Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.24
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Aristarchus of Thessalonica
0
40844
167456
167219
2026-04-24T08:47:05Z
Isa Oumar
9821
167456
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aristarchus of Thessalonica''' (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Ἀρίσταρχος Aristarkhos), "Masedoniijo Tesalonik" (Kuuɗe Nelaaɓe 27:2), ko Kereceejo arano mo limtaa nder binndi seɗɗa nder Alkawal Kesal. O yahdi e Saint Paul e yahdu makko to Rome. Wondude e Gayus, Masedoniijo goɗɗo mo Roomnaajo, Aristarkus nanngaa e juuɗe yimɓe heewɓe to Efesu, nawi ɗum to suudu pijirlooji (Kuuɗe Nelaaɓe 19:29). Caggal mum, Aristarkus warti e Pool ummoraade Geres fayde Asi (Kuuɗe Nelaaɓe 20:4). To Sesariya, o naati e Pool nder laana ndiwoowa Adramitiyum, yahoowo Mira nder leydi Lisiya (Kuuɗe Nelaaɓe 27:2); mbele o yahdi e makko gila toon haa Rome, winndaaka. Aristarkus siforaama bana "golloowo" Pool e "golloowo" nder Kolosi'en 4:10 e Filemon 1:24.<ref>Church and Community Conflicts: The Relationships of the Thessalonian, Corinthian, and Philippian Churches with their Wider Civic Communities Page 148 By Craig Steven De Vos {{ISBN|1-58983-007-5}}</ref><ref>An annotated bibliography of 1 and 2 Thessalonians By [[Jeffrey A. D. Weima]], [[Stanley E. Porter]] Page 26 {{ISBN|90-04-10740-1}}</ref>
== Ɓawo ==
E nder aadaaji Ortodoks Fuɗnaange e Katolik Fuɗnaange, Aristarkus ina anndiraa wonde gooto e nulaaɓe capanɗe jeeɗiɗi e bismaango Apamea. O siftortee ko no seniiɗo e martirɗo ñalnde 4 lewru Yarkomaa, 14 lewru Abriil, e 27 lewru Seeɗto, o siftinaama e nder deftere Martyrologie Roma ñalnde 4 lewru Ut.<ref>Greek inscription-[http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/oi?ikey=137212&bookid=14®ion=4&subregion=11 IG X,2 1 30]</ref><ref>Greek inscription-[http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/oi?ikey=137212&bookid=14®ion=4&subregion=11 IG X,2 1 30]</ref>
Aristarkus ɓii Aristarkus, laamɗo leydi Tesalonik (39/38 ko adii jibineede Iisaa?)[2] ina waawi wonde neɗɗo gooto e Aristarkus.<ref>Church and Community Conflicts: The Relationships of the Thessalonian, Corinthian, and Philippian Churches with their Wider Civic Communities Page 148 By Craig Steven De Vos {{ISBN|1-58983-007-5}}</ref><ref>An annotated bibliography of 1 and 2 Thessalonians By [[Jeffrey A. D. Weima]], [[Stanley E. Porter]] Page 26 {{ISBN|90-04-10740-1}}</ref>
== Tuugnorgal ==
8rhfhvd8zg56t1z0uh2jas7gb5mbkfz
Sarah Fisher Ames
0
40848
167230
2026-04-23T12:07:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sarah Fisher Ames (1817-1901) ko Ameriknaajo, koolaaɗo kuuɓal, ɓurɗo anndeede e nate Ibraahiima Linkoln ɗe o waɗi e hitaande 1866. Nguurndam Sarah Fisher Clampitt jibinaa ko ñalnde 13 ut 1817 to wuro wiyeteengo Lewes. O janngi naalankaagal to Boston e to Rome, o resi Joseph Alexander Ames, pentoowo nate, e hitaande 1845. Nde o woni to Boston ndee, ina gasa tawa o tawtoraama "Jeewte" ɗe Margaret Fuller, daraniiɗo rewɓe, yuɓɓini. Ko seeɗa tan anndaa e nguurnd..."
167230
wikitext
text/x-wiki
Sarah Fisher Ames (1817-1901) ko Ameriknaajo, koolaaɗo kuuɓal, ɓurɗo anndeede e nate Ibraahiima Linkoln ɗe o waɗi e hitaande 1866.
Nguurndam
Sarah Fisher Clampitt jibinaa ko ñalnde 13 ut 1817 to wuro wiyeteengo Lewes. O janngi naalankaagal to Boston e to Rome, o resi Joseph Alexander Ames, pentoowo nate, e hitaande 1845. Nde o woni to Boston ndee, ina gasa tawa o tawtoraama "Jeewte" ɗe Margaret Fuller, daraniiɗo rewɓe, yuɓɓini. Ko seeɗa tan anndaa e nguurndam makko gadanal.: 184
O waɗii nate Ameriknaaɓe tedduɓe, ina jeyaa heen C. T. Brooks (1858), John Andrew (1867), Ulysses S. Grant (1868), Anson Burlingame, Ross Winans, e ko famɗi fof nate joy Ibraahiima Lincoln. E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Ames golliima e ballal, ummiima ngam ardaade opitaal gonɗo to U.S. Capitol. Ko o sehil Lincoln moƴƴo, so tawii ko e darnde makko to opitaal walla e dille luulndiiɗe maccungaagu. Rufus Wilson, winndiyanke Lincoln e nder nate, wiyi wonde Ames ina anndi Lincoln « e mbaadi teskinndi e sehilaagal » e golle mum to opitaal.
Ames ina jeyaa e ƴettuɓe Lincoln adanɓe. E hitaande 1865, o waɗii nate Lincoln, ɗe o heɓi yamiroore, o soodi nate ɗe.: 183–184 E hitaande 1866 walla 1868 Ames yamiraama waɗde nate Lincoln ɗe marbere, to Kongres Amerik, to Pennia the Acmy.: 18186 Fine Arts hollitii bustaaji ɗii.: 184 Golle makko ina nanndi e bustaaji Lincoln ɗi Vinnie Ream feewni hedde e oon sahaa. Bust makko Lincoln e hitaande 1866 ina yuɓɓinee e nder galle Capitol Amerik. Busteeji makko Lincoln ina tawee kadi e galle laamu Massachusetts, e galle pinal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams, e fedde daartol Lynn, e galle pinal Woodmere.
Ames hollitii golle mum to suudu debbo e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O maayi ko to Washington, D.C., ñalnde 8 marse 1901.
Tuugnorgal
391hfqdywhtaohwo2wxg9zvmbdhrd9m
167231
167230
2026-04-23T12:08:42Z
SUZYFATIMA
13856
167231
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarah Fisher Ames''' (1817-1901) ko Ameriknaajo, koolaaɗo kuuɓal, ɓurɗo anndeede e nate Ibraahiima Linkoln ɗe o waɗi e hitaande 1866.
== Nguurndam ==
Sarah Fisher Clampitt jibinaa ko ñalnde 13 ut 1817 to wuro wiyeteengo Lewes. O janngi naalankaagal to Boston e to Rome, o resi Joseph Alexander Ames, pentoowo nate, e hitaande 1845. Nde o woni to Boston ndee, ina gasa tawa o tawtoraama "Jeewte" ɗe Margaret Fuller, daraniiɗo rewɓe, yuɓɓini. Ko seeɗa tan anndaa e nguurndam makko gadanal.: 184
O waɗii nate Ameriknaaɓe tedduɓe, ina jeyaa heen C. T. Brooks (1858), John Andrew (1867), Ulysses S. Grant (1868), Anson Burlingame, Ross Winans, e ko famɗi fof nate joy Ibraahiima Lincoln. E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Ames golliima e ballal, ummiima ngam ardaade opitaal gonɗo to U.S. Capitol. Ko o sehil Lincoln moƴƴo, so tawii ko e darnde makko to opitaal walla e dille luulndiiɗe maccungaagu. Rufus Wilson, winndiyanke Lincoln e nder nate, wiyi wonde Ames ina anndi Lincoln « e mbaadi teskinndi e sehilaagal » e golle mum to opitaal.
Ames ina jeyaa e ƴettuɓe Lincoln adanɓe. E hitaande 1865, o waɗii nate Lincoln, ɗe o heɓi yamiroore, o soodi nate ɗe.: 183–184 E hitaande 1866 walla 1868 Ames yamiraama waɗde nate Lincoln ɗe marbere, to Kongres Amerik, to Pennia the Acmy.: 18186 Fine Arts hollitii bustaaji ɗii.: 184 Golle makko ina nanndi e bustaaji Lincoln ɗi Vinnie Ream feewni hedde e oon sahaa. Bust makko Lincoln e hitaande 1866 ina yuɓɓinee e nder galle Capitol Amerik. Busteeji makko Lincoln ina tawee kadi e galle laamu Massachusetts, e galle pinal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams, e fedde daartol Lynn, e galle pinal Woodmere.
Ames hollitii golle mum to suudu debbo e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O maayi ko to Washington, D.C., ñalnde 8 marse 1901.
== Tuugnorgal ==
ppe22rslk6xglicfoih98inelhm9ebg
167232
167231
2026-04-23T12:14:52Z
SUZYFATIMA
13856
167232
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarah Fisher Ames''' (1817-1901) ko Ameriknaajo, koolaaɗo kuuɓal, ɓurɗo anndeede e nate Ibraahiima Linkoln ɗe o waɗi e hitaande 1866.
== Nguurndam ==
Sarah Fisher Clampitt jibinaa ko ñalnde 13 ut 1817 to wuro wiyeteengo Lewes. O janngi naalankaagal to Boston e to Rome, o resi Joseph Alexander Ames, pentoowo nate, e hitaande 1845. Nde o woni to Boston ndee, ina gasa tawa o tawtoraama "Jeewte" ɗe Margaret Fuller, daraniiɗo rewɓe, yuɓɓini. Ko seeɗa tan anndaa e nguurndam makko gadanal.: 184
O waɗii nate Ameriknaaɓe tedduɓe, ina jeyaa heen C. T. Brooks (1858), John Andrew (1867), Ulysses S. Grant (1868), Anson Burlingame, Ross Winans, e ko famɗi fof nate joy Ibraahiima Lincoln. E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Ames golliima e ballal, ummiima ngam ardaade opitaal gonɗo to U.S. Capitol. Ko o sehil Lincoln moƴƴo, so tawii ko e darnde makko to opitaal walla e dille luulndiiɗe maccungaagu. Rufus Wilson, winndiyanke Lincoln e nder nate, wiyi wonde Ames ina anndi Lincoln « e mbaadi teskinndi e sehilaagal » e golle mum to opitaal.
Ames ina jeyaa e ƴettuɓe Lincoln adanɓe. E hitaande 1865, o waɗii nate Lincoln, ɗe o heɓi yamiroore, o soodi nate ɗe.: 183–184 E hitaande 1866 walla 1868 Ames yamiraama waɗde nate Lincoln ɗe marbere, to Kongres Amerik, to Pennia the Acmy.: 18186 Fine Arts hollitii bustaaji ɗii.: 184 Golle makko ina nanndi e bustaaji Lincoln ɗi Vinnie Ream feewni hedde e oon sahaa. Bust makko Lincoln e hitaande 1866 ina yuɓɓinee e nder galle Capitol Amerik. Busteeji makko Lincoln ina tawee kadi e galle laamu Massachusetts, e galle pinal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams, e fedde daartol Lynn, e galle pinal Woodmere.
Ames hollitii golle mum to suudu debbo e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O maayi ko to Washington, D.C., ñalnde 8 marse 1901.<ref name="ArtNet">{{cite web|title=Sarah Fisher Ames|url=http://www.artnet.com/artists/sarah-fisher-ames/|website=ArtNet|accessdate=22 December 2018}}</ref><ref name="Woodmere">{{cite web|title=Ames, Sarah Fisher|url=https://woodmereartmuseum.org/explore-online/collection/artist/sarah-fisher-ames|website=Woodmere Art Museum|accessdate=22 December 2018|language=en-gb}}</ref><ref name=":0">Dabakis, Melissa. ''A Sisterhood of Sculptors: American Artists in Nineteenth-Century Rome'' (Penn State Press, 2020).</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Skvarla|first=Diane K.|url=https://books.google.com/books?id=xsS5drpTYfIC&dq=%22sarah+Fisher+Ames%22&pg=PA258|title=United States Senate Catalogue of Fine Art|date=2005|publisher=Government Printing Office|pages=258|language=en}}</ref><ref name="usssenate">{{cite web|title=U.S. Senate: Abraham Lincoln|url=https://www.senate.gov/artandhistory/art/artifact/Sculpture_21_00013.htm|website=United States Senate|accessdate=22 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
h4hio5ixn5vxbspq90b1pixytfpz2yz
167233
167232
2026-04-23T12:15:11Z
SUZYFATIMA
13856
167233
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarah Fisher Ames''' (1817-1901) ko Ameriknaajo, koolaaɗo kuuɓal, ɓurɗo anndeede e nate Ibraahiima Linkoln ɗe o waɗi e hitaande 1866.
== Nguurndam ==
Sarah Fisher Clampitt jibinaa ko ñalnde 13 ut 1817 to wuro wiyeteengo Lewes. O janngi naalankaagal to Boston e to Rome, o resi Joseph Alexander Ames, pentoowo nate, e hitaande 1845. Nde o woni to Boston ndee, ina gasa tawa o tawtoraama "Jeewte" ɗe Margaret Fuller, daraniiɗo rewɓe, yuɓɓini. Ko seeɗa tan anndaa e nguurndam makko gadanal.: 184
O waɗii nate Ameriknaaɓe tedduɓe, ina jeyaa heen C. T. Brooks (1858), John Andrew (1867), Ulysses S. Grant (1868), Anson Burlingame, Ross Winans, e ko famɗi fof nate joy Ibraahiima Lincoln. E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Ames golliima e ballal, ummiima ngam ardaade opitaal gonɗo to U.S. Capitol. Ko o sehil Lincoln moƴƴo, so tawii ko e darnde makko to opitaal walla e dille luulndiiɗe maccungaagu. Rufus Wilson, winndiyanke Lincoln e nder nate, wiyi wonde Ames ina anndi Lincoln « e mbaadi teskinndi e sehilaagal » e golle mum to opitaal.
Ames ina jeyaa e ƴettuɓe Lincoln adanɓe. E hitaande 1865, o waɗii nate Lincoln, ɗe o heɓi yamiroore, o soodi nate ɗe.: 183–184 E hitaande 1866 walla 1868 Ames yamiraama waɗde nate Lincoln ɗe marbere, to Kongres Amerik, to Pennia the Acmy.: 18186 Fine Arts hollitii bustaaji ɗii.: 184 Golle makko ina nanndi e bustaaji Lincoln ɗi Vinnie Ream feewni hedde e oon sahaa. Bust makko Lincoln e hitaande 1866 ina yuɓɓinee e nder galle Capitol Amerik. Busteeji makko Lincoln ina tawee kadi e galle laamu Massachusetts, e galle pinal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams, e fedde daartol Lynn, e galle pinal Woodmere.
Ames hollitii golle mum to suudu debbo e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
O maayi ko to Washington, D.C., ñalnde 8 marse 1901.<ref name="ArtNet">{{cite web|title=Sarah Fisher Ames|url=http://www.artnet.com/artists/sarah-fisher-ames/|website=ArtNet|accessdate=22 December 2018}}</ref><ref name="Woodmere">{{cite web|title=Ames, Sarah Fisher|url=https://woodmereartmuseum.org/explore-online/collection/artist/sarah-fisher-ames|website=Woodmere Art Museum|accessdate=22 December 2018|language=en-gb}}</ref><ref name=":0">Dabakis, Melissa. ''A Sisterhood of Sculptors: American Artists in Nineteenth-Century Rome'' (Penn State Press, 2020).</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Skvarla|first=Diane K.|url=https://books.google.com/books?id=xsS5drpTYfIC&dq=%22sarah+Fisher+Ames%22&pg=PA258|title=United States Senate Catalogue of Fine Art|date=2005|publisher=Government Printing Office|pages=258|language=en}}</ref><ref name="usssenate">{{cite web|title=U.S. Senate: Abraham Lincoln|url=https://www.senate.gov/artandhistory/art/artifact/Sculpture_21_00013.htm|website=United States Senate|accessdate=22 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
cvgm7lzen1ncfmgn9lhxbiae3kxl8om
Norah Ansell
0
40849
167234
2026-04-23T12:18:37Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Norah Marjorie Ansell (6 sulyee 1906 –1990) ko seppo Angalteer, ko ɓuri heewde e golle mum ko leɗɗe, ƴiye e njamndi. Nguurndam Ansell jibinaa ko to Wiltshire, o ƴetti jaŋde kikiiɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, o woni e oon wuro ko ɓuri heewde e nguurndam makko, o hoɗi ko e nokku biyeteeɗo Edgbaston. O waɗii statuettes e busteeji pottital e geɗe keewɗe ko wayi no njamndi, leɗɗe e ƴiye. Ansell hollitii e Duɗal Naalankaagal Royal Glasgow e Aka..."
167234
wikitext
text/x-wiki
Norah Marjorie Ansell (6 sulyee 1906 –1990) ko seppo Angalteer, ko ɓuri heewde e golle mum ko leɗɗe, ƴiye e njamndi.
Nguurndam
Ansell jibinaa ko to Wiltshire, o ƴetti jaŋde kikiiɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, o woni e oon wuro ko ɓuri heewde e nguurndam makko, o hoɗi ko e nokku biyeteeɗo Edgbaston. O waɗii statuettes e busteeji pottital e geɗe keewɗe ko wayi no njamndi, leɗɗe e ƴiye. Ansell hollitii e Duɗal Naalankaagal Royal Glasgow e Akademi Royal to Londres e nder hitaande 1945 caggal ɗuum e Akademi Royal. Tuggi 1950 haa 1955 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder fedde rewɓe naalankooɓe.Ansell heɓi njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele e kollirgol nate Ivoire yuɓɓinaaɗe to New York to Galle Carlebach e hitaande 1953.
Tuugnorgal
l8jsanyj7h979vennmglm2hnv6inyl6
167235
167234
2026-04-23T12:20:16Z
SUZYFATIMA
13856
167235
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Norah Marjorie Ansell''' (6 sulyee 1906 –1990) ko seppo Angalteer, ko ɓuri heewde e golle mum ko leɗɗe, ƴiye e njamndi.
== Nguurndam ==
Ansell jibinaa ko to Wiltshire, o ƴetti jaŋde kikiiɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, o woni e oon wuro ko ɓuri heewde e nguurndam makko, o hoɗi ko e nokku biyeteeɗo Edgbaston. O waɗii statuettes e busteeji pottital e geɗe keewɗe ko wayi no njamndi, leɗɗe e ƴiye. Ansell hollitii e Duɗal Naalankaagal Royal Glasgow e Akademi Royal to Londres e nder hitaande 1945 caggal ɗuum e Akademi Royal. Tuggi 1950 haa 1955 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder fedde rewɓe naalankooɓe.Ansell heɓi njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele e kollirgol nate Ivoire yuɓɓinaaɗe to New York to Galle Carlebach e hitaande 1953.
== Tuugnorgal ==
gynhz3jskenk4izmirygeec0xiwznfe
167236
167235
2026-04-23T12:24:18Z
SUZYFATIMA
13856
167236
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Norah Marjorie Ansell''' (6 sulyee 1906 –1990) ko seppo Angalteer, ko ɓuri heewde e golle mum ko leɗɗe, ƴiye e njamndi.
== Nguurndam ==
Ansell jibinaa ko to Wiltshire, o ƴetti jaŋde kikiiɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, o woni e oon wuro ko ɓuri heewde e nguurndam makko, o hoɗi ko e nokku biyeteeɗo Edgbaston. O waɗii statuettes e busteeji pottital e geɗe keewɗe ko wayi no njamndi, leɗɗe e ƴiye. Ansell hollitii e Duɗal Naalankaagal Royal Glasgow e Akademi Royal to Londres e nder hitaande 1945 caggal ɗuum e Akademi Royal. Tuggi 1950 haa 1955 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder fedde rewɓe naalankooɓe.Ansell heɓi njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele e kollirgol nate Ivoire yuɓɓinaaɗe to New York to Galle Carlebach e hitaande 1953.<ref name="SG0019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="BuckmanVol1">{{cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref><ref name="GMWaters">{{cite book|author=Grant M. Waters|publisher=Eastbourne Fine Art|year=1975|title=Dictionary of British Artists Working 1900–1950}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hlhv19nl093wdz6h3drufznziredycn
Vivien ap Rhys Pryce
0
40850
167237
2026-04-23T12:27:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Vivien Mary ap Rhys Pryce jibinaa ko ñalnde 1 noowammbar 1937. ap Rhys Pryce waɗii golle renndo mawɗe, ina heen ɓulli, kadi o waɗii medayuuji e kaɓirɗe. Ko o tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer. Nguurndam Foonnde Jardiin Rose, Nymans ap Rhys Pryce jibinaa ko to Woking to Surrey, tuggi 1955 haa 1957 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro e nder wuro Londres, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh e gardagol Eric Schilsky. E hitaande 1957..."
167237
wikitext
text/x-wiki
Vivien Mary ap Rhys Pryce jibinaa ko ñalnde 1 noowammbar 1937. ap Rhys Pryce waɗii golle renndo mawɗe, ina heen ɓulli, kadi o waɗii medayuuji e kaɓirɗe. Ko o tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
Nguurndam
Foonnde Jardiin Rose, Nymans
ap Rhys Pryce jibinaa ko to Woking to Surrey, tuggi 1955 haa 1957 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro e nder wuro Londres, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh e gardagol Eric Schilsky. E hitaande 1957 o heɓi bursi yah-ngartaa, njeenaaje goɗɗe njokki e hitaande 1961 e hitaande 1964 o heɓi njeenaari Feodora Gleichen ndi fedde laamɓe seppooɓe Angalteer rokki mo. ap Rhys Pryce wonti tergal fedde nde e hitaande 1965, o su6aa Fedde nde e hitaande 1972. E nder pucfcfingol kitaale 1960 ap Rhys Price jannginii naalankaagal to Dudal Ballet Elmhurst, caggal mum o joginoo posto jannginoowo to Dudal Karallaagal Twickenham hakkunde P7h900 e Works91 kolliraama e galleeji njulaagu keewɗi, teeŋti noon e Galle Jonathan Poole, kadi o meeɗii hollirde kadi e nder Akademi Laamɗo to Londres, to Duɗal Naalankaagal Laamɗo Glasgow, to Akademi Laamɗo Hirnaange Angalteer e wondude e New English Art Club.
ap Komisiyoŋaaji renndo Rhys Pryce ina mbaɗi diisnondiral ngam medayuuji dingiral e Trofeeji ina heen ngam 1969 John Player Ligue Cricket e Trophy Ligue Rugby Players No.6. Komisariyaaji renndo ɓurɗi mawnude ina njeyaa heen : ɓuuɓri Minoprio to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter e hitaande 1989 e ɓuuɓri Rose Garden to estaad Nymans to Sussex worgo. Musiyum leydi Nuwel Selannde Te Papa Tongarewa ina jogii kadi yeru golle makko.
Tuugnorgal
rs1mv0gknwhlt4uricqexnxcd5vqix5
167238
167237
2026-04-23T12:28:49Z
SUZYFATIMA
13856
167238
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vivien Mary ap Rhys Pryce jibinaa''' ko ñalnde 1 noowammbar 1937. ap Rhys Pryce waɗii golle renndo mawɗe, ina heen ɓulli, kadi o waɗii medayuuji e kaɓirɗe. Ko o tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
== Nguurndam ==
Foonnde Jardiin Rose, Nymans
ap Rhys Pryce jibinaa ko to Woking to Surrey, tuggi 1955 haa 1957 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro e nder wuro Londres, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh e gardagol Eric Schilsky. E hitaande 1957 o heɓi bursi yah-ngartaa, njeenaaje goɗɗe njokki e hitaande 1961 e hitaande 1964 o heɓi njeenaari Feodora Gleichen ndi fedde laamɓe seppooɓe Angalteer rokki mo. ap Rhys Pryce wonti tergal fedde nde e hitaande 1965, o su6aa Fedde nde e hitaande 1972. E nder pucfcfingol kitaale 1960 ap Rhys Price jannginii naalankaagal to Dudal Ballet Elmhurst, caggal mum o joginoo posto jannginoowo to Dudal Karallaagal Twickenham hakkunde P7h900 e Works91 kolliraama e galleeji njulaagu keewɗi, teeŋti noon e Galle Jonathan Poole, kadi o meeɗii hollirde kadi e nder Akademi Laamɗo to Londres, to Duɗal Naalankaagal Laamɗo Glasgow, to Akademi Laamɗo Hirnaange Angalteer e wondude e New English Art Club.
ap Komisiyoŋaaji renndo Rhys Pryce ina mbaɗi diisnondiral ngam medayuuji dingiral e Trofeeji ina heen ngam 1969 John Player Ligue Cricket e Trophy Ligue Rugby Players No.6. Komisariyaaji renndo ɓurɗi mawnude ina njeyaa heen : ɓuuɓri Minoprio to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter e hitaande 1989 e ɓuuɓri Rose Garden to estaad Nymans to Sussex worgo. Musiyum leydi Nuwel Selannde Te Papa Tongarewa ina jogii kadi yeru golle makko.
== Tuugnorgal ==
kmv75sraprd5nyv20epq6g4jvv2sqxm
167239
167238
2026-04-23T12:38:23Z
SUZYFATIMA
13856
167239
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vivien Mary ap Rhys Pryce jibinaa''' ko ñalnde 1 noowammbar 1937. ap Rhys Pryce waɗii golle renndo mawɗe, ina heen ɓulli, kadi o waɗii medayuuji e kaɓirɗe. Ko o tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
== Nguurndam ==
Foonnde Jardiin Rose, Nymans
ap Rhys Pryce jibinaa ko to Woking to Surrey, tuggi 1955 haa 1957 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro e nder wuro Londres, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh e gardagol Eric Schilsky. E hitaande 1957 o heɓi bursi yah-ngartaa, njeenaaje goɗɗe njokki e hitaande 1961 e hitaande 1964 o heɓi njeenaari Feodora Gleichen ndi fedde laamɓe seppooɓe Angalteer rokki mo. ap Rhys Pryce wonti tergal fedde nde e hitaande 1965, o su6aa Fedde nde e hitaande 1972. E nder pucfcfingol kitaale 1960 ap Rhys Price jannginii naalankaagal to Dudal Ballet Elmhurst, caggal mum o joginoo posto jannginoowo to Dudal Karallaagal Twickenham hakkunde P7h900 e Works91 kolliraama e galleeji njulaagu keewɗi, teeŋti noon e Galle Jonathan Poole, kadi o meeɗii hollirde kadi e nder Akademi Laamɗo to Londres, to Duɗal Naalankaagal Laamɗo Glasgow, to Akademi Laamɗo Hirnaange Angalteer e wondude e New English Art Club.
ap Komisiyoŋaaji renndo Rhys Pryce ina mbaɗi diisnondiral ngam medayuuji dingiral e Trofeeji ina heen ngam 1969 John Player Ligue Cricket e Trophy Ligue Rugby Players No.6. Komisariyaaji renndo ɓurɗi mawnude ina njeyaa heen : ɓuuɓri Minoprio to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter e hitaande 1989 e ɓuuɓri Rose Garden to estaad Nymans to Sussex worgo. Musiyum leydi Nuwel Selannde Te Papa Tongarewa ina jogii kadi yeru golle makko.<ref name="AWindsor">{{cite book|author=Alan Windsor|publisher=Ashgate|year=2003|title=British Sculptors of the Twentieth Century|isbn=1-85928-4566}}</ref><ref name="BuckmanVol1">{{cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref><ref name="Dolman1996">{{cite book|author=Bernard Dolman|title=Who's who in Art|url=https://books.google.com/books?id=98JPAAAAMAAJ|year=1996|publisher=Art Trade Press, Limited|isbn=978-0-900083-16-7|page=11}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dv31683wixav7illpe550xs2unp89bl
Felicity Askew
0
40851
167240
2026-04-23T12:40:44Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Felicity Katherine Sarah Askew (jibinaa ko 19 desaambar 1894) ko naalanke Angalteer, teskinɗo e nate mum e nate pucci. Nguurndam Askew jibinaa ko to Chelsea to Londres, to wuro John Bertram Askew e Frederika Luisa jibinaa ko to Dallas. Mawniiko ko Lietnaa-Kolonel. Joorji Dalas. O janngi ko e les njiimaandi Wiliyam Frank Kalderon, Maks Krus e Ernesto Bazzaro. Askew tabitinii hoore mum ko pentoowo e sehil e nder njamndi. Seppooji makko ko pucci e dingiral. O hollitii gol..."
167240
wikitext
text/x-wiki
Felicity Katherine Sarah Askew (jibinaa ko 19 desaambar 1894) ko naalanke Angalteer, teskinɗo e nate mum e nate pucci.
Nguurndam
Askew jibinaa ko to Chelsea to Londres, to wuro John Bertram Askew e Frederika Luisa jibinaa ko to Dallas. Mawniiko ko Lietnaa-Kolonel. Joorji Dalas. O janngi ko e les njiimaandi Wiliyam Frank Kalderon, Maks Krus e Ernesto Bazzaro. Askew tabitinii hoore mum ko pentoowo e sehil e nder njamndi. Seppooji makko ko pucci e dingiral. O hollitii golle makko to Londres, to Galle ñeeñal Walker to Liverpool e to Pari, haa arti noon e Salon des Artistes Francais e hitaande 1926. O hollitii kadi golle makko to Almaañ, Itali e Amerik. Golle makko ɓurɗe anndeede ko « Sehilaaɓe golle », fedde pucci njamndi mboɗeeri, ummoriinde e hitaande 1926. Duuɓi keewɗi Askew hoɗi ko to Newmarket to Suffolk, caggal ɗuum, e kitaale 1920, to Berwick upon Tweed. Gila Berwick, o hollitii e galleeji keewɗi to fuɗnaange-rewo Angalteer e Ecoppi.
Ina wayi no o woppi golle makko naalankaagal ngam ƴettude fijirde e kitaale 1950.
Tuugnorgal
onyg82937wftzdm5va99b1s1bhlorz1
167241
167240
2026-04-23T12:41:31Z
SUZYFATIMA
13856
167241
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Felicity Katherine Sarah Askew''' (jibinaa ko 19 desaambar 1894) ko naalanke Angalteer, teskinɗo e nate mum e nate pucci.
== Nguurndam ==
Askew jibinaa ko to Chelsea to Londres, to wuro John Bertram Askew e Frederika Luisa jibinaa ko to Dallas. Mawniiko ko Lietnaa-Kolonel. Joorji Dalas. O janngi ko e les njiimaandi Wiliyam Frank Kalderon, Maks Krus e Ernesto Bazzaro. Askew tabitinii hoore mum ko pentoowo e sehil e nder njamndi. Seppooji makko ko pucci e dingiral. O hollitii golle makko to Londres, to Galle ñeeñal Walker to Liverpool e to Pari, haa arti noon e Salon des Artistes Francais e hitaande 1926. O hollitii kadi golle makko to Almaañ, Itali e Amerik. Golle makko ɓurɗe anndeede ko « Sehilaaɓe golle », fedde pucci njamndi mboɗeeri, ummoriinde e hitaande 1926. Duuɓi keewɗi Askew hoɗi ko to Newmarket to Suffolk, caggal ɗuum, e kitaale 1920, to Berwick upon Tweed. Gila Berwick, o hollitii e galleeji keewɗi to fuɗnaange-rewo Angalteer e Ecoppi.
Ina wayi no o woppi golle makko naalankaagal ngam ƴettude fijirde e kitaale 1950.
== Tuugnorgal ==
h9tghchnease9v07mimx8ry3rooablc
167242
167241
2026-04-23T12:46:56Z
SUZYFATIMA
13856
167242
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Felicity Katherine Sarah Askew''' (jibinaa ko 19 desaambar 1894) ko naalanke Angalteer, teskinɗo e nate mum e nate pucci.
== Nguurndam ==
Askew jibinaa ko to Chelsea to Londres, to wuro John Bertram Askew e Frederika Luisa jibinaa ko to Dallas. Mawniiko ko Lietnaa-Kolonel. Joorji Dalas. O janngi ko e les njiimaandi Wiliyam Frank Kalderon, Maks Krus e Ernesto Bazzaro. Askew tabitinii hoore mum ko pentoowo e sehil e nder njamndi. Seppooji makko ko pucci e dingiral. O hollitii golle makko to Londres, to Galle ñeeñal Walker to Liverpool e to Pari, haa arti noon e Salon des Artistes Francais e hitaande 1926. O hollitii kadi golle makko to Almaañ, Itali e Amerik. Golle makko ɓurɗe anndeede ko « Sehilaaɓe golle », fedde pucci njamndi mboɗeeri, ummoriinde e hitaande 1926. Duuɓi keewɗi Askew hoɗi ko to Newmarket to Suffolk, caggal ɗuum, e kitaale 1920, to Berwick upon Tweed. Gila Berwick, o hollitii e galleeji keewɗi to fuɗnaange-rewo Angalteer e Ecoppi.
Ina wayi no o woppi golle makko naalankaagal ngam ƴettude fijirde e kitaale 1950.<ref>{{cite book|last1=Dolman|first1=Bernard|title=Who's Who in Art|date=1927|publisher=Art Trade Press|page=8|url=https://books.google.com/books?id=2I9mAAAAMAAJ&dq=Felicity+Katherine+Sarah+Askew&pg=PA8|access-date=20 May 2023|language=en}}</ref><ref name="Benezit">{{cite book|publisher=Editions Grund, Paris|year=2006|title=Benezit Dictionary of Artists Volume 1 A-Bedeschini|isbn=2-7000-3070-2}}</ref><ref name="suff">{{cite web|url=https://suffolkartists.co.uk/index.cgi?choice=painter&pid=4059|title=Askew, Felicity Katherine Sarah|website=Suffolk Artists|access-date=3 September 2021}}</ref><ref name="Mackay">{{cite book|author=James Mackay|publisher=Antique Collectors' Club|year=1977|title=The Dictionary of Western Sculptors in Bronze|isbn=0902028553}}</ref><ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
he7ba7g7pkl3bj7c0ra7294uf7y7cfz
167243
167242
2026-04-23T12:47:10Z
SUZYFATIMA
13856
167243
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Felicity Katherine Sarah Askew''' (jibinaa ko 19 desaambar 1894) ko naalanke Angalteer, teskinɗo e nate mum e nate pucci.
== Nguurndam ==
Askew jibinaa ko to Chelsea to Londres, to wuro John Bertram Askew e Frederika Luisa jibinaa ko to Dallas. Mawniiko ko Lietnaa-Kolonel. Joorji Dalas. O janngi ko e les njiimaandi Wiliyam Frank Kalderon, Maks Krus e Ernesto Bazzaro. Askew tabitinii hoore mum ko pentoowo e sehil e nder njamndi. Seppooji makko ko pucci e dingiral. O hollitii golle makko to Londres, to Galle ñeeñal Walker to Liverpool e to Pari, haa arti noon e Salon des Artistes Francais e hitaande 1926. O hollitii kadi golle makko to Almaañ, Itali e Amerik. Golle makko ɓurɗe anndeede ko « Sehilaaɓe golle », fedde pucci njamndi mboɗeeri, ummoriinde e hitaande 1926. Duuɓi keewɗi Askew hoɗi ko to Newmarket to Suffolk, caggal ɗuum, e kitaale 1920, to Berwick upon Tweed. Gila Berwick, o hollitii e galleeji keewɗi to fuɗnaange-rewo Angalteer e Ecoppi.
Ina wayi no o woppi golle makko naalankaagal ngam ƴettude fijirde e kitaale 1950.<ref>{{cite book|last1=Dolman|first1=Bernard|title=Who's Who in Art|date=1927|publisher=Art Trade Press|page=8|url=https://books.google.com/books?id=2I9mAAAAMAAJ&dq=Felicity+Katherine+Sarah+Askew&pg=PA8|access-date=20 May 2023|language=en}}</ref><ref name="Benezit">{{cite book|publisher=Editions Grund, Paris|year=2006|title=Benezit Dictionary of Artists Volume 1 A-Bedeschini|isbn=2-7000-3070-2}}</ref><ref name="suff">{{cite web|url=https://suffolkartists.co.uk/index.cgi?choice=painter&pid=4059|title=Askew, Felicity Katherine Sarah|website=Suffolk Artists|access-date=3 September 2021}}</ref><ref name="Mackay">{{cite book|author=James Mackay|publisher=Antique Collectors' Club|year=1977|title=The Dictionary of Western Sculptors in Bronze|isbn=0902028553}}</ref><ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
5yuxuhqyn20i5r2ohym0284adg0hx3a
Evelin Winifred Aston
0
40852
167244
2026-04-23T13:31:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Evelin Winifred Aston, caggal ɗuum Evelin Leigh (22 lewru Yarkomaa 1891 – 1975) ko naalanke Angalteernaajo ganndiraaɗo nate mum, kadi o pentii, o golliima e karallaagal keewngal. Nguurndam Aston jibinaa ko Birmingham to Angalteer, omo jeyaa e ɓiɓɓe nayo mahoowo galle nokku oo e debbo mum. Caggal jaŋde makko keeriinde Aston janngi naalankaagal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham ɗo jannginooɓe makko ngoni Bernard Fleetwood-Walker e William Bloy..."
167244
wikitext
text/x-wiki
Evelin Winifred Aston, caggal ɗuum Evelin Leigh (22 lewru Yarkomaa 1891 – 1975) ko naalanke Angalteernaajo ganndiraaɗo nate mum, kadi o pentii, o golliima e karallaagal keewngal.
Nguurndam
Aston jibinaa ko Birmingham to Angalteer, omo jeyaa e ɓiɓɓe nayo mahoowo galle nokku oo e debbo mum. Caggal jaŋde makko keeriinde Aston janngi naalankaagal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham ɗo jannginooɓe makko ngoni Bernard Fleetwood-Walker e William Bloyne. E kitaale 1920, Aston jannginii modeling e nder duɗal sukaaɓe wumɓe to Birmingham, omo jokki e waɗde naalankaagal makko. O hollitii golle makko to Salon Paris, e Akademi Laamɗo Ecoppi e hitaande 1934, e Fedde Naalankooɓe Rewɓe e nder kitaale 1930 fof e kadi e Fedde Naalankooɓe Laamɗo Birmingham. Aston ko keewɗo hollirde e, e suɓaade tergal e, fedde ñeeñal Birmingham. Koolol makko to Salon Paris, hono seppo wiyeteengo The Adoration, teeŋtinaama e jaayɗe naalankaagal Farayse keewɗe. Ko o golloowo e naalankaagal haa e kitaale 1950, Aston jokki e hoɗde e wuro Birmingham e nder nguurndam makko fof, ko ɓuri heewde ko e diiwaan Erdington wuro ngoo.
Tuugnorgal
48g9vk82inz3kkcqnduri76xu8scp0o
167245
167244
2026-04-23T13:33:28Z
SUZYFATIMA
13856
167245
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Evelin Winifred Aston''', caggal ɗuum Evelin Leigh (22 lewru Yarkomaa 1891 – 1975) ko naalanke Angalteernaajo ganndiraaɗo nate mum, kadi o pentii, o golliima e karallaagal keewngal.
== Nguurndam ==
Aston jibinaa ko Birmingham to Angalteer, omo jeyaa e ɓiɓɓe nayo mahoowo galle nokku oo e debbo mum. Caggal jaŋde makko keeriinde Aston janngi naalankaagal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham ɗo jannginooɓe makko ngoni Bernard Fleetwood-Walker e William Bloyne. E kitaale 1920, Aston jannginii modeling e nder duɗal sukaaɓe wumɓe to Birmingham, omo jokki e waɗde naalankaagal makko. O hollitii golle makko to Salon Paris, e Akademi Laamɗo Ecoppi e hitaande 1934, e Fedde Naalankooɓe Rewɓe e nder kitaale 1930 fof e kadi e Fedde Naalankooɓe Laamɗo Birmingham. Aston ko keewɗo hollirde e, e suɓaade tergal e, fedde ñeeñal Birmingham. Koolol makko to Salon Paris, hono seppo wiyeteengo The Adoration, teeŋtinaama e jaayɗe naalankaagal Farayse keewɗe. Ko o golloowo e naalankaagal haa e kitaale 1950, Aston jokki e hoɗde e wuro Birmingham e nder nguurndam makko fof, ko ɓuri heewde ko e diiwaan Erdington wuro ngoo.
