeni, woyla Mesopotami e nder Siriya haa fuunaange Antiyokiya. Daartol Taddeus ina tawee e deftere Siriya, Doctrine of Addai,[14] nde siftini darnde Addai, nde waɗi mo gooto e Nulaaɓe 72 nelaaɓe ngam saaktude diine Kerecee’en.[15] Wakkati lefol ngol warti haa lesdi Siriya, nokkuure nde natal kaayeefi ngal wi'etee, ngal limtaa nder tissue kewuuji kaayeefiiji.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
=Aadaaji ceertuɗi
Sankara Addai feeñii kadi e nder Deftere Yaakubu adannde e deftere Yaakubu ɗiɗaɓere.[17]
E nder aadaaji katolik en, kanko e Saint Mari ɓe njiytiraa ko patrons leñol Perse e Asiri.[1]
== Tuugnorgal ==
05b3s6st9w05eocrxrrgntflevty68l
166651
166650
2026-04-21T13:21:49Z
Isa Oumar
9821
166651
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Addai of Edessa''' Kerecee’en Fuɗnaange, Addai mo Edessa (e ɗemngal Siri: ܡܪܝ ܐܕܝ, Mar Addai walla Mor Aday sahaa e sahaa fof ina wiyee Addeus) walla Taddeus mo Edessa ina jeyaa e almuɓɓe Iisaa capanɗe jeeɗiɗi.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
== Ngendam ==
Abgar ina heɓa Mandylion e juuɗe Addai (ikon enkaustik, suudu dewal Saint-Catherine, tufnde Sinaa).<ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref>
Tuugnaade e aadaaji Kerecee’en Fuɗnaange ceertuɗi, Addai ko yahuud jibinaaɗo to Edessa (hannde Şanlıurfa, Turki). O wari Urusaliima ngam juulde nde o nani waaju Yuhanna lootoowo (St. John le Precurner). Caggal nde o lootaama e maayo Urdun, o woni e leydi Yahuuda, o wonti tokkuɗo Iisaa. O suɓaama e nder almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi nelaaɓe ɗiɗo ɗiɗo ngam waajaade e nder gure e nokkuuji.
Caggal juulde Pentekosta e yahdu Iisaa dow asamaan, Addai fuɗɗii waajaade linjiila to Mesopotami, Siri e Perse. O toɗɗii almuɓɓe to Edessa, o wayli heewɓe e diine kerecee en, o mahi toon eklesiya. O yahi kadi Beyruut ngam waajaade, heewɓe ina cikki ko o sosi toon ekkol.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
Liturgie Siriyankeewo biyeteeɗo Liturgie Addai e Mari fuɗɗii ko hedde hitaande 200 caggal Iisaa, ko Egliis Asiriyanke Fuɗnaange e Eklesiya Katolik Kalde (ɗe ɗiɗi fof ngoni ko e leydi Irak) kuutortoo ɗum ; ko ɗum kadi huutortee e Eklesiyaaji Siiri Fuɗnaange to Indiya ɗi njiylotoo iwdi mum en ko e Tomaas Nulaaɗo, woni, Eklesiya Siiri Kaldeen e Eklesiya Katolik Siri-Malabar .
Juulde makko ina mawninee ñalnde 5 lewru bowte e nder limlebbi Kerecee'en.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
Addai e cellal laamɗo Abgar
Feccere e yeewtere e dow...
Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange
Almasiihu Pantokrator (Detaay mosaïque Deesis)
Mosaïque de Almasiihu Pantokrator, Sankara Sofiya
Yiyngo
SifaaTiyoloji (Taariindi tiyoloji)LiturgiTaariindi EklesiyaSirruuji ceniiɗiYiyngo KisndamYiyngo MariyamYiyngo ikonaaji
Feccere e serie on...
Ortodoksi fuɗnaange
E nder gooŋɗinɓe Ortodoks Fuɗnaange, Addai ko almuudo Almasiihu[7] mo Sankara Tomaas Nulaaɗo neldi to Edessa ngam sellinde laamɗo Abgar V mo Osroene, mo rafi mum yani. O jooɗi ngam waajaago, nden o wayliti[8] Abgar—walla Agbar, malla nder ɗemngal Latin gootal "Acbar" — e yimɓe maako hawtaade e Saint Aggai e Saint Mari.[9]
Daartol no laamɗo Abgarus V[10][11][12] e Iisaa mbinndiri, ko daartoowo eklesiya biyeteeɗo Eusebius mo Sesariya haali ɗum e teeminannde 4ɓiire.[13] E nder iwdi lefol ngol, Eusebius hollitaama binndanɗe ina mbiya ina njogii binndanɗe laawɗuɗe ɗe Abgar e Iisaa mbaɗi, tee omo yaakorii no feewi goongaaji majji, o siftinii ɗi no feewi e nder daartol makko Eklesiya. E wiyde Eusebi :
Toma gooto e nulaaɓe sappo e ɗiɗo ɓee, e dow ballal Alla, neli Tadeyus, mo limtaa kadi e nder almuɓɓe Almasiihu capanɗe jeeɗiɗi, to Edessa, ngam wonde waajotooɗo e linjiila janngingol Almasiihu. (Taariiha Eklesiya, I, xiii)
Dabare sembiɗinki e kuuɗe Addai nder linjiila waɗi mawnugo ummaatooje Masiihiŋko'en haa fombina Armeni, woyla Mesopotami e nder Siriya haa fuunaange Antiyokiya. Daartol Taddeus ina tawee e deftere Siriya, Doctrine of Addai,[14] nde siftini darnde Addai, nde waɗi mo gooto e Nulaaɓe 72 nelaaɓe ngam saaktude diine Kerecee’en.[15] Wakkati lefol ngol warti haa lesdi Siriya, nokkuure nde natal kaayeefi ngal wi'etee, ngal limtaa nder tissue kewuuji kaayeefiiji.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
=Aadaaji ceertuɗi
Sankara Addai feeñii kadi e nder Deftere Yaakubu adannde e deftere Yaakubu ɗiɗaɓere.[17]
E nder aadaaji katolik en, kanko e Saint Mari ɓe njiytiraa ko patrons leñol Perse e Asiri.[1]
== Tuugnorgal ==
kntw2uum5ck6965n6eqake2h0q67xch
166652
166651
2026-04-21T13:22:09Z
Isa Oumar
9821
166652
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Addai of Edessa''' Kerecee’en Fuɗnaange, Addai mo Edessa (e ɗemngal Siri: ܡܪܝ ܐܕܝ, Mar Addai walla Mor Aday sahaa e sahaa fof ina wiyee Addeus) walla Taddeus mo Edessa ina jeyaa e almuɓɓe Iisaa capanɗe jeeɗiɗi.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
== Ngendam ==
Abgar ina heɓa Mandylion e juuɗe Addai (ikon enkaustik, suudu dewal Saint-Catherine, tufnde Sinaa).<ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=LP4UAAAAQAAJ&dq=Aberoh+and+Atom&pg=PA78 Holweck, Frederick George. ''A Biographical Dictionary of the Saints'', B. Herder, 1924, p. 15]</ref>
Tuugnaade e aadaaji Kerecee’en Fuɗnaange ceertuɗi, Addai ko yahuud jibinaaɗo to Edessa (hannde Şanlıurfa, Turki). O wari Urusaliima ngam juulde nde o nani waaju Yuhanna lootoowo (St. John le Precurner). Caggal nde o lootaama e maayo Urdun, o woni e leydi Yahuuda, o wonti tokkuɗo Iisaa. O suɓaama e nder almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi nelaaɓe ɗiɗo ɗiɗo ngam waajaade e nder gure e nokkuuji.
Caggal juulde Pentekosta e yahdu Iisaa dow asamaan, Addai fuɗɗii waajaade linjiila to Mesopotami, Siri e Perse. O toɗɗii almuɓɓe to Edessa, o wayli heewɓe e diine kerecee en, o mahi toon eklesiya. O yahi kadi Beyruut ngam waajaade, heewɓe ina cikki ko o sosi toon ekkol.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia'' (Universal Knowledge Foundation, 1913), p. 136.</ref>
Liturgie Siriyankeewo biyeteeɗo Liturgie Addai e Mari fuɗɗii ko hedde hitaande 200 caggal Iisaa, ko Egliis Asiriyanke Fuɗnaange e Eklesiya Katolik Kalde (ɗe ɗiɗi fof ngoni ko e leydi Irak) kuutortoo ɗum ; ko ɗum kadi huutortee e Eklesiyaaji Siiri Fuɗnaange to Indiya ɗi njiylotoo iwdi mum en ko e Tomaas Nulaaɗo, woni, Eklesiya Siiri Kaldeen e Eklesiya Katolik Siri-Malabar .
Juulde makko ina mawninee ñalnde 5 lewru bowte e nder limlebbi Kerecee'en.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
Addai e cellal laamɗo Abgar
Feccere e yeewtere e dow...
Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange
Almasiihu Pantokrator (Detaay mosaïque Deesis)
Mosaïque de Almasiihu Pantokrator, Sankara Sofiya
Yiyngo
SifaaTiyoloji (Taariindi tiyoloji)LiturgiTaariindi EklesiyaSirruuji ceniiɗiYiyngo KisndamYiyngo MariyamYiyngo ikonaaji
Feccere e serie on...
Ortodoksi fuɗnaange
E nder gooŋɗinɓe Ortodoks Fuɗnaange, Addai ko almuudo Almasiihu[7] mo Sankara Tomaas Nulaaɗo neldi to Edessa ngam sellinde laamɗo Abgar V mo Osroene, mo rafi mum yani. O jooɗi ngam waajaago, nden o wayliti[8] Abgar—walla Agbar, malla nder ɗemngal Latin gootal "Acbar" — e yimɓe maako hawtaade e Saint Aggai e Saint Mari.[9]
Daartol no laamɗo Abgarus V[10][11][12] e Iisaa mbinndiri, ko daartoowo eklesiya biyeteeɗo Eusebius mo Sesariya haali ɗum e teeminannde 4ɓiire.[13] E nder iwdi lefol ngol, Eusebius hollitaama binndanɗe ina mbiya ina njogii binndanɗe laawɗuɗe ɗe Abgar e Iisaa mbaɗi, tee omo yaakorii no feewi goongaaji majji, o siftinii ɗi no feewi e nder daartol makko Eklesiya. E wiyde Eusebi :
Toma gooto e nulaaɓe sappo e ɗiɗo ɓee, e dow ballal Alla, neli Tadeyus, mo limtaa kadi e nder almuɓɓe Almasiihu capanɗe jeeɗiɗi, to Edessa, ngam wonde waajotooɗo e linjiila janngingol Almasiihu. (Taariiha Eklesiya, I, xiii)
Dabare sembiɗinki e kuuɗe Addai nder linjiila waɗi mawnugo ummaatooje Masiihiŋko'en haa fombina Armeni, woyla Mesopotami e nder Siriya haa fuunaange Antiyokiya. Daartol Taddeus ina tawee e deftere Siriya, Doctrine of Addai,[14] nde siftini darnde Addai, nde waɗi mo gooto e Nulaaɓe 72 nelaaɓe ngam saaktude diine Kerecee’en.[15] Wakkati lefol ngol warti haa lesdi Siriya, nokkuure nde natal kaayeefi ngal wi'etee, ngal limtaa nder tissue kewuuji kaayeefiiji.<ref>{{Cite web|last=CNA|title=St. Jude Thaddeus and St. Simon the Zealot, Apostles|url=https://www.catholicnewsagency.com/saint/st-jude-thaddeus-and-st-simon-the-zealot-apostles-541|access-date=2022-05-29|website=Catholic News Agency|language=en}}</ref>
=Aadaaji ceertuɗi
Sankara Addai feeñii kadi e nder Deftere Yaakubu adannde e deftere Yaakubu ɗiɗaɓere.[17]
E nder aadaaji katolik en, kanko e Saint Mari ɓe njiytiraa ko patrons leñol Perse e Asiri.[1]
== Tuugnorgal ==
dfctfu7ke5y54c8m3f5iy9cvhusf3xd
Self-Portrait as the Allegory of Painting
0
40701
166653
2026-04-21T13:22:42Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Natal hoore mum ko nate pentugol, anndiraangal''' kadi Autoritratto in veste di Pittura walla tan La Pittura, ko naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisia Gentileschi penti ɗum. Natal nebam-e-kanndaa ngal ina foti 98,6 e 75,2 santimeeteer (38,8 in × 29,6 in) ina gasa tawa ngal waɗi ko e sahaa nde Gentileschi woni e Angalteer hakkunde 1638 e 1639. ngal woni ko e mooftirgel Charles I toon, ngal artiraa toon to Royals Re6. E hitaande 2015 nde waɗtaa e "Galle Cumberla..."
166653
wikitext
text/x-wiki
'''Natal hoore mum ko nate pentugol, anndiraangal''' kadi Autoritratto in veste di Pittura walla tan La Pittura, ko naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisia Gentileschi penti ɗum. Natal nebam-e-kanndaa ngal ina foti 98,6 e 75,2 santimeeteer (38,8 in × 29,6 in) ina gasa tawa ngal waɗi ko e sahaa nde Gentileschi woni e Angalteer hakkunde 1638 e 1639. ngal woni ko e mooftirgel Charles I toon, ngal artiraa toon to Royals Re6. E hitaande 2015 nde waɗtaa e "Galle Cumberland" to galle laamorɗo Hampton Court.
Dingiral ngal ina hollita Gentileschi ina penta hoore mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni « Allegorie de la peinture » mo Cesare Ripa holliti. Jooni noon ina woni e defte laamɗo Biritaan.[1]
Natal ngal ina hollita tiitooɗe feministe en ɗe keewaani gila e yonta mo rewɓe ɓee keewaani jogaade golle, hay so tawii noon ina nganndira ɗum en no feewi. Hollirde Gentileschi hoore mum no mbaydi naalankaagal nii, ko haala cuusal ngam waɗde e oon sahaa,[2] hay so tawii noon natal ngal hannde ina ɓuuɓnaa e dille Gentileschi goɗɗe keewɗe, ɓurɗe teskin'de e rawde, kollitooje duuɓi sukaaɓe naalanke oo mettuɗi.[3]
Wiyde ko ɗum natal hoore mum kam e natal natal, ko Michael Levey adii ƴettude ɗum e teeminannde 20ɓiire, tee ɗum jaɓaaka e winndere ndee kala, sibu won daartiyankooɓe naalankaagal ina njiyra ɗoo sifaaji nate ɗee ina ceerti no feewi e natal naalanke goɗɗo oo.[4]
== Ko woni daartol ==
Gentileschi jibinaa ko to Rome e hitaande 1593, ko e fuɗɗoode pentugol Barok tan. Baaba Gentileschi, Orazio, ko naalanke ganndaaɗo, Artemisia janngi e nder gollordu makko duuɓi keewɗi hade mum sosde golle e hoore mum.[3] E kitaale 1610, Artemisia ƴaañii e tergal mawngal e nder gollordu nduu, hono Agostino Tassi, kewu nguu colournoo heddiiɓe e nguurndam makko, ina feeñnina e naalankaagal makko, ngal heewi hollirde ko faati e tiitooɗe "Doole rewɓe" ko wayi no Judith waroowo Holofernes e Salome St John e hoore mum. Hakkille naalanke oo e golle mum, woɗɗitaade yiyoowo, ina teeŋtina daartol jamaanu Barok, e waylude darnde naalanke oo gila e karallaagal haa e kesam-hesamaagu gooto.[5]
Miijooji abstraktiiji hono "Pentugol" ko aadaaji njiylotonoo ko limtooji rewɓe, ko ɗum waɗi pentol ngol wonaa ngol kala pentoowo gorko waawi hollirde no fotiri, hono no natal hoore mum e natal nii.[6] Self-Portrait oo kadi ina joginoo batte e golle Cesare Ripa, teeŋti noon e Iconologia makko, ɗo o holliti no moƴƴi e miijooji ɗi ngalaa ɗo tuugii ɗii poti hollirde, e sifaaji e mbaadiiji aadee.[7] Ripa wiyi "Pentugol" ina foti hollireede ko wayi no: "Debbo belɗo, mo gaasa ɓaleewa keewka, ɓuuɓka, e ɓuuɓka e laabi ceertuɗi, gite mum ina ɓuuɓna kollirooje miijo miijo, hunduko mum ina suddii e mbaydi kaŋŋe haɓɓaande caggal noppi mum, ina jogii kaɓirgal kaŋŋe e daande mum, ina jogii mask in." junngo mum ko ɓuuɓri, e nder junngo ngoɗngo ngoo palet, e comci daneeji ɓuuɓɗi.”[4] So wonaa comci ɗi ndarnaaka e hunuko ɗii, Gentileschi ina rewi e ndeeɗoo yamiroore no feewi.
LimtolKoolondiral nate ɗee ina nanndi e golle naalankaagal goɗɗe e oon sahaa, ina huutoroo diidi gonɗi e ŋorol ngam ƴellitde mbaydi debbo oo e teeŋtinde yahdu mum e nder mum feewde e canvas oo e caggal mum feewde e yiyooɓe ɓee. Huutoraade foreshortening e karallaagal goɗɗal gonngal e mbaydiiji tati, wonaa tan hollirde doole Gentileschi e nder naalankaagal, kono kadi ina addana yiyooɓe ɓee e nder nate ɗee to bannge ɓanndu e miijooji.
Annoore ndee ina laaɓi ummorii ko e nano, kono ɓuuɓol ngol yiyataa, ina tiiɗi no feewi. Yeeso ɓanndu Gentileschi ina yayna no feewi, kono caggal mum ina ɓuuɓna. E nder tiinde e gite e les bannge daande e koyngal nano, doggol laaɓngol ina seernda annoore e niɓɓere, ko karallaagal chiaroscuro huutortenoongal no feewi e jamaanu Baroque ngam ɓeydude heen miijo drama.[8]
Elemen textural, mo alaa ko nafata e nate barok, ina tawee e wisps e nder gaasaaji ɓuuɓɗi, e crinkles e nder junngo e pentiir ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo sara junngo, e juuɗe dirtuɗe, ɓeydooje goonga pentol ngol.
E joofnirde, colour e nder natal ngal ina teskaa, heen geɗal ko sabu lewlewndu, heen geɗal ko sabu ceertugol toɓɓe nafooje. So tawii comci ɓurɗi ɓallaade ɗii e ɓalli ɗii ina ɓadii nanndude e ɓuuɓri, ɓalndu ɓaleeru yeeso e junngo ñaamo ina diwa ɗoon e ɗoon. Cakkital kaŋŋe sara daande ina ɓuuɓtoo, cakkital sara keeci (ina joofna e pendant mask) ina maaya seeɗa seeɗa haa wonta ɓalewol ɓuuɓngol. Teddeendi pentol ngol e nder ladde ina hokka miijo wonde pentol ngol timmaani, kono laɓɓingol 1972 itti caggal ɗuum pentol ɓurngol heewde ngam artirde ngol e ngonka maggol adanngol.[7] Alkule naalanke ɗee ina mbaɗee les palet oo.[9]
== Firo ==
Sabu natal Ripa ngal “Pentugol” ƴetti mbaadi debbo, Gentileschi ina waawi huutoraade sifaa oo e nafoore mum ngam pentude hoore mum e mbaydi ɓurndi moƴƴude e naalankaagal. So tawii wonde debbo e jamaanu Barok ina heewi ko boni to bannge hakkeeji e nguurndam, Gentileschi tawi ndee gemha e nder Iconologia ngam ɓeydude innde mum. Yanti heen, hay so tawii heewɓe e nate rewɓe teskinɗe ɗee ina njiyloo miijooji salacious walla suggestive e nder oo sahaa, Gentileschi ina waawi huutoraade “Pentugol” ngam wonde doole (wonaa ustude) rewɓe.
Hollirde Gentileschi hoore mum no Allegory of Painting nii, waɗi mo nanndude e won e ƴattooje.[10] Yanti heen, no daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Mary Garrard wiyri nii, ko debbo naalanke tan waawi hollirde hoore mum e ngalɗoo laawol, sibu ko mbaydiiji allegoriiji tan ngonnoo e mbaydiiji rewɓe.[6]
== Iwdi mum ==
Natal ngal sosaa ko e yahdu Artemisia to Angalteer, caggal ɗuum laamɗo Charles I heɓi ngal.[7] E nder cirƴagol mooɓondiral laamɗo ngal, ngal naati e juuɗe John Jackson, awokaa golloowo e ñamlooɓe Parlemaa,[11] no winndannde holliri e lewru oktoobar 1651.[7] Natal ngal heɓtinaama laamɗo Charles II e juuɗe laamɗo biyeteeɗo Kolonel William Hawley,[7] e nder kampaañ makko caggal nde o waɗi laamu nguu, tawi ko bayyinaango laamɗo oo yamiri ɗum e lewru ut 1660.[12]
== Ƴeew kadio ==
Doggol golle Artemisiya Gentileski
== Ciimtol ==
== Tuugnorgal ==
5xmc6ca83dwzwy5xzy4q4i3eofed6yk
166654
166653
2026-04-21T13:23:41Z
Isa Oumar
9821
166654
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Natal hoore mum ko nate pentugol, anndiraangal''' kadi Autoritratto in veste di Pittura walla tan La Pittura, ko naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisia Gentileschi penti ɗum. Natal nebam-e-kanndaa ngal ina foti 98,6 e 75,2 santimeeteer (38,8 in × 29,6 in) ina gasa tawa ngal waɗi ko e sahaa nde Gentileschi woni e Angalteer hakkunde 1638 e 1639. ngal woni ko e mooftirgel Charles I toon, ngal artiraa toon to Royals Re6. E hitaande 2015 nde waɗtaa e "Galle Cumberland" to galle laamorɗo Hampton Court.
Dingiral ngal ina hollita Gentileschi ina penta hoore mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni « Allegorie de la peinture » mo Cesare Ripa holliti. Jooni noon ina woni e defte laamɗo Biritaan.[1]
Natal ngal ina hollita tiitooɗe feministe en ɗe keewaani gila e yonta mo rewɓe ɓee keewaani jogaade golle, hay so tawii noon ina nganndira ɗum en no feewi. Hollirde Gentileschi hoore mum no mbaydi naalankaagal nii, ko haala cuusal ngam waɗde e oon sahaa,[2] hay so tawii noon natal ngal hannde ina ɓuuɓnaa e dille Gentileschi goɗɗe keewɗe, ɓurɗe teskin'de e rawde, kollitooje duuɓi sukaaɓe naalanke oo mettuɗi.[3]
Wiyde ko ɗum natal hoore mum kam e natal natal, ko Michael Levey adii ƴettude ɗum e teeminannde 20ɓiire, tee ɗum jaɓaaka e winndere ndee kala, sibu won daartiyankooɓe naalankaagal ina njiyra ɗoo sifaaji nate ɗee ina ceerti no feewi e natal naalanke goɗɗo oo.[4]
== Ko woni daartol ==
Gentileschi jibinaa ko to Rome e hitaande 1593, ko e fuɗɗoode pentugol Barok tan. Baaba Gentileschi, Orazio, ko naalanke ganndaaɗo, Artemisia janngi e nder gollordu makko duuɓi keewɗi hade mum sosde golle e hoore mum.[3] E kitaale 1610, Artemisia ƴaañii e tergal mawngal e nder gollordu nduu, hono Agostino Tassi, kewu nguu colournoo heddiiɓe e nguurndam makko, ina feeñnina e naalankaagal makko, ngal heewi hollirde ko faati e tiitooɗe "Doole rewɓe" ko wayi no Judith waroowo Holofernes e Salome St John e hoore mum. Hakkille naalanke oo e golle mum, woɗɗitaade yiyoowo, ina teeŋtina daartol jamaanu Barok, e waylude darnde naalanke oo gila e karallaagal haa e kesam-hesamaagu gooto.[5]
Miijooji abstraktiiji hono "Pentugol" ko aadaaji njiylotonoo ko limtooji rewɓe, ko ɗum waɗi pentol ngol wonaa ngol kala pentoowo gorko waawi hollirde no fotiri, hono no natal hoore mum e natal nii.[6] Self-Portrait oo kadi ina joginoo batte e golle Cesare Ripa, teeŋti noon e Iconologia makko, ɗo o holliti no moƴƴi e miijooji ɗi ngalaa ɗo tuugii ɗii poti hollirde, e sifaaji e mbaadiiji aadee.[7] Ripa wiyi "Pentugol" ina foti hollireede ko wayi no: "Debbo belɗo, mo gaasa ɓaleewa keewka, ɓuuɓka, e ɓuuɓka e laabi ceertuɗi, gite mum ina ɓuuɓna kollirooje miijo miijo, hunduko mum ina suddii e mbaydi kaŋŋe haɓɓaande caggal noppi mum, ina jogii kaɓirgal kaŋŋe e daande mum, ina jogii mask in." junngo mum ko ɓuuɓri, e nder junngo ngoɗngo ngoo palet, e comci daneeji ɓuuɓɗi.”[4] So wonaa comci ɗi ndarnaaka e hunuko ɗii, Gentileschi ina rewi e ndeeɗoo yamiroore no feewi.
LimtolKoolondiral nate ɗee ina nanndi e golle naalankaagal goɗɗe e oon sahaa, ina huutoroo diidi gonɗi e ŋorol ngam ƴellitde mbaydi debbo oo e teeŋtinde yahdu mum e nder mum feewde e canvas oo e caggal mum feewde e yiyooɓe ɓee. Huutoraade foreshortening e karallaagal goɗɗal gonngal e mbaydiiji tati, wonaa tan hollirde doole Gentileschi e nder naalankaagal, kono kadi ina addana yiyooɓe ɓee e nder nate ɗee to bannge ɓanndu e miijooji.
Annoore ndee ina laaɓi ummorii ko e nano, kono ɓuuɓol ngol yiyataa, ina tiiɗi no feewi. Yeeso ɓanndu Gentileschi ina yayna no feewi, kono caggal mum ina ɓuuɓna. E nder tiinde e gite e les bannge daande e koyngal nano, doggol laaɓngol ina seernda annoore e niɓɓere, ko karallaagal chiaroscuro huutortenoongal no feewi e jamaanu Baroque ngam ɓeydude heen miijo drama.[8]
Elemen textural, mo alaa ko nafata e nate barok, ina tawee e wisps e nder gaasaaji ɓuuɓɗi, e crinkles e nder junngo e pentiir ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo sara junngo, e juuɗe dirtuɗe, ɓeydooje goonga pentol ngol.
E joofnirde, colour e nder natal ngal ina teskaa, heen geɗal ko sabu lewlewndu, heen geɗal ko sabu ceertugol toɓɓe nafooje. So tawii comci ɓurɗi ɓallaade ɗii e ɓalli ɗii ina ɓadii nanndude e ɓuuɓri, ɓalndu ɓaleeru yeeso e junngo ñaamo ina diwa ɗoon e ɗoon. Cakkital kaŋŋe sara daande ina ɓuuɓtoo, cakkital sara keeci (ina joofna e pendant mask) ina maaya seeɗa seeɗa haa wonta ɓalewol ɓuuɓngol. Teddeendi pentol ngol e nder ladde ina hokka miijo wonde pentol ngol timmaani, kono laɓɓingol 1972 itti caggal ɗuum pentol ɓurngol heewde ngam artirde ngol e ngonka maggol adanngol.[7] Alkule naalanke ɗee ina mbaɗee les palet oo.[9]
== Firo ==
Sabu natal Ripa ngal “Pentugol” ƴetti mbaadi debbo, Gentileschi ina waawi huutoraade sifaa oo e nafoore mum ngam pentude hoore mum e mbaydi ɓurndi moƴƴude e naalankaagal. So tawii wonde debbo e jamaanu Barok ina heewi ko boni to bannge hakkeeji e nguurndam, Gentileschi tawi ndee gemha e nder Iconologia ngam ɓeydude innde mum. Yanti heen, hay so tawii heewɓe e nate rewɓe teskinɗe ɗee ina njiyloo miijooji salacious walla suggestive e nder oo sahaa, Gentileschi ina waawi huutoraade “Pentugol” ngam wonde doole (wonaa ustude) rewɓe.
Hollirde Gentileschi hoore mum no Allegory of Painting nii, waɗi mo nanndude e won e ƴattooje.[10] Yanti heen, no daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Mary Garrard wiyri nii, ko debbo naalanke tan waawi hollirde hoore mum e ngalɗoo laawol, sibu ko mbaydiiji allegoriiji tan ngonnoo e mbaydiiji rewɓe.[6]
== Iwdi mum ==
Natal ngal sosaa ko e yahdu Artemisia to Angalteer, caggal ɗuum laamɗo Charles I heɓi ngal.[7] E nder cirƴagol mooɓondiral laamɗo ngal, ngal naati e juuɗe John Jackson, awokaa golloowo e ñamlooɓe Parlemaa,[11] no winndannde holliri e lewru oktoobar 1651.[7] Natal ngal heɓtinaama laamɗo Charles II e juuɗe laamɗo biyeteeɗo Kolonel William Hawley,[7] e nder kampaañ makko caggal nde o waɗi laamu nguu, tawi ko bayyinaango laamɗo oo yamiri ɗum e lewru ut 1660.[12]
== Ƴeew kadio ==
Doggol golle Artemisiya Gentileski
== Ciimtol ==
== Tuugnorgal ==
h1ixxoah9iioo9kyx0vt0wujise47se
166660
166654
2026-04-21T13:28:33Z
Isa Oumar
9821
166660
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Natal hoore mum ko nate pentugol, anndiraangal''' kadi Autoritratto in veste di Pittura walla tan La Pittura, ko naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisia Gentileschi penti ɗum. Natal nebam-e-kanndaa ngal ina foti 98,6 e 75,2 santimeeteer (38,8 in × 29,6 in) ina gasa tawa ngal waɗi ko e sahaa nde Gentileschi woni e Angalteer hakkunde 1638 e 1639. ngal woni ko e mooftirgel Charles I toon, ngal artiraa toon to Royals Re6. E hitaande 2015 nde waɗtaa e "Galle Cumberland" to galle laamorɗo Hampton Court.
Dingiral ngal ina hollita Gentileschi ina penta hoore mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni « Allegorie de la peinture » mo Cesare Ripa holliti. Jooni noon ina woni e defte laamɗo Biritaan.[1]
Natal ngal ina hollita tiitooɗe feministe en ɗe keewaani gila e yonta mo rewɓe ɓee keewaani jogaade golle, hay so tawii noon ina nganndira ɗum en no feewi. Hollirde Gentileschi hoore mum no mbaydi naalankaagal nii, ko haala cuusal ngam waɗde e oon sahaa,<ref>{{cite web|last=France|first=Sarah|title=Self-Portrait as the Allegory of Painting|url=http://rebirthofreason.com/Spirit/Art/129.shtml|work=Rebirth of Reason|access-date=2012-03-12|archive-date=2021-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211022195633/http://rebirthofreason.com/Spirit/Art/129.shtml|url-status=dead}}</ref>hay so tawii noon natal ngal hannde ina ɓuuɓnaa e dille Gentileschi goɗɗe keewɗe, ɓurɗe teskin'de e rawde, kollitooje duuɓi sukaaɓe naalanke oo mettuɗi.{{sfn|Kleiner|2005|pp=661–662}}
Wiyde ko ɗum natal hoore mum kam e natal natal, ko Michael Levey adii ƴettude ɗum e teeminannde 20ɓiire, tee ɗum jaɓaaka e winndere ndee kala, sibu won daartiyankooɓe naalankaagal ina njiyra ɗoo sifaaji nate ɗee ina ceerti no feewi e natal naalanke goɗɗo oo.{{sfn|Lester|2007|}}
== Ko woni daartol ==
Gentileschi jibinaa ko to Rome e hitaande 1593, ko e fuɗɗoode pentugol Barok tan. Baaba Gentileschi, Orazio, ko naalanke ganndaaɗo, Artemisia janngi e nder gollordu makko duuɓi keewɗi hade mum sosde golle e hoore mum.[3] E kitaale 1610, Artemisia ƴaañii e tergal mawngal e nder gollordu nduu, hono Agostino Tassi, kewu nguu colournoo heddiiɓe e nguurndam makko, ina feeñnina e naalankaagal makko, ngal heewi hollirde ko faati e tiitooɗe "Doole rewɓe" ko wayi no Judith waroowo Holofernes e Salome St John e hoore mum. Hakkille naalanke oo e golle mum, woɗɗitaade yiyoowo, ina teeŋtina daartol jamaanu Barok, e waylude darnde naalanke oo gila e karallaagal haa e kesam-hesamaagu gooto.{{sfn|Garrard|1980|p=97}} The
Miijooji abstraktiiji hono "Pentugol" ko aadaaji njiylotonoo ko limtooji rewɓe, ko ɗum waɗi pentol ngol wonaa ngol kala pentoowo gorko waawi hollirde no fotiri, hono no natal hoore mum e natal nii.[6] Self-Portrait oo kadi ina joginoo batte e golle Cesare Ripa, teeŋti noon e Iconologia makko, ɗo o holliti no moƴƴi e miijooji ɗi ngalaa ɗo tuugii ɗii poti hollirde, e sifaaji e mbaadiiji aadee.[7] Ripa wiyi "Pentugol" ina foti hollireede ko wayi no: "Debbo belɗo, mo gaasa ɓaleewa keewka, ɓuuɓka, e ɓuuɓka e laabi ceertuɗi, gite mum ina ɓuuɓna kollirooje miijo miijo, hunduko mum ina suddii e mbaydi kaŋŋe haɓɓaande caggal noppi mum, ina jogii kaɓirgal kaŋŋe e daande mum, ina jogii mask in." junngo mum ko ɓuuɓri, e nder junngo ngoɗngo ngoo palet, e comci daneeji ɓuuɓɗi.{{sfn|Bissell|1999|p=272}}. So wonaa comci ɗi ndarnaaka e hunuko ɗii, Gentileschi ina rewi e ndeeɗoo yamiroore no feewi.
LimtolKoolondiral nate ɗee ina nanndi e golle naalankaagal goɗɗe e oon sahaa, ina huutoroo diidi gonɗi e ŋorol ngam ƴellitde mbaydi debbo oo e teeŋtinde yahdu mum e nder mum feewde e canvas oo e caggal mum feewde e yiyooɓe ɓee. Huutoraade foreshortening e karallaagal goɗɗal gonngal e mbaydiiji tati, wonaa tan hollirde doole Gentileschi e nder naalankaagal, kono kadi ina addana yiyooɓe ɓee e nder nate ɗee to bannge ɓanndu e miijooji.
Annoore ndee ina laaɓi ummorii ko e nano, kono ɓuuɓol ngol yiyataa, ina tiiɗi no feewi. Yeeso ɓanndu Gentileschi ina yayna no feewi, kono caggal mum ina ɓuuɓna. E nder tiinde e gite e les bannge daande e koyngal nano, doggol laaɓngol ina seernda annoore e niɓɓere, ko karallaagal chiaroscuro huutortenoongal no feewi e jamaanu Baroque ngam ɓeydude heen miijo drama.
Elemen textural, mo alaa ko nafata e nate barok, ina tawee e wisps e nder gaasaaji ɓuuɓɗi, e crinkles e nder junngo e pentiir ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo sara junngo, e juuɗe dirtuɗe, ɓeydooje goonga pentol ngol.
E joofnirde, colour e nder natal ngal ina teskaa, heen geɗal ko sabu lewlewndu, heen geɗal ko sabu ceertugol toɓɓe nafooje. So tawii comci ɓurɗi ɓallaade ɗii e ɓalli ɗii ina ɓadii nanndude e ɓuuɓri, ɓalndu ɓaleeru yeeso e junngo ñaamo ina diwa ɗoon e ɗoon. Cakkital kaŋŋe sara daande ina ɓuuɓtoo, cakkital sara keeci (ina joofna e pendant mask) ina maaya seeɗa seeɗa haa wonta ɓalewol ɓuuɓngol. Teddeendi pentol ngol e nder ladde ina hokka miijo wonde pentol ngol timmaani, kono laɓɓingol 1972 itti caggal ɗuum pentol ɓurngol heewde ngam artirde ngol e ngonka maggol adanngol.[7] Alkule naalanke ɗee ina mbaɗee les palet oo.
== Firo ==
Sabu natal Ripa ngal “Pentugol” ƴetti mbaadi debbo, Gentileschi ina waawi huutoraade sifaa oo e nafoore mum ngam pentude hoore mum e mbaydi ɓurndi moƴƴude e naalankaagal. So tawii wonde debbo e jamaanu Barok ina heewi ko boni to bannge hakkeeji e nguurndam, Gentileschi tawi ndee gemha e nder Iconologia ngam ɓeydude innde mum. Yanti heen, hay so tawii heewɓe e nate rewɓe teskinɗe ɗee ina njiyloo miijooji salacious walla suggestive e nder oo sahaa, Gentileschi ina waawi huutoraade “Pentugol” ngam wonde doole (wonaa ustude) rewɓe.
Hollirde Gentileschi hoore mum no Allegory of Painting nii, waɗi mo nanndude e won e ƴattooje. Yanti heen, no daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Mary Garrard wiyri nii, ko debbo naalanke tan waawi hollirde hoore mum e ngalɗoo laawol, sibu ko mbaydiiji allegoriiji tan ngonnoo e mbaydiiji rewɓe.
== Iwdi mum ==
Natal ngal sosaa ko e yahdu Artemisia to Angalteer, caggal ɗuum laamɗo Charles I heɓi ngal.E nder cirƴagol mooɓondiral laamɗo ngal, ngal naati e juuɗe John Jackson, awokaa golloowo e ñamlooɓe Parlemaa,no winndannde holliri e lewru oktoobar 1651.Natal ngal heɓtinaama laamɗo Charles II e juuɗe laamɗo biyeteeɗo Kolonel William Hawley,e nder kampaañ makko caggal nde o waɗi laamu nguu, tawi ko bayyinaango laamɗo oo yamiri ɗum e lewru ut 1660.
== Ƴeew kadio ==
Doggol golle Artemisiya Gentileski
== Ciimtol ==
== Tuugnorgal ==
pvr1f0cjo73n82wafw14odpkykea8tz
Rosina Mantovani Gutti
0
40702
166655
2026-04-21T13:23:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Rosina Mantovani Gutti (1851 haa 1943) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko kanko woni ɓiy pentoowo Ferrara biyeteeɗo Alesandro Mantovani ; Gutti naati e nder dingiral gootal pentoowo Nasareen biyeteeɗo Ludovico Seitz. Rosina Mantovani Gutti wonti lolluɗo e pastel mum ɓuuɓɗo. Nate makko rewɓe e sukaaɓe kolliraama to Pari, ɗo o woni ɗoon e dumunna. E hitaande makko sakkitiinde o ummiima Berlin. Jam-jam Ngendam Gutti jibinaa ko to Rome, ndeen jeyaa ko e Dowlaaji Paap. G..."
166655
wikitext
text/x-wiki
Rosina Mantovani Gutti (1851 haa 1943) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko kanko woni ɓiy pentoowo Ferrara biyeteeɗo Alesandro Mantovani ; Gutti naati e nder dingiral gootal pentoowo Nasareen biyeteeɗo Ludovico Seitz. Rosina Mantovani Gutti wonti lolluɗo e pastel mum ɓuuɓɗo. Nate makko rewɓe e sukaaɓe kolliraama to Pari, ɗo o woni ɗoon e dumunna. E hitaande makko sakkitiinde o ummiima Berlin.
Jam-jam
Ngendam
Gutti jibinaa ko to Rome, ndeen jeyaa ko e Dowlaaji Paap. Golle makko « Jam-jam » naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna. Ɗuum wonti binndol ɓurngol lollude, ko ɗum woni nate gadane e dow posto Ostarali ngam bonnude warngooji WWI. Natal ngal huutoraama kadi e nate Kanadaa WWI "Ngam sukaaɓe maa sood seedanteeje warngooji, ɓe nguurda ngam yettude ma". Sketch ndee fedde wiyeteende "Cikalaaɓe tato" ina woni e deftere fedde wiyeteende British National Trust.
O anndaa ko e natal sukaaɓe, kono kadi o waɗii natal fiyoowo filmo biyeteeɗo Eleonora Duse. Gutti sankii ko to Rome e hitaande 1943. Golle makko bayyinaaɗe ɗee ngonnoo ko e hakkeeji copyright haa hitaande 2013.
Tuugnorgal
qvjutd1wd3aaj367y3kidtlrvlvs3x3
166658
166655
2026-04-21T13:25:28Z
SUZYFATIMA
13856
166658
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rosina Mantovani Gutti''' (1851 haa 1943) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko kanko woni ɓiy pentoowo Ferrara biyeteeɗo Alesandro Mantovani ; Gutti naati e nder dingiral gootal pentoowo Nasareen biyeteeɗo Ludovico Seitz. Rosina Mantovani Gutti wonti lolluɗo e pastel mum ɓuuɓɗo. Nate makko rewɓe e sukaaɓe kolliraama to Pari, ɗo o woni ɗoon e dumunna. E hitaande makko sakkitiinde o ummiima Berlin.Jam-jam
== Ngendam ==
Gutti jibinaa ko to Rome, ndeen jeyaa ko e Dowlaaji Paap. Golle makko « Jam-jam » naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna. Ɗuum wonti binndol ɓurngol lollude, ko ɗum woni nate gadane e dow posto Ostarali ngam bonnude warngooji WWI. Natal ngal huutoraama kadi e nate Kanadaa WWI "Ngam sukaaɓe maa sood seedanteeje warngooji, ɓe nguurda ngam yettude ma". Sketch ndee fedde wiyeteende "Cikalaaɓe tato" ina woni e deftere fedde wiyeteende British National Trust.
O anndaa ko e natal sukaaɓe, kono kadi o waɗii natal fiyoowo filmo biyeteeɗo Eleonora Duse. Gutti sankii ko to Rome e hitaande 1943. Golle makko bayyinaaɗe ɗee ngonnoo ko e hakkeeji copyright haa hitaande 2013.
== Tuugnorgal ==
66m4h3za7mbgmixb13rfbolxaypnnsr
166661
166658
2026-04-21T13:28:46Z
SUZYFATIMA
13856
166661
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rosina Mantovani Gutti''' (1851 haa 1943) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko kanko woni ɓiy pentoowo Ferrara biyeteeɗo Alesandro Mantovani ; Gutti naati e nder dingiral gootal pentoowo Nasareen biyeteeɗo Ludovico Seitz. Rosina Mantovani Gutti wonti lolluɗo e pastel mum ɓuuɓɗo. Nate makko rewɓe e sukaaɓe kolliraama to Pari, ɗo o woni ɗoon e dumunna. E hitaande makko sakkitiinde o ummiima Berlin.Jam-jam
== Ngendam ==
Gutti jibinaa ko to Rome, ndeen jeyaa ko e Dowlaaji Paap. Golle makko « Jam-jam » naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna. Ɗuum wonti binndol ɓurngol lollude, ko ɗum woni nate gadane e dow posto Ostarali ngam bonnude warngooji WWI. Natal ngal huutoraama kadi e nate Kanadaa WWI "Ngam sukaaɓe maa sood seedanteeje warngooji, ɓe nguurda ngam yettude ma". Sketch ndee fedde wiyeteende "Cikalaaɓe tato" ina woni e deftere fedde wiyeteende British National Trust.
O anndaa ko e natal sukaaɓe, kono kadi o waɗii natal fiyoowo filmo biyeteeɗo Eleonora Duse. Gutti sankii ko to Rome e hitaande 1943. Golle makko bayyinaaɗe ɗee ngonnoo ko e hakkeeji copyright haa hitaande 2013.<ref name=":0">[http://www.gutenberg.org/files/39000/39000-h/39000-h.htm Women Painters of the World] on Project Gutenberg</ref><ref>[http://www.iwm.org.uk/collections/item/object/11765?cat=posters For Young Australia – Buy Peace Bonds] in the collection of the [[Imperial War Museum]]</ref><ref name=":1">[http://www.nationaltrustcollections.org.uk/object/1252043 Three Infants], National Trust, Retrieved 27 March 2016</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fhjqsqjquoal1gmwm9ter3v5aszh6mt
Agabus
0
40703
166656
2026-04-21T13:24:42Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Agabus''' (/ˈæɡəbəs/; e ɗemngal Gerek: Ἄγαβος, e ɗemngal Roma: Hágabos; e ɗemngal Siriyankoore: ܚܓܒ, e ɗemngal Roma: Ḥagabo) ko neɗɗo gadano rewde diine Kerecee’en ummoriiɗo Siriya, siftinaaɗo e nder Kuuɗe Nulaaɓe ko annabaajo. O siftortee ko e aadaaji wonde omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi sifotooɗe e nder Luuka 10 (10:1-24).<ref name="maas">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref><ref name="maas2">Maas, A. in {{Ca..."
166656
wikitext
text/x-wiki
'''Agabus''' (/ˈæɡəbəs/; e ɗemngal Gerek: Ἄγαβος, e ɗemngal Roma: Hágabos; e ɗemngal Siriyankoore: ܚܓܒ, e ɗemngal Roma: Ḥagabo) ko neɗɗo gadano rewde diine Kerecee’en ummoriiɗo Siriya, siftinaaɗo e nder Kuuɗe Nulaaɓe ko annabaajo. O siftortee ko e aadaaji wonde omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi sifotooɗe e nder Luuka 10 (10:1-24).<ref name="maas">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref><ref name="maas2">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref>
== Inde ==
Innde Agabus ummii ko e ɗemngal Aram Ḥagab, firti ko "Ɓuuɓri", ina gasa tawa ko innde teskinnde walla innde teskinnde.
== Nate deftere e aadaaji ==
E wiyde aadaaji ɗi ngonaa defte, ina wayi no Agabus ko jooɗiiɗo Urusaliima. Ina wiyee o jeyaa ko e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗo, cifaaɓe e Linjiila Luuka, yamiraaɓe waajaade Linjiila.[1] Ina wiyee wonde Agabus ina wondi e nulaaɓe sappo e ɗiɗo ɓee e nder suudu toowndu nduu, ñalnde Pentekosta.[2]
E nder Kuuɗe Nelaaɓe 11:27-28, o jeyaa ko e fedde annabaaɓe ummoriiɓe Urusaliima fayde Antiyokiya. Winndiyanke oo hollitii wonde Agabus heɓii dokkal annabaagal, o haaliino heege mawnde, nde waɗi e laamu laamɗo biyeteeɗo Kalawdiyus.[3]
Kadi, e fawaade e Kuuɗe Nelaaɓe 21:10–12, ‘annabi gooto’, (e ɗemngal Gerek: τις) ina wiyee Agabus hawri e Pool nulaaɗo to Sesariya Maritima e hitaande 58 caggal Iisaa 11:27–28,[4] e Heinrich Meyer hollitii wonde ‘alaa ko haɗi miijo wonde oo neɗɗo ina nanndi e gonɗo e Kuuɗe Nelaaɓe 11:28.[5] Agabus jeertinii Pool e nanngugol mum garoowol; o haɓɓi juuɗe maako e koyɗe maako bee wuttudu Pool ngam hollugo ko waɗata to o jokki laawol maako haa Urusaliima, o holli haala Ruuhu Ceniiɗo:
Ko noon Yahuudiyankooɓe wonɓe to Urusaliima kaɓɓirta gorko jogiiɗo oo ɓoggol, ndokka ɗum juuɗe lenyi goɗɗi.
Pol noon, jaɓataa woppude.[3]
Golle maandeeji Agabus ina nanndi[6] e annabi Yahuuda biyeteeɗo Yeremiya:<ref>[http://biblehub.com/commentaries/egt/acts/21.htm Expositor's Greek Testament] on Acts 21, accessed 15 October 2015</ref>
Ko nii Joomiraacfo wi'i kam: “Yah, sooda 6oggi daneeji, 6oorna cfum e nder 6ernde maa, kono taa 6oorna cfum e ndiyam.” Ndeen mi soodi limngal ngal no wolde Joomiraacfo wiyri nii, mi 6oornii ngal e 6ernde am ... Ngam no 6oornugol ngol 6oornii e 6oornungal am nii, ko noon mi 6oornirta yim6e Isra’iila fof e yim6e Yahuuda fof e am.<ref name="cocn">[http://www.copticchurch.net/synaxarium/6_4.html "The Martyrdom of St. Agabus, One of the Seventy Disciples", Coptic Orthodox Church Network]</ref>
Aadaaji ina mbiya wonde Agabas yahiino leyɗeele keewɗe, ina janngina, ina wayla heewɓe. Ɗum addani yahuud en Urusaliima nanngude mo, ɓe torri mo, ɓe piyi mo no feewi, ɓe mbaɗi mo ɓoggol e daande makko. O 6uuccii yaasi wuro, o 6uuccii kaaƴe haa o maayi.[2] Anthony Maas, ganndo diine jesuit, wiyi o waraa ko to Antiyoki.<ref name="maas3">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref><ref name="maas4">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref>
== Teddungal ==
Limlebbi Roman mawɗo mo Ekklessiya Katolik limti nyalde juulde maako nyande 13 lewru feebariyee, nden Kerecee'en Fuunaange ɗon mawnina ɗum nyande 8 mars.<ref name="cocn2">[http://www.copticchurch.net/synaxarium/6_4.html "The Martyrdom of St. Agabus, One of the Seventy Disciples", Coptic Orthodox Church Network]</ref>
== Ƴeew kadi ==
* Pool Nulaaɗo
* Barnabas
* Sankara Etien<ref>[http://biblehub.com/commentaries/egt/acts/21.htm Expositor's Greek Testament] on Acts 21, accessed 15 October 2015</ref>
Tuugnorgal
pikcra0qcy8c9kijtfi578ht07x1yez
166657
166656
2026-04-21T13:24:55Z
Isa Oumar
9821
166657
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Agabus''' (/ˈæɡəbəs/; e ɗemngal Gerek: Ἄγαβος, e ɗemngal Roma: Hágabos; e ɗemngal Siriyankoore: ܚܓܒ, e ɗemngal Roma: Ḥagabo) ko neɗɗo gadano rewde diine Kerecee’en ummoriiɗo Siriya, siftinaaɗo e nder Kuuɗe Nulaaɓe ko annabaajo. O siftortee ko e aadaaji wonde omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi sifotooɗe e nder Luuka 10 (10:1-24).<ref name="maas">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref><ref name="maas2">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref>
== Inde ==
Innde Agabus ummii ko e ɗemngal Aram Ḥagab, firti ko "Ɓuuɓri", ina gasa tawa ko innde teskinnde walla innde teskinnde.
== Nate deftere e aadaaji ==
E wiyde aadaaji ɗi ngonaa defte, ina wayi no Agabus ko jooɗiiɗo Urusaliima. Ina wiyee o jeyaa ko e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗo, cifaaɓe e Linjiila Luuka, yamiraaɓe waajaade Linjiila.[1] Ina wiyee wonde Agabus ina wondi e nulaaɓe sappo e ɗiɗo ɓee e nder suudu toowndu nduu, ñalnde Pentekosta.[2]
E nder Kuuɗe Nelaaɓe 11:27-28, o jeyaa ko e fedde annabaaɓe ummoriiɓe Urusaliima fayde Antiyokiya. Winndiyanke oo hollitii wonde Agabus heɓii dokkal annabaagal, o haaliino heege mawnde, nde waɗi e laamu laamɗo biyeteeɗo Kalawdiyus.[3]
Kadi, e fawaade e Kuuɗe Nelaaɓe 21:10–12, ‘annabi gooto’, (e ɗemngal Gerek: τις) ina wiyee Agabus hawri e Pool nulaaɗo to Sesariya Maritima e hitaande 58 caggal Iisaa 11:27–28,[4] e Heinrich Meyer hollitii wonde ‘alaa ko haɗi miijo wonde oo neɗɗo ina nanndi e gonɗo e Kuuɗe Nelaaɓe 11:28.[5] Agabus jeertinii Pool e nanngugol mum garoowol; o haɓɓi juuɗe maako e koyɗe maako bee wuttudu Pool ngam hollugo ko waɗata to o jokki laawol maako haa Urusaliima, o holli haala Ruuhu Ceniiɗo:
Ko noon Yahuudiyankooɓe wonɓe to Urusaliima kaɓɓirta gorko jogiiɗo oo ɓoggol, ndokka ɗum juuɗe lenyi goɗɗi.
Pol noon, jaɓataa woppude.[3]
Golle maandeeji Agabus ina nanndi[6] e annabi Yahuuda biyeteeɗo Yeremiya:<ref>[http://biblehub.com/commentaries/egt/acts/21.htm Expositor's Greek Testament] on Acts 21, accessed 15 October 2015</ref>
Ko nii Joomiraacfo wi'i kam: “Yah, sooda 6oggi daneeji, 6oorna cfum e nder 6ernde maa, kono taa 6oorna cfum e ndiyam.” Ndeen mi soodi limngal ngal no wolde Joomiraacfo wiyri nii, mi 6oornii ngal e 6ernde am ... Ngam no 6oornugol ngol 6oornii e 6oornungal am nii, ko noon mi 6oornirta yim6e Isra’iila fof e yim6e Yahuuda fof e am.<ref name="cocn">[http://www.copticchurch.net/synaxarium/6_4.html "The Martyrdom of St. Agabus, One of the Seventy Disciples", Coptic Orthodox Church Network]</ref>
Aadaaji ina mbiya wonde Agabas yahiino leyɗeele keewɗe, ina janngina, ina wayla heewɓe. Ɗum addani yahuud en Urusaliima nanngude mo, ɓe torri mo, ɓe piyi mo no feewi, ɓe mbaɗi mo ɓoggol e daande makko. O 6uuccii yaasi wuro, o 6uuccii kaaƴe haa o maayi.[2] Anthony Maas, ganndo diine jesuit, wiyi o waraa ko to Antiyoki.<ref name="maas3">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref><ref name="maas4">Maas, A. in {{CathEncy|wstitle=Agabus|volume=1}}</ref>
== Teddungal ==
Limlebbi Roman mawɗo mo Ekklessiya Katolik limti nyalde juulde maako nyande 13 lewru feebariyee, nden Kerecee'en Fuunaange ɗon mawnina ɗum nyande 8 mars.<ref name="cocn2">[http://www.copticchurch.net/synaxarium/6_4.html "The Martyrdom of St. Agabus, One of the Seventy Disciples", Coptic Orthodox Church Network]</ref>
== Ƴeew kadi ==
* Pool Nulaaɗo
* Barnabas
* Sankara Etien<ref>[http://biblehub.com/commentaries/egt/acts/21.htm Expositor's Greek Testament] on Acts 21, accessed 15 October 2015</ref>
Tuugnorgal
s7vlfx39fiabnsq2xvpk8jfrqyy4ann
Bathsheba (Gentileschi)
0
40704
166659
2026-04-21T13:27:00Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba ko natal''' 1636-1637 ngal pentoowo barok biyeteeɗo Artemisia Gentileschi, e darnde Viviano Codazzi (mo penti mahdi ndii to dow nano natal ngal) e Domenico Gargiulo (mo penti e leydi ndii).<ref name=":14">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan M..."
166659
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba ko natal''' 1636-1637 ngal pentoowo barok biyeteeɗo Artemisia Gentileschi, e darnde Viviano Codazzi (mo penti mahdi ndii to dow nano natal ngal) e Domenico Gargiulo (mo penti e leydi ndii).<ref name=":14">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan Museum of Art, St. Louis Art Museum|isbn=1-58839-006-3|location=New York|pages=416|oclc=47650673}}</ref> Ina hollita debbo Hitiijo biyeteeɗo Batseba ina lootee, ina toppitii maccuɓe mum. To dow nano natal ngal, laamiiɗo Daawuuda yi’i mo diga suudu maako. Ko ɗum gooto e mbaydiiji jeeɗiɗi ummoraade e daartol Batseba ɗi Gentileschi penti.<ref name=":13">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan Museum of Art, St. Louis Art Museum|isbn=1-58839-006-3|location=New York|pages=416|oclc=47650673}}</ref>
Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Columbus, to Ohio.<ref>{{Cite web|title=Bathsheba, c. 1636-1637|url=https://www.columbusmuseum.org/embark-collection/pages/Obj754/|url-status=live|website=Columbus Museum of Art|date=27 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326120815/http://www.columbusmuseum.org:80/embark-collection/pages/Obj754/?|archive-date=26 March 2017}}</ref>
== Kuje ==
Haala kaa, nde aadaaji mbiyata Batseba e nder lootorde mum, ummorii ko e deftere ɗiɗaɓere Samuwel, 2 Samuwel 11, nde siftini wonde nde Batseba lootata, laamɗo Daawuuda seediima kewu nguu gila e balkon galle mum. Daawuuda fiyi ɗoon e ɗoon e Batseba. O noddi mo e cuuɗi makko laamɗo, o jokki e seerndude mo e rimɗinde mo. E oon sahaa, Batseba ina resndi sooje gooto e nder konu Daawuuda. Maayde makko e wolde ina wiyee ko laamɗo Daawuuda e hoore mum yuɓɓini ɗum.<ref>{{Cite journal|last=Cohen|first=H. Hirsch|date=1965|title=David and Bathsheba|url=https://www.jstor.org/stable/1459384|journal=Journal of Bible and Religion|volume=33|issue=2|pages=142–148|issn=0885-2758}}</ref> Ndeen Daawuuda resi Batseba, ɓiɗɗo maɓɓe jibinaa.
Natal ngal ina hollita sahaa tigi rigi mo Daawuuda yi’i Batseba (Daawuuda ko 6icfcfo tokooso to dow nano natal ngal). Kono tan, ko ɓuri teeŋtude e nate ɗee ko Batseba calminaango nde o tawtoraa e maccuɓe makko.<ref name="Treves2">{{Cite book|last=Treves|first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|isbn=978-1-85709-656-9|location=London|pages=214|oclc=1117638110}}</ref>
== Firo ==
Won nanondiral mawngal wonde ngalɗoo natal ko e mbaadi Gentileschi cakkitiindi, nde o hoɗi Naples<ref name="Treves32">{{Cite book|last=Treves|first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|isbn=978-1-85709-656-9|location=London|pages=214|oclc=1117638110}}</ref> e ɓurde tiiɗde e duɗal Bologne classicist ngal, ɓuri natal Caravaggist e nguurndam makko gadanal .<ref name=":122">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan Museum of Art, St. Louis Art Museum|isbn=1-58839-006-3|location=New York|pages=416|oclc=47650673}}</ref>Binndoowo nguurndam gooto mo teeminannde sappo e jeetatiire yahi haa waɗi jokkondire laaɓtuɗe hakkunde mbaydi Gentileschi e mbaydi pentoowo Bologne biyeteeɗo Guido Reni.<ref name=":02">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=bvj0e_cx6PQC&q=artemisia&pg=PA414|title=Vite dei pittori, scultori ed architetti napoletani di Bernardo De Dominici: 3|date=1844|publisher=dalla Tipografia Trani|pages=414|language=it}}</ref> Won e daartiyankooɓe naalankaagal ina mbeltii e nate ɗee : Keith Christiansen wiyi ɗe "ina kollita mahngo softungo gooto e golle Artemisia ɓurɗe timmude".<ref name=":12">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan Museum of Art, St. Louis Art Museum|isbn=1-58839-006-3|location=New York|pages=416|oclc=47650673}}</ref> Letizia Treves winndi wonde "Artemisia dañii nafoore e caɗeele yuɓɓinde dingiral mawngal e limtooji keewɗi e nder dingiral ceertungal, o waɗi heen gooto e golle ɓurɗe timmude e mawngu makko."<ref name="Treves3">{{Cite book|last=Treves|first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|isbn=978-1-85709-656-9|location=London|pages=214|oclc=1117638110}}</ref> Kono, Jesse Locker (mo limti natal ngal e kitaale 1640 wonaa laysbaths) wonde pasheter is of 1630 "nde gite hannde ɗee peeñata ko anodyne, timmuɗo no feewi."<ref>{{Cite book|last=Locker|first=Jesse|title=Artemisia Gentileschi : the language of painting|date=2015|isbn=978-0-300-18511-9|location=New Haven|oclc=877369691}}</ref> Firo woɗngo, ngo R. Ward Bissell winndi, ina hollita wonde Gentileschi’s adannde hollirde Bathsheba ina ñiŋa sifaa e nafooje aristokraasi en : « o naataani tawo e mbaydi aristokraasiyankoori ndi Bashebater e nder la jappeere e ndaarde ko yawti golloowo sakkata jeewte ina woodi doole hakkille ɗe ɓe ngalaa.” <ref>{{Cite journal|title=Artemisia Gentileschi-A New Documented Chronology|url=https://www.jstor.org/stable/3048529|journal=The Art Bulletin|date=1968|issn=0004-3079|pages=163|volume=50|issue=2|doi=10.2307/3048529|first=R. Ward|last=Bissell|url-access=subscription}}</ref>
== Sarɗiiji pentugol ==
Natal ngal artiraama laabi ɗiɗi, e hitaande 1979 e hitaande 1996 kadi, feewni gonɗi tati e nder canngaaki.<ref name="Bissell 19993">{{cite book|last1=Bissell|first1=R. Ward|title=Artemisia Gentileschi and the authority of art : critical reading and catalogue raisonné|date=1999|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, Pa.|isbn=9780271017877|pages=263–266}}</ref>Kalitee pentol ngol ina hollita haa jooni yahdu jamaanu, kono. Nokkuuji yoga e nate ɗee ina njuuti, ina waɗi kadi ɓuuɓri keewndi e nder geɗe leydi natal ngal.<ref name=":1">{{Cite book|last=Christiansen|first=Keith|title=Orazio and Artemisia Gentileschi|date=2001|publisher=Metropolitan Museum of Art|others=Judith Walker Mann, Orazio Gentileschi, Artemisia, or 1653 Gentileschi, Museo di Palazzo Venezia, Metropolitan Museum of Art, St. Louis Art Museum|isbn=1-58839-006-3|location=New York|pages=416|oclc=47650673}}</ref>
== Iwdi mum ==
Joom natal gadanal winnditeede ko Luigi Rome, Baron San Luigi, Naples e kitaale 1740,<ref name="Bissell 19992">{{cite book|last1=Bissell|first1=R. Ward|title=Artemisia Gentileschi and the authority of art : critical reading and catalogue raisonné|date=1999|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, Pa.|isbn=9780271017877|pages=263–266}}</ref> kanko ne joginoo natal Susannah ngal Gentileschi winndi.<ref name="Treves">{{Cite book|last=Treves|first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|isbn=978-1-85709-656-9|location=London|pages=214|oclc=1117638110}}</ref> Caggal nde o rewi e yeeyooɓe antique Roomnaaɓe, Colnaghi soodi natal ngal e hitaande 1962.<ref name="Bissell 1999">{{cite book|last1=Bissell|first1=R. Ward|title=Artemisia Gentileschi and the authority of art : critical reading and catalogue raisonné|date=1999|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, Pa.|isbn=9780271017877|pages=263–266}}</ref> Joom mum en hannde keɓi golle ɗee ko e Colnaghi e lewru feebariyee 1967.<ref name="IFS">{{cite web|title=Immunity From Seizure: Artemisia|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/35279/artemisia-ifs-report_august-2020.pdf|website=The National Gallery, London|access-date=26 December 2021}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol golle Artemisiya Gentileski
== Tuugnorgal ==
pi4fmpju78sitlae328x680vwh717yv
Bathsheba (Gérôme)
0
40705
166662
2026-04-21T13:32:17Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba (e Farayse : Bethsabée )''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi to Bougival e hitaande 1889. Golle ɗee ina njooɗii hannde e nder defterdu keeriiɗo. == Tariya == Jamma gootel, Daawuda ummi diga leeso mum, o walli dow suudu laamiiɗo, o yi'i debbo ɗon loota. debbo oo ina weli no feewi e ndaarde. — 2 Samuyila 11:2 Gérôme golliima no feewi to Bougival, e dow ŋoral atelier mum dabbunde, n..."
166662
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba (e Farayse : Bethsabée )''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi to Bougival e hitaande 1889. Golle ɗee ina njooɗii hannde e nder defterdu keeriiɗo.
== Tariya ==
Jamma gootel, Daawuda ummi diga leeso mum, o walli dow suudu laamiiɗo, o yi'i debbo ɗon loota. debbo oo ina weli no feewi e ndaarde.
— 2 Samuyila 11:2
Gérôme golliima no feewi to Bougival, e dow ŋoral atelier mum dabbunde, ngal yuɓɓiniraa ko leɗɗe e ɓulli ɓuuɓɗi, ɓuuɓna ɗum e gite cuusɗe, addani mo waawde ƴettude nate makko e nder weeyo ngo, o heɓa batte weeyo ceertuɗe. Natal pentiingal toon e nder ndunngu 1889 ina wiyee Batseba, ina hollira debbo belcfo Uriya Hittinaajo, ina lootoo e dow tergal galle mum."<ref name=":02">Hering 1892, p. 274.</ref>
== Lartol ==
E wiyde Fanny Field Hering, "Ngolɗoo limre ko kaawis e moƴƴere palastik e mbaydiiji ɓalli ɓutti, kadi batte annoore ina kaawnii no feewi."<ref name=":0">Hering 1892, p. 274.</ref>
== Ƴeew kadi ==
2 Samuyila 11
* Naalankaagal jaŋde
* Fuɗnaange-rewo
== Tuugnorgal ==
q6pg59eslul8qbeprx997p4x6h3wx44
Ampliatus
0
40706
166663
2026-04-21T13:32:25Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ampliatus''' walla Amplias (e nder deftere King James Version; e ɗemngal Gerek: Αμπλίατος) ko Kerecee’en Roomnaajo mo Pool haali e nder gooto e ɓataakeeji mum, ɗo o wiyi, “Calminaa Ampliatus mo njiɗmi e Joomiraawo.” (Roomnaaɓe 16:8)<ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref>Eklesiya..."