== Tuugnorgal ==
c27inl6qp9pu6lmmb59d8hftjcr403p
167246
167245
2026-04-23T13:36:24Z
SUZYFATIMA
13856
167246
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Evelin Winifred Aston''', caggal ɗuum Evelin Leigh (22 lewru Yarkomaa 1891 – 1975) ko naalanke Angalteernaajo ganndiraaɗo nate mum, kadi o pentii, o golliima e karallaagal keewngal.
== Nguurndam ==
Aston jibinaa ko Birmingham to Angalteer, omo jeyaa e ɓiɓɓe nayo mahoowo galle nokku oo e debbo mum. Caggal jaŋde makko keeriinde Aston janngi naalankaagal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham ɗo jannginooɓe makko ngoni Bernard Fleetwood-Walker e William Bloyne. E kitaale 1920, Aston jannginii modeling e nder duɗal sukaaɓe wumɓe to Birmingham, omo jokki e waɗde naalankaagal makko. O hollitii golle makko to Salon Paris, e Akademi Laamɗo Ecoppi e hitaande 1934, e Fedde Naalankooɓe Rewɓe e nder kitaale 1930 fof e kadi e Fedde Naalankooɓe Laamɗo Birmingham. Aston ko keewɗo hollirde e, e suɓaade tergal e, fedde ñeeñal Birmingham. Koolol makko to Salon Paris, hono seppo wiyeteengo The Adoration, teeŋtinaama e jaayɗe naalankaagal Farayse keewɗe. Ko o golloowo e naalankaagal haa e kitaale 1950, Aston jokki e hoɗde e wuro Birmingham e nder nguurndam makko fof, ko ɓuri heewde ko e diiwaan Erdington wuro ngoo.<ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="MappingEWA">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1204814417|title=Evelin Winifred Aston|year=2011|accessdate=25 May 2020|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314110303/https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1204814417|url-status=dead}}</ref><ref name="BuckmanVol1">{{cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6o3drg1s6637x74by3yhtgnc5xym82h
167251
167246
2026-04-23T14:00:09Z
Fulani215
7983
/* Himobe */fixed typo
167251
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Evelin Winifred Aston''', caggal ɗuum Evelin Leigh (22 lewru Yarkomaa 1891 – 1975) ko naalanke Angalteernaajo ganndiraaɗo nate mum, kadi o pentii, o golliima e karallaagal keewngal.
== Nguurndam ==
Aston jibinaa ko Birmingham to Angalteer, omo jeyaa e ɓiɓɓe nayo mahoowo galle nokku oo e debbo mum. Caggal jaŋde makko keeriinde Aston janngi naalankaagal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham ɗo jannginooɓe makko ngoni Bernard Fleetwood-Walker e William Bloyne. E kitaale 1920, Aston jannginii modeling e nder duɗal sukaaɓe wumɓe to Birmingham, omo jokki e waɗde naalankaagal makko. O hollitii golle makko to Salon Paris, e Akademi Laamɗo Ecoppi e hitaande 1934, e Fedde Naalankooɓe Rewɓe e nder kitaale 1930 fof e kadi e Fedde Naalankooɓe Laamɗo Birmingham. Aston ko keewɗo hollirde e, e suɓaade tergal e, fedde ñeeñal Birmingham. Koolol makko to Salon Paris, hono seppo wiyeteengo The Adoration, teeŋtinaama e jaayɗe naalankaagal Farayse keewɗe. Ko o golloowo e naalankaagal haa e kitaale 1950, Aston jokki e hoɗde e wuro Birmingham e nder nguurndam makko fof, ko ɓuri heewde ko e diiwaan Erdington wuro ngoo.<ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="MappingEWA">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1204814417|title=Evelin Winifred Aston|year=2011|accessdate=25 May 2020|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314110303/https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1204814417|url-status=dead}}</ref><ref name="BuckmanVol1">{{cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref>
== Himobe==
<references />
7lbmv8gop64ejdbojkafi1581t1x3t2
Benita Armstrong
0
40853
167247
2026-04-23T13:39:03Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Benita Eleanora Armstrong, jibinaaɗo Benita Jaeger caggal mum Lady Strauss, (1907-2004) ko sehil Biritaan ganndiraaɗo golle mum njamndi mboɗeeri. Nguurndam Armstrong jibinaa ko e galle yahuud en to Almaañ, o ummii o fayi Londres e hitaande 1926. To Londres o hoɗi ko e suudu dowri to Charlotte Street, duuɓi keewɗi omo jokkondiri e Clive Bell. Caggal nde ndeen jokkondiral joofi o hawri, e hitaande 1932, o resi naalanke Angalteernaajo biyeteeɗo John Armstrong. Beni..."
167247
wikitext
text/x-wiki
Benita Eleanora Armstrong, jibinaaɗo Benita Jaeger caggal mum Lady Strauss, (1907-2004) ko sehil Biritaan ganndiraaɗo golle mum njamndi mboɗeeri.
Nguurndam
Armstrong jibinaa ko e galle yahuud en to Almaañ, o ummii o fayi Londres e hitaande 1926. To Londres o hoɗi ko e suudu dowri to Charlotte Street, duuɓi keewɗi omo jokkondiri e Clive Bell. Caggal nde ndeen jokkondiral joofi o hawri, e hitaande 1932, o resi naalanke Angalteernaajo biyeteeɗo John Armstrong. Benita Armstrong janngii e les njiimaandi sehil Vienne biyeteeɗo Georg Ehrlich, o heewnoo tawtoreede koolol pelle to Londres e nokkuuji goɗɗi kadi omo heewi jogaade golle naatɗe e koolol dabbunde Royal Academy. Koolol gootol golle makko yuɓɓinaama to Drian Galleries to Londres e hitaande 1981. Kanko e Armstrong ɓe ceerti, haa o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo e George Strauss, gooto e politik lannda Labour, mo o resi caggal maayde debbo Strauss gadano biyeteeɗo Patricia e hitaande 1987.
Tuugnorgal
6o15ytc9otd01ckzz4kt8zwucat7ka5
167248
167247
2026-04-23T13:40:40Z
SUZYFATIMA
13856
167248
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Benita Eleanora Armstrong''', jibinaaɗo Benita Jaeger caggal mum Lady Strauss, (1907-2004) ko sehil Biritaan ganndiraaɗo golle mum njamndi mboɗeeri.
== Nguurndam ==
Armstrong jibinaa ko e galle yahuud en to Almaañ, o ummii o fayi Londres e hitaande 1926. To Londres o hoɗi ko e suudu dowri to Charlotte Street, duuɓi keewɗi omo jokkondiri e Clive Bell. Caggal nde ndeen jokkondiral joofi o hawri, e hitaande 1932, o resi naalanke Angalteernaajo biyeteeɗo John Armstrong. Benita Armstrong janngii e les njiimaandi sehil Vienne biyeteeɗo Georg Ehrlich, o heewnoo tawtoreede koolol pelle to Londres e nokkuuji goɗɗi kadi omo heewi jogaade golle naatɗe e koolol dabbunde Royal Academy. Koolol gootol golle makko yuɓɓinaama to Drian Galleries to Londres e hitaande 1981. Kanko e Armstrong ɓe ceerti, haa o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo e George Strauss, gooto e politik lannda Labour, mo o resi caggal maayde debbo Strauss gadano biyeteeɗo Patricia e hitaande 1987.
== Tuugnorgal ==
t0zaz7iup9888fv0vuw9i8hrkwrplo4
167249
167248
2026-04-23T13:46:43Z
SUZYFATIMA
13856
167249
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Benita Eleanora Armstrong''', jibinaaɗo Benita Jaeger caggal mum Lady Strauss, (1907-2004) ko sehil Biritaan ganndiraaɗo golle mum njamndi mboɗeeri.
== Nguurndam ==
Armstrong jibinaa ko e galle yahuud en to Almaañ, o ummii o fayi Londres e hitaande 1926. To Londres o hoɗi ko e suudu dowri to Charlotte Street, duuɓi keewɗi omo jokkondiri e Clive Bell. Caggal nde ndeen jokkondiral joofi o hawri, e hitaande 1932, o resi naalanke Angalteernaajo biyeteeɗo John Armstrong. Benita Armstrong janngii e les njiimaandi sehil Vienne biyeteeɗo Georg Ehrlich, o heewnoo tawtoreede koolol pelle to Londres e nokkuuji goɗɗi kadi omo heewi jogaade golle naatɗe e koolol dabbunde Royal Academy. Koolol gootol golle makko yuɓɓinaama to Drian Galleries to Londres e hitaande 1981. Kanko e Armstrong ɓe ceerti, haa o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo e George Strauss, gooto e politik lannda Labour, mo o resi caggal maayde debbo Strauss gadano biyeteeɗo Patricia e hitaande 1987.<ref name="Lambirth">{{cite book|author=Andrew Lambirth|publisher=Philip Wilson Publishers|year=2009|title=John Armstrong The Paintings|isbn=9780856676680}}</ref><ref name="Spalding">{{cite book|author=[[Frances Spalding]]|publisher=Antique Collectors' Club|year=1990|title=20th Century Painters and Sculptors|isbn=1-85149-106-6}}</ref><ref name="AWindsor">{{cite book|author=Alan Windsor|publisher=Routledge|year=2003|title=British Sculptors of the Twentieth Century|isbn=1-85928-4566}}</ref><ref name="TDalyell">{{cite web|author=[[Tam Dalyell]]|url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituary-lord-strauss-1490546.html|title=Obituary: Lord Strauss|date=9 June 1993|accessdate=18 September 2019|work=[[The Independent]]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ma1m7z4qha2p8ojcygo0eh8ocp96zur
167250
167249
2026-04-23T13:58:48Z
Fulani215
7983
/* Himobe */fixed typo
167250
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Benita Eleanora Armstrong''', jibinaaɗo Benita Jaeger caggal mum Lady Strauss, (1907-2004) ko sehil Biritaan ganndiraaɗo golle mum njamndi mboɗeeri.
== Nguurndam ==
Armstrong jibinaa ko e galle yahuud en to Almaañ, o ummii o fayi Londres e hitaande 1926. To Londres o hoɗi ko e suudu dowri to Charlotte Street, duuɓi keewɗi omo jokkondiri e Clive Bell. Caggal nde ndeen jokkondiral joofi o hawri, e hitaande 1932, o resi naalanke Angalteernaajo biyeteeɗo John Armstrong. Benita Armstrong janngii e les njiimaandi sehil Vienne biyeteeɗo Georg Ehrlich, o heewnoo tawtoreede koolol pelle to Londres e nokkuuji goɗɗi kadi omo heewi jogaade golle naatɗe e koolol dabbunde Royal Academy. Koolol gootol golle makko yuɓɓinaama to Drian Galleries to Londres e hitaande 1981. Kanko e Armstrong ɓe ceerti, haa o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo e George Strauss, gooto e politik lannda Labour, mo o resi caggal maayde debbo Strauss gadano biyeteeɗo Patricia e hitaande 1987.<ref name="Lambirth">{{cite book|author=Andrew Lambirth|publisher=Philip Wilson Publishers|year=2009|title=John Armstrong The Paintings|isbn=9780856676680}}</ref><ref name="Spalding">{{cite book|author=[[Frances Spalding]]|publisher=Antique Collectors' Club|year=1990|title=20th Century Painters and Sculptors|isbn=1-85149-106-6}}</ref><ref name="AWindsor">{{cite book|author=Alan Windsor|publisher=Routledge|year=2003|title=British Sculptors of the Twentieth Century|isbn=1-85928-4566}}</ref><ref name="TDalyell">{{cite web|author=[[Tam Dalyell]]|url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituary-lord-strauss-1490546.html|title=Obituary: Lord Strauss|date=9 June 1993|accessdate=18 September 2019|work=[[The Independent]]}}</ref>
== Himobe==
<references />
2s8ng0gm592khmabcxn3r8maf0ayvqq
Li Lili
0
40854
167252
2026-04-23T15:08:46Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Li Lili (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin". Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to You..."
167252
wikitext
text/x-wiki
Li Lili (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.
Nguurndam
Li Lili e kitaale 1930
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
nthqf5hvp9ww3jh9lu24o2myagy292q
167253
167252
2026-04-23T15:10:35Z
Ilya Discuss
10103
167253
wikitext
text/x-wiki
Li Lili (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.
Nguurndam
Li Lili e kitaale 1930
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
Filmography
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
References
16tk6b2lvtiatnin2j9ovzb40eyn0xm
167254
167253
2026-04-23T15:11:26Z
Ilya Discuss
10103
167254
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Li Lili (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.
Nguurndam
Li Lili e kitaale 1930
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
Filmography
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
References
6vit5b5dg73ffghctgnsok3ykvhpfi2
167255
167254
2026-04-23T15:13:58Z
Ilya Discuss
10103
167255
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lili''' (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.
== Nguurndam ==
== Li Lili e kitaale 1930 ==
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
== Filmography ==
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
== Tuugnorgal ==
6k0ge7htoakpsek0y71w90gqb8blzhk
167256
167255
2026-04-23T15:15:22Z
Ilya Discuss
10103
167256
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lili''' (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".<ref name="Duan">Elaine Duan, [http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358.htm Top 10 legendary Chinese women in the 1930s: Li Lili], China.org.cn, 2011-08-15. Retrieved 2012-05-06.</ref><ref>{{cite book|last1=Xiao|first1=Zhiwei|last2=Zhang|first2=Yingjin|title=Encyclopedia of Chinese Film|url=https://books.google.com/books?id=XAeGAgAAQBAJ&pg=PA219|page=219|year=2002|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-74554-8}}</ref>
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.
== Nguurndam ==
== Li Lili e kitaale 1930 ==
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
== Filmography ==
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
== Tuugnorgal ==
1aid3t7sqk2kgdek67by3t98ug0zsv7
167257
167256
2026-04-23T15:16:41Z
Ilya Discuss
10103
167257
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lili''' (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".<ref name="Duan">Elaine Duan, [http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358.htm Top 10 legendary Chinese women in the 1930s: Li Lili], China.org.cn, 2011-08-15. Retrieved 2012-05-06.</ref><ref>{{cite book|last1=Xiao|first1=Zhiwei|last2=Zhang|first2=Yingjin|title=Encyclopedia of Chinese Film|url=https://books.google.com/books?id=XAeGAgAAQBAJ&pg=PA219|page=219|year=2002|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-74554-8}}</ref>
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.<ref>{{Cite web|last=Rea|first=Christopher|date=1932-11-07|title=Volcanic Passions 火山情血 (1932)|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/volcanic-passions-1932/|access-date=2022-11-07|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>Chinese Film Classics YouTube playlist: https://www.youtube.com/playlist?list=PLhA05Qf-09xBaz_t_ynYbyZ-Porcj7bui</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-04-26|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-07-29|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam ==
== Li Lili e kitaale 1930 ==
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili.
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
== Filmography ==
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
== Tuugnorgal ==
2x288b2xlnvgcpqp47ku6invoapqa9l
167258
167257
2026-04-23T15:19:05Z
Ilya Discuss
10103
167258
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lili''' (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".<ref name="Duan">Elaine Duan, [http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358.htm Top 10 legendary Chinese women in the 1930s: Li Lili], China.org.cn, 2011-08-15. Retrieved 2012-05-06.</ref><ref>{{cite book|last1=Xiao|first1=Zhiwei|last2=Zhang|first2=Yingjin|title=Encyclopedia of Chinese Film|url=https://books.google.com/books?id=XAeGAgAAQBAJ&pg=PA219|page=219|year=2002|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-74554-8}}</ref>
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.<ref>{{Cite web|last=Rea|first=Christopher|date=1932-11-07|title=Volcanic Passions 火山情血 (1932)|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/volcanic-passions-1932/|access-date=2022-11-07|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>Chinese Film Classics YouTube playlist: https://www.youtube.com/playlist?list=PLhA05Qf-09xBaz_t_ynYbyZ-Porcj7bui</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-04-26|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-07-29|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam ==
== Li Lili e kitaale 1930 ==
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili..<ref>{{cite web|title=Top 10 legendary Chinese women in the 1930s|url=http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358_2.htm|publisher=china.org.cn|accessdate=2014-02-26|author=Elaine Duan|date=2011-08-15}}</ref><ref>* {{cite book|title=Cinema and Urban Culture in Shanghai, 1922-1943|url=https://books.google.com/books?id=vD6I4hP4CDMC&pg=PA146|first1=Yingjin|last1=Zhang|publisher=Stanford University Press|year=1999|isbn=9780804735728|page=146}}</ref><ref name="interview">{{cite web|url=http://shanghai.cultural-china.com/html/Arts---Culture/Film/People/200810/16-262.html|title=Silent Film Star Li Lili: a TV interview|date=2004-08-21|publisher=English translation by Chinese Mirror|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121020151422/http://shanghai.cultural-china.com/html/Arts---Culture/Film/People/200810/16-262.html|archivedate=2012-10-20|url-status=dead}}</ref><ref name="women" />
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
== Filmography ==
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
== Tuugnorgal ==
fohzlyuvp7ssx7xfqjdwrqd4rj8htxo
167259
167258
2026-04-23T15:21:08Z
Ilya Discuss
10103
167259
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lili''' (sinuwaa : 黎莉莉 ; 2 suwee 1915 – 7 ut 2005) ko fijoowo filmuuji e jimoowo Sinuwaa. Filmuuji makko Playthings, Laawol mawngol e Henndu e keerol ko filmuuji ɓurɗi lollude e kitaale 1930 e 1940 O wonnoo ko sahaa e sahaa fof ina wiyee "Mae West mo Siin".<ref name="Duan">Elaine Duan, [http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358.htm Top 10 legendary Chinese women in the 1930s: Li Lili], China.org.cn, 2011-08-15. Retrieved 2012-05-06.</ref><ref>{{cite book|last1=Xiao|first1=Zhiwei|last2=Zhang|first2=Yingjin|title=Encyclopedia of Chinese Film|url=https://books.google.com/books?id=XAeGAgAAQBAJ&pg=PA219|page=219|year=2002|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-74554-8}}</ref>
Filmuuji makko « Giɗli ɓuuɓɗi » (1932), Pijirlooji (Pijirlooji tokoosi) (1933), Fajiri (1933), Laamɗo debbo fijooji (1934), e Laawol mawngol (Laawol mawngol) (1934) ina tawee e ɗemngal Engele to Youtube.<ref>{{Cite web|last=Rea|first=Christopher|date=1932-11-07|title=Volcanic Passions 火山情血 (1932)|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/volcanic-passions-1932/|access-date=2022-11-07|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>Chinese Film Classics YouTube playlist: https://www.youtube.com/playlist?list=PLhA05Qf-09xBaz_t_ynYbyZ-Porcj7bui</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-04-26|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-22|title=Li Lili 黎莉莉|url=https://chinesefilmclassics.sites.olt.ubc.ca/li-lili-黎莉莉/|access-date=2021-07-29|website=Chinese Film Classics|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam ==
== Li Lili e kitaale 1930 ==
Li jibinaa ko Qian Zhenzhen (e ɗemngal Sinuwaa : 钱蓁蓁) to Pekin, hitaande 1915. Baaba makko, hono Qian Zhuangfei, ko golloowo sirlu lolluɗo, jeyaaɗo e lannda kominist Siin. E hitaande 1927, o ummii o fayi Shanghai, ɗo baaba makko hirjini mo ngam naatde e fedde jimɗi e jimɗi Siin, caggal ɗuum o innitiraa fedde jimɗi e jimɗi lewru jaayndu. Li Jinhui, ko kañum wonnoo gardiiɗo fedde nde, o ƴetti mo, o waɗti ɗum ɓiyiiko debbo laamɗo, o wayli innde makko o waɗti ɗum Li Lili..<ref>{{cite web|title=Top 10 legendary Chinese women in the 1930s|url=http://www.china.org.cn/wap/2011-08/15/content_23371358_2.htm|publisher=china.org.cn|accessdate=2014-02-26|author=Elaine Duan|date=2011-08-15}}</ref><ref>* {{cite book|title=Cinema and Urban Culture in Shanghai, 1922-1943|url=https://books.google.com/books?id=vD6I4hP4CDMC&pg=PA146|first1=Yingjin|last1=Zhang|publisher=Stanford University Press|year=1999|isbn=9780804735728|page=146}}</ref><ref name="interview">{{cite web|url=http://shanghai.cultural-china.com/html/Arts---Culture/Film/People/200810/16-262.html|title=Silent Film Star Li Lili: a TV interview|date=2004-08-21|publisher=English translation by Chinese Mirror|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121020151422/http://shanghai.cultural-china.com/html/Arts---Culture/Film/People/200810/16-262.html|archivedate=2012-10-20|url-status=dead}}</ref><ref name="women" />
Fedde nde ina yiɗaa no feewi e kitaale 1920 Shanghai. Li Lili, Wang Renmei, Xue Lingxian e Hu Jia (胡笳) ina nganndiraa « Diwaaji nay » (四大天王) Lewru Jaayndu. Caggal nde fedde nde hawri e fedde filmuuji Lianhua e hitaande 1931, Li wonti fijoowo. O holli filmo Sun Yu biyeteeɗo Loving Blood of the Volcano e hitaande 1932, o waɗnoo e nder geec Sud e jimɗi keewɗi, ko ɗum addani Li fiyde haa o waawi. Ndeen kanko e Wang Renmei ɓe mbaɗdii golle e nder jimɗi binndaaɗi e lefol banaana.<ref>{{Cite book|last=Rea|first=Christopher|title=Chinese Film Classics, 1922-1949|publisher=Columbia University Press|year=2021|location=New York|pages=ch. 3}}</ref><ref>{{cite book|last=Michael G. Chang (Yingjin Zhang)|title=Cinema and Urban Culture in Shanghai, 1922-1943|year=1999|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-3188-8|pages=148–9}}</ref><ref>[http://www.china.org.cn/top10/2011-04/27/content_22447901_3.htm Top 10 women of old Shanghai: Li Lili], China.org.cn. Retrieved 2012-05-06.</ref>
Li Lili e Chen Yen-yen e hitaande 1934 ‘Laawol mawngol’.
Sun Yu winndi defte Queen of Sports e The Big Road ngam o waɗa heen hoodere, o dañii yimɓe heewɓe e natal makko ɓuuɓngal e semmbe, o heɓi innde "Sweet Big Sister". Daybreak Sun Yu (1933) ina jeyaa e otooji makko koode gadani. Magazines ina ciftora mo wonde omo yiɗi jimɗi e defte. Tuggude hitaande 1935 haa 1937, o waɗii filmuuji goɗɗi jeetati e sosiyetee filmuuji Lianhua.
Li Lili, wondude e Wang Renmei e Xu Lai, wonnooɓe e gollodiiɓe mum to Bright Moon Troupe, ko kamɓe ngoni koode gadane hollirde mbaydi « suka debbo leydi » jom semmbe, celluɗo, jom njurum, wonti gooto e yimɓe ɓurɓe lollude e sinemaa Siin, caggal ɗuum cinema Ho inheri.
Caggal nde wolde hakkunde makko e Japon fuɗɗii e hitaande 1937, o naati e suudu filmuuji Siin to Chongqing, laamorgo leydi Siin e sahaa wolde. Ko ɗoon o hawri e Luo Jingyu, gardiiɗo section, o wonti gardiiɗo suudu nduu, o resi ɗum. E hitaande 1939, o waɗi filmo Aljanna duunde yaayaaɓe Cai Chusheng to Hong Kong ; ko hitte goɗɗe. Nde o arti Chongqing, o waɗii filmo goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi, biyeteeɗo Storm on the Border, mo o yetti no feewi
Li yahiino Amerik e hitaande 1946, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to Amerik to Washington, ɗemngal e jimɗi to New York, o janngi make-up to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. O teskiima kadi waɗde filmuuji to Hollywood
O arti Siin, o woni e waɗde fijirde to suudu fijirde to Beijing. E hitaande 1955, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde filmuuji to Beijing, caggal ɗuum o janngini to fannu fijirde. Ɓiyiiko biyeteeɗo Luo Dan, resii ɓiɗɗo debbo marsandiis Ye Jianying ; Ye wonti hooreejo leydi Siin e darorɗe kitaale 1970
E nder wolde pinal, Li e jom suudu mum Luo Jingyu, ñaawee, torlee e yamiroore debbo Mao biyeteeɗo Jiang Qing. Li waɗiino e makko, kadi ɓuri mo, e filmuuji ko wayi no Blood on Wolf Mountain. Li caggal ɗuum wiyi ɓesngu mum wonde o saliima ñiŋde hay gooto.
E hitaande 1991, o rokkaama "Special Honor Award" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge ñeeñal.
E joofnirde nguurndam makko, Li Lili woni hoodere filmo Siin gadane guurnde gila e jamaanu silki. O maayi ko e rafi ɓernde to opitaal Xuanwu, to Pekin ñalnde 7 ut 2005, omo yahra e duuɓi 90.
== Filmography ==
Li Lili in the 1934 film Queen of Sports
Year English title Original title Role Notes
1926 A Hero Hidden in Yanshan Mountain 燕山俠隱 Ma Muying Lost
1931 A Spray of Plum Blossoms 一剪梅 Piano player uncredited
Two Stars 銀漢雙星
1932 Poetry Written on the Banana Leaf 芭蕉葉上詩 Lost
Volcanic Passions 火山情血
1933 Daybreak 天明 Ling Ling
Little Toys 小玩意 Zhu'er
1934 Queen of Sports 體育皇后 Lin Ying
The Big Road 大路
1935 National Customs 國風 Zhang Tao
An Abandoned Woman 秋扇明燈
1936 Return to Nature 到自然去
Bloodshed on Wolf Mountain 狼山喋血記
1937 Lianhua Symphony 聯華交響曲 Segment 6: "Ghost" (鬼)
The Lost Pearl 人海遺珠
So Busy 如此繁華
Vistas of Art 藝海風光 Part 3: "Song & Dance Class" (歌舞班)
1938 Fight to the Last 熱血忠魂
1939 Orphan Island Paradise 孤島天堂
1940 Storm on the Border 塞上風雲 Jin Hua'er
1944 Undaunted Land 氣壯山河 Ma Fengqi
Blood on the Cherry Blossoms 血濺櫻花
1954 Capture by Stratagem Mount Hua 智取華山
1963 Fen River Flows On 汾水長流 Assistant director
== Tuugnorgal ==
qppr7nl5jvwgxmv1tbpf872kar20ltm
Li Lingyu
0
40855
167260
2026-04-23T15:25:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Li Lingyu (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa. Nguurndam Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun. E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21. Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o wa..."
167260
wikitext
text/x-wiki
Li Lingyu (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.
Nguurndam
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
Filmogaraafi
Filmuuji
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange[1]
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
Teleeji
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
Tuugnorgal
gk324s0l2jg5neiwjneewtsadkyez6g
167261
167260
2026-04-23T15:28:20Z
Ilya Discuss
10103
167261
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Li Lingyu (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.
Nguurndam
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
Filmogaraafi
Filmuuji
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange[1]
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
Teleeji
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
Tuugnorgal
2pmdbou4z44o2u8jbc1sz15lecm68mj
167267
167261
2026-04-23T15:39:23Z
Ilya Discuss
10103
167267
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Li Lingyu (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.
== Nguurndam ==
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
== Teleeji ==
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
== Tuugnorgal ==
nt95ctnez2cba2aalwtyemb1nx9qeqh
167268
167267
2026-04-23T15:42:51Z
Ilya Discuss
10103
167268
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lingyu''' (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.
== Nguurndam ==
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
== Teleeji ==
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
== Tuugnorgal ==
5cqc6fxoemxlnal6j5rymuxl13nvaa1
167271
167268
2026-04-23T15:44:09Z
Ilya Discuss
10103
167271
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lingyu''' (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.<ref name="women">[http://www.womenofchina.cn/Profiles/Celebrities/13254.jsp Sweet Song Queen Li Lingyu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080508225358/http://www.womenofchina.cn/Profiles/Celebrities/13254.jsp|date=8 May 2008}}, 18 January 2007, All-China Women's Federation</ref>
== Nguurndam ==
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
== Teleeji ==
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
== Tuugnorgal ==
d33cjku8xlhplllc73kzmu5e5qquvqw
167272
167271
2026-04-23T15:45:37Z
Ilya Discuss
10103
167272
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Li Lingyu''' (jibinaa ko 9 abriil 1963 to Shanghai) ko jimoowo e fijoowo Sinuwaa.<ref name="women">[http://www.womenofchina.cn/Profiles/Celebrities/13254.jsp Sweet Song Queen Li Lingyu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080508225358/http://www.womenofchina.cn/Profiles/Celebrities/13254.jsp|date=8 May 2008}}, 18 January 2007, All-China Women's Federation</ref>
== Nguurndam ==
Li jibinaa ko to Shanghai e hitaande 1963. Ko o almuudo jimoowo tedduɗo biyeteeɗo Wang Kun.<ref>[http://ent.sina.com.cn/s/m/p/2005-12-24/1244939572.html Li Lingyu employed as part-time professor], Sina Corp.com, 24 December 2005 {{in lang|zh}}</ref><ref name="women2" />
E hitaande 1980, o naati e sosiyetee opera Yue mo bannge boɗeejo Pekin, omo waɗa opera Yue. E hitaande 1984, o naati e fedde jimɗi e jimɗi fuɗnaange Siin. Ko ɗoon o hawri e gorko makko gadano, o resi ɗum omo yahra e duuɓi 21.
Darnde makko adannde e teleeji ko e hitaande 1986, o waɗti waɗde filmo Journey to the West. O yaltini albom makko gadano ko e hitaande 1987, wiyeteende Sweet Song Queen.
E hitaande 1993, o ummii o fayi Japon, tawi heen geɗal ko caɗeele dewgal, o golliima toon duuɓi ɗiɗi, o woniino yeewtere MTV Japon.
Li eggini Kanadaa e hitaande 1995, o resi gardiiɗo njulaagu Kanadaa e hitaande 1997, o jibini ɓiɗɗo gorko e hitaande 2000.
E hitaande 2005, o toɗɗaa jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jokkondire to Kaliforni. O arti kadi e yimde e ballal miliyoŋ RMB ngam albom makko Beauty Chant mo o heɓi nafoore.
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
1988 : Jaambaaro sirlu hono Wu Qi / Ning Ning
1988: Koyngal Mansions boɗeeji ko miñi am debbo tataɓo
1989 : Debbo Outlaw woni jimoowo
1990 : Ñaawoore nayaɓere nde laaɓaani, hono Sun Chunni
2005: Nguurndam (film 3-D) e nder Yu laamɗo naange
2010 : Ko Fang Hui woni e mum
2012 : Harpoon woni Laura
2016: Nde min ngonnoo sukaaɓe hono Fang Ziyun
2018 : Ngonka potal hono Li Xuehui
2019: Pegasus ko Zhu Chunjuan
== Teleeji ==
1986: Jaɓɓungal to Hirnaange hono Yu Tu / Laamɗo debbo Jade Rabbit
1992: Haalaaji ummoraade e Yiilirde Ngenndiire hono Fei Lili
1993 : Saal jimɗi e jimɗi Haima ko hoɗorde sehilaagal feeñde
1994: Family temporaire ko sehilaagal hoɗɓe feeñde
2002 : Li Cui Lian II mo nganndu-ɗaa ko Yan Guifei
2004 : Xiaozhuang Mishi woni debbo laamɗo
2012: Sukaaɓe ɓe mi meeɗaa ƴattaade ko Liang Yiyun
2013 : Debbo konu ina wiyee Ming Kexin
2014 : Wakkati keso to Pekin ko debbo Yao
2014: Yiɗde ndee ina waawi miijaade no cameo
2015: Kaɓirgal yiɗde hono Mrs Jiang
2015 : Cao Cao ko debbo ding
2017: Yiɗde Aurora no Lei Cai Ying (yumma Li Ming Zhe) nii.
2020: Henndu e nder maayo ɓaleejo hono Lin Yin
2020: Qing Qing Zi Jin ko Yu Maid
== Tuugnorgal ==
sy0shcedlbnzjts37s5dwbgsb3j0ebz
Mariyam Ann Sorden Stuart
0
40856
167262
2026-04-23T15:35:20Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390906|Mary Ann Sorden Stuart]]"
167262
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Ann Sorden Stuart''' (12 feebariyee 1828 – 19 abriil 1893) ko Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo diɗɗal rewɓe ummoraade Delaware, tawtoraama batuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to Washington, DC.
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Sorden Stuart jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1828, to diiwaan Sussex, to leydi Delaware .
== Golle ==
Stuart yuɓɓinii fedde rewɓe adannde ngam suɓaade to Wilmington, Delaware, e hitaande 1869. [1] Stuart haali ko fayti e suɓaade rewɓe e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa Amerik e hitaande 1878. [2] O wonti kadi wakiliijo Delaware to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam suɓaade rewɓe ). [2] Stuart kadi seediima e Asaambele ngenndi Delaware e hitaande 1881 ko fayti e accude rewɓe ina mbaawi suɓaade e nder doosɗe leydi ndii. [2]
== Tuugnorgal ==
0q0wf5hynyblirroabm46a9iyxx804h
167263
167262
2026-04-23T15:36:01Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390906|Mary Ann Sorden Stuart]]"
167263
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Ann Sorden Stuart''' (12 feebariyee 1828 – 19 abriil 1893) ko Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo diɗɗal rewɓe ummoraade Delaware, tawtoraama batuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to Washington, DC. <ref>Stanton, Elizabeth Cady; Anthony, Susan B.; Gage, Matilda Joslyn; Harper, Ida Husted (1886). History of Woman Suffrage, Volume 3. p. 817.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Sorden Stuart jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1828, to diiwaan Sussex, to leydi Delaware .
== Golle ==
Stuart yuɓɓinii fedde rewɓe adannde ngam suɓaade to Wilmington, Delaware, e hitaande 1869. [1] Stuart haali ko fayti e suɓaade rewɓe e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa Amerik e hitaande 1878. [2] O wonti kadi wakiliijo Delaware to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam suɓaade rewɓe ). [2] Stuart kadi seediima e Asaambele ngenndi Delaware e hitaande 1881 ko fayti e accude rewɓe ina mbaawi suɓaade e nder doosɗe leydi ndii. [2]
== Tuugnorgal ==
b6tmrwgtvo5dn6ylzlo40qje0xr1f92
167264
167263
2026-04-23T15:36:21Z
Sardeeq
14292
167264
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Ann Sorden Stuart''' (12 feebariyee 1828 – 19 abriil 1893) ko Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo diɗɗal rewɓe ummoraade Delaware, tawtoraama batuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to Washington, DC. <ref>Stanton, Elizabeth Cady; Anthony, Susan B.; Gage, Matilda Joslyn; Harper, Ida Husted (1886). History of Woman Suffrage, Volume 3. p. 817.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Sorden Stuart jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1828, to diiwaan Sussex, to leydi Delaware .
== Golle ==
Stuart yuɓɓinii fedde rewɓe adannde ngam suɓaade to Wilmington, Delaware, e hitaande 1869. [1] Stuart haali ko fayti e suɓaade rewɓe e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa Amerik e hitaande 1878. [2] O wonti kadi wakiliijo Delaware to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam suɓaade rewɓe ). [2] Stuart kadi seediima e Asaambele ngenndi Delaware e hitaande 1881 ko fayti e accude rewɓe ina mbaawi suɓaade e nder doosɗe leydi ndii. [2]
== Tuugnorgal ==
kp221anujbptvcf2u9sk8rg3r809t2l
Katariin A. F. Stebins
0
40857
167265
2026-04-23T15:37:06Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1305461000|Catharine A. F. Stebbins]]"
167265
wikitext
text/x-wiki
[[File:CATHARINE_A._F._STEBBINS_A_woman_of_the_century_(page_691_crop).jpg|alt=Catharine A. F. Stebbins picture|thumb]]
'''Catharine A. Fish Stebbins''' (17 ut 1823 - 1904) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woppude laamu e suɓaade . O jannginii ngam haɓaade [[Korɗo|maccungaagu]], o haɓanaaki hakke makko suɓaade to New York e Michigan .
== Nguurndam ==
Stebbins jibinaa ko Catherine A. Fish to Farmington, York <ref name=":1" /> galle Kuwaker en ñalnde 17 ut 1823. Yumma makko ko Sarah D. Bills Fish . <ref name=":0" /> Ɓesngu nguu ummiima Rochester, New York nde Stebbins yahrata e duuɓi joy, jibnaaɓe mum puɗɗii fedde haɓantoonde e nder wuro ngo. <ref name=":0" /> Stebbins ina jeyaa heen gila omo yahra e duuɓi sappo e ɗiɗi, omo moofta inɗe ngam ɗaɓɓude ɗaɓɓaande haɓaade maccungaagu . <ref name=":2" /> O walli ɓesngu makko e golloraade gooto e nokkuuji gadani ɗi laawol laana njoorndi les leydi to wuro Rochester, New York . <ref name=":2" />
Stebbins wonti jannginoowo to Rochester. E hitaande 1842, o naati e fedde haɓantoonde maccungaagu to bannge worgo New York (WNYASS). O Badger Stebbins e lewru ut 1846 to Sodus Bay . Jom suudu makko kadi ko abolitionist, eɓe kawri, ɓe mbaɗi lectures e ɓe tawtoraama seppooji jam ngam suɓaade rewɓe e joofnude maccungaagu. {{Sfn|Weiner|2013}} E hitaande 1848, Stebbins wonnoo ko e batu gadano ngam hakkeeji rewɓe, ɗo o tawtoraama no feewi, o wallitii e kuulal batu nguu. <ref name=":1" /> E fuɗɗoode kitaale 1850, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii Michigan . <ref name=":1" />
Nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA) sosaa e hitaande 1861, o naati heen. Kanko e jom suudu makko kadi ɓe kaaldii e oon hitaande e nder fedde haɓantoonde maccungaagu to diiwaan Michigan. {{Sfn|Weiner|2013}} O woni kadi ko e haɓaade wolde, o salii kadi miñiiko naatde e Dental ngal e nder wolde Siwil . O walli mooliiɓe e wolde.
E hitaande 1871, Stebbins etinooma winnditaade ngam suɓaade to Michigan, kono o saliima. [1] Ndeen o yahdi e Nannette B. Gardner, gonɗo e wiyde hakke makko suɓaade ko debbo jom suudu e yoɓoowo njoɓdi. [1] Gardner rokkaama hakke suɓaade, kono Stebbins meeɗaa waawde winnditaade. [1] E hitaande 1880, Stebbins woni hooreejo kawral NWSA to Detroit . [2] Stebbins ina wonnoo kadi e goomu ngam golloraade deftere debbo . [3]
Stebins maayi ko e hitaande 1904.
== Tuugnorgal ==
6lm4qzp1oat7lajlju52y2vyp7fpwfb
167266
167265
2026-04-23T15:37:53Z
Sardeeq
14292
167266
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:CATHARINE_A._F._STEBBINS_A_woman_of_the_century_(page_691_crop).jpg|alt=Catharine A. F. Stebbins picture|thumb]]
'''Catharine A. Fish Stebbins''' (17 ut 1823 - 1904) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woppude laamu e suɓaade . O jannginii ngam haɓaade [[Korɗo|maccungaagu]], o haɓanaaki hakke makko suɓaade to New York e Michigan .
== Nguurndam ==
Stebbins jibinaa ko Catherine A. Fish to Farmington, York <ref name=":1" /> galle Kuwaker en ñalnde 17 ut 1823. Yumma makko ko Sarah D. Bills Fish . <ref name=":0" /> Ɓesngu nguu ummiima Rochester, New York nde Stebbins yahrata e duuɓi joy, jibnaaɓe mum puɗɗii fedde haɓantoonde e nder wuro ngo. <ref name=":0" /> Stebbins ina jeyaa heen gila omo yahra e duuɓi sappo e ɗiɗi, omo moofta inɗe ngam ɗaɓɓude ɗaɓɓaande haɓaade maccungaagu . <ref name=":2" /> O walli ɓesngu makko e golloraade gooto e nokkuuji gadani ɗi laawol laana njoorndi les leydi to wuro Rochester, New York . <ref name=":2" />
Stebbins wonti jannginoowo to Rochester. E hitaande 1842, o naati e fedde haɓantoonde maccungaagu to bannge worgo New York (WNYASS). O Badger Stebbins e lewru ut 1846 to Sodus Bay . Jom suudu makko kadi ko abolitionist, eɓe kawri, ɓe mbaɗi lectures e ɓe tawtoraama seppooji jam ngam suɓaade rewɓe e joofnude maccungaagu. {{Sfn|Weiner|2013}} E hitaande 1848, Stebbins wonnoo ko e batu gadano ngam hakkeeji rewɓe, ɗo o tawtoraama no feewi, o wallitii e kuulal batu nguu. <ref name=":1" /> E fuɗɗoode kitaale 1850, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii Michigan . <ref name=":1" />
Nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA) sosaa e hitaande 1861, o naati heen. Kanko e jom suudu makko kadi ɓe kaaldii e oon hitaande e nder fedde haɓantoonde maccungaagu to diiwaan Michigan. {{Sfn|Weiner|2013}} O woni kadi ko e haɓaade wolde, o salii kadi miñiiko naatde e Dental ngal e nder wolde Siwil . O walli mooliiɓe e wolde.