166663
wikitext
text/x-wiki
'''Ampliatus''' walla Amplias (e nder deftere King James Version; e ɗemngal Gerek: Αμπλίατος) ko Kerecee’en Roomnaajo mo Pool haali e nder gooto e ɓataakeeji mum, ɗo o wiyi, “Calminaa Ampliatus mo njiɗmi e Joomiraawo.” (Roomnaaɓe 16:8)<ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref>Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange ina limtee e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi. Aadaaji ina kollita wonde kanko e sehilaaɓe makko caggal ɗuum ɓe njokkondiri e Nulaaɗo Saint Andrew, haa caggal ɗuum ɓe maayi martiriiji.<ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref><ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref>
Ina gasa tawa ko o bismaango Odessos (Varna), e nder leydi Bulgari hannde ndii.[3] O siftoree e nder Martyrologie Roma ñalnde 31 oktoobar.[4]
== Jimɗi ==
Tropariyon (Toon 3)
Nulaaɓe ceniiɓe e capanɗe jeeɗiɗi: Stakis, Ampliyas, Urban,
Narsis, Apel, e Aristobul,
ñaagoo Alla yurmeende<ref>[https://www.bhfieldschool.org/countries/bulgaria/varna-and-environs "Varna And Environs", Balkan Heritage Field School]</ref><ref>[https://www.bhfieldschool.org/countries/bulgaria/varna-and-environs "Varna And Environs", Balkan Heritage Field School]</ref>
ngam hokkude ɓerɗe men yaafuya tooñanngeeji.
Kontakiyon (Toon 8)
En njettii Nulaaɓe hakkillaaji
Stakis, Ampliyas, Urban, Narsis, Apelles e Aristobul,
ɗiin jawdi Ruuhu Ceniiiɗo e lewlewndu Naange teddungal,
ɓe kawri e moƴƴere Alla men.
== Tuugnorgal ==
9btvd383rhnb560s8qagnb2pjnzd77f
166664
166663
2026-04-21T13:32:41Z
Isa Oumar
9821
166664
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ampliatus''' walla Amplias (e nder deftere King James Version; e ɗemngal Gerek: Αμπλίατος) ko Kerecee’en Roomnaajo mo Pool haali e nder gooto e ɓataakeeji mum, ɗo o wiyi, “Calminaa Ampliatus mo njiɗmi e Joomiraawo.” (Roomnaaɓe 16:8)<ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref>Eklesiya Ortodoks Fuɗnaange ina limtee e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi. Aadaaji ina kollita wonde kanko e sehilaaɓe makko caggal ɗuum ɓe njokkondiri e Nulaaɗo Saint Andrew, haa caggal ɗuum ɓe maayi martiriiji.<ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref><ref>[http://catholicsaints.info/book-of-saints-ampliatus-urban-and-narcissus/ Monks of Ramsgate. "Ampliatus, Urban and Narcissus". ''Book of Saints'', 1921. CatholicSaints.Info. 13 June 2012]{{PD-notice}}</ref>
Ina gasa tawa ko o bismaango Odessos (Varna), e nder leydi Bulgari hannde ndii.[3] O siftoree e nder Martyrologie Roma ñalnde 31 oktoobar.[4]
== Jimɗi ==
Tropariyon (Toon 3)
Nulaaɓe ceniiɓe e capanɗe jeeɗiɗi: Stakis, Ampliyas, Urban,
Narsis, Apel, e Aristobul,
ñaagoo Alla yurmeende<ref>[https://www.bhfieldschool.org/countries/bulgaria/varna-and-environs "Varna And Environs", Balkan Heritage Field School]</ref><ref>[https://www.bhfieldschool.org/countries/bulgaria/varna-and-environs "Varna And Environs", Balkan Heritage Field School]</ref>
ngam hokkude ɓerɗe men yaafuya tooñanngeeji.
Kontakiyon (Toon 8)
En njettii Nulaaɓe hakkillaaji
Stakis, Ampliyas, Urban, Narsis, Apelles e Aristobul,
ɗiin jawdi Ruuhu Ceniiiɗo e lewlewndu Naange teddungal,
ɓe kawri e moƴƴere Alla men.
== Tuugnorgal ==
qssklyhbxg1t245i1bnmd46xvc0yt18
Elisa Koch
0
40707
166665
2026-04-21T13:33:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Élisa Koch walla Elisa Kock (1833-1914) ko pentoowo, pentoowo pastel, Itaalinaajo. Ngendam Koch jibinaa ko Livorno, o janngi ko e les njiimaandi Luwis Janmot e Charles Comte. O hollitii to Lyon tuggi 1854 haa 1855 e to Pari tuggi 1863 o holliri ko ɓuri teeŋtude e kawral kulɓiniingal to Salon Pari e hitaande 1868, Aɗa jogii heen hay huunde e Salon Pari e hitaande 1874, Musiiba to Salon Pari e hitaande 1881, e Natal Doliette Maliette. Golle makko The Little Sister na..."
166665
wikitext
text/x-wiki
Élisa Koch walla Elisa Kock (1833-1914) ko pentoowo, pentoowo pastel, Itaalinaajo.
Ngendam
Koch jibinaa ko Livorno, o janngi ko e les njiimaandi Luwis Janmot e Charles Comte. O hollitii to Lyon tuggi 1854 haa 1855 e to Pari tuggi 1863 o holliri ko ɓuri teeŋtude e kawral kulɓiniingal to Salon Pari e hitaande 1868, Aɗa jogii heen hay huunde e Salon Pari e hitaande 1874, Musiiba to Salon Pari e hitaande 1881, e Natal Doliette Maliette. Golle makko The Little Sister naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna, yaltunde e hitaande 1905.
Tuugnorgal
eawinfv7qa5rev3revim7k5219xm90c
166666
166665
2026-04-21T13:33:55Z
SUZYFATIMA
13856
166666
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Élisa Koch walla Elisa Kock''' (1833-1914) ko pentoowo, pentoowo pastel, Itaalinaajo.
== Ngendam ==
Koch jibinaa ko Livorno, o janngi ko e les njiimaandi Luwis Janmot e Charles Comte. O hollitii to Lyon tuggi 1854 haa 1855 e to Pari tuggi 1863 o holliri ko ɓuri teeŋtude e kawral kulɓiniingal to Salon Pari e hitaande 1868, Aɗa jogii heen hay huunde e Salon Pari e hitaande 1874, Musiiba to Salon Pari e hitaande 1881, e Natal Doliette Maliette. Golle makko The Little Sister naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna, yaltunde e hitaande 1905.
== Tuugnorgal ==
f8vjl4lxslwd51yy24o7etjifyhmju5
166667
166666
2026-04-21T13:36:34Z
SUZYFATIMA
13856
166667
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Élisa Koch walla Elisa Kock''' (1833-1914) ko pentoowo, pentoowo pastel, Itaalinaajo.
== Ngendam ==
Koch jibinaa ko Livorno, o janngi ko e les njiimaandi Luwis Janmot e Charles Comte. O hollitii to Lyon tuggi 1854 haa 1855 e to Pari tuggi 1863 o holliri ko ɓuri teeŋtude e kawral kulɓiniingal to Salon Pari e hitaande 1868, Aɗa jogii heen hay huunde e Salon Pari e hitaande 1874, Musiiba to Salon Pari e hitaande 1881, e Natal Doliette Maliette. Golle makko The Little Sister naatii e deftere Rewɓe Pentooɓe Aduna, yaltunde e hitaande 1905.<ref name="BZ">[http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00099815 Elisa Koch] in [[Bénézit]]</ref><ref>[http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/joconde_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_98=APTN&VALUE_98=Koch%20Elisa&DOM=All&REL_SPECIFIC=3 painting record] in [[Joconde (database)|Joconde]]</ref><ref>[http://www.gutenberg.org/files/39000/39000-h/39000-h.htm#Page_49 Women Painters of the World] on Project Gutenberg</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
21xv47w203hm646arnpkub11ajyy987
Bathsheba (Hayez)
0
40708
166668
2026-04-21T13:37:18Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba''' (e ɗemngal Itaali: Betsabea) ko nate daartol ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Francesco Hayez waɗi e hitaande 1827.<ref>Androsov p.313</ref> Nde hollirta ko Batseba e nder deftere nde, nde laamɗo Israayiil Daawuuda ina ndaara ina loota. O hollitaama omo woɗɗitoo yiyoowo oo, omo ɓoornii wutte gooto e junngo makko, David ina waawi yiyeede e nokku toowɗo to dow nate ɗee .<ref name="Christie's - Lot essay - lot-6510043- FRANCESCO HAYEZ (VE..."
166668
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba''' (e ɗemngal Itaali: Betsabea) ko nate daartol ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Francesco Hayez waɗi e hitaande 1827.<ref>Androsov p.313</ref> Nde hollirta ko Batseba e nder deftere nde, nde laamɗo Israayiil Daawuuda ina ndaara ina loota. O hollitaama omo woɗɗitoo yiyoowo oo, omo ɓoornii wutte gooto e junngo makko, David ina waawi yiyeede e nokku toowɗo to dow nate ɗee .<ref name="Christie's - Lot essay - lot-6510043- FRANCESCO HAYEZ (VENICE 1791-1882 MILAN)2">{{cite web|title=Lot essay – FRANCESCO HAYEZ (VENICE 1791–1882 MILAN – lot-6510043)|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6510043|website=[[Christie's]]|access-date=24 February 2025}}</ref>Nate keewɗe peewnaama gila e jamaanu Renaissance haa jooni ina kollita nokku oo.<ref>Jones, Murray & Murray pp. 144–45</ref> Ko ngol woni go’o e nate tati ɗe Hayez waɗata ina hollira Batseba.
Hayez wayi ko no feewni golle ɗee ko e eɓɓaande mum tawi alaa ko o yamiri ɗum. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brera to Milan e hitaande ndee, nde heɓi nde ko Wiliyam I mo Württemberg.<ref>Mazzocca p.180</ref>Yiytugol maggol e hitaande 1998, Fernando Mazzocca siftini ɗum ko "gooto e yiytugol ɓurngol maantinde e nder daartol naalankaagal Itaali e teeminannde sappo e jeenay".<ref name="Christie's - Lot essay - lot-6510043- FRANCESCO HAYEZ (VENICE 1791-1882 MILAN)">{{cite web|title=Lot essay – FRANCESCO HAYEZ (VENICE 1791–1882 MILAN – lot-6510043)|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6510043|website=[[Christie's]]|access-date=24 February 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
7xelg90sh05p9skjx5qh2jhazr8thhs
Angelica Le Gru Perotti
0
40709
166669
2026-04-21T13:41:10Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Angelica Le Gru Perotti (1719 – 1 suwee 1776) ko pentoowo e pastelist Itaalinaajo e jamaanu Rokoko, golloowo e fuɗɗoode to Fuɗnaange Itaali e Venezuela. O jibinaa ko e galle pentooɓe, ina heen baaba makko, pentoowo biyeteeɗo Stefano Le Gru, e miñiraaɓe makko tato, Giuseppe, Tommaso e Lodovico. Le Gru janngi ko e pentoowo biyeteeɗo Rosalba Carriera to Venezuela. O resi pentoowo biyeteeɗo Pietro Antonio Perotti. E hitaande 1768, Perotti en ummiima Londres. Anje..."
166669
wikitext
text/x-wiki
Angelica Le Gru Perotti (1719 – 1 suwee 1776) ko pentoowo e pastelist Itaalinaajo e jamaanu Rokoko, golloowo e fuɗɗoode to Fuɗnaange Itaali e Venezuela.
O jibinaa ko e galle pentooɓe, ina heen baaba makko, pentoowo biyeteeɗo Stefano Le Gru, e miñiraaɓe makko tato, Giuseppe, Tommaso e Lodovico. Le Gru janngi ko e pentoowo biyeteeɗo Rosalba Carriera to Venezuela. O resi pentoowo biyeteeɗo Pietro Antonio Perotti. E hitaande 1768, Perotti en ummiima Londres. Anjelika Perotti ɓuri golloraade ko e pastel. O hollitii ko famɗi fof golle joy to Akademi Laamɗo e hitaande 1772 e 1775. O ɓuri anndeede ko e nate pastel ɗe o timmini to Londres, nannduɗe e yah-ngartaa Rosalba Carriera.
Tuugnorgal
n6w0vjtpppksitr2b1chuo5elrdsbje
166670
166669
2026-04-21T13:42:01Z
SUZYFATIMA
13856
166670
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Angelica Le Gru Perotti''' (1719 – 1 suwee 1776) ko pentoowo e pastelist Itaalinaajo e jamaanu Rokoko, golloowo e fuɗɗoode to Fuɗnaange Itaali e Venezuela.
O jibinaa ko e galle pentooɓe, ina heen baaba makko, pentoowo biyeteeɗo Stefano Le Gru, e miñiraaɓe makko tato, Giuseppe, Tommaso e Lodovico. Le Gru janngi ko e pentoowo biyeteeɗo Rosalba Carriera to Venezuela. O resi pentoowo biyeteeɗo Pietro Antonio Perotti. E hitaande 1768, Perotti en ummiima Londres. Anjelika Perotti ɓuri golloraade ko e pastel. O hollitii ko famɗi fof golle joy to Akademi Laamɗo e hitaande 1772 e 1775. O ɓuri anndeede ko e nate pastel ɗe o timmini to Londres, nannduɗe e yah-ngartaa Rosalba Carriera.
== Tuugnorgal ==
abwsbip67tt2itorppgz6bpgofk0oms
166672
166670
2026-04-21T13:44:31Z
SUZYFATIMA
13856
166672
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Angelica Le Gru Perotti''' (1719 – 1 suwee 1776) ko pentoowo e pastelist Itaalinaajo e jamaanu Rokoko, golloowo e fuɗɗoode to Fuɗnaange Itaali e Venezuela.
O jibinaa ko e galle pentooɓe, ina heen baaba makko, pentoowo biyeteeɗo Stefano Le Gru, e miñiraaɓe makko tato, Giuseppe, Tommaso e Lodovico. Le Gru janngi ko e pentoowo biyeteeɗo Rosalba Carriera to Venezuela. O resi pentoowo biyeteeɗo Pietro Antonio Perotti. E hitaande 1768, Perotti en ummiima Londres. Anjelika Perotti ɓuri golloraade ko e pastel. O hollitii ko famɗi fof golle joy to Akademi Laamɗo e hitaande 1772 e 1775. O ɓuri anndeede ko e nate pastel ɗe o timmini to Londres, nannduɗe e yah-ngartaa Rosalba Carriera.<ref name="OxfordIndex">{{cite web|title=LE GRU-PEROTTI, Angelica in ''Benezit Dictionary of Artists''|url=https://www.google.com/search?q=Angelica+Le+Gru+Perotti|website=Oxford Index|access-date=26 September 2017}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|url=http://www.pastellists.com/Articles/LEGRU.pdf#search=%22perotti%22|title=Dictionary of Pastellists before 1800|last=Jeffares|first=Neil|publisher=Unicorn Press|year=2006|isbn=9780906290866|location=Norwich}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00106887?rskey=vtg7Uw&result=1|title=LE GRU-PEROTTI, Angelica (died 1776), Painter, pastellist|date=2006|website=Benezit Dictionary of Artists|language=en|doi=10.1093/benz/9780199773787.article.b00106887|access-date=2019-03-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ishuj67hrw14qwp0yxwdjl54rbv4brc
166673
166672
2026-04-21T13:44:51Z
SUZYFATIMA
13856
166673
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Angelica Le Gru Perotti''' (1719 – 1 suwee 1776) ko pentoowo e pastelist Itaalinaajo e jamaanu Rokoko, golloowo e fuɗɗoode to Fuɗnaange Itaali e Venezuela.
O jibinaa ko e galle pentooɓe, ina heen baaba makko, pentoowo biyeteeɗo Stefano Le Gru, e miñiraaɓe makko tato, Giuseppe, Tommaso e Lodovico. Le Gru janngi ko e pentoowo biyeteeɗo Rosalba Carriera to Venezuela. O resi pentoowo biyeteeɗo Pietro Antonio Perotti. E hitaande 1768, Perotti en ummiima Londres. Anjelika Perotti ɓuri golloraade ko e pastel. O hollitii ko famɗi fof golle joy to Akademi Laamɗo e hitaande 1772 e 1775. O ɓuri anndeede ko e nate pastel ɗe o timmini to Londres, nannduɗe e yah-ngartaa Rosalba Carriera.<ref name="OxfordIndex">{{cite web|title=LE GRU-PEROTTI, Angelica in ''Benezit Dictionary of Artists''|url=https://www.google.com/search?q=Angelica+Le+Gru+Perotti|website=Oxford Index|access-date=26 September 2017}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|url=http://www.pastellists.com/Articles/LEGRU.pdf#search=%22perotti%22|title=Dictionary of Pastellists before 1800|last=Jeffares|first=Neil|publisher=Unicorn Press|year=2006|isbn=9780906290866|location=Norwich}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00106887?rskey=vtg7Uw&result=1|title=LE GRU-PEROTTI, Angelica (died 1776), Painter, pastellist|date=2006|website=Benezit Dictionary of Artists|language=en|doi=10.1093/benz/9780199773787.article.b00106887|access-date=2019-03-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
85tkqygl45l1zzyy3wa1gkvmld8kmlq
Bathsheba (Memling)
0
40710
166671
2026-04-21T13:42:41Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba ('''walla Suudu Batseba caggal lootgol) ko inɗe ndokkaaɗe c 1480<ref>earlier dated c 1484–45</ref> nebam e dow nate leɗɗe ɗe naalanke Holanndeejo gadano biyeteeɗo Hans Memling waɗi, jooni ko e Staatsgalerie, Stuttgart. Natal ngal ko natal keeringal e teeminannde 15ɓiire, neɗɗo ɓuuɓɗo e nder naalankaagal Renaissance worgo ; hono ɗeen limooje ina keewi feeñde tan ko e nate Ñaawirde Cakkitiinde, tee ina famɗi ɗo ɗe ngoni e anniyaaj..."
166671
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba ('''walla Suudu Batseba caggal lootgol) ko inɗe ndokkaaɗe c 1480<ref>earlier dated c 1484–45</ref> nebam e dow nate leɗɗe ɗe naalanke Holanndeejo gadano biyeteeɗo Hans Memling waɗi, jooni ko e Staatsgalerie, Stuttgart. Natal ngal ko natal keeringal e teeminannde 15ɓiire, neɗɗo ɓuuɓɗo e nder naalankaagal Renaissance worgo ; hono ɗeen limooje ina keewi feeñde tan ko e nate Ñaawirde Cakkitiinde, tee ina famɗi ɗo ɗe ngoni e anniyaaji erotik. Memling ina siforee natal gootal sekulaar nude, e nder panneel hakkundeejo c. 1485 Nate Vanitas Triptyque de la vanité terrestre et de la salvation divine, to suudu defte naalankaagal, Strasbourg.<ref name="r712">Ridderbos et al., 71</ref>
== Limtol ==
Nde holliri Batseba, debbo Uriya Hitiijo, caggal mum Daawuuda, ina wallitaa e korɗo mum nde o ummii e lootorde makko nder suudu, hono no siforaa e 2 Samuwel 11. Batseba ina ɓoornii wutte so wonaa mbaydi ndi korɗo oo ina jogori ɓoornaade kono o ɓoornaaki ɗum no feewi. Rewɓe ɓee ngoni ko e nder galle kono ko adii feɗeendu udditirndu ndu yaltata ko e ladde e asamaan. Batte ɗe Batseba yaltata ɗee ko pillirɗe, e dow mum ko velour ɓaleejo ɓuuɓɗo. Ina woodi 6icfcfo daneejo tokooso e koyngal makko nyaamowal. E nder ladde, laamɗo Daawuuda e suka gorko ina njiyee ina ndarii e balkon toowɗo dow.
Yeeso golloowo oo, jikku mum e comci mum ina njogii batte tiiɗɗe ɗe Rogier van der Weyden holliri e Mariyam debbo. Natal Batseba ina nanndi e ngal Jan van Eyck winndi jooni ngal, hono Woman Bathing, hay so tawii noon oon nate ɓuri wonde ko alkule, ɓuri ko haala.<ref name="r71">Ridderbos et al., 71</ref> Ko luutndii Batseba, ko o ɓuuɓɗo haa laaɓi.
Ko heewi e defte maggal ko taƴaa, ina hollita wonde ko feccere ɓurnde mawnude, ina gasa tawa ko diine, panneel walla triptych mo tana.<ref>Exum, 33</ref>
== Teskorɗe ==
e30sb70568jhm4ql8k7zxu8eci8mxyw
Vittoria Ligari
0
40711
166674
2026-04-21T13:46:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Vittoria Ligari (14 feebariyee 1713 - 9 ut 1783) ko pentoowo Itaalinaajo. Nguurndam e golle Vittoria Ligari jibinaa ko to Milan, sara San Babila, e lewru feebariyee 1713. Yumma makko ko Nunziata Steiningher, baaba makko ko Pietro Ligari. O maayi ko e lewru Duujal hitaande 1783. Golle maantiniiɗe San Giuseppe kon Bambino (Sen Yuusuf e Ɓiɗɗo), hakkunde 1730 e 1783, Fooyre Ligari, suudu defte daartol e naalankaagal Valtellina Tuugnorgal"
166674
wikitext
text/x-wiki
Vittoria Ligari (14 feebariyee 1713 - 9 ut 1783) ko pentoowo Itaalinaajo.
Nguurndam e golle
Vittoria Ligari jibinaa ko to Milan, sara San Babila, e lewru feebariyee 1713. Yumma makko ko Nunziata Steiningher, baaba makko ko Pietro Ligari. O maayi ko e lewru Duujal hitaande 1783.
Golle maantiniiɗe
San Giuseppe kon Bambino (Sen Yuusuf e Ɓiɗɗo), hakkunde 1730 e 1783, Fooyre Ligari, suudu defte daartol e naalankaagal Valtellina
Tuugnorgal
colf7lb6ys2k482fkgch27jy41jibud
166675
166674
2026-04-21T13:47:45Z
SUZYFATIMA
13856
166675
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vittoria Ligari''' (14 feebariyee 1713 - 9 ut 1783) ko pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam e golle ==
Vittoria Ligari jibinaa ko to Milan, sara San Babila, e lewru feebariyee 1713. Yumma makko ko Nunziata Steiningher, baaba makko ko Pietro Ligari. O maayi ko e lewru Duujal hitaande 1783.
== Golle maantiniiɗe ==
San Giuseppe kon Bambino (Sen Yuusuf e Ɓiɗɗo), hakkunde 1730 e 1783, Fooyre Ligari, suudu defte daartol e naalankaagal Valtellina
== Tuugnorgal ==
51mb0ylf7kntemvg8vyo6yd3x1dpssk
166677
166675
2026-04-21T13:50:39Z
SUZYFATIMA
13856
166677
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vittoria Ligari''' (14 feebariyee 1713 - 9 ut 1783) ko pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam e golle ==
Vittoria Ligari jibinaa ko to Milan, sara San Babila, e lewru feebariyee 1713. Yumma makko ko Nunziata Steiningher, baaba makko ko Pietro Ligari. O maayi ko e lewru Duujal hitaande 1783.
== Golle maantiniiɗe ==
San Giuseppe kon Bambino (Sen Yuusuf e Ɓiɗɗo), hakkunde 1730 e 1783, Fooyre Ligari, suudu defte daartol e naalankaagal Valtellina.<ref name="archimagazine">{{cite web|title=Vittoria Ligari biografia|url=http://www.archimagazine.com/bligarivittoria.htm|website=archimagazine|accessdate=5 December 2018|language=it}}</ref><ref name="LOC">{{cite web|title=Ligari, Vittoria, 1713-1783|url=http://id.loc.gov/authorities/names/n85277329.html|website=LC Linked Data Service: Authorities and Vocabularies (Library of Congress)|publisher=The Library of Congress|accessdate=5 December 2018}}</ref><ref name="LBC">{{cite web|title=San Giuseppe e Gesù Bambino|url=http://www.lombardiabeniculturali.it/opere-arte/schede/40040-00412/|website=Lombardia Beni Culturali|accessdate=5 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
omnzmlv7q4hdzsw6hubief4og2rptnb
166678
166677
2026-04-21T13:50:54Z
SUZYFATIMA
13856
166678
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vittoria Ligari''' (14 feebariyee 1713 - 9 ut 1783) ko pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam e golle ==
Vittoria Ligari jibinaa ko to Milan, sara San Babila, e lewru feebariyee 1713. Yumma makko ko Nunziata Steiningher, baaba makko ko Pietro Ligari. O maayi ko e lewru Duujal hitaande 1783.
== Golle maantiniiɗe ==
San Giuseppe kon Bambino (Sen Yuusuf e Ɓiɗɗo), hakkunde 1730 e 1783, Fooyre Ligari, suudu defte daartol e naalankaagal Valtellina.<ref name="archimagazine">{{cite web|title=Vittoria Ligari biografia|url=http://www.archimagazine.com/bligarivittoria.htm|website=archimagazine|accessdate=5 December 2018|language=it}}</ref><ref name="LOC">{{cite web|title=Ligari, Vittoria, 1713-1783|url=http://id.loc.gov/authorities/names/n85277329.html|website=LC Linked Data Service: Authorities and Vocabularies (Library of Congress)|publisher=The Library of Congress|accessdate=5 December 2018}}</ref><ref name="LBC">{{cite web|title=San Giuseppe e Gesù Bambino|url=http://www.lombardiabeniculturali.it/opere-arte/schede/40040-00412/|website=Lombardia Beni Culturali|accessdate=5 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
5e302t84gkzi5wc6lafdkm7ax6mmled
Bathsheba at Her Bath (Veronese)
0
40712
166676
2026-04-21T13:49:27Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Bathsheba at''' Her Bath ko natal nebam e dow canvas, ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Paolo Veronese waɗi, ngal waɗi ko hedde hitaande 1575, jooni ko e galle naalankaagal Lyon, to Farayse. == Tariya == Ngolɗoo gollal ko pentol dewgal ngol soodoowo Venise yamiri. Nde ari Farayse ko e teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere e nder defte laamɓe. Ndeen nde jogaama to Palas Versailles, nde mawninaa dow e bannge nano ngam yahdude e golle leɗɗe. Dowla neldi..."
166676
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bathsheba at''' Her Bath ko natal nebam e dow canvas, ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Paolo Veronese waɗi, ngal waɗi ko hedde hitaande 1575, jooni ko e galle naalankaagal Lyon, to Farayse.
== Tariya ==
Ngolɗoo gollal ko pentol dewgal ngol soodoowo Venise yamiri. Nde ari Farayse ko e teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere e nder defte laamɓe. Ndeen nde jogaama to Palas Versailles, nde mawninaa dow e bannge nano ngam yahdude e golle leɗɗe. Dowla neldi nde to Liyon e hitaande 1811, nde woni hannde ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée des Beaux-Arts de Lyon). Fotde maggal adannde artiraa ko e hitaande 1991, jogaade ɓeydagol caggal laabi kesi ɗii.<ref name="MBA2">{{cite web|title=Véronèse (Paolo Caliari, dit), ''Bethsabée au bain''|url=http://www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/renaissance/bethsabee_au_bain?&startingReq=/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/&from_url=http%3A//www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/departement4598|publisher=Musée des Beaux Arts de Lyon|language=French|accessdate=18 March 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306032247/http://www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/renaissance/bethsabee_au_bain?&startingReq=%2Fsections%2Ffr%2Fcollections-musee%2Fpeintures%2Foeuvres-peintures%2F&from_url=http%3A%2F%2Fwww.mba-lyon.fr%2Fmba%2Fsections%2Ffr%2Fcollections-musee%2Fpeintures%2Fdepartement4598|archivedate=6 March 2009}}</ref>
== Bindi ==
Natal ngal ina hollita dingiral deftere. Ina heewi jaɓeede wonde episod holliraaɗo oo ko 2 Samuwel 11, ɗo Batseba yiytaa e laamɗo Daawuuda gila e tergal galle mum, ina lootoo kikiiɗe. Won e lowre hollitii daartol deftere ceertunde, woni Susannah e mawɓe, ko ɗum woni ko woni e nate ɗee E nder ndee daartol, Susannah ina lootoo e ñalawma ngulɗo, ina ndaara ɗum worɓe ɗiɗo mawɓe (jikkuuji e nder arkaaji ɗii e nder laylaytol) ɓe ɗaɓɓaande mum en jokkondire Susannah salii, ɓe ndartini koye maɓɓe e tuumaade mo ko fenaande.
E nder ndeeɗoo nate, gooto e golle makko keewɗe, Veronese feccii nokku oo e pecce ɗiɗi ceertuɗe jokkondirɗe e nanondiral e nder kalaaji e chiaroscuro doole. Mawɗo oo ina ɓoornii comci butoŋ kaŋŋe ɗi sifaa Dogeeji Venezuela. Juuɗe kollitooje e dow pittaali ina mbaawi hollirde mawningol dewgal walla kawral hakkunde galleeji ɗiɗi doole Venezuela.<ref name="MBA">{{cite web|title=Véronèse (Paolo Caliari, dit), ''Bethsabée au bain''|url=http://www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/renaissance/bethsabee_au_bain?&startingReq=/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/&from_url=http%3A//www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/departement4598|publisher=Musée des Beaux Arts de Lyon|language=French|accessdate=18 March 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306032247/http://www.mba-lyon.fr/mba/sections/fr/collections-musee/peintures/oeuvres-peintures/renaissance/bethsabee_au_bain?&startingReq=%2Fsections%2Ffr%2Fcollections-musee%2Fpeintures%2Foeuvres-peintures%2F&from_url=http%3A%2F%2Fwww.mba-lyon.fr%2Fmba%2Fsections%2Ffr%2Fcollections-musee%2Fpeintures%2Fdepartement4598|archivedate=6 March 2009}}</ref>
== Lartol ==
Natal ngal ina haalee e tiitoonde zina jokkondirnde e nde Aadi.<ref>{{cite web|title=Véronèse, ''Bethsabée au bain''|url=http://arts.ens-lsh.fr/buraglio/oeuvre/10_veronese_ref.htm|publisher=Arts-ens-lsh|language=French|accessdate=18 March 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090511131858/http://arts.ens-lsh.fr/buraglio/oeuvre/10_veronese_ref.htm|archivedate=11 May 2009}}</ref>E wiyde daartiyankooɓe naalankaagal biyeteeɗo Daniel Arasse e Joséphine Le Foll,<ref>{{cite web|title=La Bethsabée au bain de Véronèse : tableau de mariage, allégorie morale, procès en justice ? L'iconographie à l'épreuve de la peinture vénitienne|author=Joséphine Le Foll|url=http://cral.ehess.fr/document.php?id=562|publisher=Centre de recherches sur les arts et le langage|language=French|accessdate=18 March 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720214607/http://cral.ehess.fr/document.php?id=562|archivedate=20 July 2011}}</ref> daartol deftere ɗiɗi ina njillondiri e ndeeɗoo nate:<ref>{{cite web|title=Bethsabée au bain|url=http://www.cineclubdecaen.com/peinture/peintres/veronese/bethsabeeaubain.htm|publisher=Cine club de Caen|language=French|accessdate=18 March 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328171424/http://www.cineclubdecaen.com/peinture/peintres/veronese/bethsabeeaubain.htm|archivedate=28 March 2010|url-status=live}}</ref>
Tiitoonde Susanna ina hollira e woodgol ɓuuɓri e mawɗo, kono ko gooto tan (so neɗɗo miijiima wonde mawɓe ɓee ko kamɓe ngoni e arkeeji ɗii, tawi noon woodgol neɗɗo e boɗeejo e yeeso ko huunde nde faamnaaka).
Tiitoonde Daawuuda e Batseba ina jogii Daawuuda ɓooyɗo, ɗum noon ko huunde nde meeɗaa waɗde haa teeŋti noon nde naalankooɓe ɓee keewi rewde Biibal, ɗo Daawuuda neldi nulaaɗo suka to Batseba, wonaa yahde hawrude e mum e yeeso mum, hono no natal Jan Matsys waɗiri e nder Louvre nii. Kono e nate goɗɗe ɗee e ndeeɗoo toɓɓere ko sahaa e sahaa fof ko Daawuuda e hoore mum ari yiyde Batseba, ko noon wonata ɗoo.
== Tuugnorgal ==
6930rjhl3aj5cl4zmygyxjbuyy8v9gq
Bathsheba at Her Bath (Hayez)
0
40713
166679
2026-04-21T13:54:38Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba e lootorde''' mum (e ɗemngal itaaliyee: Betsabea al bagno) ko nate daartol ɗe naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Francesco Hayez waɗi e hitaande 1834.<ref>Mazzocca p.234</ref> Ina hollita daartol Batseba mo laamɗo Isra’iila biyeteeɗo Daawuuda, jom suudu mum garoowo, ƴeewi ina loota. Ko ɗum tiitoonde ɓurnde lollude wonande naalankooɓe gila e jamaanu Renaissance haa jooni.<ref>Jones, Murray & Murray pp. 144–45</ref> Hayez penti dingiral..."
166679
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba e lootorde''' mum (e ɗemngal itaaliyee: Betsabea al bagno) ko nate daartol ɗe naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Francesco Hayez waɗi e hitaande 1834.<ref>Mazzocca p.234</ref> Ina hollita daartol Batseba mo laamɗo Isra’iila biyeteeɗo Daawuuda, jom suudu mum garoowo, ƴeewi ina loota. Ko ɗum tiitoonde ɓurnde lollude wonande naalankooɓe gila e jamaanu Renaissance haa jooni.<ref>Jones, Murray & Murray pp. 144–45</ref> Hayez penti dingiral ngal e mbaadi romantism ascendant e kitaale 1830. O waɗiino ko adii ɗuum natal Bathsheba ngam William I mo Württemberg ina waɗi nate ceertuɗe no feewi.<ref>{{Cite web|title=Francesco Hayez (Venice 1791–1882 Milan)|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6510043|access-date=2025-02-24|website=[[Christie's]]}}</ref>
So tawii noon binndol ngol e hitaande 1834 ngol ina woni hannde e defterdu keeriindi, ɗiɗaɓol ngol peewnaa e hitaande 1845 ina woni hannde e defterdu Pinacoteca di Brera to Milan.<ref>{{Cite web|title=Betsabea al bagno. Bethsabea al bagno|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/HistoricOrArtisticProperty/0300180594|access-date=2025-02-24|website=Catalogo generale dei Beni Culturali|publisher=[[Ministry of Culture (Italy)]]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
fieyjipf8lmca7a8r358m5vc9jz7h2i
Bathsheba at Her Bath (Ricci)
0
40714
166680
2026-04-21T13:58:04Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba to Bath''' mum ko nate nebam e dow canvas c.1720 e naalanke Venezuela biyeteeɗo Sebastiano Ricci mo woni e nder defterdu galle ñeeñal, Budapest. Ko huunde huuɓtodinnde e nder naalankooɓe, ko ɗum woni ko adii e nate ɗiɗi ɗe Ricci holliti e tiitoonde ndee. Natal ngal hollirii daartol deftere nde (hono no siforaa e 2 Samuwel 11) ko fayti e fooɗtude Batseba, debbo Uriya Hitiijo, e juuɗe laamɗo Isra’iila, Daawuuda. E nder nate ɗee, Batseb..."
166680
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba to Bath''' mum ko nate nebam e dow canvas c.1720 e naalanke Venezuela biyeteeɗo Sebastiano Ricci mo woni e nder defterdu galle ñeeñal, Budapest. Ko huunde huuɓtodinnde e nder naalankooɓe, ko ɗum woni ko adii e nate ɗiɗi ɗe Ricci holliti e tiitoonde ndee.
Natal ngal hollirii daartol deftere nde (hono no siforaa e 2 Samuwel 11) ko fayti e fooɗtude Batseba, debbo Uriya Hitiijo, e juuɗe laamɗo Isra’iila, Daawuuda. E nder nate ɗee, Batseba, tawi ina tawtoree maccuɓe rewɓe nayo, ina loota e nder weeyo, tawi laamɗo Daawuuda ina ndaara ɗum gila e dow suudu mum saraaji mum. E nder ko nanndi e naalankooɓe woɗɓe Ricci hollitii Bathsheba ko huunde nde alaa nafoore e jom njurum, ɗum noon ina yaafnoo jikkuuji bonɗi ɗi Daawuuda waɗi caggal ɗuum, ko neldude mo ɓataake ngam noddude mo to galle mum, waɗde mo reedu.<ref>{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/r/ricci/sebastia/2/2bathshe.html|title=Bathsheba at her Bath|publisher=Web Gallery of Art|accessdate=27 June 2020}}</ref>
Batseba, Sebastiano Ricci, hitaande 1725, to galle njulaagu, to Berlin
No golle Ricci goɗɗe ɗee nii, caggal mum ko koloñaal e balkon e pentol ngol ina yayna no feewi e annoore tawa ina waɗi ɓuuɓri seeɗa no feewi. Meere Batseba ina hollira no o ndaarirta e nder daarorgal e laamu Daawuuda e no o ɓoornii wutte.
E nder golle Ricci caggal ɗuum, natal Daawuuda lomtinaama e gooto e nulaaɓe makko.
== Ƴeew kadi ==
100 nate mawɗe, 1980 e nder yeewtere BBC
== Tuugnorgal ==
7tjf2nmam9gidj5edwfskxhsju3echi
Bathsheba at the Bath
0
40715
166681
2026-04-21T14:07:56Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba to''' Bath ko natal daartol hitaande 1817 ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo David Wilkie waɗi.<ref>Wright, Gordon, & Smith p.824</ref> Nde hollirta ko dingiral deftere nde Batseba, laamɗo Israayiil Daawuuda, ina ƴeewa ɗum, ina loota, ina naatna ɗum. Wilkie ina joginoo batte e mbaadi Rembrandt ngam ndeeɗoo natal .<ref>Turner p.283</ref>Haala kaa ina heewi yiɗeede gila e jamaanu Renaissance, ɗiɗaɓo caggal hare Daawuuda e Goliat e nder nate..."
166681
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba to''' Bath ko natal daartol hitaande 1817 ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo David Wilkie waɗi.<ref>Wright, Gordon, & Smith p.824</ref> Nde hollirta ko dingiral deftere nde Batseba, laamɗo Israayiil Daawuuda, ina ƴeewa ɗum, ina loota, ina naatna ɗum. Wilkie ina joginoo batte e mbaadi Rembrandt ngam ndeeɗoo natal .<ref>Turner p.283</ref>Haala kaa ina heewi yiɗeede gila e jamaanu Renaissance, ɗiɗaɓo caggal hare Daawuuda e Goliat e nder nate laamɗo oo.<ref>Jones, Murray & Murray p.144-45</ref>Ko huunde nde heewaani yiyeede e Wilkie hay so tawii noon, mo ɓuri anndeede e oo sahaa ko e nate tokoose ɗe nguurndam ñalnde kala.<ref>{{cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/bathsheba-bath|title=Bathsheba at the Bath}}</ref>
Wilkie hollitii natal ngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer e hitaande 1818 ɗo ngal ñiŋaa e jaayndeeji haa arti noon e jaaynde Radical The Examiner.<ref>Tromans p.10 & 60</ref> Hannde ko e nder defterdu Galle ñeeñal Walker to Liverpool, nde heɓaa e hitaande 1932.<ref>{{cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/bathsheba-bath|title=Bathsheba at the Bath}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ppsckw0mzro7pemtb7ojnjn2vtwtyhq
Bathsheba at the Fountain
0
40716
166682
2026-04-21T14:12:10Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba to''' ɓuuɓri ko nate ɗe Peter Paul Rubens timmini hedde hitaande 1635.<ref name="wga">{{cite web|title=Bathsheba at the Fountain by RUBENS, Peter Paul|url=https://www.wga.hu/html_m/r/rubens/15biblic/09bathsh.html|website=www.wga.hu|publisher=Web Gallery of Art|accessdate=14 October 2020}}</ref> == Kuje == Cakaari man woni Batseba, jikku nder Bibel. O debbo Uriya Hetiijo. Daartol ngol, ngol limtaa e nder 2 Samuwel 11, ina siftina no laamcfo Daawu..."
166682
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba to''' ɓuuɓri ko nate ɗe Peter Paul Rubens timmini hedde hitaande 1635.<ref name="wga">{{cite web|title=Bathsheba at the Fountain by RUBENS, Peter Paul|url=https://www.wga.hu/html_m/r/rubens/15biblic/09bathsh.html|website=www.wga.hu|publisher=Web Gallery of Art|accessdate=14 October 2020}}</ref>
== Kuje ==
Cakaari man woni Batseba, jikku nder Bibel. O debbo Uriya Hetiijo. Daartol ngol, ngol limtaa e nder 2 Samuwel 11, ina siftina no laamcfo Daawuuda, holliraaɗo no 6icfcfo tokooso e dow balkon to dow nano, yi’i Batseba ina loota, o yidi mo. Ndee natal hollirta ko o heɓi ɓataake ummoraade e Daawuuda, noddaango makko e batu cuuɗiiɗo ina yettinee.<ref name="tte2">{{cite web|title=Description Of The Painting By Peter Rubens "Bathsheba At The Fountain"|url=https://tt.energine.org/2582-description-of-peter-rubenss-painting-bathsheba-at-th.html|website=Energine.|accessdate=14 October 2020}}{{Dead link|date=September 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
Batseba ina tawtoree golloowo debbo ina ɓuuɓna gite mum. Ina woodi kadi maccuɗo Afriknaajo yettinoowo ɓataake Daawuuda. Kuɗol ina woni e koyɗe makko. Batseba ina 6uuccoo ina ndaara to wocfcfi.<ref name="tte">{{cite web|title=Description Of The Painting By Peter Rubens "Bathsheba At The Fountain"|url=https://tt.energine.org/2582-description-of-peter-rubenss-painting-bathsheba-at-th.html|website=Energine.|accessdate=14 October 2020}}{{Dead link|date=September 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Tuugnorgal ==
dkyiltxb2516cxyxyf7ucaawry8ponj
Bathsheba with King David's Letter
0
40717
166683
2026-04-21T14:24:23Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Batseba e ɓataake''' Daawuuda ko nate nebam e dow canvas ɗe Willem Drost waɗi e hitaande 1654, kollitooje jikku Batseba e nder deftere nde. Nde feewnaa ko adii nde naalanke oo ummotoo Itali e sahaa gooto e jannginoowo makko Rembrandt Bathsheba at Her Bat''h''<ref name="Nippon2">{{in lang|ja}}『ルーヴル美術館展 17世紀ヨーロッパ絵画』ルーヴル美術館、国立西洋美術館、京都市美術館、日本テレビ放送網(2009年..."
166683
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Batseba e ɓataake''' Daawuuda ko nate nebam e dow canvas ɗe Willem Drost waɗi e hitaande 1654, kollitooje jikku Batseba e nder deftere nde. Nde feewnaa ko adii nde naalanke oo ummotoo Itali e sahaa gooto e jannginoowo makko Rembrandt Bathsheba at Her Bat''h''<ref name="Nippon2">{{in lang|ja}}『ルーヴル美術館展 17世紀ヨーロッパ絵画』ルーヴル美術館、国立西洋美術館、京都市美術館、日本テレビ放送網(2009年) ("Louvre Museum Exhibition: 17th Century European Paintings" Louvre Museum, National Museum of Western Art, Kyoto Municipal Museum of Art, Nippon Television Network Corporation) (2009), page 198</ref> - golle ɗee ɗiɗi fof cuɓii ko hollirde laamɗo Daawuuda ina seedtoo lootgol makko kono ko o keɓoowo ɓataake makko caggal ɗuum, rokki ɗum miijo ɓurngo yuumtude e Bathsheba psychological conflict to Davidy.
Ina anndaa wonde e nder deftere Jean-Jacques-Joseph Leroy d’Etiolles, cirridiiɗo lolluɗo e teeminannde 19ɓiire, caggal ɗuum e deftere Louis Alfred Caroillon de Vandeul, meer Soisy-sur-Seine, mo wasiyii nde e juuɗe Louvre, ɗo nde woni haa jooni.<ref>{{in lang|nl}} {{cite web|url=https://rkd.nl/nl/explore/images/285859|title=RKD entry}}</ref><ref>{{in lang|fr}} {{cite web|url=http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=13848|title=Catalogue entry}}</ref>
== Lartol ==
Debbo cukalel jogiiɗo wutte perle caggal Drost (Musée d’art métropolitain- koppi golle to Dresden holliroowo debbo gooto e Batseba kono ko adii ɗuum ina sikkaa hollirii Hendrickje Stoffels.
Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina cikka ko ɗum huunde nde pentoowo oo waɗi, kono woɗɓe ina njaɓaani ɗum - Wilhelm Valentiner inniri ɗum ko sentimental, Kunoth-Leifels wiyi ko ɗum tan woni eɓɓoore almuudo ngam yeñtinde golle Rembrandt ɗe njiylotonoo e nder hoore mum, ɗe keɓii tan ko to bannge keerol teque a techro. Werner Sumowski e Bruno Fucard ina mbiya wonde Drost yiɗaano yeñtinde Bathsheba mo Rembrandt waɗi, kono ko ngam waɗde golle ɓurɗe laaɓtude tawa o rewtaani e mbaadi joom mum.<ref name="Bikker144">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 14</ref><ref name="Bikker573">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 57</ref>
Drost huutoriima canvas ɓurɗo famɗude e Bathsheba to Her Bath, o tuugnii e binndol ngol ko e nate Bathsheba ɗe Rembrandt waɗi e hitaande 1643.<ref name="Bikker143">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 14</ref> O waɗti mo e suudu ɓurndu niɓɓiɗde e no Rembrandt waɗiri ɗum e hitaande 1645 e hollirde tan ko ɓanndu makko toowndu, kono o itti heen nate ɓaleeje ɗe gollooɓe ɓee mbaɗi, o limti palet makko tan ko e tonngooɗe daneeje, ɓaleeje e ɓaleeje.<ref name="Bikker142">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 14</ref> O huutortoo ko batte chiaroscuro tiiɗɗe ngam teeŋtinde mo tawa omo jokki e seertude hay e ɓalndu makko ina ɓuuɓna.<ref name="Slui4">Eric Jan Sluijter, ''Rembrandt and the Female Nude.'' Amsterdam University Press, 2006, pages 365-366</ref> Ndeke, batte Rembrandt tan ko jokkere enɗam, jokkere enɗam makko e junngo wooto, e ɓoornaade comci nannduɗi e ɗiin .<ref name="Bikker55">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 55</ref>Ceertugol ngol ina hollita wonde Drost ina joginoo semmbe e Rembrandt kono ina yiɗi ƴettude feere ɓurnde estetik e joom mum.<ref name="Slui3">Eric Jan Sluijter, ''Rembrandt and the Female Nude.'' Amsterdam University Press, 2006, pages 365-366</ref><ref name="Bikker13">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 13</ref> Natal dille ina waɗi nafoore e Rembrandt e almuɓɓe mum, no yiyraa ɗoo e tilde noppi ɗii nii, ina hollita wonde Batseba daraaki tan ina ndaara ƴeewoowo oo, kono ina jogori wirnude.<ref name="Nippon">{{in lang|ja}}『ルーヴル美術館展 17世紀ヨーロッパ絵画』ルーヴル美術館、国立西洋美術館、京都市美術館、日本テレビ放送網(2009年) ("Louvre Museum Exhibition: 17th Century European Paintings" Louvre Museum, National Museum of Western Art, Kyoto Municipal Museum of Art, Nippon Television Network Corporation) (2009), page 198</ref>
Taarduuji hakkundeeji ɗi kurjuruuji juuɗe Batseba mbaɗi, ko huunde ɓurnde teeŋtude e teskinnde e golle ɗee, ina njirloo e motiiji cirkooji e mbaydiiji softuɗi e mbaydi makko les, e ŋoral ɓalewal e ŋoral ŋoral .<ref name="Bikker14">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 14</ref><ref name="Bikker572">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 57</ref>Pose makko cirƴam ina fawii e natal debbo gooto mo Palma il Vecchio waɗi, ko adii ɗuum ko e nder galleeji defte Berlin kono jooni majjii.<ref name="Bikker57">Jonathan Bikker, ''Willem Drost (1633-1659): A Rembrandt Pupil in Amsterdam and Venice.'' Yale University Press, 2006, page 57</ref><ref name="Slui2">Eric Jan Sluijter, ''Rembrandt and the Female Nude.'' Amsterdam University Press, 2006, pages 365-366</ref>Sifaa ɓanndu makko toowndu nduu kadi ina nanndi e A Blonde Woman mo Vecchio winndi e Flora mo Titian winndi, ina siftina ƴeewoowo oo laaɓndal wonde Rembrandt (e rewrude e makko Drost) ina joginoo semmbe no feewi e pentooɓe Venezuela rewrude e binndi e (e nder haala Flora) rewrude e koppi golle ɗee ndeen e nder defterdu Holannda keeriiɗo. Golle Drost ɗee kadi ina nanndi e natal Rembrandt waɗi e hitaande 1656, ngal Vecchio ƴettiti ngal e hoore mum.<ref name="Slui">Eric Jan Sluijter, ''Rembrandt and the Female Nude.'' Amsterdam University Press, 2006, pages 365-366</ref> Hay caggal mum Drost ina joginoo batte e naalankaagal Venise, o fenti Flora makko e kitaale 1650.<ref>{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2017/master-paintings-n09601/lot.20.html|title=Lot entry}}</ref>
== Tuugnorgal ==
keesx8co9i0x1ycttvru95k32ah704g
Francesca Magliani
0
40718
166684
2026-04-21T14:35:33Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Franceska Gambakorta Magliani ko pentoowo itaalinaajo, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1845, to Palermo, Laamu Sisili ɗiɗi. Nguurndam Laamɗo debbo biyeteeɗo Margherita mo Savoie penti ɗum ko Magliana Magliani janngii e les njiimaandi jannginooɓe keeriiɓe to Palermo, caggal ɗuum o ummii Firenze ngam janngude e les njiimaandi porfeseeruuji Beducci e Michele Gordigiani. O waɗii jibinannde jaagorgal ɓooyngal. Ina jeyaa e golle makko : Natal yumma makko, Modesty e Vani..."
166684
wikitext
text/x-wiki
Franceska Gambakorta Magliani ko pentoowo itaalinaajo, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1845, to Palermo, Laamu Sisili ɗiɗi.
Nguurndam
Laamɗo debbo biyeteeɗo Margherita mo Savoie penti ɗum ko Magliana
Magliani janngii e les njiimaandi jannginooɓe keeriiɓe to Palermo, caggal ɗuum o ummii Firenze ngam janngude e les njiimaandi porfeseeruuji Beducci e Michele Gordigiani. O waɗii jibinannde jaagorgal ɓooyngal. Ina jeyaa e golle makko : Natal yumma makko, Modesty e Vanity, Natal depitee Guido Baccelli, jaagorde jaŋde renndo, e Natal Agostino Magliani, jom suudu makko, gonnooɗo jaagorde kaalis. O teskaama e nate makko, e kuutoragol makko pastel. To Exposition Beatrice to Firenze, o neldi fotooje laamɗo e laamɗo debbo biyeteeɗo Umberto e Margherita.
Caggal ɗuum, naalanke oo waɗii natal laamɗo debbo biyeteeɗo Elena mo Savoy (caggal 1896), ngal woni ko e galle laamorɗo Quirinale, ngal hollitaama e koolol biyeteengol The Quirinale. Gila e dental leydi Itali haa e ñalɗi men, baɗnooɗi tuggi 30 noowammbar 2011 haa ñalnde 17 mars 2012 to Galle Quirinale, e ñalɗi mawningol duuɓi 150 dental leydi Itali.
Tuugnorgal
2ntifql9t3bwzugs67dg9rl2juaszcl
166685
166684
2026-04-21T14:38:13Z
SUZYFATIMA
13856
166685
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Franceska Gambakorta Magliani''' ko pentoowo itaalinaajo, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1845, to Palermo, Laamu Sisili ɗiɗi.
== Nguurndam ==
Laamɗo debbo biyeteeɗo Margherita mo Savoie penti ɗum ko Magliana
Magliani janngii e les njiimaandi jannginooɓe keeriiɓe to Palermo, caggal ɗuum o ummii Firenze ngam janngude e les njiimaandi porfeseeruuji Beducci e Michele Gordigiani. O waɗii jibinannde jaagorgal ɓooyngal. Ina jeyaa e golle makko : Natal yumma makko, Modesty e Vanity, Natal depitee Guido Baccelli, jaagorde jaŋde renndo, e Natal Agostino Magliani, jom suudu makko, gonnooɗo jaagorde kaalis. O teskaama e nate makko, e kuutoragol makko pastel. To Exposition Beatrice to Firenze, o neldi fotooje laamɗo e laamɗo debbo biyeteeɗo Umberto e Margherita.
Caggal ɗuum, naalanke oo waɗii natal laamɗo debbo biyeteeɗo Elena mo Savoy (caggal 1896), ngal woni ko e galle laamorɗo Quirinale, ngal hollitaama e koolol biyeteengol The Quirinale. Gila e dental leydi Itali haa e ñalɗi men, baɗnooɗi tuggi 30 noowammbar 2011 haa ñalnde 17 mars 2012 to Galle Quirinale, e ñalɗi mawningol duuɓi 150 dental leydi Itali.
== Tuugnorgal ==
hhpsh5oe3hh43rcu6q33c505q6ibuf2
166686
166685
2026-04-21T14:41:21Z
SUZYFATIMA
13856
166686
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Franceska Gambakorta Magliani''' ko pentoowo itaalinaajo, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1845, to Palermo, Laamu Sisili ɗiɗi.
== Nguurndam ==
Laamɗo debbo biyeteeɗo Margherita mo Savoie penti ɗum ko Magliana
Magliani janngii e les njiimaandi jannginooɓe keeriiɓe to Palermo, caggal ɗuum o ummii Firenze ngam janngude e les njiimaandi porfeseeruuji Beducci e Michele Gordigiani. O waɗii jibinannde jaagorgal ɓooyngal. Ina jeyaa e golle makko : Natal yumma makko, Modesty e Vanity, Natal depitee Guido Baccelli, jaagorde jaŋde renndo, e Natal Agostino Magliani, jom suudu makko, gonnooɗo jaagorde kaalis. O teskaama e nate makko, e kuutoragol makko pastel. To Exposition Beatrice to Firenze, o neldi fotooje laamɗo e laamɗo debbo biyeteeɗo Umberto e Margherita.
Caggal ɗuum, naalanke oo waɗii natal laamɗo debbo biyeteeɗo Elena mo Savoy (caggal 1896), ngal woni ko e galle laamorɗo Quirinale, ngal hollitaama e koolol biyeteengol The Quirinale. Gila e dental leydi Itali haa e ñalɗi men, baɗnooɗi tuggi 30 noowammbar 2011 haa ñalnde 17 mars 2012 to Galle Quirinale, e ñalɗi mawningol duuɓi 150 dental leydi Itali.
<ref>[https://catalogo.beniculturali.it/detail/HistoricOrArtisticProperty/0100398298 Francesca Magliani]</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 270-271.</ref><ref>{{cite web|title=Il giornale dell'arte, 2011|url=http://www.ilgiornaledellarte.com/articoli/2011/11/110917.html|access-date=2025-12-02|archive-date=2019-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20191123080617/https://www.ilgiornaledellarte.com/articoli/2011/11/110917.html|url-status=dead}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
4acm44z6qgkpvy9x4y45viw5wd86t0p
Lilla Maldura
0
40719
166687
2026-04-21T14:42:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lilla Maldura (fl. 1876–1887) ko pentoowo, ko ɓuri heewde ko e nder galleeji e nder eklesiyaaji, kono kadi e nder leydi, e nebam e ndiyam. Maldura jibinaa ko to Naples, baaba mum ko Itaalinaajo, yumma mum ko Españoolnaajo. O janngi ko e juuɗe porfeseer Federiko Maldarelli, caggal ɗuum o janngi koolol ndiyam e juuɗe porfeseer Francesco Mancini. O heewi ko hollirde ko e Promotrice Naples. O waɗii kadi koolol to Londres. Ina jeyaa e golle makko « nder suudu dewal..."
166687
wikitext
text/x-wiki
Lilla Maldura (fl. 1876–1887) ko pentoowo, ko ɓuri heewde ko e nder galleeji e nder eklesiyaaji, kono kadi e nder leydi, e nebam e ndiyam.
Maldura jibinaa ko to Naples, baaba mum ko Itaalinaajo, yumma mum ko Españoolnaajo. O janngi ko e juuɗe porfeseer Federiko Maldarelli, caggal ɗuum o janngi koolol ndiyam e juuɗe porfeseer Francesco Mancini. O heewi ko hollirde ko e Promotrice Naples. O waɗii kadi koolol to Londres. Ina jeyaa e golle makko « nder suudu dewal Immacolata » e nder jumaa Gerolamini. O pentii leyɗeele keewɗe e nder Kampani.
Tuugnorgal
7e8eafl1dxefz5ud9x1gynkjcyseqpe
166688
166687
2026-04-21T14:49:52Z
SUZYFATIMA
13856
166688
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lilla Maldura''' (fl. 1876–1887) ko pentoowo, ko ɓuri heewde ko e nder galleeji e nder eklesiyaaji, kono kadi e nder leydi, e nebam e ndiyam.
Maldura jibinaa ko to Naples, baaba mum ko Itaalinaajo, yumma mum ko Españoolnaajo. O janngi ko e juuɗe porfeseer Federiko Maldarelli, caggal ɗuum o janngi koolol ndiyam e juuɗe porfeseer Francesco Mancini. O heewi ko hollirde ko e Promotrice Naples. O waɗii kadi koolol to Londres. Ina jeyaa e golle makko « nder suudu dewal Immacolata » e nder jumaa Gerolamini. O pentii leyɗeele keewɗe e nder Kampani.
== Tuugnorgal ==
9ffegswb3rsrnoamhh2v5h5usshuhvo
166689
166688
2026-04-21T14:51:48Z
SUZYFATIMA
13856
166689
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lilla Maldura''' (fl. 1876–1887) ko pentoowo, ko ɓuri heewde ko e nder galleeji e nder eklesiyaaji, kono kadi e nder leydi, e nebam e ndiyam.
Maldura jibinaa ko to Naples, baaba mum ko Itaalinaajo, yumma mum ko Españoolnaajo. O janngi ko e juuɗe porfeseer Federiko Maldarelli, caggal ɗuum o janngi koolol ndiyam e juuɗe porfeseer Francesco Mancini. O heewi ko hollirde ko e Promotrice Naples. O waɗii kadi koolol to Londres. Ina jeyaa e golle makko « nder suudu dewal Immacolata » e nder jumaa Gerolamini. O pentii leyɗeele keewɗe e nder Kampani.<ref>[http://www.istitutomatteucci.it/it/dizionario-degli-artisti/maldura-lilla Istituto Matteucci] biography.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 273.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
g8c8mkdv70dvvngccruu0asodx03g8r
Faustina Maratti
0
40720
166690
2026-04-21T14:54:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Faustina Maratti (hedde 1679 haa 1745) ko jimoowo e pentoowo Itaalinaajo. Nguurndam Maratti jibinaa ko to Rome, ɓiy pentoowo biyeteeɗo Carlo Maratta (walla Maratti). Gila e cukaagu makko, o heɓi jaŋde moƴƴere, nde o heɓi jimɗi, ñeeñal, ko ɓuri heen heewde ko jimɗi. Nafoore makko addani Gianjoorjiyo Sforsa Cesarini, ɓiy laamɗo Genzano, sara Rome, ɗo Maratta rewnoo ɗoo. Caggal nde o salii, Sforza Cesarini etinooma nanngude mo nde o yahrata e misa e yumma m..."
166690
wikitext
text/x-wiki
Faustina Maratti (hedde 1679 haa 1745) ko jimoowo e pentoowo Itaalinaajo.
Nguurndam
Maratti jibinaa ko to Rome, ɓiy pentoowo biyeteeɗo Carlo Maratta (walla Maratti). Gila e cukaagu makko, o heɓi jaŋde moƴƴere, nde o heɓi jimɗi, ñeeñal, ko ɓuri heen heewde ko jimɗi. Nafoore makko addani Gianjoorjiyo Sforsa Cesarini, ɓiy laamɗo Genzano, sara Rome, ɗo Maratta rewnoo ɗoo. Caggal nde o salii, Sforza Cesarini etinooma nanngude mo nde o yahrata e misa e yumma makko e sehilaaɓe makko. O dañii caɗeele, kono e nder hare ndee o gaañiiɗo e wuttulo nano, o acci ƴiiƴam. Sforza Cesarini ñaawaa kasoo, dogi, dogi fayde Espaañ.
E hitaande 1704, darnde makko jaambaaro heɓi mo nokku e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde binndol Arcadia, e innde Aglauro Cidonia. Ko ɗoo o hawri e yimoowo biyeteeɗo Giambattista Felice Zappi, awokaa ummoriiɗo Imola mo o resi e hitaande 1705. Galle maɓɓe wonti dingiral binndol lollungal : yimɓe tawtoranooɓe ɓee ina njeyaa heen, e nder woɗɓe ɓee, Georg Friedrich Händel, Domenico Scarlatti, Giovanni Vincenzo Marimbeni Grambeni. Ɓe ɗiɗo fof njibini ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo : Rinaldo e hitaande 1709 (mo maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum) e Luigi e hitaande 1712. O wonti debbo jom suudu e hitaande 1719.
Golle makko ina mbaɗi 38 sonet bayyinaaɗe e deftere jom suudu makko Rime e hitaande 1723. Ɗe ngoni ko e mbaadi Petrarchesque, fawaade e kuule ɗe ganndo yimre biyeteeɗo Crescimbeni sosi. Won heen ko golle baaba makko njiylotoo, won heen kadi ina njiyloo koye mum en e nate rewɓe e nder leydi Room.
Golle cuɓaaɗe
Canzoniere mo Maratti (walla Aglauro Cidonia) winndi ina waɗi tan ko 38 sonet bayyinaaɗi, wondude e aayeeji jom suudu makko, ko adii fof e hitaande 1723 e nder deftere Rime, « Giovanni Battista Felice Zappi e Faustina Maratti, debbo makko, ɓeydi heen ko ɓuri heewde e jimɗi goɗɗi ɗi Armodia Romeca winndi ». Ɗee ko sonetuuji baɗɗi no Petrarque nii, ɗi mbaydi mum en ina ŋarɗi, ɗi mbaylaaki e fawaade e canonuuji teoriyanke biyeteeɗo Giovanni Mario Crescimbeni. Sonetuuji sukaaɓe ɗii ina njoginoo e tiitoonde mum en rewɓe mawɓe e nder winndere Roomnaaɓe (Veturia, Tuzia, Porzia, Lucrezia), ina keewi heɓde heen miijo e nate baaba makko Carlo Maratta. Ko ɓuri nanndude heen ko jimɗi duuɓi mawɗi jimɗi, e mbaydi pooɗondiral, giɗli galle walla mette maayde ɓiɗɗo maɓɓe Rinaldo.
Won e jimɗi heddiiɗi ɗi njaltinaaka e nguurndam Faustina ina nganndaa : 5 sonet e epistoletta njaltinaa e mbaydi sappo e joyaɓiri jimɗi jom suudu Zappi ; epistoletta oo ina seedtoo wonde Maratti winndaani sonet tan.
O sankii ko e hitaande 1745 to Rome, o wirnaa ko e jumaa San Karlo alle Quatro Fontane.
Tuugnorgal
qfomsw78owphoiere7ks6j63earha6v
166691
166690
2026-04-21T14:56:21Z
SUZYFATIMA
13856
166691
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Faustina Maratti''' (hedde 1679 haa 1745) ko jimoowo e pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Maratti jibinaa ko to Rome, ɓiy pentoowo biyeteeɗo Carlo Maratta (walla Maratti). Gila e cukaagu makko, o heɓi jaŋde moƴƴere, nde o heɓi jimɗi, ñeeñal, ko ɓuri heen heewde ko jimɗi. Nafoore makko addani Gianjoorjiyo Sforsa Cesarini, ɓiy laamɗo Genzano, sara Rome, ɗo Maratta rewnoo ɗoo. Caggal nde o salii, Sforza Cesarini etinooma nanngude mo nde o yahrata e misa e yumma makko e sehilaaɓe makko. O dañii caɗeele, kono e nder hare ndee o gaañiiɗo e wuttulo nano, o acci ƴiiƴam. Sforza Cesarini ñaawaa kasoo, dogi, dogi fayde Espaañ.
E hitaande 1704, darnde makko jaambaaro heɓi mo nokku e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde binndol Arcadia, e innde Aglauro Cidonia. Ko ɗoo o hawri e yimoowo biyeteeɗo Giambattista Felice Zappi, awokaa ummoriiɗo Imola mo o resi e hitaande 1705. Galle maɓɓe wonti dingiral binndol lollungal : yimɓe tawtoranooɓe ɓee ina njeyaa heen, e nder woɗɓe ɓee, Georg Friedrich Händel, Domenico Scarlatti, Giovanni Vincenzo Marimbeni Grambeni. Ɓe ɗiɗo fof njibini ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo : Rinaldo e hitaande 1709 (mo maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum) e Luigi e hitaande 1712. O wonti debbo jom suudu e hitaande 1719.
Golle makko ina mbaɗi 38 sonet bayyinaaɗe e deftere jom suudu makko Rime e hitaande 1723. Ɗe ngoni ko e mbaadi Petrarchesque, fawaade e kuule ɗe ganndo yimre biyeteeɗo Crescimbeni sosi. Won heen ko golle baaba makko njiylotoo, won heen kadi ina njiyloo koye mum en e nate rewɓe e nder leydi Room.
== Golle cuɓaaɗe ==
Canzoniere mo Maratti (walla Aglauro Cidonia) winndi ina waɗi tan ko 38 sonet bayyinaaɗi, wondude e aayeeji jom suudu makko, ko adii fof e hitaande 1723 e nder deftere Rime, « Giovanni Battista Felice Zappi e Faustina Maratti, debbo makko, ɓeydi heen ko ɓuri heewde e jimɗi goɗɗi ɗi Armodia Romeca winndi ». Ɗee ko sonetuuji baɗɗi no Petrarque nii, ɗi mbaydi mum en ina ŋarɗi, ɗi mbaylaaki e fawaade e canonuuji teoriyanke biyeteeɗo Giovanni Mario Crescimbeni. Sonetuuji sukaaɓe ɗii ina njoginoo e tiitoonde mum en rewɓe mawɓe e nder winndere Roomnaaɓe (Veturia, Tuzia, Porzia, Lucrezia), ina keewi heɓde heen miijo e nate baaba makko Carlo Maratta. Ko ɓuri nanndude heen ko jimɗi duuɓi mawɗi jimɗi, e mbaydi pooɗondiral, giɗli galle walla mette maayde ɓiɗɗo maɓɓe Rinaldo.
Won e jimɗi heddiiɗi ɗi njaltinaaka e nguurndam Faustina ina nganndaa : 5 sonet e epistoletta njaltinaa e mbaydi sappo e joyaɓiri jimɗi jom suudu Zappi ; epistoletta oo ina seedtoo wonde Maratti winndaani sonet tan.
O sankii ko e hitaande 1745 to Rome, o wirnaa ko e jumaa San Karlo alle Quatro Fontane.
== Tuugnorgal ==
4vq5aarxn2h0gmneuy8z4imsziz7bvu
166693
166691
2026-04-21T14:59:01Z
SUZYFATIMA
13856
166693
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Faustina Maratti''' (hedde 1679 haa 1745) ko jimoowo e pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Maratti jibinaa ko to Rome, ɓiy pentoowo biyeteeɗo Carlo Maratta (walla Maratti). Gila e cukaagu makko, o heɓi jaŋde moƴƴere, nde o heɓi jimɗi, ñeeñal, ko ɓuri heen heewde ko jimɗi. Nafoore makko addani Gianjoorjiyo Sforsa Cesarini, ɓiy laamɗo Genzano, sara Rome, ɗo Maratta rewnoo ɗoo. Caggal nde o salii, Sforza Cesarini etinooma nanngude mo nde o yahrata e misa e yumma makko e sehilaaɓe makko. O dañii caɗeele, kono e nder hare ndee o gaañiiɗo e wuttulo nano, o acci ƴiiƴam. Sforza Cesarini ñaawaa kasoo, dogi, dogi fayde Espaañ.
E hitaande 1704, darnde makko jaambaaro heɓi mo nokku e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde binndol Arcadia, e innde Aglauro Cidonia. Ko ɗoo o hawri e yimoowo biyeteeɗo Giambattista Felice Zappi, awokaa ummoriiɗo Imola mo o resi e hitaande 1705. Galle maɓɓe wonti dingiral binndol lollungal : yimɓe tawtoranooɓe ɓee ina njeyaa heen, e nder woɗɓe ɓee, Georg Friedrich Händel, Domenico Scarlatti, Giovanni Vincenzo Marimbeni Grambeni. Ɓe ɗiɗo fof njibini ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo : Rinaldo e hitaande 1709 (mo maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum) e Luigi e hitaande 1712. O wonti debbo jom suudu e hitaande 1719.
Golle makko ina mbaɗi 38 sonet bayyinaaɗe e deftere jom suudu makko Rime e hitaande 1723. Ɗe ngoni ko e mbaadi Petrarchesque, fawaade e kuule ɗe ganndo yimre biyeteeɗo Crescimbeni sosi. Won heen ko golle baaba makko njiylotoo, won heen kadi ina njiyloo koye mum en e nate rewɓe e nder leydi Room.
== Golle cuɓaaɗe ==
Canzoniere mo Maratti (walla Aglauro Cidonia) winndi ina waɗi tan ko 38 sonet bayyinaaɗi, wondude e aayeeji jom suudu makko, ko adii fof e hitaande 1723 e nder deftere Rime, « Giovanni Battista Felice Zappi e Faustina Maratti, debbo makko, ɓeydi heen ko ɓuri heewde e jimɗi goɗɗi ɗi Armodia Romeca winndi ». Ɗee ko sonetuuji baɗɗi no Petrarque nii, ɗi mbaydi mum en ina ŋarɗi, ɗi mbaylaaki e fawaade e canonuuji teoriyanke biyeteeɗo Giovanni Mario Crescimbeni. Sonetuuji sukaaɓe ɗii ina njoginoo e tiitoonde mum en rewɓe mawɓe e nder winndere Roomnaaɓe (Veturia, Tuzia, Porzia, Lucrezia), ina keewi heɓde heen miijo e nate baaba makko Carlo Maratta. Ko ɓuri nanndude heen ko jimɗi duuɓi mawɗi jimɗi, e mbaydi pooɗondiral, giɗli galle walla mette maayde ɓiɗɗo maɓɓe Rinaldo.
Won e jimɗi heddiiɗi ɗi njaltinaaka e nguurndam Faustina ina nganndaa : 5 sonet e epistoletta njaltinaa e mbaydi sappo e joyaɓiri jimɗi jom suudu Zappi ; epistoletta oo ina seedtoo wonde Maratti winndaani sonet tan.
O sankii ko e hitaande 1745 to Rome, o wirnaa ko e jumaa San Karlo alle Quatro Fontane.<ref>{{Cite book|last=Russell|first=Rinaldina|url=https://books.google.com/books?id=AxDbPQrjs64C&dq=zappi+maratti+biographie&pg=PA226|title=Italian Women Writers: A Bio-bibliographical Sourcebook|date=1994|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-28347-5|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Zappi|first=Giovanni Battista F.|url=https://books.google.com/books?id=ULYDAAAAQAAJ|title=Rime di G. Batista Felice Zappi e di Faustina Maratti sua consorte, aggiuntevi altre poesie de' piu' celebri dell' Arcadia di Roma|date=1819|publisher=Garinei|language=it}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
do94obj2yek3p6vit1u2k122zoft9zn
166694
166693
2026-04-21T14:59:18Z
SUZYFATIMA
13856
166694
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Faustina Maratti''' (hedde 1679 haa 1745) ko jimoowo e pentoowo Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Maratti jibinaa ko to Rome, ɓiy pentoowo biyeteeɗo Carlo Maratta (walla Maratti). Gila e cukaagu makko, o heɓi jaŋde moƴƴere, nde o heɓi jimɗi, ñeeñal, ko ɓuri heen heewde ko jimɗi. Nafoore makko addani Gianjoorjiyo Sforsa Cesarini, ɓiy laamɗo Genzano, sara Rome, ɗo Maratta rewnoo ɗoo. Caggal nde o salii, Sforza Cesarini etinooma nanngude mo nde o yahrata e misa e yumma makko e sehilaaɓe makko. O dañii caɗeele, kono e nder hare ndee o gaañiiɗo e wuttulo nano, o acci ƴiiƴam. Sforza Cesarini ñaawaa kasoo, dogi, dogi fayde Espaañ.
E hitaande 1704, darnde makko jaambaaro heɓi mo nokku e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde binndol Arcadia, e innde Aglauro Cidonia. Ko ɗoo o hawri e yimoowo biyeteeɗo Giambattista Felice Zappi, awokaa ummoriiɗo Imola mo o resi e hitaande 1705. Galle maɓɓe wonti dingiral binndol lollungal : yimɓe tawtoranooɓe ɓee ina njeyaa heen, e nder woɗɓe ɓee, Georg Friedrich Händel, Domenico Scarlatti, Giovanni Vincenzo Marimbeni Grambeni. Ɓe ɗiɗo fof njibini ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo : Rinaldo e hitaande 1709 (mo maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum) e Luigi e hitaande 1712. O wonti debbo jom suudu e hitaande 1719.
Golle makko ina mbaɗi 38 sonet bayyinaaɗe e deftere jom suudu makko Rime e hitaande 1723. Ɗe ngoni ko e mbaadi Petrarchesque, fawaade e kuule ɗe ganndo yimre biyeteeɗo Crescimbeni sosi. Won heen ko golle baaba makko njiylotoo, won heen kadi ina njiyloo koye mum en e nate rewɓe e nder leydi Room.
== Golle cuɓaaɗe ==
Canzoniere mo Maratti (walla Aglauro Cidonia) winndi ina waɗi tan ko 38 sonet bayyinaaɗi, wondude e aayeeji jom suudu makko, ko adii fof e hitaande 1723 e nder deftere Rime, « Giovanni Battista Felice Zappi e Faustina Maratti, debbo makko, ɓeydi heen ko ɓuri heewde e jimɗi goɗɗi ɗi Armodia Romeca winndi ». Ɗee ko sonetuuji baɗɗi no Petrarque nii, ɗi mbaydi mum en ina ŋarɗi, ɗi mbaylaaki e fawaade e canonuuji teoriyanke biyeteeɗo Giovanni Mario Crescimbeni. Sonetuuji sukaaɓe ɗii ina njoginoo e tiitoonde mum en rewɓe mawɓe e nder winndere Roomnaaɓe (Veturia, Tuzia, Porzia, Lucrezia), ina keewi heɓde heen miijo e nate baaba makko Carlo Maratta. Ko ɓuri nanndude heen ko jimɗi duuɓi mawɗi jimɗi, e mbaydi pooɗondiral, giɗli galle walla mette maayde ɓiɗɗo maɓɓe Rinaldo.
Won e jimɗi heddiiɗi ɗi njaltinaaka e nguurndam Faustina ina nganndaa : 5 sonet e epistoletta njaltinaa e mbaydi sappo e joyaɓiri jimɗi jom suudu Zappi ; epistoletta oo ina seedtoo wonde Maratti winndaani sonet tan.
O sankii ko e hitaande 1745 to Rome, o wirnaa ko e jumaa San Karlo alle Quatro Fontane.<ref>{{Cite book|last=Russell|first=Rinaldina|url=https://books.google.com/books?id=AxDbPQrjs64C&dq=zappi+maratti+biographie&pg=PA226|title=Italian Women Writers: A Bio-bibliographical Sourcebook|date=1994|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-28347-5|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Zappi|first=Giovanni Battista F.|url=https://books.google.com/books?id=ULYDAAAAQAAJ|title=Rime di G. Batista Felice Zappi e di Faustina Maratti sua consorte, aggiuntevi altre poesie de' piu' celebri dell' Arcadia di Roma|date=1819|publisher=Garinei|language=it}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
9xyn81a0fbzp98t7zeb8yai1mm5yzj0
Huang Yi (actress)
0
40721
166692
2026-04-21T14:58:12Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Huang Yi (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3. Filmography Film Year English title Original title Role Notes 1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter Crash Landing 紧急迫降 New air hostess 2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling 2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili Six Strong Guys 六壮士 Baobei 2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei 2006 The G..."
166692
wikitext
text/x-wiki
Huang Yi (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
Filmography
Film
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
5a02duamx0b8p9b0aysxdg0owvw3hdz
166695
166692
2026-04-21T15:03:22Z
Ilya Discuss
10103
166695
wikitext
text/x-wiki
Huang Yi (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
Filmography
Film
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
Feng Suzhen
Feng Shaomin
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
Discography
Discography
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
References
1i5byjxq01q4ej5y8qz4orh5gplit59
166696
166695
2026-04-21T15:05:10Z
Ilya Discuss
10103
166696
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Huang Yi (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
Filmography
Film
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
Feng Suzhen
Feng Shaomin
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
Discography
Discography
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
References
fumq6dskkt4q2chwz4694hyoh80q8az
166697
166696
2026-04-21T15:06:56Z
Ilya Discuss
10103
166697
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
Filmography
Film
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
Feng Suzhen
Feng Shaomin
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
Discography
Discography
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
References
oy54cbvp9i6kj4uis0kc3wotcsj9kr4
166698
166697
2026-04-21T15:11:08Z
Ilya Discuss
10103
166698
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
Filmography
Film
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
Feng Suzhen
Feng Shaomin
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
Discography
Discography
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
References
i1sf79eeau13ib44lillfpe3aop0x8w
166699
166698
2026-04-21T15:50:10Z
Ilya Discuss
10103
166699
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
== Filmography ==
== Film ==
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
TV series
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
Feng Suzhen
Feng Shaomin
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
Discography
Discography
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
References
bx1dnp5skc6078s0qymf8xffqr1erx4
166700
166699
2026-04-21T15:53:14Z
Ilya Discuss
10103
166700
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
== Filmography ==
== Film ==
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
== TV series ==
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
== Feng Suzhen ==
== Feng Shaomin ==
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
== Discography ==
== Discography ==
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
Tuugnorgal
exz5krdomk87nfm4xtqahr4qjthgjza
166701
166700
2026-04-21T15:53:53Z
Ilya Discuss
10103
166701
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.
== Filmography ==
== Film ==
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
== TV series ==
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
== Feng Suzhen ==
== Feng Shaomin ==
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
== Discography ==
== Discography ==
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
== Tuugnorgal ==
lxtziwmz8dsjdhnkg4eg8o4icrftgrt
166702
166701
2026-04-21T15:55:33Z
Ilya Discuss
10103
166702
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Huang Yi''' (born September 13, 1979) is a Chinese actress and singer. She is best known for TV series Wrong Carriage, Right Groom and My Fair Princess 3.<ref>[http://chinesemov.com/actors/Huang%20Yi.html Huang Yi at chinesemov.com]</ref>
== Filmography ==
== Film ==
Year English title Original title Role Notes
1999 My Wishes 为你疯狂 Reporter
Crash Landing 紧急迫降 New air hostess
2001 X Roads 新十字街头 Xie Lingling
2004 Gewuji Ting'an Neiren 歌舞伎町案内人 Lili
Six Strong Guys 六壮士 Baobei
2005 Everlasting Regret 长恨歌 Weiwei
2006 The Go Master 吳清源 Wu Qingying
2006 The Valiant Ones 新忠烈圖 Azhu
2007 Brothers 兄弟 Chong Ching
2008 Almost Perfect 十全九美 Tang Xiaodie
2008 Plastic City 荡寇 Ocho
2009 Radish Warrior 倔强萝卜 Zhao Yue
2010 The Road Less Traveled 一路有你 Lu Yin
Sky Fighters 歼十出击 Liu Qi
Just Another Pandora's Box 越光宝盒 Younger Qiao
The Swordsman Dream 嘻遊記 Shopkeeper Tie
The Legend Is Born: Ip Man 葉問前傳 Cheung Wing-sing
2011 Treasure Inn 财神客栈 Fire Dragon Girl
Overheard 2 竊聽風雲2 Kwok Lai-ping
The Woman Knight of Mirror Lake 競雄女俠秋瑾 Qiu Jin
East Meets West 2011 东成西就2011 Fong Ga-bo
2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Barbara
Happy Hotel 乐翻天 Meng Jinghua's friend
The Next 11 Days 冰雪11天 Lu Shuang
Drug War 毒戰 Yang Xiaobei
All for Love 三个未婚妈妈 Weiwei
2013 Amazing 神奇 Fan Xi
Legendary Lan Zeng English-language film
2014 Just Another Margin 大話天仙 Snow
Overheard 3 竊聽風雲3 Luk Wing-fu's wife
2015 Silently Love 默守那份情 Sai Fuqin
2016 Chinese Wine 國酒 Cheng Yuping
Elanne Starlight 爱在星空下 co-producer
Idiots 活宝 producer
2017 When We Are Seventeen 十七岁的雨季 Liu Siqi (adult) also producer
Our Days in 6E 我們的6E班
One Night, or Whole Life 识色,幸也 Kuang Yuanxi
2019 Mortal Ouija
== TV series ==
Year English title Chinese title Role Notes
1998 Ernü Yingxiong Zhuan 兒女英雄傳 Yonglaichuan Yingzi
1999 Xiari Lianyu Lu 夏日恋语录
Zhenxiang Gaobai 真情告白 Zhou Cuijun
Shiji Rensheng 世纪人生 Xia Guoxiu
Shangcheng Jie'an 商城劫案 policewoman
Bugan Zoujin Ni 不敢走近你 Miss An
2000 Fatal Internet 夺命网络 Su Jie
Life Has Dreams 人生有梦 Zhang Tong
Wrong Carriage, Right Groom 上錯花轎嫁對郎 Li Yuhu
Longfeng Qiyuan 龍鳳奇緣 Concubine Xiao
Jealousy 妒忌 Yu Haiyan
2001 Dushi Liren Xing 都市丽人行 Wen An
Crouching Tiger, Hidden Dragon 臥虎藏龍 Yu Xiulian
Shaolin King of Martial Arts 少林武王 Ounü
The New Woman Imperial Son-in-law 新女駙馬
== Feng Suzhen ==
== Feng Shaomin ==
Qiji – Meimeng Chengzhen 奇迹—美梦成真 Zhao Meimeng
Qiangqiang Ernü Dao Jianghu 鏘鏘兒女到江湖 Fang Zhichun
2002 Brotherhood 有情有义 Zhou Ying
The Fin-de-siècle Evening Bell 世纪末的晚钟 Shen Xiaolu
2003 My Fair Princess III 還珠格格III之天上人間 Xiaoyanzi
2004 Wind and Cloud 2 風雲2 Second Dream
Imperial Painter Giuseppe Castiglione 宮廷畫師郎世寧 Lü Siniang
Absolute Plan 绝对计划 Zhen Zhen
The Last Concubine 末代皇妃 Empress Wanrong
2005 Love at Apart a Moment 爱,在离别时 Tang Beiling
2006 Qiu Haitang 秋海棠 Luo Xiangqi
Acquired Beauty 后天美女 Chen Mei
Phoenix from the Ashes 浴火鳳凰 Duan Shengnan
The Pink-Collar Generation 粉领一族 Mixue
To Live to Love 长恨歌 Wang Qiyao (younger)
2007 Family 家 Li Ruijue
2008 Perfection of Happiness 幸福的完美 Li Jing
Stage of Youth 青春舞台 Tian Momo
2010 Summer's Desire 泡沫之夏 Luo Xi's mother (younger)
Shanjian Lingxiang Mabang Lai 山間鈴響馬幫來 Reduo
2014 The Romance of the Condor Heroes 神雕俠侶 Feng Heng
2018 Dongshan, Qing, Hou, Xue 东山晴后雪
TBA Fight over Fragrance 鬥香
== Discography ==
== Discography ==
Year Title Type Notes
2003 只要有你 Single Theme song of My Fair Princess III
2005 第一个夏天 Album
2006 其实我爱你 Single Ending theme song of The Valiant Ones New
2006 生命的骄傲
2007 最后的依赖 Ending theme song of Qiu Haitang
2008 承诺
2009 青春梦想 Single Theme song of Stage of Youth
2009 幸福在路上 Single Theme song of Xingfu De Wanmei
2009 完美结局 Single Theme song of Radish Warrior
2009 天下一家
2009 点亮梦想
2009 一路有你
2009 一个人走 MV Appearance in Peter Ho's MV
2010 相思 Insert song of The Legend is Born - Ip Man
2010 海上生明月
== Tuugnorgal ==
0z9c80yhnu3maukhwy492vo208yff5r
Jin Na (screenwriter)
0
40722
166703
2026-04-21T15:59:49Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Jin Na (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975[1]) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa. O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.[2] Tuugnorgal"
166703
wikitext
text/x-wiki
Jin Na (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975[1]) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.[2]
Tuugnorgal
sxfedlzojsa1s8cf6smv1tbsmrtjxpg
166705
166703
2026-04-21T16:01:21Z
Ilya Discuss
10103
166705
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jin Na (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975[1]) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.[2]
Tuugnorgal
qh86dr694yywu1gbtmcuwhuq42a4gaa
166707
166705
2026-04-21T16:03:39Z
Ilya Discuss
10103
166707
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jin Na (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.
== Tuugnorgal ==
kjqnbgknxkhjap8f561rlk9qza3px57
166709
166707
2026-04-21T16:05:12Z
Ilya Discuss
10103
166709
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Na''' (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.
== Tuugnorgal ==
bida93wfjotwlemdbvonics20xblevy
166710
166709
2026-04-21T16:06:55Z
Ilya Discuss
10103
166710
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Na''' (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.<ref name="FCF">{{cite web|title=JIN Na|url=https://francechinafoundation.org/staff/jin-na/|website=France China Foundation|access-date=9 March 2023|archive-date=9 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230309104451/https://francechinafoundation.org/staff/jin-na/|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
g7qtg2tvwpvpqh5h5r2vvf3zr6s6y0e
166711
166710
2026-04-21T16:08:09Z
Ilya Discuss
10103
166711
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Na''' (sinuwaa: 金娜, jibinaa ko Shanghai e hitaande 1975) ko fijoowo e binndoowo Sinuwaa.<ref>{{cite web|title=FNE in Berlin: CEE Filmmakers Triumph at 60th Berlinale|url=https://www.filmneweurope.com/news/region/item/4645-fne-in-berlin-cee-filmmakers-triumph-at-60th-berlinale|website=Film New Europe|access-date=9 March 2023|date=21 February 2010|first=Anna|last=Franklin}}</ref>
O hawri e makko heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol e nder ñalɗi 60ɓiire to Berlin ngam filmo Apart Together.<ref name="FCF">{{cite web|title=JIN Na|url=https://francechinafoundation.org/staff/jin-na/|website=France China Foundation|access-date=9 March 2023|archive-date=9 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230309104451/https://francechinafoundation.org/staff/jin-na/|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
8g7ylzvz0kawlz3qgfdnq4dhf2phil3
Template:Br separated entries
10
40723
166706
2026-04-21T16:02:35Z
De-Invincible
7477
Created page with "{{<includeonly>safesubst:</includeonly>#invoke:br separated entries|main}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude>"
166706
wikitext
text/x-wiki
{{<includeonly>safesubst:</includeonly>#invoke:br separated entries|main}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
gkqbsnkvsgbfyskzyonzlrbpp8b50mf
Module:Br separated entries
828
40724
166708
2026-04-21T16:03:54Z
De-Invincible
7477
Created page with "local p = {} local function _main( args ) local sep = '<br />' local lastsep local t = {} for i, v in ipairs( args ) do table.insert( t, v ) if mw.ustring.match( v, '%S' ) then table.insert( t, sep ) lastsep = #t end end if lastsep then table.remove( t, lastsep ) end return table.concat( t ) end function p.main( frame ) local origArgs if frame == mw.getCurrentFrame() then..."
166708
Scribunto
text/plain
local p = {}
local function _main( args )
local sep = '<br />'
local lastsep
local t = {}
for i, v in ipairs( args ) do
table.insert( t, v )
if mw.ustring.match( v, '%S' ) then
table.insert( t, sep )
lastsep = #t
end
end
if lastsep then
table.remove( t, lastsep )
end
return table.concat( t )
end
function p.main( frame )
local origArgs
if frame == mw.getCurrentFrame() then
-- We're being called via #invoke. If the invoking template passed any arguments,
-- use them. Otherwise, use the arguments that were passed into the template.
origArgs = frame:getParent().args
for k, v in pairs( frame.args ) do
origArgs = frame.args
break
end
else
-- We're being called from another module or from the debug console, so assume
-- the arguments are passed in directly.
origArgs = frame
end
-- Use integer args only, and allow for explicit positional arguments
-- that are specified out of order, e.g. {{br separated entries|3=entry3}}.
-- After processing, the args can be accessed accurately from ipairs.
local args = {}
for k, v in pairs( origArgs ) do
if type( k ) == 'number' and k >= 1 and math.floor( k ) == k then
table.insert( args, k )
end
end
table.sort( args )
for i,v in ipairs( args ) do
args[ i ] = origArgs[ v ]
end
return _main( args )
end
return p
ipkkf6bgjrw88eyv4pt6qf8lacz1hlm
Josephine Koo
0
40725
166712
2026-04-21T16:12:15Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Josefine Koo Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto. Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to..."
166712
wikitext
text/x-wiki
Josefine Koo Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.
Filmogaraafi
Lewru timmundu to New York (1989)
Majjii (2019)
Ceerno warti (2016)
Heliyos (2015)
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
Tuugnorgal
e2bp98f5uprjqq2tyx2fh8ck6zfxc4h
166713
166712
2026-04-21T16:14:03Z
Ilya Discuss
10103
166713
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Josefine Koo Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.
Filmogaraafi
Lewru timmundu to New York (1989)
Majjii (2019)
Ceerno warti (2016)
Heliyos (2015)
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
Tuugnorgal
g0jvimkg17xvj4q5g5cvkcoj4bkwf7i
166714
166713
2026-04-21T16:16:54Z
Ilya Discuss
10103
166714
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Josefine Koo''' Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.
Filmogaraafi
Lewru timmundu to New York (1989)
Majjii (2019)
Ceerno warti (2016)
Heliyos (2015)
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
=Tuugnorgal
csdst9gb2knfo0nl8ka5qlbcfzv2tc7
166715
166714
2026-04-21T16:18:33Z
Ilya Discuss
10103
166715
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Josefine Koo''' Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.
== Filmogaraafi ==
Lewru timmundu to New York (1989)
== Majjii (2019) ==
== Ceerno warti (2016) ==
== Heliyos (2015) ==
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
=== Tuugnorgal ===
rjy80cvq12z30jfbyly92hb631vdb17
166716
166715
2026-04-21T16:20:25Z
Ilya Discuss
10103
166716
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Josefine Koo''' Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.<ref>{{Cite web|url=http://www.hkfaa.com/history/list_04.html|script-title=zh:第四屆香港電影金像獎得獎名單|access-date=2010-03-03|language=zh|publisher=[[Hong Kong Film Awards]]|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304085556/http://www.hkfaa.com/history/list_04.html|url-status=dead}}</ref>
== Filmogaraafi ==
Lewru timmundu to New York (1989)
== Majjii (2019) ==
== Ceerno warti (2016) ==
== Heliyos (2015) ==
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
=== Tuugnorgal ===
rlbh8782lrlbql8h9uc03sq49hc22sy
166717
166716
2026-04-21T16:23:13Z
Ilya Discuss
10103
166717
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Josefine Koo''' Mei-Wah walla Gu Meihua (sinuwaa 顧美華) ko fijoowo filmo Sinuwaa. O waɗii fuɗɗoode laaɓnde e golle makko e nder fijirde, o waɗii fijirde Yim Ho e Hong Kong New Wave (1984). Film o heɓi mo njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji kesi e nder Hong Kong Film Awards e hitaande 1985, kadi o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji, kono ko Siqin Gaowa fiyi mo e film gooto.
Caggal nde o arti e galle makko, Koo feeñi e filmo Yim Ho, “Lewru timmundu to New York” (1990) e “To Live” (1992) mo Evans Chan waɗi.<ref>[http://hkmdb.com/db/people/view.mhtml?id=5435&display_set=eng Josephine Koo at hkmdb.com]</ref> <ref>[http://chinesemov.com/actors/Josephine%20Koo.html Josephine Koo at chinesemov.com]</ref>
O majjii e ekran e darorɗe kitaale 1990 kono ɗoon e ɗoon o arti e nder filmo Peng Xiaolian biyeteeɗo Shanghai Story (2004). Ngam darnde makko e ooɗoo filmo, Koo rokkaama njeenaari ɓurndi waawde fiyde e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai, o fooli Zhang Ziyi e Joey Wong.<ref>{{Cite web|url=http://www.hkfaa.com/history/list_04.html|script-title=zh:第四屆香港電影金像獎得獎名單|access-date=2010-03-03|language=zh|publisher=[[Hong Kong Film Awards]]|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304085556/http://www.hkfaa.com/history/list_04.html|url-status=dead}}</ref>
== Filmogaraafi ==
Lewru timmundu to New York (1989)
== Majjii (2019) ==
== Ceerno warti (2016) ==
== Heliyos (2015) ==
Taariikaaji ummoraade e niɓɓere 1 (2013)
Daartol Shangay (2004)
=== Tuugnorgal ===
ehadqcqmgazcj7v2bq8pix0x02woi9w
Kym (singer)
0
40726
166718
2026-04-21T16:30:01Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Jin Sha (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele. Kugal Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin..."
166718
wikitext
text/x-wiki
Jin Sha (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
Kugal
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
Diskogaraafi
Alkule suudu
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
Sereeji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
7mo977w1ujtcnjhpt2t4aw93z969x61
166719
166718
2026-04-21T16:30:38Z
Ilya Discuss
10103
166719
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jin Sha (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
Kugal
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
Diskogaraafi
Alkule suudu
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
Sereeji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
tbabz2sv49tthbm6ttes3vjrccgdzqx
166720
166719
2026-04-21T16:35:35Z
Ilya Discuss
10103
166720
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
Diskogaraafi
Alkule suudu
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
Sereeji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
lsqopag6v6kaa5k1wlg38sjlojzgcln
166723
166720
2026-04-21T16:40:41Z
Ilya Discuss
10103
166723
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
Diskogaraafi
Alkule suudu
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
Sereeji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
m0ymefv5m9buojtoqmp8xl3sjo2c9tb
166725
166723
2026-04-21T16:42:50Z
Ilya Discuss
10103
166725
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
Diskogaraafi
Alkule suudu
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
Sereeji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
tdn3xbzfduo0vkfx5eoed4xjj2iyaxx
166731
166725
2026-04-21T17:02:00Z
Ilya Discuss
10103
166731
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
== Diskogaraafi ==
== Alkule suudu ==
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
== Sereeji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
Tuugnorgal
a3wjeul2upjce4bnmv1y0jgu5bw09gy
166732
166731
2026-04-21T17:04:20Z
Ilya Discuss
10103
166732
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
== Diskogaraafi ==
== Alkule suudu ==
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
== Sereeji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
== Tuugnorgal ==
n71asipbrwpru1ghpxni5wkfxy1io2y
166733
166732
2026-04-21T17:06:46Z
Ilya Discuss
10103
166733
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.,<ref name="tominterview">{{cite news|url=https://k.sina.cn/article_1240049410_49e9a70200100onp1.html?from=ent&subch=star&cre=wappage&mod=r&loc=4&r=0&rfunc=84&tj=wap_news_relate&wm=3236|title=金莎父亲暴露其真实年龄,39岁而不是36,和约会男生年龄疑差距大}}{{unreliable source?|date=November 2020}}</ref>
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
== Diskogaraafi ==
== Alkule suudu ==
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
== Sereeji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
== Tuugnorgal ==
ixuyhs9h1t9min5ufnlcrlqxz618sv5
166734
166733
2026-04-21T17:09:03Z
Ilya Discuss
10103
166734
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jin Sha''' (sinuwaa : 金莎 ; pinyin : Jīn Shā ; jibinaa ko ñalnde 14 marse 1981). ɓuri anndeede ko Kym, ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. O jibinaa ko to Shanghai, omo waawi haalde ɗemngal Mandarin, Shanghai e Engele.,<ref name="tominterview">{{cite news|url=https://k.sina.cn/article_1240049410_49e9a70200100onp1.html?from=ent&subch=star&cre=wappage&mod=r&loc=4&r=0&rfunc=84&tj=wap_news_relate&wm=3236|title=金莎父亲暴露其真实年龄,39岁而不是36,和约会男生年龄疑差距大}}{{unreliable source?|date=November 2020}}</ref>
== Kugal ==
Golle Kym puɗɗii ko e darnde e nder dingiral Sky (十八岁的天空) e hitaande 2003. E nder hitaande ndee tan, o yalti e MV A-do. E hitaande 2004, o siifondiri e Ocean Butterflies, o yaltini albom makko gadano, Air. Omo jogii duɗe tati e JJ Lin mo wonnoo e les njiimaandi gooto. Ko ɓooyaani koo o feeñii e ñaawoowo e kawgel yimre ɗo keɓɗo njeenaari ndii heɓata gollodaade e JJ Lin.<ref>{{cite web|url=https://kym.youyou.com/info.php|title=金莎 | 个人档案|accessdate=16 July 2009|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090313164101/http://kym.youyou.com/info.php|archivedate=13 March 2009}}</ref>
E hitaande 2005, fijoowo oo fuɗɗii golle mum e nder jimɗi e siynude e les njiimaandi Ocean Butterflies ɗo o yaltini albom makko gadano ina wiyee "Air", mo o soodi ko ina tolnoo e 200 000 ekkol e nder leydi Siin. Ɓuri lollude e albom oo ko jimɗi "L'été que l'air prend avec" ɗi o limti e ballondiral e JJ Lin.
Sabu ɓeydagol njiimaandi makko, fijoowo e jimol ngol yaltinii albom ɗiɗaɓo mo yimɓe Siin ɓee kadi njaɓɓorii no feewi, njiimaandi mawndi ndi ɓooyaani ko saaktata haa Taiwan, ɗo fedde makko jimɗi yaltini jimɗi makko ɓurɗi anndeede haa oon sahaa. Ndeeɗoo deftere maa rew heen, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, yaltinde albom makko tataɓo e nder suudu (studio) e nder leydi mawndi ndii.
E hitaande 2008, Jin Sha waɗii dille « Gonɗi weltaare » e « Giɗli tokoosi e nder wuro mawngo » ɗi ɗiɗo fof filmaa to Xiamen, ɗi Xiamen Media Group yaltini. O yimratnoo kadi ko tiitoonde udditgol e natal wonande ɗeen dille jaajɗe.
E hitaande 2009, fijoowo oo tawtoraama e nder yeewtere teleeji mawnde wiyeteende "The Myth" nde Jackie Chan ardii, nde teleeji Siin Central Television, jaaynde ngenndiire Siin yaltini. Caggal nde yeewtere ndee joofi, Jin Sha yaltinii pijirlooji juutɗi, o fuɗɗii feewnude albom makko garoowo oo, ɗo o tawtortee, ko adii fof, e wonde jimoowo e jimol.[citation needed] Ooɗoo albom maa yaltu hitaande wootere caggal ɗuum e tiitoonde "Legends", ɗum noon maa won albom makko cakkitiiɗo e les njiimaandi Ocean Butterflies.
Gila hitaande 2011, Jin Sha yahi e ƴellitde golle mum e nder jimɗi mum e waɗde jimɗi mum kadi o siifondiri e fedde wiyeteende TH Entertainment ɗo o yaltinta jimɗi makko garooji ɗii.
== Diskogaraafi ==
== Alkule suudu ==
Ñalngu yaltugol Tiitoonde (Siin) Tiitoonde (Engele)
2005 23 abriil 空气 Aero
2006 28 lewru Mbooy 不可思议 Ko goongɗinaaka
2007 9 mars 不可思议金选 Ko ɓuri moƴƴude e Kym
2007 30 lewru Mbooy 换季 Duuɓi kesi
2010 27 oktoobar 星月神話 Leƴƴi
2012 Fevrier 2 他不愛我 O Yiɗaa Mi
EP'en
Ñalngu yaltugol Tltle (Siin) Tiitoonde (Engele)
2009 9 feebariyee 這種愛 Ngol giɗli
2012 30 juillet 等你說愛我 Miɗo heppa haa mbiya aɗa yiɗi mi
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2007 Laabi taƴɗi Mi Hong
2010 Ɗoo Ko Dañal Ardi
2011 Gorko mawɗo mawɗo
2013 Limoŋ
Sukaaɓe Yahooɓe
2019 Gorko jom suudu
== Sereeji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2003 Asamaan Lan Feilin
Hoodere koɗo rewɓe Pink
2008 Gonɗi weltaare O Tongyao
Romance tokooso e nder wuro mawngo
2009 Miijo Lü Su
2010 Detektor Tanglang
2012 Debbo laamɗo
2018 Hoto ngartu e laamu Ming
2020 Banndiraaɓe rewɓe waɗooɓe ɓulli tergal cast
== Tuugnorgal ==
bc6hwb8jywsotks884am45q8bpvys6k
Elisabetta Marchioni
0
40727
166743
2026-04-21T18:39:02Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elisabetta Marchioni (ina wiyee kadi Marchionni) (ina ƴellitoo hedde 1700) ko pentoowo Venezuela. O teskiima e nate puɗi. O golliima to Rovigo. Won nate keewɗe ɗe limtaaka, kollitooje « ina wuuri haa jooni e puɗi », ko adii ɗuum, ina sikkaa ko Francesco Guardi, ganndiraaɗo Pseudo-Guradi Maestro di Fiori Guardeschi, kono jooni ina sikkaa ko golle Francesco Duramano, Carlo Henrici, Margherita Caffi, e/walla Elisabetta. Tuugnorgal"
166743
wikitext
text/x-wiki
Elisabetta Marchioni (ina wiyee kadi Marchionni) (ina ƴellitoo hedde 1700) ko pentoowo Venezuela. O teskiima e nate puɗi. O golliima to Rovigo.
Won nate keewɗe ɗe limtaaka, kollitooje « ina wuuri haa jooni e puɗi », ko adii ɗuum, ina sikkaa ko Francesco Guardi, ganndiraaɗo Pseudo-Guradi Maestro di Fiori Guardeschi, kono jooni ina sikkaa ko golle Francesco Duramano, Carlo Henrici, Margherita Caffi, e/walla Elisabetta.
Tuugnorgal
not06aw4t38uj3icnbtnq2qvnrsq19m
166744
166743
2026-04-21T18:40:14Z
SUZYFATIMA
13856
166744
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisabetta Marchioni''' (ina wiyee kadi Marchionni) (ina ƴellitoo hedde 1700) ko pentoowo Venezuela. O teskiima e nate puɗi. O golliima to Rovigo.
Won nate keewɗe ɗe limtaaka, kollitooje « ina wuuri haa jooni e puɗi », ko adii ɗuum, ina sikkaa ko Francesco Guardi, ganndiraaɗo Pseudo-Guradi Maestro di Fiori Guardeschi, kono jooni ina sikkaa ko golle Francesco Duramano, Carlo Henrici, Margherita Caffi, e/walla Elisabetta.
== Tuugnorgal ==
mvcl8cjqfi8lpuy5wvao4c3olx9pjyf
166745
166744
2026-04-21T18:43:46Z
SUZYFATIMA
13856
166745
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisabetta Marchioni''' (ina wiyee kadi Marchionni) (ina ƴellitoo hedde 1700) ko pentoowo Venezuela. O teskiima e nate puɗi. O golliima to Rovigo.
Won nate keewɗe ɗe limtaaka, kollitooje « ina wuuri haa jooni e puɗi », ko adii ɗuum, ina sikkaa ko Francesco Guardi, ganndiraaɗo Pseudo-Guradi Maestro di Fiori Guardeschi, kono jooni ina sikkaa ko golle Francesco Duramano, Carlo Henrici, Margherita Caffi, e/walla Elisabetta.<ref name="FindlenRoworth2009">{{cite book|author1=Paula Findlen|author2=Wendy Wassyng Roworth|author3=Catherine M. Sama|title=Italy's Eighteenth Century: Gender and Culture in the Age of the Grand Tour|url=https://books.google.com/books?id=D0okDwAAQBAJ&pg=PT171|date=9 January 2009|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-8754-3|page=171}}</ref><ref name="N.Y.)Zeri1973">{{cite book|author1=Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.)|author2=Federico Zeri|author3=Elizabeth E. Gardner|title=Italian Paintings: Venetian School: A Catalogue of the Collection of the Metropolitan Museum of Art|url=https://books.google.com/books?id=OGghIMXTypsC&pg=PA33|year=1973|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-0-87099-079-3|page=33}}</ref><ref>[https://www.wikiart.org/store/artist/the-pseudo-guardi.html Wikiart org website]</ref><ref>[https://www.christies.com/en/lot/lot-4697215 Christies lot 4697215.</ref><ref>[https://catalogo.beniculturali.it/detail/HistoricOrArtisticProperty/0700099683 Catalogo Beni Culturali], Still-life with Flowers at Galleria Rizzi, Sestri Levante near [[Genoa]].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gco9h35r7yqyhe1apqklsmc3lkmojpu
Clementina Marcovigi
0
40728
166746
2026-04-21T18:45:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ko o pentoowo Itaalinaajo, jibinaaɗo to Rimini. O ɓuri pentude haa jooni nguurndam puɗi e koloor ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to Bologne. E hitaande 1884 to Turin o hollitii kanndaa ina waɗi puɗi ; e hitaande 1887 to Venezuela, kanndaa goɗɗo. Tuugnorgal"
166746
wikitext
text/x-wiki
Ko o pentoowo Itaalinaajo, jibinaaɗo to Rimini. O ɓuri pentude haa jooni nguurndam puɗi e koloor ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to Bologne. E hitaande 1884 to Turin o hollitii kanndaa ina waɗi puɗi ; e hitaande 1887 to Venezuela, kanndaa goɗɗo.
Tuugnorgal
rt73ulf99k1yyaalkhofjtlx31k2yhc
166747
166746
2026-04-21T18:46:49Z
SUZYFATIMA
13856
166747
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko o pentoowo Itaalinaajo,''' jibinaaɗo to Rimini. O ɓuri pentude haa jooni nguurndam puɗi e koloor ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to Bologne. E hitaande 1884 to Turin o hollitii kanndaa ina waɗi puɗi ; e hitaande 1887 to Venezuela, kanndaa goɗɗo.
== Tuugnorgal ==
jfdrwp3tcnohf2dp512smzu6xaa77vt
166748
166747
2026-04-21T18:48:41Z
SUZYFATIMA
13856
166748
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko o pentoowo Itaalinaajo,''' jibinaaɗo to Rimini. O ɓuri pentude haa jooni nguurndam puɗi e koloor ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to Bologne. E hitaande 1884 to Turin o hollitii kanndaa ina waɗi puɗi ; e hitaande 1887 to Venezuela, kanndaa goɗɗo.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, Page 279.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
55jsuiwd306go5jpavddwrd7pd1s2zp
Virginia Mariani
0
40729
166749
2026-04-21T18:53:20Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Virginia Mariani, jibinaa ko e hitaande 1824 haa 1898, ko pentoowo Itaalinaajo, golloowo to Rome. O anndiranoo ko nate makko e kolooruuji ndiyam e nebam. O golliima kadi e seraamik. Nguurndam Virginia Barlocci janngii to Rome e jom suudu mum gadano biyeteeɗo Bernardino Riccardi, mo o sankii e hitaande 1854. E nder diiwaan Mostra to Perugia e hitaande 1875, o hollitii feccere bustaaji nguurndam. O heɓi tergal teddungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Umbria. O woniino..."
166749
wikitext
text/x-wiki
Virginia Mariani, jibinaa ko e hitaande 1824 haa 1898, ko pentoowo Itaalinaajo, golloowo to Rome. O anndiranoo ko nate makko e kolooruuji ndiyam e nebam. O golliima kadi e seraamik.
Nguurndam
Virginia Barlocci janngii to Rome e jom suudu mum gadano biyeteeɗo Bernardino Riccardi, mo o sankii e hitaande 1854. E nder diiwaan Mostra to Perugia e hitaande 1875, o hollitii feccere bustaaji nguurndam. O heɓi tergal teddungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Umbria. O woniino kadi sehil tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Accademia dei Virtuosi) to Pantheon. Mrs Mariani ina gollinoo e seraamik. O woniino jannginoowo keeriiɗo e nder naalankaagal, kadi omo janngina e nder duɗe Roomnaaɓe ceertuɗe, omo woni kadi ƴeewtotooɗo duɗe municipaal. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Cesare Mariani. O maayi ko to Rome e hitaande 1898.
Tuugnorgal
g1dfxk56jcas33k4nm0fe83zojployj
166750
166749
2026-04-21T18:54:44Z
SUZYFATIMA
13856
166750
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Mariani''', jibinaa ko e hitaande 1824 haa 1898, ko pentoowo Itaalinaajo, golloowo to Rome. O anndiranoo ko nate makko e kolooruuji ndiyam e nebam. O golliima kadi e seraamik.
== Nguurndam ==
Virginia Barlocci janngii to Rome e jom suudu mum gadano biyeteeɗo Bernardino Riccardi, mo o sankii e hitaande 1854. E nder diiwaan Mostra to Perugia e hitaande 1875, o hollitii feccere bustaaji nguurndam. O heɓi tergal teddungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Umbria. O woniino kadi sehil tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Accademia dei Virtuosi) to Pantheon. Mrs Mariani ina gollinoo e seraamik. O woniino jannginoowo keeriiɗo e nder naalankaagal, kadi omo janngina e nder duɗe Roomnaaɓe ceertuɗe, omo woni kadi ƴeewtotooɗo duɗe municipaal. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Cesare Mariani. O maayi ko to Rome e hitaande 189
== Tuugnorgal ==
5pxdjg9uvo473d33288wczdgd19u7kq
166751
166750
2026-04-21T18:58:30Z
SUZYFATIMA
13856
166751
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Mariani''', jibinaa ko e hitaande 1824 haa 1898, ko pentoowo Itaalinaajo, golloowo to Rome. O anndiranoo ko nate makko e kolooruuji ndiyam e nebam. O golliima kadi e seraamik.
== Nguurndam ==
Virginia Barlocci janngii to Rome e jom suudu mum gadano biyeteeɗo Bernardino Riccardi, mo o sankii e hitaande 1854. E nder diiwaan Mostra to Perugia e hitaande 1875, o hollitii feccere bustaaji nguurndam. O heɓi tergal teddungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Umbria. O woniino kadi sehil tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Accademia dei Virtuosi) to Pantheon. Mrs Mariani ina gollinoo e seraamik. O woniino jannginoowo keeriiɗo e nder naalankaagal, kadi omo janngina e nder duɗe Roomnaaɓe ceertuɗe, omo woni kadi ƴeewtotooɗo duɗe municipaal. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Cesare Mariani. O maayi ko to Rome e hitaande 189<ref>One source cites name as Bartolucci.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 279.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
4j4pa71grp99llrshozd4et20p1xp5t
Maria Martinetti
0
40730
166752
2026-04-21T19:02:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Mariya Martinetti (1864-1937) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o almuudo Gustavo Simoni. O hoɗi, o holliri ko to leydi Itali e Farayse. E hitaande 1890 o ummii o fayi Amerik. Omo anndaa e nate makko genre. Nguurndam Martinetti jibinaa ko e hitaande 1864. O naati duɗal ganndal ñeeñal to Rome. O yahi haa o holliti nate makko to Rome, Venise e Pari. E hitaande 1890 o eggii o fayi Amerik. Martinetti hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, I..."
166752
wikitext
text/x-wiki
Mariya Martinetti (1864-1937) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o almuudo Gustavo Simoni. O hoɗi, o holliri ko to leydi Itali e Farayse. E hitaande 1890 o ummii o fayi Amerik. Omo anndaa e nate makko genre.
Nguurndam
Martinetti jibinaa ko e hitaande 1864. O naati duɗal ganndal ñeeñal to Rome. O yahi haa o holliti nate makko to Rome, Venise e Pari. E hitaande 1890 o eggii o fayi Amerik. Martinetti hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O sankii ko hitaande 1937 to Rome.
Galle
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
Tuugnorgal
e7g10jw6n16plifcmhmkl9dpm6myb78
166753
166752
2026-04-21T19:04:12Z
SUZYFATIMA
13856
166753
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mariya Martinetti''' (1864-1937) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o almuudo Gustavo Simoni. O hoɗi, o holliri ko to leydi Itali e Farayse. E hitaande 1890 o ummii o fayi Amerik. Omo anndaa e nate makko genre.
== Nguurndam ==
Martinetti jibinaa ko e hitaande 1864. O naati duɗal ganndal ñeeñal to Rome. O yahi haa o holliti nate makko to Rome, Venise e Pari. E hitaande 1890 o eggii o fayi Amerik. Martinetti hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O sankii ko hitaande 1937 to Rome.
== Galle ==
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
== Tuugnorgal ==
0h5afu4oop7utkc1j3efzm0r7ranhp1
166754
166753
2026-04-21T19:15:45Z
SUZYFATIMA
13856
166754
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mariya Martinetti''' (1864-1937) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o almuudo Gustavo Simoni. O hoɗi, o holliri ko to leydi Itali e Farayse. E hitaande 1890 o ummii o fayi Amerik. Omo anndaa e nate makko genre.
== Nguurndam ==
Martinetti jibinaa ko e hitaande 1864. O naati duɗal ganndal ñeeñal to Rome. O yahi haa o holliti nate makko to Rome, Venise e Pari. E hitaande 1890 o eggii o fayi Amerik. Martinetti hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O sankii ko hitaande 1937 to Rome.
== Galle ==
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891<ref name="Athenaeum">{{cite web|title=Maria Martinetti|url=https://www.the-athenaeum.org/people/detail.php?ID=11116|website=The Athenaeum|access-date=1 August 2018|archive-date=2 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180802041100/https://www.the-athenaeum.org/people/detail.php?ID=11116|url-status=dead}}</ref><ref name="askART">{{cite web|title=Maria Martinetti (1864 - 1921)|url=http://www.askart.com/artist/Maria_Martinetti/11005454/Maria_Martinetti.aspx|website=askART|access-date=1 August 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt9e.html#dignam|access-date=31 July 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://m.museivaticani.va/content/dam/museivaticani/pdf/eventi_novita/iniziative/mostre/2024/34_martinetti_biografia_it.pdf|title=Maria Martinetti - Biografia|language=it|website=museivaticani.va}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ohis5ic0ml018hm5jssri35304hydzf
166755
166754
2026-04-21T19:16:04Z
SUZYFATIMA
13856
166755
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mariya Martinetti''' (1864-1937) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o almuudo Gustavo Simoni. O hoɗi, o holliri ko to leydi Itali e Farayse. E hitaande 1890 o ummii o fayi Amerik. Omo anndaa e nate makko genre.
== Nguurndam ==
Martinetti jibinaa ko e hitaande 1864. O naati duɗal ganndal ñeeñal to Rome. O yahi haa o holliti nate makko to Rome, Venise e Pari. E hitaande 1890 o eggii o fayi Amerik. Martinetti hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O sankii ko hitaande 1937 to Rome.
== Galle ==
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Mariya Martinetti Gardiiɗo Laamiiɗo, hitaande 1903
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891
Maria Martinetti Rewɓe ɗiɗo jimooɓe e nder galle, hitaande 1891<ref name="Athenaeum">{{cite web|title=Maria Martinetti|url=https://www.the-athenaeum.org/people/detail.php?ID=11116|website=The Athenaeum|access-date=1 August 2018|archive-date=2 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180802041100/https://www.the-athenaeum.org/people/detail.php?ID=11116|url-status=dead}}</ref><ref name="askART">{{cite web|title=Maria Martinetti (1864 - 1921)|url=http://www.askart.com/artist/Maria_Martinetti/11005454/Maria_Martinetti.aspx|website=askART|access-date=1 August 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt9e.html#dignam|access-date=31 July 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://m.museivaticani.va/content/dam/museivaticani/pdf/eventi_novita/iniziative/mostre/2024/34_martinetti_biografia_it.pdf|title=Maria Martinetti - Biografia|language=it|website=museivaticani.va}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
t24zv51w9xqyd8nweuatvhcwp5i1eub
Luigia Massari
0
40731
166756
2026-04-21T19:19:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Luijiya Massari (Piacenza, 1810 – 1898) ko pentoowo e mbaylaandi Itaalinaajo. Nguurndam Ko o almuudo Antoniyo Gemmi. Ina jeyaa e golle makko : San Martino, hirsirde mawnde ekkol Altoè, Santa Filomena ngam ekkol Busseto, Madonna del Karmin e St Anne ngam ekkol Monticelli d’Ongina. O woniino kadi jom mbaydi mbaylaandi ngam waɗde nate hirsirde. O heɓi njeenaaje keewɗe ina jeyaa heen to Piacenza e hitaande 1869. O waɗii nate hirsirde ngam ekkol tokooso Guastafredda..."
166756
wikitext
text/x-wiki
Luijiya Massari (Piacenza, 1810 – 1898) ko pentoowo e mbaylaandi Itaalinaajo.
Nguurndam
Ko o almuudo Antoniyo Gemmi. Ina jeyaa e golle makko : San Martino, hirsirde mawnde ekkol Altoè, Santa Filomena ngam ekkol Busseto, Madonna del Karmin e St Anne ngam ekkol Monticelli d’Ongina. O woniino kadi jom mbaydi mbaylaandi ngam waɗde nate hirsirde. O heɓi njeenaaje keewɗe ina jeyaa heen to Piacenza e hitaande 1869. O waɗii nate hirsirde ngam ekkol tokooso Guastafredda to Piacenza.
Tuugnorgal
t8iw3ta3axmtrq1haihsm6s50ss1uo0
166757
166756
2026-04-21T19:20:14Z
SUZYFATIMA
13856
166757
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Luijiya Massari''' (Piacenza, 1810 – 1898) ko pentoowo e mbaylaandi Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Ko o almuudo Antoniyo Gemmi. Ina jeyaa e golle makko : San Martino, hirsirde mawnde ekkol Altoè, Santa Filomena ngam ekkol Busseto, Madonna del Karmin e St Anne ngam ekkol Monticelli d’Ongina. O woniino kadi jom mbaydi mbaylaandi ngam waɗde nate hirsirde. O heɓi njeenaaje keewɗe ina jeyaa heen to Piacenza e hitaande 1869. O waɗii nate hirsirde ngam ekkol tokooso Guastafredda to Piacenza.
== Tuugnorgal ==
ib4vv63lfzh8achsi3v44o1oacp7o8j
166758
166757
2026-04-21T19:22:40Z
SUZYFATIMA
13856
166758
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Luijiya Massari''' (Piacenza, 1810 – 1898) ko pentoowo e mbaylaandi Itaalinaajo.
== Nguurndam ==
Ko o almuudo Antoniyo Gemmi. Ina jeyaa e golle makko : San Martino, hirsirde mawnde ekkol Altoè, Santa Filomena ngam ekkol Busseto, Madonna del Karmin e St Anne ngam ekkol Monticelli d’Ongina. O woniino kadi jom mbaydi mbaylaandi ngam waɗde nate hirsirde. O heɓi njeenaaje keewɗe ina jeyaa heen to Piacenza e hitaande 1869. O waɗii nate hirsirde ngam ekkol tokooso Guastafredda to Piacenza.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 287.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
k8ogzove2apmjxcsfeogipunjqwzggm
Giulia Masucci Fava
0
40732
166759
2026-04-21T19:25:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Giulia Masucci Fava (jibinaa ko hitaande 1858, to Serino, diiwaan Avellino) ko pentoowo itaalinaajo ; o ɓuri golloraade ko to Naples, o anndaa ko ɓuri heewde e pentugol nate e fannuuji. Nguurndam O janngi ko e gardagol porfeseeruuji biyeteeɗi Vincenzo Volpe e Enriko Rossi. Ina jeyaa e golle makko Nel tugurio e Per la sposa, ɗiin ɗiɗi fof kolliraama to Promotrice Naples ; Bambina gooto; e joofnirde Una letterina, kolliraaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brera to Mil..."
166759
wikitext
text/x-wiki
Giulia Masucci Fava (jibinaa ko hitaande 1858, to Serino, diiwaan Avellino) ko pentoowo itaalinaajo ; o ɓuri golloraade ko to Naples, o anndaa ko ɓuri heewde e pentugol nate e fannuuji.
Nguurndam
O janngi ko e gardagol porfeseeruuji biyeteeɗi Vincenzo Volpe e Enriko Rossi. Ina jeyaa e golle makko Nel tugurio e Per la sposa, ɗiin ɗiɗi fof kolliraama to Promotrice Naples ; Bambina gooto; e joofnirde Una letterina, kolliraaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brera to Milan. E hitaande 1891, o resi winndiyanke biyeteeɗo Onorato Fava (1859-1941), ganndiraaɗo ko ɓuri heewde e defte sukaaɓe.
Tuugnorgal
0ppfg0qploc9564d7pi7qzau2dnh4bl
166760
166759
2026-04-21T19:26:03Z
SUZYFATIMA
13856
166760
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giulia Masucci Fava''' (jibinaa ko hitaande 1858, to Serino, diiwaan Avellino) ko pentoowo itaalinaajo ; o ɓuri golloraade ko to Naples, o anndaa ko ɓuri heewde e pentugol nate e fannuuji.
== Nguurndam ==
O janngi ko e gardagol porfeseeruuji biyeteeɗi Vincenzo Volpe e Enriko Rossi. Ina jeyaa e golle makko Nel tugurio e Per la sposa, ɗiin ɗiɗi fof kolliraama to Promotrice Naples ; Bambina gooto; e joofnirde Una letterina, kolliraaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brera to Milan. E hitaande 1891, o resi winndiyanke biyeteeɗo Onorato Fava (1859-1941), ganndiraaɗo ko ɓuri heewde e defte sukaaɓe.
== Tuugnorgal ==
f9ilv0sf9syveyqg2ww3y5mk3k742mg
166761
166760
2026-04-21T19:29:52Z
SUZYFATIMA
13856
166761
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giulia Masucci Fava''' (jibinaa ko hitaande 1858, to Serino, diiwaan Avellino) ko pentoowo itaalinaajo ; o ɓuri golloraade ko to Naples, o anndaa ko ɓuri heewde e pentugol nate e fannuuji.
== Nguurndam ==
O janngi ko e gardagol porfeseeruuji biyeteeɗi Vincenzo Volpe e Enriko Rossi. Ina jeyaa e golle makko Nel tugurio e Per la sposa, ɗiin ɗiɗi fof kolliraama to Promotrice Naples ; Bambina gooto; e joofnirde Una letterina, kolliraaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brera to Milan. E hitaande 1891, o resi winndiyanke biyeteeɗo Onorato Fava (1859-1941), ganndiraaɗo ko ɓuri heewde e defte sukaaɓe.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 287.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=eEuop-mTfOEC ''Donna poi artista: identità e presenza tra Otto e Novecento''], By Eligio Imarisio, 1996, page 172.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
jci8enwml47lnuam0edkk9r8z76lsli
Isabella Discalzi Mazzoni
0
40733
166762
2026-04-21T19:33:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Isabella Discalzi Mazzoni (gollooɗo e darorɗe teeminannde 15ɓiire) ko sehil Itaalinaajo. Kugal Mazzoni ko debbo ɗiɗaɓo sehil biyeteeɗo Guido Mazzoni. E les njiimaandi gorko makko, o jannginaa naalankaagal mbaylaandi. O anndaa ko e nate makko terakotaaji, omo anndi no feewi, e wiyde winndiyanke biyeteeɗo Lodovico Vedriani, ɗe keewi feeñde ko e nguurndam les koppi makko. Ina gasa tawa kadi o golliima e bottega jom suudu makko, ko ɓuri heewde e golle makko ko e..."
166762
wikitext
text/x-wiki
Isabella Discalzi Mazzoni (gollooɗo e darorɗe teeminannde 15ɓiire) ko sehil Itaalinaajo.
Kugal
Mazzoni ko debbo ɗiɗaɓo sehil biyeteeɗo Guido Mazzoni. E les njiimaandi gorko makko, o jannginaa naalankaagal mbaylaandi. O anndaa ko e nate makko terakotaaji, omo anndi no feewi, e wiyde winndiyanke biyeteeɗo Lodovico Vedriani, ɗe keewi feeñde ko e nguurndam les koppi makko. Ina gasa tawa kadi o golliima e bottega jom suudu makko, ko ɓuri heewde e golle makko ko e nder galle maɓɓe. Stefano Ticozzi e hitaande 1830 winndi ina waawi tawa o yahiino Naples e Farayse, ɗo jom suudu makko heɓi yamiroore naalankaagal e juuɗe Charles VIII.
Caalaje
E wiyde Lodovico Vedriani, Isabella e Guido mbaawaano jibinde. Omo jogii ɓiɗɗo debbo e dewgal makko gadanal, ɓe njanngini ɗum sewnde. Oo ɓiɗɗo debbo mo innde mum anndaaka addani Vedriani wiyde wonde Naalankaagal Sewnde ɓuri Naalankaagal Pentol. Ina gasa tawa o maayi ko o suka. Pentoowo caggal ɗuum Giulio Mazzoni ina gasa tawa ko jokkondiral.
Njawdi
Vedriani wiyi wonde Mazzoni ina foti « toɗɗaade, mawnineede, teddineede haa abada » ngam wonde gooto e rewɓe mawɓe seernaaɓe e yonta mum. Alaa ko heddii e makko walla e ɓiyiiko debbo, hay so tawii noon, no Ticozzi winndiri nii, « siftorde kisal wonande yaltuɓe e juuɗe maɓɓe ɓutte ».
Tuugnorgal
q890dh0smn46wn6yzuzfyee3pdn7jm1
166763
166762
2026-04-21T19:35:07Z
SUZYFATIMA
13856
166763
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Isabella Discalzi Mazzoni''' (gollooɗo e darorɗe teeminannde 15ɓiire) ko sehil Itaalinaajo.
== Kugal ==
Mazzoni ko debbo ɗiɗaɓo sehil biyeteeɗo Guido Mazzoni. E les njiimaandi gorko makko, o jannginaa naalankaagal mbaylaandi. O anndaa ko e nate makko terakotaaji, omo anndi no feewi, e wiyde winndiyanke biyeteeɗo Lodovico Vedriani, ɗe keewi feeñde ko e nguurndam les koppi makko. Ina gasa tawa kadi o golliima e bottega jom suudu makko, ko ɓuri heewde e golle makko ko e nder galle maɓɓe. Stefano Ticozzi e hitaande 1830 winndi ina waawi tawa o yahiino Naples e Farayse, ɗo jom suudu makko heɓi yamiroore naalankaagal e juuɗe Charles VIII.
== Caalaje ==
E wiyde Lodovico Vedriani, Isabella e Guido mbaawaano jibinde. Omo jogii ɓiɗɗo debbo e dewgal makko gadanal, ɓe njanngini ɗum sewnde. Oo ɓiɗɗo debbo mo innde mum anndaaka addani Vedriani wiyde wonde Naalankaagal Sewnde ɓuri Naalankaagal Pentol. Ina gasa tawa o maayi ko o suka. Pentoowo caggal ɗuum Giulio Mazzoni ina gasa tawa ko jokkondiral.
== Njawdi ==
Vedriani wiyi wonde Mazzoni ina foti « toɗɗaade, mawnineede, teddineede haa abada » ngam wonde gooto e rewɓe mawɓe seernaaɓe e yonta mum. Alaa ko heddii e makko walla e ɓiyiiko debbo, hay so tawii noon, no Ticozzi winndiri nii, « siftorde kisal wonande yaltuɓe e juuɗe maɓɓe ɓutte ».
== Tuugnorgal ==
ilvm1minv63syv8klhr4d3fr9zii59c
166764
166763
2026-04-21T19:38:53Z
SUZYFATIMA
13856
166764
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Isabella Discalzi Mazzoni''' (gollooɗo e darorɗe teeminannde 15ɓiire) ko sehil Itaalinaajo.
== Kugal ==
Mazzoni ko debbo ɗiɗaɓo sehil biyeteeɗo Guido Mazzoni. E les njiimaandi gorko makko, o jannginaa naalankaagal mbaylaandi. O anndaa ko e nate makko terakotaaji, omo anndi no feewi, e wiyde winndiyanke biyeteeɗo Lodovico Vedriani, ɗe keewi feeñde ko e nguurndam les koppi makko. Ina gasa tawa kadi o golliima e bottega jom suudu makko, ko ɓuri heewde e golle makko ko e nder galle maɓɓe. Stefano Ticozzi e hitaande 1830 winndi ina waawi tawa o yahiino Naples e Farayse, ɗo jom suudu makko heɓi yamiroore naalankaagal e juuɗe Charles VIII.
== Caalaje ==
E wiyde Lodovico Vedriani, Isabella e Guido mbaawaano jibinde. Omo jogii ɓiɗɗo debbo e dewgal makko gadanal, ɓe njanngini ɗum sewnde. Oo ɓiɗɗo debbo mo innde mum anndaaka addani Vedriani wiyde wonde Naalankaagal Sewnde ɓuri Naalankaagal Pentol. Ina gasa tawa o maayi ko o suka. Pentoowo caggal ɗuum Giulio Mazzoni ina gasa tawa ko jokkondiral.
== Njawdi ==
Vedriani wiyi wonde Mazzoni ina foti « toɗɗaade, mawnineede, teddineede haa abada » ngam wonde gooto e rewɓe mawɓe seernaaɓe e yonta mum. Alaa ko heddii e makko walla e ɓiyiiko debbo, hay so tawii noon, no Ticozzi winndiri nii, « siftorde kisal wonande yaltuɓe e juuɗe maɓɓe ɓutte ».<ref name="Jacobs">{{cite book|last1=Jacobs|first1=Fredrika.|title=Defining the Renaissance Virtuosa.|date=1997|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge}}</ref><ref name="Vedriani">{{cite book|last1=Vedriani|first1=Lodovico|title=Raccolta de'pittori, scultori, et architetti Modenesi piu celebri.|date=1662|location=Modena}}</ref><ref name="Ticozzi">{{cite book|last1=Ticozzi|first1=Stefano|title=Dizionario degli architetti, scultori, pittori.|url=https://archive.org/details/dizionariodeglia04tico|date=1830|location=Milan}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e3ilt9i6akd8bo8y811rakomfugriwy
Giovanna Tacconi Messini
0
40734
166765
2026-04-21T20:42:54Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Giyovanna Tacconi Messini (1717-1742) ko pentoowo Itaalinaajo. Ko o jibinannde Firenze, to leydi Toskaan, o resi ko pastelist biyeteeɗo Ferdinando Messini, sahaa e sahaa fof ina wiyee Messinia. O golliima e koppi, o penti e nebam e fresko, kono o ɓuri anndeede ko e doole makko e portrait e pastel. Golle makko ina nanndi e gooto e jamaanu makko e Rembrandt e Jacob Jordaens, kadi pastel makko caggal Raphael e Titian ina yiɗaa no feewi e jamaanu makko. Caggal nde o maay..."
166765
wikitext
text/x-wiki
Giyovanna Tacconi Messini (1717-1742) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ko o jibinannde Firenze, to leydi Toskaan, o resi ko pastelist biyeteeɗo Ferdinando Messini, sahaa e sahaa fof ina wiyee Messinia. O golliima e koppi, o penti e nebam e fresko, kono o ɓuri anndeede ko e doole makko e portrait e pastel. Golle makko ina nanndi e gooto e jamaanu makko e Rembrandt e Jacob Jordaens, kadi pastel makko caggal Raphael e Titian ina yiɗaa no feewi e jamaanu makko. Caggal nde o maayi gorko makko waɗii siftorde ngam teddinde mo e nder jumaa Santissima Annunziata.