E hitaande 1871, Stebbins etinooma winnditaade ngam suɓaade to Michigan, kono o saliima. [1] Ndeen o yahdi e Nannette B. Gardner, gonɗo e wiyde hakke makko suɓaade ko debbo jom suudu e yoɓoowo njoɓdi. [1] Gardner rokkaama hakke suɓaade, kono Stebbins meeɗaa waawde winnditaade. [1] E hitaande 1880, Stebbins woni hooreejo kawral NWSA to Detroit . [2] Stebbins ina wonnoo kadi e goomu ngam golloraade deftere debbo . [3]
Stebins maayi ko e hitaande 1904.
== Tuugnorgal ==
i2ag2mrmogcz5dducsp5tyv662zh0t2
Elisabet Smith Miler
0
40858
167269
2026-04-23T15:43:01Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349040862|Elizabeth Smith Miller]]"
167269
wikitext
text/x-wiki
[[File:ElizabethSmithMiller1908.png|thumb|Elisabeth Smith Miller, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1908]]
'''Elizabeth Smith Miller''' ( née '''Smith''' ; 20 suwee 1822 – 23 mee 1911 ), ganndiraaɗo « Libby », ko Ameriknaajo daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e kaalis .
== Nguurndam ==
Elisabeth Smith jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1822, to wuro Peterboro, to New York . Ko kanko woni ɓiy Gerrit Smith, baawɗo haɓaade maccungaagu, e jom suudu mum, Ann Carroll Fitzhugh , daraniiɗo haɓaade maccungaagu. [1] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe sukaaɓe to Clinton, to New York (1835-1836), caggal ɗuum to duɗal Quaker to Filadelfi (1839-1840). [2] : 20-21 So tawii o yiɗaano politik no feewi, o hawri e joljole jokkondirɗe e abolitioniste en, e daraniiɓe temperance, e radikal en woɗɓe, ina jeyaa heen John Brown, [2] : 182 njillu baaba mum. [2] : 151
E hitaande 1843, Elisabet resi Charles Dudley Miller ; Beriah Green waɗii kewu nguu. : 30 Charles wonnoo ko e sahaa gooto gardiiɗo banke to Cazenovia saraaji mum, <ref name="Ballots" /> : 31 ɗo jom suudu oo hoɗi ko adii Duuɓi dewgal maɓɓe. <ref name="Ballots" /> : 39 Ndeen ɓe ngoni ko e galle Gerrit Smith tuggi 1846 haa 1850. <ref name="Ballots" /> : 41 Elisabeth e Charles kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollii ko juuti e nder biro leydi Gerrit Smith to Peterboro. <ref name="Ballots" /> : 23, 31 Kono, hay Elizabeth e Charles ngalaano golle joorɗe tawa ina njogii ngalu e golle ; Gerrit rokkii ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e 8 000 dolaar ( equivalent to $258,000 e hitaande 2025 ). <ref name="Ballots" /> : 36 Caggal nde ɓe ngoni e Washington, ɓe njooɗii fotde duuɓi 18 e nder galle baaba makko to Peterboro, New York . <ref name="Ballots" /> : 44 Ko ɗoon woni caggal ɗuum galle ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Gerrit Smith Miller. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima to Geneve, to New York, ɗo Charles maayi e hitaande 1896, Elizabeth maayi ñalnde 23 mee 1911, tawi ina yahra e duuɓi 88. Jeyi makko ina tolnoo e 782 667 dolaar ( equivalent to $27,043,940 e hitaande 2025 ). <ref name="Ballots" /> : 177
== Koolol ngenndiwal hakkeeji rewɓe ==
E nder batu tataɓu ngenndiijo ngam hakkeeji rewɓe gaveled to Syracuse (1852), Elizabeth woni binnduɗo eɓɓaande sosde pelle jojjanɗe rewɓe tuugiiɗe e dowlaaji nde eɓɓaande sosde fedde ngenndiire ndee ŋakki. O wondi ko e [[Elisabet kadi Stanton|Elizabeth Cady Stanton]] e Susan B. Anthony e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe .
== Golle binndol ==
Caggal maayde baaba makko e hitaande 1874, Elisabeth Smith Miller, wondude e winndiyanke biyeteeɗo Oktavius Brooks Frothingham, ngollii binndol nguurndam makko. Nde Frothingham yahi haa wiyi wonde Smith ina joginoo ganndal ko adii fof e njillu John Brown e Harper’s Ferry, Elizabeth yamiri bayyinoowo oo yo siftor toɓɓe ɗee, taƴa binndi mum en, itta kabaruuji ɗii. E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o winndi deftere faggudu galle.
== Reforme ɓoornungal ==
Daraniiɗo waylude ɓoornugol Victoria, Elizabeth Smith Miller heɓi njeenaari mawndi e ñiŋooje sabu ɓoornaade pantalon Turki e jokkere enɗam, nde [[Amelia Bloomer]] yaltini caggal ɗuum e nder deftere mum wiyeteende ''The Lily'', nde anndiraa “bloomers.” Ɓoornugol ngol e les mum ina nanndi e ɓoornanteeri utilitarian ndi rewɓe renndo utopiste Oneida e ngenndi Oneida mo Ameriknaaɓe asliiji ɓoornotonoo kadi.
Reforme dress yi’aama ko huunde himmunde ngam rimɗinde rewɓe e caɗeele gollorɗe ɗe kuule semmbinɗe renndo ngo worɓe ɓuri heewde. " Bloomers " ko ardiiɓe dille jojjanɗe rewɓe ɓoornotonoo ko no golle murtuɗe nii, haa nde keewal hakkillaaji seppo ngoo heɓi e jaayɗe renndo ngoo wonti diwtugol dille ɗee.
== Tuugnorgal ==
6um99l4xbwst8c5w2tiethhwgxjxzcl
167270
167269
2026-04-23T15:43:54Z
Sardeeq
14292
167270
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:ElizabethSmithMiller1908.png|thumb|Elisabeth Smith Miller, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1908]]
'''Elizabeth Smith Miller''' ( née '''Smith''' ; 20 suwee 1822 – 23 mee 1911 ), ganndiraaɗo « Libby », ko Ameriknaajo daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e kaalis .
== Nguurndam ==
Elisabeth Smith jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1822, to wuro Peterboro, to New York . Ko kanko woni ɓiy Gerrit Smith, baawɗo haɓaade maccungaagu, e jom suudu mum, Ann Carroll Fitzhugh , daraniiɗo haɓaade maccungaagu. [1] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe sukaaɓe to Clinton, to New York (1835-1836), caggal ɗuum to duɗal Quaker to Filadelfi (1839-1840). [2] : 20-21 So tawii o yiɗaano politik no feewi, o hawri e joljole jokkondirɗe e abolitioniste en, e daraniiɓe temperance, e radikal en woɗɓe, ina jeyaa heen John Brown, [2] : 182 njillu baaba mum. [2] : 151
E hitaande 1843, Elisabet resi Charles Dudley Miller ; Beriah Green waɗii kewu nguu. : 30 Charles wonnoo ko e sahaa gooto gardiiɗo banke to Cazenovia saraaji mum, <ref name="Ballots" /> : 31 ɗo jom suudu oo hoɗi ko adii Duuɓi dewgal maɓɓe. <ref name="Ballots" /> : 39 Ndeen ɓe ngoni ko e galle Gerrit Smith tuggi 1846 haa 1850. <ref name="Ballots" /> : 41 Elisabeth e Charles kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollii ko juuti e nder biro leydi Gerrit Smith to Peterboro. <ref name="Ballots" /> : 23, 31 Kono, hay Elizabeth e Charles ngalaano golle joorɗe tawa ina njogii ngalu e golle ; Gerrit rokkii ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e 8 000 dolaar ( equivalent to $258,000 e hitaande 2025 ). <ref name="Ballots" /> : 36 Caggal nde ɓe ngoni e Washington, ɓe njooɗii fotde duuɓi 18 e nder galle baaba makko to Peterboro, New York . <ref name="Ballots" /> : 44 Ko ɗoon woni caggal ɗuum galle ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Gerrit Smith Miller. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima to Geneve, to New York, ɗo Charles maayi e hitaande 1896, Elizabeth maayi ñalnde 23 mee 1911, tawi ina yahra e duuɓi 88. Jeyi makko ina tolnoo e 782 667 dolaar ( equivalent to $27,043,940 e hitaande 2025 ). <ref name="Ballots" /> : 177
== Koolol ngenndiwal hakkeeji rewɓe ==
E nder batu tataɓu ngenndiijo ngam hakkeeji rewɓe gaveled to Syracuse (1852), Elizabeth woni binnduɗo eɓɓaande sosde pelle jojjanɗe rewɓe tuugiiɗe e dowlaaji nde eɓɓaande sosde fedde ngenndiire ndee ŋakki. O wondi ko e [[Elisabet kadi Stanton|Elizabeth Cady Stanton]] e Susan B. Anthony e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe .
== Golle binndol ==
Caggal maayde baaba makko e hitaande 1874, Elisabeth Smith Miller, wondude e winndiyanke biyeteeɗo Oktavius Brooks Frothingham, ngollii binndol nguurndam makko. Nde Frothingham yahi haa wiyi wonde Smith ina joginoo ganndal ko adii fof e njillu John Brown e Harper’s Ferry, Elizabeth yamiri bayyinoowo oo yo siftor toɓɓe ɗee, taƴa binndi mum en, itta kabaruuji ɗii. E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o winndi deftere faggudu galle.
== Reforme ɓoornungal ==
Daraniiɗo waylude ɓoornugol Victoria, Elizabeth Smith Miller heɓi njeenaari mawndi e ñiŋooje sabu ɓoornaade pantalon Turki e jokkere enɗam, nde [[Amelia Bloomer]] yaltini caggal ɗuum e nder deftere mum wiyeteende ''The Lily'', nde anndiraa “bloomers.” Ɓoornugol ngol e les mum ina nanndi e ɓoornanteeri utilitarian ndi rewɓe renndo utopiste Oneida e ngenndi Oneida mo Ameriknaaɓe asliiji ɓoornotonoo kadi.
Reforme dress yi’aama ko huunde himmunde ngam rimɗinde rewɓe e caɗeele gollorɗe ɗe kuule semmbinɗe renndo ngo worɓe ɓuri heewde. " Bloomers " ko ardiiɓe dille jojjanɗe rewɓe ɓoornotonoo ko no golle murtuɗe nii, haa nde keewal hakkillaaji seppo ngoo heɓi e jaayɗe renndo ngoo wonti diwtugol dille ɗee.
== Tuugnorgal ==
p37f985vf67ixy2za0arqpbe40vanh5
Mariyam Ann Shadd
0
40859
167273
2026-04-23T15:45:58Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339858792|Mary Ann Shadd]]"
167273
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Ann Camberton Shadd Cary''' (9 oktoobar 1823 - 5 suwee 1893) ko Ameriknaajo-Kanadaajo, daraniiɗo maccungaagu, jaayndiyanke, bayyinoowo, jannginoowo, awokaa. Ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano bayyinoowo e nder Amerik worgo, kadi ko kanko woni debbo gadano bayyinoowo e nder [[Kanada|Kanadaa]] . Ko kanko kadi woni debbo ɓaleejo ɗiɗaɓo jannguɗo duɗal sariya to leyɗeele dentuɗe Amerik. Mary Shadd sosi jaaynde ''wiyeteende Freeman'' e hitaande 1853, nde yaltata yontere kala to fuɗnaange Ontario . Nde ƴaañii potal, naatgol, e jaŋde hoore mum wonande ɓaleeɓe to Kanadaa e Amerik.
Ɓesngu Mary ina jeyaa e koolol laana njoorndi les leydi, ina wallita dogooɓe macungaagu to Amerik. Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, ɓesngu makko ummiima e ko wiyetee hannde fuɗnaange Ontario, Kanadaa (oon sahaa ko bannge worgo Kanadaa dentuɗo ). O arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, o ƴetti soldateeɓe ngam Dental ngal . Jannguɗo hoore mum, Mary yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard Law School, o jokki e daranaade hakkeeji siwil wonande Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e rewɓe haa o dañi nguurndam makko fof.
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Camberton Shadd jibinaa ko ñalnde 9 oktoobar 1823, to wuro wiyeteengo Wilmington, to leydi Delaware, ko kanko woni mawɗo ɓiɓɓe sappo e tato ɓe Ibraahiima Doras Shadd e Harriet Parnell Shadd njibini.
Jibnaaɓe makko ko Afriknaaɓe Ameriknaaɓe rimɓe, gollotooɓe e dingiral abolitionist en, galle ɓesngu nguu ina heewi wonde nokku ɗo ɗaɓɓooɓe ndimaagu yahooɓe e laawol laana njoorndi les leydi .
Sabu sariya Delaware haɗi jaŋde sukaaɓe ɓaleeɓe, galle Shadd ummiima to West Chester, Pennsylvania, ɗo Shadd janngi duɗal Quaker, o fuɗɗii jannginde gila omo famɗi. Caggal ɗuum o jannginii to Delaware, Pensilvaani, New York e New Jersey.
== Golle jaŋde e jaŋde denndinnde ==
Jaŋde wonnoo ko huunde tiiɗnde e peeje Shadd ngam potal leƴƴi. O mawni ko e galle daraniiɗo momtude e janngude, o fuɗɗii jannginde ko e cukaagu makko. E hitaande 1840, tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom, o sosi duɗal sukaaɓe ɓaleeɓe to Wilmington, Delaware, e sahaa nde sariya Delaware haɗi walla haɗi jaŋde afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Jannginde e nder ɗeen ɗoon sarɗiiji ina ɗaɓɓi yuɓɓo e pellital. Caggal ɗuum o jannginii to Norristown, Pennsylvania, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York]], e renndooji goɗɗi to bannge worgo, o dañii humpito e nder laylayti jannginooɓe ɓaleeɓe e jannginooɓe abolition.
Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, Shadd eggini Kanadaa worgo (hannde Ontario). E hitaande 1851 o udditi duɗal to Windsor, Ontario, ko juuti o sosi duɗal goɗngal to Chatham, Ontario, omo gollina sukaaɓe ɓesnguuji maccuɓe wonnooɓe e koɗdiiɗo ɓaleejo rimɗuɗo, egguɗo to fuɗnaange.
Duɗal Windsor ina rokka sukaaɓe jaŋde ñalnde kala, mawɓe ina njannga jamma, heewɓe e maɓɓe ngoppaama janngude e winndude e nder maccungaagu. Duɗe ɗee njaɓɓorii sukaaɓe worɓe e rewɓe fof. E sahaa nde duɗe ceertuɗe wonande almudɓe ɓaleeɓe ina keewi e nder nokkuuji Kanadaa hirnaange e leyɗeele dentuɗe Amerik, Shadd saliima seerndude yimɓe ngam haɓaade njiyaagu. O wiyi sukaaɓe ɓaleeɓe ina poti yahde duɗe jaaɓi haaɗtirde e saraaji almudɓe ɓaleeɓe kala nde ɗum waawi. Ndee ɗoo darnde waɗi mo luural e won e ardiiɓe ɓaleeɓe wallitooɓe juɓɓule ceertuɗe ngam jaabaade ŋakkeende potal.
Wonande Shadd, jaŋde wonaa sadak kono ko peewnugol ɓiyleydaagu. O teeŋtini janngugol, neɗɗaagal, e jeytaare faggudu, o wiyi wonde yahrude yeeso ina ɗaɓɓi "hoolde e hoore mum wonaa fawaade e hoore mum." E nder konnguɗi makko e caggal ɗuum e kelle ''Provincial Freeman'', o ƴettii jaŋde ko heblo kuuɓtodinngo e teskuyaaji politik.
Caggal nde o arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Shadd jokki jannginde. O golliima e duɗe ɓaleeɓe to Wilmington hade makko yahde Washington, DC, ɗo o jannginii ko ina wona duuɓi sappo e joy e nder duɗe laamu wuro ngoo, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard .
== Golle renndo ==
[[File:Mary_Ann_Shadd_Cary_federal_plaque.png|right|thumb|Tappude Shadd (Cary) to Chatham, Ontario, ummoraade e Yiilirde ngenndiire toppitiinde nokkuuji daartol e monumndaaji. Foto: OntarioPlaques.com]]
E hitaande 1848, Frederick Douglass naamndii janngooɓe e jaaynde mum wiyeteende The North Star, yo ndokku miijooji mum en e ko waawi waɗeede ngam moƴƴinde nguurndam afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Shadd, ndeen ina yahra e duuɓi 25, winndi mo ngam wiyde mo, "Eɗen poti waɗde ko ɓuri ɗum, eɗen poti haalde ko famɗi." [1] O hollitii mettere makko e batuuji keewɗi baɗnooɗi haa oon ñalngu, ko wayi no batuuji ɗi baaba makko tawtoranoo, ɗo konnguɗi mbaɗaama, kuule ƴettaa ko fayti e bonanndeeji maccungaagu e ŋakkeende nuunɗal wonande afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Kono tan ɓamtaare laaɓtunde seeɗa heɓaama. Douglass yaltini ɓataake mum e nder jaaynde mum. [1]
Nde sariya maccuɓe dognooɓe e hitaande 1850 to leyɗeele dentuɗe Amerik hulɓinii wartirde ɓaleeɓe Fuɗnaange rimɓe e dogɓe maccuɓe e nder maccungaagu, Shadd e miñi mum Isaac Shadd ngummii Kanadaa, ɓe koɗi to Windsor, Ontario, sara keeri ummoraade Detroit, ɗo Shadd rimɗini darnde ɓaleeɓe to Kanadaa.
Daraniiɗo eggude, e hitaande 1852, Shadd yaltinii deftere ina wiyee ''« Ñaagunde eggude » ; walla Notes of Canada West, e nder fannu mum moraal, renndo e politik : e miijooji jowitiiɗi e Meksik, Inndo Hirnaange e Duunde Vancouver ngam humpitaade eggooɓe ɓaleeɓe'' . Pamflet oo yeewtidii e nafooje eggugol, kam e fartaŋŋeeji ɓaleeɓe e nokku hee.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
ksoy456rxe3bh73nykxqvbr3k2twyp6
167274
167273
2026-04-23T15:49:25Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339858792|Mary Ann Shadd]]"
167274
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Ann Camberton Shadd Cary''' (9 oktoobar 1823 - 5 suwee 1893) ko Ameriknaajo-Kanadaajo, daraniiɗo maccungaagu, jaayndiyanke, bayyinoowo, jannginoowo, awokaa. Ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano bayyinoowo e nder Amerik worgo, kadi ko kanko woni debbo gadano bayyinoowo e nder [[Kanada|Kanadaa]] . Ko kanko kadi woni debbo ɓaleejo ɗiɗaɓo jannguɗo duɗal sariya to leyɗeele dentuɗe Amerik. Mary Shadd sosi jaaynde ''wiyeteende Freeman'' e hitaande 1853, nde yaltata yontere kala to fuɗnaange Ontario . Nde ƴaañii potal, naatgol, e jaŋde hoore mum wonande ɓaleeɓe to Kanadaa e Amerik. <ref>"The Provincial Freeman". Archives of Ontario. Archived from the original on January 26, 2012.</ref><ref>Mary Ann Shadd Cary (U.S. National Park Service)". www.nps.gov. Retrieved September 1, 2020.</ref>
Ɓesngu Mary ina jeyaa e koolol laana njoorndi les leydi, ina wallita dogooɓe macungaagu to Amerik. Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, ɓesngu makko ummiima e ko wiyetee hannde fuɗnaange Ontario, Kanadaa (oon sahaa ko bannge worgo Kanadaa dentuɗo ). O arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, o ƴetti soldateeɓe ngam Dental ngal . Jannguɗo hoore mum, Mary yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard Law School, o jokki e daranaade hakkeeji siwil wonande Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e rewɓe haa o dañi nguurndam makko fof.
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Camberton Shadd jibinaa ko ñalnde 9 oktoobar 1823, to wuro wiyeteengo Wilmington, to leydi Delaware, ko kanko woni mawɗo ɓiɓɓe sappo e tato ɓe Ibraahiima Doras Shadd e Harriet Parnell Shadd njibini.
Jibnaaɓe makko ko Afriknaaɓe Ameriknaaɓe rimɓe, gollotooɓe e dingiral abolitionist en, galle ɓesngu nguu ina heewi wonde nokku ɗo ɗaɓɓooɓe ndimaagu yahooɓe e laawol laana njoorndi les leydi .
Sabu sariya Delaware haɗi jaŋde sukaaɓe ɓaleeɓe, galle Shadd ummiima to West Chester, Pennsylvania, ɗo Shadd janngi duɗal Quaker, o fuɗɗii jannginde gila omo famɗi. Caggal ɗuum o jannginii to Delaware, Pensilvaani, New York e New Jersey.
== Golle jaŋde e jaŋde denndinnde ==
Jaŋde wonnoo ko huunde tiiɗnde e peeje Shadd ngam potal leƴƴi. O mawni ko e galle daraniiɗo momtude e janngude, o fuɗɗii jannginde ko e cukaagu makko. E hitaande 1840, tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom, o sosi duɗal sukaaɓe ɓaleeɓe to Wilmington, Delaware, e sahaa nde sariya Delaware haɗi walla haɗi jaŋde afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Jannginde e nder ɗeen ɗoon sarɗiiji ina ɗaɓɓi yuɓɓo e pellital. Caggal ɗuum o jannginii to Norristown, Pennsylvania, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York]], e renndooji goɗɗi to bannge worgo, o dañii humpito e nder laylayti jannginooɓe ɓaleeɓe e jannginooɓe abolition.
Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, Shadd eggini Kanadaa worgo (hannde Ontario). E hitaande 1851 o udditi duɗal to Windsor, Ontario, ko juuti o sosi duɗal goɗngal to Chatham, Ontario, omo gollina sukaaɓe ɓesnguuji maccuɓe wonnooɓe e koɗdiiɗo ɓaleejo rimɗuɗo, egguɗo to fuɗnaange.
Duɗal Windsor ina rokka sukaaɓe jaŋde ñalnde kala, mawɓe ina njannga jamma, heewɓe e maɓɓe ngoppaama janngude e winndude e nder maccungaagu. Duɗe ɗee njaɓɓorii sukaaɓe worɓe e rewɓe fof. E sahaa nde duɗe ceertuɗe wonande almudɓe ɓaleeɓe ina keewi e nder nokkuuji Kanadaa hirnaange e leyɗeele dentuɗe Amerik, Shadd saliima seerndude yimɓe ngam haɓaade njiyaagu. O wiyi sukaaɓe ɓaleeɓe ina poti yahde duɗe jaaɓi haaɗtirde e saraaji almudɓe ɓaleeɓe kala nde ɗum waawi. Ndee ɗoo darnde waɗi mo luural e won e ardiiɓe ɓaleeɓe wallitooɓe juɓɓule ceertuɗe ngam jaabaade ŋakkeende potal.
Wonande Shadd, jaŋde wonaa sadak kono ko peewnugol ɓiyleydaagu. O teeŋtini janngugol, neɗɗaagal, e jeytaare faggudu, o wiyi wonde yahrude yeeso ina ɗaɓɓi "hoolde e hoore mum wonaa fawaade e hoore mum." E nder konnguɗi makko e caggal ɗuum e kelle ''Provincial Freeman'', o ƴettii jaŋde ko heblo kuuɓtodinngo e teskuyaaji politik.
Caggal nde o arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Shadd jokki jannginde. O golliima e duɗe ɓaleeɓe to Wilmington hade makko yahde Washington, DC, ɗo o jannginii ko ina wona duuɓi sappo e joy e nder duɗe laamu wuro ngoo, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard .
== Golle renndo ==
[[File:Mary_Ann_Shadd_Cary_federal_plaque.png|right|thumb|Tappude Shadd (Cary) to Chatham, Ontario, ummoraade e Yiilirde ngenndiire toppitiinde nokkuuji daartol e monumndaaji. Foto: OntarioPlaques.com]]
E hitaande 1848, Frederick Douglass naamndii janngooɓe e jaaynde mum wiyeteende The North Star, yo ndokku miijooji mum en e ko waawi waɗeede ngam moƴƴinde nguurndam afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Shadd, ndeen ina yahra e duuɓi 25, winndi mo ngam wiyde mo, "Eɗen poti waɗde ko ɓuri ɗum, eɗen poti haalde ko famɗi." [1] O hollitii mettere makko e batuuji keewɗi baɗnooɗi haa oon ñalngu, ko wayi no batuuji ɗi baaba makko tawtoranoo, ɗo konnguɗi mbaɗaama, kuule ƴettaa ko fayti e bonanndeeji maccungaagu e ŋakkeende nuunɗal wonande afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Kono tan ɓamtaare laaɓtunde seeɗa heɓaama. Douglass yaltini ɓataake mum e nder jaaynde mum. [1]
Nde sariya maccuɓe dognooɓe e hitaande 1850 to leyɗeele dentuɗe Amerik hulɓinii wartirde ɓaleeɓe Fuɗnaange rimɓe e dogɓe maccuɓe e nder maccungaagu, Shadd e miñi mum Isaac Shadd ngummii Kanadaa, ɓe koɗi to Windsor, Ontario, sara keeri ummoraade Detroit, ɗo Shadd rimɗini darnde ɓaleeɓe to Kanadaa.
Daraniiɗo eggude, e hitaande 1852, Shadd yaltinii deftere ina wiyee ''« Ñaagunde eggude » ; walla Notes of Canada West, e nder fannu mum moraal, renndo e politik : e miijooji jowitiiɗi e Meksik, Inndo Hirnaange e Duunde Vancouver ngam humpitaade eggooɓe ɓaleeɓe'' . Pamflet oo yeewtidii e nafooje eggugol, kam e fartaŋŋeeji ɓaleeɓe e nokku hee.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
qbhqx7zu3vkor3v7xd23n533jf2coen
167275
167274
2026-04-23T15:49:45Z
Sardeeq
14292
167275
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Ann Camberton Shadd Cary''' (9 oktoobar 1823 - 5 suwee 1893) ko Ameriknaajo-Kanadaajo, daraniiɗo maccungaagu, jaayndiyanke, bayyinoowo, jannginoowo, awokaa. Ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano bayyinoowo e nder Amerik worgo, kadi ko kanko woni debbo gadano bayyinoowo e nder [[Kanada|Kanadaa]] . Ko kanko kadi woni debbo ɓaleejo ɗiɗaɓo jannguɗo duɗal sariya to leyɗeele dentuɗe Amerik. Mary Shadd sosi jaaynde ''wiyeteende Freeman'' e hitaande 1853, nde yaltata yontere kala to fuɗnaange Ontario . Nde ƴaañii potal, naatgol, e jaŋde hoore mum wonande ɓaleeɓe to Kanadaa e Amerik. <ref>"The Provincial Freeman". Archives of Ontario. Archived from the original on January 26, 2012.</ref><ref>Mary Ann Shadd Cary (U.S. National Park Service)". www.nps.gov. Retrieved September 1, 2020.</ref>
Ɓesngu Mary ina jeyaa e koolol laana njoorndi les leydi, ina wallita dogooɓe macungaagu to Amerik. Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, ɓesngu makko ummiima e ko wiyetee hannde fuɗnaange Ontario, Kanadaa (oon sahaa ko bannge worgo Kanadaa dentuɗo ). O arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, o ƴetti soldateeɓe ngam Dental ngal . Jannguɗo hoore mum, Mary yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard Law School, o jokki e daranaade hakkeeji siwil wonande Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e rewɓe haa o dañi nguurndam makko fof.
== Nguurndam gadano ==
Mary Ann Camberton Shadd jibinaa ko ñalnde 9 oktoobar 1823, to wuro wiyeteengo Wilmington, to leydi Delaware, ko kanko woni mawɗo ɓiɓɓe sappo e tato ɓe Ibraahiima Doras Shadd e Harriet Parnell Shadd njibini.
Jibnaaɓe makko ko Afriknaaɓe Ameriknaaɓe rimɓe, gollotooɓe e dingiral abolitionist en, galle ɓesngu nguu ina heewi wonde nokku ɗo ɗaɓɓooɓe ndimaagu yahooɓe e laawol laana njoorndi les leydi .
Sabu sariya Delaware haɗi jaŋde sukaaɓe ɓaleeɓe, galle Shadd ummiima to West Chester, Pennsylvania, ɗo Shadd janngi duɗal Quaker, o fuɗɗii jannginde gila omo famɗi. Caggal ɗuum o jannginii to Delaware, Pensilvaani, New York e New Jersey.
== Golle jaŋde e jaŋde denndinnde ==
Jaŋde wonnoo ko huunde tiiɗnde e peeje Shadd ngam potal leƴƴi. O mawni ko e galle daraniiɗo momtude e janngude, o fuɗɗii jannginde ko e cukaagu makko. E hitaande 1840, tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom, o sosi duɗal sukaaɓe ɓaleeɓe to Wilmington, Delaware, e sahaa nde sariya Delaware haɗi walla haɗi jaŋde afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Jannginde e nder ɗeen ɗoon sarɗiiji ina ɗaɓɓi yuɓɓo e pellital. Caggal ɗuum o jannginii to Norristown, Pennsylvania, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York]], e renndooji goɗɗi to bannge worgo, o dañii humpito e nder laylayti jannginooɓe ɓaleeɓe e jannginooɓe abolition.
Caggal nde sariya maccuɓe dognooɓe ƴettaa e hitaande 1850, Shadd eggini Kanadaa worgo (hannde Ontario). E hitaande 1851 o udditi duɗal to Windsor, Ontario, ko juuti o sosi duɗal goɗngal to Chatham, Ontario, omo gollina sukaaɓe ɓesnguuji maccuɓe wonnooɓe e koɗdiiɗo ɓaleejo rimɗuɗo, egguɗo to fuɗnaange.
Duɗal Windsor ina rokka sukaaɓe jaŋde ñalnde kala, mawɓe ina njannga jamma, heewɓe e maɓɓe ngoppaama janngude e winndude e nder maccungaagu. Duɗe ɗee njaɓɓorii sukaaɓe worɓe e rewɓe fof. E sahaa nde duɗe ceertuɗe wonande almudɓe ɓaleeɓe ina keewi e nder nokkuuji Kanadaa hirnaange e leyɗeele dentuɗe Amerik, Shadd saliima seerndude yimɓe ngam haɓaade njiyaagu. O wiyi sukaaɓe ɓaleeɓe ina poti yahde duɗe jaaɓi haaɗtirde e saraaji almudɓe ɓaleeɓe kala nde ɗum waawi. Ndee ɗoo darnde waɗi mo luural e won e ardiiɓe ɓaleeɓe wallitooɓe juɓɓule ceertuɗe ngam jaabaade ŋakkeende potal.
Wonande Shadd, jaŋde wonaa sadak kono ko peewnugol ɓiyleydaagu. O teeŋtini janngugol, neɗɗaagal, e jeytaare faggudu, o wiyi wonde yahrude yeeso ina ɗaɓɓi "hoolde e hoore mum wonaa fawaade e hoore mum." E nder konnguɗi makko e caggal ɗuum e kelle ''Provincial Freeman'', o ƴettii jaŋde ko heblo kuuɓtodinngo e teskuyaaji politik.
Caggal nde o arti Amerik e wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Shadd jokki jannginde. O golliima e duɗe ɓaleeɓe to Wilmington hade makko yahde Washington, DC, ɗo o jannginii ko ina wona duuɓi sappo e joy e nder duɗe laamu wuro ngoo, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard .
== Golle renndo ==
[[File:Mary_Ann_Shadd_Cary_federal_plaque.png|right|thumb|Tappude Shadd (Cary) to Chatham, Ontario, ummoraade e Yiilirde ngenndiire toppitiinde nokkuuji daartol e monumndaaji. Foto: OntarioPlaques.com]]
E hitaande 1848, Frederick Douglass naamndii janngooɓe e jaaynde mum wiyeteende The North Star, yo ndokku miijooji mum en e ko waawi waɗeede ngam moƴƴinde nguurndam afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Shadd, ndeen ina yahra e duuɓi 25, winndi mo ngam wiyde mo, "Eɗen poti waɗde ko ɓuri ɗum, eɗen poti haalde ko famɗi." [1] O hollitii mettere makko e batuuji keewɗi baɗnooɗi haa oon ñalngu, ko wayi no batuuji ɗi baaba makko tawtoranoo, ɗo konnguɗi mbaɗaama, kuule ƴettaa ko fayti e bonanndeeji maccungaagu e ŋakkeende nuunɗal wonande afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Kono tan ɓamtaare laaɓtunde seeɗa heɓaama. Douglass yaltini ɓataake mum e nder jaaynde mum. [1]
Nde sariya maccuɓe dognooɓe e hitaande 1850 to leyɗeele dentuɗe Amerik hulɓinii wartirde ɓaleeɓe Fuɗnaange rimɓe e dogɓe maccuɓe e nder maccungaagu, Shadd e miñi mum Isaac Shadd ngummii Kanadaa, ɓe koɗi to Windsor, Ontario, sara keeri ummoraade Detroit, ɗo Shadd rimɗini darnde ɓaleeɓe to Kanadaa.
Daraniiɗo eggude, e hitaande 1852, Shadd yaltinii deftere ina wiyee ''« Ñaagunde eggude » ; walla Notes of Canada West, e nder fannu mum moraal, renndo e politik : e miijooji jowitiiɗi e Meksik, Inndo Hirnaange e Duunde Vancouver ngam humpitaade eggooɓe ɓaleeɓe'' . Pamflet oo yeewtidii e nafooje eggugol, kam e fartaŋŋeeji ɓaleeɓe e nokku hee.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
851i9hjwhqfhiju04tsu80rp1a2ncmu
Elisa Tupper Wilkes
0
40860
167276
2026-04-23T15:50:49Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343932|Eliza Tupper Wilkes]]"
167276
wikitext
text/x-wiki
'''Eliza Mason Tupper Wilkes''' (8 oktoobar 1844 – 5 feebariyee 1917) ko jaagorgal Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, jaagorgal winndereyankeewal .
== Nguurndam gadano ==
Eliza Mason Tupper jibinaa ko to wuro wiyeteengo Houlton, to leydi Maine, ko ɓiy Allen Tupper e Ellen Smith Tupper . Baaba makko ko jaagorde Protestan en; yumma makko ko binndoowo e rewtinoowo, kadi ko ganndo beeli. Miñiraaɓe makko rewɓe ina njeyaa heen Mila Tupper Maynard (mo wonnoo kadi jaagorde Unitarian) e jannginooɓe Margaret Tupper True e Kate Tupper Galpin . Galle oo ummiima Iowa e cukaagu Tupper, kono o arti o hoɗi e mawniiko en to Maine ngam jaŋde makko. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa e hitaande 1866. <ref name=":0" />
[[File:ElizaTupperWilkes1913.jpg|alt=A white woman, in 3/4 profile, wearing a high-necked white dress with large sleeves.|thumb|Eliza Tupper Wilkes, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1913.]]
== Golle ministeer ==
Tupper jannginii duɗal to Mount Pleasant, Iowa nde o woni suka debbo, omo sikki wonde janngugol makko e jannginoowo ina waawi wallitde mo e nguurndam misiyoŋaaji Baptist. Kono o wayliima o wonti Universalist e nokku makko, o wonti jaagorde e nder ndeen diine, o waajotoo ko adii fof to Iowa, caggal ɗuum to Wisconsin, caggal ɗuum to Minnesota, ɗo o toɗɗaa e hitaande 1871. Caggal nde gorko makko wonti awokaa, ɓesngu nguu ummii to Colorado to Colorado Springs, ɗo o yuɓɓini ekkol keso to Colorado Springs. E hitaande 1875 o tawtoraama batu jaagorɗe rewɓe gadano, ngu Julia Ward Howe yuɓɓini to Boston . E hitaande 1876 o jeyaa ko e ardiiɓe sosɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado .
E hitaande 1878, Wilkes ummiima kadi, to Sioux Falls to leydi Dakota . O yuɓɓini dental Universalist jeeɗiɗi nder caka hirnaange, wakkati feere o hokkata waaju e kuugal pastoral nder jihaaji ɗuuɗɗi bee wallugo circuit diga ekklessiya haa ekklessiya. Nde ekklesiyaaji ɗii ndarnaa, o rokki ɗi pastoor goɗɗo, heewɓe heen ko pastoor debbo goɗɗo ummoriiɗo Iowa Sisterhood . Ko kanko wonnoo gardiiɗo batu Iowa Unitarian.
Wilkes ummiima Kaliforni e kitaale 1890, o woni pastoor e nder Egliis Unitarian to Alameda, e balloowo pastoor to Oakland, Kaliforni . O woniino nulaaɗo e batu Unitarian Pasifik, kadi ko o hooreejo batu Unitarian debbo hirnaange. E nder nguurndam makko, o woniino kapiteen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cumnock to Los Angeles.
== Suɓngo ==
Wilkes wonnoo ko cukko hooreejo tedduɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, lomtotooɗo Dakota du Sud, e hitaande 1884. O tawtoraama batu winndereyankeewu rewɓe wakilaaji to Chicago e hitaande 1893. E hitaande 1896 o haali e batu kampaañ Salvation Army to Oakland, e dow lowre wootere hono Susan B. O fecci golle minbar e [[Anna Howard Shaw]] e Eleanor Gordon e batu ngenndiwal suɓngooji e hitaande 1905 to Portland, Oregon . O renndini yeewtere ndee e Anthony e Shaw e nder batu ɗiɗaɓuru hitaande kala to San Francisco e hitaande 1895, e nder batu suɓngo 1905 to Venezuela, Kaliforni . O lomtii Kaliforni e batu hakkunde leyɗeele ngam suɓaade debbo to [[Budapest]] e hitaande 1913.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Tupper resii Wiliyam Ogustus Wilkes, awokaa, e hitaande 1869, to Wiskonsin ; ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe njoyo e ɓiɗɗo debbo gooto jibinaaɗo hakkunde 1872 e 1884. [1] [2] [3] Tupper Wilkes ko debbo jom suudu e hitaande 1909, o maayi e hitaande 1917, omo yahra e duuɓi 72, tawi omo woni e njulaagu to wuro Atlantik, to New Jersey . [4] Yanaande Wilkes to Dakota du Sud [5] seerndaaka heen, kono ina woodi maande daartol ko fayti e nguurndam makko e golle makko saraaji mum. [6]
Debbo makko biyeteeɗo Mila Tupper Maynard winndi nguurndam mum, ''wiyeteende “Ministeer yumma: ƴeewndo nguurndam Eliza Tupper Wilkes, 1844-1917”'' . Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Margaret Tupper True ko Allen Tupper True woni naalanke e naalanke.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
b6maj22bkjdr5it6uzp2gteph9jfzi1
167277
167276
2026-04-23T15:51:08Z
Sardeeq
14292
167277
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Eliza Mason Tupper Wilkes''' (8 oktoobar 1844 – 5 feebariyee 1917) ko jaagorgal Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, jaagorgal winndereyankeewal .
== Nguurndam gadano ==
Eliza Mason Tupper jibinaa ko to wuro wiyeteengo Houlton, to leydi Maine, ko ɓiy Allen Tupper e Ellen Smith Tupper . Baaba makko ko jaagorde Protestan en; yumma makko ko binndoowo e rewtinoowo, kadi ko ganndo beeli. Miñiraaɓe makko rewɓe ina njeyaa heen Mila Tupper Maynard (mo wonnoo kadi jaagorde Unitarian) e jannginooɓe Margaret Tupper True e Kate Tupper Galpin . Galle oo ummiima Iowa e cukaagu Tupper, kono o arti o hoɗi e mawniiko en to Maine ngam jaŋde makko. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa e hitaande 1866. <ref name=":0" />
[[File:ElizaTupperWilkes1913.jpg|alt=A white woman, in 3/4 profile, wearing a high-necked white dress with large sleeves.|thumb|Eliza Tupper Wilkes, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1913.]]
== Golle ministeer ==
Tupper jannginii duɗal to Mount Pleasant, Iowa nde o woni suka debbo, omo sikki wonde janngugol makko e jannginoowo ina waawi wallitde mo e nguurndam misiyoŋaaji Baptist. Kono o wayliima o wonti Universalist e nokku makko, o wonti jaagorde e nder ndeen diine, o waajotoo ko adii fof to Iowa, caggal ɗuum to Wisconsin, caggal ɗuum to Minnesota, ɗo o toɗɗaa e hitaande 1871. Caggal nde gorko makko wonti awokaa, ɓesngu nguu ummii to Colorado to Colorado Springs, ɗo o yuɓɓini ekkol keso to Colorado Springs. E hitaande 1875 o tawtoraama batu jaagorɗe rewɓe gadano, ngu Julia Ward Howe yuɓɓini to Boston . E hitaande 1876 o jeyaa ko e ardiiɓe sosɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado .
E hitaande 1878, Wilkes ummiima kadi, to Sioux Falls to leydi Dakota . O yuɓɓini dental Universalist jeeɗiɗi nder caka hirnaange, wakkati feere o hokkata waaju e kuugal pastoral nder jihaaji ɗuuɗɗi bee wallugo circuit diga ekklessiya haa ekklessiya. Nde ekklesiyaaji ɗii ndarnaa, o rokki ɗi pastoor goɗɗo, heewɓe heen ko pastoor debbo goɗɗo ummoriiɗo Iowa Sisterhood . Ko kanko wonnoo gardiiɗo batu Iowa Unitarian.
Wilkes ummiima Kaliforni e kitaale 1890, o woni pastoor e nder Egliis Unitarian to Alameda, e balloowo pastoor to Oakland, Kaliforni . O woniino nulaaɗo e batu Unitarian Pasifik, kadi ko o hooreejo batu Unitarian debbo hirnaange. E nder nguurndam makko, o woniino kapiteen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cumnock to Los Angeles.
== Suɓngo ==
Wilkes wonnoo ko cukko hooreejo tedduɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, lomtotooɗo Dakota du Sud, e hitaande 1884. O tawtoraama batu winndereyankeewu rewɓe wakilaaji to Chicago e hitaande 1893. E hitaande 1896 o haali e batu kampaañ Salvation Army to Oakland, e dow lowre wootere hono Susan B. O fecci golle minbar e [[Anna Howard Shaw]] e Eleanor Gordon e batu ngenndiwal suɓngooji e hitaande 1905 to Portland, Oregon . O renndini yeewtere ndee e Anthony e Shaw e nder batu ɗiɗaɓuru hitaande kala to San Francisco e hitaande 1895, e nder batu suɓngo 1905 to Venezuela, Kaliforni . O lomtii Kaliforni e batu hakkunde leyɗeele ngam suɓaade debbo to [[Budapest]] e hitaande 1913.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Tupper resii Wiliyam Ogustus Wilkes, awokaa, e hitaande 1869, to Wiskonsin ; ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe njoyo e ɓiɗɗo debbo gooto jibinaaɗo hakkunde 1872 e 1884. [1] [2] [3] Tupper Wilkes ko debbo jom suudu e hitaande 1909, o maayi e hitaande 1917, omo yahra e duuɓi 72, tawi omo woni e njulaagu to wuro Atlantik, to New Jersey . [4] Yanaande Wilkes to Dakota du Sud [5] seerndaaka heen, kono ina woodi maande daartol ko fayti e nguurndam makko e golle makko saraaji mum. [6]
Debbo makko biyeteeɗo Mila Tupper Maynard winndi nguurndam mum, ''wiyeteende “Ministeer yumma: ƴeewndo nguurndam Eliza Tupper Wilkes, 1844-1917”'' . Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Margaret Tupper True ko Allen Tupper True woni naalanke e naalanke.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
sbrl9b0ji0crlwn367lcdtxydpi3eqs
Charlotte Uiskonsin Klark Van Kilif
0
40861
167278
2026-04-23T15:52:07Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335950880|Charlotte Ouisconsin Clark Van Cleve]]"
167278
wikitext
text/x-wiki
'''Charlotte Ouisconsin Clark Van Cleve''' (1 sulyee 1819 – 1 abriil 1907) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade rewɓe e moƴƴitinde renndo e nder daartol gadanol Minnesota, kadi ko debbo gadano cuɓaaɗo e Yiilirde Duɗal Minneapolis . O resi ko seneraal mawɗo biyeteeɗo Horatio P. Van Cleve . Jibinaa ko e yahdu jibnaaɓe makko ngam wallude mahde Fort Snelling, o wuuri ko yiyde renndo ɓuuɓngo ina mawna haa wonta caka wuro.
== Nguurndam gadano ==
E hitaande 1819 laamu Amerik ƴeewi reende nafooje mum njulaagu fuɗnaange to worgo-fuɗnaange. Ngam ɗuum nde yamiri konu 5ɓo konu koyɗe ummoraade e gardiiɗo mum to Detroit haa e nokku ɗo maayo Mississippi e Minnesota kawri ngam mahde forso. Ñalnde 1 sulyee, konu koyɗe nguu dartii ngam fooftaade to Fort Crawford to Prairie du Chien ( Wisconsin hannde ).
Caggal ɗuum seeɗa, ɓiɗɗo debbo jibinaa e Lietnaa Nathan Clark e debbo mum Charlotte Ann Seymour. Innde makko kadi ko Charlotte, o ari anndireede e giɗli « ɓiɗɗo debbo konu joyaɓu », terɗe mayre ndokki mo innde hakkundeere Ouisconsin (binndol Farayse Wisconsin) ngam anndude nokku ɗo o jibinaa ɗoo. Konu nguu jokki haa worgo, ari e nokku biyeteeɗo Fort St. Anthony (caggal ɗuum inniraa Fort Snelling) ñalnde 23 ut
Jogaade baaba e nder konu ina addana Clark yahde laabi keewɗi e nder cukaagu mum. O waɗi duuɓi sappo e jeegom gadani nguurndam makko ko e yahde gila e forso haa e forso. E nder oon sahaa o ƴellitii giɗli duumiiɗi e militeer en. Yiɗde leydi e wellitaare nde o janngi e nder keeri mum, ardii kuule makko e nder nguurndam makko fof.
Clark teskiima waylooji keewɗi kollitooji mawnugol diiwaan Minneapolis–Saint Paul gila e nokku ladde haa e caka wuro. To Fort St. Anthony e lewru mee 1823, Clark, mo duuɓi nay, seedtii gargol ''Virginia'' — laana ndiwoowa gadana ka meeɗaa yiyeede to woɗɗi to fuɗnaange Mississippi. Ngol nawdi kaɓirɗe ngam forso oo e hoɗɓe mum. E hitaande 1862 o yiyi oto gadano nokku oo ina jolna otooji mum e nder wuro St. E hitaande 1905, e nder mutal naange nguurndam makko, Clark riiwaa to forso e oto.
== Mawnugol ==
Charlotte Clark hawri e jom suudu mum garoowo, hono Lietnaa Horatio P. Van Cleve, to Fort Winnebago e nder leydi Wiskonsin e hitaande 1833. Ɓe ɗiɗo fof ɓe ceertii ñalnde 22 marse 1836, ko adii nde Charlotte heɓata duuɓi sappo e jeeɗiɗi. Horatio yalti militeer ngam fuɗɗaade nguurndam e debbo mum.
Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko hakkunde Ohio, Missouri, e Michigan e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, kono Charlotte ina yiɗi ƴeewde nokkuuji udditiiɗi galle mum cukaagu mum. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti e leydi Minnesota e hitaande 1856, ɓe koɗi to Long Prairie ngam remde. Caggal duuɓi joy wolde hakkunde leyɗeele Amerik fuɗɗii, Horatio, ndeen ina yahra e duuɓi capanɗe joyi e go’o, jaɓi naatde e hare ndee. E lewru sulyee 1861 o yamiraa wonde kolonel e nder konu 2ɓo Minnesota . Van Cleves ummiima Long Prairie, ngummii to Fort Snelling, caggal ɗuum to St.
Teskagol duuɓi wolde duuɓi Charlotte. Gaasa makko ina ɓuuɓtoo ko yaawi, gite makko e nanɗe makko ina ŋakki. Ko wonaa caɗeele ñawuuji makko, Charlotte ina jokki e daranaade caɗeele ɗe o goongɗini, o naati e nguurndam renndo e hitaande 1876, ko kanko woni debbo gadano cuɓaaɗo e nder Yiilirde Duɗal Minneapolis, o huutorii darnde makko ngam haɓaade caɗeele rewɓe.
Charlotte ina wallitnoo no feewi hakkeeji ko wiyetee « rewɓe dogɓe ». [1] E hitaande 1879 o walli e naatnude Bethany Home, o woni hooreejo mum gadano. Galle oo ina wallita rewɓe ɓe renndo ngoo ƴeewtotoo – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe reeduɓe e sukaaɓe rewɓe reeduɓe ɓe resndaaka – ngam moƴƴinde nguurndam mum en. Hoɗɓe ɓee mbaɗii hitaande e galle oo, e nder heen ɓe ndokkaama nokku ɗo ɓe mbaawi hoɗde e fartaŋŋe janngude karallaagal golle ko wayi no defde e sewnde. E hitaande 1884 Charlotte wonti daande doole ngam suɓaade rewɓe, haa o innitiraa cukko hooreejo tedduɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, hay so tawii o alaa ko jokkondiri e fedde nde no haanirta nii. [2]
== Tuugnorgal ==
350c5hnals6b9kk9n8vgr7nyucuxyq0
167279
167278
2026-04-23T15:54:20Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335950880|Charlotte Ouisconsin Clark Van Cleve]]"
167279
wikitext
text/x-wiki
'''Charlotte Ouisconsin Clark Van Cleve''' (1 sulyee 1819 – 1 abriil 1907) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade rewɓe e moƴƴitinde renndo e nder daartol gadanol Minnesota, kadi ko debbo gadano cuɓaaɗo e Yiilirde Duɗal Minneapolis . O resi ko seneraal mawɗo biyeteeɗo Horatio P. Van Cleve . Jibinaa ko e yahdu jibnaaɓe makko ngam wallude mahde Fort Snelling, o wuuri ko yiyde renndo ɓuuɓngo ina mawna haa wonta caka wuro. <ref />
== Nguurndam gadano ==
E hitaande 1819 laamu Amerik ƴeewi reende nafooje mum njulaagu fuɗnaange to worgo-fuɗnaange. Ngam ɗuum nde yamiri konu 5ɓo konu koyɗe ummoraade e gardiiɗo mum to Detroit haa e nokku ɗo maayo Mississippi e Minnesota kawri ngam mahde forso. Ñalnde 1 sulyee, konu koyɗe nguu dartii ngam fooftaade to Fort Crawford to Prairie du Chien ( Wisconsin hannde ).
Caggal ɗuum seeɗa, ɓiɗɗo debbo jibinaa e Lietnaa Nathan Clark e debbo mum Charlotte Ann Seymour. Innde makko kadi ko Charlotte, o ari anndireede e giɗli « ɓiɗɗo debbo konu joyaɓu », terɗe mayre ndokki mo innde hakkundeere Ouisconsin (binndol Farayse Wisconsin) ngam anndude nokku ɗo o jibinaa ɗoo. Konu nguu jokki haa worgo, ari e nokku biyeteeɗo Fort St. Anthony (caggal ɗuum inniraa Fort Snelling) ñalnde 23 ut
Jogaade baaba e nder konu ina addana Clark yahde laabi keewɗi e nder cukaagu mum. O waɗi duuɓi sappo e jeegom gadani nguurndam makko ko e yahde gila e forso haa e forso. E nder oon sahaa o ƴellitii giɗli duumiiɗi e militeer en. Yiɗde leydi e wellitaare nde o janngi e nder keeri mum, ardii kuule makko e nder nguurndam makko fof.
Clark teskiima waylooji keewɗi kollitooji mawnugol diiwaan Minneapolis–Saint Paul gila e nokku ladde haa e caka wuro. To Fort St. Anthony e lewru mee 1823, Clark, mo duuɓi nay, seedtii gargol ''Virginia'' — laana ndiwoowa gadana ka meeɗaa yiyeede to woɗɗi to fuɗnaange Mississippi. Ngol nawdi kaɓirɗe ngam forso oo e hoɗɓe mum. E hitaande 1862 o yiyi oto gadano nokku oo ina jolna otooji mum e nder wuro St. E hitaande 1905, e nder mutal naange nguurndam makko, Clark riiwaa to forso e oto.
== Mawnugol ==
Charlotte Clark hawri e jom suudu mum garoowo, hono Lietnaa Horatio P. Van Cleve, to Fort Winnebago e nder leydi Wiskonsin e hitaande 1833. Ɓe ɗiɗo fof ɓe ceertii ñalnde 22 marse 1836, ko adii nde Charlotte heɓata duuɓi sappo e jeeɗiɗi. Horatio yalti militeer ngam fuɗɗaade nguurndam e debbo mum.
Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko hakkunde Ohio, Missouri, e Michigan e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, kono Charlotte ina yiɗi ƴeewde nokkuuji udditiiɗi galle mum cukaagu mum. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti e leydi Minnesota e hitaande 1856, ɓe koɗi to Long Prairie ngam remde. Caggal duuɓi joy wolde hakkunde leyɗeele Amerik fuɗɗii, Horatio, ndeen ina yahra e duuɓi capanɗe joyi e go’o, jaɓi naatde e hare ndee. E lewru sulyee 1861 o yamiraa wonde kolonel e nder konu 2ɓo Minnesota . Van Cleves ummiima Long Prairie, ngummii to Fort Snelling, caggal ɗuum to St.
Teskagol duuɓi wolde duuɓi Charlotte. Gaasa makko ina ɓuuɓtoo ko yaawi, gite makko e nanɗe makko ina ŋakki. Ko wonaa caɗeele ñawuuji makko, Charlotte ina jokki e daranaade caɗeele ɗe o goongɗini, o naati e nguurndam renndo e hitaande 1876, ko kanko woni debbo gadano cuɓaaɗo e nder Yiilirde Duɗal Minneapolis, o huutorii darnde makko ngam haɓaade caɗeele rewɓe.
Charlotte ina wallitnoo no feewi hakkeeji ko wiyetee « rewɓe dogɓe ». [1] E hitaande 1879 o walli e naatnude Bethany Home, o woni hooreejo mum gadano. Galle oo ina wallita rewɓe ɓe renndo ngoo ƴeewtotoo – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe reeduɓe e sukaaɓe rewɓe reeduɓe ɓe resndaaka – ngam moƴƴinde nguurndam mum en. Hoɗɓe ɓee mbaɗii hitaande e galle oo, e nder heen ɓe ndokkaama nokku ɗo ɓe mbaawi hoɗde e fartaŋŋe janngude karallaagal golle ko wayi no defde e sewnde. E hitaande 1884 Charlotte wonti daande doole ngam suɓaade rewɓe, haa o innitiraa cukko hooreejo tedduɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, hay so tawii o alaa ko jokkondiri e fedde nde no haanirta nii. [2]
== Tuugnorgal ==
oxycrzu27fo55jol2lx619lti57cijp
167280
167279
2026-04-23T15:54:39Z
Sardeeq
14292
167280
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Charlotte Ouisconsin Clark Van Cleve''' (1 sulyee 1819 – 1 abriil 1907) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade rewɓe e moƴƴitinde renndo e nder daartol gadanol Minnesota, kadi ko debbo gadano cuɓaaɗo e Yiilirde Duɗal Minneapolis . O resi ko seneraal mawɗo biyeteeɗo Horatio P. Van Cleve . Jibinaa ko e yahdu jibnaaɓe makko ngam wallude mahde Fort Snelling, o wuuri ko yiyde renndo ɓuuɓngo ina mawna haa wonta caka wuro. <ref />
== Nguurndam gadano ==
E hitaande 1819 laamu Amerik ƴeewi reende nafooje mum njulaagu fuɗnaange to worgo-fuɗnaange. Ngam ɗuum nde yamiri konu 5ɓo konu koyɗe ummoraade e gardiiɗo mum to Detroit haa e nokku ɗo maayo Mississippi e Minnesota kawri ngam mahde forso. Ñalnde 1 sulyee, konu koyɗe nguu dartii ngam fooftaade to Fort Crawford to Prairie du Chien ( Wisconsin hannde ).
Caggal ɗuum seeɗa, ɓiɗɗo debbo jibinaa e Lietnaa Nathan Clark e debbo mum Charlotte Ann Seymour. Innde makko kadi ko Charlotte, o ari anndireede e giɗli « ɓiɗɗo debbo konu joyaɓu », terɗe mayre ndokki mo innde hakkundeere Ouisconsin (binndol Farayse Wisconsin) ngam anndude nokku ɗo o jibinaa ɗoo. Konu nguu jokki haa worgo, ari e nokku biyeteeɗo Fort St. Anthony (caggal ɗuum inniraa Fort Snelling) ñalnde 23 ut
Jogaade baaba e nder konu ina addana Clark yahde laabi keewɗi e nder cukaagu mum. O waɗi duuɓi sappo e jeegom gadani nguurndam makko ko e yahde gila e forso haa e forso. E nder oon sahaa o ƴellitii giɗli duumiiɗi e militeer en. Yiɗde leydi e wellitaare nde o janngi e nder keeri mum, ardii kuule makko e nder nguurndam makko fof.
Clark teskiima waylooji keewɗi kollitooji mawnugol diiwaan Minneapolis–Saint Paul gila e nokku ladde haa e caka wuro. To Fort St. Anthony e lewru mee 1823, Clark, mo duuɓi nay, seedtii gargol ''Virginia'' — laana ndiwoowa gadana ka meeɗaa yiyeede to woɗɗi to fuɗnaange Mississippi. Ngol nawdi kaɓirɗe ngam forso oo e hoɗɓe mum. E hitaande 1862 o yiyi oto gadano nokku oo ina jolna otooji mum e nder wuro St. E hitaande 1905, e nder mutal naange nguurndam makko, Clark riiwaa to forso e oto.
== Mawnugol ==
Charlotte Clark hawri e jom suudu mum garoowo, hono Lietnaa Horatio P. Van Cleve, to Fort Winnebago e nder leydi Wiskonsin e hitaande 1833. Ɓe ɗiɗo fof ɓe ceertii ñalnde 22 marse 1836, ko adii nde Charlotte heɓata duuɓi sappo e jeeɗiɗi. Horatio yalti militeer ngam fuɗɗaade nguurndam e debbo mum.
Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko hakkunde Ohio, Missouri, e Michigan e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, kono Charlotte ina yiɗi ƴeewde nokkuuji udditiiɗi galle mum cukaagu mum. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti e leydi Minnesota e hitaande 1856, ɓe koɗi to Long Prairie ngam remde. Caggal duuɓi joy wolde hakkunde leyɗeele Amerik fuɗɗii, Horatio, ndeen ina yahra e duuɓi capanɗe joyi e go’o, jaɓi naatde e hare ndee. E lewru sulyee 1861 o yamiraa wonde kolonel e nder konu 2ɓo Minnesota . Van Cleves ummiima Long Prairie, ngummii to Fort Snelling, caggal ɗuum to St.
Teskagol duuɓi wolde duuɓi Charlotte. Gaasa makko ina ɓuuɓtoo ko yaawi, gite makko e nanɗe makko ina ŋakki. Ko wonaa caɗeele ñawuuji makko, Charlotte ina jokki e daranaade caɗeele ɗe o goongɗini, o naati e nguurndam renndo e hitaande 1876, ko kanko woni debbo gadano cuɓaaɗo e nder Yiilirde Duɗal Minneapolis, o huutorii darnde makko ngam haɓaade caɗeele rewɓe.
Charlotte ina wallitnoo no feewi hakkeeji ko wiyetee « rewɓe dogɓe ». [1] E hitaande 1879 o walli e naatnude Bethany Home, o woni hooreejo mum gadano. Galle oo ina wallita rewɓe ɓe renndo ngoo ƴeewtotoo – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe reeduɓe e sukaaɓe rewɓe reeduɓe ɓe resndaaka – ngam moƴƴinde nguurndam mum en. Hoɗɓe ɓee mbaɗii hitaande e galle oo, e nder heen ɓe ndokkaama nokku ɗo ɓe mbaawi hoɗde e fartaŋŋe janngude karallaagal golle ko wayi no defde e sewnde. E hitaande 1884 Charlotte wonti daande doole ngam suɓaade rewɓe, haa o innitiraa cukko hooreejo tedduɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, hay so tawii o alaa ko jokkondiri e fedde nde no haanirta nii. [2]
== Tuugnorgal ==
s9tfapcoofaeb1yg84l3xompsm5co9d
Inga Bagge
0
40862
167281
2026-04-23T17:32:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Inga Bagge (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi..."
167281
wikitext
text/x-wiki
Inga Bagge (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.
Nguurndam
Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.
Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.
Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".
Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.
Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.
Tuugnorgal
gg592m8vo816nw2pld58w0ybykkn48l
167282
167281
2026-04-23T17:33:30Z
SUZYFATIMA
13856
167282
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inga Bagge''' (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.
== Nguurndam ==
Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.
Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.
Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".
Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.
Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.
== Tuugnorgal ==
lmh34dd1rr64nbkpbdp8iwhi9v72hx2
167283
167282
2026-04-23T17:38:17Z
SUZYFATIMA
13856
167283
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inga Bagge''' (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.
== Nguurndam ==
Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.
Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.
Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".
Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.
Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.<ref name="skbl">{{cite web|url=https://www.skbl.se/en/article/IngaBagge0|title=Inga Bagge|author=Hammenbeck, Stefan|publisher=Svenskt kvinnobiografiskt lexikon|date=10 June 2020|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sis.modernamuseet.se/objects/67646/livstradet|title=Livsträdet|publisher=Moderna Museet|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref><ref name="amanda">{{cite web|url=https://www.lexikonettamanda.se/show.php?aid=16990|title=Inga Bagge|publisher=Konstnärslexikonett Amanda|accessdate=25 May 2021|language=Swedish}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bukowskis.com/en/bukipedia/23763-inga-bagge|title=Inga Bagge (1916-1988)|publisher=Buskowskis|accessdate=25 May 2021|language=|archive-date=25 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525093745/https://www.bukowskis.com/en/bukipedia/23763-inga-bagge|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Inga-Bagge/6000000102044660048|title=Inga Bagge|publisher=Geni|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gebk4s41j5smmihe5crimn3esp0j2fe
167284
167283
2026-04-23T17:39:13Z
SUZYFATIMA
13856
167284
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inga Bagge''' (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.
== Nguurndam ==
Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.
Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.
Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".
Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.
Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.<ref name="skbl">{{cite web|url=https://www.skbl.se/en/article/IngaBagge0|title=Inga Bagge|author=Hammenbeck, Stefan|publisher=Svenskt kvinnobiografiskt lexikon|date=10 June 2020|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sis.modernamuseet.se/objects/67646/livstradet|title=Livsträdet|publisher=Moderna Museet|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref><ref name="amanda">{{cite web|url=https://www.lexikonettamanda.se/show.php?aid=16990|title=Inga Bagge|publisher=Konstnärslexikonett Amanda|accessdate=25 May 2021|language=Swedish}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bukowskis.com/en/bukipedia/23763-inga-bagge|title=Inga Bagge (1916-1988)|publisher=Buskowskis|accessdate=25 May 2021|language=|archive-date=25 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525093745/https://www.bukowskis.com/en/bukipedia/23763-inga-bagge|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Inga-Bagge/6000000102044660048|title=Inga Bagge|publisher=Geni|accessdate=25 May 2021|language=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
7ant597xfk5zzx01pjbj74fwh6p90ny
Edith Bateson
0
40863
167285
2026-04-23T17:41:57Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Edith Bateson (1867-1938) ko pentoowo e ñeeñoowo Angalteer. Nguurndam Bateson jibinaa ko to Cambridge, o janngi ko fayti e pentugol e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy to Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Hoɗde e wuro Bushey to Hertfordshire, caggal ɗuum e sahaa gooto to Robin Hood’s Bay to Yorkshire, Bateson waɗii nate tokoose e pelle tokoose limtooje e njamndi mboɗeeri. Tuggi 1891 haa 1935 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder kollirɗe pel..."
167285
wikitext
text/x-wiki
Edith Bateson (1867-1938) ko pentoowo e ñeeñoowo Angalteer.
Nguurndam
Bateson jibinaa ko to Cambridge, o janngi ko fayti e pentugol e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy to Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Hoɗde e wuro Bushey to Hertfordshire, caggal ɗuum e sahaa gooto to Robin Hood’s Bay to Yorkshire, Bateson waɗii nate tokoose e pelle tokoose limtooje e njamndi mboɗeeri. Tuggi 1891 haa 1935 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder kollirɗe pelle to Londres e Pari. To Londres o ɓuri hollirde golle makko ko e Akademi Laamɗo, e Fedde Adunaare Seppooji, Pentooɓe e Gravers e Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer tawi to Pari o hollirii to Salon des Artistes Francais.
Tuugnorgal
3u6jsogbaepkra5hfs7vql9kmnvwbkk
167286
167285
2026-04-23T17:43:13Z
SUZYFATIMA
13856
167286
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Bateson''' (1867-1938) ko pentoowo e ñeeñoowo Angalteer.
== Nguurndam ==
Bateson jibinaa ko to Cambridge, o janngi ko fayti e pentugol e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy to Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Hoɗde e wuro Bushey to Hertfordshire, caggal ɗuum e sahaa gooto to Robin Hood’s Bay to Yorkshire, Bateson waɗii nate tokoose e pelle tokoose limtooje e njamndi mboɗeeri. Tuggi 1891 haa 1935 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder kollirɗe pelle to Londres e Pari. To Londres o ɓuri hollirde golle makko ko e Akademi Laamɗo, e Fedde Adunaare Seppooji, Pentooɓe e Gravers e Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer tawi to Pari o hollirii to Salon des Artistes Francais.
== Tuugnorgal ==
kil74macs7l1hy6amwtz90wmsm9y4nn
167287
167286
2026-04-23T17:46:54Z
SUZYFATIMA
13856
167287
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Bateson''' (1867-1938) ko pentoowo e ñeeñoowo Angalteer.
== Nguurndam ==
Bateson jibinaa ko to Cambridge, o janngi ko fayti e pentugol e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy to Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Hoɗde e wuro Bushey to Hertfordshire, caggal ɗuum e sahaa gooto to Robin Hood’s Bay to Yorkshire, Bateson waɗii nate tokoose e pelle tokoose limtooje e njamndi mboɗeeri. Tuggi 1891 haa 1935 o woniino koolaaɗo kuuɓal e nder kollirɗe pelle to Londres e Pari. To Londres o ɓuri hollirde golle makko ko e Akademi Laamɗo, e Fedde Adunaare Seppooji, Pentooɓe e Gravers e Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer tawi to Pari o hollirii to Salon des Artistes Francais.<ref name="MapEBj">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib2_1204924642|title=Edith Bateson|year=2011|access-date=30 October 2019|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314111558/https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib2_1204924642|url-status=dead}}</ref><ref name="GMWaters">{{cite book|author=Grant M. Waters|publisher=Eastbourne Fine Art|year=1975|title=Dictionary of British Artists Working 1900–1950}}</ref><ref name="Mackay">{{cite book|author=James Mackay|publisher=Antique Collectors' Club|year=1977|title=The Dictionary of Western Sculptors in Bronze|isbn=0902028553}}</ref><ref name="GMWII">{{cite book|author=Grant M. Waters|publisher=Eastbourne Fine Art|year=1975|title=Dictionary of British Artists Working 1900–1950 Volume II|isbn=0902010069}}</ref><ref name="Benezit1">{{cite book|publisher=Editions Grund, Paris|year=2006|title=Benezit Dictionary of Artists Volume 1 A-Bedeschini|isbn=2-7000-3070-2}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
bzvzrxayvlrm2arj88iwxfcp8bc6yoo
Emilia Bayer
0
40864
167288
2026-04-23T17:48:41Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Emiliya Nikolova Bayer jibinaa ko ñalnde 5 mee 1934, to Sofiya, to leydi Bulgari. O janngi ko fayti e seppooji e seraaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal (Académie des Arts) to Sofiya. Gila o joofni jaŋde makko to Akademi e hitaande 1964 o golliima e mbaydi mbaylaandi. O ƴettii kadi yamiroore golle e nder graphique appliquée, diisnondiral defte e diisnondiral kaligrafi. Kugal E nder hitaande 1973–1975 Bayer waɗii golle e nder leydi Bulgari ina waɗi 250m2 kaa..."
167288
wikitext
text/x-wiki
Emiliya Nikolova Bayer jibinaa ko ñalnde 5 mee 1934, to Sofiya, to leydi Bulgari. O janngi ko fayti e seppooji e seraaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal (Académie des Arts) to Sofiya. Gila o joofni jaŋde makko to Akademi e hitaande 1964 o golliima e mbaydi mbaylaandi. O ƴettii kadi yamiroore golle e nder graphique appliquée, diisnondiral defte e diisnondiral kaligrafi.
Kugal
E nder hitaande 1973–1975 Bayer waɗii golle e nder leydi Bulgari ina waɗi 250m2 kaaƴe ngam mahngo keso Teyaatre Sofia to Sofia. Tiitoonde ndee ko ƴellitaare gollal e nder daartol aadee. Ngolɗoo gollal naalankaagal ina sikkaa ko sintesis mahdi e seppooji baɗaaɗi no feewi.
E hitaande 1975 Bayer ummiima Berlin. E nder duuɓi sappo garooji ɗii o ƴetti yamiroore ko ina ɓura sappo e nate ɓurɗe mawnude e nguurndam e nder parkeeji e mahaaɗe renndo. Golle makko ɓurɗe teeŋtude to Berlin ko yamiroore peewnugol nate ngam mahngo suudu pijirlooji Friedrichstadt-Palast keso, (1982-1984). E nder 12 ballal peewnanoongal e fuɗɗoode, ko jeegom tan keɓi, kono e cakkitiiɗe ɗee, ko nay tan keɓi. Caggal ɗuum sabu golle luulndiiɗe jom suudu makko o waawaano heɓde komisariyaaji goɗɗi ; hay kontraaji dokkaaɗi jooni ɗii, ndartinaama. O nattii waawde hollirde golle makko e kollirɗe.
Nde politik keso njuɓɓudi kominist laaɓi, galle Bayer ɗaɓɓi wiisaaji egguɓe, ɗi ndokkaama caggal ko ina ɓura duuɓi nay haɓaade birooji. Ɗee duuɓi nay haɗgol de facto hollirde e yaltinde kala golle makko, addani mo ustude doole mum e nder keeriindi Bayer – appliqué sculpture sur les édits. Hannde o tiiɗnii ko e fannuuji porselin fijirde, oil-pastel e nate nebam.
Golle teeŋtuɗe
Reliefs e dow Friedrichstadt-Palace baɗaaɗi e beton tiiɗɗo keeriiɗo e Orop to bannge luggiɗde e detal
250m2 kaaƴe gonɗe e suudu dingiral Sofiya to Sofiya, leydi Bulgari
Reliefs ɗiɗi kaaƴe to teyaatre to Vidin
Reliefs ɗiɗi terra cotta (ca. 87m2 e 20m2) ɓuuɓɗi e yiite to galle laamu to Vraza
Sifaaaji keewɗi ɓurɗi mawnude e nguurndam to Hanover, Berlin, e gure ceertuɗe to Almaañ e Bulgari.
Golle makko ina kollitee e nder wuro New York, Boston, Seattle, Pari, Hanover, Berlin, Lepzig, Wisbaden, Munich, Mosku, Warsowi, Sofiya ; e nder miiseeji e kollirɗe to Berlin, Sopot (Poloñ), Faenza (Itali), e Sofiya (Galle ngenndiije).
Ceertugol
Ceerndagol golle naalankaagal ɓurɗe moƴƴude e koolol naalankaagal hakkunde leyɗeele to Vienne 1958.
Ceerndagol ngam kuugal naalankaagal booɗngal haa Biennale hakkunde leyɗeele ngam ceramics jamaanu haa Faenza (Itali) 1974.
Faandaare "Cyril e Method" (medal njamndi) dowla Bulgari ngam golle nguurndam makko 1984.
Bindol
Nikolova-Bayer, Emilia: Miin ko mi jannginoowo ceramik jamaanu 1984/Jaagorgal seraaji jamaanu 1984; 1984, bayyinaango Faenza
Toorɗo 111; Deftere Lukas ngam ñeeñal e ñeeñal 2020 ISBN 978-3-86732-366-6
Kunst am Bau e nder RDA (Simposium 2020); Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98606-0
70 Jahre Kunst am Bau; Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98617-6
Tuugnorgal
m77r1hpdeukge4mz26dgv0989r71c63
167289
167288
2026-04-23T17:50:57Z
SUZYFATIMA
13856
167289
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emiliya Nikolova Bayer jibinaa''' ko ñalnde 5 mee 1934, to Sofiya, to leydi Bulgari. O janngi ko fayti e seppooji e seraaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal (Académie des Arts) to Sofiya. Gila o joofni jaŋde makko to Akademi e hitaande 1964 o golliima e mbaydi mbaylaandi. O ƴettii kadi yamiroore golle e nder graphique appliquée, diisnondiral defte e diisnondiral kaligrafi.
== Kugal ==
E nder hitaande 1973–1975 Bayer waɗii golle e nder leydi Bulgari ina waɗi 250m2 kaaƴe ngam mahngo keso Teyaatre Sofia to Sofia. Tiitoonde ndee ko ƴellitaare gollal e nder daartol aadee. Ngolɗoo gollal naalankaagal ina sikkaa ko sintesis mahdi e seppooji baɗaaɗi no feewi.
E hitaande 1975 Bayer ummiima Berlin. E nder duuɓi sappo garooji ɗii o ƴetti yamiroore ko ina ɓura sappo e nate ɓurɗe mawnude e nguurndam e nder parkeeji e mahaaɗe renndo. Golle makko ɓurɗe teeŋtude to Berlin ko yamiroore peewnugol nate ngam mahngo suudu pijirlooji Friedrichstadt-Palast keso, (1982-1984). E nder 12 ballal peewnanoongal e fuɗɗoode, ko jeegom tan keɓi, kono e cakkitiiɗe ɗee, ko nay tan keɓi. Caggal ɗuum sabu golle luulndiiɗe jom suudu makko o waawaano heɓde komisariyaaji goɗɗi ; hay kontraaji dokkaaɗi jooni ɗii, ndartinaama. O nattii waawde hollirde golle makko e kollirɗe.
Nde politik keso njuɓɓudi kominist laaɓi, galle Bayer ɗaɓɓi wiisaaji egguɓe, ɗi ndokkaama caggal ko ina ɓura duuɓi nay haɓaade birooji. Ɗee duuɓi nay haɗgol de facto hollirde e yaltinde kala golle makko, addani mo ustude doole mum e nder keeriindi Bayer – appliqué sculpture sur les édits. Hannde o tiiɗnii ko e fannuuji porselin fijirde, oil-pastel e nate nebam.
== Golle teeŋtuɗe ==
Reliefs e dow Friedrichstadt-Palace baɗaaɗi e beton tiiɗɗo keeriiɗo e Orop to bannge luggiɗde e detal
250m2 kaaƴe gonɗe e suudu dingiral Sofiya to Sofiya, leydi Bulgari
* Reliefs ɗiɗi kaaƴe to teyaatre to Vidin
* Reliefs ɗiɗi terra cotta (ca. 87m2 e 20m2) ɓuuɓɗi e yiite to galle laamu to Vraza
* Sifaaaji keewɗi ɓurɗi mawnude e nguurndam to Hanover, Berlin, e gure ceertuɗe to Almaañ e Bulgari.
Golle makko ina kollitee e nder wuro New York, Boston, Seattle, Pari, Hanover, Berlin, Lepzig, Wisbaden, Munich, Mosku, Warsowi, Sofiya ; e nder miiseeji e kollirɗe to Berlin, Sopot (Poloñ), Faenza (Itali), e Sofiya (Galle ngenndiije).
== Ceertugol ==
* Ceerndagol golle naalankaagal ɓurɗe moƴƴude e koolol naalankaagal hakkunde leyɗeele to Vienne 1958.
* Ceerndagol ngam kuugal naalankaagal booɗngal haa Biennale hakkunde leyɗeele ngam ceramics jamaanu haa Faenza (Itali) 1974.
* Faandaare "Cyril e Method" (medal njamndi) dowla Bulgari ngam golle nguurndam makko 1984.
== Bindol ==
Nikolova-Bayer, Emilia: Miin ko mi jannginoowo ceramik jamaanu 1984/Jaagorgal seraaji jamaanu 1984; 1984, bayyinaango Faenza
Toorɗo 111; Deftere Lukas ngam ñeeñal e ñeeñal 2020 ISBN 978-3-86732-366-6
Kunst am Bau e nder RDA (Simposium 2020); Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98606-0
70 Jahre Kunst am Bau; Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98617-6
== Tuugnorgal ==
ag1vi2mku7830pmnlo03hevn73eytus
167290
167289
2026-04-23T17:53:00Z
SUZYFATIMA
13856
167290
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emiliya Nikolova Bayer jibinaa''' ko ñalnde 5 mee 1934, to Sofiya, to leydi Bulgari. O janngi ko fayti e seppooji e seraaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal (Académie des Arts) to Sofiya. Gila o joofni jaŋde makko to Akademi e hitaande 1964 o golliima e mbaydi mbaylaandi. O ƴettii kadi yamiroore golle e nder graphique appliquée, diisnondiral defte e diisnondiral kaligrafi.
== Kugal ==
E nder hitaande 1973–1975 Bayer waɗii golle e nder leydi Bulgari ina waɗi 250m2 kaaƴe ngam mahngo keso Teyaatre Sofia to Sofia. Tiitoonde ndee ko ƴellitaare gollal e nder daartol aadee. Ngolɗoo gollal naalankaagal ina sikkaa ko sintesis mahdi e seppooji baɗaaɗi no feewi.
E hitaande 1975 Bayer ummiima Berlin. E nder duuɓi sappo garooji ɗii o ƴetti yamiroore ko ina ɓura sappo e nate ɓurɗe mawnude e nguurndam e nder parkeeji e mahaaɗe renndo. Golle makko ɓurɗe teeŋtude to Berlin ko yamiroore peewnugol nate ngam mahngo suudu pijirlooji Friedrichstadt-Palast keso, (1982-1984). E nder 12 ballal peewnanoongal e fuɗɗoode, ko jeegom tan keɓi, kono e cakkitiiɗe ɗee, ko nay tan keɓi. Caggal ɗuum sabu golle luulndiiɗe jom suudu makko o waawaano heɓde komisariyaaji goɗɗi ; hay kontraaji dokkaaɗi jooni ɗii, ndartinaama. O nattii waawde hollirde golle makko e kollirɗe.
Nde politik keso njuɓɓudi kominist laaɓi, galle Bayer ɗaɓɓi wiisaaji egguɓe, ɗi ndokkaama caggal ko ina ɓura duuɓi nay haɓaade birooji. Ɗee duuɓi nay haɗgol de facto hollirde e yaltinde kala golle makko, addani mo ustude doole mum e nder keeriindi Bayer – appliqué sculpture sur les édits. Hannde o tiiɗnii ko e fannuuji porselin fijirde, oil-pastel e nate nebam.
== Golle teeŋtuɗe ==
Reliefs e dow Friedrichstadt-Palace baɗaaɗi e beton tiiɗɗo keeriiɗo e Orop to bannge luggiɗde e detal
250m2 kaaƴe gonɗe e suudu dingiral Sofiya to Sofiya, leydi Bulgari
* Reliefs ɗiɗi kaaƴe to teyaatre to Vidin
* Reliefs ɗiɗi terra cotta (ca. 87m2 e 20m2) ɓuuɓɗi e yiite to galle laamu to Vraza
* Sifaaaji keewɗi ɓurɗi mawnude e nguurndam to Hanover, Berlin, e gure ceertuɗe to Almaañ e Bulgari.
Golle makko ina kollitee e nder wuro New York, Boston, Seattle, Pari, Hanover, Berlin, Lepzig, Wisbaden, Munich, Mosku, Warsowi, Sofiya ; e nder miiseeji e kollirɗe to Berlin, Sopot (Poloñ), Faenza (Itali), e Sofiya (Galle ngenndiije).
== Ceertugol ==
* Ceerndagol golle naalankaagal ɓurɗe moƴƴude e koolol naalankaagal hakkunde leyɗeele to Vienne 1958.
* Ceerndagol ngam kuugal naalankaagal booɗngal haa Biennale hakkunde leyɗeele ngam ceramics jamaanu haa Faenza (Itali) 1974.
* Faandaare "Cyril e Method" (medal njamndi) dowla Bulgari ngam golle nguurndam makko 1984.