Tuugnorgal
8nkke2p7fsqk023u1nltlld7r0w93wo
166766
166765
2026-04-21T20:44:36Z
SUZYFATIMA
13856
166766
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giyovanna Tacconi Messini''' (1717-1742) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ko o jibinannde Firenze, to leydi Toskaan, o resi ko pastelist biyeteeɗo Ferdinando Messini, sahaa e sahaa fof ina wiyee Messinia. O golliima e koppi, o penti e nebam e fresko, kono o ɓuri anndeede ko e doole makko e portrait e pastel. Golle makko ina nanndi e gooto e jamaanu makko e Rembrandt e Jacob Jordaens, kadi pastel makko caggal Raphael e Titian ina yiɗaa no feewi e jamaanu makko. Caggal nde o maayi gorko makko waɗii siftorde ngam teddinde mo e nder jumaa Santissima Annunziata.
== Tuugnorgal ==
fss554kn0qx6ndy6zc5znnpcuef1k1t
166767
166766
2026-04-21T20:45:59Z
SUZYFATIMA
13856
166767
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giyovanna Tacconi Messini''' (1717-1742) ko pentoowo Itaalinaajo.
Ko o jibinannde Firenze, to leydi Toskaan, o resi ko pastelist biyeteeɗo Ferdinando Messini, sahaa e sahaa fof ina wiyee Messinia. O golliima e koppi, o penti e nebam e fresko, kono o ɓuri anndeede ko e doole makko e portrait e pastel. Golle makko ina nanndi e gooto e jamaanu makko e Rembrandt e Jacob Jordaens, kadi pastel makko caggal Raphael e Titian ina yiɗaa no feewi e jamaanu makko. Caggal nde o maayi gorko makko waɗii siftorde ngam teddinde mo e nder jumaa Santissima Annunziata.<ref>[http://www.pastellists.com/Articles/MessiniG.pdf Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170808060152/http://www.pastellists.com/Articles/MessiniG.pdf|date=2017-08-08}} in the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
op7nncsv3e2bdqc5udkf4tnoaukvdc0
Madonna Fitta de Milano
0
40735
166768
2026-04-21T20:48:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Madonna Fitta de Milano (jibinaa ko e teeminannde 17ɓiire) ko pentoowo Itaalinaajo, golle mum ngonnoo ko e deftere arɗo leydi Otiris. No innde makko holliri nii, ina gasa tawa o jibinaa ko Milan walla o golliima toon e sahaa nde golle makko coodaa ndee. Ko anndaa e makko tan ko innde makko e doggol naalankooɓe hakkunde Michaelina Wautier e Maerten de Vos. Ina gasa tawa ko kanko woni neɗɗo gooto e pentoowo Milan biyeteeɗo Fede Galizia, so en teskiima binndol garti..."
166768
wikitext
text/x-wiki
Madonna Fitta de Milano (jibinaa ko e teeminannde 17ɓiire) ko pentoowo Itaalinaajo, golle mum ngonnoo ko e deftere arɗo leydi Otiris.
No innde makko holliri nii, ina gasa tawa o jibinaa ko Milan walla o golliima toon e sahaa nde golle makko coodaa ndee. Ko anndaa e makko tan ko innde makko e doggol naalankooɓe hakkunde Michaelina Wautier e Maerten de Vos.
Ina gasa tawa ko kanko woni neɗɗo gooto e pentoowo Milan biyeteeɗo Fede Galizia, so en teskiima binndol gartirgol won e inɗe naalankooɓe woɗɓe e nder catal gootal. Alaa golle anndaaɗe ɗe Galizia waɗi hannde e nder suudu defte Kunsthistorisches, kono ina woodi natal e junngo makko e nder Uffizi, ɗo mbaylaandi nate hakkunde defte ɗiɗi ɗee waɗi e hitaande 1792.
Tuugnorgal
9tf7q44b4o2e0l2fb6hx05t1fmb7m0w
166769
166768
2026-04-21T20:49:39Z
SUZYFATIMA
13856
166769
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Madonna Fitta de Milano''' (jibinaa ko e teeminannde 17ɓiire) ko pentoowo Itaalinaajo, golle mum ngonnoo ko e deftere arɗo leydi Otiris.
No innde makko holliri nii, ina gasa tawa o jibinaa ko Milan walla o golliima toon e sahaa nde golle makko coodaa ndee. Ko anndaa e makko tan ko innde makko e doggol naalankooɓe hakkunde Michaelina Wautier e Maerten de Vos.
Ina gasa tawa ko kanko woni neɗɗo gooto e pentoowo Milan biyeteeɗo Fede Galizia, so en teskiima binndol gartirgol won e inɗe naalankooɓe woɗɓe e nder catal gootal. Alaa golle anndaaɗe ɗe Galizia waɗi hannde e nder suudu defte Kunsthistorisches, kono ina woodi natal e junngo makko e nder Uffizi, ɗo mbaylaandi nate hakkunde defte ɗiɗi ɗee waɗi e hitaande 1792.
== Tuugnorgal ==
6e8khvx1k3p0lhz3deu1ob3wuzkqzhm
166770
166769
2026-04-21T20:51:22Z
SUZYFATIMA
13856
166770
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Madonna Fitta de Milano''' (jibinaa ko e teeminannde 17ɓiire) ko pentoowo Itaalinaajo, golle mum ngonnoo ko e deftere arɗo leydi Otiris.
No innde makko holliri nii, ina gasa tawa o jibinaa ko Milan walla o golliima toon e sahaa nde golle makko coodaa ndee. Ko anndaa e makko tan ko innde makko e doggol naalankooɓe hakkunde Michaelina Wautier e Maerten de Vos.
Ina gasa tawa ko kanko woni neɗɗo gooto e pentoowo Milan biyeteeɗo Fede Galizia, so en teskiima binndol gartirgol won e inɗe naalankooɓe woɗɓe e nder catal gootal. Alaa golle anndaaɗe ɗe Galizia waɗi hannde e nder suudu defte Kunsthistorisches, kono ina woodi natal e junngo makko e nder Uffizi, ɗo mbaylaandi nate hakkunde defte ɗiɗi ɗee waɗi e hitaande 1792.<ref>[https://archive.org/stream/gri_33125009347911#page/n13/mode/1up Davidis Teniers Antverpiensis, pictoris, et a cubiculis ser.mis principibus Leopoldo Guil. archiduci et Ioanni Austriaco, Theatrum pictorium : in quo exhibentur ipsius manu delineatae, eiusque curâ in aes incisae picturae, archetipae italicae, quas ipse ser.mus archidux in pinacothecam suam Bruxellis collegit], by Teniers in 1673 on archive.org</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
bs579nt3fypx2zs6lztt029cp24438s
Maria Molin
0
40736
166771
2026-04-21T20:52:54Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maria Molin ko pastelist Venezuela e teeminannde sappo e jeetatiire. Ko seeɗa anndaa e nguurndam Molin walla e golle mum. Ɓiɗɗo debbo Marco Molin, senaateer Venezuela, o anndiraa ko e binndol gootol e golle makko, ko debbo Gian Tommaso Balbi. Ina sikkaa e dow style wonde ko o almuudo Rosalba Carriera. Pasteluuji jeeɗiɗi e junngo makko, ina heen natal hoore makko, ina ngoni hannde e nder defterdu Bayerisches NationalMuseum to Munich, goɗɗo ina woni e nder defterd..."
166771
wikitext
text/x-wiki
Maria Molin ko pastelist Venezuela e teeminannde sappo e jeetatiire.
Ko seeɗa anndaa e nguurndam Molin walla e golle mum. Ɓiɗɗo debbo Marco Molin, senaateer Venezuela, o anndiraa ko e binndol gootol e golle makko, ko debbo Gian Tommaso Balbi. Ina sikkaa e dow style wonde ko o almuudo Rosalba Carriera. Pasteluuji jeeɗiɗi e junngo makko, ina heen natal hoore makko, ina ngoni hannde e nder defterdu Bayerisches NationalMuseum to Munich, goɗɗo ina woni e nder defterdu Museo del Settecento Veneziano to Venezuela.
Tuugnorgal
4ghm5m0zq4jycu3anykgdhh79dxil0r
166772
166771
2026-04-21T20:53:32Z
SUZYFATIMA
13856
166772
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Molin''' ko pastelist Venezuela e teeminannde sappo e jeetatiire.
Ko seeɗa anndaa e nguurndam Molin walla e golle mum. Ɓiɗɗo debbo Marco Molin, senaateer Venezuela, o anndiraa ko e binndol gootol e golle makko, ko debbo Gian Tommaso Balbi. Ina sikkaa e dow style wonde ko o almuudo Rosalba Carriera. Pasteluuji jeeɗiɗi e junngo makko, ina heen natal hoore makko, ina ngoni hannde e nder defterdu Bayerisches NationalMuseum to Munich, goɗɗo ina woni e nder defterdu Museo del Settecento Veneziano to Venezuela.
== Tuugnorgal ==
9lri0jw3vajhq0adocthag0to4jpz9x
166773
166772
2026-04-21T20:55:51Z
SUZYFATIMA
13856
166773
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Molin''' ko pastelist Venezuela e teeminannde sappo e jeetatiire.
Ko seeɗa anndaa e nguurndam Molin walla e golle mum. Ɓiɗɗo debbo Marco Molin, senaateer Venezuela, o anndiraa ko e binndol gootol e golle makko, ko debbo Gian Tommaso Balbi. Ina sikkaa e dow style wonde ko o almuudo Rosalba Carriera. Pasteluuji jeeɗiɗi e junngo makko, ina heen natal hoore makko, ina ngoni hannde e nder defterdu Bayerisches NationalMuseum to Munich, goɗɗo ina woni e nder defterdu Museo del Settecento Veneziano to Venezuela.<ref>[http://www.pastellists.com/Articles/MOLIN.pdf Profile] in the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref><ref name="Cottino2003">{{cite book|author=Alberto Cottino|title=La donna nella pittura italiana del Seicento e Settecento: il genio e la grazia|url=https://books.google.com/books?id=yzZIAQAAIAAJ|year=2003|publisher=U. Allemandi|isbn=978-88-422-1175-4}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
moq4mlp9i6fwu92r2smx057cw1pjeha
Emma Moretto
0
40737
166774
2026-04-21T20:57:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Emma Moretto (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute. E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mar..."
166774
wikitext
text/x-wiki
Emma Moretto (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute.
E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mare.
Tuugnorgal
azzcg852m8p0ev5ury2pg23i0fo70gk
166775
166774
2026-04-21T20:58:38Z
SUZYFATIMA
13856
166775
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Moretto''' (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute.
E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mare.
== Tuugnorgal ==
k51vjugehnlcitus6jfztxphrvf99u1
166778
166775
2026-04-21T21:00:45Z
SUZYFATIMA
13856
166778
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Moretto''' (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute.
E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mare..<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 313.</ref><ref>[http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf short note in thesis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
i39w7xy3wyqpspxt9829zi5bly6xt1j
166779
166778
2026-04-21T21:01:15Z
SUZYFATIMA
13856
166779
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Moretto''' (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute.
E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mare..<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 313.</ref><ref>[http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf short note in thesis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
14r8lyts7oove9sf41i1k21re6egt44
166944
166779
2026-04-22T10:31:56Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166944
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Moretto''' (teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e Venise pentoowo leydi e vedute.
E hitaande 1877 to Naples, Moretto hollitii : Abbaye San Gregorio to Venezuela ; e hitaande 1880 to Turin, ko kanaal Giudecca, e goɗɗo kadi ko kanaal San Giorgio. E nder koolol ngenndiwal Milan e hitaande 1881, Tramonto e Marina ; e hitaande 1883 to Rome: Gita nella Laguna. Golle goɗɗe : Gondola gooto ; To San Marko; Verso la riva; Kanaal mawɗo, e Mattino nel mare..<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 313.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf short note in thesis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
k26q4iqhbblzqybu3komqrv17slduxc
Liliyan Wels
0
40738
166776
2026-04-21T20:58:43Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345420406|Lilian Welsh]]"
166776
wikitext
text/x-wiki
'''Lilian Welsh''' (6 marse 1858 – 23 feebariyee 1938) ko cafroowo Ameriknaajo, jannginoowo, suɓngooji, daraniiɗo cellal rewɓe. O woniino e jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Baltimore, kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde Ameriknaare toppitiinde hakkeeji rewɓe . Welsh nasti nder suudu mawndu rewɓe Maryland nder hitaande 2017 ɓaawo maayde maako.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Welsh jibinaa ko to Kolommbi, Pensilvani, ñalnde 6 marse 1858, to Annie Eunice ( jibinaa ko Young ) mo Wrightsville e Thomas Welsh mo Kolommbi. Ko kanko woni ɓiɗɗo nayaɓo e ɓiɗɗo debbo e nder galle makko. Baaba makko golliima e wolde Meksik e Amerik hade makko wontude njulaagu e jom laana kanaal . <ref name=":0" /> Caggal ɗuum o arti e konu Amerik caggal wolde Fort Sumter ngam golloraade wolde hakkunde leyɗeele Amerik . O arti e darnde seneraal brigadier e hitaande 1863 hade makko maayde e oon hitaande e rafi e nder Siege Vicksburg . <ref name=":2" />
E hitaande 1873, Welsh heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Millersville State Normal School e hitaande 1875. Nde o timmini jaŋde makko leslesre, Welsh arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi joy hade makko naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania e hitaande 1886. O heɓi Doktoraa makko e hitaande 1889 jannginoowo kemikal, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Zurich tuggi 1889 haa 1890 ngam heblude ɗum. To Zurich, o ƴetti jaŋde adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko fayti e bakteriiji e sehil makko Mary Sherwood .
== Career e nder safaara e wallitde cellal ==
Welsh meeɗaa heɓde golle jannginoowo, caggal ɗuum o wonti cafroowo to opitaal dowla Norristown e hitaande 1890. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Welsh naati e Sherwood, ngam sosde nokku keeriiɗo to Baltimore, Maryland . Welsh e Sherwood kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗnoo ko "safaara ngam haɓaade ñawu nguu e cellal yummiraaɓe jibinaaɓe e sukaaɓe." Ɓe kawri e diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe, haa ɓe udditi golle maɓɓe keertiiɗe.
Welsh miijotoo ko e hitaande 1927:<blockquote>“Ko ɓuri heewde e yimɓe haa jooni ɓuri yiɗde ko worɓe safrooɓe e rewɓe e nder laabi kala. Rewɓe jogiiɓe ɓure ɓurɗe mawnude e golle kuuɓtodinɗe, koɗii, ko ɓuri heewde, e nder taƴe ɗo ɓe ngonaa teeŋtuɓe e kaalis e ɗo yimɓe jananɓe heewɓe ngoni. ko waawi wonde fof ko karallaagal rewɓe ɓee."</blockquote>O ɓeydi heen :<blockquote>“Ɓurɓe mettude rewɓe e wonde safrooɓe e infirmiyee en ko rewɓe ɓuri heewde e worɓe... miijo ngo ina luggiɗi, ina yaaji, wonde rewɓe e sifaa mum en ina mbaawi waɗde golle hakkilantaagal, tee kala noddaango ina ɗaɓɓi jaŋde, ganndal e karallaagal keeringal, tawa ko e yaasi fannu debbo.” </blockquote>E hitaande 1894, Welsh naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Woman’s College to Baltimore, caggal ɗuum anndiraa Goucher College, o woni cafroowo e almudɓe, o woni kadi porfeseer to bannge fisik e cellal. O jannginii rewɓe kursuuji e cellal ɓalli e cellal ɓalli. Welsh ina anndiranoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko kañum woni daraniiɗo cellal e laaɓal rewɓe. [1] Duuɓi keewɗi, ko kanko tan woni debbo Professeur timmuɗo . [2] Welsh jokkondirii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher fotde duuɓi capanɗe tati. [3]
Welsh e Sherwood caggal ɗuum ngoni ko e ardaade fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe e sukaaɓe rewɓe gollotooɓe nde Alice Hall e Kate Campbell Hurd-Mead cosi. Ɓe ardii diisnondiral ngal haa ngal udditaa e hitaande 1910. E hitaande 1897, Welsh wonti binndoowo fedde Baltimore ngam ɓamtude jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde ina ɗaɓɓi nde rewɓe njaɓetee e duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins . Ɗum waɗi haa jooni e hitaande 1908.
Hedde teeminannde ndee, Welsh wonnoo ko e goomu ngam haɓaade rafi tuubakooɓe wonnoo ko « e yeeso » Dillere Wellitaare Sukaaɓe .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
td4k1pjf5oqvpb51x31eolj3fbuicmj
166777
166776
2026-04-21T20:59:46Z
Sardeeq
14292
166777
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lilian Welsh''' (6 marse 1858 – 23 feebariyee 1938) ko cafroowo Ameriknaajo, jannginoowo, suɓngooji, daraniiɗo cellal rewɓe. O woniino e jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Baltimore, kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde Ameriknaare toppitiinde hakkeeji rewɓe . Welsh nasti nder suudu mawndu rewɓe Maryland nder hitaande 2017 ɓaawo maayde maako.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Welsh jibinaa ko to Kolommbi, Pensilvani, ñalnde 6 marse 1858, to Annie Eunice ( jibinaa ko Young ) mo Wrightsville e Thomas Welsh mo Kolommbi. Ko kanko woni ɓiɗɗo nayaɓo e ɓiɗɗo debbo e nder galle makko. Baaba makko golliima e wolde Meksik e Amerik hade makko wontude njulaagu e jom laana kanaal . <ref name=":0" /> Caggal ɗuum o arti e konu Amerik caggal wolde Fort Sumter ngam golloraade wolde hakkunde leyɗeele Amerik . O arti e darnde seneraal brigadier e hitaande 1863 hade makko maayde e oon hitaande e rafi e nder Siege Vicksburg . <ref name=":2" />
E hitaande 1873, Welsh heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Millersville State Normal School e hitaande 1875. Nde o timmini jaŋde makko leslesre, Welsh arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi joy hade makko naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania e hitaande 1886. O heɓi Doktoraa makko e hitaande 1889 jannginoowo kemikal, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Zurich tuggi 1889 haa 1890 ngam heblude ɗum. To Zurich, o ƴetti jaŋde adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko fayti e bakteriiji e sehil makko Mary Sherwood .
== Career e nder safaara e wallitde cellal ==
Welsh meeɗaa heɓde golle jannginoowo, caggal ɗuum o wonti cafroowo to opitaal dowla Norristown e hitaande 1890. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Welsh naati e Sherwood, ngam sosde nokku keeriiɗo to Baltimore, Maryland . Welsh e Sherwood kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗnoo ko "safaara ngam haɓaade ñawu nguu e cellal yummiraaɓe jibinaaɓe e sukaaɓe." Ɓe kawri e diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe, haa ɓe udditi golle maɓɓe keertiiɗe.
Welsh miijotoo ko e hitaande 1927:<blockquote>“Ko ɓuri heewde e yimɓe haa jooni ɓuri yiɗde ko worɓe safrooɓe e rewɓe e nder laabi kala. Rewɓe jogiiɓe ɓure ɓurɗe mawnude e golle kuuɓtodinɗe, koɗii, ko ɓuri heewde, e nder taƴe ɗo ɓe ngonaa teeŋtuɓe e kaalis e ɗo yimɓe jananɓe heewɓe ngoni. ko waawi wonde fof ko karallaagal rewɓe ɓee."</blockquote>O ɓeydi heen :<blockquote>“Ɓurɓe mettude rewɓe e wonde safrooɓe e infirmiyee en ko rewɓe ɓuri heewde e worɓe... miijo ngo ina luggiɗi, ina yaaji, wonde rewɓe e sifaa mum en ina mbaawi waɗde golle hakkilantaagal, tee kala noddaango ina ɗaɓɓi jaŋde, ganndal e karallaagal keeringal, tawa ko e yaasi fannu debbo.” </blockquote>E hitaande 1894, Welsh naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Woman’s College to Baltimore, caggal ɗuum anndiraa Goucher College, o woni cafroowo e almudɓe, o woni kadi porfeseer to bannge fisik e cellal. O jannginii rewɓe kursuuji e cellal ɓalli e cellal ɓalli. Welsh ina anndiranoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko kañum woni daraniiɗo cellal e laaɓal rewɓe. [1] Duuɓi keewɗi, ko kanko tan woni debbo Professeur timmuɗo . [2] Welsh jokkondirii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher fotde duuɓi capanɗe tati. [3]
Welsh e Sherwood caggal ɗuum ngoni ko e ardaade fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe e sukaaɓe rewɓe gollotooɓe nde Alice Hall e Kate Campbell Hurd-Mead cosi. Ɓe ardii diisnondiral ngal haa ngal udditaa e hitaande 1910. E hitaande 1897, Welsh wonti binndoowo fedde Baltimore ngam ɓamtude jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde ina ɗaɓɓi nde rewɓe njaɓetee e duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins . Ɗum waɗi haa jooni e hitaande 1908.
Hedde teeminannde ndee, Welsh wonnoo ko e goomu ngam haɓaade rafi tuubakooɓe wonnoo ko « e yeeso » Dillere Wellitaare Sukaaɓe .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
a62btky6d6yd9ili0hugbrjujohprj4
Rosali Loew Witni
0
40739
166780
2026-04-21T22:10:33Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345327605|Rosalie Loew Whitney]]"
166780
wikitext
text/x-wiki
'''Rosalie Loew Whitney''' (4 mee 1873 - 3 suwee 1939) ko awokaa Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade .
== Nguurndam gadano ==
Rosalie Loew jibinaa ko to wuro New York e galle yahuud en Hong Kong, hono Wiliyam Nuuhu Loew e Leontin (Lottie) Wechsler Lowe. Baaba makko ko awokaa; yumma makko ko miliyoŋ. Mawniiko gorko biyeteeɗo Leopold Löw, ko rabbi mawɗo, gardiiɗo yahuud en to Hong Kong.
[[File:Rosalie_Loew_Whitney_(1895).png|left|thumb|Rosali Low Witni (1895)]]
Loew heɓi dipolom mum ko e hitaande 1892 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter, o heɓi kadi dipolom makko ko faati e sariya e hitaande 1895 to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York .
== Kugal ==
Loew naati e ñaawirdu New York e hitaande 1895. E hitaande 1896, ko kanko woni debbo awokaa gadano ñaawde ñaawoore to Ñaawirde Toownde New York . Kanko e baaba makko ɓe ngonnoo ko gollodiiɓe e nder fedde awokaaji, Loew e Loew, hade makko ƴettude darnde e fedde Legal Aid Society e hitaande 1897. "Ko fenaande miijaade wonde debbo waawaa ƴeewde geɗe e mbaadi mawndi", o wiyi e nder profile keso 1896. "Alaa ko woni e hakkille debbo ko haɗata ɗum jogaade ganndal kuuɓtodinngal e kala ko ina wona geɗe nguurndam, hay so mawnii." <ref name=":7" /> O huutoriima karallaagal makko e ɗemngal (waɗde ɗemngal Honngiri, Yiddish, e Almaañ) ngam wallitde e firtude gollotooɓe eggiyankooɓe, e nder geɗe jowitiiɗe e ŋakkeende golle, ñamaale njulaagu, e fenaande. <ref name=":4" /> E hitaande 1903, o salii jeyeede e fedde awokaaji wuro New York, sabu jinnaaɓe makko. <ref name=":3" />
Whitney ina gollinoo e dille suɓngooji rewɓe to wuro New York, o woniino tergal e lannda suɓngooji rewɓe to Brooklyn, o woniino kadi hooreejo kongres New York to Fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Potal Rewɓe. O lomtii Brooklyn e batu ngenndiwal suɓngooji to Wasinton e hitaande 1917 ; e o haali e innde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e nder batu Kongres e hitaande 1918. O walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe Republicain Rewɓe. O tawtoraama batu Goomu ngenndiijo Republicain en to St. Louis e hitaande 1918, o golliima ngam ballal renndo lannda kaa ngam waylude kuulal ngal 19ɓiire .
Whitney e jom suudu mum ngonnoo ko gollodiiɓe e nder fedde awokaaji, Loew e Whitney, tuggi 1903 haa 1907. O woniino e yiilirde Ligue Municipale des Femmes. Tuggi 1919 haa 1921, o jooɗii e Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu e nder diiwaan New York, o hebbini golle ɗe o heddii nde Frances Perkins yahi Wasinton. [1] E hitaande 1930 o suɓaama gardiiɗo fedde jom en laylayti renndo to Brooklyn. [2] O woni ko e fedde adannde rewɓe sappo e ɗiɗo jaɓaaɓe e fedde awokaaji wuro New York, e hitaande 1937 ; [3] e oon sahaa, omo joginoo golle juutɗe e nder sariya, omo joginoo duuɓi ɗiɗi e ñaawoore to Ñaawirde Toownde Jokkondiral nder leydi to New York. [4] [5]
== Nguurndam neɗɗo ==
Rosalie Loew resii sehil mum awokaa biyeteeɗo Travis Harvard Whitney e hitaande 1903. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato worɓe, Travis, John, e William kamɓe fof ɓe njibinaa ko e duuɓi joy gadani dewgal maɓɓe. Travis Witney maayi ko e hitaande 1934; Rosalie Loew Whitney sankii ko duuɓi joy caggal ɗuum, e hitaande 1939, tawi ina yahra e duuɓi 66, tawi ko rafi ƴiiƴam . Yanaande makko woni ko e yanaande Green-Wood to Brooklyn .
== Ƴeew kadi ==
* Doggol rewɓe awokaaji e ñaawooɓe adanɓe to New York
== Tuugnorgal ==
0jcrmqcnoc1vi9a5vpqkebdl5p3gser
166781
166780
2026-04-21T22:10:52Z
Sardeeq
14292
166781
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Rosalie Loew Whitney''' (4 mee 1873 - 3 suwee 1939) ko awokaa Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade .
== Nguurndam gadano ==
Rosalie Loew jibinaa ko to wuro New York e galle yahuud en Hong Kong, hono Wiliyam Nuuhu Loew e Leontin (Lottie) Wechsler Lowe. Baaba makko ko awokaa; yumma makko ko miliyoŋ. Mawniiko gorko biyeteeɗo Leopold Löw, ko rabbi mawɗo, gardiiɗo yahuud en to Hong Kong.
[[File:Rosalie_Loew_Whitney_(1895).png|left|thumb|Rosali Low Witni (1895)]]
Loew heɓi dipolom mum ko e hitaande 1892 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter, o heɓi kadi dipolom makko ko faati e sariya e hitaande 1895 to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York .
== Kugal ==
Loew naati e ñaawirdu New York e hitaande 1895. E hitaande 1896, ko kanko woni debbo awokaa gadano ñaawde ñaawoore to Ñaawirde Toownde New York . Kanko e baaba makko ɓe ngonnoo ko gollodiiɓe e nder fedde awokaaji, Loew e Loew, hade makko ƴettude darnde e fedde Legal Aid Society e hitaande 1897. "Ko fenaande miijaade wonde debbo waawaa ƴeewde geɗe e mbaadi mawndi", o wiyi e nder profile keso 1896. "Alaa ko woni e hakkille debbo ko haɗata ɗum jogaade ganndal kuuɓtodinngal e kala ko ina wona geɗe nguurndam, hay so mawnii." <ref name=":7" /> O huutoriima karallaagal makko e ɗemngal (waɗde ɗemngal Honngiri, Yiddish, e Almaañ) ngam wallitde e firtude gollotooɓe eggiyankooɓe, e nder geɗe jowitiiɗe e ŋakkeende golle, ñamaale njulaagu, e fenaande. <ref name=":4" /> E hitaande 1903, o salii jeyeede e fedde awokaaji wuro New York, sabu jinnaaɓe makko. <ref name=":3" />
Whitney ina gollinoo e dille suɓngooji rewɓe to wuro New York, o woniino tergal e lannda suɓngooji rewɓe to Brooklyn, o woniino kadi hooreejo kongres New York to Fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Potal Rewɓe. O lomtii Brooklyn e batu ngenndiwal suɓngooji to Wasinton e hitaande 1917 ; e o haali e innde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e nder batu Kongres e hitaande 1918. O walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe Republicain Rewɓe. O tawtoraama batu Goomu ngenndiijo Republicain en to St. Louis e hitaande 1918, o golliima ngam ballal renndo lannda kaa ngam waylude kuulal ngal 19ɓiire .
Whitney e jom suudu mum ngonnoo ko gollodiiɓe e nder fedde awokaaji, Loew e Whitney, tuggi 1903 haa 1907. O woniino e yiilirde Ligue Municipale des Femmes. Tuggi 1919 haa 1921, o jooɗii e Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu e nder diiwaan New York, o hebbini golle ɗe o heddii nde Frances Perkins yahi Wasinton. [1] E hitaande 1930 o suɓaama gardiiɗo fedde jom en laylayti renndo to Brooklyn. [2] O woni ko e fedde adannde rewɓe sappo e ɗiɗo jaɓaaɓe e fedde awokaaji wuro New York, e hitaande 1937 ; [3] e oon sahaa, omo joginoo golle juutɗe e nder sariya, omo joginoo duuɓi ɗiɗi e ñaawoore to Ñaawirde Toownde Jokkondiral nder leydi to New York. [4] [5]
== Nguurndam neɗɗo ==
Rosalie Loew resii sehil mum awokaa biyeteeɗo Travis Harvard Whitney e hitaande 1903. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato worɓe, Travis, John, e William kamɓe fof ɓe njibinaa ko e duuɓi joy gadani dewgal maɓɓe. Travis Witney maayi ko e hitaande 1934; Rosalie Loew Whitney sankii ko duuɓi joy caggal ɗuum, e hitaande 1939, tawi ina yahra e duuɓi 66, tawi ko rafi ƴiiƴam . Yanaande makko woni ko e yanaande Green-Wood to Brooklyn .
== Ƴeew kadi ==
* Doggol rewɓe awokaaji e ñaawooɓe adanɓe to New York
== Tuugnorgal ==
hp8tygdi6apvduaawy3t7mu0usm0qsq
Anita witni
0
40740
166782
2026-04-21T22:11:58Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1332163611|Anita Whitney]]"
166782
wikitext
text/x-wiki
'''Charlotte Anita Whitney''' (7 sulyee 1867 – 4 feebariyee 1955) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo politik, daraniiɗo suɓaade, e yuɓɓinoowo lannda kominist Amerik e lannda kominist Amerik to Kaliforni.
O ɓuri siftoreede ko tuumaaɗo e ñaawoore maantiniinde [[Çalifonia|to Kaliforni]] e hitaande 1927, ''Whitney v. California'', nde holliri miijo maantinngo to Ñaawirde Toownde Amerik, jaɓnde miijo Ñaawirde Louis Brandeis, wonde ko « kulhuli laaɓtuɗi e hannde » tan mbaawi heƴde ngam haɗde hakke spchee free spch. Ndeeɗoo tolno maa huutore e kominist en kadi e nder wolde ɗiɗmere boɗeere e kitaale 1950.
== Nguurndam gadano ==
Anita Whitney jibinaa ko to San Fransisko, Kaliforni, ñalnde 7 sulyee 1867, ɓiy galle mawɗo, tawi terɗe mum ina njeyaa heen ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Amerik biyeteeɗo Stephen Johnson Field e Cyrus W. Field, jom jawdi keewɗo miliyoŋaaji, jom jawdi en. Baaba makko ko awokaa.
Whitney janngii e duɗal keeringal e duɗal laamu, o mawni ko to Oakland, Kaliforni, sara maayo Bay ummoraade San Fransisko. Nde jaŋde makko to Oakland timmi, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde San Jose State ) to San Jose, Kaliforni hade makko yahde to Coast East ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ɗo o heɓi bak makko e hitaande 1889. <ref name="ALWW" />
Caggal nde o heɓi bak makko, Whitney golliima seeɗa e jannginoowo. E hitaande 1893, Whitney yilliima nokku ɓuuɓɗo to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Nde ɗum mettini heen no feewi, ɓooyaani ko o heɓi nafoore e golle renndo. E hitaande 1901, o ƴetti golle gardiiɗo keso fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder wuro Oakland, to Kaliforni. O jokki e ndeen darnde haa hitaande 1908.
[[File:Woman's_Party_Booth_160015v.jpg|left|thumb|Whitney (ina darii, ina woɗɗi nano) e terɗe lannda debbo ngenndiijo, ñalnde 3 abriil 1915]]
Ko ngool ɗoon miijo addannoo mo yiɗde moƴƴere e nguurndam miskineeɓe e waasɓe, ina gasa tawa kadi addani mo waɗde kampaañ ngam suɓaade rewɓe . Duuɓi capanɗe ɗiɗi ko adii nde rewɓe e nder ngenndi ndii fof ina mbaawi suɓaade, e nder kuule sappo e jeenay (19), Whitney tawtoraama kampaañuuji keewɗi ngam hakkeeji suɓaade, gila e Kaliforni haa e Connecticut . E hitaande 1911, nafoore Whitney e dille jojjanɗe rewɓe addani mo wonde yuɓɓinoowo fedde wiyeteende National College Equal Suffrage League to Kaliforni haa hitaande 1913. Caggal ɗuum o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik .
== 1920 ñaawoore sinndikalism bonanndeeji ==
Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii to [[Yuroopu|Orop]], Whitney, mo wonnoo ko pacifist, wonti tergal lannda sosiyaalist Amerik luulndiiɗo wolde, naati e batuuji lannda catal Oakland . Nde terɗe lannda sosiyaalist ɓurɗe radikal ɗee ndartini batu ngenndiwal 1919 to [[Chicago]], cuɓii sosde lannda kominist Amerik, Whitney, gonɗo e wiyde lannda sosiyaalist ina heewi njurum, werlii hoore mum e nder golle kominist en, o ƴetti ballal kesal Parmunist en ngam Kaliforni e Labour.
Caggal konngol makko to Otel Oakland to Oakland Civic Club e innde CLP, [1] Whitney nanngaa ñalnde 28 noowammbar 1919, o tuumaa « sinndikaaji bonɗi » tawi ina luulndii sariya sinndikaasiyoŋ bonanndeeji Kaliforni . [2] Ñaawoore hade ñaawoore ndee yuɓɓinaama e ñaawoore ndee ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1920, ko ina wona yontere caggal nde Departemaa Ñaawooje Amerik ƴetti kuule mawɗe ngam haɓaade radikal en jananɓe anndiraaɓe " Palmer Raids ", ñaawoore ndee yahri ñaawoore to Oakland ñalnde 27 lewru Yarkomaa, to Ñaawirde Toownde Alameda . [3]
Whitney ina tuumaa e geɗe joy, sabu mum bonnude sariya leydi ndii, sabu mum wonde tergal e lannda kominist Labour. Nde tawnoo Whitney jaɓii e dow wellitaare darnde mum e nder CLP, teddeendi ñaawoore ndee ko e etaade hollirde jokkondiral fedde ndee e sinndikaaji gollotooɓe e nder winndere ndee e fedde wiyeteende Communist International, jooɗnde to [[Moscow]], fedde nde sariya Kaliforni jogii nde wonaa sariya. Nde ɓe tabitini sifaa kuuɓtodinɗo CLP, ñaawooɓe ɓee mbiyi ko ndeen maa ɓe tabitin tuumaaɗo oo.
== Tuugnorgal ==
ebez6m7dtp353mmoy1wzlb1h2ybbi2r
166783
166782
2026-04-21T22:12:15Z
Sardeeq
14292
166783
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Charlotte Anita Whitney''' (7 sulyee 1867 – 4 feebariyee 1955) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo politik, daraniiɗo suɓaade, e yuɓɓinoowo lannda kominist Amerik e lannda kominist Amerik to Kaliforni.
O ɓuri siftoreede ko tuumaaɗo e ñaawoore maantiniinde [[Çalifonia|to Kaliforni]] e hitaande 1927, ''Whitney v. California'', nde holliri miijo maantinngo to Ñaawirde Toownde Amerik, jaɓnde miijo Ñaawirde Louis Brandeis, wonde ko « kulhuli laaɓtuɗi e hannde » tan mbaawi heƴde ngam haɗde hakke spchee free spch. Ndeeɗoo tolno maa huutore e kominist en kadi e nder wolde ɗiɗmere boɗeere e kitaale 1950.
== Nguurndam gadano ==
Anita Whitney jibinaa ko to San Fransisko, Kaliforni, ñalnde 7 sulyee 1867, ɓiy galle mawɗo, tawi terɗe mum ina njeyaa heen ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Amerik biyeteeɗo Stephen Johnson Field e Cyrus W. Field, jom jawdi keewɗo miliyoŋaaji, jom jawdi en. Baaba makko ko awokaa.
Whitney janngii e duɗal keeringal e duɗal laamu, o mawni ko to Oakland, Kaliforni, sara maayo Bay ummoraade San Fransisko. Nde jaŋde makko to Oakland timmi, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde San Jose State ) to San Jose, Kaliforni hade makko yahde to Coast East ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ɗo o heɓi bak makko e hitaande 1889. <ref name="ALWW" />
Caggal nde o heɓi bak makko, Whitney golliima seeɗa e jannginoowo. E hitaande 1893, Whitney yilliima nokku ɓuuɓɗo to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Nde ɗum mettini heen no feewi, ɓooyaani ko o heɓi nafoore e golle renndo. E hitaande 1901, o ƴetti golle gardiiɗo keso fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder wuro Oakland, to Kaliforni. O jokki e ndeen darnde haa hitaande 1908.
[[File:Woman's_Party_Booth_160015v.jpg|left|thumb|Whitney (ina darii, ina woɗɗi nano) e terɗe lannda debbo ngenndiijo, ñalnde 3 abriil 1915]]
Ko ngool ɗoon miijo addannoo mo yiɗde moƴƴere e nguurndam miskineeɓe e waasɓe, ina gasa tawa kadi addani mo waɗde kampaañ ngam suɓaade rewɓe . Duuɓi capanɗe ɗiɗi ko adii nde rewɓe e nder ngenndi ndii fof ina mbaawi suɓaade, e nder kuule sappo e jeenay (19), Whitney tawtoraama kampaañuuji keewɗi ngam hakkeeji suɓaade, gila e Kaliforni haa e Connecticut . E hitaande 1911, nafoore Whitney e dille jojjanɗe rewɓe addani mo wonde yuɓɓinoowo fedde wiyeteende National College Equal Suffrage League to Kaliforni haa hitaande 1913. Caggal ɗuum o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik .
== 1920 ñaawoore sinndikalism bonanndeeji ==
Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii to [[Yuroopu|Orop]], Whitney, mo wonnoo ko pacifist, wonti tergal lannda sosiyaalist Amerik luulndiiɗo wolde, naati e batuuji lannda catal Oakland . Nde terɗe lannda sosiyaalist ɓurɗe radikal ɗee ndartini batu ngenndiwal 1919 to [[Chicago]], cuɓii sosde lannda kominist Amerik, Whitney, gonɗo e wiyde lannda sosiyaalist ina heewi njurum, werlii hoore mum e nder golle kominist en, o ƴetti ballal kesal Parmunist en ngam Kaliforni e Labour.
Caggal konngol makko to Otel Oakland to Oakland Civic Club e innde CLP, [1] Whitney nanngaa ñalnde 28 noowammbar 1919, o tuumaa « sinndikaaji bonɗi » tawi ina luulndii sariya sinndikaasiyoŋ bonanndeeji Kaliforni . [2] Ñaawoore hade ñaawoore ndee yuɓɓinaama e ñaawoore ndee ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1920, ko ina wona yontere caggal nde Departemaa Ñaawooje Amerik ƴetti kuule mawɗe ngam haɓaade radikal en jananɓe anndiraaɓe " Palmer Raids ", ñaawoore ndee yahri ñaawoore to Oakland ñalnde 27 lewru Yarkomaa, to Ñaawirde Toownde Alameda . [3]
Whitney ina tuumaa e geɗe joy, sabu mum bonnude sariya leydi ndii, sabu mum wonde tergal e lannda kominist Labour. Nde tawnoo Whitney jaɓii e dow wellitaare darnde mum e nder CLP, teddeendi ñaawoore ndee ko e etaade hollirde jokkondiral fedde ndee e sinndikaaji gollotooɓe e nder winndere ndee e fedde wiyeteende Communist International, jooɗnde to [[Moscow]], fedde nde sariya Kaliforni jogii nde wonaa sariya. Nde ɓe tabitini sifaa kuuɓtodinɗo CLP, ñaawooɓe ɓee mbiyi ko ndeen maa ɓe tabitin tuumaaɗo oo.
== Tuugnorgal ==
ntu6gio0fjg6af4fuvpuuawujytfqya
Sue Shelton ɓaleejo
0
40741
166784
2026-04-21T22:13:12Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328388083|Sue Shelton White]]"
166784
wikitext
text/x-wiki
'''Sue Shelton White''' (25 mee 1887 – 6 mee 1943), ina wiyee '''Miss Sue''', ko hooreejo [[Feminism|rewɓe]] ummoriiɗo Henderson, Tennessee, gonnooɗo hooreejo ngenndiijo dillere suɓngooji rewɓe, tergal e fedde wiyeteende Silent Sentinels e gardotooɗo jaaynde wiyeteende ''The Suffragist'' .
E hitaande 1918, White wonti hooreejo lannda debbo ngenndiijo . E ƴettugol kuulal sappo e jeenaɓal doosɗe leydi Amerik o arti galle makko ngam wallitde heɓde ratification Tennessee. E hitaande 1920 White arti Washington, o golliima e njuɓɓudi laamu to senaateer Ameriknaajo biyeteeɗo Kenneth McKeller, tawi omo jannga to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to Washington ɗo o heɓi dipolomaaji sariya e hitaande 1923. O wonti gardiiɗo awokaa to njuɓɓudi kisal renndo .
== Ɓawo ==
Sue Shelton White jibinaa ko ñalnde 25 mee 1887, to Henderson, to Tennessee, ko o nayaɓo e ɓiɓɓe jeegom ɓe James Shelton White e Mary Kalista (Swain) White njibini. <ref name=":4" /> Baaba White, ko awokaa, ko jaagorde Methodist, maayi nde o yahrata e duuɓi jeenay, yumma makko ina golloo ngam wallitde galle, ina janngina sukaaɓe ɓaleeɓe e ɓaleeɓe fof piyanɗe, ina rokka janngirɗe daande, ina winnda e jaaynde nokku oo. <ref name=":4" /> Nde White heɓi duuɓi 14, yumma mum maayi, o yahi o hoɗi e neene makko, Sue White Tarver. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeegom o ƴetti jaŋde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en Georgia Robertson (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Freed–Hardeman ) e hitaande rewtunde ndee (1904-1905) o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu West Tennessee. O fuɗɗii golle makko ko e stenographe e binndoowo to bannge golle moteriiji e boileruuji to Jackson, Tennessee, kono gollotooɓe makko cemmbini mo janngude golle ɗee. <ref name=":4" /> Nde miñiiko debbo biyeteeɗo Lucy White woppi golle mum e hitaande 1907, o woniino kabaaru ñaawirdu to Ñaawirde Toownde Tennessee to Jackson, White ƴetti golle ɗee, o jokki haa hitaande 1918. O udditi kadi gollorde makko stenography. <ref name=":4" />
== Suɓoowo ==
White naati e dille suɓngooji rewɓe e hitaande 1912. O fuɗɗii golloraade ko e fedde suɓngooji potal Tennessee (fedde fedde ngenndiire suɓngooji rewɓe Amerik ), o suɓaama kadi binndoowo winnditiiɗo e ndeen fedde e hitaande 1913, o waɗi duuɓi five. E oon sahaa, o ɓeydi heen humpito makko e haaldude e yimɓe, o winndi binndanɗe e jaayɗe, o yaltini binndanɗe batuuji, o yuɓɓini kadi njuɓɓudi fedde ndee to Nashville. E hitaande 1917 o ƴami sariya dowri ngam hokkugo rewɓe hakke suɓaade nder wooteeji municipaal e hooreejo leydi. <ref name=":4" /> E hitaande 1918, o walli ngam hawrude e pelle ɗiɗi fedde suɓngooji rewɓe Tennessee, o sosi Fedde suɓngooji rewɓe Tennessee. <ref name=":4" />
White seeɗa-seeɗa joofniri wonde lannda debbo ngenndiijo ɓurɗo radikal [[Alisa Pool|Alice Paul]] e Lucy Burns, mo njillu mum haaldude e Tennessee mo Maud Younger walli e weeɓtinde, ina daranii politik e laabi ɓurɗi moƴƴude. O naati NWP e hitaande 1918, o wonti hooreejo fedde Tennessee, o ummii o fayi Washington, DC, ɗo o winndi jaaynde fedde ndee, ''wiyeteende The Suffragist'' .
E wondude e terɗe NWP goɗɗe, White ƴetti hakkillaaji ngenndi ndii nde ñalnde 19 feebariyee 1919, ɓe mbaɗi seppooji maɓɓe cakkitiiɗi ɗi Silent Sentinels mbaɗi e yeeso galle laamorɗo Amerik, ɓe ngulli heen nate kaayitaaji hooreejo leydi Woodrow Wilson (mo White e Mrs Gabrielle Harris fi njippini e nder galle). [1] Ɓe mbaɗi ɗum ko ngam salaade ŋakkeende semmbe Wilson e doolnude Senaateeruuji balky lannda mum. White, e woɗɓe, nanngaa, kaɓɓaa. [2] Caggal nde o woppitaa, White e woɗɓe nannduɓe e makko njuɓɓini oto laana njoorndi mo ɓe mbiyata " Prison Special ", ngu njippii e leyɗeele dentuɗe Amerik ngam jokkude haala suɓngooji e yeeso jamaanu. [3]
Caggal nde Kongres ƴetti kuulal sappo e jeenaɓal ñalnde 4 suwee 1919, White arti galle mum ngam wallitde e golle jaɓgol kuulal ngal to Tennessee. E lewru ut 1920, 35 dowla njaɓii waylo ngoo ; ngam naatde e Doosgal leydi, waylo ngoo ina foti jaɓeede e dowla gooto goɗɗo. Dowlaaji jeetati to bannge worgo ina njoginoo foolde waylo-waylo ngoo, ɗum noon ko Tennessee wonti nokku hare teeŋtuɗo. Ko golle White ngam dogginde kampaañ jaɓgol lannda debbo ngenndiijo to Tennessee, o gollodii e ardiiɓe suɓngooji dowlaaji ɗii e NAWSA ngam ɗaɓɓude e guwerneer oo noddude batu keeriiɗo ngam ƴeewtaade jaɓgol ngol e lobbude 132 tergal e nder suudu sarɗiiji. O sosi gardiiɗo NWP to wuro Nashville, o yuɓɓini gollotooɓe e nder ladde, ina heen Anita Pollitzer, Bett Gram, e Catherine Flanagan, o waɗi kadi wooteeji keewɗi e depiteeji. {{Sfn|Weiss|2018}} O heɓi njeenaari ngam waawde wallude hooreejo suudu sarɗiiji leydi Tennessee, hono Seth Walker, ngam wallitde ratification, {{Sfn|Weiss|2018}} kono o yiyi ballal ngal ina ustoo nde Walker felliti ardaade luulndo ngo e waylude kuulal ngal e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. {{Sfn|Weiss|2018}} Nde ballal e waylo-waylo ngoo ustii, White hollitii maa o hollu inɗe kala depitee mo ittunoo ballal mum caggal nde o fodani jaɓde waylo-waylo ngoo. {{Sfn|Weiss|2018}} Caggal nde suɓngooji e haɓantooɓe suɓngooji mbaɗi njuɓɓudi politik keewndi, Tennessee jaɓi kuulal ngal 19ɓal e woote goote ñalnde 18 ut 1920. <ref name=":5" /> <ref name=":6" />
== Tuugnorgal ==
cte6hl98oeiu9orka9ac95rxt87492o
166785
166784
2026-04-21T22:13:32Z
Sardeeq
14292
166785
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Sue Shelton White''' (25 mee 1887 – 6 mee 1943), ina wiyee '''Miss Sue''', ko hooreejo [[Feminism|rewɓe]] ummoriiɗo Henderson, Tennessee, gonnooɗo hooreejo ngenndiijo dillere suɓngooji rewɓe, tergal e fedde wiyeteende Silent Sentinels e gardotooɗo jaaynde wiyeteende ''The Suffragist'' .
E hitaande 1918, White wonti hooreejo lannda debbo ngenndiijo . E ƴettugol kuulal sappo e jeenaɓal doosɗe leydi Amerik o arti galle makko ngam wallitde heɓde ratification Tennessee. E hitaande 1920 White arti Washington, o golliima e njuɓɓudi laamu to senaateer Ameriknaajo biyeteeɗo Kenneth McKeller, tawi omo jannga to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to Washington ɗo o heɓi dipolomaaji sariya e hitaande 1923. O wonti gardiiɗo awokaa to njuɓɓudi kisal renndo .
== Ɓawo ==
Sue Shelton White jibinaa ko ñalnde 25 mee 1887, to Henderson, to Tennessee, ko o nayaɓo e ɓiɓɓe jeegom ɓe James Shelton White e Mary Kalista (Swain) White njibini. <ref name=":4" /> Baaba White, ko awokaa, ko jaagorde Methodist, maayi nde o yahrata e duuɓi jeenay, yumma makko ina golloo ngam wallitde galle, ina janngina sukaaɓe ɓaleeɓe e ɓaleeɓe fof piyanɗe, ina rokka janngirɗe daande, ina winnda e jaaynde nokku oo. <ref name=":4" /> Nde White heɓi duuɓi 14, yumma mum maayi, o yahi o hoɗi e neene makko, Sue White Tarver. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeegom o ƴetti jaŋde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en Georgia Robertson (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Freed–Hardeman ) e hitaande rewtunde ndee (1904-1905) o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu West Tennessee. O fuɗɗii golle makko ko e stenographe e binndoowo to bannge golle moteriiji e boileruuji to Jackson, Tennessee, kono gollotooɓe makko cemmbini mo janngude golle ɗee. <ref name=":4" /> Nde miñiiko debbo biyeteeɗo Lucy White woppi golle mum e hitaande 1907, o woniino kabaaru ñaawirdu to Ñaawirde Toownde Tennessee to Jackson, White ƴetti golle ɗee, o jokki haa hitaande 1918. O udditi kadi gollorde makko stenography. <ref name=":4" />
== Suɓoowo ==
White naati e dille suɓngooji rewɓe e hitaande 1912. O fuɗɗii golloraade ko e fedde suɓngooji potal Tennessee (fedde fedde ngenndiire suɓngooji rewɓe Amerik ), o suɓaama kadi binndoowo winnditiiɗo e ndeen fedde e hitaande 1913, o waɗi duuɓi five. E oon sahaa, o ɓeydi heen humpito makko e haaldude e yimɓe, o winndi binndanɗe e jaayɗe, o yaltini binndanɗe batuuji, o yuɓɓini kadi njuɓɓudi fedde ndee to Nashville. E hitaande 1917 o ƴami sariya dowri ngam hokkugo rewɓe hakke suɓaade nder wooteeji municipaal e hooreejo leydi. <ref name=":4" /> E hitaande 1918, o walli ngam hawrude e pelle ɗiɗi fedde suɓngooji rewɓe Tennessee, o sosi Fedde suɓngooji rewɓe Tennessee. <ref name=":4" />
White seeɗa-seeɗa joofniri wonde lannda debbo ngenndiijo ɓurɗo radikal [[Alisa Pool|Alice Paul]] e Lucy Burns, mo njillu mum haaldude e Tennessee mo Maud Younger walli e weeɓtinde, ina daranii politik e laabi ɓurɗi moƴƴude. O naati NWP e hitaande 1918, o wonti hooreejo fedde Tennessee, o ummii o fayi Washington, DC, ɗo o winndi jaaynde fedde ndee, ''wiyeteende The Suffragist'' .
E wondude e terɗe NWP goɗɗe, White ƴetti hakkillaaji ngenndi ndii nde ñalnde 19 feebariyee 1919, ɓe mbaɗi seppooji maɓɓe cakkitiiɗi ɗi Silent Sentinels mbaɗi e yeeso galle laamorɗo Amerik, ɓe ngulli heen nate kaayitaaji hooreejo leydi Woodrow Wilson (mo White e Mrs Gabrielle Harris fi njippini e nder galle). [1] Ɓe mbaɗi ɗum ko ngam salaade ŋakkeende semmbe Wilson e doolnude Senaateeruuji balky lannda mum. White, e woɗɓe, nanngaa, kaɓɓaa. [2] Caggal nde o woppitaa, White e woɗɓe nannduɓe e makko njuɓɓini oto laana njoorndi mo ɓe mbiyata " Prison Special ", ngu njippii e leyɗeele dentuɗe Amerik ngam jokkude haala suɓngooji e yeeso jamaanu. [3]
Caggal nde Kongres ƴetti kuulal sappo e jeenaɓal ñalnde 4 suwee 1919, White arti galle mum ngam wallitde e golle jaɓgol kuulal ngal to Tennessee. E lewru ut 1920, 35 dowla njaɓii waylo ngoo ; ngam naatde e Doosgal leydi, waylo ngoo ina foti jaɓeede e dowla gooto goɗɗo. Dowlaaji jeetati to bannge worgo ina njoginoo foolde waylo-waylo ngoo, ɗum noon ko Tennessee wonti nokku hare teeŋtuɗo. Ko golle White ngam dogginde kampaañ jaɓgol lannda debbo ngenndiijo to Tennessee, o gollodii e ardiiɓe suɓngooji dowlaaji ɗii e NAWSA ngam ɗaɓɓude e guwerneer oo noddude batu keeriiɗo ngam ƴeewtaade jaɓgol ngol e lobbude 132 tergal e nder suudu sarɗiiji. O sosi gardiiɗo NWP to wuro Nashville, o yuɓɓini gollotooɓe e nder ladde, ina heen Anita Pollitzer, Bett Gram, e Catherine Flanagan, o waɗi kadi wooteeji keewɗi e depiteeji. {{Sfn|Weiss|2018}} O heɓi njeenaari ngam waawde wallude hooreejo suudu sarɗiiji leydi Tennessee, hono Seth Walker, ngam wallitde ratification, {{Sfn|Weiss|2018}} kono o yiyi ballal ngal ina ustoo nde Walker felliti ardaade luulndo ngo e waylude kuulal ngal e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. {{Sfn|Weiss|2018}} Nde ballal e waylo-waylo ngoo ustii, White hollitii maa o hollu inɗe kala depitee mo ittunoo ballal mum caggal nde o fodani jaɓde waylo-waylo ngoo. {{Sfn|Weiss|2018}} Caggal nde suɓngooji e haɓantooɓe suɓngooji mbaɗi njuɓɓudi politik keewndi, Tennessee jaɓi kuulal ngal 19ɓal e woote goote ñalnde 18 ut 1920. <ref name=":5" /> <ref name=":6" />
== Tuugnorgal ==
lu3eye98k4j6yv91ngzfbaom5b9sr0d
Gertrude Weil
0
40742
166786
2026-04-21T22:15:51Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342050974|Gertrude Weil]]"
166786
wikitext
text/x-wiki
'''Gertrude Weil''' (11 desaambar 1879 – 3 mee 1971) ko daraniiɗo renndo Ameriknaajo, tawtoraaɗo geɗe keewɗe baɗɗe faayiida / nano, keewɗe luural, ina jeyaa heen suɓngooji rewɓe, peewnugol golle e hakkeeji siwil .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Weil jibinaa ko ñalnde 11 desaambar 1879, e galle Henry e Mina Weil (jibinaa ko Rosenthal), yahuud en Almaañnaaɓe hoɗɓe e wuro Goldsboro, to Karolina worgo, ƴellitiiɗo no feewi. Baaba Weil, hono Henry, ummiima Hamburg, Almaañ e hitaande 1860, nde o yahrata e duuɓi sappo e nay, o rewi e miñiiko biyeteeɗo Herman Weil, mo caggal mum haɓata e konu Konfederaasiyoŋ e wolde hakkunde leyɗeele Amerik . Weil mawni ko to Goldsboro, to Karolina worgo, e nder galle gooto to 200 Chestnut Street, mo jooni woni e binnditagol nokkuuji daartol leydi ndii . Nde tawnoo ko galle alɗuɗo, galle Weil ina gollina gollotooɓe e nder galleeji, ina heen gollotooɓe ɓaleeɓe e ɓaleeɓe. E hitaande 1883, duuɓi 17 tan caggal sosde dental [[Yahuudinko'en|yahuud en]] gadanal to North Carolina, jibnaaɓe Gertrude, mawɓe mum, taaniraaɓe mum e kaawisaaji mum mballitii sosde dental Goldsboro Oheb Sholom .
[[File:Henry_Weil_house.JPG|thumb|200 laawol Chestnut, galle cukaagu Weil]]
=== Jaangirde ===
==== Jaŋde adannde ====
Weil mawni ko e jaŋde laamu e nder renndo mum Goldsboro. Jibnaaɓe Weil ɓeydi jaŋde makko, ɓe mbaɗti mo yahde duɗal Sabat, duɗal Almaañ, e duɗal Hebree.
==== Duɗal janngirde Horace Mann (hitaande 1895-1897) ====
Nde Weil heɓi duuɓi 16, e nder hitaande 1895, o neldaa to wuro New York ngam yahde duɗal Horace Mann. E nder oo sahaa to duɗal Horace Mann Weil fuɗɗii winndude ɓataakeeji galle mum, walla no o inniri ɗi nii, "yiɗɓe" makko ina ciftora ko o dañi e New York. E sahaa nde o woni e duɗal Horace Mann, Weil anndinaama e Margaret Stanton Lawrence, ɓiy [[Elisabet kadi Stanton|Elizabeth Cady Stanton]] . Margaret Stanton Lawrence ko jannginoowo Weil to bannge jaŋde ɓanndu. <ref name=":02" /> Lawrence wonnoo ko baawɗo wonde e Weil, Weil wiyi caggal nde nani Lawrence ina haala "Oh! A yi'at mi ina warta galle miɗo wayla no feewi." <ref name=":02" /> Hay so tawii o woniino e golle ɓalliyankooje e nder nguurndam makko fof, Weil ina joginoo caɗeele ɓuuɓɗe e ɓalndu makko, ɗe o heɓi e sahaa nde o woni e duɗal Horace Mann. <ref name=":02" />
==== Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Smith (hitaande 1897-1901) ====
Caggal nde o naati duɗal Horace Mann, Weil jokki jaŋde makko haa o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Northampton Massachusetts. Weil ina hoɗi, e hitaande mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, to galle Mary Louise Cable, miñi mum debbo winndiyanke biyeteeɗo George Washington Cable, luulndiiɗo maccungaagu e njiyaagu e binndol mum. E nder sahaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, Weil ina anndi golle peewnitooɓe yahrude yeeso ko wayi no Jane Addams, o tawtoraama yeewtereeji ko faati e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe, o tawtoraama kadi yeewtereeji ko faati e darnde rewɓe e haɓaade nuunɗal renndo, ɗeen geɗe ina ngaddana Weil golle mum garooje. <ref name=":02" />
E hitaande 1899, yumma Weil, hono Mina, sosi fedde rewɓe Goldsboro, o halfini fedde ndee winndiyanke debbo biyeteeɗo Charlotte Perkins Gilman, mo o nani haalde e hitaande 1898. [1] Weil ina anndi batte Gilman e binndol yumma mum, e nder deftere nde Gilman winndi e Mina "Debbo Keso." [1] Goldsboro Women's Club (Goldsboro Women's Club) woni ko e gollanaade renndo mum en, kam e batu ngam yeewtidde e darnde rewɓe e ɓeydude darnde mum en e golle renndo e peewnugol. [1] Goongɗingol Mina e naatgol mum e pelle rewɓe maa jogo batte duumiiɗe e naatgol Weil caggal ɗuum.
E nder woote 1900, rewɓe ndokkaaka hakke suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, kono won rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, ina heen Weil, tawtoraama woote hooreleydaagu mbaylaandi. Njeñtudi woote cakkitiiɗe ɗee ko 761 wonande Mckinley e 73 wonande Bryan. <ref name=":2" /> Weil hollitaaki hol kanndidaa o suɓii, kono ngool humpito naatni Weil e aduna politik, kadi maa ɗum addan mo naatde caggal ɗuum e dille suɓngooji rewɓe. <ref name=":2" />
E lewru abriil 1901, Weil yahi New York ngam yillaade cuuɗi koɗki ɗii. E nder oon sahaa gooto, Weil yilliima kadi nokkuuji eggooɓe Itaali e Siin. <ref name=":2" />
E hitaande 1901, Weil wonti janngoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Carolina worgo.
== Tuugnorgal ==
0lb21mm26na3sk1fiaz6l09kcpz119e
166787
166786
2026-04-21T22:16:09Z
Sardeeq
14292
166787
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Gertrude Weil''' (11 desaambar 1879 – 3 mee 1971) ko daraniiɗo renndo Ameriknaajo, tawtoraaɗo geɗe keewɗe baɗɗe faayiida / nano, keewɗe luural, ina jeyaa heen suɓngooji rewɓe, peewnugol golle e hakkeeji siwil .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Weil jibinaa ko ñalnde 11 desaambar 1879, e galle Henry e Mina Weil (jibinaa ko Rosenthal), yahuud en Almaañnaaɓe hoɗɓe e wuro Goldsboro, to Karolina worgo, ƴellitiiɗo no feewi. Baaba Weil, hono Henry, ummiima Hamburg, Almaañ e hitaande 1860, nde o yahrata e duuɓi sappo e nay, o rewi e miñiiko biyeteeɗo Herman Weil, mo caggal mum haɓata e konu Konfederaasiyoŋ e wolde hakkunde leyɗeele Amerik . Weil mawni ko to Goldsboro, to Karolina worgo, e nder galle gooto to 200 Chestnut Street, mo jooni woni e binnditagol nokkuuji daartol leydi ndii . Nde tawnoo ko galle alɗuɗo, galle Weil ina gollina gollotooɓe e nder galleeji, ina heen gollotooɓe ɓaleeɓe e ɓaleeɓe. E hitaande 1883, duuɓi 17 tan caggal sosde dental [[Yahuudinko'en|yahuud en]] gadanal to North Carolina, jibnaaɓe Gertrude, mawɓe mum, taaniraaɓe mum e kaawisaaji mum mballitii sosde dental Goldsboro Oheb Sholom .
[[File:Henry_Weil_house.JPG|thumb|200 laawol Chestnut, galle cukaagu Weil]]
=== Jaangirde ===
==== Jaŋde adannde ====
Weil mawni ko e jaŋde laamu e nder renndo mum Goldsboro. Jibnaaɓe Weil ɓeydi jaŋde makko, ɓe mbaɗti mo yahde duɗal Sabat, duɗal Almaañ, e duɗal Hebree.
==== Duɗal janngirde Horace Mann (hitaande 1895-1897) ====
Nde Weil heɓi duuɓi 16, e nder hitaande 1895, o neldaa to wuro New York ngam yahde duɗal Horace Mann. E nder oo sahaa to duɗal Horace Mann Weil fuɗɗii winndude ɓataakeeji galle mum, walla no o inniri ɗi nii, "yiɗɓe" makko ina ciftora ko o dañi e New York. E sahaa nde o woni e duɗal Horace Mann, Weil anndinaama e Margaret Stanton Lawrence, ɓiy [[Elisabet kadi Stanton|Elizabeth Cady Stanton]] . Margaret Stanton Lawrence ko jannginoowo Weil to bannge jaŋde ɓanndu. <ref name=":02" /> Lawrence wonnoo ko baawɗo wonde e Weil, Weil wiyi caggal nde nani Lawrence ina haala "Oh! A yi'at mi ina warta galle miɗo wayla no feewi." <ref name=":02" /> Hay so tawii o woniino e golle ɓalliyankooje e nder nguurndam makko fof, Weil ina joginoo caɗeele ɓuuɓɗe e ɓalndu makko, ɗe o heɓi e sahaa nde o woni e duɗal Horace Mann. <ref name=":02" />
==== Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Smith (hitaande 1897-1901) ====
Caggal nde o naati duɗal Horace Mann, Weil jokki jaŋde makko haa o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Northampton Massachusetts. Weil ina hoɗi, e hitaande mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, to galle Mary Louise Cable, miñi mum debbo winndiyanke biyeteeɗo George Washington Cable, luulndiiɗo maccungaagu e njiyaagu e binndol mum. E nder sahaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, Weil ina anndi golle peewnitooɓe yahrude yeeso ko wayi no Jane Addams, o tawtoraama yeewtereeji ko faati e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe, o tawtoraama kadi yeewtereeji ko faati e darnde rewɓe e haɓaade nuunɗal renndo, ɗeen geɗe ina ngaddana Weil golle mum garooje. <ref name=":02" />
E hitaande 1899, yumma Weil, hono Mina, sosi fedde rewɓe Goldsboro, o halfini fedde ndee winndiyanke debbo biyeteeɗo Charlotte Perkins Gilman, mo o nani haalde e hitaande 1898. [1] Weil ina anndi batte Gilman e binndol yumma mum, e nder deftere nde Gilman winndi e Mina "Debbo Keso." [1] Goldsboro Women's Club (Goldsboro Women's Club) woni ko e gollanaade renndo mum en, kam e batu ngam yeewtidde e darnde rewɓe e ɓeydude darnde mum en e golle renndo e peewnugol. [1] Goongɗingol Mina e naatgol mum e pelle rewɓe maa jogo batte duumiiɗe e naatgol Weil caggal ɗuum.
E nder woote 1900, rewɓe ndokkaaka hakke suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, kono won rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, ina heen Weil, tawtoraama woote hooreleydaagu mbaylaandi. Njeñtudi woote cakkitiiɗe ɗee ko 761 wonande Mckinley e 73 wonande Bryan. <ref name=":2" /> Weil hollitaaki hol kanndidaa o suɓii, kono ngool humpito naatni Weil e aduna politik, kadi maa ɗum addan mo naatde caggal ɗuum e dille suɓngooji rewɓe. <ref name=":2" />
E lewru abriil 1901, Weil yahi New York ngam yillaade cuuɗi koɗki ɗii. E nder oon sahaa gooto, Weil yilliima kadi nokkuuji eggooɓe Itaali e Siin. <ref name=":2" />
E hitaande 1901, Weil wonti janngoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Carolina worgo.