== Bindol ==
Nikolova-Bayer, Emilia: Miin ko mi jannginoowo ceramik jamaanu 1984/Jaagorgal seraaji jamaanu 1984; 1984, bayyinaango Faenza
Toorɗo 111; Deftere Lukas ngam ñeeñal e ñeeñal 2020 ISBN 978-3-86732-366-6
Kunst am Bau e nder RDA (Simposium 2020); Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98606-0
70 Jahre Kunst am Bau; Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98617-6<ref>Emilia Nikolova Bayer in:http://www.bildhauerei-in-Berlin.de/_html/_katalog/kuenstler-984.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120303150537/http://www.bildhauerei-in-berlin.de/_html/_katalog/kuenstler-984.html|date=2012-03-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.show-palace.eu/de/info/geschichte/|title=Geschichte « FriedrichstadtPalast Berlin|website=www.show-palace.eu|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823083224/http://www.show-palace.eu/de/info/geschichte/|archive-date=2010-08-23}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
15iy7484cpanva8midisrapo3qisp3m
167291
167290
2026-04-23T17:53:22Z
SUZYFATIMA
13856
167291
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emiliya Nikolova Bayer jibinaa''' ko ñalnde 5 mee 1934, to Sofiya, to leydi Bulgari. O janngi ko fayti e seppooji e seraaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal (Académie des Arts) to Sofiya. Gila o joofni jaŋde makko to Akademi e hitaande 1964 o golliima e mbaydi mbaylaandi. O ƴettii kadi yamiroore golle e nder graphique appliquée, diisnondiral defte e diisnondiral kaligrafi.
== Kugal ==
E nder hitaande 1973–1975 Bayer waɗii golle e nder leydi Bulgari ina waɗi 250m2 kaaƴe ngam mahngo keso Teyaatre Sofia to Sofia. Tiitoonde ndee ko ƴellitaare gollal e nder daartol aadee. Ngolɗoo gollal naalankaagal ina sikkaa ko sintesis mahdi e seppooji baɗaaɗi no feewi.
E hitaande 1975 Bayer ummiima Berlin. E nder duuɓi sappo garooji ɗii o ƴetti yamiroore ko ina ɓura sappo e nate ɓurɗe mawnude e nguurndam e nder parkeeji e mahaaɗe renndo. Golle makko ɓurɗe teeŋtude to Berlin ko yamiroore peewnugol nate ngam mahngo suudu pijirlooji Friedrichstadt-Palast keso, (1982-1984). E nder 12 ballal peewnanoongal e fuɗɗoode, ko jeegom tan keɓi, kono e cakkitiiɗe ɗee, ko nay tan keɓi. Caggal ɗuum sabu golle luulndiiɗe jom suudu makko o waawaano heɓde komisariyaaji goɗɗi ; hay kontraaji dokkaaɗi jooni ɗii, ndartinaama. O nattii waawde hollirde golle makko e kollirɗe.
Nde politik keso njuɓɓudi kominist laaɓi, galle Bayer ɗaɓɓi wiisaaji egguɓe, ɗi ndokkaama caggal ko ina ɓura duuɓi nay haɓaade birooji. Ɗee duuɓi nay haɗgol de facto hollirde e yaltinde kala golle makko, addani mo ustude doole mum e nder keeriindi Bayer – appliqué sculpture sur les édits. Hannde o tiiɗnii ko e fannuuji porselin fijirde, oil-pastel e nate nebam.
== Golle teeŋtuɗe ==
Reliefs e dow Friedrichstadt-Palace baɗaaɗi e beton tiiɗɗo keeriiɗo e Orop to bannge luggiɗde e detal
250m2 kaaƴe gonɗe e suudu dingiral Sofiya to Sofiya, leydi Bulgari
* Reliefs ɗiɗi kaaƴe to teyaatre to Vidin
* Reliefs ɗiɗi terra cotta (ca. 87m2 e 20m2) ɓuuɓɗi e yiite to galle laamu to Vraza
* Sifaaaji keewɗi ɓurɗi mawnude e nguurndam to Hanover, Berlin, e gure ceertuɗe to Almaañ e Bulgari.
Golle makko ina kollitee e nder wuro New York, Boston, Seattle, Pari, Hanover, Berlin, Lepzig, Wisbaden, Munich, Mosku, Warsowi, Sofiya ; e nder miiseeji e kollirɗe to Berlin, Sopot (Poloñ), Faenza (Itali), e Sofiya (Galle ngenndiije).
== Ceertugol ==
* Ceerndagol golle naalankaagal ɓurɗe moƴƴude e koolol naalankaagal hakkunde leyɗeele to Vienne 1958.
* Ceerndagol ngam kuugal naalankaagal booɗngal haa Biennale hakkunde leyɗeele ngam ceramics jamaanu haa Faenza (Itali) 1974.
* Faandaare "Cyril e Method" (medal njamndi) dowla Bulgari ngam golle nguurndam makko 1984.
== Bindol ==
Nikolova-Bayer, Emilia: Miin ko mi jannginoowo ceramik jamaanu 1984/Jaagorgal seraaji jamaanu 1984; 1984, bayyinaango Faenza
Toorɗo 111; Deftere Lukas ngam ñeeñal e ñeeñal 2020 ISBN 978-3-86732-366-6
Kunst am Bau e nder RDA (Simposium 2020); Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98606-0
70 Jahre Kunst am Bau; Jaaynde Almaañ 2020 ISBN 978-3-422-98617-6<ref>Emilia Nikolova Bayer in:http://www.bildhauerei-in-Berlin.de/_html/_katalog/kuenstler-984.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120303150537/http://www.bildhauerei-in-berlin.de/_html/_katalog/kuenstler-984.html|date=2012-03-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.show-palace.eu/de/info/geschichte/|title=Geschichte « FriedrichstadtPalast Berlin|website=www.show-palace.eu|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823083224/http://www.show-palace.eu/de/info/geschichte/|archive-date=2010-08-23}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
82ddz0um8vemch9rsbiwq7kmbj7q30x
Edith Anna Bell
0
40865
167292
2026-04-23T17:56:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Edith Anna Bell (1870-1929) ko ƴoogiroowo Irlande, keɓtinaaɗo e sosde medaluuji e nate e nder mbaydiiji. Nguurndam Bell jibinaa ko to Dublin, caggal nde o ƴetti jaŋde naalankaagal e nder ndeen wuro, ina wayi no o ummiima Angalteer, won heen ko adii hitaande 1896 nde o anndaa ko o jannginoowo modeling to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal e karallaagal to Londres. O anndaa kadi ko o hoɗi to Reading to Berkshire ko juuti. Bell waɗii nate njamndi e nate tokoose e..."
167292
wikitext
text/x-wiki
Edith Anna Bell (1870-1929) ko ƴoogiroowo Irlande, keɓtinaaɗo e sosde medaluuji e nate e nder mbaydiiji.
Nguurndam
Bell jibinaa ko to Dublin, caggal nde o ƴetti jaŋde naalankaagal e nder ndeen wuro, ina wayi no o ummiima Angalteer, won heen ko adii hitaande 1896 nde o anndaa ko o jannginoowo modeling to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal e karallaagal to Londres. O anndaa kadi ko o hoɗi to Reading to Berkshire ko juuti. Bell waɗii nate njamndi e nate tokoose e kadi medalliyoŋaaji e njamndi e kaalis.Hakkunde 1896 e 1912 o hollitii golle sappo to Royal Academy to Londres kadi o holliri to Walker Art Gallery to Liverpool. Galle fotooje ngenndiije to Londres ina joginoo fotooje medal njamndi mboɗeeri, ɗe Bell waɗi.
Tuugnorgal
lvgtuliu2lf7lkoypzttsajeaucnbui
167293
167292
2026-04-23T17:57:11Z
SUZYFATIMA
13856
167293
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Anna Bell''' (1870-1929) ko ƴoogiroowo Irlande, keɓtinaaɗo e sosde medaluuji e nate e nder mbaydiiji.
== Nguurndam ==
Bell jibinaa ko to Dublin, caggal nde o ƴetti jaŋde naalankaagal e nder ndeen wuro, ina wayi no o ummiima Angalteer, won heen ko adii hitaande 1896 nde o anndaa ko o jannginoowo modeling to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal e karallaagal to Londres. O anndaa kadi ko o hoɗi to Reading to Berkshire ko juuti. Bell waɗii nate njamndi e nate tokoose e kadi medalliyoŋaaji e njamndi e kaalis.Hakkunde 1896 e 1912 o hollitii golle sappo to Royal Academy to Londres kadi o holliri to Walker Art Gallery to Liverpool. Galle fotooje ngenndiije to Londres ina joginoo fotooje medal njamndi mboɗeeri, ɗe Bell waɗi.
== Tuugnorgal ==
c6jf76sewxu8h991w2dzznxm6dve930
167294
167293
2026-04-23T18:00:40Z
SUZYFATIMA
13856
167294
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Anna Bell''' (1870-1929) ko ƴoogiroowo Irlande, keɓtinaaɗo e sosde medaluuji e nate e nder mbaydiiji.
== Nguurndam ==
Bell jibinaa ko to Dublin, caggal nde o ƴetti jaŋde naalankaagal e nder ndeen wuro, ina wayi no o ummiima Angalteer, won heen ko adii hitaande 1896 nde o anndaa ko o jannginoowo modeling to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal e karallaagal to Londres. O anndaa kadi ko o hoɗi to Reading to Berkshire ko juuti. Bell waɗii nate njamndi e nate tokoose e kadi medalliyoŋaaji e njamndi e kaalis.Hakkunde 1896 e 1912 o hollitii golle sappo to Royal Academy to Londres kadi o holliri to Walker Art Gallery to Liverpool. Galle fotooje ngenndiije to Londres ina joginoo fotooje medal njamndi mboɗeeri, ɗe Bell waɗi.<ref name="SG0019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|ISBN=978 1 911121 63 3}}</ref><ref name="MapEAB">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1238159604|title=Edith Anna Bell|year=2011|access-date=15 January 2020|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314111438/https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib4_1238159604|url-status=dead}}</ref><ref name="Mackay">{{cite book|author=James Mackay|publisher=Antique Collectors' Club|year=1977|title=The Dictionary of Western Sculptors in Bronze}}</ref><ref name="NPGEAB">{{cite web|url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp06668/edith-anna-bell?search=sas&sText=Edith+Anna+Bell&OConly=true|title=Edith Anna Bell|access-date=15 January 2020|work=National Portrait Gallery}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q6g25nv3u0dcmp0y64jay7sf28hrdke
Jeanne Bell
0
40866
167295
2026-04-23T18:05:13Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Dorothy Jeanne Bell (1888 – 1978) ko ñeeñoowo Angalteernaajo. Nguurndam Bell jibinaa ko to Hampstead to worgo Londres, mawni. Baaba makko, John Clement Bell (1860-1944) wonnoo ko gollodiiɗo mawɗo e nder sosiyetee Clayton e Bell peewnoowo gite daneeje, miñiiko biyeteeɗo Reginald Bell e ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Michael Farrar-Bell kadi ko naalankooɓe. Jeanne Bell waɗii statuettes e njamndi mboɗeeri, e ƴiye, e leɗɗe e alabaster ɓeydi heen nate daabaaji..."
167295
wikitext
text/x-wiki
Dorothy Jeanne Bell (1888 – 1978) ko ñeeñoowo Angalteernaajo.
Nguurndam
Bell jibinaa ko to Hampstead to worgo Londres, mawni. Baaba makko, John Clement Bell (1860-1944) wonnoo ko gollodiiɗo mawɗo e nder sosiyetee Clayton e Bell peewnoowo gite daneeje, miñiiko biyeteeɗo Reginald Bell e ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Michael Farrar-Bell kadi ko naalankooɓe.
Jeanne Bell waɗii statuettes e njamndi mboɗeeri, e ƴiye, e leɗɗe e alabaster ɓeydi heen nate daabaaji e nder terakota e leydi glazed. O woniino kolliroowo sahaa kala to Akademi Laamɗo to Londres, o holliri toon ko ina wona 37 golle hakkunde 1927 e 1966. O hollirii kadi golle makko e Fedde Naalankooɓe Rewɓe, e Duɗal Naalankooɓe Laamɗo Glasgow, e Fedde Naalankaagal Laamɗoyaŋkoore Miniature, e Koolol Naalankaagal e Karallaagal Gaver Liol to So Walker Art. Bell ina golloo e naalankaagal haa nde o dañi duuɓi 100. O sankii ko to Dinton to Buckinghamshire ɗo o wuuri ko ɓuri heewde e nguurndam makko caggal nde o yalti Londres.
Tuugnorgal
j6x4brneuwu2bklietd9j30s8ptkkyw
167296
167295
2026-04-23T18:06:18Z
SUZYFATIMA
13856
167296
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dorothy Jeanne Bell''' (1888 – 1978) ko ñeeñoowo Angalteernaajo.
== Nguurndam ==
Bell jibinaa ko to Hampstead to worgo Londres, mawni. Baaba makko, John Clement Bell (1860-1944) wonnoo ko gollodiiɗo mawɗo e nder sosiyetee Clayton e Bell peewnoowo gite daneeje, miñiiko biyeteeɗo Reginald Bell e ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Michael Farrar-Bell kadi ko naalankooɓe.
Jeanne Bell waɗii statuettes e njamndi mboɗeeri, e ƴiye, e leɗɗe e alabaster ɓeydi heen nate daabaaji e nder terakota e leydi glazed. O woniino kolliroowo sahaa kala to Akademi Laamɗo to Londres, o holliri toon ko ina wona 37 golle hakkunde 1927 e 1966. O hollirii kadi golle makko e Fedde Naalankooɓe Rewɓe, e Duɗal Naalankooɓe Laamɗo Glasgow, e Fedde Naalankaagal Laamɗoyaŋkoore Miniature, e Koolol Naalankaagal e Karallaagal Gaver Liol to So Walker Art. Bell ina golloo e naalankaagal haa nde o dañi duuɓi 100. O sankii ko to Dinton to Buckinghamshire ɗo o wuuri ko ɓuri heewde e nguurndam makko caggal nde o yalti Londres.
== Tuugnorgal ==
h9kxbugvgdrmmpzqmxd8gwqkgydbj9h
167297
167296
2026-04-23T18:09:28Z
SUZYFATIMA
13856
167297
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dorothy Jeanne Bell''' (1888 – 1978) ko ñeeñoowo Angalteernaajo.
== Nguurndam ==
Bell jibinaa ko to Hampstead to worgo Londres, mawni. Baaba makko, John Clement Bell (1860-1944) wonnoo ko gollodiiɗo mawɗo e nder sosiyetee Clayton e Bell peewnoowo gite daneeje, miñiiko biyeteeɗo Reginald Bell e ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Michael Farrar-Bell kadi ko naalankooɓe.
Jeanne Bell waɗii statuettes e njamndi mboɗeeri, e ƴiye, e leɗɗe e alabaster ɓeydi heen nate daabaaji e nder terakota e leydi glazed. O woniino kolliroowo sahaa kala to Akademi Laamɗo to Londres, o holliri toon ko ina wona 37 golle hakkunde 1927 e 1966. O hollirii kadi golle makko e Fedde Naalankooɓe Rewɓe, e Duɗal Naalankooɓe Laamɗo Glasgow, e Fedde Naalankaagal Laamɗoyaŋkoore Miniature, e Koolol Naalankaagal e Karallaagal Gaver Liol to So Walker Art. Bell ina golloo e naalankaagal haa nde o dañi duuɓi 100. O sankii ko to Dinton to Buckinghamshire ɗo o wuuri ko ɓuri heewde e nguurndam makko caggal nde o yalti Londres.<ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="BuckmanVol1">{{cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref><ref name="MappingJB">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib6_1222103841|title=Miss Jeanne Bell|year=2011|accessdate=28 October 2020|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951|archive-date=19 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220519015608/https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib6_1222103841|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
tsau71j1k2ikfhwgneccmfa1odfq997
Eva Benson
0
40867
167298
2026-04-23T18:11:43Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Eva Ellenor Benson (23 marse 1875 – 16 marse 1949) ko sehil Ostarali, peewnoowo wiɗtooji pottital, golle nate e medaluuji. Benson waɗii feccere e nguurndam mum ko e golle to Angalteer. Nguurndam Benson jibinaa, mawni ko to Gawler to Ostarali worgo, caggal nde o janngi e jannginde to Perth, o ummii Angalteer won e sahaaji hedde 1911. Ko ɗoon o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Regent Street Polytechnic to caka Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Caggal nde o ja..."
167298
wikitext
text/x-wiki
Eva Ellenor Benson (23 marse 1875 – 16 marse 1949) ko sehil Ostarali, peewnoowo wiɗtooji pottital, golle nate e medaluuji. Benson waɗii feccere e nguurndam mum ko e golle to Angalteer.
Nguurndam
Benson jibinaa, mawni ko to Gawler to Ostarali worgo, caggal nde o janngi e jannginde to Perth, o ummii Angalteer won e sahaaji hedde 1911. Ko ɗoon o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Regent Street Polytechnic to caka Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde City e Guilds to Londres, Benson golliima e nder suudu janngirdu to St John's Wood to bannge worgo Londres. O waɗii nate nate e fijirde, nate e medaluuji, e njamndi, e pilaas e marbere. Nde o woni to Londres, Benson hollitii golle makko to Royal Academy e wondude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe. E hitaande 1917 e 1918, o waɗii kadi koolol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ecoppi, to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Glasgow to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Angalteer to Bristol. Benson arti Ostarali e hitaande 1920 ɗo o joginoo posto jannginoowo to Sidney, o waɗi heen golle mawɗe e mahngo. O maayi ko e wuro Mosman to Sydney e hitaande 1949.
Tuugnorgal
4mz9jz8q75v85p90hohssnt7q8kwtmb
167299
167298
2026-04-23T18:13:09Z
SUZYFATIMA
13856
167299
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Ellenor Benson''' (23 marse 1875 – 16 marse 1949) ko sehil Ostarali, peewnoowo wiɗtooji pottital, golle nate e medaluuji. Benson waɗii feccere e nguurndam mum ko e golle to Angalteer.
== Nguurndam ==
Benson jibinaa, mawni ko to Gawler to Ostarali worgo, caggal nde o janngi e jannginde to Perth, o ummii Angalteer won e sahaaji hedde 1911. Ko ɗoon o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Regent Street Polytechnic to caka Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde City e Guilds to Londres, Benson golliima e nder suudu janngirdu to St John's Wood to bannge worgo Londres. O waɗii nate nate e fijirde, nate e medaluuji, e njamndi, e pilaas e marbere. Nde o woni to Londres, Benson hollitii golle makko to Royal Academy e wondude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe. E hitaande 1917 e 1918, o waɗii kadi koolol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ecoppi, to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Glasgow to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Angalteer to Bristol. Benson arti Ostarali e hitaande 1920 ɗo o joginoo posto jannginoowo to Sidney, o waɗi heen golle mawɗe e mahngo. O maayi ko e wuro Mosman to Sydney e hitaande 1949.
== Tuugnorgal ==
gy8pb217cgn9kds8ff8l9s3w5b95os8
167300
167299
2026-04-23T18:16:57Z
SUZYFATIMA
13856
167300
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Ellenor Benson''' (23 marse 1875 – 16 marse 1949) ko sehil Ostarali, peewnoowo wiɗtooji pottital, golle nate e medaluuji. Benson waɗii feccere e nguurndam mum ko e golle to Angalteer.
== Nguurndam ==
Benson jibinaa, mawni ko to Gawler to Ostarali worgo, caggal nde o janngi e jannginde to Perth, o ummii Angalteer won e sahaaji hedde 1911. Ko ɗoon o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Regent Street Polytechnic to caka Londres, ɗo o dañi njeenaaje keewɗe. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde City e Guilds to Londres, Benson golliima e nder suudu janngirdu to St John's Wood to bannge worgo Londres. O waɗii nate nate e fijirde, nate e medaluuji, e njamndi, e pilaas e marbere. Nde o woni to Londres, Benson hollitii golle makko to Royal Academy e wondude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe. E hitaande 1917 e 1918, o waɗii kadi koolol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ecoppi, to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Glasgow to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Angalteer to Bristol. Benson arti Ostarali e hitaande 1920 ɗo o joginoo posto jannginoowo to Sidney, o waɗi heen golle mawɗe e mahngo. O maayi ko e wuro Mosman to Sydney e hitaande 1949.<ref name="DAAO-eeb">{{cite web|url=https://www.daao.org.au/bio/eva-ethel-benson/|title=Miss Eva Ellenor Benson|website=Design & Art Australia Online|access-date=18 April 2020}}</ref><ref name="SG2019">{{cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="Mackay">{{cite book|author=James Mackay|publisher=Antique Collectors' Club|year=1977|title=The Dictionary of Western Sculptors in Bronze|isbn=0902028553}}</ref><ref name="MappingEEB">{{cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=msib1_1219242422|title=Miss Eva E.Benson|year=2011|accessdate=18 April 2020|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
stx8xnx2o041y0jhi2749rj875b7hyi
Guri Berg
0
40868
167301
2026-04-23T18:19:25Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Guri Berg (jibinaa ko 26 lewru bowte hitaande 1963) ko naalanke e sehilaaɓe Norweesnaajo. Ɓiɗɗo debbo banke mawɗo, Guri jibinaa ko Trondheim, mawni ko Honningsvåg, wuro tokooso liɗɗi to Kap worgo Norwees. So tawii baaba makko, hono Erling Berg, sosiino njuɓɓudi faggudu wonande liɗɗi e nder gure teeru worgo leydi Norwees, Guri ina fuɗɗii feeñde e golle peewtuɗe e yumma mum Herfrid, koolaaɗo kuuɓal. Guri Berg ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e nate mum..."
167301
wikitext
text/x-wiki
Guri Berg (jibinaa ko 26 lewru bowte hitaande 1963) ko naalanke e sehilaaɓe Norweesnaajo.
Ɓiɗɗo debbo banke mawɗo, Guri jibinaa ko Trondheim, mawni ko Honningsvåg, wuro tokooso liɗɗi to Kap worgo Norwees. So tawii baaba makko, hono Erling Berg, sosiino njuɓɓudi faggudu wonande liɗɗi e nder gure teeru worgo leydi Norwees, Guri ina fuɗɗii feeñde e golle peewtuɗe e yumma mum Herfrid, koolaaɗo kuuɓal.
Guri Berg ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e nate mum ɗe o waɗi e kaaƴe, ɗe o waɗi e yimɓe winndere ndee e golle makko e kaaƴe. Golle makko ina keewi hawrude e naalankaagal e karallaagal, yeru huutoraade filter-functions hiisiwal ngam waɗde heen nate nebam mawɗe. Sketches ngam seppooji makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e huutoreede e ordinateer. Ko adii ɗuum, o golliima to San Francisco e Silicon Valley saraaji mum fotde duuɓi sappo, o heɓiino yamiroore laamu keewnde, heen gootal ko seppo ɓurngo mawnude e naalanke debbo Oropnaajo ; monimaaji beton silis 110 ton. Ko ɓuri jooni o woni ko e golloraade seppooji e nder lowre kaaƴe to Estremoz, to Portigaal, e nder lowre ɓurnde mawnude e winndere ndee to Serbi.
Guri Berg janngii seppooji, pentugol, e mahngo nder galleeji fotde duuɓi 13, tawi heen duuɓi joy ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal to Oslo, to leydi Norwees, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e seppooji. Berg heɓii njeenaaje keewɗe e golle mum.
Tuugnorgal
dzlaeg9jc9w1c3lctli2nsapiwxo5u8
167302
167301
2026-04-23T18:20:48Z
SUZYFATIMA
13856
167302
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Guri Berg''' (jibinaa ko 26 lewru bowte hitaande 1963) ko naalanke e sehilaaɓe Norweesnaajo.
Ɓiɗɗo debbo banke mawɗo, Guri jibinaa ko Trondheim, mawni ko Honningsvåg, wuro tokooso liɗɗi to Kap worgo Norwees. So tawii baaba makko, hono Erling Berg, sosiino njuɓɓudi faggudu wonande liɗɗi e nder gure teeru worgo leydi Norwees, Guri ina fuɗɗii feeñde e golle peewtuɗe e yumma mum Herfrid, koolaaɗo kuuɓal.
Guri Berg ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e nate mum ɗe o waɗi e kaaƴe, ɗe o waɗi e yimɓe winndere ndee e golle makko e kaaƴe. Golle makko ina keewi hawrude e naalankaagal e karallaagal, yeru huutoraade filter-functions hiisiwal ngam waɗde heen nate nebam mawɗe. Sketches ngam seppooji makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e huutoreede e ordinateer. Ko adii ɗuum, o golliima to San Francisco e Silicon Valley saraaji mum fotde duuɓi sappo, o heɓiino yamiroore laamu keewnde, heen gootal ko seppo ɓurngo mawnude e naalanke debbo Oropnaajo ; monimaaji beton silis 110 ton. Ko ɓuri jooni o woni ko e golloraade seppooji e nder lowre kaaƴe to Estremoz, to Portigaal, e nder lowre ɓurnde mawnude e winndere ndee to Serbi.
Guri Berg janngii seppooji, pentugol, e mahngo nder galleeji fotde duuɓi 13, tawi heen duuɓi joy ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal to Oslo, to leydi Norwees, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e seppooji. Berg heɓii njeenaaje keewɗe e golle mum.
== Tuugnorgal ==
5ws2ygyw13gq6wx2bhcumigk2x2lmvl
167303
167302
2026-04-23T18:25:07Z
SUZYFATIMA
13856
167303
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Guri Berg''' (jibinaa ko 26 lewru bowte hitaande 1963) ko naalanke e sehilaaɓe Norweesnaajo.
Ɓiɗɗo debbo banke mawɗo, Guri jibinaa ko Trondheim, mawni ko Honningsvåg, wuro tokooso liɗɗi to Kap worgo Norwees. So tawii baaba makko, hono Erling Berg, sosiino njuɓɓudi faggudu wonande liɗɗi e nder gure teeru worgo leydi Norwees, Guri ina fuɗɗii feeñde e golle peewtuɗe e yumma mum Herfrid, koolaaɗo kuuɓal.
Guri Berg ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e nate mum ɗe o waɗi e kaaƴe, ɗe o waɗi e yimɓe winndere ndee e golle makko e kaaƴe. Golle makko ina keewi hawrude e naalankaagal e karallaagal, yeru huutoraade filter-functions hiisiwal ngam waɗde heen nate nebam mawɗe. Sketches ngam seppooji makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e huutoreede e ordinateer. Ko adii ɗuum, o golliima to San Francisco e Silicon Valley saraaji mum fotde duuɓi sappo, o heɓiino yamiroore laamu keewnde, heen gootal ko seppo ɓurngo mawnude e naalanke debbo Oropnaajo ; monimaaji beton silis 110 ton. Ko ɓuri jooni o woni ko e golloraade seppooji e nder lowre kaaƴe to Estremoz, to Portigaal, e nder lowre ɓurnde mawnude e winndere ndee to Serbi.
Guri Berg janngii seppooji, pentugol, e mahngo nder galleeji fotde duuɓi 13, tawi heen duuɓi joy ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal to Oslo, to leydi Norwees, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e seppooji. Berg heɓii njeenaaje keewɗe e golle mum.<ref>{{Cite journal|date=November 1994|title=Cover Description Text|url=https://www.mtosmt.org/issues/mto.94.0.11/mto.94.0.11.ann|format=Text File|journal=Music Theory Online|publisher=Society for Music Theory|issue=11|issn=1067-3040|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331063416/https://www.mtosmt.org/issues/mto.94.0.11/mto.94.0.11.ann|archive-date=31 March 2022|access-date=2 March 2023}}</ref><ref>{{Cite web|last=Hayde|first=Monica|date=21 December 1994|title=Affairs of the art|url=https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1994_Dec_21.COVER210.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230123111212/https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1994_Dec_21.COVER210.html|archive-date=23 January 2023|access-date=2 March 2023|website=Paloalto Online}}</ref><ref>[http://www.visitnorway.com/no/Product/?pid=78087 Visit Norway] {{dead link|date=January 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>[http://www.visitnorway.com/no/Product/?pid=78087 Visit Norway] {{dead link|date=January 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.masscultura.com/pdf/masscultura-019.pdf|title=Archived copy|access-date=2010-01-29|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110714044053/http://www.masscultura.com/pdf/masscultura-019.pdf|archivedate=2011-07-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1xpsps447tmo3vesn7ib39uf152znrx
167304
167303
2026-04-23T18:25:58Z
SUZYFATIMA
13856
167304
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Guri Berg''' (jibinaa ko 26 lewru bowte hitaande 1963) ko naalanke e sehilaaɓe Norweesnaajo.
Ɓiɗɗo debbo banke mawɗo, Guri jibinaa ko Trondheim, mawni ko Honningsvåg, wuro tokooso liɗɗi to Kap worgo Norwees. So tawii baaba makko, hono Erling Berg, sosiino njuɓɓudi faggudu wonande liɗɗi e nder gure teeru worgo leydi Norwees, Guri ina fuɗɗii feeñde e golle peewtuɗe e yumma mum Herfrid, koolaaɗo kuuɓal.
Guri Berg ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e nate mum ɗe o waɗi e kaaƴe, ɗe o waɗi e yimɓe winndere ndee e golle makko e kaaƴe. Golle makko ina keewi hawrude e naalankaagal e karallaagal, yeru huutoraade filter-functions hiisiwal ngam waɗde heen nate nebam mawɗe. Sketches ngam seppooji makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e huutoreede e ordinateer. Ko adii ɗuum, o golliima to San Francisco e Silicon Valley saraaji mum fotde duuɓi sappo, o heɓiino yamiroore laamu keewnde, heen gootal ko seppo ɓurngo mawnude e naalanke debbo Oropnaajo ; monimaaji beton silis 110 ton. Ko ɓuri jooni o woni ko e golloraade seppooji e nder lowre kaaƴe to Estremoz, to Portigaal, e nder lowre ɓurnde mawnude e winndere ndee to Serbi.
Guri Berg janngii seppooji, pentugol, e mahngo nder galleeji fotde duuɓi 13, tawi heen duuɓi joy ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal to Oslo, to leydi Norwees, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e seppooji. Berg heɓii njeenaaje keewɗe e golle mum.<ref>{{Cite journal|date=November 1994|title=Cover Description Text|url=https://www.mtosmt.org/issues/mto.94.0.11/mto.94.0.11.ann|format=Text File|journal=Music Theory Online|publisher=Society for Music Theory|issue=11|issn=1067-3040|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331063416/https://www.mtosmt.org/issues/mto.94.0.11/mto.94.0.11.ann|archive-date=31 March 2022|access-date=2 March 2023}}</ref><ref>{{Cite web|last=Hayde|first=Monica|date=21 December 1994|title=Affairs of the art|url=https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1994_Dec_21.COVER210.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230123111212/https://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1994_Dec_21.COVER210.html|archive-date=23 January 2023|access-date=2 March 2023|website=Paloalto Online}}</ref><ref>[http://www.visitnorway.com/no/Product/?pid=78087 Visit Norway] {{dead link|date=January 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>[http://www.visitnorway.com/no/Product/?pid=78087 Visit Norway] {{dead link|date=January 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.masscultura.com/pdf/masscultura-019.pdf|title=Archived copy|access-date=2010-01-29|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110714044053/http://www.masscultura.com/pdf/masscultura-019.pdf|archivedate=2011-07-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
t5e2zuc05ezkw8iwtbcs09a3az420rq
Joyce Bidder
0
40869
167305
2026-04-23T18:28:32Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Muriel Joyce Bidder (5 lewru Yarkomaa 1906 – 26 Feebariyee 1999) ko ganndo Engele. E nder nguurndam makko juutɗam, o sosi golle e nder geɗe keewɗe. Nguurndam Bidder jibinaa ko to Wimbledon to fuɗnaange-rewo Londres, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wimbledon, ɗo o janngini ɗum ko sehil biyeteeɗo Stanley Nicholson Babb. E hitaande 1933, o fotti e Daisy Borne, mo o janngini ƴettude. Ɓe ɗiɗo fof mbaɗdi suudu (studio) to Wimbledon, ɓe ngonti sehilaaɓe n..."
167305
wikitext
text/x-wiki
Muriel Joyce Bidder (5 lewru Yarkomaa 1906 – 26 Feebariyee 1999) ko ganndo Engele. E nder nguurndam makko juutɗam, o sosi golle e nder geɗe keewɗe.
Nguurndam
Bidder jibinaa ko to Wimbledon to fuɗnaange-rewo Londres, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wimbledon, ɗo o janngini ɗum ko sehil biyeteeɗo Stanley Nicholson Babb.
E hitaande 1933, o fotti e Daisy Borne, mo o janngini ƴettude. Ɓe ɗiɗo fof mbaɗdi suudu (studio) to Wimbledon, ɓe ngonti sehilaaɓe nguurndam. Bidder golliima e geɗe keewɗe, ina heen njamndi mboɗeeri, njamndi mboɗeeri, marbere, terakota, kaaƴe e leɗɗe ngam waɗde nate, nate pelle e nate relief. O heewi golloraade ko leɗɗe ko wayi no walnut, kastan Españool, oak e mahogany. Maandeeji makko ina mbaɗi kewuuji dingiral, ko wayi no fedde seppooji Tackled, e nate gollotooɓe e nder golle.
Bidder ina heewnoo hollirde e nder Royal Academy to Londres hakkunde 1931 e 1957, e hakkunde 1933 e 1971 hollirii fotde 65 pecce e fedde rewɓe naalankooɓe. O suɓaama e fedde rewɓe naalankooɓe e hitaande 1949, o wonti tergal timmungal duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum. O woniino kadi tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
Yeruuji golle makko peeñii e hitaande 1986 koolol Sculpture to Britain hakkunde hareeji, yuɓɓinaangol e Fine Art Society, ngol yuɓɓini koolol golle makko e Borne e hitaande 1987.
Tuugnorgal
k30d9rarzvh3o7qe8kket0x9v161esm
167306
167305
2026-04-23T18:29:57Z
SUZYFATIMA
13856
167306
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Muriel Joyce Bidder''' (5 lewru Yarkomaa 1906 – 26 Feebariyee 1999) ko ganndo Engele. E nder nguurndam makko juutɗam, o sosi golle e nder geɗe keewɗe.
== Nguurndam ==
Bidder jibinaa ko to Wimbledon to fuɗnaange-rewo Londres, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wimbledon, ɗo o janngini ɗum ko sehil biyeteeɗo Stanley Nicholson Babb.
E hitaande 1933, o fotti e Daisy Borne, mo o janngini ƴettude. Ɓe ɗiɗo fof mbaɗdi suudu (studio) to Wimbledon, ɓe ngonti sehilaaɓe nguurndam. Bidder golliima e geɗe keewɗe, ina heen njamndi mboɗeeri, njamndi mboɗeeri, marbere, terakota, kaaƴe e leɗɗe ngam waɗde nate, nate pelle e nate relief. O heewi golloraade ko leɗɗe ko wayi no walnut, kastan Españool, oak e mahogany. Maandeeji makko ina mbaɗi kewuuji dingiral, ko wayi no fedde seppooji Tackled, e nate gollotooɓe e nder golle.
Bidder ina heewnoo hollirde e nder Royal Academy to Londres hakkunde 1931 e 1957, e hakkunde 1933 e 1971 hollirii fotde 65 pecce e fedde rewɓe naalankooɓe. O suɓaama e fedde rewɓe naalankooɓe e hitaande 1949, o wonti tergal timmungal duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum. O woniino kadi tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
Yeruuji golle makko peeñii e hitaande 1986 koolol Sculpture to Britain hakkunde hareeji, yuɓɓinaangol e Fine Art Society, ngol yuɓɓini koolol golle makko e Borne e hitaande 1987.
== Tuugnorgal ==
enyhk4q2vi3x9rps0iyojb55o9adg70
167307
167306
2026-04-23T18:34:39Z
SUZYFATIMA
13856
167307
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Muriel Joyce Bidder''' (5 lewru Yarkomaa 1906 – 26 Feebariyee 1999) ko ganndo Engele. E nder nguurndam makko juutɗam, o sosi golle e nder geɗe keewɗe.
== Nguurndam ==
Bidder jibinaa ko to Wimbledon to fuɗnaange-rewo Londres, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wimbledon, ɗo o janngini ɗum ko sehil biyeteeɗo Stanley Nicholson Babb.
E hitaande 1933, o fotti e Daisy Borne, mo o janngini ƴettude. Ɓe ɗiɗo fof mbaɗdi suudu (studio) to Wimbledon, ɓe ngonti sehilaaɓe nguurndam. Bidder golliima e geɗe keewɗe, ina heen njamndi mboɗeeri, njamndi mboɗeeri, marbere, terakota, kaaƴe e leɗɗe ngam waɗde nate, nate pelle e nate relief. O heewi golloraade ko leɗɗe ko wayi no walnut, kastan Españool, oak e mahogany. Maandeeji makko ina mbaɗi kewuuji dingiral, ko wayi no fedde seppooji Tackled, e nate gollotooɓe e nder golle.
Bidder ina heewnoo hollirde e nder Royal Academy to Londres hakkunde 1931 e 1957, e hakkunde 1933 e 1971 hollirii fotde 65 pecce e fedde rewɓe naalankooɓe. O suɓaama e fedde rewɓe naalankooɓe e hitaande 1949, o wonti tergal timmungal duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum. O woniino kadi tergal fedde laamɗoyankoore seppooji Angalteer.
Yeruuji golle makko peeñii e hitaande 1986 koolol Sculpture to Britain hakkunde hareeji, yuɓɓinaangol e Fine Art Society, ngol yuɓɓini koolol golle makko e Borne e hitaande 1987.<ref name="BuckmanV1">{{Cite book|author=David Buckman|publisher=Art Dictionaries Ltd|year=2006|title=Artists in Britain Since 1945 Vol 1, A to L|isbn=0-953260-95-X}}</ref><ref>{{Cite book|publisher=Editions Grund|location=Paris|year=2006|title=Benezit Dictionary of Artists Volume 2 Bedeschini-Bulow|isbn=2-7000-3070-2}}</ref><ref name="SG0019">{{Cite book|author=Sara Gray|publisher=Dark River|year=2019|title=British Women Artists. A Biographical Dictionary of 1000 Women Artists in the British Decorative Arts|isbn=978-1-911121-63-3}}</ref><ref name="PSkipwith">{{Cite news|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-joyce-bidder-1081107.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220617/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-joyce-bidder-1081107.html|archive-date=17 June 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Obituary: Joyce Bidder|author=Peyton Skipwith|date=17 March 1999|work=The Independent|access-date=16 January 2022}}</ref><ref name="MappingFHS">{{Cite web|author=University of Glasgow History of Art / HATII|url=https://sculpture.gla.ac.uk/view/person.php?id=ann_1265055652|title=Muriel Joyce Bidder|year=2011|access-date=16 January 2022|work=Mapping the Practice and Profession of Sculpture in Britain & Ireland 1851–1951}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
oj0hwwo8uqabimb83ou9d0r5w4ujhta
Anne Lise Aas
0
40870
167308
2026-04-23T18:42:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anne Lise Aas (1925–2020) ko diisneteeɗo nder galleeji Norwees, golloowo e ɓamtude naalankaagal leñol Norwees e gollordu mum mobelaaji. Caggal nde o gollodii e mahooɓe heewɓe e diisnondiral nder galleeji e kaɓirɗe, e hitaande 1958 o wonti gollodiiɗo naalankaagal e fedde karallaagal juuɗe Den Norske Husflidsforening. E hitaande 1962, o udditi gollorde makko, o sosi mobelaaji, kaɓirɗe, kaɓirɗe gilaasi e lampaaji. O wonti ganndo teeŋtuɗo e diisnondirde e ko..."
167308
wikitext
text/x-wiki
Anne Lise Aas (1925–2020) ko diisneteeɗo nder galleeji Norwees, golloowo e ɓamtude naalankaagal leñol Norwees e gollordu mum mobelaaji. Caggal nde o gollodii e mahooɓe heewɓe e diisnondiral nder galleeji e kaɓirɗe, e hitaande 1958 o wonti gollodiiɗo naalankaagal e fedde karallaagal juuɗe Den Norske Husflidsforening. E hitaande 1962, o udditi gollorde makko, o sosi mobelaaji, kaɓirɗe, kaɓirɗe gilaasi e lampaaji. O wonti ganndo teeŋtuɗo e diisnondirde e kollirɗe fotooje peeñninɗe mobelaaji, karallaagal e galleeji. Aas kadi golliima binndol, o woniino gardiiɗo jaaynde peewnoowo mobelaaji wiyeteende Corridor e kitaale 1980. E hitaande 1973, o heɓi njeenaari leydi ndii hitaande kala, hono njeenaari Jacob Prize.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Anne Lise Aas jibinaa ko to Oslo ñalnde 1 abriil 1925, ko ɓiy pentoowo galle biyeteeɗo Christian Aas e debbo mum Hildur Louise nee Jaenson, ganndo ko faati e njulaagu e njulaagu. O mawni ko e diiwaan Nordstrand to Oslo. Aas janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Norwees to bannge karallaagal e ñeeñal (1945-46) e to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Danmarks (oon sahaa Skolen ngam boligindretning) to Kopenhag, ɗo o janngi e les njiimaandi Finn Juhl (1946-49). O dañii humpito kuuɓtodinngo e fedde mobelaaji Norwees wiyeteende Hiorth og Østlyngen (hedde 1945). O resi akitek biyeteeɗo Dag Bjørset Randers Rognlien (1921-1999).