== Tuugnorgal ==
ixypyprgtfcpy5y7j0560aov5py8u5q
Maria Giacomina Nazari
0
40743
166842
2026-04-22T05:01:10Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maria Giacomina Nazari (jibinaa ko 10 feebariyee 1724) ko pentoowo Itaalinaajo. Nazari jibinaa ko to Venezuela, ko ɓiy pentoowo biyeteeɗo Bartolomeo Nazari ; miñiiko Nazaro kadi ko pentoowo. E fuɗɗoode golle makko o ƴetti golle baaba makko e nebam e pastel. O waɗii dille diine e nate, e nder mbaadi ɗiɗmiri ndi Paolo Donado yamiri mo waɗde nate laamɓe Orop. Tuugnorgal"
166842
wikitext
text/x-wiki
Maria Giacomina Nazari (jibinaa ko 10 feebariyee 1724) ko pentoowo Itaalinaajo.
Nazari jibinaa ko to Venezuela, ko ɓiy pentoowo biyeteeɗo Bartolomeo Nazari ; miñiiko Nazaro kadi ko pentoowo. E fuɗɗoode golle makko o ƴetti golle baaba makko e nebam e pastel. O waɗii dille diine e nate, e nder mbaadi ɗiɗmiri ndi Paolo Donado yamiri mo waɗde nate laamɓe Orop.
Tuugnorgal
33fou32hac38teofi019hiafbvogkr6
166844
166842
2026-04-22T05:01:58Z
SUZYFATIMA
13856
166844
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Giacomina Nazari''' (jibinaa ko 10 feebariyee 1724) ko pentoowo Itaalinaajo.
Nazari jibinaa ko to Venezuela, ko ɓiy pentoowo biyeteeɗo Bartolomeo Nazari ; miñiiko Nazaro kadi ko pentoowo. E fuɗɗoode golle makko o ƴetti golle baaba makko e nebam e pastel. O waɗii dille diine e nate, e nder mbaadi ɗiɗmiri ndi Paolo Donado yamiri mo waɗde nate laamɓe Orop.
== Tuugnorgal ==
irct1sudl097njimwg1slv4j6g560va
166845
166844
2026-04-22T05:03:39Z
SUZYFATIMA
13856
166845
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Giacomina Nazari''' (jibinaa ko 10 feebariyee 1724) ko pentoowo Itaalinaajo.
Nazari jibinaa ko to Venezuela, ko ɓiy pentoowo biyeteeɗo Bartolomeo Nazari ; miñiiko Nazaro kadi ko pentoowo. E fuɗɗoode golle makko o ƴetti golle baaba makko e nebam e pastel. O waɗii dille diine e nate, e nder mbaadi ɗiɗmiri ndi Paolo Donado yamiri mo waɗde nate laamɓe Orop.<ref>[http://www.pastellists.com/Articles/NAZARImg.pdf Profile] at the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref><ref>{{cite book|title=Delle donne illustri italiane dal 13. al 19. secolo|url=https://books.google.com/books?id=Sv3PYfgOBGsC&pg=PA290|year=1855|publisher=F.lli Pallotta tipografi|pages=290–}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1ffvubpqt9pome7atdetoprdrz7pp45
Dianora Niccolini
0
40744
166846
2026-04-22T05:06:10Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Dianora Niccolini (jibinaa ko oktoobar 1936, Firenze, Itali) ko fotoowo naalankaagal, ganndiraaɗo fotooje gorko mo alaa comci. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe fotooje (PWP) tuggi 1979 haa 1984. Golle Niccolini ina njogii kollirɗe galleeji keewɗe, ina njaltinaa e jaayɗe keewɗe e ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi antolooji. E lewru noowammbar 2014, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Emory, defterdu binndi, defte binndaaɗe e defte seeɗa (MARBL) to Atlanta, Georgia heɓi fotooj..."
166846
wikitext
text/x-wiki
Dianora Niccolini (jibinaa ko oktoobar 1936, Firenze, Itali) ko fotoowo naalankaagal, ganndiraaɗo fotooje gorko mo alaa comci. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe fotooje (PWP) tuggi 1979 haa 1984.
Golle Niccolini ina njogii kollirɗe galleeji keewɗe, ina njaltinaa e jaayɗe keewɗe e ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi antolooji. E lewru noowammbar 2014, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Emory, defterdu binndi, defte binndaaɗe e defte seeɗa (MARBL) to Atlanta, Georgia heɓi fotooje Niccolini, golle naalankaagal mum e kaayitaaji mum.
Nguurndam
Dianora Niccolini ina hiisee wonde gooto e ardiiɓe fotooje naalankaagal laaɓtuɗe e worɓe ɓaleeɓe. Hay so tawii noon ko Niccolini ɓuri waawde waɗde ko e fotooje worɓe ɓe ngalaa comci, e oon sahaa ko ɗum huunde nde rewnaaka e dingiral jommbaajo gorko, tee ina sikkaa ko huunde nde fotaani waɗeede e oon sahaa. Kono e hitaande 1975, Galle gite tataɓere to wuro New York rokki Niccolini koolol gootol. Koolol ngol inniraa ko « Nude gorko » . Ko ngol woni go’o ko galle oo ina hollira nude worɓe e kala neɗɗo, ina sikkaa ko ɗum laawɗini e de-stigmatize nude worɓe e nder renndo naalankaagal. Janngirɗe makko e ɓanndu naatnaa e antolooji fotooji keewɗi kadi ina kollitaa no feewi e cakkital kitaale capanɗe jeeɗiɗi e ko adii natal Mapplethorpe mahooɓe ɓalli duuɓi keewɗi.
Niccolini yahi haa wonti hooreejo gadano Fedde Rewɓe Fotooɓe Professionnel, o golliima gila 1979 haa 1984. E gardagol makko, Fotooɓe Rewɓe Professionnel wonti anndiraaɓe wonde fedde professionnel ardiinde ngam rewɓe fotooji.
E fuɗɗoode hitaande 2005, Niccolini fuɗɗii gollodaade e Mega Muscle Productions, bayyinoowo nataluuji ɓalli worɓe. E hitaande 2011, suudu defte fotooje Florida to Tampa, Floride, waɗii koolol gootol fotooje Niccolini. Koolol ngol, hono Ceerno ɓanndu : Golle Dianora Niccolini, waɗi ko tuggi 17 noowammbar 2011 haa 8 lewru mbooy 2012.
Koolol Solo
1974 Feere ɗiɗmere, 209 Galle fotooje, wuro New York, NY
1974 Debbo ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
1974 Debbo ɓuuɓɗo, dow galle galle, wuro New York, NY
1975 Gorko ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
1976 Sereeji Mona Lisa, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
1977 Fotooji Pop, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
1978 Fotooji Pop, Y Diiso Naalankaagal, Filadelfi, PA
1979 Sereeji monster, Fooyre Fotooji ɓuuɓɗi, wuro New York, NY
1981 Gorko mo alaa ko woni e mum, Galle Steve Bush, wuro New York, New York
1981 Waylude fotooji, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
1981 E nder siftorde yiɗde, Galle fotooji ɗi ngalaa keerol, wuro New York, NY
1981 Emerjensi, fedde kameraaji, wuro New York, NY
1982 Worɓe ina ndaara, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
1983 Worɓe e Focus, fedde jaayndeeji caggal leydi, wuro New York, NY
1998 Gorko ɓuuɓɗo, galle ñeeñal Throckmorton, wuro New York, NY
2001 Billy, galle ñeeñal, wuro New York, New York
2003 Ƴeewtaade gorko, Galle ndiyam miijo, wuro New York, NY
Tuugnorgal
71vi8fbmpegsowfsa0q5sr7usb7eksy
166847
166846
2026-04-22T05:08:08Z
SUZYFATIMA
13856
166847
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dianora Niccolini''' (jibinaa ko oktoobar 1936, Firenze, Itali) ko fotoowo naalankaagal, ganndiraaɗo fotooje gorko mo alaa comci. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe fotooje (PWP) tuggi 1979 haa 1984.
Golle Niccolini ina njogii kollirɗe galleeji keewɗe, ina njaltinaa e jaayɗe keewɗe e ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi antolooji. E lewru noowammbar 2014, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Emory, defterdu binndi, defte binndaaɗe e defte seeɗa (MARBL) to Atlanta, Georgia heɓi fotooje Niccolini, golle naalankaagal mum e kaayitaaji mum.
== Nguurndam ==
Dianora Niccolini ina hiisee wonde gooto e ardiiɓe fotooje naalankaagal laaɓtuɗe e worɓe ɓaleeɓe. Hay so tawii noon ko Niccolini ɓuri waawde waɗde ko e fotooje worɓe ɓe ngalaa comci, e oon sahaa ko ɗum huunde nde rewnaaka e dingiral jommbaajo gorko, tee ina sikkaa ko huunde nde fotaani waɗeede e oon sahaa. Kono e hitaande 1975, Galle gite tataɓere to wuro New York rokki Niccolini koolol gootol. Koolol ngol inniraa ko « Nude gorko » . Ko ngol woni go’o ko galle oo ina hollira nude worɓe e kala neɗɗo, ina sikkaa ko ɗum laawɗini e de-stigmatize nude worɓe e nder renndo naalankaagal. Janngirɗe makko e ɓanndu naatnaa e antolooji fotooji keewɗi kadi ina kollitaa no feewi e cakkital kitaale capanɗe jeeɗiɗi e ko adii natal Mapplethorpe mahooɓe ɓalli duuɓi keewɗi.
Niccolini yahi haa wonti hooreejo gadano Fedde Rewɓe Fotooɓe Professionnel, o golliima gila 1979 haa 1984. E gardagol makko, Fotooɓe Rewɓe Professionnel wonti anndiraaɓe wonde fedde professionnel ardiinde ngam rewɓe fotooji.
E fuɗɗoode hitaande 2005, Niccolini fuɗɗii gollodaade e Mega Muscle Productions, bayyinoowo nataluuji ɓalli worɓe. E hitaande 2011, suudu defte fotooje Florida to Tampa, Floride, waɗii koolol gootol fotooje Niccolini. Koolol ngol, hono Ceerno ɓanndu : Golle Dianora Niccolini, waɗi ko tuggi 17 noowammbar 2011 haa 8 lewru mbooy 2012.
== Koolol Solo ==
* 1974 Feere ɗiɗmere, 209 Galle fotooje, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, dow galle galle, wuro New York, NY
* 1975 Gorko ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1976 Sereeji Mona Lisa, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1977 Fotooji Pop, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1978 Fotooji Pop, Y Diiso Naalankaagal, Filadelfi, PA
* 1979 Sereeji monster, Fooyre Fotooji ɓuuɓɗi, wuro New York, NY
* 1981 Gorko mo alaa ko woni e mum, Galle Steve Bush, wuro New York, New York
* 1981 Waylude fotooji, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1981 E nder siftorde yiɗde, Galle fotooji ɗi ngalaa keerol, wuro New York, NY
* 1981 Emerjensi, fedde kameraaji, wuro New York, NY
* 1982 Worɓe ina ndaara, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1983 Worɓe e Focus, fedde jaayndeeji caggal leydi, wuro New York, NY
* 1998 Gorko ɓuuɓɗo, galle ñeeñal Throckmorton, wuro New York, NY
* 2001 Billy, galle ñeeñal, wuro New York, New York
* 2003 Ƴeewtaade gorko, Galle ndiyam miijo, wuro New York, NY
== Tuugnorgal ==
64dk7rjxdxfjfrdzpody9qg67zftixg
166851
166847
2026-04-22T05:32:09Z
SUZYFATIMA
13856
166851
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dianora Niccolini''' (jibinaa ko oktoobar 1936, Firenze, Itali) ko fotoowo naalankaagal, ganndiraaɗo fotooje gorko mo alaa comci. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe fotooje (PWP) tuggi 1979 haa 1984.
Golle Niccolini ina njogii kollirɗe galleeji keewɗe, ina njaltinaa e jaayɗe keewɗe e ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi antolooji. E lewru noowammbar 2014, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Emory, defterdu binndi, defte binndaaɗe e defte seeɗa (MARBL) to Atlanta, Georgia heɓi fotooje Niccolini, golle naalankaagal mum e kaayitaaji mum.
== Nguurndam ==
Dianora Niccolini ina hiisee wonde gooto e ardiiɓe fotooje naalankaagal laaɓtuɗe e worɓe ɓaleeɓe. Hay so tawii noon ko Niccolini ɓuri waawde waɗde ko e fotooje worɓe ɓe ngalaa comci, e oon sahaa ko ɗum huunde nde rewnaaka e dingiral jommbaajo gorko, tee ina sikkaa ko huunde nde fotaani waɗeede e oon sahaa. Kono e hitaande 1975, Galle gite tataɓere to wuro New York rokki Niccolini koolol gootol. Koolol ngol inniraa ko « Nude gorko » . Ko ngol woni go’o ko galle oo ina hollira nude worɓe e kala neɗɗo, ina sikkaa ko ɗum laawɗini e de-stigmatize nude worɓe e nder renndo naalankaagal. Janngirɗe makko e ɓanndu naatnaa e antolooji fotooji keewɗi kadi ina kollitaa no feewi e cakkital kitaale capanɗe jeeɗiɗi e ko adii natal Mapplethorpe mahooɓe ɓalli duuɓi keewɗi.
Niccolini yahi haa wonti hooreejo gadano Fedde Rewɓe Fotooɓe Professionnel, o golliima gila 1979 haa 1984. E gardagol makko, Fotooɓe Rewɓe Professionnel wonti anndiraaɓe wonde fedde professionnel ardiinde ngam rewɓe fotooji.
E fuɗɗoode hitaande 2005, Niccolini fuɗɗii gollodaade e Mega Muscle Productions, bayyinoowo nataluuji ɓalli worɓe. E hitaande 2011, suudu defte fotooje Florida to Tampa, Floride, waɗii koolol gootol fotooje Niccolini. Koolol ngol, hono Ceerno ɓanndu : Golle Dianora Niccolini, waɗi ko tuggi 17 noowammbar 2011 haa 8 lewru mbooy 2012.
== Koolol Solo ==
* 1974 Feere ɗiɗmere, 209 Galle fotooje, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, dow galle galle, wuro New York, NY
* 1975 Gorko ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1976 Sereeji Mona Lisa, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1977 Fotooji Pop, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1978 Fotooji Pop, Y Diiso Naalankaagal, Filadelfi, PA
* 1979 Sereeji monster, Fooyre Fotooji ɓuuɓɗi, wuro New York, NY
* 1981 Gorko mo alaa ko woni e mum, Galle Steve Bush, wuro New York, New York
* 1981 Waylude fotooji, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1981 E nder siftorde yiɗde, Galle fotooji ɗi ngalaa keerol, wuro New York, NY
* 1981 Emerjensi, fedde kameraaji, wuro New York, NY
* 1982 Worɓe ina ndaara, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1983 Worɓe e Focus, fedde jaayndeeji caggal leydi, wuro New York, NY
* 1998 Gorko ɓuuɓɗo, galle ñeeñal Throckmorton, wuro New York, NY
* 2001 Billy, galle ñeeñal, wuro New York, New York
* 2003 Ƴeewtaade gorko, Galle ndiyam miijo, wuro New York, NY<ref name="R1">{{cite web|url=http://www.news.emory.edu/stories/2014/11/upress_MARBL_photograph_collections/campus.html|title=Three photograph collections acquired by MARBL|date=20 November 2014|website=www.news.emory.edu}}</ref><ref name=":0">{{cite web|title=Fraser Gallery of Bethesda, Maryland|url=http://www.thefrasergallery.com/DianoraNiccolini.html|website=The Fraser Gallery|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080220021810/http://www.thefrasergallery.com:80/DianoraNiccolini.html|archive-date=2008-02-20|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R2">{{cite web|title=The Resume of Dianora Niccolini|url=http://www.thefrasergallery.com/artists/Niccolini-resume.html|accessdate=27 June 2014}}</ref><ref name="manstouch">{{cite web|url=http://manstouch.com/niccolini/niccoliniphotocollection.html|title=Dianora Niccolini|website=www.manstouch.com|date=2007-06-01|accessdate=2008-10-13|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204012658/http://manstouch.com/niccolini/niccoliniphotocollection.html|archivedate=2008-12-04}}</ref><ref name="R3">{{cite web|title=Photography Only|url=https://www.washingtoncitypaper.com/arts/article/13023530/photography-only|website=Washington City Paper|date=14 March 2003|language=en|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R4">{{cite web|title=Breadth of Vision {{!}} Professional Women Photographers Blog|url=http://www.pwponline.org/blog/tag/breadth-of-vision/|language=en-US|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="rusch">{{cite web|url=http://www.brianrusch.com/megamuscle.htm|accessdate=2008-10-13|website=www.brianrusch.com|title=Mega Muscle Productions}}</ref><ref name="R5">{{cite web|title=Bud Lee's America|url=https://www.artstampabay.com/event/bud-lees-america/|website=ArtsTampaBay.com|language=en-US|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R6">{{cite web|title=Florida Museum of Photographic Arts|url=https://www.cruisebe.com/florida-museum-of-photographic-arts-tampa-usa|website=CruiseBe|language=en|access-date=2020-06-01}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3sd82gschgunvrapo180omvyz3ojenh
166852
166851
2026-04-22T05:32:24Z
SUZYFATIMA
13856
166852
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dianora Niccolini''' (jibinaa ko oktoobar 1936, Firenze, Itali) ko fotoowo naalankaagal, ganndiraaɗo fotooje gorko mo alaa comci. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe fotooje (PWP) tuggi 1979 haa 1984.
Golle Niccolini ina njogii kollirɗe galleeji keewɗe, ina njaltinaa e jaayɗe keewɗe e ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi antolooji. E lewru noowammbar 2014, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Emory, defterdu binndi, defte binndaaɗe e defte seeɗa (MARBL) to Atlanta, Georgia heɓi fotooje Niccolini, golle naalankaagal mum e kaayitaaji mum.
== Nguurndam ==
Dianora Niccolini ina hiisee wonde gooto e ardiiɓe fotooje naalankaagal laaɓtuɗe e worɓe ɓaleeɓe. Hay so tawii noon ko Niccolini ɓuri waawde waɗde ko e fotooje worɓe ɓe ngalaa comci, e oon sahaa ko ɗum huunde nde rewnaaka e dingiral jommbaajo gorko, tee ina sikkaa ko huunde nde fotaani waɗeede e oon sahaa. Kono e hitaande 1975, Galle gite tataɓere to wuro New York rokki Niccolini koolol gootol. Koolol ngol inniraa ko « Nude gorko » . Ko ngol woni go’o ko galle oo ina hollira nude worɓe e kala neɗɗo, ina sikkaa ko ɗum laawɗini e de-stigmatize nude worɓe e nder renndo naalankaagal. Janngirɗe makko e ɓanndu naatnaa e antolooji fotooji keewɗi kadi ina kollitaa no feewi e cakkital kitaale capanɗe jeeɗiɗi e ko adii natal Mapplethorpe mahooɓe ɓalli duuɓi keewɗi.
Niccolini yahi haa wonti hooreejo gadano Fedde Rewɓe Fotooɓe Professionnel, o golliima gila 1979 haa 1984. E gardagol makko, Fotooɓe Rewɓe Professionnel wonti anndiraaɓe wonde fedde professionnel ardiinde ngam rewɓe fotooji.
E fuɗɗoode hitaande 2005, Niccolini fuɗɗii gollodaade e Mega Muscle Productions, bayyinoowo nataluuji ɓalli worɓe. E hitaande 2011, suudu defte fotooje Florida to Tampa, Floride, waɗii koolol gootol fotooje Niccolini. Koolol ngol, hono Ceerno ɓanndu : Golle Dianora Niccolini, waɗi ko tuggi 17 noowammbar 2011 haa 8 lewru mbooy 2012.
== Koolol Solo ==
* 1974 Feere ɗiɗmere, 209 Galle fotooje, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1974 Debbo ɓuuɓɗo, dow galle galle, wuro New York, NY
* 1975 Gorko ɓuuɓɗo, Galle gite tataɓere, wuro New York, NY
* 1976 Sereeji Mona Lisa, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1977 Fotooji Pop, Galle gite tataɓere, wuro New York, New York
* 1978 Fotooji Pop, Y Diiso Naalankaagal, Filadelfi, PA
* 1979 Sereeji monster, Fooyre Fotooji ɓuuɓɗi, wuro New York, NY
* 1981 Gorko mo alaa ko woni e mum, Galle Steve Bush, wuro New York, New York
* 1981 Waylude fotooji, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1981 E nder siftorde yiɗde, Galle fotooji ɗi ngalaa keerol, wuro New York, NY
* 1981 Emerjensi, fedde kameraaji, wuro New York, NY
* 1982 Worɓe ina ndaara, galle Broadway hirnaange, wuro New York, NY
* 1983 Worɓe e Focus, fedde jaayndeeji caggal leydi, wuro New York, NY
* 1998 Gorko ɓuuɓɗo, galle ñeeñal Throckmorton, wuro New York, NY
* 2001 Billy, galle ñeeñal, wuro New York, New York
* 2003 Ƴeewtaade gorko, Galle ndiyam miijo, wuro New York, NY<ref name="R1">{{cite web|url=http://www.news.emory.edu/stories/2014/11/upress_MARBL_photograph_collections/campus.html|title=Three photograph collections acquired by MARBL|date=20 November 2014|website=www.news.emory.edu}}</ref><ref name=":0">{{cite web|title=Fraser Gallery of Bethesda, Maryland|url=http://www.thefrasergallery.com/DianoraNiccolini.html|website=The Fraser Gallery|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080220021810/http://www.thefrasergallery.com:80/DianoraNiccolini.html|archive-date=2008-02-20|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R2">{{cite web|title=The Resume of Dianora Niccolini|url=http://www.thefrasergallery.com/artists/Niccolini-resume.html|accessdate=27 June 2014}}</ref><ref name="manstouch">{{cite web|url=http://manstouch.com/niccolini/niccoliniphotocollection.html|title=Dianora Niccolini|website=www.manstouch.com|date=2007-06-01|accessdate=2008-10-13|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204012658/http://manstouch.com/niccolini/niccoliniphotocollection.html|archivedate=2008-12-04}}</ref><ref name="R3">{{cite web|title=Photography Only|url=https://www.washingtoncitypaper.com/arts/article/13023530/photography-only|website=Washington City Paper|date=14 March 2003|language=en|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R4">{{cite web|title=Breadth of Vision {{!}} Professional Women Photographers Blog|url=http://www.pwponline.org/blog/tag/breadth-of-vision/|language=en-US|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="rusch">{{cite web|url=http://www.brianrusch.com/megamuscle.htm|accessdate=2008-10-13|website=www.brianrusch.com|title=Mega Muscle Productions}}</ref><ref name="R5">{{cite web|title=Bud Lee's America|url=https://www.artstampabay.com/event/bud-lees-america/|website=ArtsTampaBay.com|language=en-US|access-date=2020-06-01}}</ref><ref name="R6">{{cite web|title=Florida Museum of Photographic Arts|url=https://www.cruisebe.com/florida-museum-of-photographic-arts-tampa-usa|website=CruiseBe|language=en|access-date=2020-06-01}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
qde0qdamj3hjrs6t93je0zcvcrzwntb
Elena Nobili
0
40745
166853
2026-04-22T05:36:06Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elena Nobili (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji. O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La..."
166853
wikitext
text/x-wiki
Elena Nobili (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji.
O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La caccia sui tetti. E nder Mostra Beatrice "Golle rewɓe", yuɓɓinaande e hitaande 1890 to Firenze, o dañi njeenaari kaalis.
Tuugnorgal
1xgpbwtsgmqf9rbst2stlyssyer3x68
166854
166853
2026-04-22T05:36:57Z
SUZYFATIMA
13856
166854
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Nobili''' (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji.
O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La caccia sui tetti. E nder Mostra Beatrice "Golle rewɓe", yuɓɓinaande e hitaande 1890 to Firenze, o dañi njeenaari kaalis.
== Tuugnorgal ==
djhgz4izcxcg4tl6bxgjthec2lr6nkg
166856
166854
2026-04-22T05:38:38Z
SUZYFATIMA
13856
166856
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Nobili''' (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji.
O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La caccia sui tetti. E nder Mostra Beatrice "Golle rewɓe", yuɓɓinaande e hitaande 1890 to Firenze, o dañi njeenaari kaalis.<ref>[http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf ''Le arti figurative al femminile nel Mezzogiorno d'Italia dal Cinquecento al Duemila''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}, R. Pinto, Napoli 2009. From monograph.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 329.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
h0ooweuxzuwuf8xg86005nethj5gp19
166857
166856
2026-04-22T05:38:50Z
SUZYFATIMA
13856
166857
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Nobili''' (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji.
O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La caccia sui tetti. E nder Mostra Beatrice "Golle rewɓe", yuɓɓinaande e hitaande 1890 to Firenze, o dañi njeenaari kaalis.<ref>[http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf ''Le arti figurative al femminile nel Mezzogiorno d'Italia dal Cinquecento al Duemila''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}, R. Pinto, Napoli 2009. From monograph.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 329.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
rz4upo52ukmhhh3vz9yqhcah6slj7bf
166943
166857
2026-04-22T10:27:31Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
166943
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Nobili''' (1833-1900) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo mbaydiiji.
O jibinaa ko to Firenze. Ɓiyiiko biyeteeɗo Rikardo Nobili (hitaande 1859 haa 1939) wonnoo kadi ko pentoowo. Ina jeyaa e golle makko Reietti! (Koolol Turin, hitaande 1884); Bonaccia (Promotrice Firenze, 1884), njillu nguu ; Ƴeewndo; Settembre; E nder kampaañ: Koniugali Burrasche; Duuɓi noowammbar; Espaari!; Ekoli!; Miijo; Prima de convegno; Ko feewti heen; Natal 700 ngal; smf La caccia sui tetti. E nder Mostra Beatrice "Golle rewɓe", yuɓɓinaande e hitaande 1890 to Firenze, o dañi njeenaari kaalis.<ref>[https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf ''Le arti figurative al femminile nel Mezzogiorno d'Italia dal Cinquecento al Duemila''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110200811/http://nuke.stanzedarte.it/Portals/0/Libro_Pinto_ok.pdf|date=2013-11-10}}, R. Pinto, Napoli 2009. From monograph.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 329.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ghjd0mgb0kv5m8dg80b4yqnuso7bnuf
Teresa Boccardi Nuytz
0
40746
166858
2026-04-22T05:39:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Clara Teresa Boccardi Nuytz (maayi ko e hitaande 1837) ko pastelist Itaalinaajo. Nuytz ina gollinoo to Turin e sahaa gooto e Sofiya Giordano e Giuseppina Quaglia Borghese, kadi ko ɓiy binndoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal Torino. O janngi e Laurent Pécheux, e hitaande 1790 o winnditaa e konngol Kompañi San Luka ; nde Borghese ɗaɓɓi naatde e hitaande 1795, Nuytz hollitii ballal mum. O resi ko Giuseppe Antonio Nuytz. Ko juuɗe pastel tan anndaa; ɗe kolliraama..."
166858
wikitext
text/x-wiki
Clara Teresa Boccardi Nuytz (maayi ko e hitaande 1837) ko pastelist Itaalinaajo.
Nuytz ina gollinoo to Turin e sahaa gooto e Sofiya Giordano e Giuseppina Quaglia Borghese, kadi ko ɓiy binndoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal Torino. O janngi e Laurent Pécheux, e hitaande 1790 o winnditaa e konngol Kompañi San Luka ; nde Borghese ɗaɓɓi naatde e hitaande 1795, Nuytz hollitii ballal mum. O resi ko Giuseppe Antonio Nuytz. Ko juuɗe pastel tan anndaa; ɗe kolliraama to Turin e hitaande 1820, kono ñalɗi tagoore majji mbinndaaka. Gooto e ɗeen, natal Pape Pius VII, ina jeyaa e jawdi laamu Itali.
Tuugnorgal
7k6guxhqp2pgts3ag8e2rsdkyebut10
166859
166858
2026-04-22T05:40:41Z
SUZYFATIMA
13856
166859
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clara Teresa Boccardi Nuytz''' (maayi ko e hitaande 1837) ko pastelist Itaalinaajo.
Nuytz ina gollinoo to Turin e sahaa gooto e Sofiya Giordano e Giuseppina Quaglia Borghese, kadi ko ɓiy binndoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal Torino. O janngi e Laurent Pécheux, e hitaande 1790 o winnditaa e konngol Kompañi San Luka ; nde Borghese ɗaɓɓi naatde e hitaande 1795, Nuytz hollitii ballal mum. O resi ko Giuseppe Antonio Nuytz. Ko juuɗe pastel tan anndaa; ɗe kolliraama to Turin e hitaande 1820, kono ñalɗi tagoore majji mbinndaaka. Gooto e ɗeen, natal Pape Pius VII, ina jeyaa e jawdi laamu Itali.
== Tuugnorgal ==
4x05uo1s9ctgljchgxaowdwtyse2e0r
166862
166859
2026-04-22T05:42:43Z
SUZYFATIMA
13856
166862
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clara Teresa Boccardi Nuytz''' (maayi ko e hitaande 1837) ko pastelist Itaalinaajo.
Nuytz ina gollinoo to Turin e sahaa gooto e Sofiya Giordano e Giuseppina Quaglia Borghese, kadi ko ɓiy binndoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal Torino. O janngi e Laurent Pécheux, e hitaande 1790 o winnditaa e konngol Kompañi San Luka ; nde Borghese ɗaɓɓi naatde e hitaande 1795, Nuytz hollitii ballal mum. O resi ko Giuseppe Antonio Nuytz. Ko juuɗe pastel tan anndaa; ɗe kolliraama to Turin e hitaande 1820, kono ñalɗi tagoore majji mbinndaaka. Gooto e ɗeen, natal Pape Pius VII, ina jeyaa e jawdi laamu Itali.<ref>[http://www.pastellists.com/Articles/NUYTS.pdf Profile] in the ''Dictionary of Pastellists Before 1800''.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.catalogo.beniculturali.it/sigecSSU_FE/ricercaFaccetteGeneriche.action?sbiancaBreadCrumbs=yes&nomeBread=Beni+Culturali&nomeAutore=Boccardi+Nuytz+Clara+Teresa|title=Catalogo Generale dei Beni Culturali|website=www.catalogo.beniculturali.it|accessdate=3 August 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ieksfuc5eautd6lsogt52mw7ci02nrc
Valentina Guidi Ottobri (artist)
0
40747
166863
2026-04-22T05:45:12Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Valentina (Guidi) Ottobri, (jibinaa ko ñalnde 1 mee 1988) ko gardiiɗo naalankaagal jamaanu, ummoriiɗo Firenze, to leydi Itali. Kugal Ottobri janngii jokkondiral e semiotik e winndiyanke itaalinaajo biyeteeɗo Umberto Eco, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siena (UNISI) e ganndal semiotik e hitaande 2010. E hitaande 2011 o heɓi dipolom makko toowɗo e njuɓɓudi marke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni to Milan, duuɓi jeetati caggal ɗu..."
166863
wikitext
text/x-wiki
Valentina (Guidi) Ottobri, (jibinaa ko ñalnde 1 mee 1988) ko gardiiɗo naalankaagal jamaanu, ummoriiɗo Firenze, to leydi Itali.
Kugal
Ottobri janngii jokkondiral e semiotik e winndiyanke itaalinaajo biyeteeɗo Umberto Eco, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siena (UNISI) e ganndal semiotik e hitaande 2010.
E hitaande 2011 o heɓi dipolom makko toowɗo e njuɓɓudi marke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni to Milan, duuɓi jeetati caggal ɗuum o heɓi kadi dipolom goɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Saint Martins to Londres.
Ottobri golliima to Bottega Veneta to jokkondiral hakkunde yimɓe, o ƴetti golle seeɗa to leydi Inndo, ko o styliste mojobere e nder jaaynde Marie Claire.
O arti Firenze e hitaande 2012 tawi omo yahra e duuɓi 23, o naati e yeeyirdu (store) keeriiɗo wuro ngoo, hono Luisa Via Roma, ko adii fof ko balloowo soodoowo jeewte, caggal ɗuum, o woni gardiiɗo departemaa kaɓirɗe galleeji e nder yeeyirdu nduu.
Ottobri ko binnduɗo kollirɗe keewɗe ina heen Design on Water (2016) e ballondiral e Sky Arte HD.
Wallitde e tiiɗnaare yonta sukaaɓe talanndeeji e njuɓɓudi mooɓondiral dartinaangal, sosaangal e ballondiral e suudu artisanal tokoosru walla e hoore mum ngam ƴellitde yiyngo keeriiɗo gooto e maɓɓe fof e jarribooji tago.
Golle makko ina tawee e defte keewɗe ɗe yimɓe fof moofti ko wayi no Palazzo Strozzi Museum to Firenze, ɗo o yuɓɓini eɓɓoore e hitaande 2017 wondude e suka naalanke biyeteeɗo Reverie ballitooɗo e eɓɓoore mawnde Bill Viola.
E hitaande 2018, Ottobri mahii galle e nder boowal hee e ballal diisneteeɗo e mahoowo mo Milan biyeteeɗo Cristina Celestino ; e hitaande 2019, o noddii diisneteeɗo peewnugol e naalanke biyeteeɗo Sara Ricciardi ngam waylude defterdu Luisaviaroma waɗta ɗum Jardiin Eden hannde oo.
O gollodiima e galleeji keewɗi, Fondaasiyoŋ (Fondaasiyoŋ Michelangelo),muuseeji e Cuuɗi Auction. Siftorde eɓɓoore makko e Alchemy yuɓɓinaande ngam Cambi e hitaande 2019.
Golle makko njaltinaama e jaayɗe winndereeje keewɗe ko wayi no jaaynde wiyeteende The New York Times, jaaynde wiyeteende Architectural Digest, jaaynde Vogue, jaaynde Artribune, jaaynde Wallpaper e ko nanndi heen.
E hitaande 2019 o jeyaa ko e juɓɓule njeenaaje Frame to Amsterdam kadi o yuɓɓinii eɓɓoore to Milan wiyeteende Land, ko fayti e neɗɗo, tago e “terra”.
Sosɗo VGO Associates (2020) galle keso tuugiiɗo e miijo jokkondirde e geɗe e nokkuuji keewɗi nguurndam men ñalnde kala. E VGO Associates o woni ko e golloraade eɓɓooji bespoke e nder kaaldigal hakkunde naalankaagal, mahdi e gollondirde e Iconic Design Brands.
Nguurndam neɗɗo
O jibinaa ko to Florence, leydi Itali, o hoɗi ko hakkunde Fuɗnaange Farayse e leydi Itali e gorko makko biyeteeɗo Lapo Becherini e hitaande 18ɓiire jokkondiral maɓɓe.
Tuugnorgal
ngr9bynffv7adtft0x9qbhas39vd6av
166864
166863
2026-04-22T05:46:34Z
SUZYFATIMA
13856
166864
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Valentina (Guidi) Ottobri, (jibinaa ko ñalnde 1 mee 1988)''' ko gardiiɗo naalankaagal jamaanu, ummoriiɗo Firenze, to leydi Itali.
== Kugal ==
Ottobri janngii jokkondiral e semiotik e winndiyanke itaalinaajo biyeteeɗo Umberto Eco, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siena (UNISI) e ganndal semiotik e hitaande 2010.
E hitaande 2011 o heɓi dipolom makko toowɗo e njuɓɓudi marke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni to Milan, duuɓi jeetati caggal ɗuum o heɓi kadi dipolom goɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Saint Martins to Londres.
Ottobri golliima to Bottega Veneta to jokkondiral hakkunde yimɓe, o ƴetti golle seeɗa to leydi Inndo, ko o styliste mojobere e nder jaaynde Marie Claire.
O arti Firenze e hitaande 2012 tawi omo yahra e duuɓi 23, o naati e yeeyirdu (store) keeriiɗo wuro ngoo, hono Luisa Via Roma, ko adii fof ko balloowo soodoowo jeewte, caggal ɗuum, o woni gardiiɗo departemaa kaɓirɗe galleeji e nder yeeyirdu nduu.
Ottobri ko binnduɗo kollirɗe keewɗe ina heen Design on Water (2016) e ballondiral e Sky Arte HD.
Wallitde e tiiɗnaare yonta sukaaɓe talanndeeji e njuɓɓudi mooɓondiral dartinaangal, sosaangal e ballondiral e suudu artisanal tokoosru walla e hoore mum ngam ƴellitde yiyngo keeriiɗo gooto e maɓɓe fof e jarribooji tago.
Golle makko ina tawee e defte keewɗe ɗe yimɓe fof moofti ko wayi no Palazzo Strozzi Museum to Firenze, ɗo o yuɓɓini eɓɓoore e hitaande 2017 wondude e suka naalanke biyeteeɗo Reverie ballitooɗo e eɓɓoore mawnde Bill Viola.
E hitaande 2018, Ottobri mahii galle e nder boowal hee e ballal diisneteeɗo e mahoowo mo Milan biyeteeɗo Cristina Celestino ; e hitaande 2019, o noddii diisneteeɗo peewnugol e naalanke biyeteeɗo Sara Ricciardi ngam waylude defterdu Luisaviaroma waɗta ɗum Jardiin Eden hannde oo.
O gollodiima e galleeji keewɗi, Fondaasiyoŋ (Fondaasiyoŋ Michelangelo),muuseeji e Cuuɗi Auction. Siftorde eɓɓoore makko e Alchemy yuɓɓinaande ngam Cambi e hitaande 2019.
Golle makko njaltinaama e jaayɗe winndereeje keewɗe ko wayi no jaaynde wiyeteende The New York Times, jaaynde wiyeteende Architectural Digest, jaaynde Vogue, jaaynde Artribune, jaaynde Wallpaper e ko nanndi heen.
E hitaande 2019 o jeyaa ko e juɓɓule njeenaaje Frame to Amsterdam kadi o yuɓɓinii eɓɓoore to Milan wiyeteende Land, ko fayti e neɗɗo, tago e “terra”.
Sosɗo VGO Associates (2020) galle keso tuugiiɗo e miijo jokkondirde e geɗe e nokkuuji keewɗi nguurndam men ñalnde kala. E VGO Associates o woni ko e golloraade eɓɓooji bespoke e nder kaaldigal hakkunde naalankaagal, mahdi e gollondirde e Iconic Design Brands.
== Nguurndam neɗɗo ==
O jibinaa ko to Florence, leydi Itali, o hoɗi ko hakkunde Fuɗnaange Farayse e leydi Itali e gorko makko biyeteeɗo Lapo Becherini e hitaande 18ɓiire jokkondiral maɓɓe.
== Tuugnorgal ==
jr39ccyzbjyntwxadasjud7tdw2f3fa
166867
166864
2026-04-22T05:51:17Z
SUZYFATIMA
13856
166867
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Valentina (Guidi) Ottobri, (jibinaa ko ñalnde 1 mee 1988)''' ko gardiiɗo naalankaagal jamaanu, ummoriiɗo Firenze, to leydi Itali.
== Kugal ==
Ottobri janngii jokkondiral e semiotik e winndiyanke itaalinaajo biyeteeɗo Umberto Eco, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siena (UNISI) e ganndal semiotik e hitaande 2010.
E hitaande 2011 o heɓi dipolom makko toowɗo e njuɓɓudi marke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni to Milan, duuɓi jeetati caggal ɗuum o heɓi kadi dipolom goɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Saint Martins to Londres.
Ottobri golliima to Bottega Veneta to jokkondiral hakkunde yimɓe, o ƴetti golle seeɗa to leydi Inndo, ko o styliste mojobere e nder jaaynde Marie Claire.
O arti Firenze e hitaande 2012 tawi omo yahra e duuɓi 23, o naati e yeeyirdu (store) keeriiɗo wuro ngoo, hono Luisa Via Roma, ko adii fof ko balloowo soodoowo jeewte, caggal ɗuum, o woni gardiiɗo departemaa kaɓirɗe galleeji e nder yeeyirdu nduu.
Ottobri ko binnduɗo kollirɗe keewɗe ina heen Design on Water (2016) e ballondiral e Sky Arte HD.
Wallitde e tiiɗnaare yonta sukaaɓe talanndeeji e njuɓɓudi mooɓondiral dartinaangal, sosaangal e ballondiral e suudu artisanal tokoosru walla e hoore mum ngam ƴellitde yiyngo keeriiɗo gooto e maɓɓe fof e jarribooji tago.
Golle makko ina tawee e defte keewɗe ɗe yimɓe fof moofti ko wayi no Palazzo Strozzi Museum to Firenze, ɗo o yuɓɓini eɓɓoore e hitaande 2017 wondude e suka naalanke biyeteeɗo Reverie ballitooɗo e eɓɓoore mawnde Bill Viola.
E hitaande 2018, Ottobri mahii galle e nder boowal hee e ballal diisneteeɗo e mahoowo mo Milan biyeteeɗo Cristina Celestino ; e hitaande 2019, o noddii diisneteeɗo peewnugol e naalanke biyeteeɗo Sara Ricciardi ngam waylude defterdu Luisaviaroma waɗta ɗum Jardiin Eden hannde oo.
O gollodiima e galleeji keewɗi, Fondaasiyoŋ (Fondaasiyoŋ Michelangelo),muuseeji e Cuuɗi Auction. Siftorde eɓɓoore makko e Alchemy yuɓɓinaande ngam Cambi e hitaande 2019.
Golle makko njaltinaama e jaayɗe winndereeje keewɗe ko wayi no jaaynde wiyeteende The New York Times, jaaynde wiyeteende Architectural Digest, jaaynde Vogue, jaaynde Artribune, jaaynde Wallpaper e ko nanndi heen.
E hitaande 2019 o jeyaa ko e juɓɓule njeenaaje Frame to Amsterdam kadi o yuɓɓinii eɓɓoore to Milan wiyeteende Land, ko fayti e neɗɗo, tago e “terra”.
Sosɗo VGO Associates (2020) galle keso tuugiiɗo e miijo jokkondirde e geɗe e nokkuuji keewɗi nguurndam men ñalnde kala. E VGO Associates o woni ko e golloraade eɓɓooji bespoke e nder kaaldigal hakkunde naalankaagal, mahdi e gollondirde e Iconic Design Brands.
== Nguurndam neɗɗo ==
O jibinaa ko to Florence, leydi Itali, o hoɗi ko hakkunde Fuɗnaange Farayse e leydi Itali e gorko makko biyeteeɗo Lapo Becherini e hitaande 18ɓiire jokkondiral maɓɓe.<ref>{{Cite web|last=Redazione|date=2016-07-17|title=Design on Water, la mostra di Firenze {{!}} Artribune|url=https://www.artribune.com/tribnews/2016/07/sky-arte-documentario-televisione-mostra-arno-firenze-design/|access-date=2021-03-24|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|last=Zappa|first=Giulia|title=Carte blanche al design italiano: LuisaViaRoma Home esporta nel mondo i nostri "Design Talents" – Giulia Zappa|url=https://giuliazappa.net/2017/06/12/carte-blanche-al-design-italiano-luisaviaroma-home-esporta-nel-mondo-i-nostri-design-talents/|access-date=2021-03-24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redazione|title=Firenze. A Palazzo Strozzi la performance di Reverie dedicata a Bill Viola|url=http://www.artemagazine.it/appuntamenti/item/4776-firenze-a-palazzo-strozzi-la-performance-di-reverie-dedicata-a-bill-viola|access-date=2021-03-24|website=www.artemagazine.it|language=it-it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-02-19|title=Eden by Sara Ricciardi: aperitivo con la designer da Luisa Via Roma|url=https://www.professionearchitetto.it/mostre/notizie/26103/Eden-by-Sara-Ricciardi-aperitivo-con-la-designer-da-Luisa-Via-Roma|access-date=2021-03-24|website=professione Architetto|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Michelangelo Foundation|url=https://www.michelangelofoundation.org/pressroom/doppia-firma-2019?langue=it|access-date=2021-03-24|website=www.michelangelofoundation.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-07-01|title=Nuove leve - Curatori tra arte e Design. La storia di Valentina Guidi Ottobri|url=https://artslife.com/2019/07/01/valentina-guidi-ottobri-arte-e-design-motel-nicolella/|access-date=2021-03-24|website=ArtsLife|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite news|last=Williams|first=Gisela|date=2021-03-02|title=A Provençal Estate That Is a Home and a Gallery|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/03/02/t-magazine/provencal-home-gallery-design.html|access-date=2021-03-24|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite web|title=This Tokyo restaurant shows how you can be impactful with colour – without using colour|url=https://www.frameweb.com/article/this-tokyo-restaurant-shows-how-you-can-be-impactful-with-colour-without-using-colour|access-date=2021-03-24|website=www.frameweb.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Zagaria|first=Di Elisa|date=2019-04-10|title=Land, la terracotta per interni di Masquespacio|url=https://www.elledecor.com/it/design/a27003700/fuorisalone-2019-terracotta-masquespacio-land-poggi-ugo/|access-date=2021-03-24|website=ELLE Decor|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-04-22|title=Case spirituali: quando il Feng Shui incontra il design|url=https://www.ad-italia.it/design/lifestyle/2020/04/22/spiritual-house-come-rendere-una-casa-positiva/|access-date=2021-03-24|website=AD Italia|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|title=The Home of Valentina Guidi Ottobri – ferm LIVING|url=https://fermliving.com/blogs/stories/valentina-guidiottobri|access-date=2021-03-24|website=fermliving.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
89t0ssppbw768z876trlarb3xy64u2g
166868
166867
2026-04-22T05:51:32Z
SUZYFATIMA
13856
166868
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Valentina (Guidi) Ottobri, (jibinaa ko ñalnde 1 mee 1988)''' ko gardiiɗo naalankaagal jamaanu, ummoriiɗo Firenze, to leydi Itali.
== Kugal ==
Ottobri janngii jokkondiral e semiotik e winndiyanke itaalinaajo biyeteeɗo Umberto Eco, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siena (UNISI) e ganndal semiotik e hitaande 2010.
E hitaande 2011 o heɓi dipolom makko toowɗo e njuɓɓudi marke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni to Milan, duuɓi jeetati caggal ɗuum o heɓi kadi dipolom goɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Saint Martins to Londres.
Ottobri golliima to Bottega Veneta to jokkondiral hakkunde yimɓe, o ƴetti golle seeɗa to leydi Inndo, ko o styliste mojobere e nder jaaynde Marie Claire.
O arti Firenze e hitaande 2012 tawi omo yahra e duuɓi 23, o naati e yeeyirdu (store) keeriiɗo wuro ngoo, hono Luisa Via Roma, ko adii fof ko balloowo soodoowo jeewte, caggal ɗuum, o woni gardiiɗo departemaa kaɓirɗe galleeji e nder yeeyirdu nduu.
Ottobri ko binnduɗo kollirɗe keewɗe ina heen Design on Water (2016) e ballondiral e Sky Arte HD.
Wallitde e tiiɗnaare yonta sukaaɓe talanndeeji e njuɓɓudi mooɓondiral dartinaangal, sosaangal e ballondiral e suudu artisanal tokoosru walla e hoore mum ngam ƴellitde yiyngo keeriiɗo gooto e maɓɓe fof e jarribooji tago.
Golle makko ina tawee e defte keewɗe ɗe yimɓe fof moofti ko wayi no Palazzo Strozzi Museum to Firenze, ɗo o yuɓɓini eɓɓoore e hitaande 2017 wondude e suka naalanke biyeteeɗo Reverie ballitooɗo e eɓɓoore mawnde Bill Viola.
E hitaande 2018, Ottobri mahii galle e nder boowal hee e ballal diisneteeɗo e mahoowo mo Milan biyeteeɗo Cristina Celestino ; e hitaande 2019, o noddii diisneteeɗo peewnugol e naalanke biyeteeɗo Sara Ricciardi ngam waylude defterdu Luisaviaroma waɗta ɗum Jardiin Eden hannde oo.
O gollodiima e galleeji keewɗi, Fondaasiyoŋ (Fondaasiyoŋ Michelangelo),muuseeji e Cuuɗi Auction. Siftorde eɓɓoore makko e Alchemy yuɓɓinaande ngam Cambi e hitaande 2019.
Golle makko njaltinaama e jaayɗe winndereeje keewɗe ko wayi no jaaynde wiyeteende The New York Times, jaaynde wiyeteende Architectural Digest, jaaynde Vogue, jaaynde Artribune, jaaynde Wallpaper e ko nanndi heen.
E hitaande 2019 o jeyaa ko e juɓɓule njeenaaje Frame to Amsterdam kadi o yuɓɓinii eɓɓoore to Milan wiyeteende Land, ko fayti e neɗɗo, tago e “terra”.
Sosɗo VGO Associates (2020) galle keso tuugiiɗo e miijo jokkondirde e geɗe e nokkuuji keewɗi nguurndam men ñalnde kala. E VGO Associates o woni ko e golloraade eɓɓooji bespoke e nder kaaldigal hakkunde naalankaagal, mahdi e gollondirde e Iconic Design Brands.
== Nguurndam neɗɗo ==
O jibinaa ko to Florence, leydi Itali, o hoɗi ko hakkunde Fuɗnaange Farayse e leydi Itali e gorko makko biyeteeɗo Lapo Becherini e hitaande 18ɓiire jokkondiral maɓɓe.<ref>{{Cite web|last=Redazione|date=2016-07-17|title=Design on Water, la mostra di Firenze {{!}} Artribune|url=https://www.artribune.com/tribnews/2016/07/sky-arte-documentario-televisione-mostra-arno-firenze-design/|access-date=2021-03-24|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|last=Zappa|first=Giulia|title=Carte blanche al design italiano: LuisaViaRoma Home esporta nel mondo i nostri "Design Talents" – Giulia Zappa|url=https://giuliazappa.net/2017/06/12/carte-blanche-al-design-italiano-luisaviaroma-home-esporta-nel-mondo-i-nostri-design-talents/|access-date=2021-03-24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redazione|title=Firenze. A Palazzo Strozzi la performance di Reverie dedicata a Bill Viola|url=http://www.artemagazine.it/appuntamenti/item/4776-firenze-a-palazzo-strozzi-la-performance-di-reverie-dedicata-a-bill-viola|access-date=2021-03-24|website=www.artemagazine.it|language=it-it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-02-19|title=Eden by Sara Ricciardi: aperitivo con la designer da Luisa Via Roma|url=https://www.professionearchitetto.it/mostre/notizie/26103/Eden-by-Sara-Ricciardi-aperitivo-con-la-designer-da-Luisa-Via-Roma|access-date=2021-03-24|website=professione Architetto|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Michelangelo Foundation|url=https://www.michelangelofoundation.org/pressroom/doppia-firma-2019?langue=it|access-date=2021-03-24|website=www.michelangelofoundation.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-07-01|title=Nuove leve - Curatori tra arte e Design. La storia di Valentina Guidi Ottobri|url=https://artslife.com/2019/07/01/valentina-guidi-ottobri-arte-e-design-motel-nicolella/|access-date=2021-03-24|website=ArtsLife|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite news|last=Williams|first=Gisela|date=2021-03-02|title=A Provençal Estate That Is a Home and a Gallery|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/03/02/t-magazine/provencal-home-gallery-design.html|access-date=2021-03-24|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite web|title=This Tokyo restaurant shows how you can be impactful with colour – without using colour|url=https://www.frameweb.com/article/this-tokyo-restaurant-shows-how-you-can-be-impactful-with-colour-without-using-colour|access-date=2021-03-24|website=www.frameweb.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Zagaria|first=Di Elisa|date=2019-04-10|title=Land, la terracotta per interni di Masquespacio|url=https://www.elledecor.com/it/design/a27003700/fuorisalone-2019-terracotta-masquespacio-land-poggi-ugo/|access-date=2021-03-24|website=ELLE Decor|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-04-22|title=Case spirituali: quando il Feng Shui incontra il design|url=https://www.ad-italia.it/design/lifestyle/2020/04/22/spiritual-house-come-rendere-una-casa-positiva/|access-date=2021-03-24|website=AD Italia|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|title=The Home of Valentina Guidi Ottobri – ferm LIVING|url=https://fermliving.com/blogs/stories/valentina-guidiottobri|access-date=2021-03-24|website=fermliving.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
iajhcfd0plkcrvn78ebpo78sxeotmpk
Luigia Pascoli
0
40748
166869
2026-04-22T05:52:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Luiji Pascoli (23 oktoobar 1805 to Monfalkone, diiwaan Gorisiya – 3 abriil 1882 to Bologna) ko pentoowo itaalinaajo. O hollitii dille genre, heewi wonde ko e pastel. Heewɓe waɗde koppiiji tokoosi mawɗi mawɗi. Nguurndam O janngi e les baaba makko, e miñiiko debbo biyeteeɗo Marianna Pascoli (1790-1846), kono caggal ɗuum to Milan o janngi e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Antonio Nardello. O timminii won e golle binndaaɗe e junngo jalbooje, ko jiidaa e golle..."
166869
wikitext
text/x-wiki
Luiji Pascoli (23 oktoobar 1805 to Monfalkone, diiwaan Gorisiya – 3 abriil 1882 to Bologna) ko pentoowo itaalinaajo. O hollitii dille genre, heewi wonde ko e pastel. Heewɓe waɗde koppiiji tokoosi mawɗi mawɗi.
Nguurndam
O janngi e les baaba makko, e miñiiko debbo biyeteeɗo Marianna Pascoli (1790-1846), kono caggal ɗuum to Milan o janngi e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Antonio Nardello. O timminii won e golle binndaaɗe e junngo jalbooje, ko jiidaa e golle pottitte e golle genre. Kanko e miñiiko debbo ko sehilaaɓe Antonio Canova.
Ko o hoɗnooɗo to Venise. E hitaande 1870 to Exposition Parma, o hollitii Magdalen pastel ; e hitaande 1877 to Naples, o hollitii: Yiɗde adannde; a pastel La maskara; e hitaande 1881 to Venezuela : koppi San Marco mo Titien winndi ; koppi deftere Hiirde Emawus nde Giambellino winndi; Una Puttina kol gatto; Una Romana, e Una venditrice e nder mbaydi mbaylaandi.
Tuugnorgal
rmpbrupejwjgitd51qa9x5qseep6g1q
166870
166869
2026-04-22T05:53:48Z
SUZYFATIMA
13856
166870
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Luiji Pascoli''' (23 oktoobar 1805 to Monfalkone, diiwaan Gorisiya – 3 abriil 1882 to Bologna) ko pentoowo itaalinaajo. O hollitii dille genre, heewi wonde ko e pastel. Heewɓe waɗde koppiiji tokoosi mawɗi mawɗi.
== Nguurndam ==
O janngi e les baaba makko, e miñiiko debbo biyeteeɗo Marianna Pascoli (1790-1846), kono caggal ɗuum to Milan o janngi e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Antonio Nardello. O timminii won e golle binndaaɗe e junngo jalbooje, ko jiidaa e golle pottitte e golle genre. Kanko e miñiiko debbo ko sehilaaɓe Antonio Canova.
Ko o hoɗnooɗo to Venise. E hitaande 1870 to Exposition Parma, o hollitii Magdalen pastel ; e hitaande 1877 to Naples, o hollitii: Yiɗde adannde; a pastel La maskara; e hitaande 1881 to Venezuela : koppi San Marco mo Titien winndi ; koppi deftere Hiirde Emawus nde Giambellino winndi; Una Puttina kol gatto; Una Romana, e Una venditrice e nder mbaydi mbaylaandi.
== Tuugnorgal ==
rjpzbjemjprohlycgl868xmvht6ho2w
166871
166870
2026-04-22T05:55:47Z
SUZYFATIMA
13856
166871
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Luiji Pascoli''' (23 oktoobar 1805 to Monfalkone, diiwaan Gorisiya – 3 abriil 1882 to Bologna) ko pentoowo itaalinaajo. O hollitii dille genre, heewi wonde ko e pastel. Heewɓe waɗde koppiiji tokoosi mawɗi mawɗi.
== Nguurndam ==
O janngi e les baaba makko, e miñiiko debbo biyeteeɗo Marianna Pascoli (1790-1846), kono caggal ɗuum to Milan o janngi e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Antonio Nardello. O timminii won e golle binndaaɗe e junngo jalbooje, ko jiidaa e golle pottitte e golle genre. Kanko e miñiiko debbo ko sehilaaɓe Antonio Canova.
Ko o hoɗnooɗo to Venise. E hitaande 1870 to Exposition Parma, o hollitii Magdalen pastel ; e hitaande 1877 to Naples, o hollitii: Yiɗde adannde; a pastel La maskara; e hitaande 1881 to Venezuela : koppi San Marco mo Titien winndi ; koppi deftere Hiirde Emawus nde Giambellino winndi; Una Puttina kol gatto; Una Romana, e Una venditrice e nder mbaydi mbaylaandi.<ref>[http://www.istitutomatteucci.it/it/dizionario-degli-artisti/pascoli-luigia Istituto Matteucci] biography.</ref><ref>[http://www.monfalcone.info/pro-iat.htm Monfalcone tourist site] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527144920/http://www.monfalcone.info/pro-iat.htm|date=2013-05-27}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ggsxag7xhzdkgxqobzv6jii73il9f6k
166872
166871
2026-04-22T05:56:03Z
SUZYFATIMA
13856
166872
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Luiji Pascoli''' (23 oktoobar 1805 to Monfalkone, diiwaan Gorisiya – 3 abriil 1882 to Bologna) ko pentoowo itaalinaajo. O hollitii dille genre, heewi wonde ko e pastel. Heewɓe waɗde koppiiji tokoosi mawɗi mawɗi.
== Nguurndam ==
O janngi e les baaba makko, e miñiiko debbo biyeteeɗo Marianna Pascoli (1790-1846), kono caggal ɗuum to Milan o janngi e les njiimaandi binndoowo biyeteeɗo Antonio Nardello. O timminii won e golle binndaaɗe e junngo jalbooje, ko jiidaa e golle pottitte e golle genre. Kanko e miñiiko debbo ko sehilaaɓe Antonio Canova.
Ko o hoɗnooɗo to Venise. E hitaande 1870 to Exposition Parma, o hollitii Magdalen pastel ; e hitaande 1877 to Naples, o hollitii: Yiɗde adannde; a pastel La maskara; e hitaande 1881 to Venezuela : koppi San Marco mo Titien winndi ; koppi deftere Hiirde Emawus nde Giambellino winndi; Una Puttina kol gatto; Una Romana, e Una venditrice e nder mbaydi mbaylaandi.<ref>[http://www.istitutomatteucci.it/it/dizionario-degli-artisti/pascoli-luigia Istituto Matteucci] biography.</ref><ref>[http://www.monfalcone.info/pro-iat.htm Monfalcone tourist site] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527144920/http://www.monfalcone.info/pro-iat.htm|date=2013-05-27}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
8ddkds431ofeu4hh9kp0c81q9utkphh
Itala Pellegrino
0
40749
166873
2026-04-22T05:57:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Itala Pelegrino (jibinaa ko 1865) ko pentoowo Itaalinaajo ; o ɓuri pentude ko genre e mbaydiiji geec. Nguurndam O jibinaa ko Milan, ko o hoɗnooɗo to Naples. O janngi pentugol e porfeseer biyeteeɗo Domenico Battaglia. E Exposition Turin 1881, e to Milan, o neldi nate maayo. E hitaande 1888 to Naples o hollitii Marina di Portici. To Rome e hitaande 1880, hollitii natal genre ina wiyee: Frusta là!. Ina jeyaa e golle makko : Marina dì Napoli : Nel golfo : Sera nel mar..."
166873
wikitext
text/x-wiki
Itala Pelegrino (jibinaa ko 1865) ko pentoowo Itaalinaajo ; o ɓuri pentude ko genre e mbaydiiji geec.
Nguurndam
O jibinaa ko Milan, ko o hoɗnooɗo to Naples. O janngi pentugol e porfeseer biyeteeɗo Domenico Battaglia. E Exposition Turin 1881, e to Milan, o neldi nate maayo. E hitaande 1888 to Naples o hollitii Marina di Portici. To Rome e hitaande 1880, hollitii natal genre ina wiyee: Frusta là!. Ina jeyaa e golle makko : Marina dì Napoli : Nel golfo : Sera nel mare ; e Tempo sereno.
Tuugnorgal
mxmjz9p2cs2kzlgr98xvf6yug436ird
166874
166873
2026-04-22T05:58:21Z
SUZYFATIMA
13856
166874
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Itala Pelegrino''' (jibinaa ko 1865) ko pentoowo Itaalinaajo ; o ɓuri pentude ko genre e mbaydiiji geec.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko Milan, ko o hoɗnooɗo to Naples. O janngi pentugol e porfeseer biyeteeɗo Domenico Battaglia. E Exposition Turin 1881, e to Milan, o neldi nate maayo. E hitaande 1888 to Naples o hollitii Marina di Portici. To Rome e hitaande 1880, hollitii natal genre ina wiyee: Frusta là!. Ina jeyaa e golle makko : Marina dì Napoli : Nel golfo : Sera nel mare ; e Tempo sereno.
== Tuugnorgal ==
gtshuj8r3mujhvztztrm8x8e7s7frtd
166875
166874
2026-04-22T05:59:50Z
SUZYFATIMA
13856
166875
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Itala Pelegrino''' (jibinaa ko 1865) ko pentoowo Itaalinaajo ; o ɓuri pentude ko genre e mbaydiiji geec.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko Milan, ko o hoɗnooɗo to Naples. O janngi pentugol e porfeseer biyeteeɗo Domenico Battaglia. E Exposition Turin 1881, e to Milan, o neldi nate maayo. E hitaande 1888 to Naples o hollitii Marina di Portici. To Rome e hitaande 1880, hollitii natal genre ina wiyee: Frusta là!. Ina jeyaa e golle makko : Marina dì Napoli : Nel golfo : Sera nel mare ; e Tempo sereno.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, Page 364.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=rmU1AAAAMAAJ Women in the Fine Arts: From the Seventh Century B.C. to the Twentieth Century.] by Clara Erskine Clement Waters, 1904, Page 268-269.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
nd4zlbqp1cjn9h16z2a5iseg2z3tixv
Cinzia Pellin
0
40750
166877
2026-04-22T06:03:05Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Cinzia Pellin (jibinaa ko ñalnde 19 sulyee 1973 to Velletri, Rome) ko pentoowo e diisneteeɗo Itaalinaajo hannde. Golle naalankaagal Rewɓe wonɓe e golle Pellin ɓee ko hoodereeji e filmuuji walla, ko ɓuri heewde, ko mbaydiiji. Kono kadi ko “rewɓe” tan, koode ɗe nganndaa jamaanu men hannde oo, ɗe ngalaa ko mbaɗi e kameraaji wideyoo walla e jaayndeeji glossy, kono ko kamɓe ngoni ƴaañooɓe nguurndam goonga ; suɓagol jeese maɓɓe ina fawii e rewɓe, e jikku..."
166877
wikitext
text/x-wiki
Cinzia Pellin (jibinaa ko ñalnde 19 sulyee 1973 to Velletri, Rome) ko pentoowo e diisneteeɗo Itaalinaajo hannde.
Golle naalankaagal
Rewɓe wonɓe e golle Pellin ɓee ko hoodereeji e filmuuji walla, ko ɓuri heewde, ko mbaydiiji. Kono kadi ko “rewɓe” tan, koode ɗe nganndaa jamaanu men hannde oo, ɗe ngalaa ko mbaɗi e kameraaji wideyoo walla e jaayndeeji glossy, kono ko kamɓe ngoni ƴaañooɓe nguurndam goonga ; suɓagol jeese maɓɓe ina fawii e rewɓe, e jikkuuji, e muñal walla e mette ummoriiɗe e gite maɓɓe.
Detaay won e gite pentirɗe e dow nate mawɗe ina addana mo dartinde hakkunde weltaare e fitinaaji luural jamaanu mo nguurɗen oo. Ko ɓooyaani koo o ƴettii miijooji ɗiɗi kesi. E nder adannde ndee, yeeso ina ɓuuɓta sabu pijirlooji mbaydiiji, ɗo ko gite tan walla gite e leppi tan mbaawi seertude e mawnikinaare ɓanndu. E nder ɗiɗmere ndee, o etiima ƴellitde karallaagal hakkunde pentugol e diidi, tawa ina waɗi maale pentol grease e dow pentiir nebam.
Naalankaagal
Naalankaagal Pellin ɓuri feeñde ko e ɗeeɗoo konnguɗi, Cinzia Pellin gila e yontaaji, ina yahra e laawol teskinngol ngam yuurnitaade ko ɓuri ɓadaade winndere debbo : laawol gonngol e nder ɓernde, kaleidoskop keewɗo ƴoƴre e ƴoƴre, tagofeere ɓuuɓnde e nder ɓulli keewɗi, ɗi keɓata ko ɓadtii, ko woɗɗi e pijirlooji. (L. Guarino)
Koolol Solo
Udditgol eɓɓoore ɗiɗmere jogornde waɗeede e dingiral Ferrara ALIENS lewru sulyee 2014, galle Ludovico Ariosto
Sommer e nder laylaytol Ferrara ALIENS - mbaydiiji alienaaji jamaanu lewru suwee 2014, galle Ludovico Ariosto
Tuugnorgal
iky96m20vdcpkemq791iocnpr8k9vv0
166878
166877
2026-04-22T06:04:21Z
SUZYFATIMA
13856
166878
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cinzia Pellin''' (jibinaa ko ñalnde 19 sulyee 1973 to Velletri, Rome) ko pentoowo e diisneteeɗo Itaalinaajo hannde.
== Golle naalankaagal ==
Rewɓe wonɓe e golle Pellin ɓee ko hoodereeji e filmuuji walla, ko ɓuri heewde, ko mbaydiiji. Kono kadi ko “rewɓe” tan, koode ɗe nganndaa jamaanu men hannde oo, ɗe ngalaa ko mbaɗi e kameraaji wideyoo walla e jaayndeeji glossy, kono ko kamɓe ngoni ƴaañooɓe nguurndam goonga ; suɓagol jeese maɓɓe ina fawii e rewɓe, e jikkuuji, e muñal walla e mette ummoriiɗe e gite maɓɓe.