Kugal
Nde o heɓi bak makko, haa hitaande 1952 Aas golliima e mahoowo biyeteeɗo Knut Knutsen, caggal ɗuum e mahoowo biyeteeɗo Karen e Odd Brochmann e Dag Rognlien, mo o resi. E nder ooɗoo sahaa, o waɗii mobelaaji ngam gooto e eɓɓaaɗe galleeji mahoowo biyeteeɗo Frode Rinnan. E hitaande 1958 o toɗɗaa gollodiiɗo naalankaagal to Den Norske Husflidsforening, fedde karallaagal maantinnde.O heɓi kadi golle e fedde naalankaagal e karallaagal leñol, Norges Husflidslag.
E hitaande 1962, Aas sosi suudu mum, ɗo o sosi golle laaɓtuɗe, kono baɗɗe faayiida, ɗe aadaaji Norwees njiimi. Ina heen mobelaaji, mbaydiiji, gilaasiiji e lampaaji, ɗiin fof ina kollita karallaagal makko e huutoraade colour. O yuɓɓini kadi koolol keewngol wonande fedde mahdi e mobelaaji, tawi heen heewɓe ina mbaɗi fotooje.
Aas ina siftoree kadi ko winndiyanke e njuɓɓudi. E hitaande 1975, o walli e sosde fedde ndonaandi wiyeteende Fortidsminneforeningen, o wonti gardiiɗo jaaynde mum ndonaandi pinal wiyeteende Fortidsvern. E kitaale 1980, o yaltini jaaynde wiyeteende Corridor, nde peewnoowo mobelaaji wallitta. E hitaande 1995, e jokkondiral e jubilee fedde diisneteeɓe nder galleeji NIL, o yaltini Rom og møbler gjennom 50 år (Duuɓi capanɗe joyi suudu e mobelaaji).
Anne Lise Aas sankii ko ñalnde 21 ut 2020, ina yahra e duuɓi 95.
Njeenaaje
E hitaande 1973, Aas heɓi njeenaari karallaagal Norwees hitaande kala, njeenaari Jacob.
Tuugnorgal
aavpr8kvjc6earyfzxo7z2xb6twd7z8
167309
167308
2026-04-23T18:44:03Z
SUZYFATIMA
13856
167309
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Lise Aas''' (1925–2020) ko diisneteeɗo nder galleeji Norwees, golloowo e ɓamtude naalankaagal leñol Norwees e gollordu mum mobelaaji. Caggal nde o gollodii e mahooɓe heewɓe e diisnondiral nder galleeji e kaɓirɗe, e hitaande 1958 o wonti gollodiiɗo naalankaagal e fedde karallaagal juuɗe Den Norske Husflidsforening. E hitaande 1962, o udditi gollorde makko, o sosi mobelaaji, kaɓirɗe, kaɓirɗe gilaasi e lampaaji. O wonti ganndo teeŋtuɗo e diisnondirde e kollirɗe fotooje peeñninɗe mobelaaji, karallaagal e galleeji. Aas kadi golliima binndol, o woniino gardiiɗo jaaynde peewnoowo mobelaaji wiyeteende Corridor e kitaale 1980. E hitaande 1973, o heɓi njeenaari leydi ndii hitaande kala, hono njeenaari Jacob Prize.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Anne Lise Aas jibinaa ko to Oslo ñalnde 1 abriil 1925, ko ɓiy pentoowo galle biyeteeɗo Christian Aas e debbo mum Hildur Louise nee Jaenson, ganndo ko faati e njulaagu e njulaagu. O mawni ko e diiwaan Nordstrand to Oslo. Aas janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Norwees to bannge karallaagal e ñeeñal (1945-46) e to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Danmarks (oon sahaa Skolen ngam boligindretning) to Kopenhag, ɗo o janngi e les njiimaandi Finn Juhl (1946-49). O dañii humpito kuuɓtodinngo e fedde mobelaaji Norwees wiyeteende Hiorth og Østlyngen (hedde 1945). O resi akitek biyeteeɗo Dag Bjørset Randers Rognlien (1921-1999).
Kugal
Nde o heɓi bak makko, haa hitaande 1952 Aas golliima e mahoowo biyeteeɗo Knut Knutsen, caggal ɗuum e mahoowo biyeteeɗo Karen e Odd Brochmann e Dag Rognlien, mo o resi. E nder ooɗoo sahaa, o waɗii mobelaaji ngam gooto e eɓɓaaɗe galleeji mahoowo biyeteeɗo Frode Rinnan. E hitaande 1958 o toɗɗaa gollodiiɗo naalankaagal to Den Norske Husflidsforening, fedde karallaagal maantinnde.O heɓi kadi golle e fedde naalankaagal e karallaagal leñol, Norges Husflidslag.
E hitaande 1962, Aas sosi suudu mum, ɗo o sosi golle laaɓtuɗe, kono baɗɗe faayiida, ɗe aadaaji Norwees njiimi. Ina heen mobelaaji, mbaydiiji, gilaasiiji e lampaaji, ɗiin fof ina kollita karallaagal makko e huutoraade colour. O yuɓɓini kadi koolol keewngol wonande fedde mahdi e mobelaaji, tawi heen heewɓe ina mbaɗi fotooje.
Aas ina siftoree kadi ko winndiyanke e njuɓɓudi. E hitaande 1975, o walli e sosde fedde ndonaandi wiyeteende Fortidsminneforeningen, o wonti gardiiɗo jaaynde mum ndonaandi pinal wiyeteende Fortidsvern. E kitaale 1980, o yaltini jaaynde wiyeteende Corridor, nde peewnoowo mobelaaji wallitta. E hitaande 1995, e jokkondiral e jubilee fedde diisneteeɓe nder galleeji NIL, o yaltini Rom og møbler gjennom 50 år (Duuɓi capanɗe joyi suudu e mobelaaji).
Anne Lise Aas sankii ko ñalnde 21 ut 2020, ina yahra e duuɓi 95.
== Njeenaaje ==
E hitaande 1973, Aas heɓi njeenaari karallaagal Norwees hitaande kala, njeenaari Jacob.
== Tuugnorgal ==
98gjowpqyv2fi08hd5bsq36wbu72mm7
167310
167309
2026-04-23T18:47:59Z
SUZYFATIMA
13856
167310
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Lise Aas''' (1925–2020) ko diisneteeɗo nder galleeji Norwees, golloowo e ɓamtude naalankaagal leñol Norwees e gollordu mum mobelaaji. Caggal nde o gollodii e mahooɓe heewɓe e diisnondiral nder galleeji e kaɓirɗe, e hitaande 1958 o wonti gollodiiɗo naalankaagal e fedde karallaagal juuɗe Den Norske Husflidsforening. E hitaande 1962, o udditi gollorde makko, o sosi mobelaaji, kaɓirɗe, kaɓirɗe gilaasi e lampaaji. O wonti ganndo teeŋtuɗo e diisnondirde e kollirɗe fotooje peeñninɗe mobelaaji, karallaagal e galleeji. Aas kadi golliima binndol, o woniino gardiiɗo jaaynde peewnoowo mobelaaji wiyeteende Corridor e kitaale 1980. E hitaande 1973, o heɓi njeenaari leydi ndii hitaande kala, hono njeenaari Jacob Prize.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Anne Lise Aas jibinaa ko to Oslo ñalnde 1 abriil 1925, ko ɓiy pentoowo galle biyeteeɗo Christian Aas e debbo mum Hildur Louise nee Jaenson, ganndo ko faati e njulaagu e njulaagu. O mawni ko e diiwaan Nordstrand to Oslo. Aas janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Norwees to bannge karallaagal e ñeeñal (1945-46) e to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Danmarks (oon sahaa Skolen ngam boligindretning) to Kopenhag, ɗo o janngi e les njiimaandi Finn Juhl (1946-49). O dañii humpito kuuɓtodinngo e fedde mobelaaji Norwees wiyeteende Hiorth og Østlyngen (hedde 1945). O resi akitek biyeteeɗo Dag Bjørset Randers Rognlien (1921-1999).
Kugal
Nde o heɓi bak makko, haa hitaande 1952 Aas golliima e mahoowo biyeteeɗo Knut Knutsen, caggal ɗuum e mahoowo biyeteeɗo Karen e Odd Brochmann e Dag Rognlien, mo o resi. E nder ooɗoo sahaa, o waɗii mobelaaji ngam gooto e eɓɓaaɗe galleeji mahoowo biyeteeɗo Frode Rinnan. E hitaande 1958 o toɗɗaa gollodiiɗo naalankaagal to Den Norske Husflidsforening, fedde karallaagal maantinnde.O heɓi kadi golle e fedde naalankaagal e karallaagal leñol, Norges Husflidslag.
E hitaande 1962, Aas sosi suudu mum, ɗo o sosi golle laaɓtuɗe, kono baɗɗe faayiida, ɗe aadaaji Norwees njiimi. Ina heen mobelaaji, mbaydiiji, gilaasiiji e lampaaji, ɗiin fof ina kollita karallaagal makko e huutoraade colour. O yuɓɓini kadi koolol keewngol wonande fedde mahdi e mobelaaji, tawi heen heewɓe ina mbaɗi fotooje.
Aas ina siftoree kadi ko winndiyanke e njuɓɓudi. E hitaande 1975, o walli e sosde fedde ndonaandi wiyeteende Fortidsminneforeningen, o wonti gardiiɗo jaaynde mum ndonaandi pinal wiyeteende Fortidsvern. E kitaale 1980, o yaltini jaaynde wiyeteende Corridor, nde peewnoowo mobelaaji wallitta. E hitaande 1995, e jokkondiral e jubilee fedde diisneteeɓe nder galleeji NIL, o yaltini Rom og møbler gjennom 50 år (Duuɓi capanɗe joyi suudu e mobelaaji).
Anne Lise Aas sankii ko ñalnde 21 ut 2020, ina yahra e duuɓi 95.
== Njeenaaje ==
E hitaande 1973, Aas heɓi njeenaari karallaagal Norwees hitaande kala, njeenaari Jacob.<ref name="snl">{{cite web|url=https://snl.no/Anne_Lise_Aas|title=Anne Lise Aas|publisher=Store Norske Leksikon|last1=Linder|first1=Mats|last2=Klingenber|first2=Ellen S.|date=17 February 2022|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref name="nkl">{{cite web|url=https://nkl.snl.no/Anne_Lise_Aas|title=Anne Lise Aas|publisher=Norsk Kunstnerleksikon|author=Rømcke Thue, Signrid|date=1986|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref name="jp">{{cite web|url=https://snl.no/Jacob-prisen|title=Jacob-prisen|publisher=Store Norske Leksikon|last1=Kalleklev|first1=Katrine|last2=Linder|first2=Mats|date=13 November 2022|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nil.no/nil-profil/nil-profil-interiorarkitekt-mnil-anne-lise-aas-fodt-1-april-1925|title=NIL profil: Interiørarkitekt MNIL Anne Lise Aas, født 1. april 1925|publisher=Norske interiørarkitekters og møbeldesigners landsforening NIL|author=Mannila, Leena|date=2015|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
8twpsevtpo84mja7gvhpyd1g8vo51zf
167311
167310
2026-04-23T18:48:15Z
SUZYFATIMA
13856
167311
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Lise Aas''' (1925–2020) ko diisneteeɗo nder galleeji Norwees, golloowo e ɓamtude naalankaagal leñol Norwees e gollordu mum mobelaaji. Caggal nde o gollodii e mahooɓe heewɓe e diisnondiral nder galleeji e kaɓirɗe, e hitaande 1958 o wonti gollodiiɗo naalankaagal e fedde karallaagal juuɗe Den Norske Husflidsforening. E hitaande 1962, o udditi gollorde makko, o sosi mobelaaji, kaɓirɗe, kaɓirɗe gilaasi e lampaaji. O wonti ganndo teeŋtuɗo e diisnondirde e kollirɗe fotooje peeñninɗe mobelaaji, karallaagal e galleeji. Aas kadi golliima binndol, o woniino gardiiɗo jaaynde peewnoowo mobelaaji wiyeteende Corridor e kitaale 1980. E hitaande 1973, o heɓi njeenaari leydi ndii hitaande kala, hono njeenaari Jacob Prize.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Anne Lise Aas jibinaa ko to Oslo ñalnde 1 abriil 1925, ko ɓiy pentoowo galle biyeteeɗo Christian Aas e debbo mum Hildur Louise nee Jaenson, ganndo ko faati e njulaagu e njulaagu. O mawni ko e diiwaan Nordstrand to Oslo. Aas janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Norwees to bannge karallaagal e ñeeñal (1945-46) e to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Danmarks (oon sahaa Skolen ngam boligindretning) to Kopenhag, ɗo o janngi e les njiimaandi Finn Juhl (1946-49). O dañii humpito kuuɓtodinngo e fedde mobelaaji Norwees wiyeteende Hiorth og Østlyngen (hedde 1945). O resi akitek biyeteeɗo Dag Bjørset Randers Rognlien (1921-1999).
Kugal
Nde o heɓi bak makko, haa hitaande 1952 Aas golliima e mahoowo biyeteeɗo Knut Knutsen, caggal ɗuum e mahoowo biyeteeɗo Karen e Odd Brochmann e Dag Rognlien, mo o resi. E nder ooɗoo sahaa, o waɗii mobelaaji ngam gooto e eɓɓaaɗe galleeji mahoowo biyeteeɗo Frode Rinnan. E hitaande 1958 o toɗɗaa gollodiiɗo naalankaagal to Den Norske Husflidsforening, fedde karallaagal maantinnde.O heɓi kadi golle e fedde naalankaagal e karallaagal leñol, Norges Husflidslag.
E hitaande 1962, Aas sosi suudu mum, ɗo o sosi golle laaɓtuɗe, kono baɗɗe faayiida, ɗe aadaaji Norwees njiimi. Ina heen mobelaaji, mbaydiiji, gilaasiiji e lampaaji, ɗiin fof ina kollita karallaagal makko e huutoraade colour. O yuɓɓini kadi koolol keewngol wonande fedde mahdi e mobelaaji, tawi heen heewɓe ina mbaɗi fotooje.
Aas ina siftoree kadi ko winndiyanke e njuɓɓudi. E hitaande 1975, o walli e sosde fedde ndonaandi wiyeteende Fortidsminneforeningen, o wonti gardiiɗo jaaynde mum ndonaandi pinal wiyeteende Fortidsvern. E kitaale 1980, o yaltini jaaynde wiyeteende Corridor, nde peewnoowo mobelaaji wallitta. E hitaande 1995, e jokkondiral e jubilee fedde diisneteeɓe nder galleeji NIL, o yaltini Rom og møbler gjennom 50 år (Duuɓi capanɗe joyi suudu e mobelaaji).
Anne Lise Aas sankii ko ñalnde 21 ut 2020, ina yahra e duuɓi 95.
== Njeenaaje ==
E hitaande 1973, Aas heɓi njeenaari karallaagal Norwees hitaande kala, njeenaari Jacob.<ref name="snl">{{cite web|url=https://snl.no/Anne_Lise_Aas|title=Anne Lise Aas|publisher=Store Norske Leksikon|last1=Linder|first1=Mats|last2=Klingenber|first2=Ellen S.|date=17 February 2022|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref name="nkl">{{cite web|url=https://nkl.snl.no/Anne_Lise_Aas|title=Anne Lise Aas|publisher=Norsk Kunstnerleksikon|author=Rømcke Thue, Signrid|date=1986|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref name="jp">{{cite web|url=https://snl.no/Jacob-prisen|title=Jacob-prisen|publisher=Store Norske Leksikon|last1=Kalleklev|first1=Katrine|last2=Linder|first2=Mats|date=13 November 2022|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nil.no/nil-profil/nil-profil-interiorarkitekt-mnil-anne-lise-aas-fodt-1-april-1925|title=NIL profil: Interiørarkitekt MNIL Anne Lise Aas, født 1. april 1925|publisher=Norske interiørarkitekters og møbeldesigners landsforening NIL|author=Mannila, Leena|date=2015|accessdate=21 February 2023|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ks2s0owftq1sua75wridr0l79jubqyy
Anna Caspari Agerholt
0
40871
167312
2026-04-23T18:50:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anna Caspari Agerholt (25 sulyee 1892 - 16 ut 1943) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, Norwees. O siftortee ko haa teeŋti e deftere makko teskinnde Den norske kvinnebevegelses historie (Taariindi Dille Rewɓe Norwees), yaltunde e hitaande 1937. Agerholt ko jannginoowo gadano e nder jaŋde renndo, o rokki yeewtere hitaande wootere wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Norwees. Nguurndam Anna Caspari jibinaa ko ñalnde 25 sulyee 1892 to Kristiania, ko ɓiy Jose..."
167312
wikitext
text/x-wiki
Anna Caspari Agerholt (25 sulyee 1892 - 16 ut 1943) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, Norwees. O siftortee ko haa teeŋti e deftere makko teskinnde Den norske kvinnebevegelses historie (Taariindi Dille Rewɓe Norwees), yaltunde e hitaande 1937. Agerholt ko jannginoowo gadano e nder jaŋde renndo, o rokki yeewtere hitaande wootere wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Norwees.
Nguurndam
Anna Caspari jibinaa ko ñalnde 25 sulyee 1892 to Kristiania, ko ɓiy Josef Immanuel von Zeschwitz Caspari (1857-1952), jannginoowo, e Vilhelmine Christiane Sømme (1863-1952). Ñalnde 28 Duujal 1923, o resi Peter Johan Agerholt (1890-1969) gardiiɗo defte defte.
Ko seeɗa anndaa e cukaagu makko kono ko e hitaande 1910, kono nde o ƴetti Examen artium to duɗal Hamar, Caspari suɓii ko winndude deftere Norwees e dow Kvindens stilling i samfundet før og nu (Nokku debbo e nder renndo ndeen e jooni). O yahi haa o janngi filoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kristiania, o heɓi heen seedantaagal Cand.philol. e hitaande 1917. Hitaande rewtunde ndee o dañi dipolom jannginoowo.
E fuɗɗoode o woniino jannginoowo e duɗe hakkundeeje to Lillehammer e Oslo kono gila 1925 o jannginii daartol renndo e ɗemngal Norwees to Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. Tuggi 1931 haa 1950, o ardii kursuuji hitaande wootere ɗi ngonaa tan cuɓagol rewɓe yiɗɓe golloraade e nder renndo. Gaagaa binndanɗe makko e nder jaayɗe keewɗe, e hitaande 1937 o yaltini daartol makko gadanol ngol Den norske kvinnebevegelsens. Hay so tawii e fuɗɗoode nde jaɓɓaama no feewi e pelle rewɓe, ko nde nde yaltinaa e hitaande 1973 nde wonti deftere teskinnde e daartol rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Norwees. So tawii o teeŋtinii yonta haa 1913 nde rewɓe Norwees puɗɗii heɓde woote e nder wooteeji ngenndiiji, o teeŋtinii kadi ko ɓuri heewde e hare potal hakkunde rewɓe e worɓe.
Agerholt ina gollinoo e dille rewɓe bourgeois, o ardii Norske Kvinnelige Akademikeres Landsforbund (Fedde Norwees ngam rewɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde) tuggi 1932 haa 1934. E nder laamu Almaañ, e nder dumunna juutɗo o woniino binndoowo e Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. O tawtoraama batuuji keewɗi hakkunde leyɗeele jowitiiɗi e dille rewɓe, o wonti jokkondirɗo e ardiiɓe hakkeeji rewɓe.
Anna Caspari Agerholt sankii ko to Oslo ñalnde 17 ut 1943.
Tuugnorgal
8pm9m0ldad2g6ejx8xh0nf0rpa0h2r9
167313
167312
2026-04-23T18:51:29Z
SUZYFATIMA
13856
167313
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Caspari Agerholt''' (25 sulyee 1892 - 16 ut 1943) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, Norwees. O siftortee ko haa teeŋti e deftere makko teskinnde Den norske kvinnebevegelses historie (Taariindi Dille Rewɓe Norwees), yaltunde e hitaande 1937. Agerholt ko jannginoowo gadano e nder jaŋde renndo, o rokki yeewtere hitaande wootere wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Norwees.
== Nguurndam ==
Anna Caspari jibinaa ko ñalnde 25 sulyee 1892 to Kristiania, ko ɓiy Josef Immanuel von Zeschwitz Caspari (1857-1952), jannginoowo, e Vilhelmine Christiane Sømme (1863-1952). Ñalnde 28 Duujal 1923, o resi Peter Johan Agerholt (1890-1969) gardiiɗo defte defte.
Ko seeɗa anndaa e cukaagu makko kono ko e hitaande 1910, kono nde o ƴetti Examen artium to duɗal Hamar, Caspari suɓii ko winndude deftere Norwees e dow Kvindens stilling i samfundet før og nu (Nokku debbo e nder renndo ndeen e jooni). O yahi haa o janngi filoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kristiania, o heɓi heen seedantaagal Cand.philol. e hitaande 1917. Hitaande rewtunde ndee o dañi dipolom jannginoowo.
E fuɗɗoode o woniino jannginoowo e duɗe hakkundeeje to Lillehammer e Oslo kono gila 1925 o jannginii daartol renndo e ɗemngal Norwees to Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. Tuggi 1931 haa 1950, o ardii kursuuji hitaande wootere ɗi ngonaa tan cuɓagol rewɓe yiɗɓe golloraade e nder renndo. Gaagaa binndanɗe makko e nder jaayɗe keewɗe, e hitaande 1937 o yaltini daartol makko gadanol ngol Den norske kvinnebevegelsens. Hay so tawii e fuɗɗoode nde jaɓɓaama no feewi e pelle rewɓe, ko nde nde yaltinaa e hitaande 1973 nde wonti deftere teskinnde e daartol rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Norwees. So tawii o teeŋtinii yonta haa 1913 nde rewɓe Norwees puɗɗii heɓde woote e nder wooteeji ngenndiiji, o teeŋtinii kadi ko ɓuri heewde e hare potal hakkunde rewɓe e worɓe.
Agerholt ina gollinoo e dille rewɓe bourgeois, o ardii Norske Kvinnelige Akademikeres Landsforbund (Fedde Norwees ngam rewɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde) tuggi 1932 haa 1934. E nder laamu Almaañ, e nder dumunna juutɗo o woniino binndoowo e Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. O tawtoraama batuuji keewɗi hakkunde leyɗeele jowitiiɗi e dille rewɓe, o wonti jokkondirɗo e ardiiɓe hakkeeji rewɓe.
Anna Caspari Agerholt sankii ko to Oslo ñalnde 17 ut 1943.
== Tuugnorgal ==
esx38v8yw5rdmlqp7a3gl8j4ib42t0y
167314
167313
2026-04-23T18:54:42Z
SUZYFATIMA
13856
167314
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Caspari Agerholt''' (25 sulyee 1892 - 16 ut 1943) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, Norwees. O siftortee ko haa teeŋti e deftere makko teskinnde Den norske kvinnebevegelses historie (Taariindi Dille Rewɓe Norwees), yaltunde e hitaande 1937. Agerholt ko jannginoowo gadano e nder jaŋde renndo, o rokki yeewtere hitaande wootere wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Norwees.
== Nguurndam ==
Anna Caspari jibinaa ko ñalnde 25 sulyee 1892 to Kristiania, ko ɓiy Josef Immanuel von Zeschwitz Caspari (1857-1952), jannginoowo, e Vilhelmine Christiane Sømme (1863-1952). Ñalnde 28 Duujal 1923, o resi Peter Johan Agerholt (1890-1969) gardiiɗo defte defte.
Ko seeɗa anndaa e cukaagu makko kono ko e hitaande 1910, kono nde o ƴetti Examen artium to duɗal Hamar, Caspari suɓii ko winndude deftere Norwees e dow Kvindens stilling i samfundet før og nu (Nokku debbo e nder renndo ndeen e jooni). O yahi haa o janngi filoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kristiania, o heɓi heen seedantaagal Cand.philol. e hitaande 1917. Hitaande rewtunde ndee o dañi dipolom jannginoowo.
E fuɗɗoode o woniino jannginoowo e duɗe hakkundeeje to Lillehammer e Oslo kono gila 1925 o jannginii daartol renndo e ɗemngal Norwees to Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. Tuggi 1931 haa 1950, o ardii kursuuji hitaande wootere ɗi ngonaa tan cuɓagol rewɓe yiɗɓe golloraade e nder renndo. Gaagaa binndanɗe makko e nder jaayɗe keewɗe, e hitaande 1937 o yaltini daartol makko gadanol ngol Den norske kvinnebevegelsens. Hay so tawii e fuɗɗoode nde jaɓɓaama no feewi e pelle rewɓe, ko nde nde yaltinaa e hitaande 1973 nde wonti deftere teskinnde e daartol rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Norwees. So tawii o teeŋtinii yonta haa 1913 nde rewɓe Norwees puɗɗii heɓde woote e nder wooteeji ngenndiiji, o teeŋtinii kadi ko ɓuri heewde e hare potal hakkunde rewɓe e worɓe.
Agerholt ina gollinoo e dille rewɓe bourgeois, o ardii Norske Kvinnelige Akademikeres Landsforbund (Fedde Norwees ngam rewɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde) tuggi 1932 haa 1934. E nder laamu Almaañ, e nder dumunna juutɗo o woniino binndoowo e Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. O tawtoraama batuuji keewɗi hakkunde leyɗeele jowitiiɗi e dille rewɓe, o wonti jokkondirɗo e ardiiɓe hakkeeji rewɓe.
Anna Caspari Agerholt sankii ko to Oslo ñalnde 17 ut 1943.<ref>{{Cite web|date=8 May 2017|title=Anna Caspari Agerholt|url=https://snl.no/Anna_Caspari_Agerholt|publisher=Store norske leksikon|language=Norwegian|accessdate=13 January 2020}}</ref><ref name="Garton2000">{{Cite book|last=Garton|first=Janet|url=https://books.google.com/books?id=3FqvAwAAQBAJ&pg=PA90|title=Norwegian Women's Writing 1850–1990|publisher=A&C Black|year=2000|isbn=978-0-567-38757-8|pages=90–}}</ref><ref name="Erichsen2017">{{Cite book|last=Erichsen|first=Bodil Chr.|url=https://books.google.com/books?id=IJ82DwAAQBAJ&pg=PT28|title=Norske kvinners liv og kamp|publisher=Res Publica|year=2017|isbn=978-82-8226-112-8|pages=28–}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gsnugu8yhgm8hblxfzca1tr1574mpll
167315
167314
2026-04-23T18:55:01Z
SUZYFATIMA
13856
167315
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Caspari Agerholt''' (25 sulyee 1892 - 16 ut 1943) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, Norwees. O siftortee ko haa teeŋti e deftere makko teskinnde Den norske kvinnebevegelses historie (Taariindi Dille Rewɓe Norwees), yaltunde e hitaande 1937. Agerholt ko jannginoowo gadano e nder jaŋde renndo, o rokki yeewtere hitaande wootere wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Norwees.
== Nguurndam ==
Anna Caspari jibinaa ko ñalnde 25 sulyee 1892 to Kristiania, ko ɓiy Josef Immanuel von Zeschwitz Caspari (1857-1952), jannginoowo, e Vilhelmine Christiane Sømme (1863-1952). Ñalnde 28 Duujal 1923, o resi Peter Johan Agerholt (1890-1969) gardiiɗo defte defte.
Ko seeɗa anndaa e cukaagu makko kono ko e hitaande 1910, kono nde o ƴetti Examen artium to duɗal Hamar, Caspari suɓii ko winndude deftere Norwees e dow Kvindens stilling i samfundet før og nu (Nokku debbo e nder renndo ndeen e jooni). O yahi haa o janngi filoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kristiania, o heɓi heen seedantaagal Cand.philol. e hitaande 1917. Hitaande rewtunde ndee o dañi dipolom jannginoowo.
E fuɗɗoode o woniino jannginoowo e duɗe hakkundeeje to Lillehammer e Oslo kono gila 1925 o jannginii daartol renndo e ɗemngal Norwees to Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. Tuggi 1931 haa 1950, o ardii kursuuji hitaande wootere ɗi ngonaa tan cuɓagol rewɓe yiɗɓe golloraade e nder renndo. Gaagaa binndanɗe makko e nder jaayɗe keewɗe, e hitaande 1937 o yaltini daartol makko gadanol ngol Den norske kvinnebevegelsens. Hay so tawii e fuɗɗoode nde jaɓɓaama no feewi e pelle rewɓe, ko nde nde yaltinaa e hitaande 1973 nde wonti deftere teskinnde e daartol rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Norwees. So tawii o teeŋtinii yonta haa 1913 nde rewɓe Norwees puɗɗii heɓde woote e nder wooteeji ngenndiiji, o teeŋtinii kadi ko ɓuri heewde e hare potal hakkunde rewɓe e worɓe.
Agerholt ina gollinoo e dille rewɓe bourgeois, o ardii Norske Kvinnelige Akademikeres Landsforbund (Fedde Norwees ngam rewɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde) tuggi 1932 haa 1934. E nder laamu Almaañ, e nder dumunna juutɗo o woniino binndoowo e Diiso ngenndiijo rewɓe Norwees. O tawtoraama batuuji keewɗi hakkunde leyɗeele jowitiiɗi e dille rewɓe, o wonti jokkondirɗo e ardiiɓe hakkeeji rewɓe.
Anna Caspari Agerholt sankii ko to Oslo ñalnde 17 ut 1943.<ref>{{Cite web|date=8 May 2017|title=Anna Caspari Agerholt|url=https://snl.no/Anna_Caspari_Agerholt|publisher=Store norske leksikon|language=Norwegian|accessdate=13 January 2020}}</ref><ref name="Garton2000">{{Cite book|last=Garton|first=Janet|url=https://books.google.com/books?id=3FqvAwAAQBAJ&pg=PA90|title=Norwegian Women's Writing 1850–1990|publisher=A&C Black|year=2000|isbn=978-0-567-38757-8|pages=90–}}</ref><ref name="Erichsen2017">{{Cite book|last=Erichsen|first=Bodil Chr.|url=https://books.google.com/books?id=IJ82DwAAQBAJ&pg=PT28|title=Norske kvinners liv og kamp|publisher=Res Publica|year=2017|isbn=978-82-8226-112-8|pages=28–}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
245t0yp1l5ut9tq0dx7anvxu5dp2bhk
Astrid Hjertenæs Andersen
0
40872
167316
2026-04-23T19:05:49Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Astrid Hjertenæs Andersen (5 suwee 1915 - 21 abriil 1985) ko jimoowo, binndoowo dillooji, Norweesnaajo. Ko o keɓɗo njeenaari binndol (Kritikerprisen), njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen), njeenaari Dobloug (Doblougprisen), e njeenaari Akademi Norwees ngam siftorde Thorleif Dahl (Det Norske ogLitter Akademi for Spr). Nguurndam Astrid Gerd Judith Hjertenæs jibinaa ko to Horten (hannde Borre) e nder diiwaan Vestfold to leydi Norwees. Baaba makko ko ofis..."
167316
wikitext
text/x-wiki
Astrid Hjertenæs Andersen (5 suwee 1915 - 21 abriil 1985) ko jimoowo, binndoowo dillooji, Norweesnaajo. Ko o keɓɗo njeenaari binndol (Kritikerprisen), njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen), njeenaari Dobloug (Doblougprisen), e njeenaari Akademi Norwees ngam siftorde Thorleif Dahl (Det Norske ogLitter Akademi for Spr).
Nguurndam
Astrid Gerd Judith Hjertenæs jibinaa ko to Horten (hannde Borre) e nder diiwaan Vestfold to leydi Norwees. Baaba makko ko ofisee laana ndiwoowa toɗɗaaɗo to Karljohansvern. O naati duɗal binnditagol e jaayndiyanke wonande rewɓe (Hallings secretær og journalisteskole pour damer). Caggal ɗuum o golliima e jaaynde wiyeteende Aftenposten, jaaynde ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees. E hitaande 1939, o resi pentoowo biyeteeɗo Snorre Andersen (1914-1979), caggal ɗuum o holliti jimɗi makko keewɗi. Golle makko ina mbaɗi jimɗi nature binndaaɗi e mbaydiiji ndiyam jom suudu makko.
Gila 1942, o waɗti hoore makko fof e binndol. Yimre makko ina heewi yaltude e Aftenposten e Dagbladet fof. Gila e kitaale 1950, Andersen winndii e mbaydi kesiri, jimɗi Norwees caggal wolde. O janngiino jimɗi e daartol Amerik e nder bursi hitaande wootere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. Yimre ndee ina hollita jokkondiral laaɓtungal e maandeeji teeminannde ɓennunde ndee, tee ina heewi wonde ko jimol e naalankaagal yiyteende. Nokku naalankaagal keeringal tiiɗngal, keewngal huutoraade mbaadiiji dimo, wondude e huutoraade natal e maandeeji teskinɗi, ina sifaa binndanɗe makko.
Njeenaaje
Astrid Andersen heɓi njeenaari binndol (Kritikerprisen) e hitaande 1964, njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen) e hitaande 1976 e njeenaari Dobloug (Doblougprisen) e hitaande 1984 Thorleif Dahl (Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e binndol).
Bibliografi feccere
De ville traner – jimɗi (1945)
De unge søylene – jimɗi (1948)
Skilpaddehagen – jimɗi (1950)
1955 - jimɗi (1955)
Vandrersken – jimɗi (1957)
Duroowo – jimɗi (1960)
Frokost e lewru – jimɗi (1964)
Doktoor Gnomen – jimɗi (1967)
Hyrdefløyten – winndiyanke ummoraade Alseri – binndol yah-ngartaa 1968)
Rosenbusken – jimɗi (1972)
Svaner e nåtid – winndiyanke ummoraade e duunde – binndol yah-ngartaa (1973)
Ko adii fof – jimɗi (1976)
De tyve leydi – jimɗi (1980)
Samlede dikt – jimɗi (1985)
Tuugnorgal
hve97al6bhli05nu44clmrkuxoeigg2
167317
167316
2026-04-23T19:08:26Z
SUZYFATIMA
13856
167317
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Astrid Hjertenæs Andersen''' (5 suwee 1915 - 21 abriil 1985) ko jimoowo, binndoowo dillooji, Norweesnaajo. Ko o keɓɗo njeenaari binndol (Kritikerprisen), njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen), njeenaari Dobloug (Doblougprisen), e njeenaari Akademi Norwees ngam siftorde Thorleif Dahl (Det Norske ogLitter Akademi for Spr).
== Nguurndam ==
Astrid Gerd Judith Hjertenæs jibinaa ko to Horten (hannde Borre) e nder diiwaan Vestfold to leydi Norwees. Baaba makko ko ofisee laana ndiwoowa toɗɗaaɗo to Karljohansvern. O naati duɗal binnditagol e jaayndiyanke wonande rewɓe (Hallings secretær og journalisteskole pour damer). Caggal ɗuum o golliima e jaaynde wiyeteende Aftenposten, jaaynde ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees. E hitaande 1939, o resi pentoowo biyeteeɗo Snorre Andersen (1914-1979), caggal ɗuum o holliti jimɗi makko keewɗi. Golle makko ina mbaɗi jimɗi nature binndaaɗi e mbaydiiji ndiyam jom suudu makko.
Gila 1942, o waɗti hoore makko fof e binndol. Yimre makko ina heewi yaltude e Aftenposten e Dagbladet fof. Gila e kitaale 1950, Andersen winndii e mbaydi kesiri, jimɗi Norwees caggal wolde. O janngiino jimɗi e daartol Amerik e nder bursi hitaande wootere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. Yimre ndee ina hollita jokkondiral laaɓtungal e maandeeji teeminannde ɓennunde ndee, tee ina heewi wonde ko jimol e naalankaagal yiyteende. Nokku naalankaagal keeringal tiiɗngal, keewngal huutoraade mbaadiiji dimo, wondude e huutoraade natal e maandeeji teskinɗi, ina sifaa binndanɗe makko.
== Njeenaaje ==
Astrid Andersen heɓi njeenaari binndol (Kritikerprisen) e hitaande 1964, njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen) e hitaande 1976 e njeenaari Dobloug (Doblougprisen) e hitaande 1984 Thorleif Dahl (Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e binndol).
== Bibliografi feccere ==
* De ville traner – jimɗi (1945)
* De unge søylene – jimɗi (1948)
* Skilpaddehagen – jimɗi (1950)
* 1955 - jimɗi (1955)
* Vandrersken – jimɗi (1957)
* Duroowo – jimɗi (1960)
* Frokost e lewru – jimɗi (1964)
* Doktoor Gnomen – jimɗi (1967)
* Hyrdefløyten – winndiyanke ummoraade Alseri – binndol yah-ngartaa 1968)
* Rosenbusken – jimɗi (1972)
* Svaner e nåtid – winndiyanke ummoraade e duunde – binndol yah-ngartaa (1973)
* Ko adii fof – jimɗi (1976)
* De tyve leydi – jimɗi (1980)
* Samlede dikt – jimɗi (1985)
== Tuugnorgal ==
14akvvv90ra054z71zv5h0w30do0qyo
167318
167317
2026-04-23T19:13:37Z
SUZYFATIMA
13856
167318
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Astrid Hjertenæs Andersen''' (5 suwee 1915 - 21 abriil 1985) ko jimoowo, binndoowo dillooji, Norweesnaajo. Ko o keɓɗo njeenaari binndol (Kritikerprisen), njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen), njeenaari Dobloug (Doblougprisen), e njeenaari Akademi Norwees ngam siftorde Thorleif Dahl (Det Norske ogLitter Akademi for Spr).
== Nguurndam ==
Astrid Gerd Judith Hjertenæs jibinaa ko to Horten (hannde Borre) e nder diiwaan Vestfold to leydi Norwees. Baaba makko ko ofisee laana ndiwoowa toɗɗaaɗo to Karljohansvern. O naati duɗal binnditagol e jaayndiyanke wonande rewɓe (Hallings secretær og journalisteskole pour damer). Caggal ɗuum o golliima e jaaynde wiyeteende Aftenposten, jaaynde ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees. E hitaande 1939, o resi pentoowo biyeteeɗo Snorre Andersen (1914-1979), caggal ɗuum o holliti jimɗi makko keewɗi. Golle makko ina mbaɗi jimɗi nature binndaaɗi e mbaydiiji ndiyam jom suudu makko.
Gila 1942, o waɗti hoore makko fof e binndol. Yimre makko ina heewi yaltude e Aftenposten e Dagbladet fof. Gila e kitaale 1950, Andersen winndii e mbaydi kesiri, jimɗi Norwees caggal wolde. O janngiino jimɗi e daartol Amerik e nder bursi hitaande wootere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. Yimre ndee ina hollita jokkondiral laaɓtungal e maandeeji teeminannde ɓennunde ndee, tee ina heewi wonde ko jimol e naalankaagal yiyteende. Nokku naalankaagal keeringal tiiɗngal, keewngal huutoraade mbaadiiji dimo, wondude e huutoraade natal e maandeeji teskinɗi, ina sifaa binndanɗe makko.
== Njeenaaje ==
Astrid Andersen heɓi njeenaari binndol (Kritikerprisen) e hitaande 1964, njeenaari binndol renndo Riksmål (Riksmålsprisen) e hitaande 1976 e njeenaari Dobloug (Doblougprisen) e hitaande 1984 Thorleif Dahl (Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e binndol).
== Bibliografi feccere ==
* De ville traner – jimɗi (1945)
* De unge søylene – jimɗi (1948)
* Skilpaddehagen – jimɗi (1950)
* 1955 - jimɗi (1955)
* Vandrersken – jimɗi (1957)
* Duroowo – jimɗi (1960)
* Frokost e lewru – jimɗi (1964)
* Doktoor Gnomen – jimɗi (1967)
* Hyrdefløyten – winndiyanke ummoraade Alseri – binndol yah-ngartaa 1968)
* Rosenbusken – jimɗi (1972)
* Svaner e nåtid – winndiyanke ummoraade e duunde – binndol yah-ngartaa (1973)
* Ko adii fof – jimɗi (1976)
* De tyve leydi – jimɗi (1980)
* Samlede dikt – jimɗi (1985)<ref>{{cite web|url=https://nbl.snl.no/Astrid_Andersen|title=Astrid Andersen|publisher=Norsk biografisk leksikon|author=Øystein Rottem}}</ref><ref>[http://www.snl.no/Astrid_Hjerten%C3%A6s_Andersen ''Astrid Hjertenæs Andersen'' (Store norske leksikon)]</ref><ref>{{cite web|url=https://snl.no/Kritikerprisen|title=Kritikerprisen|publisher=Store norske leksikon|author=Vidar Iversen|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.barum.folkebibl.no/utiverden/litteraturpris/alle.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20071024111217/http://www.barum.folkebibl.no/utiverden/litteraturpris/alle.html|url-status=dead|archive-date=2007-10-24|title=Riksmålsforbundet - Litteraturpris|publisher=barum.folkebibl|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://snl.no/Doblougprisen|title=Doblougprisen|publisher=Store norske leksikon|author=Vidar Iversen|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://snl.no/Det_Norske_Akademi_for_Spr%C3%A5k_og_Litteratur|title=Det Norske Akademi for Språk og Litteratur|publisher=Store norske leksikon|author=Ernst Håkon Jahr|access-date=April 1, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
nrsykm9zpz2qsravrolfja430es1ua3
Elise Aubert
0
40873
167319
2026-04-23T19:15:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elise Aubert (8 feebariyee 1837 – 30 noowammbar 1909) ko binndoowo defte, binndoowo defte juutɗe, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo. Nguurndam Elise Sofie Aars jibinaa ko to wuro Lier to diiwaan Buskerud to leydi Norwees. Ko o ɓiy almuudo e politikyanke biyeteeɗo Nils Fredrik Julius Aars (1807-65) e Sofiye Elisabet Stabel (1813-86). O mawni ko e rektooruuji tawaaɗi e nder wuro Alta to Finnmark e wuro Lom to Gudbrandsdalen. O resi ko porfeseer, jaagorgal laamu..."
167319
wikitext
text/x-wiki
Elise Aubert (8 feebariyee 1837 – 30 noowammbar 1909) ko binndoowo defte, binndoowo defte juutɗe, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo.
Nguurndam
Elise Sofie Aars jibinaa ko to wuro Lier to diiwaan Buskerud to leydi Norwees. Ko o ɓiy almuudo e politikyanke biyeteeɗo Nils Fredrik Julius Aars (1807-65) e Sofiye Elisabet Stabel (1813-86). O mawni ko e rektooruuji tawaaɗi e nder wuro Alta to Finnmark e wuro Lom to Gudbrandsdalen.
O resi ko porfeseer, jaagorgal laamu biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert. Ina jeyaa e ɓiɓɓe maɓɓe, ganndo sariya biyeteeɗo Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908) e Sofie Aubert Lindbek (1875-1953) ganndo ko faati e filmuuji.
E nder kitaale 1870, Aubert yettinii jaayɗe binndanɗe juutɗe, binndanɗe, e seriyooji, o siifondiri e inɗe fenaande "Tante Dorthe" walla "E-e". Won heen ko mooftaa, njaltinaa e nder deftere wiyeteende Fra Hovedstaden i Syttiaarene e hitaande 1892.
Ina jeyaa e defte makko Dagny (1882) e Bølgeslag (1886). Aubert yaltinii deftere wiyeteende Fra de gamle Prestegaarde (Iwde e Vikaraaji ɓooyɗi) e hitaande 1902.
Caggal nde o sankii e hitaande 1909, ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Sofie Lindbæk ƴetti cuɓagol ɓataakeeji makko e defte makko (Fra Krinoline-Tiden.
Golle cuɓaaɗe
Jemmefra. Fortelinger ngam de Unge (1878)
Kirsten. En Formugol (1880)
E Juleminde (1881)
Stedbarnet. Fortelling (1889)
Forfængeli. Formugol (1890)
Fjeldfolk. To Fortelinger (1893)
Dage som (1903)
Leydi (1904)
Ɓooygol maayo (1906)
Tuugnorgal
hvpbwv7oncr1swarfnmj7ul1x7lmvuf
167320
167319
2026-04-23T19:17:10Z
SUZYFATIMA
13856
167320
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elise Aubert''' (8 feebariyee 1837 – 30 noowammbar 1909) ko binndoowo defte, binndoowo defte juutɗe, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo.
== Nguurndam ==
Elise Sofie Aars jibinaa ko to wuro Lier to diiwaan Buskerud to leydi Norwees. Ko o ɓiy almuudo e politikyanke biyeteeɗo Nils Fredrik Julius Aars (1807-65) e Sofiye Elisabet Stabel (1813-86). O mawni ko e rektooruuji tawaaɗi e nder wuro Alta to Finnmark e wuro Lom to Gudbrandsdalen.
O resi ko porfeseer, jaagorgal laamu biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert. Ina jeyaa e ɓiɓɓe maɓɓe, ganndo sariya biyeteeɗo Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908) e Sofie Aubert Lindbek (1875-1953) ganndo ko faati e filmuuji.
E nder kitaale 1870, Aubert yettinii jaayɗe binndanɗe juutɗe, binndanɗe, e seriyooji, o siifondiri e inɗe fenaande "Tante Dorthe" walla "E-e". Won heen ko mooftaa, njaltinaa e nder deftere wiyeteende Fra Hovedstaden i Syttiaarene e hitaande 1892.
Ina jeyaa e defte makko Dagny (1882) e Bølgeslag (1886). Aubert yaltinii deftere wiyeteende Fra de gamle Prestegaarde (Iwde e Vikaraaji ɓooyɗi) e hitaande 1902.
Caggal nde o sankii e hitaande 1909, ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Sofie Lindbæk ƴetti cuɓagol ɓataakeeji makko e defte makko (Fra Krinoline-Tiden.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Jemmefra. Fortelinger ngam de Unge (1878)
* Kirsten. En Formugol (1880)
* E Juleminde (1881)
* Stedbarnet. Fortelling (1889)
* Forfængeli. Formugol (1890)
* Fjeldfolk. To Fortelinger (1893)
* Dage som (1903)
* Leydi (1904)
* Ɓooygol maayo (1906)
== Tuugnorgal ==
0q05bc3xn0kdp0d51ajys5ws3bothfo
167321
167320
2026-04-23T19:20:45Z
SUZYFATIMA
13856
167321
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elise Aubert''' (8 feebariyee 1837 – 30 noowammbar 1909) ko binndoowo defte, binndoowo defte juutɗe, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo.
== Nguurndam ==
Elise Sofie Aars jibinaa ko to wuro Lier to diiwaan Buskerud to leydi Norwees. Ko o ɓiy almuudo e politikyanke biyeteeɗo Nils Fredrik Julius Aars (1807-65) e Sofiye Elisabet Stabel (1813-86). O mawni ko e rektooruuji tawaaɗi e nder wuro Alta to Finnmark e wuro Lom to Gudbrandsdalen.
O resi ko porfeseer, jaagorgal laamu biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert. Ina jeyaa e ɓiɓɓe maɓɓe, ganndo sariya biyeteeɗo Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908) e Sofie Aubert Lindbek (1875-1953) ganndo ko faati e filmuuji.
E nder kitaale 1870, Aubert yettinii jaayɗe binndanɗe juutɗe, binndanɗe, e seriyooji, o siifondiri e inɗe fenaande "Tante Dorthe" walla "E-e". Won heen ko mooftaa, njaltinaa e nder deftere wiyeteende Fra Hovedstaden i Syttiaarene e hitaande 1892.
Ina jeyaa e defte makko Dagny (1882) e Bølgeslag (1886). Aubert yaltinii deftere wiyeteende Fra de gamle Prestegaarde (Iwde e Vikaraaji ɓooyɗi) e hitaande 1902.
Caggal nde o sankii e hitaande 1909, ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Sofie Lindbæk ƴetti cuɓagol ɓataakeeji makko e defte makko (Fra Krinoline-Tiden.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Jemmefra. Fortelinger ngam de Unge (1878)
* Kirsten. En Formugol (1880)
* E Juleminde (1881)
* Stedbarnet. Fortelling (1889)
* Forfængeli. Formugol (1890)
* Fjeldfolk. To Fortelinger (1893)
* Dage som (1903)
* Leydi (1904)
* Ɓooygol maayo (1906)<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=''Elise Aubert''|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Elisabeth|last=Aasen|authorlink=|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Elise_Aubert/utdypning|language=Norwegian|accessdate=19 June 2012}}</ref><ref>[https://snl.no/Aars/slekt Terje Bratberg: ''Aars – slekt'' (Store norske leksikon)]</ref><ref>[https://snl.no/Aubert Terje Bratberg:''Aubert'' (Store norske leksikon)]</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Elise Aubert|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Elise_Aubert|language=Norwegian|access-date=19 June 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gq96jefasrbzk7c4k5zz5eu9du5nm1t
Irene Ibsen Bille
0
40874
167322
2026-04-23T20:03:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Irene Ibsen Bille (10 suwee 1901 - 22 feebariyee 1985) ko binndoowo defte, binndoowo pijirlooji, Norweesnaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kristiania, ko ɓiy gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono no Sigurd Ibsen. O woniino miñiiko debbo Tancred Ibsen, taaniiko debbo binndoowo lolluɗo e winndere ndee biyeteeɗo Henrik Ibsen e Suzannah Ibsen (jibinaa ko Thoresen), ɓiy Bergliot Ibsen (jibinaa ko Bjørnson) e taaniiko debbo yumma mum. Irene Ibsen resi binndoowo Danema..."
167322
wikitext
text/x-wiki
Irene Ibsen Bille (10 suwee 1901 - 22 feebariyee 1985) ko binndoowo defte, binndoowo pijirlooji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kristiania, ko ɓiy gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono no Sigurd Ibsen. O woniino miñiiko debbo Tancred Ibsen, taaniiko debbo binndoowo lolluɗo e winndere ndee biyeteeɗo Henrik Ibsen e Suzannah Ibsen (jibinaa ko Thoresen), ɓiy Bergliot Ibsen (jibinaa ko Bjørnson) e taaniiko debbo yumma mum.
Irene Ibsen resi binndoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Steen Andersen biyeteeɗo Josias Christopher Bille (ina wiyee Josias), jeyaaɗo e galle Bille tedduɗo ɓooyɗo, e hitaande 1930, o ummii o fayi Danemark. Golle makko gadane e nder dingiral, Uten ansikt (‘Mo alaa yeeso’), yalti ɗoo. Kysset (‘Kiss’) rewi heen ko e hitaande 1965. E nder hitaande ndee tan o yaltini deftere wiyeteende Det leende vindu (‘Fenetre jaleeɗe’). O maayi ko e lewru feebariyee 1985.
Larula
Ibsen Bille dañii ɓiɓɓe tato e nder dewgal ɗiɗmal : Suzanna (e jom suudu mum gadano, Mario Rocco, ɓiɗɗo debbo oo ina wiyee Rosetta), e Anders e Joen (e jom suudu ɗiɗaɓo biyeteeɗo Josias). Ko ina wona tataɓal iwdi Henrik Ibsen wuurɓe ummorii ko e taaniraaɓe Irene e mawniraaɓe mum.
Suzannah Ibsen (1922-1979), resi Ib Bering Jensen (1921-2012)
Thorkel Josiyas Bering-Jensen (1959-) e Jeanette Uhrenholt (1968-)
Chanel Urenholt (1986-)
Fransiska Urenholt (1990-)
Vitus Mariyo Bering-Jensen (1959-)
Anjelo Bering Jensen (1983-)
Valentino Bering Jensen (1986-)
Yunus Vitus Bering-Jensen (2003-)
Leyon Bering-Jensen (2016-)
Anders Steensen Bille (1940-2011), resi ko Mona Skov Hansen (1941-)
Steen Andersen Oluf Bille (1964-), resndi Geraldine Dumas (1975-)
Anders Steensen Viktooriya Bille (2009-)
Arsène Konstant Eske Bille (2011-)
Bernt Ivar Bille (1968-), resi ko Betina Laulund Henriksen
Yosiyas Kerecee'en Bille (2000-)
Karolin Bille (2003-)
Joen Steensen Bille (1944-), resi Bente Skavenius (1944-)
Beate Bille (1976–), resndi ɗum ko Magnus Jønck
Peder Bille (1983-)
Tuugnorgal
t9xd79lbkk8zndcti3hxj1od0x9ye8f
167323
167322
2026-04-23T20:06:48Z
SUZYFATIMA
13856
167323
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Irene Ibsen Bille''' (10 suwee 1901 - 22 feebariyee 1985) ko binndoowo defte, binndoowo pijirlooji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kristiania, ko ɓiy gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono no Sigurd Ibsen. O woniino miñiiko debbo Tancred Ibsen, taaniiko debbo binndoowo lolluɗo e winndere ndee biyeteeɗo Henrik Ibsen e Suzannah Ibsen (jibinaa ko Thoresen), ɓiy Bergliot Ibsen (jibinaa ko Bjørnson) e taaniiko debbo yumma mum.
Irene Ibsen resi binndoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Steen Andersen biyeteeɗo Josias Christopher Bille (ina wiyee Josias), jeyaaɗo e galle Bille tedduɗo ɓooyɗo, e hitaande 1930, o ummii o fayi Danemark. Golle makko gadane e nder dingiral, Uten ansikt (‘Mo alaa yeeso’), yalti ɗoo. Kysset (‘Kiss’) rewi heen ko e hitaande 1965. E nder hitaande ndee tan o yaltini deftere wiyeteende Det leende vindu (‘Fenetre jaleeɗe’). O maayi ko e lewru feebariyee 1985.
== Larula ==
Ibsen Bille dañii ɓiɓɓe tato e nder dewgal ɗiɗmal : Suzanna (e jom suudu mum gadano, Mario Rocco, ɓiɗɗo debbo oo ina wiyee Rosetta), e Anders e Joen (e jom suudu ɗiɗaɓo biyeteeɗo Josias). Ko ina wona tataɓal iwdi Henrik Ibsen wuurɓe ummorii ko e taaniraaɓe Irene e mawniraaɓe mum.
* Suzannah Ibsen (1922-1979), resi Ib Bering Jensen (1921-2012)
* Thorkel Josiyas Bering-Jensen (1959-) e Jeanette Uhrenholt (1968-)
* Chanel Urenholt (1986-)
* Fransiska Urenholt (1990-)
* Vitus Mariyo Bering-Jensen (1959-)
* Anjelo Bering Jensen (1983-)
* Valentino Bering Jensen (1986-)
* Yunus Vitus Bering-Jensen (2003-)
* Leyon Bering-Jensen (2016-)
* Anders Steensen Bille (1940-2011), resi ko Mona Skov Hansen (1941-)
* Steen Andersen Oluf Bille (1964-), resndi Geraldine Dumas (1975-)
* Anders Steensen Viktooriya Bille (2009-)
* Arsène Konstant Eske Bille (2011-)
* Bernt Ivar Bille (1968-), resi ko Betina Laulund Henriksen
* Yosiyas Kerecee'en Bille (2000-)
* Karolin Bille (2003-)
* Joen Steensen Bille (1944-), resi Bente Skavenius (1944-)
* Beate Bille (1976–), resndi ɗum ko Magnus Jønck
* Peder Bille (1983-)
== Tuugnorgal ==
faqbkcbm3n1igwks6qviftgsb97c1l6
167324
167323
2026-04-23T20:12:47Z
SUZYFATIMA
13856
167324
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Irene Ibsen Bille''' (10 suwee 1901 - 22 feebariyee 1985) ko binndoowo defte, binndoowo pijirlooji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kristiania, ko ɓiy gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono no Sigurd Ibsen. O woniino miñiiko debbo Tancred Ibsen, taaniiko debbo binndoowo lolluɗo e winndere ndee biyeteeɗo Henrik Ibsen e Suzannah Ibsen (jibinaa ko Thoresen), ɓiy Bergliot Ibsen (jibinaa ko Bjørnson) e taaniiko debbo yumma mum.
Irene Ibsen resi binndoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Steen Andersen biyeteeɗo Josias Christopher Bille (ina wiyee Josias), jeyaaɗo e galle Bille tedduɗo ɓooyɗo, e hitaande 1930, o ummii o fayi Danemark. Golle makko gadane e nder dingiral, Uten ansikt (‘Mo alaa yeeso’), yalti ɗoo. Kysset (‘Kiss’) rewi heen ko e hitaande 1965. E nder hitaande ndee tan o yaltini deftere wiyeteende Det leende vindu (‘Fenetre jaleeɗe’). O maayi ko e lewru feebariyee 1985.
== Larula ==
Ibsen Bille dañii ɓiɓɓe tato e nder dewgal ɗiɗmal : Suzanna (e jom suudu mum gadano, Mario Rocco, ɓiɗɗo debbo oo ina wiyee Rosetta), e Anders e Joen (e jom suudu ɗiɗaɓo biyeteeɗo Josias). Ko ina wona tataɓal iwdi Henrik Ibsen wuurɓe ummorii ko e taaniraaɓe Irene e mawniraaɓe mum.
* Suzannah Ibsen (1922-1979), resi Ib Bering Jensen (1921-2012)
* Thorkel Josiyas Bering-Jensen (1959-) e Jeanette Uhrenholt (1968-)
* Chanel Urenholt (1986-)
* Fransiska Urenholt (1990-)
* Vitus Mariyo Bering-Jensen (1959-)
* Anjelo Bering Jensen (1983-)
* Valentino Bering Jensen (1986-)
* Yunus Vitus Bering-Jensen (2003-)
* Leyon Bering-Jensen (2016-)
* Anders Steensen Bille (1940-2011), resi ko Mona Skov Hansen (1941-)
* Steen Andersen Oluf Bille (1964-), resndi Geraldine Dumas (1975-)
* Anders Steensen Viktooriya Bille (2009-)
* Arsène Konstant Eske Bille (2011-)
* Bernt Ivar Bille (1968-), resi ko Betina Laulund Henriksen
* Yosiyas Kerecee'en Bille (2000-)
* Karolin Bille (2003-)
* Joen Steensen Bille (1944-), resi Bente Skavenius (1944-)
* Beate Bille (1976–), resndi ɗum ko Magnus Jønck
* Peder Bille (1983-)<ref name="snl">{{cite encyclopedia|year=2007|title=Irene Ibsen Bille|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor=Henriksen, Petter|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Irene_Ibsen_Bille|language=Norwegian|accessdate=16 July 2009}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|year=|title=Sigurd Ibsen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Terje I.|last=Leiren|authorlink=|volume=|editor=Helle, Knut|editor-link=Knut Helle|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_Ibsen/utdypning|language=Norwegian|accessdate=16 July 2009}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|year=|title=Bergliot Ibsen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Inger Elisabeth|last=Haavet|authorlink=|volume=|editor=Helle, Knut|editor-link=Knut Helle|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Bergliot_Ibsen/utdypning|language=Norwegian|accessdate=16 July 2009}}</ref><ref name="obit">{{cite news|title=Irene Ibsen Bille er død|agency=Norwegian News Agency|date=26 February 1985|language=Norwegian}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ta6my039tb9u6p8he11s5n8zn8orna0
Inger Bråtveit
0
40875
167325
2026-04-23T20:20:39Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Inger Bråtveit (jibinaa ko 3 oktoobar 1978) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. Bråtveit jibinaa ko to Bergen, mawni ko to wuro Suldal. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 2001 e deftere makko wiyeteende Munn mot ein frosen fjord. Ngalɗoo deftere o heɓi njeenaari binndol Nynorsk e hitaande 2002. Deftere makko ɗiɗmere ko Siss og Unn ummoraade e hitaande 2008, ɗo jikkuuji cakkitiiɗi ɗii ƴettaa e deftere Tarjei Vesaas wiyeteende The Ice Palace. Ko..."
167325
wikitext
text/x-wiki
Inger Bråtveit (jibinaa ko 3 oktoobar 1978) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
Bråtveit jibinaa ko to Bergen, mawni ko to wuro Suldal. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 2001 e deftere makko wiyeteende Munn mot ein frosen fjord. Ngalɗoo deftere o heɓi njeenaari binndol Nynorsk e hitaande 2002. Deftere makko ɗiɗmere ko Siss og Unn ummoraade e hitaande 2008, ɗo jikkuuji cakkitiiɗi ɗii ƴettaa e deftere Tarjei Vesaas wiyeteende The Ice Palace. Koolol jimɗi Loveprojekt ummoraade e hitaande 2009 ko gollondiral e yimoowo Suwednaajo biyeteeɗo Cecilia Hansson. Deftere makko adannde sukaaɓe ko Kven er snillast av mor og far? gila 2012. O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 2009, njeenaari Suldal Mållags Malpris e hitaande 2010.
Tuugnorgal
9v9ux5ztqbzf6w83iz3slatzrp6lk5z
167326
167325
2026-04-23T20:21:32Z
SUZYFATIMA
13856
167326
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Bråtveit''' (jibinaa ko 3 oktoobar 1978) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
Bråtveit jibinaa ko to Bergen, mawni ko to wuro Suldal. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 2001 e deftere makko wiyeteende Munn mot ein frosen fjord. Ngalɗoo deftere o heɓi njeenaari binndol Nynorsk e hitaande 2002. Deftere makko ɗiɗmere ko Siss og Unn ummoraade e hitaande 2008, ɗo jikkuuji cakkitiiɗi ɗii ƴettaa e deftere Tarjei Vesaas wiyeteende The Ice Palace. Koolol jimɗi Loveprojekt ummoraade e hitaande 2009 ko gollondiral e yimoowo Suwednaajo biyeteeɗo Cecilia Hansson. Deftere makko adannde sukaaɓe ko Kven er snillast av mor og far? gila 2012. O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 2009, njeenaari Suldal Mållags Malpris e hitaande 2010.
== Tuugnorgal ==
np69i2kv4zqxob49hngr3s4i4ecxhns
167327
167326
2026-04-23T20:24:15Z
SUZYFATIMA
13856
167327
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Bråtveit''' (jibinaa ko 3 oktoobar 1978) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
Bråtveit jibinaa ko to Bergen, mawni ko to wuro Suldal. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 2001 e deftere makko wiyeteende Munn mot ein frosen fjord. Ngalɗoo deftere o heɓi njeenaari binndol Nynorsk e hitaande 2002. Deftere makko ɗiɗmere ko Siss og Unn ummoraade e hitaande 2008, ɗo jikkuuji cakkitiiɗi ɗii ƴettaa e deftere Tarjei Vesaas wiyeteende The Ice Palace. Koolol jimɗi Loveprojekt ummoraade e hitaande 2009 ko gollondiral e yimoowo Suwednaajo biyeteeɗo Cecilia Hansson. Deftere makko adannde sukaaɓe ko Kven er snillast av mor og far? gila 2012. O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 2009, njeenaari Suldal Mållags Malpris e hitaande 2010.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Inger Bråtveit|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Inger_Bråtveit|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|title=Nynorsk litteraturpris|website=www.nm.no|language=Norwegian|publisher=Noregs Mållag|accessdate=16 April 2016|archive-date=20 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420123807/http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7yft8aixza3ihiv389m23lnjwl9dzqt
167328
167327
2026-04-23T20:25:05Z
SUZYFATIMA
13856
167328
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Bråtveit''' (jibinaa ko 3 oktoobar 1978) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
Bråtveit jibinaa ko to Bergen, mawni ko to wuro Suldal. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 2001 e deftere makko wiyeteende Munn mot ein frosen fjord. Ngalɗoo deftere o heɓi njeenaari binndol Nynorsk e hitaande 2002. Deftere makko ɗiɗmere ko Siss og Unn ummoraade e hitaande 2008, ɗo jikkuuji cakkitiiɗi ɗii ƴettaa e deftere Tarjei Vesaas wiyeteende The Ice Palace. Koolol jimɗi Loveprojekt ummoraade e hitaande 2009 ko gollondiral e yimoowo Suwednaajo biyeteeɗo Cecilia Hansson. Deftere makko adannde sukaaɓe ko Kven er snillast av mor og far? gila 2012. O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 2009, njeenaari Suldal Mållags Malpris e hitaande 2010.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Inger Bråtveit|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Inger_Bråtveit|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|title=Nynorsk litteraturpris|website=www.nm.no|language=Norwegian|publisher=Noregs Mållag|accessdate=16 April 2016|archive-date=20 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420123807/http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
9o95qwvcwap9em7jv0arn7w54uy6ywe
Toril Brekke
0
40876
167329
2026-04-23T20:33:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Toril Brekke (jibinaa ko 24 suwee 1949) ko winndiyanke Norweesnaajo, winndiyanke daartol juutngol, winndiyanke sukaaɓe, winndiyanke nguurndam, firoore e ƴeewtotooɗo binndol. Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo Brekke jibinaa ko to Oslo, ko ɓiy yimoowo biyeteeɗo Paal Brekke e pentoowo biyeteeɗo Bjørg Rasmussen. O resii Martin Indregard tuggi 1972 haa 1982, ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Kjetil Indregard kadi ko binndoowo. O resi ko porfeseer Jon Bing tuggi 1988 haa 1..."
167329
wikitext
text/x-wiki
Toril Brekke (jibinaa ko 24 suwee 1949) ko winndiyanke Norweesnaajo, winndiyanke daartol juutngol, winndiyanke sukaaɓe, winndiyanke nguurndam, firoore e ƴeewtotooɗo binndol.
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Brekke jibinaa ko to Oslo, ko ɓiy yimoowo biyeteeɗo Paal Brekke e pentoowo biyeteeɗo Bjørg Rasmussen. O resii Martin Indregard tuggi 1972 haa 1982, ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Kjetil Indregard kadi ko binndoowo. O resi ko porfeseer Jon Bing tuggi 1988 haa 1998. O golliima e nder usine mburu, caggal ɗuum o woni tappirde, o woniino binndoowo timmuɗo gila 1982. O woniino tergal e lannda kominist gollotooɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, kono caggal ɗuum o arti e kominist.
Golle binndol
Brekke fuɗɗii winndude ko e hitaande 1976 e deftere mum wiyeteende Jenny har fått sparken (‘Jenny woppitaama’), ko fayti e hare rewɓe usineeji e jom golle mum en. Den gylne tonen (1980) ko ko yowitii e ngonka rew6e e nder renndo, Filmen om Chatilla (1983) ko e hareeji Liban.Deftere makko Granitt (1994) ko daartol galle, deftere Ibsens røde lykt (1996) ko ko yowitii e 6uu6ol 6icfcfo debbo, tawi ko Sara2stein e201 defte daartol.
O yaltinii defte binndaaɗe e daartol juutngol, hono Jakarandablomsten (1985), Blindramme (1997) e Enkenes paradis (2000). Ina jeyaa e defte makko ngam sukaaɓe e mawɓe, Gutten i regnet (1978), Mannen som hatet football (1987) e Roser fra tribunene (200). O winndii nguurndam baaba makko, hono Paal Brekke. En kustner. E nguurndam (2002).
Brekke heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards e hitaande 1999. O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 2000. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2004.
O woniino hooreejo Nordnorsk Forfatterlag tuggi 1979 haa 1980, Dental Winndooɓe Norwees tuggi 1987 haa 1991 e fedde PEN hakkunde leyɗeele Norwees tuggi 1992 haa 1997. O woniino tergal yiilirde ngam Teyaatre ngenndiire tuggi 1990 haa 1992.
Tuugnorgal
9tiae7okdsil688q7exrinh0bel2mb4
167330
167329
2026-04-23T20:34:41Z
SUZYFATIMA
13856
167330
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Toril Brekke''' (jibinaa ko 24 suwee 1949) ko winndiyanke Norweesnaajo, winndiyanke daartol juutngol, winndiyanke sukaaɓe, winndiyanke nguurndam, firoore e ƴeewtotooɗo binndol.
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Brekke jibinaa ko to Oslo, ko ɓiy yimoowo biyeteeɗo Paal Brekke e pentoowo biyeteeɗo Bjørg Rasmussen. O resii Martin Indregard tuggi 1972 haa 1982, ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Kjetil Indregard kadi ko binndoowo. O resi ko porfeseer Jon Bing tuggi 1988 haa 1998. O golliima e nder usine mburu, caggal ɗuum o woni tappirde, o woniino binndoowo timmuɗo gila 1982. O woniino tergal e lannda kominist gollotooɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, kono caggal ɗuum o arti e kominist.
== Golle binndol ==
Brekke fuɗɗii winndude ko e hitaande 1976 e deftere mum wiyeteende Jenny har fått sparken (‘Jenny woppitaama’), ko fayti e hare rewɓe usineeji e jom golle mum en. Den gylne tonen (1980) ko ko yowitii e ngonka rew6e e nder renndo, Filmen om Chatilla (1983) ko e hareeji Liban.Deftere makko Granitt (1994) ko daartol galle, deftere Ibsens røde lykt (1996) ko ko yowitii e 6uu6ol 6icfcfo debbo, tawi ko Sara2stein e201 defte daartol.
O yaltinii defte binndaaɗe e daartol juutngol, hono Jakarandablomsten (1985), Blindramme (1997) e Enkenes paradis (2000). Ina jeyaa e defte makko ngam sukaaɓe e mawɓe, Gutten i regnet (1978), Mannen som hatet football (1987) e Roser fra tribunene (200). O winndii nguurndam baaba makko, hono Paal Brekke. En kustner. E nguurndam (2002).
Brekke heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards e hitaande 1999. O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 2000. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2004.
O woniino hooreejo Nordnorsk Forfatterlag tuggi 1979 haa 1980, Dental Winndooɓe Norwees tuggi 1987 haa 1991 e fedde PEN hakkunde leyɗeele Norwees tuggi 1992 haa 1997. O woniino tergal yiilirde ngam Teyaatre ngenndiire tuggi 1990 haa 1992.
== Tuugnorgal ==
gtu6ojgg5b7gsj1ric70bobze0v9ev8
167331
167330
2026-04-23T20:38:57Z
SUZYFATIMA
13856
167331
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Toril Brekke''' (jibinaa ko 24 suwee 1949) ko winndiyanke Norweesnaajo, winndiyanke daartol juutngol, winndiyanke sukaaɓe, winndiyanke nguurndam, firoore e ƴeewtotooɗo binndol.
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Brekke jibinaa ko to Oslo, ko ɓiy yimoowo biyeteeɗo Paal Brekke e pentoowo biyeteeɗo Bjørg Rasmussen. O resii Martin Indregard tuggi 1972 haa 1982, ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Kjetil Indregard kadi ko binndoowo. O resi ko porfeseer Jon Bing tuggi 1988 haa 1998. O golliima e nder usine mburu, caggal ɗuum o woni tappirde, o woniino binndoowo timmuɗo gila 1982. O woniino tergal e lannda kominist gollotooɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, kono caggal ɗuum o arti e kominist.
== Golle binndol ==
Brekke fuɗɗii winndude ko e hitaande 1976 e deftere mum wiyeteende Jenny har fått sparken (‘Jenny woppitaama’), ko fayti e hare rewɓe usineeji e jom golle mum en. Den gylne tonen (1980) ko ko yowitii e ngonka rew6e e nder renndo, Filmen om Chatilla (1983) ko e hareeji Liban.Deftere makko Granitt (1994) ko daartol galle, deftere Ibsens røde lykt (1996) ko ko yowitii e 6uu6ol 6icfcfo debbo, tawi ko Sara2stein e201 defte daartol.
O yaltinii defte binndaaɗe e daartol juutngol, hono Jakarandablomsten (1985), Blindramme (1997) e Enkenes paradis (2000). Ina jeyaa e defte makko ngam sukaaɓe e mawɓe, Gutten i regnet (1978), Mannen som hatet football (1987) e Roser fra tribunene (200). O winndii nguurndam baaba makko, hono Paal Brekke. En kustner. E nguurndam (2002).
Brekke heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards e hitaande 1999. O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 2000. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2004.
O woniino hooreejo Nordnorsk Forfatterlag tuggi 1979 haa 1980, Dental Winndooɓe Norwees tuggi 1987 haa 1991 e fedde PEN hakkunde leyɗeele Norwees tuggi 1992 haa 1997. O woniino tergal yiilirde ngam Teyaatre ngenndiire tuggi 1990 haa 1992.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Toril Brekke|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|first=Kim|last=Småge|author-link=Kim Småge|volume=1|year=1999|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Toril_Brekke/utdypning|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|year=2007|title=Toril Brekke|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor=Henriksen, Petter|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Toril_Brekke|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="riksmaal">{{cite web|url=http://www.riksmalsforbundet.no/Språk--og-litteraturpriser.aspx|title=Språk- og litteraturpriser|language=Norwegian|publisher=Riksmålsforbundet|access-date=27 March 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100401160415/http://www.riksmalsforbundet.no/Spr%C3%A5k--og-litteraturpriser.aspx|archive-date=1 April 2010}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=21 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ptnmzm6bgt1jdzasx6siahyn7gp7gbi
167332
167331
2026-04-23T20:39:12Z
SUZYFATIMA
13856
167332
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Toril Brekke''' (jibinaa ko 24 suwee 1949) ko winndiyanke Norweesnaajo, winndiyanke daartol juutngol, winndiyanke sukaaɓe, winndiyanke nguurndam, firoore e ƴeewtotooɗo binndol.
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Brekke jibinaa ko to Oslo, ko ɓiy yimoowo biyeteeɗo Paal Brekke e pentoowo biyeteeɗo Bjørg Rasmussen. O resii Martin Indregard tuggi 1972 haa 1982, ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Kjetil Indregard kadi ko binndoowo. O resi ko porfeseer Jon Bing tuggi 1988 haa 1998. O golliima e nder usine mburu, caggal ɗuum o woni tappirde, o woniino binndoowo timmuɗo gila 1982. O woniino tergal e lannda kominist gollotooɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, kono caggal ɗuum o arti e kominist.
== Golle binndol ==
Brekke fuɗɗii winndude ko e hitaande 1976 e deftere mum wiyeteende Jenny har fått sparken (‘Jenny woppitaama’), ko fayti e hare rewɓe usineeji e jom golle mum en. Den gylne tonen (1980) ko ko yowitii e ngonka rew6e e nder renndo, Filmen om Chatilla (1983) ko e hareeji Liban.Deftere makko Granitt (1994) ko daartol galle, deftere Ibsens røde lykt (1996) ko ko yowitii e 6uu6ol 6icfcfo debbo, tawi ko Sara2stein e201 defte daartol.
O yaltinii defte binndaaɗe e daartol juutngol, hono Jakarandablomsten (1985), Blindramme (1997) e Enkenes paradis (2000). Ina jeyaa e defte makko ngam sukaaɓe e mawɓe, Gutten i regnet (1978), Mannen som hatet football (1987) e Roser fra tribunene (200). O winndii nguurndam baaba makko, hono Paal Brekke. En kustner. E nguurndam (2002).
Brekke heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards e hitaande 1999. O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 2000. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2004.
O woniino hooreejo Nordnorsk Forfatterlag tuggi 1979 haa 1980, Dental Winndooɓe Norwees tuggi 1987 haa 1991 e fedde PEN hakkunde leyɗeele Norwees tuggi 1992 haa 1997. O woniino tergal yiilirde ngam Teyaatre ngenndiire tuggi 1990 haa 1992.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Toril Brekke|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|first=Kim|last=Småge|author-link=Kim Småge|volume=1|year=1999|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Toril_Brekke/utdypning|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|year=2007|title=Toril Brekke|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor=Henriksen, Petter|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Toril_Brekke|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|access-date=27 March 2009}}</ref><ref name="riksmaal">{{cite web|url=http://www.riksmalsforbundet.no/Språk--og-litteraturpriser.aspx|title=Språk- og litteraturpriser|language=Norwegian|publisher=Riksmålsforbundet|access-date=27 March 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100401160415/http://www.riksmalsforbundet.no/Spr%C3%A5k--og-litteraturpriser.aspx|archive-date=1 April 2010}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=21 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
e4301nzi4ouhhwy5ulujx85da8qqtz5
Hanne Bramness
0
40877
167333
2026-04-23T20:40:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hanne Bramness (jibinaa ko 3 abriil 1959) ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. Kugal Bramness jibinaa ko to Oslo ñalnde 3 abriil 1959, o heɓi bak makko ko cand.mag. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo e hitaande 1984. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1983 e deftere jimɗi wiyeteende Korrespondanse. Koolol goɗngol ko I sin tid gila 1986, Nattens kontinent gila 1992, e Revolusjonselegier gila 1996. O firti ko jimɗi Engele, Sinuwaa e Japon e ɗemngal Norwees. O he..."
167333
wikitext
text/x-wiki
Hanne Bramness (jibinaa ko 3 abriil 1959) ko jimoowo e firoore Norweesnaajo.
Kugal
Bramness jibinaa ko to Oslo ñalnde 3 abriil 1959, o heɓi bak makko ko cand.mag. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo e hitaande 1984. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1983 e deftere jimɗi wiyeteende Korrespondanse. Koolol goɗngol ko I sin tid gila 1986, Nattens kontinent gila 1992, e Revolusjonselegier gila 1996. O firti ko jimɗi Engele, Sinuwaa e Japon e ɗemngal Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 2006.
Tuugnorgal
s58romxkgvtcwfo6xott5mytiwb8r3i
167334
167333
2026-04-23T20:41:52Z
SUZYFATIMA
13856
167334
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanne Bramness''' (jibinaa ko 3 abriil 1959) ko jimoowo e firoore Norweesnaajo.
== Kugal ==
Bramness jibinaa ko to Oslo ñalnde 3 abriil 1959, o heɓi bak makko ko cand.mag. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo e hitaande 1984. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1983 e deftere jimɗi wiyeteende Korrespondanse. Koolol goɗngol ko I sin tid gila 1986, Nattens kontinent gila 1992, e Revolusjonselegier gila 1996. O firti ko jimɗi Engele, Sinuwaa e Japon e ɗemngal Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 2006.
== Tuugnorgal ==
izknjyicgw1w1r7znznfc0wdjktwwdm
167335
167334
2026-04-23T20:44:40Z
SUZYFATIMA
13856
167335
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanne Bramness''' (jibinaa ko 3 abriil 1959) ko jimoowo e firoore Norweesnaajo.
== Kugal ==
Bramness jibinaa ko to Oslo ñalnde 3 abriil 1959, o heɓi bak makko ko cand.mag. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo e hitaande 1984. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1983 e deftere jimɗi wiyeteende Korrespondanse. Koolol goɗngol ko I sin tid gila 1986, Nattens kontinent gila 1992, e Revolusjonselegier gila 1996. O firti ko jimɗi Engele, Sinuwaa e Japon e ɗemngal Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 2006.<ref name="rottem3">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|pages=561–563|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref><ref name="dobloug">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/dobloug.htm|title=Dobloug-prisen|publisher=Forfatterportalen.no|language=no|access-date=5 December 2014}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Hanne Bramness|first=Espen|last=Tørset|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-first=Erik|editor-last=Bolstad|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Hanne_Bramness|language=no|access-date=23 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
068mz3zo3qylgbccp3bgrcjr80gu24g
167336
167335
2026-04-23T20:44:59Z
SUZYFATIMA
13856
167336
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanne Bramness''' (jibinaa ko 3 abriil 1959) ko jimoowo e firoore Norweesnaajo.
== Kugal ==
Bramness jibinaa ko to Oslo ñalnde 3 abriil 1959, o heɓi bak makko ko cand.mag. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo e hitaande 1984. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1983 e deftere jimɗi wiyeteende Korrespondanse. Koolol goɗngol ko I sin tid gila 1986, Nattens kontinent gila 1992, e Revolusjonselegier gila 1996. O firti ko jimɗi Engele, Sinuwaa e Japon e ɗemngal Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 2006.<ref name="rottem3">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|pages=561–563|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref><ref name="dobloug">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/dobloug.htm|title=Dobloug-prisen|publisher=Forfatterportalen.no|language=no|access-date=5 December 2014}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Hanne Bramness|first=Espen|last=Tørset|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-first=Erik|editor-last=Bolstad|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Hanne_Bramness|language=no|access-date=23 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
f0ut530siotzn36p35m3uhlech2cl8p
Camilla Carlson
0
40878
167337
2026-04-23T20:47:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Camilla Carlson ; Binndol makko gadanol ko deftere jimɗi Sanden og havet gila 1958. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1977 haa 1981. O resi ko jom suudu biyeteeɗo Ståle Kyllingstad. Tuugnorgal"
167337
wikitext
text/x-wiki
Camilla Carlson ; Binndol makko gadanol ko deftere jimɗi Sanden og havet gila 1958. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1977 haa 1981.
O resi ko jom suudu biyeteeɗo Ståle Kyllingstad.
Tuugnorgal
hq07h8hzh8psksfoszvcfea06hxcrwt
167338
167337
2026-04-23T20:48:28Z
SUZYFATIMA
13856
167338
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Camilla Carlson''' ; Binndol makko gadanol ko deftere jimɗi Sanden og havet gila 1958. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1977 haa 1981.
O resi ko jom suudu biyeteeɗo Ståle Kyllingstad.
== Tuugnorgal ==
dl0zrij79r83rlqwqatkcvgdqha334v
167339
167338
2026-04-23T20:51:52Z
SUZYFATIMA
13856
167339
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Camilla Carlson''' ; Binndol makko gadanol ko deftere jimɗi Sanden og havet gila 1958. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1977 haa 1981.