Detaay won e gite pentirɗe e dow nate mawɗe ina addana mo dartinde hakkunde weltaare e fitinaaji luural jamaanu mo nguurɗen oo. Ko ɓooyaani koo o ƴettii miijooji ɗiɗi kesi. E nder adannde ndee, yeeso ina ɓuuɓta sabu pijirlooji mbaydiiji, ɗo ko gite tan walla gite e leppi tan mbaawi seertude e mawnikinaare ɓanndu. E nder ɗiɗmere ndee, o etiima ƴellitde karallaagal hakkunde pentugol e diidi, tawa ina waɗi maale pentol grease e dow pentiir nebam.
== Naalankaagal ==
Naalankaagal Pellin ɓuri feeñde ko e ɗeeɗoo konnguɗi, Cinzia Pellin gila e yontaaji, ina yahra e laawol teskinngol ngam yuurnitaade ko ɓuri ɓadaade winndere debbo : laawol gonngol e nder ɓernde, kaleidoskop keewɗo ƴoƴre e ƴoƴre, tagofeere ɓuuɓnde e nder ɓulli keewɗi, ɗi keɓata ko ɓadtii, ko woɗɗi e pijirlooji. (L. Guarino)
== Koolol Solo ==
Udditgol eɓɓoore ɗiɗmere jogornde waɗeede e dingiral Ferrara ALIENS lewru sulyee 2014, galle Ludovico Ariosto
Sommer e nder laylaytol Ferrara ALIENS - mbaydiiji alienaaji jamaanu lewru suwee 2014, galle Ludovico Ariosto
== Tuugnorgal ==
hvu8614kcrhush2lyslsxttjg9lul7o
166880
166878
2026-04-22T06:08:26Z
SUZYFATIMA
13856
166880
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cinzia Pellin''' (jibinaa ko ñalnde 19 sulyee 1973 to Velletri, Rome) ko pentoowo e diisneteeɗo Itaalinaajo hannde.
== Golle naalankaagal ==
Rewɓe wonɓe e golle Pellin ɓee ko hoodereeji e filmuuji walla, ko ɓuri heewde, ko mbaydiiji. Kono kadi ko “rewɓe” tan, koode ɗe nganndaa jamaanu men hannde oo, ɗe ngalaa ko mbaɗi e kameraaji wideyoo walla e jaayndeeji glossy, kono ko kamɓe ngoni ƴaañooɓe nguurndam goonga ; suɓagol jeese maɓɓe ina fawii e rewɓe, e jikkuuji, e muñal walla e mette ummoriiɗe e gite maɓɓe.
Detaay won e gite pentirɗe e dow nate mawɗe ina addana mo dartinde hakkunde weltaare e fitinaaji luural jamaanu mo nguurɗen oo. Ko ɓooyaani koo o ƴettii miijooji ɗiɗi kesi. E nder adannde ndee, yeeso ina ɓuuɓta sabu pijirlooji mbaydiiji, ɗo ko gite tan walla gite e leppi tan mbaawi seertude e mawnikinaare ɓanndu. E nder ɗiɗmere ndee, o etiima ƴellitde karallaagal hakkunde pentugol e diidi, tawa ina waɗi maale pentol grease e dow pentiir nebam.
== Naalankaagal ==
Naalankaagal Pellin ɓuri feeñde ko e ɗeeɗoo konnguɗi, Cinzia Pellin gila e yontaaji, ina yahra e laawol teskinngol ngam yuurnitaade ko ɓuri ɓadaade winndere debbo : laawol gonngol e nder ɓernde, kaleidoskop keewɗo ƴoƴre e ƴoƴre, tagofeere ɓuuɓnde e nder ɓulli keewɗi, ɗi keɓata ko ɓadtii, ko woɗɗi e pijirlooji. (L. Guarino)
== Koolol Solo ==
Udditgol eɓɓoore ɗiɗmere jogornde waɗeede e dingiral Ferrara ALIENS lewru sulyee 2014, galle Ludovico Ariosto
Sommer e nder laylaytol Ferrara ALIENS - mbaydiiji alienaaji jamaanu lewru suwee 2014, galle Ludovico Ariosto<ref name="Redazione 2013">{{cite web|author=Redazione|title=Cinzia Pellin emoziona con la sua arte|website=Itali@ Magazine – P.I. 11435331001|date=November 23, 2013|url=http://www.italiamagazineonline.it/archives/36817/cinzia-pellin-emoziona-con-sua|language=it|accessdate=May 24, 2016}}</ref><ref name="Ego - AlterEgo 2012">{{cite web|title=The female universe, paintings by Cinzia Pellin - Ego|website=Ego - AlterEgo|date=August 16, 2012|url=http://ego-alterego.com/the-female-universe-paintings-by-cinzia-pellin/|accessdate=May 24, 2016}}</ref><ref name="artsl">{{cite web|title=Cinzia Pellin|website=Cinzia Pellin ArtSlant|url=http://www.artslant.com/global/artists/show/252569-cinzia-pellin|accessdate=May 24, 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
74aduxuwb383j23gc9vxmrga2fl24zn
166881
166880
2026-04-22T06:08:42Z
SUZYFATIMA
13856
166881
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cinzia Pellin''' (jibinaa ko ñalnde 19 sulyee 1973 to Velletri, Rome) ko pentoowo e diisneteeɗo Itaalinaajo hannde.
== Golle naalankaagal ==
Rewɓe wonɓe e golle Pellin ɓee ko hoodereeji e filmuuji walla, ko ɓuri heewde, ko mbaydiiji. Kono kadi ko “rewɓe” tan, koode ɗe nganndaa jamaanu men hannde oo, ɗe ngalaa ko mbaɗi e kameraaji wideyoo walla e jaayndeeji glossy, kono ko kamɓe ngoni ƴaañooɓe nguurndam goonga ; suɓagol jeese maɓɓe ina fawii e rewɓe, e jikkuuji, e muñal walla e mette ummoriiɗe e gite maɓɓe.
Detaay won e gite pentirɗe e dow nate mawɗe ina addana mo dartinde hakkunde weltaare e fitinaaji luural jamaanu mo nguurɗen oo. Ko ɓooyaani koo o ƴettii miijooji ɗiɗi kesi. E nder adannde ndee, yeeso ina ɓuuɓta sabu pijirlooji mbaydiiji, ɗo ko gite tan walla gite e leppi tan mbaawi seertude e mawnikinaare ɓanndu. E nder ɗiɗmere ndee, o etiima ƴellitde karallaagal hakkunde pentugol e diidi, tawa ina waɗi maale pentol grease e dow pentiir nebam.
== Naalankaagal ==
Naalankaagal Pellin ɓuri feeñde ko e ɗeeɗoo konnguɗi, Cinzia Pellin gila e yontaaji, ina yahra e laawol teskinngol ngam yuurnitaade ko ɓuri ɓadaade winndere debbo : laawol gonngol e nder ɓernde, kaleidoskop keewɗo ƴoƴre e ƴoƴre, tagofeere ɓuuɓnde e nder ɓulli keewɗi, ɗi keɓata ko ɓadtii, ko woɗɗi e pijirlooji. (L. Guarino)
== Koolol Solo ==
Udditgol eɓɓoore ɗiɗmere jogornde waɗeede e dingiral Ferrara ALIENS lewru sulyee 2014, galle Ludovico Ariosto
Sommer e nder laylaytol Ferrara ALIENS - mbaydiiji alienaaji jamaanu lewru suwee 2014, galle Ludovico Ariosto<ref name="Redazione 2013">{{cite web|author=Redazione|title=Cinzia Pellin emoziona con la sua arte|website=Itali@ Magazine – P.I. 11435331001|date=November 23, 2013|url=http://www.italiamagazineonline.it/archives/36817/cinzia-pellin-emoziona-con-sua|language=it|accessdate=May 24, 2016}}</ref><ref name="Ego - AlterEgo 2012">{{cite web|title=The female universe, paintings by Cinzia Pellin - Ego|website=Ego - AlterEgo|date=August 16, 2012|url=http://ego-alterego.com/the-female-universe-paintings-by-cinzia-pellin/|accessdate=May 24, 2016}}</ref><ref name="artsl">{{cite web|title=Cinzia Pellin|website=Cinzia Pellin ArtSlant|url=http://www.artslant.com/global/artists/show/252569-cinzia-pellin|accessdate=May 24, 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
9etm1ia00aahfpas8w2b92ldwo3gkev
Lida Persili
0
40751
166882
2026-04-22T06:10:25Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lida Persili (Lombardi, teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi. Nguurndam Persili ko hoɗnooɗo to wuro Milan. Ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe ɗee : La Sonno a Caprino ; Lecco da Olginaat; Veduta di Lecco; Lago di Komo; L'Adda; Kasolaare; Pianura Lombarda, e Val della Sonna. O hollitii e won e Koolol Itaali, ina jeyaa heen Promotrice de Firenze, e Koolol Turin 1884 e kollirɗe goɗɗe to Rome. Tuugnorgal"
166882
wikitext
text/x-wiki
Lida Persili (Lombardi, teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
Nguurndam
Persili ko hoɗnooɗo to wuro Milan. Ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe ɗee : La Sonno a Caprino ; Lecco da Olginaat; Veduta di Lecco; Lago di Komo; L'Adda; Kasolaare; Pianura Lombarda, e Val della Sonna. O hollitii e won e Koolol Itaali, ina jeyaa heen Promotrice de Firenze, e Koolol Turin 1884 e kollirɗe goɗɗe to Rome.
Tuugnorgal
0yn2va4xtusaosail8ppv6f4kpz6lyg
166883
166882
2026-04-22T06:11:21Z
SUZYFATIMA
13856
166883
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lida Persili''' (Lombardi, teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
== Nguurndam ==
Persili ko hoɗnooɗo to wuro Milan. Ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe ɗee : La Sonno a Caprino ; Lecco da Olginaat; Veduta di Lecco; Lago di Komo; L'Adda; Kasolaare; Pianura Lombarda, e Val della Sonna. O hollitii e won e Koolol Itaali, ina jeyaa heen Promotrice de Firenze, e Koolol Turin 1884 e kollirɗe goɗɗe to Rome.
== Tuugnorgal ==
lsys1rlna3ueurgluh2kldohvp00lf5
166884
166883
2026-04-22T06:13:01Z
SUZYFATIMA
13856
166884
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lida Persili''' (Lombardi, teeminannde 19ɓiire) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
== Nguurndam ==
Persili ko hoɗnooɗo to wuro Milan. Ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe ɗee : La Sonno a Caprino ; Lecco da Olginaat; Veduta di Lecco; Lago di Komo; L'Adda; Kasolaare; Pianura Lombarda, e Val della Sonna. O hollitii e won e Koolol Itaali, ina jeyaa heen Promotrice de Firenze, e Koolol Turin 1884 e kollirɗe goɗɗe to Rome.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti.''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, Page 367.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
otrlzjw2kpe7w455zcqvcubw5q9s95q
Anna Bacherini Piattoli
0
40752
166885
2026-04-22T06:15:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anna Bacherini Piattoli (ko wiyetee Anna Bacherini Piattoli) ko pentoowo itaalinaajo. Nguurndam O janngi ko e Faraysesko Ciaminhi (?-1736), e Faraysesko Konti, e Viyolante Beatrice Siries. E oon sahaa, o dañii hakkille Niccolò Gabburri, dipolomaat, mo nganndu-ɗaa kadi ko mooftuɗo naalankaagal. O teskiima wonde nate makko ina njiɗi no feewi, tee omo jokkondiri e Accademia di San Luca. O nanndini mo kadi e Rosalba Carriera. E hitaande 1741, o resi pentoowo biyeteeɗ..."
166885
wikitext
text/x-wiki
Anna Bacherini Piattoli (ko wiyetee Anna Bacherini Piattoli) ko pentoowo itaalinaajo.
Nguurndam
O janngi ko e Faraysesko Ciaminhi (?-1736), e Faraysesko Konti, e Viyolante Beatrice Siries. E oon sahaa, o dañii hakkille Niccolò Gabburri, dipolomaat, mo nganndu-ɗaa kadi ko mooftuɗo naalankaagal. O teskiima wonde nate makko ina njiɗi no feewi, tee omo jokkondiri e Accademia di San Luca. O nanndini mo kadi e Rosalba Carriera.
E hitaande 1741, o resi pentoowo biyeteeɗo Gaetano Piattoli. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Giuseppe kadi wonti pentoowo, ɓiɗɗo goɗɗo biyeteeɗo Scipione ko almuudo Piarist, baɗɗo darnde mawnde e nder njiimaandi Poloñ.
O teskiima e miniatureeji pottital e pastel ngam wuurde, kono kadi o waɗii heen dille diine ɗe o nanndi e mum no feewi. Hay so tawii o heɓiino yamiroore keewnde e juuɗe laamɓe mawɓe Toskaan, golle makko seeɗa ina keddii, heewɓe ina njiɗi moƴƴitineede ; teeŋti noon e Saint François yuɓɓinaaɗo to galle defte San Salvi [it].
Nate mawɗe seeɗa ina njeyaa e golle makko heddiiɗe ɗee, ina heen nate makko gila 1776 to Galle Uffizi. Ina hollita heen omo ƴetta « Madonna del Sacco », woni golle Andrea del Sarto. Galle suudu sarɗiiji [ɗum] to Prato ina waɗi natal Teresa da Verrazzano, jibinaaɗo Vai, ummoriiɗo e hitaande 1753.
Uffizi ina jogii kadi nate ɗiɗi gadiiɗe, heen gooto e jom suudu mum Gaetano e nder laylaytol, gila 1745. Nate diine ɗiɗi cifaaɗe e makko, ko Padre Giovanni di Gesù e Maria (1564–1615) e Padre Ildefonso di San Luis Gonzaga (1724), kono ko e hitaande 1724 meeɗaa hollireede e yeeso yimɓe.
Tuugnorgal
6zdwn2h2do55hq92tkzj8w5sy5ov70s
166886
166885
2026-04-22T06:16:46Z
SUZYFATIMA
13856
166886
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Bacherini Piattoli''' (ko wiyetee Anna Bacherini Piattoli) ko pentoowo itaalinaajo.
== Nguurndam ==
O janngi ko e Faraysesko Ciaminhi (?-1736), e Faraysesko Konti, e Viyolante Beatrice Siries. E oon sahaa, o dañii hakkille Niccolò Gabburri, dipolomaat, mo nganndu-ɗaa kadi ko mooftuɗo naalankaagal. O teskiima wonde nate makko ina njiɗi no feewi, tee omo jokkondiri e Accademia di San Luca. O nanndini mo kadi e Rosalba Carriera.
E hitaande 1741, o resi pentoowo biyeteeɗo Gaetano Piattoli. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Giuseppe kadi wonti pentoowo, ɓiɗɗo goɗɗo biyeteeɗo Scipione ko almuudo Piarist, baɗɗo darnde mawnde e nder njiimaandi Poloñ.
O teskiima e miniatureeji pottital e pastel ngam wuurde, kono kadi o waɗii heen dille diine ɗe o nanndi e mum no feewi. Hay so tawii o heɓiino yamiroore keewnde e juuɗe laamɓe mawɓe Toskaan, golle makko seeɗa ina keddii, heewɓe ina njiɗi moƴƴitineede ; teeŋti noon e Saint François yuɓɓinaaɗo to galle defte San Salvi [it].
Nate mawɗe seeɗa ina njeyaa e golle makko heddiiɗe ɗee, ina heen nate makko gila 1776 to Galle Uffizi. Ina hollita heen omo ƴetta « Madonna del Sacco », woni golle Andrea del Sarto. Galle suudu sarɗiiji [ɗum] to Prato ina waɗi natal Teresa da Verrazzano, jibinaaɗo Vai, ummoriiɗo e hitaande 1753.
Uffizi ina jogii kadi nate ɗiɗi gadiiɗe, heen gooto e jom suudu mum Gaetano e nder laylaytol, gila 1745. Nate diine ɗiɗi cifaaɗe e makko, ko Padre Giovanni di Gesù e Maria (1564–1615) e Padre Ildefonso di San Luis Gonzaga (1724), kono ko e hitaande 1724 meeɗaa hollireede e yeeso yimɓe.
== Tuugnorgal ==
6ec2bj7uncv2aj5ujb4na85k70pb9oq
166887
166886
2026-04-22T06:19:35Z
SUZYFATIMA
13856
166887
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Bacherini Piattoli''' (ko wiyetee Anna Bacherini Piattoli) ko pentoowo itaalinaajo.
== Nguurndam ==
O janngi ko e Faraysesko Ciaminhi (?-1736), e Faraysesko Konti, e Viyolante Beatrice Siries. E oon sahaa, o dañii hakkille Niccolò Gabburri, dipolomaat, mo nganndu-ɗaa kadi ko mooftuɗo naalankaagal. O teskiima wonde nate makko ina njiɗi no feewi, tee omo jokkondiri e Accademia di San Luca. O nanndini mo kadi e Rosalba Carriera.
E hitaande 1741, o resi pentoowo biyeteeɗo Gaetano Piattoli. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Giuseppe kadi wonti pentoowo, ɓiɗɗo goɗɗo biyeteeɗo Scipione ko almuudo Piarist, baɗɗo darnde mawnde e nder njiimaandi Poloñ.
O teskiima e miniatureeji pottital e pastel ngam wuurde, kono kadi o waɗii heen dille diine ɗe o nanndi e mum no feewi. Hay so tawii o heɓiino yamiroore keewnde e juuɗe laamɓe mawɓe Toskaan, golle makko seeɗa ina keddii, heewɓe ina njiɗi moƴƴitineede ; teeŋti noon e Saint François yuɓɓinaaɗo to galle defte San Salvi [it].
Nate mawɗe seeɗa ina njeyaa e golle makko heddiiɗe ɗee, ina heen nate makko gila 1776 to Galle Uffizi. Ina hollita heen omo ƴetta « Madonna del Sacco », woni golle Andrea del Sarto. Galle suudu sarɗiiji [ɗum] to Prato ina waɗi natal Teresa da Verrazzano, jibinaaɗo Vai, ummoriiɗo e hitaande 1753.
Uffizi ina jogii kadi nate ɗiɗi gadiiɗe, heen gooto e jom suudu mum Gaetano e nder laylaytol, gila 1745. Nate diine ɗiɗi cifaaɗe e makko, ko Padre Giovanni di Gesù e Maria (1564–1615) e Padre Ildefonso di San Luis Gonzaga (1724), kono ko e hitaande 1724 meeɗaa hollireede e yeeso yimɓe.<ref name="P">[http://www.pastellists.com/Articles/PIATTOLIa.pdf Profile] in the ''Dictionary of Pastellists Before 1800'' by Neil Jeffares.</ref><ref name="V">Niccolò Gabburri, ''Vite di pittori'' (Lives of the Painters), Vol. IV, 1739</ref><ref name="J">[[Jane Fortune]], ''[[Invisible Women: Forgotten Artists of Florence]]'', The Florentine Press, 2009 {{ISBN|88-902434-5-7}}</ref><ref>Mara Amorevoli, "I quadri nascosti degli Uffizi" ([https://firenze.repubblica.it/dettaglio/i-quadri-nascosti-degli-uffizi/1419109/1 Online]) from ''[[La Repubblica]]'' (Florence ed.), 30 January 2008.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
o6f8taxci3ww7df2dqafk917ki0xawl
Fanny Pieroni-Davenport
0
40753
166888
2026-04-22T06:20:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Fanny Pieroni-Davenport ko pentoowo itaalinaajo, golloowo ko ɓuri heewde e Firenze, ko ɓuri heewde e nate. Nguurndam Ko o hoɗnooɗo to Firenze. O waɗii nate makko e hitaande 1889 e hitaande 1890. To Mostra Beatrice di lavori femminili (golle rewɓe), o heɓi njeenaari kaalis ngam nate makko. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Antonio Pieroni. Tuugnorgal"
166888
wikitext
text/x-wiki
Fanny Pieroni-Davenport ko pentoowo itaalinaajo, golloowo ko ɓuri heewde e Firenze, ko ɓuri heewde e nate.
Nguurndam
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. O waɗii nate makko e hitaande 1889 e hitaande 1890. To Mostra Beatrice di lavori femminili (golle rewɓe), o heɓi njeenaari kaalis ngam nate makko. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Antonio Pieroni.
Tuugnorgal
qpifl95e19gffx560hk87d30tos9c7a
166889
166888
2026-04-22T06:21:34Z
SUZYFATIMA
13856
166889
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fanny Pieroni-Davenport''' ko pentoowo itaalinaajo, golloowo ko ɓuri heewde e Firenze, ko ɓuri heewde e nate.
== Nguurndam ==
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. O waɗii nate makko e hitaande 1889 e hitaande 1890. To Mostra Beatrice di lavori femminili (golle rewɓe), o heɓi njeenaari kaalis ngam nate makko. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Antonio Pieroni.
== Tuugnorgal ==
qjrlqjbhtx7c1cmpvvd0vi5u0i781tx
166890
166889
2026-04-22T06:23:09Z
SUZYFATIMA
13856
166890
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fanny Pieroni-Davenport''' ko pentoowo itaalinaajo, golloowo ko ɓuri heewde e Firenze, ko ɓuri heewde e nate.
== Nguurndam ==
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. O waɗii nate makko e hitaande 1889 e hitaande 1890. To Mostra Beatrice di lavori femminili (golle rewɓe), o heɓi njeenaari kaalis ngam nate makko. Jom suudu makko ko pentoowo biyeteeɗo Antonio Pieroni.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 375.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9hhh03tyiittwo0ct3pgbxwsc6998im
Ida Pinto-Sezzi
0
40754
166891
2026-04-22T06:27:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ida Pinto-Sezzi (1852 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo. Ko o hoɗnooɗo to Firenze. E nder yeewtere 1882, o hollitii Ciociara ; e hitaande 1887, Cook Friar. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii La Zingara, ina hollira debbo jippinaajo, ganndo. O waɗi kadi nate keewɗe. E hitaande 1889, o hollitii e nder Société Promotrice des Arts Beaux de Florence, amfora terakota pentiiraaɗo e nate e leydi. To Mostra Beatrice, yuɓɓinaande to Firenze e hitaande 1890,..."
166891
wikitext
text/x-wiki
Ida Pinto-Sezzi (1852 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo.
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. E nder yeewtere 1882, o hollitii Ciociara ; e hitaande 1887, Cook Friar. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii La Zingara, ina hollira debbo jippinaajo, ganndo. O waɗi kadi nate keewɗe. E hitaande 1889, o hollitii e nder Société Promotrice des Arts Beaux de Florence, amfora terakota pentiiraaɗo e nate e leydi. To Mostra Beatrice, yuɓɓinaande to Firenze e hitaande 1890, o dañi njeenaari kaalis ngam golle makko. Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Magherita mo Savoie mo Ida Pinto waɗi ina jogaa e nder « patrimonio del Quirinale » to Rome. Ndeeɗoo natal hollitaama to Villa Regina Margherita to Bordighera e nder koolol « Margherita Regina d'arte e culture ».
Tuugnorgal
7o8xaqhq06zmk8fumppo43rmud408r3
166892
166891
2026-04-22T06:28:36Z
SUZYFATIMA
13856
166892
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ida Pinto-Sezzi''' (1852 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo.
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. E nder yeewtere 1882, o hollitii Ciociara ; e hitaande 1887, Cook Friar. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii La Zingara, ina hollira debbo jippinaajo, ganndo. O waɗi kadi nate keewɗe. E hitaande 1889, o hollitii e nder Société Promotrice des Arts Beaux de Florence, amfora terakota pentiiraaɗo e nate e leydi. To Mostra Beatrice, yuɓɓinaande to Firenze e hitaande 1890, o dañi njeenaari kaalis ngam golle makko. Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Magherita mo Savoie mo Ida Pinto waɗi ina jogaa e nder « patrimonio del Quirinale » to Rome. Ndeeɗoo natal hollitaama to Villa Regina Margherita to Bordighera e nder koolol « Margherita Regina d'arte e culture ».
== Tuugnorgal ==
kun83bhx5e2faostejjxqo2mqidq58x
166894
166892
2026-04-22T06:30:20Z
SUZYFATIMA
13856
166894
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ida Pinto-Sezzi''' (1852 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo.
Ko o hoɗnooɗo to Firenze. E nder yeewtere 1882, o hollitii Ciociara ; e hitaande 1887, Cook Friar. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii La Zingara, ina hollira debbo jippinaajo, ganndo. O waɗi kadi nate keewɗe. E hitaande 1889, o hollitii e nder Société Promotrice des Arts Beaux de Florence, amfora terakota pentiiraaɗo e nate e leydi. To Mostra Beatrice, yuɓɓinaande to Firenze e hitaande 1890, o dañi njeenaari kaalis ngam golle makko. Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Magherita mo Savoie mo Ida Pinto waɗi ina jogaa e nder « patrimonio del Quirinale » to Rome. Ndeeɗoo natal hollitaama to Villa Regina Margherita to Bordighera e nder koolol « Margherita Regina d'arte e culture ».<ref>Fondazione Terruzzi, villa Regina Margherita via Romana 34/36, 18012 Bordighera (Im) Italia, tel 0184276111</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 377.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lk8caecx3t2imckf5js2evt35c565ln
Carlotta Ida Popert
0
40755
166895
2026-04-22T06:53:21Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Karlotta Ida Popert (1848 – 1923) ko naalanke Almaañnaajo-Itaalinaajo. O penti, ko ɓuri heewde ko e koloor ndiyam, o waɗi kadi etchings. Nguurndam Popert jibinaa ko Hamburg, o janngi toon e Friedrich Preller mawɗo. O hoɗi to Rome duuɓi keewɗi, ɗo o janngi e Pio Joris,[ o ummii toon e fuɗɗoode kitaale 1880. O hollitii e hitaande 1883 to Rome : Nel tempio di Betlemme. Golle goɗɗe ina heen : Neene e teeminannde sappo e jeegom, holliraaɗo e hitaande 1884 to T..."
166895
wikitext
text/x-wiki
Karlotta Ida Popert (1848 – 1923) ko naalanke Almaañnaajo-Itaalinaajo. O penti, ko ɓuri heewde ko e koloor ndiyam, o waɗi kadi etchings.
Nguurndam
Popert jibinaa ko Hamburg, o janngi toon e Friedrich Preller mawɗo. O hoɗi to Rome duuɓi keewɗi, ɗo o janngi e Pio Joris,[ o ummii toon e fuɗɗoode kitaale 1880. O hollitii e hitaande 1883 to Rome : Nel tempio di Betlemme. Golle goɗɗe ina heen : Neene e teeminannde sappo e jeegom, holliraaɗo e hitaande 1884 to Turin ; a Natal e koloor ndiyam, holliraaɗo e hitaande 1887 to Venezuela e hitaande 1890 e Koolol Beatrice to Firenze, ɗo o dañi medal kaalis. O maayi ko to Rome e hitaande 1923.
Tuugnorgal
j6hiu56yj6r0ikhkxb5zdsdf2mt09zy
166896
166895
2026-04-22T06:54:11Z
SUZYFATIMA
13856
166896
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karlotta Ida Popert''' (1848 – 1923) ko naalanke Almaañnaajo-Itaalinaajo. O penti, ko ɓuri heewde ko e koloor ndiyam, o waɗi kadi etchings.
== Nguurndam ==
Popert jibinaa ko Hamburg, o janngi toon e Friedrich Preller mawɗo. O hoɗi to Rome duuɓi keewɗi, ɗo o janngi e Pio Joris,[ o ummii toon e fuɗɗoode kitaale 1880. O hollitii e hitaande 1883 to Rome : Nel tempio di Betlemme. Golle goɗɗe ina heen : Neene e teeminannde sappo e jeegom, holliraaɗo e hitaande 1884 to Turin ; a Natal e koloor ndiyam, holliraaɗo e hitaande 1887 to Venezuela e hitaande 1890 e Koolol Beatrice to Firenze, ɗo o dañi medal kaalis. O maayi ko to Rome e hitaande 1923.
== Tuugnorgal ==
s25tiyf7hdqqjfmyvoc245s54sudlze
166897
166896
2026-04-22T06:56:26Z
SUZYFATIMA
13856
166897
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karlotta Ida Popert''' (1848 – 1923) ko naalanke Almaañnaajo-Itaalinaajo. O penti, ko ɓuri heewde ko e koloor ndiyam, o waɗi kadi etchings.
== Nguurndam ==
Popert jibinaa ko Hamburg, o janngi toon e Friedrich Preller mawɗo. O hoɗi to Rome duuɓi keewɗi, ɗo o janngi e Pio Joris,[ o ummii toon e fuɗɗoode kitaale 1880. O hollitii e hitaande 1883 to Rome : Nel tempio di Betlemme. Golle goɗɗe ina heen : Neene e teeminannde sappo e jeegom, holliraaɗo e hitaande 1884 to Turin ; a Natal e koloor ndiyam, holliraaɗo e hitaande 1887 to Venezuela e hitaande 1890 e Koolol Beatrice to Firenze, ɗo o dañi medal kaalis. O maayi ko to Rome e hitaande 1923.<ref>[https://books.google.com/books?id=6iFMAAAAYAAJ Bollettino d'arte], Issues 107-108, La Libreria dello Stato, 1999, page 65.</ref><ref>[http://www.istitutomatteucci.it/dizionario-degli-artisti/popert-ida-carlotta Istituto Matteucci] biography.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, Page 386.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
arqsf7rx40pckl5bb0mdufwt44rcsjd
Baroness Annetta Radovska
0
40756
166898
2026-04-22T06:57:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Baroness Annetta Radovska walla Annetta Borgna Radovska (Milan, teeminannde 19ɓiire) ko debbo pentoowo e teeminannde 19ɓiire to Lombardi, ko ɓuri heewde e mum ko naatgol e fannuuji nguurndam. Ko o hoɗnooɗo to Milan. Ina jeyaa e golle makko « Vino vecchio », ko wayi no « Vino vecchio », ko wayi no : « Vino vecchio », kolliraaɗo e hitaande 1881 to Milan. E hitaande 1883, kadi to Milaŋ, o holliri: Un aggressione; Miin fidannde; e La njillu. E hitaande 1883 to..."
166898
wikitext
text/x-wiki
Baroness Annetta Radovska walla Annetta Borgna Radovska (Milan, teeminannde 19ɓiire) ko debbo pentoowo e teeminannde 19ɓiire to Lombardi, ko ɓuri heewde e mum ko naatgol e fannuuji nguurndam.
Ko o hoɗnooɗo to Milan. Ina jeyaa e golle makko « Vino vecchio », ko wayi no « Vino vecchio », ko wayi no : « Vino vecchio », kolliraaɗo e hitaande 1881 to Milan. E hitaande 1883, kadi to Milaŋ, o holliri: Un aggressione; Miin fidannde; e La njillu. E hitaande 1883 to Rome, o hollitii : In visita e Nell’ harem ; e hitaande 1884 to Turin Il The e Le quatro età. E hitaande 1886 to Milan, o holliti Arriverà?.
Tuugnorgal
7dl3msi6zeb853gu2vrx4m5vabd5evt
166899
166898
2026-04-22T06:59:04Z
SUZYFATIMA
13856
166899
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Baroness Annetta Radovska''' walla Annetta Borgna Radovska (Milan, teeminannde 19ɓiire) ko debbo pentoowo e teeminannde 19ɓiire to Lombardi, ko ɓuri heewde e mum ko naatgol e fannuuji nguurndam.
Ko o hoɗnooɗo to Milan. Ina jeyaa e golle makko « Vino vecchio », ko wayi no « Vino vecchio », ko wayi no : « Vino vecchio », kolliraaɗo e hitaande 1881 to Milan. E hitaande 1883, kadi to Milaŋ, o holliri: Un aggressione; Miin fidannde; e La njillu. E hitaande 1883 to Rome, o hollitii : In visita e Nell’ harem ; e hitaande 1884 to Turin Il The e Le quatro età. E hitaande 1886 to Milan, o holliti Arriverà?.
== Tuugnorgal ==
hif735wtef281rs09s3bm92n7g531ev
166900
166899
2026-04-22T07:00:59Z
SUZYFATIMA
13856
166900
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Baroness Annetta Radovska''' walla Annetta Borgna Radovska (Milan, teeminannde 19ɓiire) ko debbo pentoowo e teeminannde 19ɓiire to Lombardi, ko ɓuri heewde e mum ko naatgol e fannuuji nguurndam.
Ko o hoɗnooɗo to Milan. Ina jeyaa e golle makko « Vino vecchio », ko wayi no « Vino vecchio », ko wayi no : « Vino vecchio », kolliraaɗo e hitaande 1881 to Milan. E hitaande 1883, kadi to Milaŋ, o holliri: Un aggressione; Miin fidannde; e La njillu. E hitaande 1883 to Rome, o hollitii : In visita e Nell’ harem ; e hitaande 1884 to Turin Il The e Le quatro età. E hitaande 1886 to Milan, o holliti Arriverà?.<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, Page 400.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=rmU1AAAAMAAJ ''Women in the Fine Arts: From the Seventh Century B.C. to the Twentieth Century'']; by Clara Erskine Clement Waters; Houghton Mifflin and Co. Boston and NY; 1904; page 278-279.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6su96o5cbn3jptnpb2xnqj7px6709nj
Suor Barbara Ragnoni
0
40757
166901
2026-04-22T07:02:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Suor Barbara Ragnoni (1448-1533) ko naalanke itaalinaajo mo golle mum tan keddii. Natal makko siynaangal, « Adoraasiyoŋ gaynaako » , woni hannde ko e Pinacoeteca Siena. Nokku pentol ngol, e mbaydiiji mum ɓutti, ina yahdi no feewi e mbaydi quattrocento cakkitiindi. Tuugnorgal"
166901
wikitext
text/x-wiki
Suor Barbara Ragnoni (1448-1533) ko naalanke itaalinaajo mo golle mum tan keddii.
Natal makko siynaangal, « Adoraasiyoŋ gaynaako » , woni hannde ko e Pinacoeteca Siena. Nokku pentol ngol, e mbaydiiji mum ɓutti, ina yahdi no feewi e mbaydi quattrocento cakkitiindi.
Tuugnorgal
tovnak0g0dnx00qlws5g8h7tqjqy51x
166902
166901
2026-04-22T07:04:32Z
SUZYFATIMA
13856
166902
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suor Barbara Ragnoni''' (1448-1533) ko naalanke itaalinaajo mo golle mum tan keddii.
Natal makko siynaangal, « Adoraasiyoŋ gaynaako » , woni hannde ko e Pinacoeteca Siena. Nokku pentol ngol, e mbaydiiji mum ɓutti, ina yahdi no feewi e mbaydi quattrocento cakkitiindi.
== Tuugnorgal ==
anxoehn8xuojbiscjvwhfazw5id2xop
166903
166902
2026-04-22T07:06:27Z
SUZYFATIMA
13856
166903
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suor Barbara Ragnoni''' (1448-1533) ko naalanke itaalinaajo mo golle mum tan keddii.
Natal makko siynaangal, « Adoraasiyoŋ gaynaako » , woni hannde ko e Pinacoeteca Siena. Nokku pentol ngol, e mbaydiiji mum ɓutti, ina yahdi no feewi e mbaydi quattrocento cakkitiindi.<ref>Nouvelles sources et nouvelles méthodologies de recherche dans les études sur les femmes, Harmattan, 2004</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
a92fznn8zww8mqdwssqcpxl415g8sx1
Maria Angelica Razzi
0
40758
166908
2026-04-22T07:56:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maria Angelica Razzi ko debbo Itaalinaajo mo teeminannde sappo e jeetaɓiire, ko o jom seppooji to Santa Caterina da Siena to Firenze. O ɓuri golloraade ko e loopal ngam waɗde nate terakotaaji dewal. Ngendam Razzi woni ɗiɗaɓo e nder galle makko ɓadiiɗo naatde e suudu dewal Dominik e hitaande 1552. Dowla makko ko miñiiko Girolamo rokki mo kaalis. Miñiiko goɗɗo oo, hono Serafino Razzi, wonti moñño e hitaande 1549, o winndi ko fayti e Santa Caterina da Siena t..."
166908
wikitext
text/x-wiki
Maria Angelica Razzi ko debbo Itaalinaajo mo teeminannde sappo e jeetaɓiire, ko o jom seppooji to Santa Caterina da Siena to Firenze. O ɓuri golloraade ko e loopal ngam waɗde nate terakotaaji dewal.
Ngendam
Razzi woni ɗiɗaɓo e nder galle makko ɓadiiɗo naatde e suudu dewal Dominik e hitaande 1552. Dowla makko ko miñiiko Girolamo rokki mo kaalis. Miñiiko goɗɗo oo, hono Serafino Razzi, wonti moñño e hitaande 1549, o winndi ko fayti e Santa Caterina da Siena to Firenze e rewɓe mum.
Daartol naalankaagal, Catherine Turrill ina sikka wonde Razzi ina waawi wonde naalanke golloowo e hitaande 1560. So tawii alaa binndanɗe keddiiɗe e nder suudu dewal ina kollita ɗuum, miñiiko biyeteeɗo Serafino Razzi winndii wonde o tagii nate terakotaaji Madonna, seniiɓe, e maleykaaji. Gooto e nate makko sosaa ko ngam juulirde rosaari to San Domenico to Perugia, goɗɗo oo, Madonna e Cukalel, sosaa ko ngam sakristi San Marco.
Jokkondire
Ko fayti e golle baawɗe waɗeede ƴeew: ilkiblog
Tuugnorgal
bmdlurin6wsw8lq0bhazzc8lz377go9
166909
166908
2026-04-22T07:58:05Z
SUZYFATIMA
13856
166909
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Angelica Razzi''' ko debbo Itaalinaajo mo teeminannde sappo e jeetaɓiire, ko o jom seppooji to Santa Caterina da Siena to Firenze. O ɓuri golloraade ko e loopal ngam waɗde nate terakotaaji dewal.
== Ngendam ==
Razzi woni ɗiɗaɓo e nder galle makko ɓadiiɗo naatde e suudu dewal Dominik e hitaande 1552. Dowla makko ko miñiiko Girolamo rokki mo kaalis. Miñiiko goɗɗo oo, hono Serafino Razzi, wonti moñño e hitaande 1549, o winndi ko fayti e Santa Caterina da Siena to Firenze e rewɓe mum.
Daartol naalankaagal, Catherine Turrill ina sikka wonde Razzi ina waawi wonde naalanke golloowo e hitaande 1560. So tawii alaa binndanɗe keddiiɗe e nder suudu dewal ina kollita ɗuum, miñiiko biyeteeɗo Serafino Razzi winndii wonde o tagii nate terakotaaji Madonna, seniiɓe, e maleykaaji. Gooto e nate makko sosaa ko ngam juulirde rosaari to San Domenico to Perugia, goɗɗo oo, Madonna e Cukalel, sosaa ko ngam sakristi San Marco.
Jokkondire
Ko fayti e golle baawɗe waɗeede ƴeew: ilkiblog
== Tuugnorgal ==
8etqiem4umjh9s9gikf7vj1175nqi9a
166910
166909
2026-04-22T08:01:05Z
SUZYFATIMA
13856
166910
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Angelica Razzi''' ko debbo Itaalinaajo mo teeminannde sappo e jeetaɓiire, ko o jom seppooji to Santa Caterina da Siena to Firenze. O ɓuri golloraade ko e loopal ngam waɗde nate terakotaaji dewal.
== Ngendam ==
Razzi woni ɗiɗaɓo e nder galle makko ɓadiiɗo naatde e suudu dewal Dominik e hitaande 1552. Dowla makko ko miñiiko Girolamo rokki mo kaalis. Miñiiko goɗɗo oo, hono Serafino Razzi, wonti moñño e hitaande 1549, o winndi ko fayti e Santa Caterina da Siena to Firenze e rewɓe mum.
Daartol naalankaagal, Catherine Turrill ina sikka wonde Razzi ina waawi wonde naalanke golloowo e hitaande 1560. So tawii alaa binndanɗe keddiiɗe e nder suudu dewal ina kollita ɗuum, miñiiko biyeteeɗo Serafino Razzi winndii wonde o tagii nate terakotaaji Madonna, seniiɓe, e maleykaaji. Gooto e nate makko sosaa ko ngam juulirde rosaari to San Domenico to Perugia, goɗɗo oo, Madonna e Cukalel, sosaa ko ngam sakristi San Marco.
== Jokkondire ==
Ko fayti e golle baawɗe waɗeede ƴeew: ilkiblog<ref name="Razzi1596">{{cite book|last=Razzi|first=Serafino|title=Istoria de gli huomini illustri, cosi nelle prelature, come nelle dottrine, del sacro ordine de gli Predicatori. Scritta da f. Serafino Razzi, ..|url=https://books.google.com/books?id=hR4vEAzpT_IC&pg=PA372|year=1596|publisher=per il Busdrago|language=Italian|pages=372–}}</ref><ref>{{Cite book|title=Plautilla Nelli (1524-1588), The Painter-Prioress of Renaissance Florence|last=Turrill|first=Catherine|publisher=Florence: Syracuse University|year=2008|isbn=|location=|pages=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
89jznijxdcwnh91xp8m1yiclbcctsyj
166911
166910
2026-04-22T08:01:40Z
SUZYFATIMA
13856
166911
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Angelica Razzi''' ko debbo Itaalinaajo mo teeminannde sappo e jeetaɓiire, ko o jom seppooji to Santa Caterina da Siena to Firenze. O ɓuri golloraade ko e loopal ngam waɗde nate terakotaaji dewal.
== Ngendam ==
Razzi woni ɗiɗaɓo e nder galle makko ɓadiiɗo naatde e suudu dewal Dominik e hitaande 1552. Dowla makko ko miñiiko Girolamo rokki mo kaalis. Miñiiko goɗɗo oo, hono Serafino Razzi, wonti moñño e hitaande 1549, o winndi ko fayti e Santa Caterina da Siena to Firenze e rewɓe mum.
Daartol naalankaagal, Catherine Turrill ina sikka wonde Razzi ina waawi wonde naalanke golloowo e hitaande 1560. So tawii alaa binndanɗe keddiiɗe e nder suudu dewal ina kollita ɗuum, miñiiko biyeteeɗo Serafino Razzi winndii wonde o tagii nate terakotaaji Madonna, seniiɓe, e maleykaaji. Gooto e nate makko sosaa ko ngam juulirde rosaari to San Domenico to Perugia, goɗɗo oo, Madonna e Cukalel, sosaa ko ngam sakristi San Marco.
== Jokkondire ==
Ko fayti e golle baawɗe waɗeede ƴeew: ilkiblog<ref name="Razzi1596">{{cite book|last=Razzi|first=Serafino|title=Istoria de gli huomini illustri, cosi nelle prelature, come nelle dottrine, del sacro ordine de gli Predicatori. Scritta da f. Serafino Razzi, ..|url=https://books.google.com/books?id=hR4vEAzpT_IC&pg=PA372|year=1596|publisher=per il Busdrago|language=Italian|pages=372–}}</ref><ref>{{Cite book|title=Plautilla Nelli (1524-1588), The Painter-Prioress of Renaissance Florence|last=Turrill|first=Catherine|publisher=Florence: Syracuse University|year=2008|isbn=|location=|pages=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
skogovyq0vr1fsw28l99k6k30c5mkh6
Emma Gaggiotti Richards
0
40759
166913
2026-04-22T08:05:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Emma Gaggiotti Richards (1825 – 1912) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e nder leydi Angalteer. O timminii nate joy ngam laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria e laamɗo debbo biyeteeɗo Albert. Ngendam Ko kanko woni ɓiy Camillo e Angelina Gaggiotti. O jibinaa ko to Rome e hitaande 1825, o mawni ko to Ancona. Ko Nikolaa Konsorti janngini mo pentugol. Baaba makko, hono Camillo Gaggiotti, ko jaagorde konu to Rome. Ñalnde 15 feebariyee 1849 o resi jaayndiyanke biyeteeɗo A..."
166913
wikitext
text/x-wiki
Emma Gaggiotti Richards (1825 – 1912) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e nder leydi Angalteer. O timminii nate joy ngam laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria e laamɗo debbo biyeteeɗo Albert.
Ngendam
Ko kanko woni ɓiy Camillo e Angelina Gaggiotti. O jibinaa ko to Rome e hitaande 1825, o mawni ko to Ancona. Ko Nikolaa Konsorti janngini mo pentugol. Baaba makko, hono Camillo Gaggiotti, ko jaagorde konu to Rome.
Ñalnde 15 feebariyee 1849 o resi jaayndiyanke biyeteeɗo Alfred Bate Richards.
E hitaande 1850 laamɗo Albert rokki debbo mum laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria nate mum tati, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak. Ina sikkaa wonde laamɗo debbo oo yiyii natal naalanke oo hollirteengal e hitaande 1851 to Royal Academy, o yamiri natal ɗiɗaɓal ngal o rokki laamɗo Albert ngam juulde kirsimeeti e hitaande 1853. Hitaande rewtunde ndee Richards arti to leydi Itali ɗo o jokki pentugol. Ina jeyaa e golle makko, natal Aleksanndere von Humboldt. Tuggi 1865 haa 1904 o woni ko e wuro Firenze.
Richards ummiima Velletri e hitaande 1904, o maayi toon e hitaande 1912.
Njawdi
Omo jogii nate joy e nder deftere Royal e tati e ɗeen, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak, ina kollitee e nder Horn Corridor to Osborne House. Natal makko goɗngal, hono Adelaide Proctor, ina woni e galle nate ngenndiije to Londres. Natal Alexander von Humboldt hitaande 1855, meeɗnooɗo wonde e nder mooɓondiral Galle Naalankaagal Corcoran, wonnoo ko e oon sahaa nde Galle Nate Ngenndiije ɗee fusi.
Tuugnorgal
ttw3izqi2t8umdrwhlrh5oe36wm4i7p
166914
166913
2026-04-22T08:07:00Z
SUZYFATIMA
13856
166914
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Gaggiotti Richards''' (1825 – 1912) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e nder leydi Angalteer. O timminii nate joy ngam laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria e laamɗo debbo biyeteeɗo Albert.
== Ngendam ==
Ko kanko woni ɓiy Camillo e Angelina Gaggiotti. O jibinaa ko to Rome e hitaande 1825, o mawni ko to Ancona. Ko Nikolaa Konsorti janngini mo pentugol. Baaba makko, hono Camillo Gaggiotti, ko jaagorde konu to Rome.
Ñalnde 15 feebariyee 1849 o resi jaayndiyanke biyeteeɗo Alfred Bate Richards.
E hitaande 1850 laamɗo Albert rokki debbo mum laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria nate mum tati, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak. Ina sikkaa wonde laamɗo debbo oo yiyii natal naalanke oo hollirteengal e hitaande 1851 to Royal Academy, o yamiri natal ɗiɗaɓal ngal o rokki laamɗo Albert ngam juulde kirsimeeti e hitaande 1853. Hitaande rewtunde ndee Richards arti to leydi Itali ɗo o jokki pentugol. Ina jeyaa e golle makko, natal Aleksanndere von Humboldt. Tuggi 1865 haa 1904 o woni ko e wuro Firenze.
Richards ummiima Velletri e hitaande 1904, o maayi toon e hitaande 1912.
== Njawdi ==
Omo jogii nate joy e nder deftere Royal e tati e ɗeen, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak, ina kollitee e nder Horn Corridor to Osborne House. Natal makko goɗngal, hono Adelaide Proctor, ina woni e galle nate ngenndiije to Londres. Natal Alexander von Humboldt hitaande 1855, meeɗnooɗo wonde e nder mooɓondiral Galle Naalankaagal Corcoran, wonnoo ko e oon sahaa nde Galle Nate Ngenndiije ɗee fusi.
== Tuugnorgal ==
33nh4iwhmrheznnb2pomlzpi71aijk2
166915
166914
2026-04-22T08:12:39Z
SUZYFATIMA
13856
166915
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Gaggiotti Richards''' (1825 – 1912) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e nder leydi Angalteer. O timminii nate joy ngam laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria e laamɗo debbo biyeteeɗo Albert.
== Ngendam ==
Ko kanko woni ɓiy Camillo e Angelina Gaggiotti. O jibinaa ko to Rome e hitaande 1825, o mawni ko to Ancona. Ko Nikolaa Konsorti janngini mo pentugol. Baaba makko, hono Camillo Gaggiotti, ko jaagorde konu to Rome.
Ñalnde 15 feebariyee 1849 o resi jaayndiyanke biyeteeɗo Alfred Bate Richards.
E hitaande 1850 laamɗo Albert rokki debbo mum laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria nate mum tati, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak. Ina sikkaa wonde laamɗo debbo oo yiyii natal naalanke oo hollirteengal e hitaande 1851 to Royal Academy, o yamiri natal ɗiɗaɓal ngal o rokki laamɗo Albert ngam juulde kirsimeeti e hitaande 1853. Hitaande rewtunde ndee Richards arti to leydi Itali ɗo o jokki pentugol. Ina jeyaa e golle makko, natal Aleksanndere von Humboldt. Tuggi 1865 haa 1904 o woni ko e wuro Firenze.
Richards ummiima Velletri e hitaande 1904, o maayi toon e hitaande 1912.
== Njawdi ==
Omo jogii nate joy e nder deftere Royal e tati e ɗeen, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak, ina kollitee e nder Horn Corridor to Osborne House. Natal makko goɗngal, hono Adelaide Proctor, ina woni e galle nate ngenndiije to Londres. Natal Alexander von Humboldt hitaande 1855, meeɗnooɗo wonde e nder mooɓondiral Galle Naalankaagal Corcoran, wonnoo ko e oon sahaa nde Galle Nate Ngenndiije ɗee fusi.<ref>{{Cite web|url=https://arkivet.thorvaldsensmuseum.dk/people/gaggiotti-angelina|title=Angelina Gaggiotti - The Thorvaldsens Museum Archives|website=arkivet.thorvaldsensmuseum.dk|language=en|access-date=2018-07-06}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/search#/1/collection/408920/a-self-portrait|title=Explore the Royal Collection Online|website=www.royalcollection.org.uk|language=en|access-date=2018-07-05}}</ref><ref name="od">{{Cite ODNB|title=Richards, Alfred Bate (1820–1876), writer and promoter of the volunteers {{!}} Oxford Dictionary of National Biography|language=en|doi=10.1093/ref:odnb/23528|year=2004}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://archiv.bbaw.de/archiv/archivbestaende/abteilung-sammlungen/gesamtbestand-des-kunstbesitzes/gelehrtengemaelde/gelehrtengemalde-seiten/AH_BLE-0001.html|title=AH_BLE-0001 — Archiv der Berlin-Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften|last=archiv_admin|website=archiv.bbaw.de|language=de|access-date=2018-07-06|archive-date=2018-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180706022247/http://archiv.bbaw.de/archiv/archivbestaende/abteilung-sammlungen/gesamtbestand-des-kunstbesitzes/gelehrtengemaelde/gelehrtengemalde-seiten/AH_BLE-0001.html|url-status=dead}}</ref><ref name="rkd">{{Cite web|url=https://rkd.nl/explore/artists/29929|title=Ontdek schilder, musicus, zanger Emma Gaggiotti-Richards|website=rkd.nl|language=nl|access-date=2018-07-06}}</ref><ref name="FortuneFalcone2010">{{cite book|author1=Jane Fortune|author2=Linda Falcone|title=Invisibile women. Forgotten artist of Florence. Ediz. italiana e inglese|url=https://books.google.com/books?id=n-ujfOEWcfcC&pg=PA215|year=2010|publisher=TheFlorentinePress|isbn=978-88-902434-5-5|pages=215–}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp07472/emma-gaggiotti-richards|title=Emma Gaggiotti Richards - Person - National Portrait Gallery|website=www.npg.org.uk|language=en|access-date=2018-07-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://npg.si.edu/object/npg_S_NPG.2019.12|title=Alexander von Humboldt|website=npg.si.edu}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
mj1u1xlysbr07r2gw3hcz69meamlntx
166916
166915
2026-04-22T08:12:53Z
SUZYFATIMA
13856
166916
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emma Gaggiotti Richards''' (1825 – 1912) ko pentoowo itaalinaajo, golloowo e nder leydi Angalteer. O timminii nate joy ngam laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria e laamɗo debbo biyeteeɗo Albert.
== Ngendam ==
Ko kanko woni ɓiy Camillo e Angelina Gaggiotti. O jibinaa ko to Rome e hitaande 1825, o mawni ko to Ancona. Ko Nikolaa Konsorti janngini mo pentugol. Baaba makko, hono Camillo Gaggiotti, ko jaagorde konu to Rome.
Ñalnde 15 feebariyee 1849 o resi jaayndiyanke biyeteeɗo Alfred Bate Richards.
E hitaande 1850 laamɗo Albert rokki debbo mum laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria nate mum tati, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak. Ina sikkaa wonde laamɗo debbo oo yiyii natal naalanke oo hollirteengal e hitaande 1851 to Royal Academy, o yamiri natal ɗiɗaɓal ngal o rokki laamɗo Albert ngam juulde kirsimeeti e hitaande 1853. Hitaande rewtunde ndee Richards arti to leydi Itali ɗo o jokki pentugol. Ina jeyaa e golle makko, natal Aleksanndere von Humboldt. Tuggi 1865 haa 1904 o woni ko e wuro Firenze.
Richards ummiima Velletri e hitaande 1904, o maayi toon e hitaande 1912.
== Njawdi ==
Omo jogii nate joy e nder deftere Royal e tati e ɗeen, Goongɗinal, Yaakaare, e Sadak, ina kollitee e nder Horn Corridor to Osborne House. Natal makko goɗngal, hono Adelaide Proctor, ina woni e galle nate ngenndiije to Londres. Natal Alexander von Humboldt hitaande 1855, meeɗnooɗo wonde e nder mooɓondiral Galle Naalankaagal Corcoran, wonnoo ko e oon sahaa nde Galle Nate Ngenndiije ɗee fusi.<ref>{{Cite web|url=https://arkivet.thorvaldsensmuseum.dk/people/gaggiotti-angelina|title=Angelina Gaggiotti - The Thorvaldsens Museum Archives|website=arkivet.thorvaldsensmuseum.dk|language=en|access-date=2018-07-06}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/search#/1/collection/408920/a-self-portrait|title=Explore the Royal Collection Online|website=www.royalcollection.org.uk|language=en|access-date=2018-07-05}}</ref><ref name="od">{{Cite ODNB|title=Richards, Alfred Bate (1820–1876), writer and promoter of the volunteers {{!}} Oxford Dictionary of National Biography|language=en|doi=10.1093/ref:odnb/23528|year=2004}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://archiv.bbaw.de/archiv/archivbestaende/abteilung-sammlungen/gesamtbestand-des-kunstbesitzes/gelehrtengemaelde/gelehrtengemalde-seiten/AH_BLE-0001.html|title=AH_BLE-0001 — Archiv der Berlin-Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften|last=archiv_admin|website=archiv.bbaw.de|language=de|access-date=2018-07-06|archive-date=2018-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180706022247/http://archiv.bbaw.de/archiv/archivbestaende/abteilung-sammlungen/gesamtbestand-des-kunstbesitzes/gelehrtengemaelde/gelehrtengemalde-seiten/AH_BLE-0001.html|url-status=dead}}</ref><ref name="rkd">{{Cite web|url=https://rkd.nl/explore/artists/29929|title=Ontdek schilder, musicus, zanger Emma Gaggiotti-Richards|website=rkd.nl|language=nl|access-date=2018-07-06}}</ref><ref name="FortuneFalcone2010">{{cite book|author1=Jane Fortune|author2=Linda Falcone|title=Invisibile women. Forgotten artist of Florence. Ediz. italiana e inglese|url=https://books.google.com/books?id=n-ujfOEWcfcC&pg=PA215|year=2010|publisher=TheFlorentinePress|isbn=978-88-902434-5-5|pages=215–}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp07472/emma-gaggiotti-richards|title=Emma Gaggiotti Richards - Person - National Portrait Gallery|website=www.npg.org.uk|language=en|access-date=2018-07-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://npg.si.edu/object/npg_S_NPG.2019.12|title=Alexander von Humboldt|website=npg.si.edu}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
3rzalazjphjvzrgtu536fo1u2ctaj92
Hilary Carey
0
40760
166918
2026-04-22T08:41:27Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko Beange; jibinaa ko 1957) ko daartoowo Ostarali, wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,[1][2] ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.[3] ==Nguurndam e ja..."
166918
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko Beange; jibinaa ko 1957) ko daartoowo Ostarali, wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,[1][2] ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.[3]
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Carey jibinaa ko to Perth, to bannge worgo Ostarali e hitaande 1957.[4] Baaba makko, hono Komanda Guy Alexander Beange DSC, ko laana ndiwoowa,[5] e yumma makko, Dr Helen Patricia Beange (jibinaa ko Flynn),[1] ko doktoor golloowo e yimɓe wuurɓe e caɗeele hakkille.[6] Carey heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗmiri e nder binndol e ɗemngal e daartol Engele e hitaande 1980. O heɓi bursi Commonwealth to duɗal jaaɓi haaɗtirde Balliol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford ɗo o janngi gila 1980 haa 1984.[7] E hitaande 1984, o heɓi Doktoraa makko e Filosofi ngam wiɗtooji makko e ganndal koode e nder suudu sarɗiiji e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko ɗum woni tiitoonde deftere makko ɗiɗmere.[8]
d3c1jm0m4lia7dctdgdmiou5wbtuaio
166919
166918
2026-04-22T08:45:03Z
MOIBARDE
10068
166919
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko Beange; jibinaa ko 1957) ko daartoowo [[Ostarali]], wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,[1][2] ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.[3]
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Carey jibinaa ko to Perth, to bannge worgo [[Ostarali]] e hitaande 1957.[4] Baaba makko, hono Komanda Guy Alexander Beange DSC, ko laana ndiwoowa,[5] e yumma makko, Dr Helen Patricia Beange (jibinaa ko Flynn),[1] ko doktoor golloowo e yimɓe wuurɓe e caɗeele hakkille.[6] Carey heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗmiri e nder binndol e ɗemngal e daartol Engele e hitaande 1980. O heɓi bursi ''Commonwealth'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Balliol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford ɗo o janngi gila 1980 haa 1984.[7] E hitaande 1984, o heɓi Doktoraa makko e Filosofi ngam wiɗtooji makko e ganndal koode e nder suudu sarɗiiji e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko ɗum woni tiitoonde deftere makko ɗiɗmere.[8]
diylqlfr51ozc8pa45zjgqat196rnka
166920
166919
2026-04-22T08:55:27Z
MOIBARDE
10068
166920
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko Beange; jibinaa ko 1957) ko daartoowo [[Ostarali]], wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,[1][2] ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.[3]
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Carey jibinaa ko to Perth, to bannge worgo [[Ostarali]] e hitaande 1957.[4] Baaba makko, hono Komanda Guy Alexander Beange DSC, ko laana ndiwoowa,[5] e yumma makko, Dr Helen Patricia Beange (jibinaa ko Flynn),[1] ko doktoor golloowo e yimɓe wuurɓe e caɗeele hakkille.[6] Carey heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗmiri e nder binndol e ɗemngal e daartol Engele e hitaande 1980. O heɓi bursi ''Commonwealth'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Balliol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford ɗo o janngi gila 1980 haa 1984.[7] E hitaande 1984, o heɓi Doktoraa makko e Filosofi ngam wiɗtooji makko e ganndal koode e nder suudu sarɗiiji e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko ɗum woni tiitoonde deftere makko ɗiɗmere.[8]
== Kugal ==
Nde o arti [[Ostarali]], Carey golliima e daartol ganndo ngam timminde daartol Ligue des Femmes Catholiques e opitaal Mater Misericodiae, to worgo Sydney. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle e hitaande 1991. E wondude e Erin White, Carey ina jeyaa e sosɓe winndooɓe Women-Church: Jaaynde Ostarali ko faati e jaŋde rewɓe e diine.[9] Ko o tergal sosngal fedde daartiyankooɓe karallaagal NSW (1985) kadi ko o hooreejo fedde daartiyankooɓe diine (2011–2013).[1] E hitaande 2005-2006 o woniino Keith Cameron, jannginoowo daartol [[Ostarali]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin.[8] E nder sahaa gooto e toɗɗagol makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, Carey woniino jannginoowo jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle gila 2014.[3]
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 2012 Carey suɓaama yo won gardiiɗo jaagorɗe ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]].[2] Kadi e hitaande 2012, Laamu Alla suɓaama ngam heɓde njeenaari Ernest Scott.[10] Carey heɓi njeenaari Kay Daniels e hitaande 2020 e Laamu Jahannama.[11]
== Golle cuɓaaɗe ==
Scholia ina jogii nate Hilari (Q93238475).
Rewɓe Goonga, Katolik Goonga: Taariiha kawtal Rewɓe Katolik nder Archidiocese Sydney 1913-87, Jaami’aare New South Wales Jaaynde, 1987 <nowiki>ISBN 0868402583</nowiki>
E nder juuɗe ɓurɗe moƴƴude: Taariindi opitaal laamu e opitaal keeriiɗo, Sidney worgo, 1906-1991, Hale e Iremonger, 1991 <nowiki>ISBN 0868064610</nowiki>
Musiiba gonɗo e ñaawirdu: ganndal koode to ñaawirdu Engele e duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder yontaaji cakkitiiɗi, Macmillan, 1992 <nowiki>ISBN 0333532937</nowiki>
Goongɗinki haa Ostarali: Taariiha pinal diinaaji, Allen & Unwin, 1996 <nowiki>ISBN 9781863739504</nowiki>
Laamu Allah: Diina e jagginki nder duniyaaru Biritaniya, c.1801-1908, Jaami’aare Cambridge, 2011 <nowiki>ISBN 9780521194105</nowiki>
Laamu Jahannama: Diina e kampaañ ngam haɗde yah-ngartaa ñaawooɓe e nder Laamu Biritaan 1788-1875, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, 2019 <nowiki>ISBN 9781107043084</nowiki>
Deftere Kolonial nder [[Ostarali]]: Firooji defte ɗe Biraban e Lancelot Threlkeld mbinndi, hitaande 1825-1859, Jaaynde ganndal ɗemɗe, 2024 <nowiki>ISBN 9783961104864</nowiki>
== Tuugnorgal ==
5k1v6s8oq47riy4odsf8mm1i0qmh160
166922
166920
2026-04-22T09:08:12Z
MOIBARDE
10068
I added references
166922
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko '''Beange'''; jibinaa ko 1957) ko daartoowo [[Ostarali]], wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,<ref name=":1">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|title=Carey, Hilary Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0556b.htm|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-18|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Hilary Carey|url=https://www.humanities.org.au/fellows/fellows/?find_contact_id=2896|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-17|website=Australian Academy of the Humanities|language=en-AU}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=Hilary M Carey|url=https://research-information.bris.ac.uk/en/persons/hilary-m-carey|access-date=2020-09-18|website=University of Bristol|language=en}}</ref> ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Carey jibinaa ko to Perth, to bannge worgo [[Ostarali]] e hitaande 1957.[4] Baaba makko, hono Komanda Guy Alexander Beange DSC, ko laana ndiwoowa,[5] e yumma makko, Dr Helen Patricia Beange (jibinaa ko Flynn),[1] ko doktoor golloowo e yimɓe wuurɓe e caɗeele hakkille.[6] Carey heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗmiri e nder binndol e ɗemngal e daartol Engele e hitaande 1980. O heɓi bursi ''Commonwealth'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Balliol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford ɗo o janngi gila 1980 haa 1984.[7] E hitaande 1984, o heɓi Doktoraa makko e Filosofi ngam wiɗtooji makko e ganndal koode e nder suudu sarɗiiji e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko ɗum woni tiitoonde deftere makko ɗiɗmere.[8]
== Kugal ==
Nde o arti [[Ostarali]], Carey golliima e daartol ganndo ngam timminde daartol Ligue des Femmes Catholiques e opitaal Mater Misericodiae, to worgo Sydney. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle e hitaande 1991. E wondude e Erin White, Carey ina jeyaa e sosɓe winndooɓe Women-Church: Jaaynde Ostarali ko faati e jaŋde rewɓe e diine.[9] Ko o tergal sosngal fedde daartiyankooɓe karallaagal NSW (1985) kadi ko o hooreejo fedde daartiyankooɓe diine (2011–2013).[1] E hitaande 2005-2006 o woniino Keith Cameron, jannginoowo daartol [[Ostarali]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin.[8] E nder sahaa gooto e toɗɗagol makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, Carey woniino jannginoowo jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle gila 2014.[3]
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 2012 Carey suɓaama yo won gardiiɗo jaagorɗe ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]].[2] Kadi e hitaande 2012, Laamu Alla suɓaama ngam heɓde njeenaari Ernest Scott.[10] Carey heɓi njeenaari Kay Daniels e hitaande 2020 e Laamu Jahannama.[11]
== Golle cuɓaaɗe ==
Scholia ina jogii nate Hilari (Q93238475).
Rewɓe Goonga, Katolik Goonga: Taariiha kawtal Rewɓe Katolik nder Archidiocese Sydney 1913-87, Jaami’aare New South Wales Jaaynde, 1987 <nowiki>ISBN 0868402583</nowiki>
E nder juuɗe ɓurɗe moƴƴude: Taariindi opitaal laamu e opitaal keeriiɗo, Sidney worgo, 1906-1991, Hale e Iremonger, 1991 <nowiki>ISBN 0868064610</nowiki>
Musiiba gonɗo e ñaawirdu: ganndal koode to ñaawirdu Engele e duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder yontaaji cakkitiiɗi, Macmillan, 1992 <nowiki>ISBN 0333532937</nowiki>
Goongɗinki haa Ostarali: Taariiha pinal diinaaji, Allen & Unwin, 1996 <nowiki>ISBN 9781863739504</nowiki>
Laamu Allah: Diina e jagginki nder duniyaaru Biritaniya, c.1801-1908, Jaami’aare Cambridge, 2011 <nowiki>ISBN 9780521194105</nowiki>
Laamu Jahannama: Diina e kampaañ ngam haɗde yah-ngartaa ñaawooɓe e nder Laamu Biritaan 1788-1875, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, 2019 <nowiki>ISBN 9781107043084</nowiki>
Deftere Kolonial nder [[Ostarali]]: Firooji defte ɗe Biraban e Lancelot Threlkeld mbinndi, hitaande 1825-1859, Jaaynde ganndal ɗemɗe, 2024 <nowiki>ISBN 9783961104864</nowiki>
== Tuugnorgal ==
mx0tw4vj8iwivs52irdcmb9a91gpk4f
166924
166922
2026-04-22T09:15:58Z
MOIBARDE
10068
I added references
166924
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilary Mary Carey''', FAHA (jibinaa ko '''Beange'''; jibinaa ko 1957) ko daartoowo [[Ostarali]], wiɗto mum waɗii duuɓi keewɗi e daartol diineeji koɗdiiɗo Angalteer. O wonii jannginoowo daartol laamɓe e diineeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol gila 2014,<ref name=":1">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|title=Carey, Hilary Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0556b.htm|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-18|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Hilary Carey|url=https://www.humanities.org.au/fellows/fellows/?find_contact_id=2896|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-17|website=Australian Academy of the Humanities|language=en-AU}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=Hilary M Carey|url=https://research-information.bris.ac.uk/en/persons/hilary-m-carey|access-date=2020-09-18|website=University of Bristol|language=en}}</ref> ɗo nafooje makko hannde e wiɗtooji ko wayi no njilluuji e koɗdiiɗo e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii, diine e yah-ngartaa ñaawooɓe, Biibal koloñaal, e njilluuji e yah-ngartaa.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Carey jibinaa ko to Perth, to bannge worgo [[Ostarali]] e hitaande 1957.<ref>{{Cite web|last=Donohue|first=Hector|date=2025|title=Commander Guy Alexander Beange|url=https://seapower.navy.gov.au/biography/commander-guy-alexander-beange|access-date=2025-01-29|website=seapower.navy.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref name="AD2004">{{cite web|last=|first=|date=|title=Australia Day 2004 Honours List|url=https://www.gg.gov.au/sites/default/files/files/honours/AD04.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020002347/http://www.gg.gov.au/sites/default/files/files/honours/AD04.pdf|archive-date=2018-10-20|accessdate=23 August 2018|website=gg.gov.au}}</ref> Baaba makko, hono Komanda Guy Alexander Beange DSC, ko laana ndiwoowa, e yumma makko, Dr Helen Patricia Beange (jibinaa ko Flynn),[1] ko doktoor golloowo e yimɓe wuurɓe e caɗeele hakkille. Carey heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗmiri e nder binndol e ɗemngal e daartol Engele e hitaande 1980. O heɓi bursi ''Commonwealth'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Balliol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford ɗo o janngi gila 1980 haa 1984. E hitaande 1984, o heɓi Doktoraa makko e Filosofi ngam wiɗtooji makko e ganndal koode e nder suudu sarɗiiji e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko ɗum woni tiitoonde deftere makko ɗiɗmere.
== Kugal ==
Nde o arti [[Ostarali]], Carey golliima e daartol ganndo ngam timminde daartol Ligue des Femmes Catholiques e opitaal Mater Misericodiae, to worgo Sydney. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle e hitaande 1991. E wondude e Erin White, Carey ina jeyaa e sosɓe winndooɓe ''Women-Church:'' Jaaynde [[Ostarali]] ko faati e jaŋde rewɓe e diine. Ko o tergal sosngal fedde daartiyankooɓe karallaagal NSW (1985) kadi ko o hooreejo fedde daartiyankooɓe diine (2011–2013). E hitaande 2005-2006 o woniino Keith Cameron, jannginoowo daartol [[Ostarali]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin. E nder sahaa gooto e toɗɗagol makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, Carey woniino jannginoowo jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle gila 2014.
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 2012 Carey suɓaama yo won gardiiɗo jaagorɗe ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]. Kadi e hitaande 2012, Laamu Alla suɓaama ngam heɓde njeenaari Ernest Scott. Carey heɓi njeenaari Kay Daniels e hitaande 2020 e Laamu Jahannama.
== Golle cuɓaaɗe ==
Scholia ina jogii nate Hilari (Q93238475).
Rewɓe Goonga, Katolik Goonga: Taariiha kawtal Rewɓe Katolik nder Archidiocese Sydney 1913-87, Jaami’aare New South Wales Jaaynde, 1987 <nowiki>ISBN 0868402583</nowiki>
E nder juuɗe ɓurɗe moƴƴude: Taariindi opitaal laamu e opitaal keeriiɗo, Sidney worgo, 1906-1991, Hale e Iremonger, 1991 <nowiki>ISBN 0868064610</nowiki>
Musiiba gonɗo e ñaawirdu: ganndal koode to ñaawirdu Engele e duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder yontaaji cakkitiiɗi, Macmillan, 1992 <nowiki>ISBN 0333532937</nowiki>
Goongɗinki haa Ostarali: Taariiha pinal diinaaji, Allen & Unwin, 1996 <nowiki>ISBN 9781863739504</nowiki>
Laamu Allah: Diina e jagginki nder duniyaaru Biritaniya, c.1801-1908, Jaami’aare Cambridge, 2011 <nowiki>ISBN 9780521194105</nowiki>
Laamu Jahannama: Diina e kampaañ ngam haɗde yah-ngartaa ñaawooɓe e nder Laamu Biritaan 1788-1875, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, 2019 <nowiki>ISBN 9781107043084</nowiki>
Deftere Kolonial nder [[Ostarali]]: Firooji defte ɗe Biraban e Lancelot Threlkeld mbinndi, hitaande 1825-1859, Jaaynde ganndal ɗemɗe, 2024 <nowiki>ISBN 9783961104864</nowiki>
== Tuugnorgal ==
pzs2wvp04vyq2txlxzrxt6wzfdr4p7a
Lan Yan
0
40761
166921
2026-04-22T09:03:32Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Lan Yan (Siin: 蓝心妍, innde Sinuwaa asliire: 蓝燕; Engele: Leni Lan; jibinaa ko ñalnde 9 marse 1990), ganndiraaɗo kadi innde dingiral mum, Crazybarby, ko fijoowo, jimoowo pop, e model, jooɗiiɗo to Hong Kong. Nguurndam arano Lan jibinaa ko to Shanghai hade mum yahde Hong Kong e duuɓi 18. O waɗi innde makko dingiral "Crazybarby" nde o hawri e innde makko nde o rokki ɗum e sariya, "Crazy", e innde makko nde ɓesngu makko rokki ɗum, "Barby". O heɓi bak makko..."
166921
wikitext
text/x-wiki
Lan Yan (Siin: 蓝心妍, innde Sinuwaa asliire: 蓝燕; Engele: Leni Lan; jibinaa ko ñalnde 9 marse 1990), ganndiraaɗo kadi innde dingiral mum, Crazybarby, ko fijoowo, jimoowo pop, e model, jooɗiiɗo to Hong Kong.
Nguurndam arano
Lan jibinaa ko to Shanghai hade mum yahde Hong Kong e duuɓi 18. O waɗi innde makko dingiral "Crazybarby" nde o hawri e innde makko nde o rokki ɗum e sariya, "Crazy", e innde makko nde ɓesngu makko rokki ɗum, "Barby".
O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong.[citation needed]
Kugal
E hitaande 2005, Lan waɗii golle mum gadane e nder filmo njimri biyeteeɗo Everlasting Regret, mo Stanley Kwan ardii. E hitaande 2006, o waɗii fijirde filmo jiɗɗo leydi Riisi biyeteeɗo Potseluy babochki (Muɓɓugol ɓuuɓol), mo fooli Pirates of the Caribbean: Kees gorko maayɗo to kaalis leydi Riisi, o wonti filmo ɓurɗo heewde ngalu e nder leydi ndi, kadi filmo ɗiɗaɓo ɓurɗo dañde ngalu e ndeen hitaande. O suɓaama ngam heɓde njeenaari Rookie of the Year e nder fedde filmuuji leydi Riisi, o wonti kadi fijoowo gadano iwdi Siin, lolluɗo e nder dingiral filmuuji leydi Riisi.
E hitaande 2007, Albert Yeung ƴetti Lan, o noddi mo to Hong Kong, o siifondira e JCE Movies. E ballal sosiyatee oo, o heɓi kaayitaaji Hong Kong rewrude e “Quality Migrant Admission Scheme”, o fuɗɗii jaŋde fijirde e ɗemngal Kanton to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong ngam fijirde.
E hitaande 2011, Lan waɗii filmo 3D Sex e Zen: Extreme Ecstasy, filmo Hong Kong ɓurɗo heewde ngalu e hitaande ndee, tawi ko 41 miliyoŋ dolaar Hong Kong.
E hitaande 2012, Lan waɗii hollitoore e nder teleeji satelit Hunan, ko wayi no jaambaarooji laamuuji Sui e Tang 1 & 2, ɗi ɓuri heewde yiyooɓe. Film makko 2013 biyeteeɗo Ecstasy Room Escape suɓaama ngam heɓde njeenaari Maleyka kaŋŋe e nder fedde filmuuji Siin Amerik.
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Engele Tiitoonde Sinuwaa Tiitoonde Role Notes
2003 Ɓoorno-ɗaa wutte daneejo 《紫蝴蝶》 A Zi
2003 Deng Xiao Ping E hitaande 1928 《邓小平1928》 Chen Bilan
2005 Tuumre duumiinde 《长恨歌》 Duan Wenfang
2006 Potseluy baboɗki
(Kiss ɓuuɓɗo) 《蝴蝶之吻》 Li
2010 Doggol galle 《回家的路》
《疯狂直播秀》 Dewgal
2011 3D Sex e Zen: Ekstaasi mawɗo 《3D肉蒲团之极乐宝鉴》 Tie Yuxiang
2011 Weltaare 59 cm Wang Xuehong
2012 Moƴƴi ngam hay huunde Jaambaaro 《请叫我英雄》 Kitty
2013 Hormon sukaaɓe 《青春荷尔蒙》 Cui Na
2013 Duuɓi sukaaɓe Mobiil 《行走的青春》 Aan Mei
2013 Majjii: Doggol suudu 《迷魂之密室逃脱》 Lu Qi
2014 Daartol juutngol 《硬汉奶爸》 O dogi
2015 Kulol Ɗatal e Ɗatal 《3D步步倞魂》 Mo Yan, Xiao Wei
2015 Ɓooygol hitaande hesere 《一路倞喜》 WIN
2015 Jemma ɓuuɓɗo 《雨夜惊魂》 Dou Kou
2016 Giɗo ɗanngal 失眠男女 Leni
2017 Hare e Budda 斗战胜佛 Laamɗo debbo biyeteeɗo Xiu Luo
2018 Liɗɗi kaŋŋe ɓuuɓɗi 《蓝色金鱼》 Zi Guo
2018 Kung fu tie bi lan xiu juan
2019 Ɓiɗɗo debbo mawɗo 非常闺蜜 Ning Xue
2019 Goomu gollordu sukaaɓe 宝贝特攻2:Liu Qiong
2019 Koyngal wuro kaŋŋe 梦醒黄金城 Zhao Xue Ru
2019 Sar 特区 Bing Biing
2020 Jaagorɗo Kung Fu Su Ming Xin
Iwdiiji:
Teleeji
Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes
2004 Hosenrolle 《反串》 Xiao Zhang
2005 Lefol: Fantaasi Yin e Laamuuji Shang ZI Yi
2005 Suudu ndeenka Liu Yanan
2006 Nees daneejo 《白雪皑皑》 Yi Sha
2008 Ɓoornugol nees 《雪中红》 Jiang Yuling
2008 Fannu wuro ɓuuɓngo 《雾都魅影》 Yu Ruotong
2008 Deftere Sofiya Siin 《苏菲日记2》 Li Beibei
2009 Ɓiɓɓe Diamant Yu Aimei
2010 Gardiiɗo galle 《大管家/暗战金陵》 He Xingfang
2011 Feere jeeɗiɗaɓere 《天地姻缘七仙女》 Feere mawnde Honger
2012 Daartol sirlu laamɗo debbo Taiping 《太平公主秘史》 laamɗo debbo Wang
2012 Fajiri ƴiiƴam 《血色黎明》 Mei Yu e Xia He
2012 Jaagorgal laamu Sui e Tang 1 & 2 《隋唐英雄1&2》 Jom suudu Chen
2013 Diao Si Man 2 《 Diors laamɗo debbo
2015 Debbo gardiiɗo laamu Song Ou Yang Ruonan
2015 Fedde nde 《配角逆袭事务所》 Daji
2019 Waajuuji Chong Er 《重耳傳奇》 Jia Ji
2020 Fedde nde 《巫蠱筆記》 He Nai
Iwdiiji:
Tuugnorgal
fwmekz7oadhti0twj8lshf43jelvlpw
166926
166921
2026-04-22T09:20:38Z
Ilya Discuss
10103
166926
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Lan Yan (Siin: 蓝心妍, innde Sinuwaa asliire: 蓝燕; Engele: Leni Lan; jibinaa ko ñalnde 9 marse 1990), ganndiraaɗo kadi innde dingiral mum, Crazybarby, ko fijoowo, jimoowo pop, e model, jooɗiiɗo to Hong Kong.
Nguurndam arano
Lan jibinaa ko to Shanghai hade mum yahde Hong Kong e duuɓi 18. O waɗi innde makko dingiral "Crazybarby" nde o hawri e innde makko nde o rokki ɗum e sariya, "Crazy", e innde makko nde ɓesngu makko rokki ɗum, "Barby".
O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong.[citation needed]
Kugal
E hitaande 2005, Lan waɗii golle mum gadane e nder filmo njimri biyeteeɗo Everlasting Regret, mo Stanley Kwan ardii. E hitaande 2006, o waɗii fijirde filmo jiɗɗo leydi Riisi biyeteeɗo Potseluy babochki (Muɓɓugol ɓuuɓol), mo fooli Pirates of the Caribbean: Kees gorko maayɗo to kaalis leydi Riisi, o wonti filmo ɓurɗo heewde ngalu e nder leydi ndi, kadi filmo ɗiɗaɓo ɓurɗo dañde ngalu e ndeen hitaande. O suɓaama ngam heɓde njeenaari Rookie of the Year e nder fedde filmuuji leydi Riisi, o wonti kadi fijoowo gadano iwdi Siin, lolluɗo e nder dingiral filmuuji leydi Riisi.
E hitaande 2007, Albert Yeung ƴetti Lan, o noddi mo to Hong Kong, o siifondira e JCE Movies. E ballal sosiyatee oo, o heɓi kaayitaaji Hong Kong rewrude e “Quality Migrant Admission Scheme”, o fuɗɗii jaŋde fijirde e ɗemngal Kanton to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong ngam fijirde.
E hitaande 2011, Lan waɗii filmo 3D Sex e Zen: Extreme Ecstasy, filmo Hong Kong ɓurɗo heewde ngalu e hitaande ndee, tawi ko 41 miliyoŋ dolaar Hong Kong.
E hitaande 2012, Lan waɗii hollitoore e nder teleeji satelit Hunan, ko wayi no jaambaarooji laamuuji Sui e Tang 1 & 2, ɗi ɓuri heewde yiyooɓe. Film makko 2013 biyeteeɗo Ecstasy Room Escape suɓaama ngam heɓde njeenaari Maleyka kaŋŋe e nder fedde filmuuji Siin Amerik.
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Engele Tiitoonde Sinuwaa Tiitoonde Role Notes
2003 Ɓoorno-ɗaa wutte daneejo 《紫蝴蝶》 A Zi
2003 Deng Xiao Ping E hitaande 1928 《邓小平1928》 Chen Bilan
2005 Tuumre duumiinde 《长恨歌》 Duan Wenfang
2006 Potseluy baboɗki
(Kiss ɓuuɓɗo) 《蝴蝶之吻》 Li
2010 Doggol galle 《回家的路》
《疯狂直播秀》 Dewgal
2011 3D Sex e Zen: Ekstaasi mawɗo 《3D肉蒲团之极乐宝鉴》 Tie Yuxiang
2011 Weltaare 59 cm Wang Xuehong
2012 Moƴƴi ngam hay huunde Jaambaaro 《请叫我英雄》 Kitty
2013 Hormon sukaaɓe 《青春荷尔蒙》 Cui Na
2013 Duuɓi sukaaɓe Mobiil 《行走的青春》 Aan Mei
2013 Majjii: Doggol suudu 《迷魂之密室逃脱》 Lu Qi
2014 Daartol juutngol 《硬汉奶爸》 O dogi
2015 Kulol Ɗatal e Ɗatal 《3D步步倞魂》 Mo Yan, Xiao Wei
2015 Ɓooygol hitaande hesere 《一路倞喜》 WIN
2015 Jemma ɓuuɓɗo 《雨夜惊魂》 Dou Kou
2016 Giɗo ɗanngal 失眠男女 Leni
2017 Hare e Budda 斗战胜佛 Laamɗo debbo biyeteeɗo Xiu Luo
2018 Liɗɗi kaŋŋe ɓuuɓɗi 《蓝色金鱼》 Zi Guo
2018 Kung fu tie bi lan xiu juan
2019 Ɓiɗɗo debbo mawɗo 非常闺蜜 Ning Xue
2019 Goomu gollordu sukaaɓe 宝贝特攻2:Liu Qiong
2019 Koyngal wuro kaŋŋe 梦醒黄金城 Zhao Xue Ru
2019 Sar 特区 Bing Biing
2020 Jaagorɗo Kung Fu Su Ming Xin
Iwdiiji:
Teleeji
Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes
2004 Hosenrolle 《反串》 Xiao Zhang
2005 Lefol: Fantaasi Yin e Laamuuji Shang ZI Yi
2005 Suudu ndeenka Liu Yanan
2006 Nees daneejo 《白雪皑皑》 Yi Sha
2008 Ɓoornugol nees 《雪中红》 Jiang Yuling
2008 Fannu wuro ɓuuɓngo 《雾都魅影》 Yu Ruotong
2008 Deftere Sofiya Siin 《苏菲日记2》 Li Beibei
2009 Ɓiɓɓe Diamant Yu Aimei
2010 Gardiiɗo galle 《大管家/暗战金陵》 He Xingfang
2011 Feere jeeɗiɗaɓere 《天地姻缘七仙女》 Feere mawnde Honger
2012 Daartol sirlu laamɗo debbo Taiping 《太平公主秘史》 laamɗo debbo Wang
2012 Fajiri ƴiiƴam 《血色黎明》 Mei Yu e Xia He
2012 Jaagorgal laamu Sui e Tang 1 & 2 《隋唐英雄1&2》 Jom suudu Chen
2013 Diao Si Man 2 《 Diors laamɗo debbo
2015 Debbo gardiiɗo laamu Song Ou Yang Ruonan
2015 Fedde nde 《配角逆袭事务所》 Daji
2019 Waajuuji Chong Er 《重耳傳奇》 Jia Ji
2020 Fedde nde 《巫蠱筆記》 He Nai
Iwdiiji:
Tuugnorgal
ftawibwttouhqjt0tmmj7i1wdc4ptzk
166927
166926
2026-04-22T09:26:04Z
Ilya Discuss
10103
166927
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lan Yan''' (Siin: 蓝心妍, innde Sinuwaa asliire: 蓝燕; Engele: Leni Lan; jibinaa ko ñalnde 9 marse 1990), ganndiraaɗo kadi innde dingiral mum, Crazybarby, ko fijoowo, jimoowo pop, e model, jooɗiiɗo to Hong Kong.
Nguurndam arano
Lan jibinaa ko to Shanghai hade mum yahde Hong Kong e duuɓi 18. O waɗi innde makko dingiral "Crazybarby" nde o hawri e innde makko nde o rokki ɗum e sariya, "Crazy", e innde makko nde ɓesngu makko rokki ɗum, "Barby".
O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong.[citation needed]
Kugal
E hitaande 2005, Lan waɗii golle mum gadane e nder filmo njimri biyeteeɗo Everlasting Regret, mo Stanley Kwan ardii. E hitaande 2006, o waɗii fijirde filmo jiɗɗo leydi Riisi biyeteeɗo Potseluy babochki (Muɓɓugol ɓuuɓol), mo fooli Pirates of the Caribbean: Kees gorko maayɗo to kaalis leydi Riisi, o wonti filmo ɓurɗo heewde ngalu e nder leydi ndi, kadi filmo ɗiɗaɓo ɓurɗo dañde ngalu e ndeen hitaande. O suɓaama ngam heɓde njeenaari Rookie of the Year e nder fedde filmuuji leydi Riisi, o wonti kadi fijoowo gadano iwdi Siin, lolluɗo e nder dingiral filmuuji leydi Riisi.
E hitaande 2007, Albert Yeung ƴetti Lan, o noddi mo to Hong Kong, o siifondira e JCE Movies. E ballal sosiyatee oo, o heɓi kaayitaaji Hong Kong rewrude e “Quality Migrant Admission Scheme”, o fuɗɗii jaŋde fijirde e ɗemngal Kanton to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong ngam fijirde.
E hitaande 2011, Lan waɗii filmo 3D Sex e Zen: Extreme Ecstasy, filmo Hong Kong ɓurɗo heewde ngalu e hitaande ndee, tawi ko 41 miliyoŋ dolaar Hong Kong.
E hitaande 2012, Lan waɗii hollitoore e nder teleeji satelit Hunan, ko wayi no jaambaarooji laamuuji Sui e Tang 1 & 2, ɗi ɓuri heewde yiyooɓe. Film makko 2013 biyeteeɗo Ecstasy Room Escape suɓaama ngam heɓde njeenaari Maleyka kaŋŋe e nder fedde filmuuji Siin Amerik.
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande Engele Tiitoonde Sinuwaa Tiitoonde Role Notes
2003 Ɓoorno-ɗaa wutte daneejo 《紫蝴蝶》 A Zi
2003 Deng Xiao Ping E hitaande 1928 《邓小平1928》 Chen Bilan
2005 Tuumre duumiinde 《长恨歌》 Duan Wenfang
2006 Potseluy baboɗki
(Kiss ɓuuɓɗo) 《蝴蝶之吻》 Li
2010 Doggol galle 《回家的路》
《疯狂直播秀》 Dewgal
2011 3D Sex e Zen: Ekstaasi mawɗo 《3D肉蒲团之极乐宝鉴》 Tie Yuxiang
2011 Weltaare 59 cm Wang Xuehong
2012 Moƴƴi ngam hay huunde Jaambaaro 《请叫我英雄》 Kitty
2013 Hormon sukaaɓe 《青春荷尔蒙》 Cui Na
2013 Duuɓi sukaaɓe Mobiil 《行走的青春》 Aan Mei
2013 Majjii: Doggol suudu 《迷魂之密室逃脱》 Lu Qi
2014 Daartol juutngol 《硬汉奶爸》 O dogi
2015 Kulol Ɗatal e Ɗatal 《3D步步倞魂》 Mo Yan, Xiao Wei
2015 Ɓooygol hitaande hesere 《一路倞喜》 WIN
2015 Jemma ɓuuɓɗo 《雨夜惊魂》 Dou Kou
2016 Giɗo ɗanngal 失眠男女 Leni
2017 Hare e Budda 斗战胜佛 Laamɗo debbo biyeteeɗo Xiu Luo
2018 Liɗɗi kaŋŋe ɓuuɓɗi 《蓝色金鱼》 Zi Guo
2018 Kung fu tie bi lan xiu juan
2019 Ɓiɗɗo debbo mawɗo 非常闺蜜 Ning Xue
2019 Goomu gollordu sukaaɓe 宝贝特攻2:Liu Qiong
2019 Koyngal wuro kaŋŋe 梦醒黄金城 Zhao Xue Ru
2019 Sar 特区 Bing Biing
2020 Jaagorɗo Kung Fu Su Ming Xin
Iwdiiji:
Teleeji
Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes
2004 Hosenrolle 《反串》 Xiao Zhang
2005 Lefol: Fantaasi Yin e Laamuuji Shang ZI Yi
2005 Suudu ndeenka Liu Yanan
2006 Nees daneejo 《白雪皑皑》 Yi Sha
2008 Ɓoornugol nees 《雪中红》 Jiang Yuling
2008 Fannu wuro ɓuuɓngo 《雾都魅影》 Yu Ruotong
2008 Deftere Sofiya Siin 《苏菲日记2》 Li Beibei
2009 Ɓiɓɓe Diamant Yu Aimei
2010 Gardiiɗo galle 《大管家/暗战金陵》 He Xingfang
2011 Feere jeeɗiɗaɓere 《天地姻缘七仙女》 Feere mawnde Honger
2012 Daartol sirlu laamɗo debbo Taiping 《太平公主秘史》 laamɗo debbo Wang
2012 Fajiri ƴiiƴam 《血色黎明》 Mei Yu e Xia He
2012 Jaagorgal laamu Sui e Tang 1 & 2 《隋唐英雄1&2》 Jom suudu Chen
2013 Diao Si Man 2 《 Diors laamɗo debbo
2015 Debbo gardiiɗo laamu Song Ou Yang Ruonan
2015 Fedde nde 《配角逆袭事务所》 Daji
2019 Waajuuji Chong Er 《重耳傳奇》 Jia Ji
2020 Fedde nde 《巫蠱筆記》 He Nai
Iwdiiji:
Tuugnorgal
n4lmwt1d3tmegagllj8ap71w308wjo7
166929
166927
2026-04-22T09:27:47Z
Ilya Discuss
10103
166929
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lan Yan''' (Siin: 蓝心妍, innde Sinuwaa asliire: 蓝燕; Engele: Leni Lan; jibinaa ko ñalnde 9 marse 1990), ganndiraaɗo kadi innde dingiral mum, Crazybarby, ko fijoowo, jimoowo pop, e model, jooɗiiɗo to Hong Kong.
== Nguurndam arano ==
Lan jibinaa ko to Shanghai hade mum yahde Hong Kong e duuɓi 18. O waɗi innde makko dingiral "Crazybarby" nde o hawri e innde makko nde o rokki ɗum e sariya, "Crazy", e innde makko nde ɓesngu makko rokki ɗum, "Barby".
O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong.[citation needed]
== Kugal ==
E hitaande 2005, Lan waɗii golle mum gadane e nder filmo njimri biyeteeɗo Everlasting Regret, mo Stanley Kwan ardii. E hitaande 2006, o waɗii fijirde filmo jiɗɗo leydi Riisi biyeteeɗo Potseluy babochki (Muɓɓugol ɓuuɓol), mo fooli Pirates of the Caribbean: Kees gorko maayɗo to kaalis leydi Riisi, o wonti filmo ɓurɗo heewde ngalu e nder leydi ndi, kadi filmo ɗiɗaɓo ɓurɗo dañde ngalu e ndeen hitaande. O suɓaama ngam heɓde njeenaari Rookie of the Year e nder fedde filmuuji leydi Riisi, o wonti kadi fijoowo gadano iwdi Siin, lolluɗo e nder dingiral filmuuji leydi Riisi.
E hitaande 2007, Albert Yeung ƴetti Lan, o noddi mo to Hong Kong, o siifondira e JCE Movies. E ballal sosiyatee oo, o heɓi kaayitaaji Hong Kong rewrude e “Quality Migrant Admission Scheme”, o fuɗɗii jaŋde fijirde e ɗemngal Kanton to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong ngam fijirde.
E hitaande 2011, Lan waɗii filmo 3D Sex e Zen: Extreme Ecstasy, filmo Hong Kong ɓurɗo heewde ngalu e hitaande ndee, tawi ko 41 miliyoŋ dolaar Hong Kong.
E hitaande 2012, Lan waɗii hollitoore e nder teleeji satelit Hunan, ko wayi no jaambaarooji laamuuji Sui e Tang 1 & 2, ɗi ɓuri heewde yiyooɓe. Film makko 2013 biyeteeɗo Ecstasy Room Escape suɓaama ngam heɓde njeenaari Maleyka kaŋŋe e nder fedde filmuuji Siin Amerik.
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande Engele Tiitoonde Sinuwaa Tiitoonde Role Notes
2003 Ɓoorno-ɗaa wutte daneejo 《紫蝴蝶》 A Zi
2003 Deng Xiao Ping E hitaande 1928 《邓小平1928》 Chen Bilan
2005 Tuumre duumiinde 《长恨歌》 Duan Wenfang
2006 Potseluy baboɗki
(Kiss ɓuuɓɗo) 《蝴蝶之吻》 Li
2010 Doggol galle 《回家的路》
《疯狂直播秀》 Dewgal
2011 3D Sex e Zen: Ekstaasi mawɗo 《3D肉蒲团之极乐宝鉴》 Tie Yuxiang
2011 Weltaare 59 cm Wang Xuehong
2012 Moƴƴi ngam hay huunde Jaambaaro 《请叫我英雄》 Kitty
2013 Hormon sukaaɓe 《青春荷尔蒙》 Cui Na
2013 Duuɓi sukaaɓe Mobiil 《行走的青春》 Aan Mei
2013 Majjii: Doggol suudu 《迷魂之密室逃脱》 Lu Qi
2014 Daartol juutngol 《硬汉奶爸》 O dogi
2015 Kulol Ɗatal e Ɗatal 《3D步步倞魂》 Mo Yan, Xiao Wei
2015 Ɓooygol hitaande hesere 《一路倞喜》 WIN
2015 Jemma ɓuuɓɗo 《雨夜惊魂》 Dou Kou
2016 Giɗo ɗanngal 失眠男女 Leni
2017 Hare e Budda 斗战胜佛 Laamɗo debbo biyeteeɗo Xiu Luo
2018 Liɗɗi kaŋŋe ɓuuɓɗi 《蓝色金鱼》 Zi Guo
2018 Kung fu tie bi lan xiu juan
2019 Ɓiɗɗo debbo mawɗo 非常闺蜜 Ning Xue
2019 Goomu gollordu sukaaɓe 宝贝特攻2:Liu Qiong
2019 Koyngal wuro kaŋŋe 梦醒黄金城 Zhao Xue Ru
2019 Sar 特区 Bing Biing
2020 Jaagorɗo Kung Fu Su Ming Xin
Iwdiiji:
Teleeji
Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes
2004 Hosenrolle 《反串》 Xiao Zhang
2005 Lefol: Fantaasi Yin e Laamuuji Shang ZI Yi
2005 Suudu ndeenka Liu Yanan
2006 Nees daneejo 《白雪皑皑》 Yi Sha
2008 Ɓoornugol nees 《雪中红》 Jiang Yuling
2008 Fannu wuro ɓuuɓngo 《雾都魅影》 Yu Ruotong
2008 Deftere Sofiya Siin 《苏菲日记2》 Li Beibei
2009 Ɓiɓɓe Diamant Yu Aimei
2010 Gardiiɗo galle 《大管家/暗战金陵》 He Xingfang
2011 Feere jeeɗiɗaɓere 《天地姻缘七仙女》 Feere mawnde Honger
2012 Daartol sirlu laamɗo debbo Taiping 《太平公主秘史》 laamɗo debbo Wang
2012 Fajiri ƴiiƴam 《血色黎明》 Mei Yu e Xia He
2012 Jaagorgal laamu Sui e Tang 1 & 2 《隋唐英雄1&2》 Jom suudu Chen
2013 Diao Si Man 2 《 Diors laamɗo debbo
2015 Debbo gardiiɗo laamu Song Ou Yang Ruonan
2015 Fedde nde 《配角逆袭事务所》 Daji
2019 Waajuuji Chong Er 《重耳傳奇》 Jia Ji
2020 Fedde nde 《巫蠱筆記》 He Nai
Iwdiiji:
Tuugnorgal
61ckdiwewhgbgwnit3mwrcqov0h9wj2
Kate Carnell
0
40762
166928
2026-04-22T09:26:30Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi Ostarali tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000. Nguurndam puɗɗam e golle farmasi Carnell jibinaa ko ñalnde 30 lewru mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi Queensland.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2] Nde o woni suka o haɓaama e rafi anore..."
166928
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi Ostarali tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
Nguurndam puɗɗam e golle farmasi
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 lewru mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi Queensland.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
Politik
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
ir1erd697q4owp4qlrrvs0eyspq7qyo
166930
166928
2026-04-22T09:32:21Z
MOIBARDE
10068
166930
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
h4wbuzobv382sat06b0wnvs1h5m5bbe
166934
166930
2026-04-22T09:47:57Z
MOIBARDE
10068
166934
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.[11]
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum.[11] Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion.[12] Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".[12]
a6wq83eoy6aw4nyhjl2iqopow0b58pq
166935
166934
2026-04-22T09:53:00Z
MOIBARDE
10068
166935
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.[11]
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum.[11] Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion.[12] Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".[12]
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra).[13] Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum.[14] Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu.[15] Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.[16]
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
omai7118ihrylgjrf8k2e7ymxsri8m2
166936
166935
2026-04-22T09:58:21Z
MOIBARDE
10068
166936
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.[11]
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum.[11] Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion.[12] Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".[12]
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra).[13] Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum.[14] Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu.[15] Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.[16]
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e lewru ut 2001.[19] Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.[20]
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001,[2] o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.[21]
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).[22][23]
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to Ostarali.
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to Ostarali.
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
qwq7cgnq0bm06rzle5w7743pr1pny2x
166938
166936
2026-04-22T10:04:00Z
MOIBARDE
10068
166938
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''.[1] Jibnaaɓe makko ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.[2]
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.[11]
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum.[11] Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion.[12] Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".[12]
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra).[13] Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum.[14] Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu.[15] Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.[16]
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e lewru ut 2001.[19] Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.[20]
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001,[2] o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.[21]
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).[22][23]
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to Ostarali.
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to Ostarali.
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
Ñalnde 29 [[lewru]] juko hitaande 2007, fotde duuɓi sappo caggal nde dewgal makko gadanal ngal fusi, Carnell e sehil mum ɓooyɗo, Ray Kiley, resndi ɗum en e kewu nguu, to galle parlemaa ɓooyɗo to Canberra.[27]
E [[lewru]] abriil 2013, Carnell heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.[4]
E [[lewru]] Oktoobar 2019 o innitiraa ko gooto e 100 rewɓe jogiiɓe semmbe e nder cate politik renndo.[28]
Gila lewru Juko 2023, o woniino hooreejo fedde ''Liberals for Yes'', fedde wallitooɓe lannda Liberal, wallitooɓe Daande Ɓiɓɓe leydi to Parlemaa, hay so tawii noon gardiiɗo fedde ndee Peter Dutton ina salii ɗum.[29]
Carnell toɗɗaama hooreejo kawtal SPA gadanal gila [[lewru]] Yarkoma, 2025.[30]
Carnell woni hooreejo ''Beyond Blue'' e nder dumunna gila lewru abriil 2024. O woniino tergal e yiilirde maɓɓe gila 2008.[31]
== Nguurndam neɗɗo ==
Ɓiɗɗo Carnell debbo biyeteeɗo Clare, ko kañum woni gooto e sosɓe lannda « Independents for Canberra ».[32]
== Ƴeew kadi ==
Ministeer Carnell gadano
Ministeer Carnell ɗiɗaɓo
Doggol rewɓe ardiiɓe laamuuji to [[Ostarali]]
== Tuugnorgal ==
k6619a4s4f7o34ebqqb19611iaj9i1f
166945
166938
2026-04-22T10:38:14Z
MOIBARDE
10068
Add refernce
166945
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''. Jibnaaɓe makko <ref name="Encyclopedia of Australian Science-2007">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-2008">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref> ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.[1]
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji Ostarali,[4] o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994,[5] e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.[5]
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to Ostarali to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).[6]
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.[11]
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum.[11] Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion.[12] Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".[12]
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra).[13] Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum.[14] Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu.[15] Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.[16]
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e lewru ut 2001.[19] Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.[20]
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001,[2] o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.[21]
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).[22][23]
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to Ostarali.
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to Ostarali.
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
Ñalnde 29 [[lewru]] juko hitaande 2007, fotde duuɓi sappo caggal nde dewgal makko gadanal ngal fusi, Carnell e sehil mum ɓooyɗo, Ray Kiley, resndi ɗum en e kewu nguu, to galle parlemaa ɓooyɗo to Canberra.[27]
E [[lewru]] abriil 2013, Carnell heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.[4]
E [[lewru]] Oktoobar 2019 o innitiraa ko gooto e 100 rewɓe jogiiɓe semmbe e nder cate politik renndo.[28]
Gila lewru Juko 2023, o woniino hooreejo fedde ''Liberals for Yes'', fedde wallitooɓe lannda Liberal, wallitooɓe Daande Ɓiɓɓe leydi to Parlemaa, hay so tawii noon gardiiɗo fedde ndee Peter Dutton ina salii ɗum.[29]
Carnell toɗɗaama hooreejo kawtal SPA gadanal gila [[lewru]] Yarkoma, 2025.[30]
Carnell woni hooreejo ''Beyond Blue'' e nder dumunna gila lewru abriil 2024. O woniino tergal e yiilirde maɓɓe gila 2008.[31]
== Nguurndam neɗɗo ==
Ɓiɗɗo Carnell debbo biyeteeɗo Clare, ko kañum woni gooto e sosɓe lannda « Independents for Canberra ».[32]
== Ƴeew kadi ==
Ministeer Carnell gadano
Ministeer Carnell ɗiɗaɓo
Doggol rewɓe ardiiɓe laamuuji to [[Ostarali]]
== Tuugnorgal ==
23jffx3wvnj6lyqp6mgemyjul9yucb0
166949
166945
2026-04-22T10:44:56Z
MOIBARDE
10068
Added links
166949
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''. Jibnaaɓe makko <ref name="Encyclopedia of Australian Science-2007">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-2008">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref> ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude.[3] O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.[2]
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji [[Ostarali]], o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994, e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to [[Ostarali]] to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum. Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion. Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra). Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum. Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu. Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e [[lewru]] ut 2001. Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to [[Ostarali]].
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to [[Ostarali]].
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
Ñalnde 29 [[lewru]] juko hitaande 2007, fotde duuɓi sappo caggal nde dewgal makko gadanal ngal fusi, Carnell e sehil mum ɓooyɗo, Ray Kiley, resndi ɗum en e kewu nguu, to galle parlemaa ɓooyɗo to Canberra.
E [[lewru]] abriil 2013, Carnell heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.
E [[lewru]] Oktoobar 2019 o innitiraa ko gooto e 100 rewɓe jogiiɓe semmbe e nder cate politik renndo.
Gila lewru Juko 2023, o woniino hooreejo fedde ''Liberals for Yes'', fedde wallitooɓe lannda Liberal, wallitooɓe Daande Ɓiɓɓe leydi to Parlemaa, hay so tawii noon gardiiɗo fedde ndee Peter Dutton ina salii ɗum.
Carnell toɗɗaama hooreejo kawtal SPA gadanal gila [[lewru]] Yarkoma, 2025.[30]
Carnell woni hooreejo ''Beyond Blue'' e nder dumunna gila [[lewru]] abriil 2024. O woniino tergal e yiilirde maɓɓe gila 2008.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ɓiɗɗo Carnell debbo biyeteeɗo Clare, ko kañum woni gooto e sosɓe lannda « ''Independents for'' Canberra ».
== Ƴeew kadi ==
Ministeer Carnell gadano
Ministeer Carnell ɗiɗaɓo
Doggol rewɓe ardiiɓe laamuuji to [[Ostarali]]
== Tuugnorgal ==
e98y6kepljx7zrvpquzxjl1jacbipge
166951
166949
2026-04-22T10:48:58Z
MOIBARDE
10068
Add references
166951
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko Knowlman; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu Ostarali, gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''. Jibnaaɓe makko <ref name="Encyclopedia of Australian Science-2007">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-2008">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref> ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude. O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.<ref name="Encyclopedia of Australian Science-20072">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-20082">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref>
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji [[Ostarali]], o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994, e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to [[Ostarali]] to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum. Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion. Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra). Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum. Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu. Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e [[lewru]] ut 2001. Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to [[Ostarali]].
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to [[Ostarali]].
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
Ñalnde 29 [[lewru]] juko hitaande 2007, fotde duuɓi sappo caggal nde dewgal makko gadanal ngal fusi, Carnell e sehil mum ɓooyɗo, Ray Kiley, resndi ɗum en e kewu nguu, to galle parlemaa ɓooyɗo to Canberra.
E [[lewru]] abriil 2013, Carnell heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.
E [[lewru]] Oktoobar 2019 o innitiraa ko gooto e 100 rewɓe jogiiɓe semmbe e nder cate politik renndo.
Gila lewru Juko 2023, o woniino hooreejo fedde ''Liberals for Yes'', fedde wallitooɓe lannda Liberal, wallitooɓe Daande Ɓiɓɓe leydi to Parlemaa, hay so tawii noon gardiiɗo fedde ndee Peter Dutton ina salii ɗum.
Carnell toɗɗaama hooreejo kawtal SPA gadanal gila [[lewru]] Yarkoma, 2025.[30]
Carnell woni hooreejo ''Beyond Blue'' e nder dumunna gila [[lewru]] abriil 2024. O woniino tergal e yiilirde maɓɓe gila 2008.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ɓiɗɗo Carnell debbo biyeteeɗo Clare, ko kañum woni gooto e sosɓe lannda « ''Independents for'' Canberra ».
== Ƴeew kadi ==
Ministeer Carnell gadano
Ministeer Carnell ɗiɗaɓo
Doggol rewɓe ardiiɓe laamuuji to [[Ostarali]]
== Tuugnorgal ==
gd34td6bw1ax5p764q7lw9bkpoxtjxu
166953
166951
2026-04-22T10:52:14Z
MOIBARDE
10068
166953
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Katherine Carnell''' AO (mo jibinaa ko '''Knowlman'''; jibinaa ko 30 mee 1955) ko debbo njulaagu [[Ostarali]], gonnooɗo politik lannda Liberal, gonnooɗo hooreejo leydi [[Ostarali]] tataɓo (ACT) tuggi 1995 haa 2000.
== Nguurndam puɗɗam e golle farmasi ==
Carnell jibinaa ko ñalnde 30 [[lewru]] mbooy hitaande 1955, to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi ''Queensland''. Jibnaaɓe makko <ref name="Encyclopedia of Australian Science-2007">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-2008">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref> ina njoginoo njulaagu tokooso to bannge hiisa.
Nde o woni suka o haɓaama e rafi anorexia, o yahi safrirde to Sydney ngam sellude. O haɓi e rafi o fotde duuɓi nay.<ref name="Encyclopedia of Australian Science-20072">{{cite web|title=Carnell, Anne Katherine – profile|url=http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|publisher=Encyclopedia of Australian Science|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813182947/http://www.eoas.info/biogs/P004193b.htm|archive-date=13 August 2012|date=1 August 2007}}</ref><ref name="Medical Observer-20082">{{cite web|title=Carnell's curtain call|url=http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|publisher=Medical Observer|access-date=19 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110409140337/http://www.medicalobserver.com.au/news/carnells-curtain-call|archive-date=9 April 2011|date=25 July 2008}}</ref>
Nde o arti Brisbane caggal nde o naati e opitaal, Carnell arti e jaŋde makko, o heɓi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1976, o heɓi dipolom farmasi. O resi Ian Carnell e lewru Siilo hitaande 1977, ɓe ngoni e yahde Canberra, ɓe njottii e lewru ut 1977. O soodi farmasi makko to Red Hill e hitaande 1981. O jeyi, o ardii farmasi oo haa hitaande 2000.
Ko kanko woni hooreejo gadano fedde ACT e nder fedde farmasiiji [[Ostarali]], o golliima e oon nokku hakkunde 1988 e 1994, e cukko hooreejo fedde nde e nder leydi ndii hakkunde 1990 e 1994.
Darndeeji goɗɗi ɗi o joginoo ina njeyaa heen : Hooreejo Sosiyetee Farmasiyankooɓe diiwaan Canberra e diiwaan Fuɗnaange Ltd (1982–1992), cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu e heblo, ACT (1987–1991), Konseye to Duɗal Njuɓɓudi Farmasiiji to [[Ostarali]] to Me1910 (1990-1991), e tergal e fedde toppitiinde ƴellitgol farmasi (1990-1991).
Kate Carnell woni ko e golle hannde e gardagol hooreejo fedde SPA gila e lewru Yarkomaa 2025.
== Politik ==
Carnell naati lannda Liberal e hitaande 1991[3], o suɓaama e Asaambele ɗiɗaɓo ACT e hitaande 1992.[8] O wonti Ardiiɗo luulndo ngo e hitaande 1993, o lomtii Trevor Kaine.[9]
Caggal nde heɓi 7 e nder 17 jooɗorɗe e woote ACT 1995, lannda Liberal sosi laamu tokooso, tawi Carnell woni hooreejo jaagorɗe. Laamu nguu fiiltaa e woote 1998. O joginoo portofooliiji jaagorgal cellal e toppitagol renndo (1995–1998), jaagorgal toppitiingal geɗe pine keewɗe e hakkunde leyɗeele (1995–2000), jaagorgal njulaagu e golle (1997–1998) e jaagorgal njulaagu, turism e naalankaagal (10]0).
=== Ko opitaal Canberra yani ===
Ƴeew kadi: Ɓooygol opitaal laamɗo Canberra
Laamu Carnell ñiŋaama no feewi caggal maayde Katie Bender, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, nde opitaal Royal Canberra, mo alaa ko woni e mum, yani ñalnde 13 sulyee 1997 ngam waɗde laawol e nokku ɗo opitaal ngenndiijo Ostarali woni ɗoo. Bender maayi ɗoon e ɗoon nde o fiyi e feccere njamndi kiloo gooto, taƴaaɗo e hoore makko, nde werlaa fotde 430 meeteruuji e dow maayo Burley Griffin e doole ɓuuɓol ngol.
Koronaawiris oo laɓɓini Carnell e wonde hooreejo jaagorɗe kala ko ina addana ɗum waɗde golle mum. Koronaawiris oo tawi e ciimtol mum wonde laamu nguu wayliima implosion oo e ‘circus public’, ɗum noon ko e yamiroore mawɗo jaagorɗe oo.[11] Jamaanu nguu noddaama e laamu nguu ngam tawtoreede e seedtaade hiirde ndee, ɗum noon ko jamaanu ɓurngu heewde e daartol Canberra, ko ina tolnoo e 100 000 neɗɗo. Koronaawiris oo tawi laamu nguu ina joginoo 6amtaare e nder jikkuuji mum e jeertinaango ummoraade e senndikaa cellal ko fayti e batte potze wazeede e won e fannuuji eɓɓaande implosion. Koronaawiris oo ciimtii wonde, "seedeeji jowitiiɗi e ndee toɓɓere ina ngaddana mi wiyde wonde Carnell ina ŋakki humpitaade e wasiyaade e ndeeɗoo toɓɓere. Kalite jaabawol HSUA ngol sakkaama ngam nafoore jaawle e njuɓɓudi".
=== Ko ƴellitgol Stade Bruce ===
E [[lewru]] Oktoobar 2000, Carnell woppi golle, o adii ƴettude kuulal ngam waasde hoolaade ko fayti e ŋakkeende njoɓdi e nder eɓɓaande ƴellitgol Stade Bruce (anndiraa hannde Stade Canberra). Eɓɓaande ndee ina joginoo bidsee 27,3 miliyoŋ dolaar, tawi heen 12,3 miliyoŋ dolaar ko laamu ACT rokki ɗum, 15 miliyoŋ dolaar ina foti heɓde e sekteer keeriiɗo. Kono eɓɓaande ndee, haa jooni, yoɓii 82 miliyoŋ dolaar, tawi ko laamu nguu tan rokki ɗum. Rewindaade ACT-Auditor-''General'' hollitii wonde limre 27,3 miliyaar dolaar nde eɓɓaande ndee fotnoo yoɓeede ndee, waɗaaka ƴeewndo, ƴeewndo walla ƴeewndo no haanirta nii. Carnell yeddiino kala ko boni, o wiyi wonde Auditeur-General yiyti wonde kabine o ina golloroo no haanirta nii e nder haala kaa nde tawnoo omo felliti heddaade e laamu. Rewindaade kadi hollitii wonde, so tawii kaalis keeriiɗo ina naati e bidsee eɓɓoore ndee, alaa kaalis mo sekteer keeriiɗo oo rokki walla rokki.
=== Deƴƴere ===
Carnell woppi golle mum ñalnde 17 oktoobar 2000, hade mum waɗde eɓɓaande ŋakkere hoolaare.[17] Gary Humphries lomtii mo e gardagol jaagorɗe leydi ndii.[13]
E miijo makko e joofnirde golle makko e hitaande 2012, Carnell wiyi e jaayɗe wonde o ƴettii kuule ministeer ngam bonnude sariya jowitiiɗo e ƴellitgol estaad Bruce sabu ɗum waɗi ko e portfolio makko, hay so tawii bonnugol ngol waɗi ko e ganndal makko. Carnell wiyi jaaynooɓe wonde firo golle jaagorɗe e nder Asaambele Legislatif wontii "seertuɗo no feewi" e sahaa nde, so en ƴeewtindiima njiimaandi makko e hitaande 2000, e kewuuji jooni ɗii e hitaande 2012, taariiɓe gonnooɗo hooreejo jaagorɗe Katy Gallagher, mo laɓɓinaa e golle jaagorɗe ngam cellal mum port-tafomper1.
== Nguurndam caggal politik ==
Caggal nde o woppi golle makko e gardagol jaagorɗe leydi [[Ostarali]], Carnell golliima e nokkuuji keewɗi.
O waɗii ɗaɓɓaande jaɓnde ngam suɓaade e nder yiilirde NRMA e [[lewru]] ut 2001. Carnell woppi golle mum gardiiɗo NRMA e hitaande 2002.
O toɗɗaa hooreejo fedde jaŋde e nehdi kuuɓtodinnde e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi ko Tony Abbott, lomto Woolridge, toɗɗii mo e hitaande 2004.
O waɗii duuɓi tati e gardagol fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu laddeeji (NAFI).
Hakkunde 2006 e 2008 Carnell wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle kuuɓtodinɗe to [[Ostarali]].
E hitaande 2008 Carnell toɗɗaa hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e nguura e nguura to [[Ostarali]].
Ko kanko woni hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, beyondblue, tuggi 2012 haa 2014.[24][25]
Gila lewru marse 2016, Carnell woni gardiiɗo jaagorɗe njulaagu tokoose e galleeji (ASBFEO) to [[Ostarali]].
O toɗɗaama Ofiisaajo Ordo ''Australia'' (AO) nder doggol teddungal nyalde ''Australia'' nder hitaande 2006, ngam kuugal maako e darnde maako haa lesdi laamorde ''Australia''.[26]
Ñalnde 29 [[lewru]] juko hitaande 2007, fotde duuɓi sappo caggal nde dewgal makko gadanal ngal fusi, Carnell e sehil mum ɓooyɗo, Ray Kiley, resndi ɗum en e kewu nguu, to galle parlemaa ɓooyɗo to Canberra.
E [[lewru]] abriil 2013, Carnell heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.
E [[lewru]] Oktoobar 2019 o innitiraa ko gooto e 100 rewɓe jogiiɓe semmbe e nder cate politik renndo.
Gila lewru Juko 2023, o woniino hooreejo fedde ''Liberals for Yes'', fedde wallitooɓe lannda Liberal, wallitooɓe Daande Ɓiɓɓe leydi to Parlemaa, hay so tawii noon gardiiɗo fedde ndee Peter Dutton ina salii ɗum.
Carnell toɗɗaama hooreejo kawtal SPA gadanal gila [[lewru]] Yarkoma, 2025.[30]
Carnell woni hooreejo ''Beyond Blue'' e nder dumunna gila [[lewru]] abriil 2024. O woniino tergal e yiilirde maɓɓe gila 2008.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ɓiɗɗo Carnell debbo biyeteeɗo Clare, ko kañum woni gooto e sosɓe lannda « ''Independents for'' Canberra ».
== Ƴeew kadi ==
Ministeer Carnell gadano
Ministeer Carnell ɗiɗaɓo
Doggol rewɓe ardiiɓe laamuuji to [[Ostarali]]
== Tuugnorgal ==
gw14qj9zoab92qfj40hokj6f93cgur2
Fanni Barriyeer Wiliyam
0
40763
166937
2026-04-22T10:01:26Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345245024|Fannie Barrier Williams]]"
166937
wikitext
text/x-wiki
'''Frances Barrier Williams''' (12 feebariyee 1855 – 4 marse 1944) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji siwil, e daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko debbo ɓaleejo gadano heɓde tergal e fedde rewɓe Chicago . O anndaa no feewi e darnde makko ngam waɗde ɓaleeɓe ina mbaawi lomtaade e dow laabi e nder Yiilirde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi (Board de Contrôle de l’ Exposition Colombienne du Monde) e hitaande 1893. O woniino kadi jimoowo, o woniino naatoowo, o janngii ɗemɗe janane.
== Nguurndam gadano ==
Frances (Fannie) Barrier jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1855, ko kanko woni ɓiɗɗo tato jibinaaɗo e Antoni e Harriet Barrier. Baaba makko, jibinaaɗo to Pennsylvanie, ari ko Brockport, to New York, nde o woni cukalel. O wiyi ko feccere e iwdi [[Farayse]] o jeyaa. O golliima e baroowo, caggal ɗuum o wonti yeeyoowo kuuraa. Yumma makko jibinaa ko Sherburne, renndo tokooso e nder diiwaan Chenango, New York, <ref name=":4" />, ko debbo galle, baɗɗo nguurndam mum ngam nehde sukaaɓe mum, e tawtoreede golle ekkol. Ɓeen ɗiɗo resndaa ko to Brockport, ɗo ɓe ngoni e nder galleeji ɓaleeɓe seeɗa tan e nder wuro ngo. Galle makko ina jeyaa e fedde ɓurnde toowde nde tawnoo baaba makko mahiino portfolio immobilier tiiɗɗo, ina joginoo kadi njulaagu keewngu nafoore. Barrier ina jokkondiri no feewi e elite ɓaleeɓe, tawi alaa ko o dañi heen so wonaa diisnondiral toowngal, ngal nganndu-ɗaa ina teskaa e nokkuuji goɗɗi e nder leydi ndii. <ref name=":4" /> Galle Barrier ina yahra e Egliis Baptist gadano to Brockport, ɗo baaba Barrier wonnoo gardiiɗo laylaytol teddinaaɗo, yumma mum ina janngina Biibal, kadi omo fija piyanɗe. <ref name=":5" /> Ko kamɓe tan ngoni galle ɓaleejo e nder dental ngal. <ref name=":4" />
E nder winndannde nguurndam makko e hitaande 1904 e nder jaaynde Independent, Barrier siftinii cukaagu mum to Brockport wonde "...waawaa wonde jokkondiral ɓurngal welde, teddungal e ɓadtaade ko ɓuri jokkondiral galle amen e yimɓe ɓaleeɓe e nder renndo ngo."
Barrier e banndiraaɓe mum, Ella e George, njanngii e "departemaa lesleso" walla duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓooyngal Brockport . Caggal ɗuum, Fannie Barrier jokki e jaŋde mum e nder duɗal ngal, hono Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowla Brockport (hannde SUNY Brockport ), ko kanko woni Afriknaajo-Ameriknaajo gadano heɓde seedantaagal mum e hitaande 1870.
== Jaŋde e golle puɗɗaaɗe ==
Fannie Barrier Williams woni debbo ɓaleejo gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brockport(SUNY @ Brockport jooni). Williams kadi wonnoo ko tergal sosngal fedde Arethusa nde o woni e duɗal Normal e hitaande 1870. Arethusa ko fedde ‘nokku’ haa jooni e nder diiwaan New York. Jooni noon, ina anndaa e Sigma Gamma Phi, ina waɗi toɓɓe nay kuutorteeɗe, ɗee kala ko e duɗe SUNY ceertuɗe. Caggal nde o heɓi bak makko, Barrier yahi fuɗnaange ngam jannginde e duɗal ɓaleeɓe to Hannibal, Missouri, ɗo o hawri e tolno njiyaagu mo o meeɗaa yiyde to Brockport. Ko ngol woni go’o ko o seedtotoo seerndude, hulɓinaade, ƴattaade ɓalli, e majjere woɗnde nde ɓaleeɓe heewɓe njiyata. O hollitii wonde o "ɓuuɓnaama" e diisnondiral ngal o hawri e ngalɗoo humpito keso njiyaagu jowitiingu e rewɓe ɓaleeɓe, haa jooni addani mo jokkude golle e nder nguurndam makko.
Barrier mettini heen no feewi e njiyaagu ngu o wonnoo e mum nguu, o ummii fuɗnaange ngam janngude piyanɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, Massachusetts . Kono tan, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo jokkere enɗam e doole keewɗe, ina addana almudɓe ummoriiɓe Fuɗnaange e Fuɗnaange fof. Almuɓɓe ɓaleeɓe to bannge worgo njaɓaani tawtoreede Barrier, o ƴaañii ngam yaltude.
Caggal nde o yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde to Boston, Barrier yahi to nokku Washington, DC, ngam jannginde, o naati e dille jaŋde ummoriiɗe, jowitiiɗe e worɓe e rewɓe rimɓe. Dillere jaŋde e renndo ina addana mo renndinde e jokkondirde e ɓaleeɓe jannguɓe woɗɓe. Kono kadi o dañii caɗeele teeŋtuɗe sabu leñol makko nde o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fine Arts to Washington ngam janngude nate. <ref name=":4" />
Nde o jannginta to Wasinton, o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Samuel Laing Williams mo Georgia e Chicago . O golliima e biro pension Amerik nde o janngata sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbian (caggal ɗuum duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington ). Ɓe resndaa to Brockport e lewru ut 1887, ɓe ngarti e Washington, ɓe koɗi to Chicago, to Illinois, ɗo Williams naati e ñaawirdu Illinois, ɓe puɗɗii golle sariya ɗe njuumri. Ɓee ɗiɗo naati e Egliis All Souls ( Unitarian ) to Chicago. [1]
== Golle renndo e golle moƴƴe ==
Barrier Williams e jom suudu mum Samuel Laing Williams ina njeyaa e aristokraasi ɓaleejo hakkundeejo hirnaange, ɓe ngonti gollotooɓe e nder renndo nokkuyankeewo e peewnitooɓe. Elite ɓaleejo Chicago ina waɗi pelle ɗiɗi ceertuɗe, garde ɓooynde, heewɓe e maɓɓe eggii Chicago ngam daɗde e ngonka tooñannge Fuɗnaange, e yonta keso. So ɓe kawrii, ɓe nganndiraa ko "Black 400".
Yonta keso oo ina heewi jibineede ko e ndimaagu e jaŋde, rewɓe ɓee ɓuri yiyeede e renndo ngo ko adii fof. Gollal hakkunde leƴƴi kadi ina teeŋti e mahngo jokkondire e dañde semmbe.
Barrier Williams seerndi hoore mum ko naalanke e ganndo. Ko o naalanke ganndaaɗo, o janngi [[Almankoore|ɗemngal Almaañ]] . Barrier Williams e jom suudu mum ina njeyaa e terɗe sosɗe fedde janngirɗe wiyeteende Prudence Crandall, fedde nde renndo ɓaleeɓe Ameriknaaɓe mawɓe to Chicago sosi. Barrier Williams ko gardiiɗo departemaa naalankaagal e jimɗi, , o ardii fedde rewɓe ndee e sara Mary Jones, ko kanko wonnoo jannginoowo e sehil makko. Ɓe nganndiranoo ko "Rewɓe Negro pinal."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
klz8ynai0ln7eiamprn088xgx86uegp
166939
166937
2026-04-22T10:07:02Z
Sardeeq
14292
166939
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Frances Barrier Williams''' (12 feebariyee 1855 – 4 marse 1944) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji siwil, e daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko debbo ɓaleejo gadano heɓde tergal e fedde rewɓe Chicago . O anndaa no feewi e darnde makko ngam waɗde ɓaleeɓe ina mbaawi lomtaade e dow laabi e nder Yiilirde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi (Board de Contrôle de l’ Exposition Colombienne du Monde) e hitaande 1893. O woniino kadi jimoowo, o woniino naatoowo, o janngii ɗemɗe janane.
== Nguurndam gadano ==
Frances (Fannie) Barrier jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1855, ko kanko woni ɓiɗɗo tato jibinaaɗo e Antoni e Harriet Barrier. Baaba makko, jibinaaɗo to Pennsylvanie, ari ko Brockport, to New York, nde o woni cukalel. O wiyi ko feccere e iwdi [[Farayse]] o jeyaa. O golliima e baroowo, caggal ɗuum o wonti yeeyoowo kuuraa. Yumma makko jibinaa ko Sherburne, renndo tokooso e nder diiwaan Chenango, New York, <ref name=":4" />, ko debbo galle, baɗɗo nguurndam mum ngam nehde sukaaɓe mum, e tawtoreede golle ekkol. Ɓeen ɗiɗo resndaa ko to Brockport, ɗo ɓe ngoni e nder galleeji ɓaleeɓe seeɗa tan e nder wuro ngo. Galle makko ina jeyaa e fedde ɓurnde toowde nde tawnoo baaba makko mahiino portfolio immobilier tiiɗɗo, ina joginoo kadi njulaagu keewngu nafoore. Barrier ina jokkondiri no feewi e elite ɓaleeɓe, tawi alaa ko o dañi heen so wonaa diisnondiral toowngal, ngal nganndu-ɗaa ina teskaa e nokkuuji goɗɗi e nder leydi ndii. <ref name=":4" /> Galle Barrier ina yahra e Egliis Baptist gadano to Brockport, ɗo baaba Barrier wonnoo gardiiɗo laylaytol teddinaaɗo, yumma mum ina janngina Biibal, kadi omo fija piyanɗe. <ref name=":5" /> Ko kamɓe tan ngoni galle ɓaleejo e nder dental ngal. <ref name=":4" />
E nder winndannde nguurndam makko e hitaande 1904 e nder jaaynde Independent, Barrier siftinii cukaagu mum to Brockport wonde "...waawaa wonde jokkondiral ɓurngal welde, teddungal e ɓadtaade ko ɓuri jokkondiral galle amen e yimɓe ɓaleeɓe e nder renndo ngo."
Barrier e banndiraaɓe mum, Ella e George, njanngii e "departemaa lesleso" walla duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓooyngal Brockport . Caggal ɗuum, Fannie Barrier jokki e jaŋde mum e nder duɗal ngal, hono Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowla Brockport (hannde SUNY Brockport ), ko kanko woni Afriknaajo-Ameriknaajo gadano heɓde seedantaagal mum e hitaande 1870.
== Jaŋde e golle puɗɗaaɗe ==
Fannie Barrier Williams woni debbo ɓaleejo gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brockport(SUNY @ Brockport jooni). Williams kadi wonnoo ko tergal sosngal fedde Arethusa nde o woni e duɗal Normal e hitaande 1870. Arethusa ko fedde ‘nokku’ haa jooni e nder diiwaan New York. Jooni noon, ina anndaa e Sigma Gamma Phi, ina waɗi toɓɓe nay kuutorteeɗe, ɗee kala ko e duɗe SUNY ceertuɗe. Caggal nde o heɓi bak makko, Barrier yahi fuɗnaange ngam jannginde e duɗal ɓaleeɓe to Hannibal, Missouri, ɗo o hawri e tolno njiyaagu mo o meeɗaa yiyde to Brockport. Ko ngol woni go’o ko o seedtotoo seerndude, hulɓinaade, ƴattaade ɓalli, e majjere woɗnde nde ɓaleeɓe heewɓe njiyata. O hollitii wonde o "ɓuuɓnaama" e diisnondiral ngal o hawri e ngalɗoo humpito keso njiyaagu jowitiingu e rewɓe ɓaleeɓe, haa jooni addani mo jokkude golle e nder nguurndam makko.
Barrier mettini heen no feewi e njiyaagu ngu o wonnoo e mum nguu, o ummii fuɗnaange ngam janngude piyanɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, Massachusetts . Kono tan, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo jokkere enɗam e doole keewɗe, ina addana almudɓe ummoriiɓe Fuɗnaange e Fuɗnaange fof. Almuɓɓe ɓaleeɓe to bannge worgo njaɓaani tawtoreede Barrier, o ƴaañii ngam yaltude.
Caggal nde o yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde to Boston, Barrier yahi to nokku Washington, DC, ngam jannginde, o naati e dille jaŋde ummoriiɗe, jowitiiɗe e worɓe e rewɓe rimɓe. Dillere jaŋde e renndo ina addana mo renndinde e jokkondirde e ɓaleeɓe jannguɓe woɗɓe. Kono kadi o dañii caɗeele teeŋtuɗe sabu leñol makko nde o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fine Arts to Washington ngam janngude nate. <ref name=":4" />
Nde o jannginta to Wasinton, o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Samuel Laing Williams mo Georgia e Chicago . O golliima e biro pension Amerik nde o janngata sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbian (caggal ɗuum duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington ). Ɓe resndaa to Brockport e lewru ut 1887, ɓe ngarti e Washington, ɓe koɗi to Chicago, to Illinois, ɗo Williams naati e ñaawirdu Illinois, ɓe puɗɗii golle sariya ɗe njuumri. Ɓee ɗiɗo naati e Egliis All Souls ( Unitarian ) to Chicago. [1]
== Golle renndo e golle moƴƴe ==
Barrier Williams e jom suudu mum Samuel Laing Williams ina njeyaa e aristokraasi ɓaleejo hakkundeejo hirnaange, ɓe ngonti gollotooɓe e nder renndo nokkuyankeewo e peewnitooɓe. Elite ɓaleejo Chicago ina waɗi pelle ɗiɗi ceertuɗe, garde ɓooynde, heewɓe e maɓɓe eggii Chicago ngam daɗde e ngonka tooñannge Fuɗnaange, e yonta keso. So ɓe kawrii, ɓe nganndiraa ko "Black 400".
Yonta keso oo ina heewi jibineede ko e ndimaagu e jaŋde, rewɓe ɓee ɓuri yiyeede e renndo ngo ko adii fof. Gollal hakkunde leƴƴi kadi ina teeŋti e mahngo jokkondire e dañde semmbe.
Barrier Williams seerndi hoore mum ko naalanke e ganndo. Ko o naalanke ganndaaɗo, o janngi [[Almankoore|ɗemngal Almaañ]] . Barrier Williams e jom suudu mum ina njeyaa e terɗe sosɗe fedde janngirɗe wiyeteende Prudence Crandall, fedde nde renndo ɓaleeɓe Ameriknaaɓe mawɓe to Chicago sosi. Barrier Williams ko gardiiɗo departemaa naalankaagal e jimɗi, , o ardii fedde rewɓe ndee e sara Mary Jones, ko kanko wonnoo jannginoowo e sehil makko. Ɓe nganndiranoo ko "Rewɓe Negro pinal."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
8wqeey3pcb0555nsztbftui13p6guyh
Rose Emmet sukaaɓe
0
40764
166940
2026-04-22T10:12:21Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336700307|Rose Emmet Young]]"
166940
wikitext
text/x-wiki
'''Rose Emmet Young''' (1869-1941; anndiraa kadi '''Rose Young''', '''Rose Emmet''', walla '''R. E. Young''' ) ko binndoowo Ameriknaajo, binndoowo fijirde e jaayndeeji, kadi ko o daraniiɗo dille suɓngooji .
== Baɗte e golle puɗɗaaɗe ==
Rose Emmet Young jibinaa ko to wuro wiyeteengo Lexington, ko toon o waɗi cukaagu makko. Ko adii golle makko e nder dingiral suɓngooji e binndol, omo joginoo sosiyatee leɗɗe.
Young wallitii e jaayɗe e binndanɗe e innde binndol RE Young. Fijirde makko yalti ko e <nowiki><i id="mwGQ">jaayndeeji Harper</i></nowiki>, ''McClure'', ''jaayndeeji teeminannde'', jaayndeeji ''Collier'' e <nowiki><i id="mwIQ">jaayɗe Atlantik</i></nowiki> ; ko kanko woni gardiiɗo binndol e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Publishing Co. fotde duuɓi nay. Young ummiima New York e hitaande 1899, o golliima e gollotooɓe e jaaynde wiyeteende <nowiki><i id="mwIw">New York Evening Post</i></nowiki> . Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o waɗi ko to New York.
== Dille suɓngooji ==
E hitaande 1915, Young gollinaama e juuɗe [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]] ngam sosde e ardaade Biro Jaŋde Suɓngooji Leslie, biro jaayndeeji ngam Komiseer Suɓngooji Rewɓe Leslie e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Suɓngooji Rewɓe Amerik . Biro oo sosaa ko e kaalis ummoriiɗo e ndonu, fotde miliyoŋaaji 1 dolaar, heddii ko Miriam Leslie . <ref name="Post-Dispatch22" /> Biro oo ko sarwiis jeewte ñalnde kala renndinaaɗo e nder dowlaaji capanɗe joyi ɗii kala, mooftuɗo e renndinde kabaruuji ko faati e hakke rewɓe e suɓaade ; Golle Young ko mooftude e renndinde jeewte, binndanɗe, fotooje, karte e limlebbi e nder jaayɗe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ngam humpitaade yimɓe ɓee e golle jowitiiɗe e suɓngooji rewɓe e wallitde ɗum en. <ref name="Post-Dispatch22" /> Biro oo wiyi wonde sarwiis mum jeewte, rewrude e peccitagol Associated Press e sarwisaaji wireeji goɗɗi, ina yettoo miliyoŋaaji sappo haa capanɗe ɗiɗi janngoowo.
[[File:This_delegation_of_officers_of_the_National_American_Woman_Suffrage_Association_received_from_President_Wilson_..._(5531754303).jpg|thumb|Rose Emmet Young (rowre dow, gadano ummoraade nano)]]
Ko ɗum ɓeydaare e ndeen darnde, Young sosi, woni hooreejo jaaynde wiyeteende The Woman Citizen (caggal ɗuum The Woman’s Journal ), jaaynde yontere kala wonande rewɓe, hawrunde e binndanɗe tati goodɗe ɗee : Jaaynde Woman’s Journal, Jaaynde Suɓngooji Ngenndiiji, e Jaaynde Woman’s Voter . [1] Ngoo eɓɓoore yaajtinii darnde departemaa wiɗto Leslie Bureau ngam mooftude limlebbi, doggol defte, e pecce binndaaɗe. Debbo ɓiyleydi gollorii ko e 171 Madison Avenue to wuro New York e hoore mum ina joginoo 20 000 janngoowo. [2]
Young kadi wallitii e jaayɗe e jaayɗe keewɗe, o winndi heen binndanɗe ngam haɓaade ɓamtaare caɗeele suɓngooji rewɓe.
== Tuugnorgal ==
c7bnsrvukm3wrnr32mfnukg3c6u1xl6
166941
166940
2026-04-22T10:13:11Z
Sardeeq
14292
166941
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Rose Emmet Young''' (1869-1941; anndiraa kadi '''Rose Young''', '''Rose Emmet''', walla '''R. E. Young''' ) ko binndoowo Ameriknaajo, binndoowo fijirde e jaayndeeji, kadi ko o daraniiɗo dille suɓngooji .
== Baɗte e golle puɗɗaaɗe ==
Rose Emmet Young jibinaa ko to wuro wiyeteengo Lexington, ko toon o waɗi cukaagu makko. Ko adii golle makko e nder dingiral suɓngooji e binndol, omo joginoo sosiyatee leɗɗe.
Young wallitii e jaayɗe e binndanɗe e innde binndol RE Young. Fijirde makko yalti ko e <nowiki><i id="mwGQ">jaayndeeji Harper</i></nowiki>, ''McClure'', ''jaayndeeji teeminannde'', jaayndeeji ''Collier'' e <nowiki><i id="mwIQ">jaayɗe Atlantik</i></nowiki> ; ko kanko woni gardiiɗo binndol e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Publishing Co. fotde duuɓi nay. Young ummiima New York e hitaande 1899, o golliima e gollotooɓe e jaaynde wiyeteende <nowiki><i id="mwIw">New York Evening Post</i></nowiki> . Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o waɗi ko to New York.
== Dille suɓngooji ==
E hitaande 1915, Young gollinaama e juuɗe [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]] ngam sosde e ardaade Biro Jaŋde Suɓngooji Leslie, biro jaayndeeji ngam Komiseer Suɓngooji Rewɓe Leslie e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Suɓngooji Rewɓe Amerik . Biro oo sosaa ko e kaalis ummoriiɗo e ndonu, fotde miliyoŋaaji 1 dolaar, heddii ko Miriam Leslie . <ref name="Post-Dispatch22" /> Biro oo ko sarwiis jeewte ñalnde kala renndinaaɗo e nder dowlaaji capanɗe joyi ɗii kala, mooftuɗo e renndinde kabaruuji ko faati e hakke rewɓe e suɓaade ; Golle Young ko mooftude e renndinde jeewte, binndanɗe, fotooje, karte e limlebbi e nder jaayɗe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ngam humpitaade yimɓe ɓee e golle jowitiiɗe e suɓngooji rewɓe e wallitde ɗum en. <ref name="Post-Dispatch22" /> Biro oo wiyi wonde sarwiis mum jeewte, rewrude e peccitagol Associated Press e sarwisaaji wireeji goɗɗi, ina yettoo miliyoŋaaji sappo haa capanɗe ɗiɗi janngoowo.
[[File:This_delegation_of_officers_of_the_National_American_Woman_Suffrage_Association_received_from_President_Wilson_..._(5531754303).jpg|thumb|Rose Emmet Young (rowre dow, gadano ummoraade nano)]]
Ko ɗum ɓeydaare e ndeen darnde, Young sosi, woni hooreejo jaaynde wiyeteende The Woman Citizen (caggal ɗuum The Woman’s Journal ), jaaynde yontere kala wonande rewɓe, hawrunde e binndanɗe tati goodɗe ɗee : Jaaynde Woman’s Journal, Jaaynde Suɓngooji Ngenndiiji, e Jaaynde Woman’s Voter . [1] Ngoo eɓɓoore yaajtinii darnde departemaa wiɗto Leslie Bureau ngam mooftude limlebbi, doggol defte, e pecce binndaaɗe. Debbo ɓiyleydi gollorii ko e 171 Madison Avenue to wuro New York e hoore mum ina joginoo 20 000 janngoowo. [2]
Young kadi wallitii e jaayɗe e jaayɗe keewɗe, o winndi heen binndanɗe ngam haɓaade ɓamtaare caɗeele suɓngooji rewɓe.
== Tuugnorgal ==
6ikp8g1q5ooqxqkqfeaqu8ndjrsl3lc
Lenna Lowe Yost
0
40765
166942
2026-04-22T10:20:44Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1319172706|Lenna Lowe Yost]]"
166942
wikitext
text/x-wiki
'''Lenna Lowe Yost''' (25 lewru Yarkomaa 1878 – 6 lewru Mbooy 1972), hooreejo Fedde Potal Suɓngooji (WVESA) e nder kampaañ referaandoom suɓngooji rewɓe e nder diiwaan 1916 e hooreejo Goomu jaɓgol WVESA e sahaa mbayliigu ngenndiijo1 kadi hooreejo diiwaan Dental Kerecee’en Temperance Rewɓe Virginia Hirnaange, ko noon kadi woni debbo gooto e nder ngenndi ndii golloowo e hooreejo temperance e fedde suɓngooji e sahaa gooto. Yost woni debbo gadano toɗɗaade e nder diɗɗal jaŋde dowri, kadi ko debbo gadano ardaade batu lannda Republicain West Virginia.
== Ɓawo ==
Lenna Lowe Basnett jibinaa ko ñalnde 25 lewru Yarkomaa hitaande 1878, e galle maɓɓe, ko ɓiɗɗo maɓɓe tataɓo e nder sukaaɓe nayo. Banndiraaɓe makko ko Fred H. (1873-1958) e Petrolia (mo maayi e cukaagu mum) e Glenn Andrew (1883-1953). O mawni ko to Basnettville, wuro tokooso e nder diiwaan Marion ɗo baaba makko gollinoo e masiŋaaji sewnde. O janngii naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio worgo, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan to Buckhannon .
O hawri e ellis asby yost (1872-1962) mo Fairview, Virginia hirnaange. Ɓe ceerti ñalnde 25 suwee 1899, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Leland Lowe Yost (29 ut 1902 - 24 feebariyee 1976). Ellis Yost wonti awokaa, caggal ɗuum senaateer dowla ; mawniiko biyeteeɗo Fielding H. Yost wonti gardiiɗo fuku koyɗe lolluɗo.
== Ardungal nder Kawtal Temperance Kiristaaku Debbo ==
Yost wonti golloowo e nder fedde rewɓe Morgantown (WCTU) ko juuti caggal jibineede ɓiyiiko, Yost wonti hooreejo fedde WCTU diiwaan oo e hitaande 1908. E hitaande 1918, o yalti e laamu ngam jaɓde darnde fedde ngenndiire WCTU, hono jaayndiyanke Washington to jaaynde ''Sign ndeen fedde, The Union'' .
E oon sahaa gooto nde o ummii e darnde fedde rewɓe ɓurnde mawnude e nder leydi ndii, Yost wonti yiɗde yahrude yeeso e dille suɓngooji e nder Virginia hirnaange, o naati e fedde Morgantown e nder fedde suɓngooji potal e nder Virginia hirnaange (WVESA) e hitaande 1905 iwdi.
E hitaande 1913 gorko makko Ellis A. Yost hollitii kuulal ngam suɓaade debbo e nder suudu sarɗiiji. Nde jaɓi suudu nduu e woote 58 e 25 ; kono, e nder Senaa, e barrage waylo-waylo (ina heen gooto ngam haɗde rewɓe suɓaade e nder duɗe tan), kuulal ngal meeɗaa heɓde ko ɓuri heewde e tataɓe ɗiɗi potɗe neldude waylo-waylo doosgal leydi ndii e wootooɓe.
Yost wonti hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo e hitaande 1916. Ko ngol woni go’o ko hooreejo WCTU diiwaan oo ina woni kadi hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo.
Yost waɗii kampaañ referaandoom dowla tiiɗɗo, hay so tawii o dañaani heen ; e woppude laamu nde o arti e golle makko e WCTU ngenndi. O jokki e dille suɓngooji diiwaan oo, kono, o woniino nulaaɗo to Virginia worgo to Goomu toppitiingu golle ngenndiije fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe Amerik (NAWSA).
Yost golliima kadi e fedde dowri ndii e hitaande 1920, o woni hooreejo kampaañ mum ngam heɓde jaɓgol e nder suudu sarɗiiji leydi Virginia worgo, waylude kuulal ngal debbo feewde e suɓaade. Ko o hooreejo Goomu Ratifikaasiyoŋ WVESA, Yost yuɓɓinii yeewtere e nder diiwaan hee kala ngam wallitde suɓngooji rewɓe e nder lewru feebariyee 1920 o yuɓɓini “petition guurɗo” mo delegaasiyoŋ tokooso rewɓe ummoriiɓe e kala diiwaan ina hebli ngam salminde se legislateurs nde ɓe njottii Charleston calle ngam .
== Caggal hitaande 1920 ==
Caggal nde ngalɗoo waylo-waylo heɓi nafoore, Yost naati lannda Republicain en, ɗo jom suudu mum, awokaa, kadi ina golloroo e nguurndam mum fof. O golliima e goomu platform West Virginia, o woniino gardiiɗo golle rewɓe West Virginia hono gardiiɗo kampaañ tiiɗɗo e nder wooteeji hooreleydaagu e kitaale 1920, haa caggal ɗuum o wonii gardiiɗo diɗɗal rewɓe lannda ngenndiijo.
Yost kadi jokki golle mum e Dental Temperance Kerecee'en debbo. O winndi ɓataake Washington yontere kala ngam waɗde ''Union Signal'' haa hitaande 1930. O tawtoraama batuuji winndereeji ko faati e alkol e hitaande 1921 (Swis) e hitaande 1923 (Danemark).
E hitaande 1922 Yost wonti debbo gadano tergal e yiilirde jaŋde dowla West Virginia, o woni e daranaade ɓamtaare jaŋde sukaaɓe rewɓe e rewɓe. O ƴaañii ngam sosde galle jaŋde ɓalliwal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde West Virginia, o wondi e Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o haɓanaaki potal njoɓdi e darnde wonande jannginooɓe rewɓe. Yanti heen, o golliima e yiilirde toppitiinde kasoo rewɓe fedde nde to Alderson.
E hitaande 1927 Yost wonti debbo gadano golloraade e yiilirde toppitiinde ko fayti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan Virginia worgo. E wiyde binnditagol Amerik e hitaande 1930, Yost ina hoɗi to Huntington e jom suudu mum, haa jooni ko o wakiliijo ngenndiijo njoɓdi wonande WCTU.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
p1vauhnwyjlswz1tvb8b45yyoq2jz52
166946
166942
2026-04-22T10:38:37Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1319172706|Lenna Lowe Yost]]"
166946
wikitext
text/x-wiki
'''Lenna Lowe Yost''' (25 lewru Yarkomaa 1878 – 6 lewru Mbooy 1972), hooreejo Fedde Potal Suɓngooji (WVESA) e nder kampaañ referaandoom suɓngooji rewɓe e nder diiwaan 1916 e hooreejo Goomu jaɓgol WVESA e sahaa mbayliigu ngenndiijo1 kadi hooreejo diiwaan Dental Kerecee’en Temperance Rewɓe Virginia Hirnaange, ko noon kadi woni debbo gooto e nder ngenndi ndii golloowo e hooreejo temperance e fedde suɓngooji e sahaa gooto. Yost woni debbo gadano toɗɗaade e nder diɗɗal jaŋde dowri, kadi ko debbo gadano ardaade batu lannda Republicain West Virginia.<ref>"Lenna Lowe Yost". ''West Virginia Department of Arts, Culture and History''. West Virginia Archives & History. Retrieved 24 April 2020.</ref><ref>West Virginia, Compiled Marriage Records, 1863-1900". Ancestry.com Operations Inc, 2000. Retrieved April 23, 2020.</ref>
== Ɓawo ==
Lenna Lowe Basnett jibinaa ko ñalnde 25 lewru Yarkomaa hitaande 1878, e galle maɓɓe, ko ɓiɗɗo maɓɓe tataɓo e nder sukaaɓe nayo. Banndiraaɓe makko ko Fred H. (1873-1958) e Petrolia (mo maayi e cukaagu mum) e Glenn Andrew (1883-1953). O mawni ko to Basnettville, wuro tokooso e nder diiwaan Marion ɗo baaba makko gollinoo e masiŋaaji sewnde. O janngii naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio worgo, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan to Buckhannon .
O hawri e ellis asby yost (1872-1962) mo Fairview, Virginia hirnaange. Ɓe ceerti ñalnde 25 suwee 1899, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Leland Lowe Yost (29 ut 1902 - 24 feebariyee 1976). Ellis Yost wonti awokaa, caggal ɗuum senaateer dowla ; mawniiko biyeteeɗo Fielding H. Yost wonti gardiiɗo fuku koyɗe lolluɗo.
== Ardungal nder Kawtal Temperance Kiristaaku Debbo ==
Yost wonti golloowo e nder fedde rewɓe Morgantown (WCTU) ko juuti caggal jibineede ɓiyiiko, Yost wonti hooreejo fedde WCTU diiwaan oo e hitaande 1908. E hitaande 1918, o yalti e laamu ngam jaɓde darnde fedde ngenndiire WCTU, hono jaayndiyanke Washington to jaaynde ''Sign ndeen fedde, The Union'' .
E oon sahaa gooto nde o ummii e darnde fedde rewɓe ɓurnde mawnude e nder leydi ndii, Yost wonti yiɗde yahrude yeeso e dille suɓngooji e nder Virginia hirnaange, o naati e fedde Morgantown e nder fedde suɓngooji potal e nder Virginia hirnaange (WVESA) e hitaande 1905 iwdi.
E hitaande 1913 gorko makko Ellis A. Yost hollitii kuulal ngam suɓaade debbo e nder suudu sarɗiiji. Nde jaɓi suudu nduu e woote 58 e 25 ; kono, e nder Senaa, e barrage waylo-waylo (ina heen gooto ngam haɗde rewɓe suɓaade e nder duɗe tan), kuulal ngal meeɗaa heɓde ko ɓuri heewde e tataɓe ɗiɗi potɗe neldude waylo-waylo doosgal leydi ndii e wootooɓe.
Yost wonti hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo e hitaande 1916. Ko ngol woni go’o ko hooreejo WCTU diiwaan oo ina woni kadi hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo.
Yost waɗii kampaañ referaandoom dowla tiiɗɗo, hay so tawii o dañaani heen ; e woppude laamu nde o arti e golle makko e WCTU ngenndi. O jokki e dille suɓngooji diiwaan oo, kono, o woniino nulaaɗo to Virginia worgo to Goomu toppitiingu golle ngenndiije fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe Amerik (NAWSA).
Yost golliima kadi e fedde dowri ndii e hitaande 1920, o woni hooreejo kampaañ mum ngam heɓde jaɓgol e nder suudu sarɗiiji leydi Virginia worgo, waylude kuulal ngal debbo feewde e suɓaade. Ko o hooreejo Goomu Ratifikaasiyoŋ WVESA, Yost yuɓɓinii yeewtere e nder diiwaan hee kala ngam wallitde suɓngooji rewɓe e nder lewru feebariyee 1920 o yuɓɓini “petition guurɗo” mo delegaasiyoŋ tokooso rewɓe ummoriiɓe e kala diiwaan ina hebli ngam salminde se legislateurs nde ɓe njottii Charleston calle ngam . [1]
== Caggal hitaande 1920 ==
Caggal nde ngalɗoo waylo-waylo heɓi nafoore, Yost naati lannda Republicain en, ɗo jom suudu mum, awokaa, kadi ina golloroo e nguurndam mum fof. O golliima e goomu platform West Virginia, o woniino gardiiɗo golle rewɓe West Virginia hono gardiiɗo kampaañ tiiɗɗo e nder wooteeji hooreleydaagu e kitaale 1920, haa caggal ɗuum o wonii gardiiɗo diɗɗal rewɓe lannda ngenndiijo.
Yost kadi jokki golle mum e Dental Temperance Kerecee'en debbo. O winndi ɓataake Washington yontere kala ngam waɗde ''Union Signal'' haa hitaande 1930. O tawtoraama batuuji winndereeji ko faati e alkol e hitaande 1921 (Swis) e hitaande 1923 (Danemark).
E hitaande 1922 Yost wonti debbo gadano tergal e yiilirde jaŋde dowla West Virginia, o woni e daranaade ɓamtaare jaŋde sukaaɓe rewɓe e rewɓe. O ƴaañii ngam sosde galle jaŋde ɓalliwal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde West Virginia, o wondi e Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o haɓanaaki potal njoɓdi e darnde wonande jannginooɓe rewɓe. Yanti heen, o golliima e yiilirde toppitiinde kasoo rewɓe fedde nde to Alderson.
E hitaande 1927 Yost wonti debbo gadano golloraade e yiilirde toppitiinde ko fayti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan Virginia worgo. E wiyde binnditagol Amerik e hitaande 1930, Yost ina hoɗi to Huntington e jom suudu mum, haa jooni ko o wakiliijo ngenndiijo njoɓdi wonande WCTU.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
7grl0kcd2q92eztjty9dcuz6rc1r2n5
166947
166946
2026-04-22T10:39:02Z
Sardeeq
14292
166947
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lenna Lowe Yost''' (25 lewru Yarkomaa 1878 – 6 lewru Mbooy 1972), hooreejo Fedde Potal Suɓngooji (WVESA) e nder kampaañ referaandoom suɓngooji rewɓe e nder diiwaan 1916 e hooreejo Goomu jaɓgol WVESA e sahaa mbayliigu ngenndiijo1 kadi hooreejo diiwaan Dental Kerecee’en Temperance Rewɓe Virginia Hirnaange, ko noon kadi woni debbo gooto e nder ngenndi ndii golloowo e hooreejo temperance e fedde suɓngooji e sahaa gooto. Yost woni debbo gadano toɗɗaade e nder diɗɗal jaŋde dowri, kadi ko debbo gadano ardaade batu lannda Republicain West Virginia.<ref>"Lenna Lowe Yost". ''West Virginia Department of Arts, Culture and History''. West Virginia Archives & History. Retrieved 24 April 2020.</ref><ref>West Virginia, Compiled Marriage Records, 1863-1900". Ancestry.com Operations Inc, 2000. Retrieved April 23, 2020.</ref>
== Ɓawo ==
Lenna Lowe Basnett jibinaa ko ñalnde 25 lewru Yarkomaa hitaande 1878, e galle maɓɓe, ko ɓiɗɗo maɓɓe tataɓo e nder sukaaɓe nayo. Banndiraaɓe makko ko Fred H. (1873-1958) e Petrolia (mo maayi e cukaagu mum) e Glenn Andrew (1883-1953). O mawni ko to Basnettville, wuro tokooso e nder diiwaan Marion ɗo baaba makko gollinoo e masiŋaaji sewnde. O janngii naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio worgo, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan to Buckhannon .
O hawri e ellis asby yost (1872-1962) mo Fairview, Virginia hirnaange. Ɓe ceerti ñalnde 25 suwee 1899, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Leland Lowe Yost (29 ut 1902 - 24 feebariyee 1976). Ellis Yost wonti awokaa, caggal ɗuum senaateer dowla ; mawniiko biyeteeɗo Fielding H. Yost wonti gardiiɗo fuku koyɗe lolluɗo.
== Ardungal nder Kawtal Temperance Kiristaaku Debbo ==
Yost wonti golloowo e nder fedde rewɓe Morgantown (WCTU) ko juuti caggal jibineede ɓiyiiko, Yost wonti hooreejo fedde WCTU diiwaan oo e hitaande 1908. E hitaande 1918, o yalti e laamu ngam jaɓde darnde fedde ngenndiire WCTU, hono jaayndiyanke Washington to jaaynde ''Sign ndeen fedde, The Union'' .
E oon sahaa gooto nde o ummii e darnde fedde rewɓe ɓurnde mawnude e nder leydi ndii, Yost wonti yiɗde yahrude yeeso e dille suɓngooji e nder Virginia hirnaange, o naati e fedde Morgantown e nder fedde suɓngooji potal e nder Virginia hirnaange (WVESA) e hitaande 1905 iwdi.
E hitaande 1913 gorko makko Ellis A. Yost hollitii kuulal ngam suɓaade debbo e nder suudu sarɗiiji. Nde jaɓi suudu nduu e woote 58 e 25 ; kono, e nder Senaa, e barrage waylo-waylo (ina heen gooto ngam haɗde rewɓe suɓaade e nder duɗe tan), kuulal ngal meeɗaa heɓde ko ɓuri heewde e tataɓe ɗiɗi potɗe neldude waylo-waylo doosgal leydi ndii e wootooɓe.
Yost wonti hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo e hitaande 1916. Ko ngol woni go’o ko hooreejo WCTU diiwaan oo ina woni kadi hooreejo fedde suɓngooji diiwaan oo.
Yost waɗii kampaañ referaandoom dowla tiiɗɗo, hay so tawii o dañaani heen ; e woppude laamu nde o arti e golle makko e WCTU ngenndi. O jokki e dille suɓngooji diiwaan oo, kono, o woniino nulaaɗo to Virginia worgo to Goomu toppitiingu golle ngenndiije fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe Amerik (NAWSA).
Yost golliima kadi e fedde dowri ndii e hitaande 1920, o woni hooreejo kampaañ mum ngam heɓde jaɓgol e nder suudu sarɗiiji leydi Virginia worgo, waylude kuulal ngal debbo feewde e suɓaade. Ko o hooreejo Goomu Ratifikaasiyoŋ WVESA, Yost yuɓɓinii yeewtere e nder diiwaan hee kala ngam wallitde suɓngooji rewɓe e nder lewru feebariyee 1920 o yuɓɓini “petition guurɗo” mo delegaasiyoŋ tokooso rewɓe ummoriiɓe e kala diiwaan ina hebli ngam salminde se legislateurs nde ɓe njottii Charleston calle ngam . [1]
== Caggal hitaande 1920 ==
Caggal nde ngalɗoo waylo-waylo heɓi nafoore, Yost naati lannda Republicain en, ɗo jom suudu mum, awokaa, kadi ina golloroo e nguurndam mum fof. O golliima e goomu platform West Virginia, o woniino gardiiɗo golle rewɓe West Virginia hono gardiiɗo kampaañ tiiɗɗo e nder wooteeji hooreleydaagu e kitaale 1920, haa caggal ɗuum o wonii gardiiɗo diɗɗal rewɓe lannda ngenndiijo.
Yost kadi jokki golle mum e Dental Temperance Kerecee'en debbo. O winndi ɓataake Washington yontere kala ngam waɗde ''Union Signal'' haa hitaande 1930. O tawtoraama batuuji winndereeji ko faati e alkol e hitaande 1921 (Swis) e hitaande 1923 (Danemark).
E hitaande 1922 Yost wonti debbo gadano tergal e yiilirde jaŋde dowla West Virginia, o woni e daranaade ɓamtaare jaŋde sukaaɓe rewɓe e rewɓe. O ƴaañii ngam sosde galle jaŋde ɓalliwal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde West Virginia, o wondi e Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o haɓanaaki potal njoɓdi e darnde wonande jannginooɓe rewɓe. Yanti heen, o golliima e yiilirde toppitiinde kasoo rewɓe fedde nde to Alderson.
E hitaande 1927 Yost wonti debbo gadano golloraade e yiilirde toppitiinde ko fayti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan Virginia worgo. E wiyde binnditagol Amerik e hitaande 1930, Yost ina hoɗi to Huntington e jom suudu mum, haa jooni ko o wakiliijo ngenndiijo njoɓdi wonande WCTU.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
cuuryeplp4ash98eunxjz4sa115l0ma
Farayse Woods
0
40766
166948
2026-04-22T10:41:09Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340990032|Frances Woods]]"
166948
wikitext
text/x-wiki
[[File:Frances_Woods_in_1899_(cropped).webp|thumb|Farayse Wuuds e hitaande 1899.]]
'''Frances Jane Woods''' (2 desaambar 1864 - 7 oktoobar 1959) ko cafroowo Ameriknaajo, daraniiɗo woote. O golliima e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e pelle goɗɗe ngam suɓaade rewɓe e nder diiwanuuji keewɗi.
== Nguurndam ==
Woods jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1864, o mawni ko to wuro Nebraska, to leydi Nebraska . [1] Woods naati duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania ɗo o heɓi seedantaagal makko to dow to duɗal jaaɓi haaɗtirde makko e lewru mee 1894. [1] O woniino stage to opitaal Memorial to Worcester e opitaal New England ngam rewɓe e sukaaɓe . [1] Caggal ɗuum, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde, St. Helen's Hall, o woni infirmiyee e cafroowo hoɗnooɗo . [1] O naati e ballal Croix-Rouge e nder wolde Espaañ-Amerik, o neldaa to Filipiin, kanko e Anita Newcomb McGee, e lewru ut 1898. [1] Woods e rewɓe woɗɓe ballooɓe safaara ngollii ngam yiyeede ko fotɓe e rokkeede golle. [1] Haa jooni, o waɗtaa e gardagol suudu safrirdu to Manila . [1] Nde o arti Amerik e ndunngu 1899, o yilliima galle makko, caggal ɗuum o naati e njillu makko ngam haalde ko fayti e ko o dañi e wolde. [1]
Woods ina sikkaa ko haaloowo baawɗo haalde, o dañii humpito mawngo e yuɓɓinde ngam suɓaade rewɓe e nder dowlaaji keewɗi. {{Sfn|Goan|2020}} Wood fuɗɗii golle ko no yuɓɓinoowo wooteeji ngenndiiji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik (NAWSA) e hitaande 1901. {{Sfn|Lindell|2014}} Woods yuɓɓinii wooteeji to Oregon e hitaande 1898. {{Sfn|Anthony|1902}} O hoɗiino to Des Moines, Iowa e hitaande 1900, o tawtoraama kampaañ suɓngooji rewɓe e nder diiwaan Marylong Hay . {{Sfn|Lindell|2014}} Woods wonti yuɓɓinoowo diiwaan Iowa ngam Fedde Potal Suɓngooji Iowa. {{Sfn|Lindell|2014}} {{Sfn|Anthony|1902}} Caggal ɗuum, o waɗi kampaañ e nder dowriiji goɗɗi, ina jeyaa heen Arkansas, Kansas e Ohio e hitaande 1901, {{Sfn|Lindell|2014}} Arizona e hitaande 1902, {{Sfn|Harper|1922}} Kentucky e hitaande 1901 e hitaande 1904, {{Sfn|Lindell|2014}} {{Sfn|Goan|2020}} e Oklahoma e hitaande [[Laura Gregg Kanndaa|1905]], {{Sfn|Harper|1922}} haa teeŋti noon e jokkondirde e Robert L. Owen mo Leñol Cherokee . Sabu doole maɓɓe, fedde suɓngooji leydi ndii ɓeydiima fotde 31 e nder teemedere. <ref name=":0" />
Woods woppi golle yuɓɓo ngenndi e hitaande 1908. {{Sfn|Lindell|2014}} O waɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko to Tucson, Arizona . {{Sfn|Lindell|2014}}
Woods maayi ko e galle fooftorde to Tucson ñalnde 7 oktoobar 1959. {{Sfn|Lindell|2014}}
== Tuugnorgal ==
l9o6uz93vi9qbcosh0gdnblz3h3e9xu
166950
166948
2026-04-22T10:45:16Z
Sardeeq
14292
166950
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Frances_Woods_in_1899_(cropped).webp|thumb|Farayse Wuuds e hitaande 1899.]]
'''Frances Jane Woods''' (2 desaambar 1864 - 7 oktoobar 1959) ko cafroowo Ameriknaajo, daraniiɗo woote. O golliima e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e pelle goɗɗe ngam suɓaade rewɓe e nder diiwanuuji keewɗi.
== Nguurndam ==
Woods jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1864, o mawni ko to wuro Nebraska, to leydi Nebraska . [1] Woods naati duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania ɗo o heɓi seedantaagal makko to dow to duɗal jaaɓi haaɗtirde makko e lewru mee 1894. [1] O woniino stage to opitaal Memorial to Worcester e opitaal New England ngam rewɓe e sukaaɓe . [1] Caggal ɗuum, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde, St. Helen's Hall, o woni infirmiyee e cafroowo hoɗnooɗo . [1] O naati e ballal Croix-Rouge e nder wolde Espaañ-Amerik, o neldaa to Filipiin, kanko e Anita Newcomb McGee, e lewru ut 1898. [1] Woods e rewɓe woɗɓe ballooɓe safaara ngollii ngam yiyeede ko fotɓe e rokkeede golle. [1] Haa jooni, o waɗtaa e gardagol suudu safrirdu to Manila . [1] Nde o arti Amerik e ndunngu 1899, o yilliima galle makko, caggal ɗuum o naati e njillu makko ngam haalde ko fayti e ko o dañi e wolde. [1]
Woods ina sikkaa ko haaloowo baawɗo haalde, o dañii humpito mawngo e yuɓɓinde ngam suɓaade rewɓe e nder dowlaaji keewɗi. {{Sfn|Goan|2020}} Wood fuɗɗii golle ko no yuɓɓinoowo wooteeji ngenndiiji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik (NAWSA) e hitaande 1901. {{Sfn|Lindell|2014}} Woods yuɓɓinii wooteeji to Oregon e hitaande 1898. {{Sfn|Anthony|1902}} O hoɗiino to Des Moines, Iowa e hitaande 1900, o tawtoraama kampaañ suɓngooji rewɓe e nder diiwaan Marylong Hay . {{Sfn|Lindell|2014}} Woods wonti yuɓɓinoowo diiwaan Iowa ngam Fedde Potal Suɓngooji Iowa. {{Sfn|Lindell|2014}} {{Sfn|Anthony|1902}} Caggal ɗuum, o waɗi kampaañ e nder dowriiji goɗɗi, ina jeyaa heen Arkansas, Kansas e Ohio e hitaande 1901, {{Sfn|Lindell|2014}} Arizona e hitaande 1902, {{Sfn|Harper|1922}} Kentucky e hitaande 1901 e hitaande 1904, {{Sfn|Lindell|2014}} {{Sfn|Goan|2020}} e Oklahoma e hitaande [[Laura Gregg Kanndaa|1905]], {{Sfn|Harper|1922}} haa teeŋti noon e jokkondirde e Robert L. Owen mo Leñol Cherokee . Sabu doole maɓɓe, fedde suɓngooji leydi ndii ɓeydiima fotde 31 e nder teemedere. <ref name=":0" />
Woods woppi golle yuɓɓo ngenndi e hitaande 1908. {{Sfn|Lindell|2014}} O waɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko to Tucson, Arizona . {{Sfn|Lindell|2014}}
Woods maayi ko e galle fooftorde to Tucson ñalnde 7 oktoobar 1959. {{Sfn|Lindell|2014}}
== Tuugnorgal ==
fevkso926pa6uldi7fbkh5i0ogdk4s2
Offa nokku cafrirɗo
0
40767
166952
2026-04-22T10:52:01Z
Muhdavdullahi
12790
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347956599|Offa Medical Centre]]"
166952
wikitext
text/x-wiki
'''Offa Medical Center''' (Anndiraaɗo OMC) ko nokkuure nde terɗe fedde Offa Metropolitan nde sosaa e hitaande 2019, nde woni ko e Offa, [[Diiwal Kwara|diiwaan Kwara]] Naajeeriya.
== Tariya ==
[[Offa]] Medical Center sosaa ko e hitaande 2019 ngam ɓeydude golle cellal e nder Offa e nokkuuji koɗdiiɗi e nder diiwaan Kwara. Offa Metropolitan Club e gardagol hooreejo leydi Dr. Sarah Alade, hokki suudu safrirdu ndu'u haa [[Offa Specialist Hospital|suudu nyawndiigu Offa Specialist]], teeŋtinii nafuuda nastuki rento nder hokkugo kuuɗe nyawndiigu. Catal ngal ina anniyii ustude turism safaara e rokkude sarwisaaji cellal moƴƴi e nokku hee ko hooreejo leydi ndi wiyi. Gollondiral fedde Offa e [[Clina-Lancent Laboratories|laboratuwaaruuji Clina-Lancent]] ngam tabitinde golle moƴƴe nokku cafrirɗo oo.
== Mahdi ==
Ko woni e nokkuuji safaara ɗii ko ƴeewndorɗe laboratuwaaruuji, suudu radiyoloji, masiŋaaji CT scan, teyaaɗere, x-ray, e nokku jibinannde yumma e ɓiɗɗo. [1] [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Lopital]]
bnpvjs2xo7lhr6yvbalpg4i7p58umjg
166954
166952
2026-04-22T10:56:23Z
Muhdavdullahi
12790
166954
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Offa Medical Center''' (Anndiraaɗo OMC) ko nokkuure nde terɗe fedde Offa Metropolitan nde sosaa e hitaande 2019, nde woni ko e Offa, [[Diiwal Kwara|diiwaan Kwara]] Naajeeriya.
== Tariya ==
[[Offa]] Medical Center sosaa ko e hitaande 2019 ngam ɓeydude golle cellal e nder Offa e nokkuuji koɗdiiɗi e nder diiwaan Kwara. Offa Metropolitan Club e gardagol hooreejo leydi Dr. Sarah Alade, hokki suudu safrirdu ndu'u haa [[Offa Specialist Hospital|suudu nyawndiigu Offa Specialist]], teeŋtinii nafuuda nastuki rento nder hokkugo kuuɗe nyawndiigu. Catal ngal ina anniyii ustude turism safaara e rokkude sarwisaaji cellal moƴƴi e nokku hee ko hooreejo leydi ndi wiyi. Gollondiral fedde Offa e [[Clina-Lancent Laboratories|laboratuwaaruuji Clina-Lancent]] ngam tabitinde golle moƴƴe nokku cafrirɗo oo.
== Mahdi ==
Ko woni e nokkuuji safaara ɗii ko ƴeewndorɗe laboratuwaaruuji, suudu radiyoloji, masiŋaaji CT scan, teyaaɗere, x-ray, e nokku jibinannde yumma e ɓiɗɗo. <ref>Azeez, Biola (2023-06-12). "Offa indigenes canvass improved government-community health collaboration". Nigerian Tribune. Retrieved 2024-11-05.</ref> [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Lopital]]
58iqwaw2km1fd6zxt5a4m97i6r62x19
Tajudeen Owoyemi
0
40768
166956
2026-04-22T10:59:23Z
Muhdavdullahi
12790
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345444396|Tajudeen Owoyemi]]"
166956
wikitext
text/x-wiki
'''Tajudeen Owoyemi''' jibinaa ko (15 abriil 1956) ko jom ngalu leydi Najeriya e ASIWAJU tataɓo Offa e hooreejo /sosɗo [[Avalon International Limited|Avalon hakkunde leyɗeele]] .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Owoyemi jibinaa ko ñalnde 15 lewru abriil hitaande 1956 to [[Offa|Offa, e nder diiwaan Offa,]] to diiwaan Kwara, to leydi Najeriya. O ummii ko e galle laamɗo Olugbense laamorɗo to Offa, ko ɓiy Alhaji e Alhaja Owoyemi.
== Jaangirde ==
O janngi to duɗal leslesal St Cyprian to [[Offa]] e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna ngam heɓde Dipolom makko ngenndiijo to bannge ganndal siwil.
== Kugal ==
Owoyemi ko injenieer siwil, ko jom jawdi en.
== Tiitoonde laamu ==
E hitaande 2021, mawɗo leydi ndi hono Oba Mufutau Gbadamosi Esuwoye rokki Tajudeen tiitoonde ASIWAJU mo Offa waɗti ɗum ɓiy Offa tataɓo jogaade tiitoonde ndee caggal mawɗo Josiah Sunday Olawoyin e mawɗo Emmanuel Olatunji Odesoye mo tiitoonde ɗiɗaɓere nde o joginoo ko adii ɗuum no fotiri. [1] [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
gsi17izvncs826i2ljqkc7v4dgxzfn1
166957
166956
2026-04-22T11:01:38Z
Muhdavdullahi
12790
166957
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tajudeen Owoyemi''' jibinaa ko (15 abriil 1956) ko jom ngalu leydi Najeriya e ASIWAJU tataɓo Offa e hooreejo /sosɗo [[Avalon International Limited|Avalon hakkunde leyɗeele]] .<ref>Opinion (2021-10-30). "Asiwaju of Offa: Who the cap fits?". The Punch. Retrieved 2024-08-20.</ref><ref>Oyekola, Tunde (2021-10-16). "Ooni, Alaafin, others pray for new Asiwaju of Offa". The Punch. Retrieved 2024-08-20.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Owoyemi jibinaa ko ñalnde 15 lewru abriil hitaande 1956 to [[Offa|Offa, e nder diiwaan Offa,]] to diiwaan Kwara, to leydi Najeriya. O ummii ko e galle laamɗo Olugbense laamorɗo to Offa, ko ɓiy Alhaji e Alhaja Owoyemi.
== Jaangirde ==
O janngi to duɗal leslesal St Cyprian to [[Offa]] e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna ngam heɓde Dipolom makko ngenndiijo to bannge ganndal siwil.
== Kugal ==
Owoyemi ko injenieer siwil, ko jom jawdi en.
== Tiitoonde laamu ==
E hitaande 2021, mawɗo leydi ndi hono Oba Mufutau Gbadamosi Esuwoye rokki Tajudeen tiitoonde ASIWAJU mo Offa waɗti ɗum ɓiy Offa tataɓo jogaade tiitoonde ndee caggal mawɗo Josiah Sunday Olawoyin e mawɗo Emmanuel Olatunji Odesoye mo tiitoonde ɗiɗaɓere nde o joginoo ko adii ɗuum no fotiri. [1] [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
i7thryj2yeqcduk5hfcoax2ssdpt1nk
Elisa Rigutini Bulle
0
40769
166959
2026-04-22T11:25:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elisa Rigutini walla Elisa Rigutini Bulle (1859 to Pistoya – ?) ko pentoowo itaalinaajo. Ko o hoɗnooɗo to Firenze. Ina wiyee wonde nate makko ina nanndi e nate ɓooyɗe, tee o ɓuri hollirde ko to Firenze e nder kitaale 1880. Ina jeyaa e golle makko, nate pentirɗe e gouwaas, ina njiyloo : i bambini giardinieri ; e janngugol dal vero (gila e goonga): Frutte; Oleandri, e Ƴeewndorɗe Ester. E nder Exposition Beatrice hitaande 1890, o rokkaa njeenaari njamndi e kaŋŋ..."
166959
wikitext
text/x-wiki
Elisa Rigutini walla Elisa Rigutini Bulle (1859 to Pistoya – ?) ko pentoowo itaalinaajo. Ko o hoɗnooɗo to Firenze.
Ina wiyee wonde nate makko ina nanndi e nate ɓooyɗe, tee o ɓuri hollirde ko to Firenze e nder kitaale 1880. Ina jeyaa e golle makko, nate pentirɗe e gouwaas, ina njiyloo : i bambini giardinieri ; e janngugol dal vero (gila e goonga): Frutte; Oleandri, e Ƴeewndorɗe Ester. E nder Exposition Beatrice hitaande 1890, o rokkaa njeenaari njamndi e kaŋŋe.
O firi yoga e golle Niissé biyeteeɗe Nietzsche giovane, e ɗemngal itaaliyee ; golle makko njaɓaama e miñiiko debbo filosof oo, hono Elisabeth Förster-Nietzsche. Jom suudu Elisa biyeteeɗo Oskar Bulle (jibinaa ko 1857) ko porfeseer e filosof Almaañnaajo, binnduɗo saggitorde Itaali-Almaañ e ballondiral e baaba mum Elisa, Giuseppe Rigutini, ganndo filosof (1829–1903).
Tuugnorgal
5za8o4n1zufkngece0ec9c1a60ilo8p
166960
166959
2026-04-22T11:26:26Z
SUZYFATIMA
13856
166960
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisa Rigutini walla Elisa Rigutini Bulle''' (1859 to Pistoya – ?) ko pentoowo itaalinaajo. Ko o hoɗnooɗo to Firenze.
Ina wiyee wonde nate makko ina nanndi e nate ɓooyɗe, tee o ɓuri hollirde ko to Firenze e nder kitaale 1880. Ina jeyaa e golle makko, nate pentirɗe e gouwaas, ina njiyloo : i bambini giardinieri ; e janngugol dal vero (gila e goonga): Frutte; Oleandri, e Ƴeewndorɗe Ester. E nder Exposition Beatrice hitaande 1890, o rokkaa njeenaari njamndi e kaŋŋe.
O firi yoga e golle Niissé biyeteeɗe Nietzsche giovane, e ɗemngal itaaliyee ; golle makko njaɓaama e miñiiko debbo filosof oo, hono Elisabeth Förster-Nietzsche. Jom suudu Elisa biyeteeɗo Oskar Bulle (jibinaa ko 1857) ko porfeseer e filosof Almaañnaajo, binnduɗo saggitorde Itaali-Almaañ e ballondiral e baaba mum Elisa, Giuseppe Rigutini, ganndo filosof (1829–1903).
== Tuugnorgal ==
tmup7gn4jao5v9wwss8cjdxril3vqgg
166961
166960
2026-04-22T11:28:07Z
SUZYFATIMA
13856
166961
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisa Rigutini walla Elisa Rigutini Bulle''' (1859 to Pistoya – ?) ko pentoowo itaalinaajo. Ko o hoɗnooɗo to Firenze.
Ina wiyee wonde nate makko ina nanndi e nate ɓooyɗe, tee o ɓuri hollirde ko to Firenze e nder kitaale 1880. Ina jeyaa e golle makko, nate pentirɗe e gouwaas, ina njiyloo : i bambini giardinieri ; e janngugol dal vero (gila e goonga): Frutte; Oleandri, e Ƴeewndorɗe Ester. E nder Exposition Beatrice hitaande 1890, o rokkaa njeenaari njamndi e kaŋŋe.
O firi yoga e golle Niissé biyeteeɗe Nietzsche giovane, e ɗemngal itaaliyee ; golle makko njaɓaama e miñiiko debbo filosof oo, hono Elisabeth Förster-Nietzsche. Jom suudu Elisa biyeteeɗo Oskar Bulle (jibinaa ko 1857) ko porfeseer e filosof Almaañnaajo, binnduɗo saggitorde Itaali-Almaañ e ballondiral e baaba mum Elisa, Giuseppe Rigutini, ganndo filosof (1829–1903).<ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 414.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=P5fNAAAAMAAJ Nuova antologia], Volume 190, edited by Francesco Protonotari, page 684.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
81rqndo8aownl0qait4y7libp4up93p
Linda Rocchi
0
40770
166962
2026-04-22T11:29:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Linda Rocchi (9 sulyee 1857 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo ndiyam puɗi. Nguurndam Jom suudu makko, hono Giuseppe Rocchi (jibinaa ko 1854), ko naalanke mawɗo kadi e nder ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to wuro Genoa. Gubernatis siftinii mo wonde omo yiɗi innde sirlu ko fayti e leɗɗe welɗe (ridente). E hitaande 1881, e nder koolol ñeeñal to Milan, o hollitii nate ɗiɗi tempera ɗe Puɗi. Duuɓi tati caggal ɗuum e nder wuro ngoo o n..."
166962
wikitext
text/x-wiki
Linda Rocchi (9 sulyee 1857 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo ndiyam puɗi.
Nguurndam
Jom suudu makko, hono Giuseppe Rocchi (jibinaa ko 1854), ko naalanke mawɗo kadi e nder ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to wuro Genoa. Gubernatis siftinii mo wonde omo yiɗi innde sirlu ko fayti e leɗɗe welɗe (ridente). E hitaande 1881, e nder koolol ñeeñal to Milan, o hollitii nate ɗiɗi tempera ɗe Puɗi. Duuɓi tati caggal ɗuum e nder wuro ngoo o neldi nate tati e tempera ina kollita Ghirlanda nunziale ; a Lewru Njumri; e Biyankospino gooto; e nate ndiyam tati tiitooɗe: Fior di amore; a "studio dal vero" tiitoonde mum ko: Spighe e cicala. O hollitii e Expositions des Beaux-Arts 1886 to Milan e 1887 to Venise : e oon sahaa o neldi heen nate ndiyam nay ina kollita puɗi ladde ; e kanndaa tempera ina hollira puɗi ndunngu. To Milaŋ, o hollirii nate ndiyam tati : Ranuncoli rossi ; Fiori ceertuɗo, e rosso Pelargonio; ko jiidaa e ɗuum, kaɓirgal nebam Rose con bacche d’edera ; e kanndaa goɗɗo Rose e tempera.
Tuugnorgal
c8ke6s89ulw4hn6evltlq9tvbh3kuhj
166963
166962
2026-04-22T11:30:10Z
SUZYFATIMA
13856
166963
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Linda Rocchi''' (9 sulyee 1857 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo ndiyam puɗi.
== Nguurndam ==
Jom suudu makko, hono Giuseppe Rocchi (jibinaa ko 1854), ko naalanke mawɗo kadi e nder ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to wuro Genoa. Gubernatis siftinii mo wonde omo yiɗi innde sirlu ko fayti e leɗɗe welɗe (ridente). E hitaande 1881, e nder koolol ñeeñal to Milan, o hollitii nate ɗiɗi tempera ɗe Puɗi. Duuɓi tati caggal ɗuum e nder wuro ngoo o neldi nate tati e tempera ina kollita Ghirlanda nunziale ; a Lewru Njumri; e Biyankospino gooto; e nate ndiyam tati tiitooɗe: Fior di amore; a "studio dal vero" tiitoonde mum ko: Spighe e cicala. O hollitii e Expositions des Beaux-Arts 1886 to Milan e 1887 to Venise : e oon sahaa o neldi heen nate ndiyam nay ina kollita puɗi ladde ; e kanndaa tempera ina hollira puɗi ndunngu. To Milaŋ, o hollirii nate ndiyam tati : Ranuncoli rossi ; Fiori ceertuɗo, e rosso Pelargonio; ko jiidaa e ɗuum, kaɓirgal nebam Rose con bacche d’edera ; e kanndaa goɗɗo Rose e tempera.
== Tuugnorgal ==
hv6a7stpngj2vixnkdyyrfcodrg8npx
166964
166963
2026-04-22T11:32:36Z
SUZYFATIMA
13856
166964
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Linda Rocchi''' (9 sulyee 1857 to Firenze – ?) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo ndiyam puɗi.
== Nguurndam ==
Jom suudu makko, hono Giuseppe Rocchi (jibinaa ko 1854), ko naalanke mawɗo kadi e nder ndiyam. Ko o hoɗnooɗo to wuro Genoa. Gubernatis siftinii mo wonde omo yiɗi innde sirlu ko fayti e leɗɗe welɗe (ridente). E hitaande 1881, e nder koolol ñeeñal to Milan, o hollitii nate ɗiɗi tempera ɗe Puɗi. Duuɓi tati caggal ɗuum e nder wuro ngoo o neldi nate tati e tempera ina kollita Ghirlanda nunziale ; a Lewru Njumri; e Biyankospino gooto; e nate ndiyam tati tiitooɗe: Fior di amore; a "studio dal vero" tiitoonde mum ko: Spighe e cicala. O hollitii e Expositions des Beaux-Arts 1886 to Milan e 1887 to Venise : e oon sahaa o neldi heen nate ndiyam nay ina kollita puɗi ladde ; e kanndaa tempera ina hollira puɗi ndunngu. To Milaŋ, o hollirii nate ndiyam tati : Ranuncoli rossi ; Fiori ceertuɗo, e rosso Pelargonio; ko jiidaa e ɗuum, kaɓirgal nebam Rose con bacche d’edera ; e kanndaa goɗɗo Rose e tempera.<ref>Dizionario Biografico Universale Haydon-Zwingli e Appendice, Milan, 1907 by Gottardo Garollo, page 1667.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 422.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
438ygme0sg14w73tdnz2fubycu4b027
Francesca Rognoni-Gratognini
0
40771
166965
2026-04-22T11:33:41Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Franseska Rognoni-Gratognini (Milan, 1 oktoobar 1850 – 1938) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi. Nguurndam O jibinaa ko e galle mawɗo Milan, o janngaani no feewi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o janngi karallaagal makko ko e Gian Battista Lelli jannginoowo gila e cukaagu makko. O resi ko Giuseppe Grassis, bayyinoowo binndi. O woniino e golle e nder Milan ko ɓuri heewde ko e leydi kam e pentoowo still-life. E hitaande 1881 e nder koolol..."
166965
wikitext
text/x-wiki
Franseska Rognoni-Gratognini (Milan, 1 oktoobar 1850 – 1938) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
Nguurndam
O jibinaa ko e galle mawɗo Milan, o janngaani no feewi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o janngi karallaagal makko ko e Gian Battista Lelli jannginoowo gila e cukaagu makko. O resi ko Giuseppe Grassis, bayyinoowo binndi. O woniino e golle e nder Milan ko ɓuri heewde ko e leydi kam e pentoowo still-life. E hitaande 1881 e nder koolol naalankaagal to Milan, o hollitii nokkuuji tati ina kollita “Principio di bufera”, “Bel giorno di novembre” e “In autunno”. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii leydi, pentiindi al vero. E hitaande 1886, to Milan o hollitii Un'Alba e lewru noowammbar. E hitaande 1884 to Turin, o hollitii : Marina ; un Autunno; e Kapo di Portofiino.
Tuugnorgal
ghyg9j7nnv72mgesez78heq8zf2bpd8
166966
166965
2026-04-22T11:34:28Z
SUZYFATIMA
13856
166966
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Franseska Rognoni-Gratognini''' (Milan, 1 oktoobar 1850 – 1938) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko e galle mawɗo Milan, o janngaani no feewi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o janngi karallaagal makko ko e Gian Battista Lelli jannginoowo gila e cukaagu makko. O resi ko Giuseppe Grassis, bayyinoowo binndi. O woniino e golle e nder Milan ko ɓuri heewde ko e leydi kam e pentoowo still-life. E hitaande 1881 e nder koolol naalankaagal to Milan, o hollitii nokkuuji tati ina kollita “Principio di bufera”, “Bel giorno di novembre” e “In autunno”. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii leydi, pentiindi al vero. E hitaande 1886, to Milan o hollitii Un'Alba e lewru noowammbar. E hitaande 1884 to Turin, o hollitii : Marina ; un Autunno; e Kapo di Portofiino.
== Tuugnorgal ==
fdyodel3hzlpum08pq1gx2orv9p0hnp
166967
166966
2026-04-22T11:46:08Z
SUZYFATIMA
13856
166967
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Franseska Rognoni-Gratognini''' (Milan, 1 oktoobar 1850 – 1938) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko e galle mawɗo Milan, o janngaani no feewi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o janngi karallaagal makko ko e Gian Battista Lelli jannginoowo gila e cukaagu makko. O resi ko Giuseppe Grassis, bayyinoowo binndi. O woniino e golle e nder Milan ko ɓuri heewde ko e leydi kam e pentoowo still-life. E hitaande 1881 e nder koolol naalankaagal to Milan, o hollitii nokkuuji tati ina kollita “Principio di bufera”, “Bel giorno di novembre” e “In autunno”. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii leydi, pentiindi al vero. E hitaande 1886, to Milan o hollitii Un'Alba e lewru noowammbar. E hitaande 1884 to Turin, o hollitii : Marina ; un Autunno; e Kapo di Portofiino.<ref>{{Cite journal|last=Rebora|first=Sergio|title=Il percorso pittorico di Valeria Pasta Morelli|journal=MDCCC 1800|volume=in: Arte e diletto. Catalogo mostra. Edizioni Casagrande, Bellinzona, Suiza, 2018. page 21|pages=21|issn=2280-8841}}</ref><ref>''I pittori italiani dell'ottocento: dizionario critico e documentario'' - Page 30, Agostino Mario Comanducci - 1992.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 424.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hih3vb157cfhuyqyvw51hbc2x2h1ocl
166968
166967
2026-04-22T11:46:21Z
SUZYFATIMA
13856
166968
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Franseska Rognoni-Gratognini''' (Milan, 1 oktoobar 1850 – 1938) ko pentoowo itaalinaajo, ɓurɗo heewde ko pentoowo leydi.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko e galle mawɗo Milan, o janngaani no feewi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o janngi karallaagal makko ko e Gian Battista Lelli jannginoowo gila e cukaagu makko. O resi ko Giuseppe Grassis, bayyinoowo binndi. O woniino e golle e nder Milan ko ɓuri heewde ko e leydi kam e pentoowo still-life. E hitaande 1881 e nder koolol naalankaagal to Milan, o hollitii nokkuuji tati ina kollita “Principio di bufera”, “Bel giorno di novembre” e “In autunno”. E hitaande 1887 to Venezuela, o hollitii leydi, pentiindi al vero. E hitaande 1886, to Milan o hollitii Un'Alba e lewru noowammbar. E hitaande 1884 to Turin, o hollitii : Marina ; un Autunno; e Kapo di Portofiino.<ref>{{Cite journal|last=Rebora|first=Sergio|title=Il percorso pittorico di Valeria Pasta Morelli|journal=MDCCC 1800|volume=in: Arte e diletto. Catalogo mostra. Edizioni Casagrande, Bellinzona, Suiza, 2018. page 21|pages=21|issn=2280-8841}}</ref><ref>''I pittori italiani dell'ottocento: dizionario critico e documentario'' - Page 30, Agostino Mario Comanducci - 1992.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=Zz0bAAAAYAAJ ''Dizionario degli Artisti Italiani Viventi: pittori, scultori, e Architetti''], by [[Angelo de Gubernatis]]. Tipe dei Successori Le Monnier, 1889, page 424.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
sbwr9zcozy0ss8wc8j5scelhg9qflu8
Paola Romano
0
40772
166969
2026-04-22T11:47:49Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Paola Romano (17 suwee 1951 - 15 suwee 2021) ko pentoowo e sehilaaɓe itaalinaajo. Romano jibinaa ko to wuro Rome. O fuɗɗii jaŋde makko naalankaagal ko to Rome, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rome (RUFA). O tawtoraama Biennale 54 naalankaagal to Venise e hitaande 2011. Golle e nder musiibaaji Musiyoŋ naalankaagal Avellino(Italie) e nate lewru (2011). Tuugnorgal"
166969
wikitext
text/x-wiki
Paola Romano (17 suwee 1951 - 15 suwee 2021) ko pentoowo e sehilaaɓe itaalinaajo.
Romano jibinaa ko to wuro Rome. O fuɗɗii jaŋde makko naalankaagal ko to Rome, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rome (RUFA).
O tawtoraama Biennale 54 naalankaagal to Venise e hitaande 2011.
Golle e nder musiibaaji
Musiyoŋ naalankaagal Avellino(Italie) e nate lewru (2011).
Tuugnorgal
hkzv9304ain6kkx0i9zdgf03cx6w465
166970
166969
2026-04-22T11:48:23Z
SUZYFATIMA
13856
166970
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paola Romano''' (17 suwee 1951 - 15 suwee 2021) ko pentoowo e sehilaaɓe itaalinaajo.
Romano jibinaa ko to wuro Rome. O fuɗɗii jaŋde makko naalankaagal ko to Rome, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rome (RUFA).
O tawtoraama Biennale 54 naalankaagal to Venise e hitaande 2011.
== Golle e nder musiibaaji ==
Musiyoŋ naalankaagal Avellino(Italie) e nate lewru (2011).
== Tuugnorgal ==
67howvmp1jzpcltx2l5p5n6052zs0x4
166971
166970
2026-04-22T11:50:30Z
SUZYFATIMA
13856
166971
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paola Romano''' (17 suwee 1951 - 15 suwee 2021) ko pentoowo e sehilaaɓe itaalinaajo.
Romano jibinaa ko to wuro Rome. O fuɗɗii jaŋde makko naalankaagal ko to Rome, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rome (RUFA).
O tawtoraama Biennale 54 naalankaagal to Venise e hitaande 2011.
== Golle e nder musiibaaji ==
Musiyoŋ naalankaagal Avellino(Italie) e nate lewru (2011).<ref>{{cite book|title=Il mare della tranquillità|last=A.A.|first=V.V.|year=2011|publisher=Maretti editore|location=Falciano (RSM)|pages=137}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artingout.com/artisti/romano-paola/|title=Biography from the website artingout|access-date=2014-07-08}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.beniculturali.it/mibac/opencms/MiBAC/sito-MiBAC/MenuPrincipale/LuoghiDellaCultura/Ricerca/index.html?action=show&idluogo=111069|title=information from beniculturali.it|access-date=2014-07-06|archive-date=2016-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160921132640/http://www.beniculturali.it/mibac/opencms/MiBAC/sito-MiBAC/MenuPrincipale/LuoghiDellaCultura/Ricerca/index.html?action=show&idluogo=111069|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dv6dbltg9ml50su88dq2k081i6qrg46
Vicenza Giovanna Rovisi
0
40773
166972
2026-04-22T11:51:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Vicenza Giovanna Rovisi (Venezuela, 1750 - Kavalese (Trento), 1824) ko pentoowo Itaalinaajo e mbaadiiji Barok e Neoklasik cakkitiiɗi. O janngiino e baaba makko, hono Valentino Rovisi, gardinooɗo Giambattista Tiepolo. O resi pentoowo “Val di Fieme” biyeteeɗo A. L. Bonora (Domenico Bonora?). O golliima e baaba makko e duuɓi makko cakkitiiɗi, haa arti noon e Via Crucis ekkol parrois Torcegno (1775) e nate gonɗe e ekkol parrois Roncegno e Cavedine (1779-1782). Hed..."
166972
wikitext
text/x-wiki
Vicenza Giovanna Rovisi (Venezuela, 1750 - Kavalese (Trento), 1824) ko pentoowo Itaalinaajo e mbaadiiji Barok e Neoklasik cakkitiiɗi.
O janngiino e baaba makko, hono Valentino Rovisi, gardinooɗo Giambattista Tiepolo. O resi pentoowo “Val di Fieme” biyeteeɗo A. L. Bonora (Domenico Bonora?). O golliima e baaba makko e duuɓi makko cakkitiiɗi, haa arti noon e Via Crucis ekkol parrois Torcegno (1775) e nate gonɗe e ekkol parrois Roncegno e Cavedine (1779-1782). Hedde hitaande 1779, ko kanko tan timmini nate dillooje e nder apse to Roncegno (St Paul e laawol Damas e Episodes e nder nguurndam St Peter).
Tuugnorgal
agrha554wnx5mq64p32ttiuu83ayjrr
166973
166972
2026-04-22T11:52:15Z
SUZYFATIMA
13856
166973
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vicenza Giovanna Rovisi''' (Venezuela, 1750 - Kavalese (Trento), 1824) ko pentoowo Itaalinaajo e mbaadiiji Barok e Neoklasik cakkitiiɗi.
O janngiino e baaba makko, hono Valentino Rovisi, gardinooɗo Giambattista Tiepolo. O resi pentoowo “Val di Fieme” biyeteeɗo A. L. Bonora (Domenico Bonora?). O golliima e baaba makko e duuɓi makko cakkitiiɗi, haa arti noon e Via Crucis ekkol parrois Torcegno (1775) e nate gonɗe e ekkol parrois Roncegno e Cavedine (1779-1782). Hedde hitaande 1779, ko kanko tan timmini nate dillooje e nder apse to Roncegno (St Paul e laawol Damas e Episodes e nder nguurndam St Peter).
== Tuugnorgal ==
4q9a8jr5oi4auxav5v4pvrf83vvuunf
166974
166973
2026-04-22T11:53:39Z
SUZYFATIMA
13856
166974
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vicenza Giovanna Rovisi''' (Venezuela, 1750 - Kavalese (Trento), 1824) ko pentoowo Itaalinaajo e mbaadiiji Barok e Neoklasik cakkitiiɗi.
O janngiino e baaba makko, hono Valentino Rovisi, gardinooɗo Giambattista Tiepolo. O resi pentoowo “Val di Fieme” biyeteeɗo A. L. Bonora (Domenico Bonora?). O golliima e baaba makko e duuɓi makko cakkitiiɗi, haa arti noon e Via Crucis ekkol parrois Torcegno (1775) e nate gonɗe e ekkol parrois Roncegno e Cavedine (1779-1782). Hedde hitaande 1779, ko kanko tan timmini nate dillooje e nder apse to Roncegno (St Paul e laawol Damas e Episodes e nder nguurndam St Peter).<ref>[http://www.istitutomatteucci.it/it/dizionario-degli-artisti/rovisi-vincenza-giovanna Istituto Matteucci], short biography.</ref><ref>[http://www.trentinocultura.net/asp_cat/main.asp?IDProspettiva=44&TipoVista=Scheda&Pag=86&IdSel=1 Trentino Cultura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903120112/http://www.trentinocultura.net/asp_cat/main.asp?IDProspettiva=44&TipoVista=Scheda&Pag=86&IdSel=1|date=2014-09-03}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
76c0zeyb9j2il6hyrkgdxgq6ha95c6b
166975
166974
2026-04-22T11:53:51Z
SUZYFATIMA
13856
166975
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vicenza Giovanna Rovisi''' (Venezuela, 1750 - Kavalese (Trento), 1824) ko pentoowo Itaalinaajo e mbaadiiji Barok e Neoklasik cakkitiiɗi.
O janngiino e baaba makko, hono Valentino Rovisi, gardinooɗo Giambattista Tiepolo. O resi pentoowo “Val di Fieme” biyeteeɗo A. L. Bonora (Domenico Bonora?). O golliima e baaba makko e duuɓi makko cakkitiiɗi, haa arti noon e Via Crucis ekkol parrois Torcegno (1775) e nate gonɗe e ekkol parrois Roncegno e Cavedine (1779-1782). Hedde hitaande 1779, ko kanko tan timmini nate dillooje e nder apse to Roncegno (St Paul e laawol Damas e Episodes e nder nguurndam St Peter).<ref>[http://www.istitutomatteucci.it/it/dizionario-degli-artisti/rovisi-vincenza-giovanna Istituto Matteucci], short biography.</ref><ref>[http://www.trentinocultura.net/asp_cat/main.asp?IDProspettiva=44&TipoVista=Scheda&Pag=86&IdSel=1 Trentino Cultura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903120112/http://www.trentinocultura.net/asp_cat/main.asp?IDProspettiva=44&TipoVista=Scheda&Pag=86&IdSel=1|date=2014-09-03}}.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
esnv047ovr3vwh5fkpdp15j908io43r