O resi ko jom suudu biyeteeɗo Ståle Kyllingstad.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Camilla Carlson|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Camilla_Carlson|language=Norwegian|accessdate=7 March 2010}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Ståle Kyllingstad|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Sigrid Rømcke|last=Thue|authorlink=|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Ståle_Kyllingstad/utdypning|language=Norwegian|accessdate=18 January 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
38lcggdd8xtdiwlt7dmykb96d1b3big
Nina Li Chi
0
40879
167340
2026-04-23T20:53:05Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Nina Li Chi (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li. Nguurndam arano Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral. Kugal E hitaande 1986, Li woniino njeenaari Miss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 su..."
167340
wikitext
text/x-wiki
Nina Li Chi (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li.
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
Kugal
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari Miss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
Nguurndam neɗɗo
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
Debbo jom suudu Ho
Mimi, dognoowo bonannde
Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
Dragon Hare Penny
Ko Aduna tokooso Nina Lee
Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
Ngam Spy e Yidde Li Chi
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
Dragon mo leydi Riisi Chime
1991 Lily Ruuhu Julaagu
Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
Ƴeew kadi
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
Tuugnorgal
6yxpjn2lvet6yli928so5hbnj8o6rf8
167341
167340
2026-04-23T20:54:01Z
Ilya Discuss
10103
167341
wikitext
text/x-wiki
Nina Li Chi (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li.
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
Kugal
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari M{{Databox}}iss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
Nguurndam neɗɗo
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).
Filmogaraafi
Filmuuji
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
Debbo jom suudu Ho
Mimi, dognoowo bonannde
Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
Dragon Hare Penny
Ko Aduna tokooso Nina Lee
Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
Ngam Spy e Yidde Li Chi
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
Dragon mo leydi Riisi Chime
1991 Lily Ruuhu Julaagu
Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
Ƴeew kadi
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
Tuugnorgal
7va0w2es25prxe6o7moalzc9kngnezb
167342
167341
2026-04-23T20:57:43Z
Ilya Discuss
10103
167342
wikitext
text/x-wiki
'''Nina Li Chi''' (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li.
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
== Kugal ==
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari M{{Databox}}iss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
== Nguurndam neɗɗo ==
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
== Debbo jom suudu Ho ==
Mimi, dognoowo bonannde
== Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet ==
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
== Dragon Hare Penny ==
Ko Aduna tokooso Nina Lee
== Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji ==
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
== Ngam Spy e Yidde Li Chi ==
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
== Dragon mo leydi Riisi Chime ==
1991 Lily Ruuhu Julaagu
== Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong ==
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
== Ƴeew kadi ==
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
== Tuugnorgal ==
dcgtv11wq4bkomxbzbkok1whenkvf47
167343
167342
2026-04-23T20:58:50Z
Ilya Discuss
10103
167343
wikitext
text/x-wiki
'''Nina Li Chi''' (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li..<ref name="hkcinemagic_li">{{cite web|URL=http://hkcinemagic.com/en/people.asp?id=217|title=Nina Li Chi|publisher=hkcinemagic.com|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
== Kugal ==
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari M{{Databox}}iss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
== Nguurndam neɗɗo ==
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
== Debbo jom suudu Ho ==
Mimi, dognoowo bonannde
== Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet ==
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
== Dragon Hare Penny ==
Ko Aduna tokooso Nina Lee
== Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji ==
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
== Ngam Spy e Yidde Li Chi ==
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
== Dragon mo leydi Riisi Chime ==
1991 Lily Ruuhu Julaagu
== Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong ==
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
== Ƴeew kadi ==
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
== Tuugnorgal ==
1cixoe7kgaslfbk6pr4sw4athwybcwf
167344
167343
2026-04-23T21:00:06Z
Ilya Discuss
10103
167344
wikitext
text/x-wiki
'''Nina Li Chi''' (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li..<ref name="hkcinemagic_li">{{cite web|URL=http://hkcinemagic.com/en/people.asp?id=217|title=Nina Li Chi|publisher=hkcinemagic.com|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
== Kugal ==
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari M{{Databox}}iss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.<ref>{{cite web|URL=https://asiapacificintl.com/50-years-of-miss-asia-pacific-international/|title=Celebrate 50 Years of Miss Asia Pacific International|publisher=asiapacificintl.com|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
== Nguurndam neɗɗo ==
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
== Debbo jom suudu Ho ==
Mimi, dognoowo bonannde
== Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet ==
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
== Dragon Hare Penny ==
Ko Aduna tokooso Nina Lee
== Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji ==
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
== Ngam Spy e Yidde Li Chi ==
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
== Dragon mo leydi Riisi Chime ==
1991 Lily Ruuhu Julaagu
== Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong ==
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
== Ƴeew kadi ==
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
== Tuugnorgal ==
fxe8kjo4rdt9k8p7zqv7m4130tugslf
167345
167344
2026-04-23T21:01:15Z
Ilya Discuss
10103
167345
wikitext
text/x-wiki
'''Nina Li Chi''' (jibinaa ko 31 desaambar 1961) ko fiyoowo filmo Hong Kong, mo o woppi golle. O anndiraama kadi e innde makko Sinuwaa Li Chi walla Li Zhi (Sinwaa: 利智). O ɓuri anndeede ko debbo naalanke martial lolluɗo, fiyoowo filmo biyeteeɗo Jet Li..<ref name="hkcinemagic_li">{{cite web|URL=http://hkcinemagic.com/en/people.asp?id=217|title=Nina Li Chi|publisher=hkcinemagic.com|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
Nguurndam arano
Li jibinaa ko ñalnde 31 desaambar 1961, to wuro wiyeteengo Shanghai, to leydi Siin. Baaba makko ko fijoowo dingiral.
== Kugal ==
E hitaande 1986, Li woniino njeenaari M{{Databox}}iss Asie Pasifik Hong Kong. Ñalnde 30 suwee 1986, Li wonnoo ko tawtoraaɗo kawgel ngel, hono Miss Asia Pacific Quest 1986, o waɗtaa tataɓo.<ref>{{cite web|URL=https://asiapacificintl.com/50-years-of-miss-asia-pacific-international/|title=Celebrate 50 Years of Miss Asia Pacific International|publisher=asiapacificintl.com|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
E hitaande 1986, golle Li puɗɗii e filmo to Hong Kong e filmo biyeteeɗo « Kuddi jeeɗiɗaɓiri ».
== Nguurndam neɗɗo ==
Ñalnde 19 suwee 1999, Lì resi Jet Li, gonɗo e hoodere makko e filmo Dragon Fight mo hitaande 1989. Ɓe njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Jane Li (jibinaa ko hitaande 2000) e Jada Li (jibinaa ko hitaande 2002).<ref name="imdb">{{Cite web|url=https://www.imdb.com/name/nm0508327/|title=Nina Li|accessdate=April 14, 2010|publisher=imdb.com}}</ref><ref name="chinesemov">{{Cite web|url=http://chinesemov.com/actors/Nina%20Li%20Chi.html|title=Nina Li|accessdate=April 14, 2010|publisher=chinesemov.com}}</ref><ref>{{cite web|URL=https://www.femalefirst.co.uk/weddings/celebrity-wedding-anniversary-jet-li-and-nina-li-chi-876779.html|title=6 Things You Never Knew About Jet Li and Nina Li Chi|publisher=femalefirst.co.uk|first=Lucy|last=Moore|date=September 19, 2017|accessdate=April 1, 2019}}</ref>
== Filmogaraafi ==
== Filmuuji ==
Hitaande tiitoonde Engele Role Notes
1982 Zhui nu san shi liu fang golloowo Man-Jun
1986 Bojel kuddi jeeɗiɗaɓi ina yara shampen mo limtaaka
1987 Kuulal yaafuya Ah Kim
Duuɓi jeeɗiɗi ɓuuɓɗi lam siu hung
La Beauté Diu Sim Diao Chan Serie TV
1988 Tiger e dow beat Marydonna
Hoɓɓe e nder galle Ho Fei Fung
Profil weltaare Yim Hung
== Debbo jom suudu Ho ==
Mimi, dognoowo bonannde
== Folliiji ɓuuɓɗi Scarlet ==
Yiɗde ɓurnde mawnude Lychee
1989 Aces Go nokkuuji 5: Terrakota fiyi gujjo debbo
Ping Sofer Pedicab
Nayi Yiɗi Chin Pui Ling
== Dragon Hare Penny ==
Ko Aduna tokooso Nina Lee
== Haala Celebrity Hoɓɓe teleeji ==
1990 Weltaare, safaara & jom jawdi Cindy Chan
Ko Spooky Family Koolaaɗo Debbo
== Ngam Spy e Yidde Li Chi ==
Feng Mu-Jen sukaaɓe rewɓe timmuɓe
== Dragon mo leydi Riisi Chime ==
1991 Lily Ruuhu Julaagu
== Jaagorgal kaaƴe Lucy Wong ==
Daartol Ruuhu Sinuwaa Feccere III Butterfly
Inspekteer Ɓooyɗo Tam Lan Hing
Legend of Hoodere Filmu Banndiraaɓe
Kid mo Tibet Debbo Sorcerer
1992 Tammy, ɓiɗɓe ɗiɗo
Kaawisaaji balɗe 90 Gardiiɗo Park Ocean
Gonɗi giɗo Fang Yi Ling, debbo muumɗo (darnde filmo cakkitiinde)
== Ƴeew kadi ==
Miss Asie Pageant#Miss Asie Pasifik
== Tuugnorgal ==
45ml14wi4hrc30dd7ctr7fpbv6iz0v6
Elisabeth Dored
0
40880
167346
2026-04-23T21:02:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elisabet Braadland Dored (jibinaa ko 22 mars 1908 – 6 suwee 1972) ko naalanke jiyoowo e binndoowo Norwees. Nguurndam Elisabeth Sophie Wiel Braadland jibinaa ko to Idd (hannde ko Halden) to Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Birger Braadland (1879-1960) e Ragna Abigael Vogt Stang (1881-1972). O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Skandinaaf to Pari e gardagol Henry de Waroquier (1881-1970), o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal hannd..."
167346
wikitext
text/x-wiki
Elisabet Braadland Dored (jibinaa ko 22 mars 1908 – 6 suwee 1972) ko naalanke jiyoowo e binndoowo Norwees.
Nguurndam
Elisabeth Sophie Wiel Braadland jibinaa ko to Idd (hannde ko Halden) to Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Birger Braadland (1879-1960) e Ragna Abigael Vogt Stang (1881-1972). O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Skandinaaf to Pari e gardagol Henry de Waroquier (1881-1970), o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal hannde e Othon Friesz (1879-1949) e nder hitaande 1929. O naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal naalankaagal Norwees to St 1931.
E hitaande 1935, o resi biyeteeɗo John Dored (1881-1954) jibinaaɗo to leydi Lettonie. O fuɗɗii winndude ko e deftere wiyeteende For meg er jorden rund (1955) nde o haali nguurndam e golle jom suudu makko.
O heɓi njeenaari yeeyooɓe defte Norwees (Bokhandlerprisen) e hitaande 1964 sabu deftere makko daartol njimri wiyeteende Jeg elsket Tiberius. Deftere nde ko Naomi Walford firti ɗum e ɗemngal Engele. E nder hitaande 1963, deftere ndee yalti e tiitoonde, Mi yiɗii Tiberius to Angalteer, to Methuen Publishing, to Amerik to Pantheon Books.
Tuugnorgal
ean6b7opwtu5k91n1lxlmmoyqrfqso5
167347
167346
2026-04-23T21:03:58Z
SUZYFATIMA
13856
167347
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisabet Braadland Dored''' (jibinaa ko 22 mars 1908 – 6 suwee 1972) ko naalanke jiyoowo e binndoowo Norwees.
== Nguurndam ==
Elisabeth Sophie Wiel Braadland jibinaa ko to Idd (hannde ko Halden) to Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Birger Braadland (1879-1960) e Ragna Abigael Vogt Stang (1881-1972). O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Skandinaaf to Pari e gardagol Henry de Waroquier (1881-1970), o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal hannde e Othon Friesz (1879-1949) e nder hitaande 1929. O naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal naalankaagal Norwees to St 1931.
E hitaande 1935, o resi biyeteeɗo John Dored (1881-1954) jibinaaɗo to leydi Lettonie. O fuɗɗii winndude ko e deftere wiyeteende For meg er jorden rund (1955) nde o haali nguurndam e golle jom suudu makko.
O heɓi njeenaari yeeyooɓe defte Norwees (Bokhandlerprisen) e hitaande 1964 sabu deftere makko daartol njimri wiyeteende Jeg elsket Tiberius. Deftere nde ko Naomi Walford firti ɗum e ɗemngal Engele. E nder hitaande 1963, deftere ndee yalti e tiitoonde, Mi yiɗii Tiberius to Angalteer, to Methuen Publishing, to Amerik to Pantheon Books.
== Tuugnorgal ==
e5srxazc82hm27f1tiugxktix3kn4cn
167348
167347
2026-04-23T21:06:59Z
SUZYFATIMA
13856
167348
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisabet Braadland Dored''' (jibinaa ko 22 mars 1908 – 6 suwee 1972) ko naalanke jiyoowo e binndoowo Norwees.
== Nguurndam ==
Elisabeth Sophie Wiel Braadland jibinaa ko to Idd (hannde ko Halden) to Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Birger Braadland (1879-1960) e Ragna Abigael Vogt Stang (1881-1972). O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Skandinaaf to Pari e gardagol Henry de Waroquier (1881-1970), o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal hannde e Othon Friesz (1879-1949) e nder hitaande 1929. O naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal naalankaagal Norwees to St 1931.
E hitaande 1935, o resi biyeteeɗo John Dored (1881-1954) jibinaaɗo to leydi Lettonie. O fuɗɗii winndude ko e deftere wiyeteende For meg er jorden rund (1955) nde o haali nguurndam e golle jom suudu makko.
O heɓi njeenaari yeeyooɓe defte Norwees (Bokhandlerprisen) e hitaande 1964 sabu deftere makko daartol njimri wiyeteende Jeg elsket Tiberius. Deftere nde ko Naomi Walford firti ɗum e ɗemngal Engele. E nder hitaande 1963, deftere ndee yalti e tiitoonde, Mi yiɗii Tiberius to Angalteer, to Methuen Publishing, to Amerik to Pantheon Books.<ref>{{cite web|url=https://dokweb.net/database/films/synopsis/4808c50b-ea07-47b9-b7aa-7d82d74a9c9d/john-dored-s-island|title=Elisabeth Dored|publisher=The History of Nordic Women’s Literature|accessdate=May 1, 2018}}</ref><ref name=":0">{{Citation|last=Alfsen|first=Glenny|title=Elisabeth Dored|date=2024-12-19|work=[[Store norske leksikon]]|url=https://snl.no/Elisabeth_Dored|access-date=2025-01-21|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nkl.snl.no/Elisabeth_Dored|title=Elisabeth Dored|publisher=Norsk kunstnerleksikon|author=Glenny Alfsen|accessdate=May 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dokweb.net/database/films/synopsis/4808c50b-ea07-47b9-b7aa-7d82d74a9c9d/john-dored-s-island|title=John Dored|publisher=Institute Of Documentary Film|accessdate=May 1, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3npi5nw17gdt23him2zwk71y4xp4exh
167349
167348
2026-04-23T21:07:13Z
SUZYFATIMA
13856
167349
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elisabet Braadland Dored''' (jibinaa ko 22 mars 1908 – 6 suwee 1972) ko naalanke jiyoowo e binndoowo Norwees.
== Nguurndam ==
Elisabeth Sophie Wiel Braadland jibinaa ko to Idd (hannde ko Halden) to Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Birger Braadland (1879-1960) e Ragna Abigael Vogt Stang (1881-1972). O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Skandinaaf to Pari e gardagol Henry de Waroquier (1881-1970), o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal hannde e Othon Friesz (1879-1949) e nder hitaande 1929. O naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal naalankaagal Norwees to St 1931.
E hitaande 1935, o resi biyeteeɗo John Dored (1881-1954) jibinaaɗo to leydi Lettonie. O fuɗɗii winndude ko e deftere wiyeteende For meg er jorden rund (1955) nde o haali nguurndam e golle jom suudu makko.
O heɓi njeenaari yeeyooɓe defte Norwees (Bokhandlerprisen) e hitaande 1964 sabu deftere makko daartol njimri wiyeteende Jeg elsket Tiberius. Deftere nde ko Naomi Walford firti ɗum e ɗemngal Engele. E nder hitaande 1963, deftere ndee yalti e tiitoonde, Mi yiɗii Tiberius to Angalteer, to Methuen Publishing, to Amerik to Pantheon Books.<ref>{{cite web|url=https://dokweb.net/database/films/synopsis/4808c50b-ea07-47b9-b7aa-7d82d74a9c9d/john-dored-s-island|title=Elisabeth Dored|publisher=The History of Nordic Women’s Literature|accessdate=May 1, 2018}}</ref><ref name=":0">{{Citation|last=Alfsen|first=Glenny|title=Elisabeth Dored|date=2024-12-19|work=[[Store norske leksikon]]|url=https://snl.no/Elisabeth_Dored|access-date=2025-01-21|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nkl.snl.no/Elisabeth_Dored|title=Elisabeth Dored|publisher=Norsk kunstnerleksikon|author=Glenny Alfsen|accessdate=May 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dokweb.net/database/films/synopsis/4808c50b-ea07-47b9-b7aa-7d82d74a9c9d/john-dored-s-island|title=John Dored|publisher=Institute Of Documentary Film|accessdate=May 1, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
65o357g5724vq56qslk036wtrbls6bv
Clara Thue Ebbell
0
40881
167350
2026-04-23T21:10:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Clara Thue Ebbell (22 feebariyee 1880 – 1971) ko winndiyanke Norweesnaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grimstad. Omo anndaa e golle makko fijirde sukaaɓe mawɓe; tiitooɗe ɗee ina njeyaa heen : « Hun som screve Onkel Toms » (1916), « Da Mayflower drog » (1920), « Yiite e junngo » (1935, 1959), « Maja » (1960) e « Henrik Ibsen » (1966). O winndi kadi daartol nguurndam Katarina von Bora (1917), Katarina Booth (1929) e Kathinka Guldberg (1940), o tawtoraa..."
167350
wikitext
text/x-wiki
Clara Thue Ebbell (22 feebariyee 1880 – 1971) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grimstad. Omo anndaa e golle makko fijirde sukaaɓe mawɓe; tiitooɗe ɗee ina njeyaa heen : « Hun som screve Onkel Toms » (1916), « Da Mayflower drog » (1920), « Yiite e junngo » (1935, 1959), « Maja » (1960) e « Henrik Ibsen » (1966). O winndi kadi daartol nguurndam Katarina von Bora (1917), Katarina Booth (1929) e Kathinka Guldberg (1940), o tawtoraama golle rewɓe.
O resi ko Bendix Joachim Ebbell. O ɓuri mo duuɓi sappo e go’o, o ɓuri mo duuɓi 34.
Tuugnorgal
qiy7bitt69mx147bfeibzn51j6p1la6
167351
167350
2026-04-23T21:11:31Z
SUZYFATIMA
13856
167351
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clara Thue Ebbell''' (22 feebariyee 1880 – 1971) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grimstad. Omo anndaa e golle makko fijirde sukaaɓe mawɓe; tiitooɗe ɗee ina njeyaa heen : « Hun som screve Onkel Toms » (1916), « Da Mayflower drog » (1920), « Yiite e junngo » (1935, 1959), « Maja » (1960) e « Henrik Ibsen » (1966). O winndi kadi daartol nguurndam Katarina von Bora (1917), Katarina Booth (1929) e Kathinka Guldberg (1940), o tawtoraama golle rewɓe.
O resi ko Bendix Joachim Ebbell. O ɓuri mo duuɓi sappo e go’o, o ɓuri mo duuɓi 34.
== Tuugnorgal ==
68g6ej3yim99d92ot1w695gyupidjsp
167352
167351
2026-04-23T21:13:51Z
SUZYFATIMA
13856
167352
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clara Thue Ebbell''' (22 feebariyee 1880 – 1971) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grimstad. Omo anndaa e golle makko fijirde sukaaɓe mawɓe; tiitooɗe ɗee ina njeyaa heen : « Hun som screve Onkel Toms » (1916), « Da Mayflower drog » (1920), « Yiite e junngo » (1935, 1959), « Maja » (1960) e « Henrik Ibsen » (1966). O winndi kadi daartol nguurndam Katarina von Bora (1917), Katarina Booth (1929) e Kathinka Guldberg (1940), o tawtoraama golle rewɓe.
O resi ko Bendix Joachim Ebbell. O ɓuri mo duuɓi sappo e go’o, o ɓuri mo duuɓi 34.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|year=2007|title=Ebbell, Ebbell, Clara Thue|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=|url=http://www.snl.no/article.html?id=520808}}{{Dead link|date=July 2019|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>[http://ask.bibsys.no/ask/action/result?cmd=&kilde=biblio&fid=forfatter&term=Ebbell%2C+Clara+Thue&op=and&fid=bd&term=&op=and&fid=bd&term=&arstall=&sortering=sortdate&treffPrSide=50 List of publications] in [[BIBSYS]]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
abnr8yu2whscy08v9v3cs3joivc9n8v
Marit Eikemo
0
40882
167353
2026-04-23T21:15:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Marit Eikemo (jibinaa ko 6 abriil 1971) ko binndoowo, binndoowo defte, jaayndiyanke e bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari binndol Nynorsk e njeenaari Amalie Skram. Kugal Eikemo jibinaa ko e wuro Odda ñalnde 6 abriil 1971. O winndi deftere Her, no: Møte med unge menneske e hitaande 1999, o wallitii e deftere binndanɗe Synd.no gila 2001. Deftere makko adannde ko Mellom oss sagt gila 2006 2009 deftere Arbeid pågår. O rokkaa nj..."
167353
wikitext
text/x-wiki
Marit Eikemo (jibinaa ko 6 abriil 1971) ko binndoowo, binndoowo defte, jaayndiyanke e bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari binndol Nynorsk e njeenaari Amalie Skram.
Kugal
Eikemo jibinaa ko e wuro Odda ñalnde 6 abriil 1971. O winndi deftere Her, no: Møte med unge menneske e hitaande 1999, o wallitii e deftere binndanɗe Synd.no gila 2001. Deftere makko adannde ko Mellom oss sagt gila 2006 2009 deftere Arbeid pågår. O rokkaa njeenaari binndol Nynorsk ngam deftere Samtale ventar e hitaande 2011. E hitaande 2017 o rokkaa njeenaari Amalie Skram, nde jury oo nanndini mo e Skram e no o yiylortoo goonga e yiɗde faamde kono wonaa ñaawde. O heɓi Samlagsprisen [alaa] e hitaande 2019.
Eikemo wonnoo ko gardiiɗo jaaynde pinal e politik wiyeteende Syn og Segn tuggi 2003 haa 2006, kanko e Hilde Sandvik.
Tuugnorgal
d2qn5rjcm6vvmdbqwa0d4z9cqxxwakk
167354
167353
2026-04-23T21:17:46Z
SUZYFATIMA
13856
167354
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marit Eikemo''' (jibinaa ko 6 abriil 1971) ko binndoowo, binndoowo defte, jaayndiyanke e bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari binndol Nynorsk e njeenaari Amalie Skram.
== Kugal ==
Eikemo jibinaa ko e wuro Odda ñalnde 6 abriil 1971. O winndi deftere Her, no: Møte med unge menneske e hitaande 1999, o wallitii e deftere binndanɗe Synd.no gila 2001. Deftere makko adannde ko Mellom oss sagt gila 2006 2009 deftere Arbeid pågår. O rokkaa njeenaari binndol Nynorsk ngam deftere Samtale ventar e hitaande 2011. E hitaande 2017 o rokkaa njeenaari Amalie Skram, nde jury oo nanndini mo e Skram e no o yiylortoo goonga e yiɗde faamde kono wonaa ñaawde. O heɓi Samlagsprisen [alaa] e hitaande 2019.
Eikemo wonnoo ko gardiiɗo jaaynde pinal e politik wiyeteende Syn og Segn tuggi 2003 haa 2006, kanko e Hilde Sandvik.
== Tuugnorgal ==
2l1uz9hmw86h25n6pdeuhkxtxsse2wr
167356
167354
2026-04-23T21:21:20Z
SUZYFATIMA
13856
167356
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marit Eikemo''' (jibinaa ko 6 abriil 1971) ko binndoowo, binndoowo defte, jaayndiyanke e bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari binndol Nynorsk e njeenaari Amalie Skram.
== Kugal ==
Eikemo jibinaa ko e wuro Odda ñalnde 6 abriil 1971. O winndi deftere Her, no: Møte med unge menneske e hitaande 1999, o wallitii e deftere binndanɗe Synd.no gila 2001. Deftere makko adannde ko Mellom oss sagt gila 2006 2009 deftere Arbeid pågår. O rokkaa njeenaari binndol Nynorsk ngam deftere Samtale ventar e hitaande 2011. E hitaande 2017 o rokkaa njeenaari Amalie Skram, nde jury oo nanndini mo e Skram e no o yiylortoo goonga e yiɗde faamde kono wonaa ñaawde. O heɓi Samlagsprisen [alaa] e hitaande 2019.
Eikemo wonnoo ko gardiiɗo jaaynde pinal e politik wiyeteende Syn og Segn tuggi 2003 haa 2006, kanko e Hilde Sandvik.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Marit Eikemo|first=Mette|last=Karlsvik|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Marit_Eikemo|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|title=Nynorsk litteraturpris|website=www.nm.no|language=Norwegian|publisher=Noregs Mållag|accessdate=16 April 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160420123807/http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235%2C10237|archivedate=20 April 2016}}</ref><ref>{{Cite web|title=Amalie Skram-prisen til Eikemo|date=23 August 2017|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/amalie-skram-prisen-til-eikemo/|website=forfatterforeningen.no|language=no|access-date=25 March 2025}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=22 March 2025}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Syn og Segn|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Syn_og_Segn|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
t29e7ocawc2chhe0jsesj9eooxyjpjy
167358
167356
2026-04-23T21:21:35Z
SUZYFATIMA
13856
167358
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marit Eikemo''' (jibinaa ko 6 abriil 1971) ko binndoowo, binndoowo defte, jaayndiyanke e bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari binndol Nynorsk e njeenaari Amalie Skram.
== Kugal ==
Eikemo jibinaa ko e wuro Odda ñalnde 6 abriil 1971. O winndi deftere Her, no: Møte med unge menneske e hitaande 1999, o wallitii e deftere binndanɗe Synd.no gila 2001. Deftere makko adannde ko Mellom oss sagt gila 2006 2009 deftere Arbeid pågår. O rokkaa njeenaari binndol Nynorsk ngam deftere Samtale ventar e hitaande 2011. E hitaande 2017 o rokkaa njeenaari Amalie Skram, nde jury oo nanndini mo e Skram e no o yiylortoo goonga e yiɗde faamde kono wonaa ñaawde. O heɓi Samlagsprisen [alaa] e hitaande 2019.
Eikemo wonnoo ko gardiiɗo jaaynde pinal e politik wiyeteende Syn og Segn tuggi 2003 haa 2006, kanko e Hilde Sandvik.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Marit Eikemo|first=Mette|last=Karlsvik|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Marit_Eikemo|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235,10237|title=Nynorsk litteraturpris|website=www.nm.no|language=Norwegian|publisher=Noregs Mållag|accessdate=16 April 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160420123807/http://www.nm.no/tekst.cfm?path=10235%2C10237|archivedate=20 April 2016}}</ref><ref>{{Cite web|title=Amalie Skram-prisen til Eikemo|date=23 August 2017|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/amalie-skram-prisen-til-eikemo/|website=forfatterforeningen.no|language=no|access-date=25 March 2025}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=22 March 2025}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Syn og Segn|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Syn_og_Segn|language=Norwegian|accessdate=16 April 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
3yxue3ewdn568nz9mu2fn4g12ao6wmd
Poppy Liu
0
40883
167355
2026-04-23T21:20:43Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Poppy Liu (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o..."
167355
wikitext
text/x-wiki
Poppy Liu (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.
Kugal
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
Nguurndam neɗɗo
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
Filmogaraafi
Vidiyo
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
Teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe[16]
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa [17]
Teskorɗe
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
Tuugnorgal
cpuqk2f5nuw5f8o7vi72cmh44lodlr8
167357
167355
2026-04-23T21:21:34Z
Ilya Discuss
10103
167357
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Poppy Liu (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.
Kugal
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
Nguurndam neɗɗo
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
Filmogaraafi
Vidiyo
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
Teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe[16]
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa [17]
Teskorɗe
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
Tuugnorgal
okabehdhkhxypbkwm0ufqu4ivh22b0n
167361
167357
2026-04-23T21:26:58Z
Ilya Discuss
10103
167361
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
j8lyzjf1tx71y38fdsbhu10yom07wrd
167362
167361
2026-04-23T21:29:48Z
Ilya Discuss
10103
167362
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.,<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite web|last=Thapa|first=Shaurya|date=2022-04-11|title=iCarly: 10 Movies & TV Shows Where You've Seen the Cast|url=https://screenrant.com/icarly-cast-other-movies-tv-shows/|access-date=2025-01-20|website=ScreenRant}}</ref><ref name="peabody">{{cite web|title=Dead Ringers|url=https://peabodyawards.com/award-profile/dead-ringers/|access-date=2025-01-20|website=The Peabody Awards}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
7h28r3i5e5uf4nx5k7w488vhfk8w2a1
167364
167362
2026-04-23T21:31:10Z
Ilya Discuss
10103
167364
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.,<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite web|last=Thapa|first=Shaurya|date=2022-04-11|title=iCarly: 10 Movies & TV Shows Where You've Seen the Cast|url=https://screenrant.com/icarly-cast-other-movies-tv-shows/|access-date=2025-01-20|website=ScreenRant}}</ref><ref name="peabody">{{cite web|title=Dead Ringers|url=https://peabodyawards.com/award-profile/dead-ringers/|access-date=2025-01-20|website=The Peabody Awards}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.<ref name="Liu">{{cite web|title=About|url=http://www.poppyliu.com/about|access-date=2025-01-20|website=Poppy Liu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Song|first=Sandra|date=2021-08-10|title=More Poppy Liu, Please|url=https://www.papermag.com/poppy-liu-hacks-2654615085.html?rebelltitem=18#rebelltitem18?rebelltitem=18|access-date=2022-06-12|website=PAPER|language=en}}</ref>
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
77deuxragdrf3q6sfhvmj2xcy08byq5
167365
167364
2026-04-23T21:32:29Z
Ilya Discuss
10103
167365
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.,<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite web|last=Thapa|first=Shaurya|date=2022-04-11|title=iCarly: 10 Movies & TV Shows Where You've Seen the Cast|url=https://screenrant.com/icarly-cast-other-movies-tv-shows/|access-date=2025-01-20|website=ScreenRant}}</ref><ref name="peabody">{{cite web|title=Dead Ringers|url=https://peabodyawards.com/award-profile/dead-ringers/|access-date=2025-01-20|website=The Peabody Awards}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.<ref name="Liu">{{cite web|title=About|url=http://www.poppyliu.com/about|access-date=2025-01-20|website=Poppy Liu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Song|first=Sandra|date=2021-08-10|title=More Poppy Liu, Please|url=https://www.papermag.com/poppy-liu-hacks-2654615085.html?rebelltitem=18#rebelltitem18?rebelltitem=18|access-date=2022-06-12|website=PAPER|language=en}}</ref>
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|title=Names of Women {{!}} short film|date=2019-01-18|url=https://www.youtube.com/watch?v=iuj3lMNFdsA|access-date=2022-06-12|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
dcafrx6zr9w1a12ccxkfhjqje9icxgb
167366
167365
2026-04-23T21:36:04Z
Ilya Discuss
10103
167366
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.,<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite web|last=Thapa|first=Shaurya|date=2022-04-11|title=iCarly: 10 Movies & TV Shows Where You've Seen the Cast|url=https://screenrant.com/icarly-cast-other-movies-tv-shows/|access-date=2025-01-20|website=ScreenRant}}</ref><ref name="peabody">{{cite web|title=Dead Ringers|url=https://peabodyawards.com/award-profile/dead-ringers/|access-date=2025-01-20|website=The Peabody Awards}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.<ref name="Liu">{{cite web|title=About|url=http://www.poppyliu.com/about|access-date=2025-01-20|website=Poppy Liu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Song|first=Sandra|date=2021-08-10|title=More Poppy Liu, Please|url=https://www.papermag.com/poppy-liu-hacks-2654615085.html?rebelltitem=18#rebelltitem18?rebelltitem=18|access-date=2022-06-12|website=PAPER|language=en}}</ref>
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|title=Names of Women {{!}} short film|date=2019-01-18|url=https://www.youtube.com/watch?v=iuj3lMNFdsA|access-date=2022-06-12|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.<ref name=":32">{{cite news|last=Henderson|first=Taylor|date=2019-10-29|title=Sunnyside's Joel Kim Booster & Poppy Liu Are Queering Up Comedy|url=https://www.pride.com/tv/2019/10/29/sunnysides-joel-kim-booster-poppy-liu-are-queering-comedy|access-date=2025-01-20|publisher=Pride.com}}</ref><ref>{{cite news|date=2020-02-28|title=LGBTQ Actors of Color to Lead Panel on Diversity And Inclusion in Film|url=https://www.advocate.com/people/2020/2/28/lgbtq-actors-color-lead-panel-diversity-and-inclusion-film#media-gallery-media-2|access-date=2025-01-20|work=The Advocate|agency=}}</ref><ref name=":42">{{cite news|last=Kang|first=Inkoo|date=2021-05-12|title=HBO Max's 'Hacks': TV Review|url=https://www.hollywoodreporter.com/tv/tv-reviews/hbo-max-hacks-tv-review-jean-smart-1234951994/|access-date=2025-01-20|agency=Hollywood Reporter}}</ref><ref>{{Cite web|last=Garrison|first=Anna|date=2022-04-07|title=What Happened on Season 1 of the 'iCarly' Revival? Catch up on What You Missed Before Season 2|url=https://www.distractify.com/p/icarly-season-1-recap|access-date=2025-01-20|website=Distractify|language=en-US}}</ref>
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
kw4if6xtusha3gfh0fnb99v6wljgtr7
167368
167366
2026-04-23T21:38:57Z
Ilya Discuss
10103
167368
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Poppy Liu''' (sinuwaa: 柳波; pinyin: Liǔ Bō) ko debbo Ameriknaajo jibinaaɗo to Sinuwaa, ganndiraaɗo golle mum e nder filmuuji Sunnyside, Hacks, iCarly, e Dead Ringers.,<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite web|last=Thapa|first=Shaurya|date=2022-04-11|title=iCarly: 10 Movies & TV Shows Where You've Seen the Cast|url=https://screenrant.com/icarly-cast-other-movies-tv-shows/|access-date=2025-01-20|website=ScreenRant}}</ref><ref name="peabody">{{cite web|title=Dead Ringers|url=https://peabodyawards.com/award-profile/dead-ringers/|access-date=2025-01-20|website=The Peabody Awards}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Liu jibinaa ko to Xi'an, to leydi Siin. Ɓesngu makko ummiima Minnesota nde o yahrata e duuɓi ɗiɗi tawi baaba makko heɓi PhD ɗiɗaɓo. Ɓesngu nguu arti Siin nde Liu heɓi duuɓi 14, ɗo o naati duɗal hakkunde leyɗeele to Shanghai. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e yiɗde waɗde jimɗi, o tawtoraama jimɗi Siin, ballet, e pijirlooji.<ref name="Liu">{{cite web|title=About|url=http://www.poppyliu.com/about|access-date=2025-01-20|website=Poppy Liu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Song|first=Sandra|date=2021-08-10|title=More Poppy Liu, Please|url=https://www.papermag.com/poppy-liu-hacks-2654615085.html?rebelltitem=18#rebelltitem18?rebelltitem=18|access-date=2022-06-12|website=PAPER|language=en}}</ref>
Liu janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate to Hamilton, New York, o janngi ko faati e jaŋde rewɓe e pijirlooji. O heɓi bak makko ko e hitaande 2013.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|title=Names of Women {{!}} short film|date=2019-01-18|url=https://www.youtube.com/watch?v=iuj3lMNFdsA|access-date=2022-06-12|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Liu sosi sosiyatee peewnoowo filmo biyeteeɗo Collective Sex, tawi faandaare mum ko ittude tikkere ko fayti e jikkuuji e identiteeji. E hitaande 2018, o yaltini filmo makko tokooso biyeteeɗo Inɗe rewɓe to wuro New York ; nde waɗi kadi njilluuji e nder leydi ndii e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e pelle cellal jibinannde. Film o waɗiraa ko e yimɓe rewɓe tan, o tuugnii ko e daartol Liu ruttaade.<ref name=":32">{{cite news|last=Henderson|first=Taylor|date=2019-10-29|title=Sunnyside's Joel Kim Booster & Poppy Liu Are Queering Up Comedy|url=https://www.pride.com/tv/2019/10/29/sunnysides-joel-kim-booster-poppy-liu-are-queering-comedy|access-date=2025-01-20|publisher=Pride.com}}</ref><ref>{{cite news|date=2020-02-28|title=LGBTQ Actors of Color to Lead Panel on Diversity And Inclusion in Film|url=https://www.advocate.com/people/2020/2/28/lgbtq-actors-color-lead-panel-diversity-and-inclusion-film#media-gallery-media-2|access-date=2025-01-20|work=The Advocate|agency=}}</ref><ref name=":42">{{cite news|last=Kang|first=Inkoo|date=2021-05-12|title=HBO Max's 'Hacks': TV Review|url=https://www.hollywoodreporter.com/tv/tv-reviews/hbo-max-hacks-tv-review-jean-smart-1234951994/|access-date=2025-01-20|agency=Hollywood Reporter}}</ref><ref>{{Cite web|last=Garrison|first=Anna|date=2022-04-07|title=What Happened on Season 1 of the 'iCarly' Revival? Catch up on What You Missed Before Season 2|url=https://www.distractify.com/p/icarly-season-1-recap|access-date=2025-01-20|website=Distractify|language=en-US}}</ref>
E hitaande 2019, Liu ina joginoo darnde mawnde e nder sitcom Sunnyside. Liu ina joginoo kadi geɗe e New Amsterdam, Sariya e njuɓɓudi: Fedde teeŋtunde ngam ƴaañde, e Noddude Saul ɓurɗo moƴƴude. Omo jogii darnde rewrude e yeeyoowo jack e nder sitcom HBO Max 2021 Hacks, e darnde rewrude e Double Dutch e nder sitcom Paramount+ 2021 iCarly.
Liu waɗii golle Greta Leung, balloowo mawɓe ɓiɗɓe ɗiɗo Mantle, e nder filmo Amazon Prime Video 2023 biyeteeɗo Dead Ringers.Seppo ngoo heɓi njeenaari Peabody.<ref>{{Cite web|last=Miller|first=Liz Shannon|date=2023-04-23|title=Dead Ringers: Poppy Liu Explains the Surprising Secrets of the Prime Video Remake|url=https://consequence.net/2023/04/dead-ringers-greta-explained-poppy-liu-interview/|access-date=2025-01-20|website=Consequence|language=en}}</ref><ref name="peabody2" />
== Nguurndam neɗɗo ==
Liu ko doula, ina rokka rewɓe ɓaleeɓe e yimɓe transgender en golle ɗe njoɓataa. Liu ko queer e non-binary, e huutoraade ɓe/ɓe e inɗe makko. O ruttini reedu makko e hitaande 2015, ɗum addani mo waɗde filmo tokooso mo o sosi.
Liu naati Lislaam e lewru ut 2024.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Noddude Mannequin Juutɗo
2019 Ceergal Mawningol Aldus Juutɗo
Safe Hakkunde Koode Jia Juutɗo
2020 Fulɓe Lazer Juutɗo
Ngam Waɗde Steph Juutɗo
Seedtinaaɗo ɓaleejo Genius Maisa juutɗo
2024 Mbooy jannginoowo Tiger (daande)
Kadet weeyo biyeteeɗo Nadine Cai
2025 Butler gorko puccu (daande)
2026 Mi yiɗi boomooɓe Jianhu
TBA Ko F * ck woni Password am? TBA Caggal peewnugol
== Teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2018 Amsterdam keso Amy Chiang: "Toɓɓe tati".
2018–19 Yurmeende debbo jom suudu Yin Main cast
2019 Sariya e Dewal: Fedde Hannah Berkowitz Keeriinde : "Giɗaaɗo"
2019 Naange Mei Lin Main cast
2020–22 Noddaango Saul Jo ɓurngo moƴƴude Waɗde: Duuɓi 5, Koɗo: Duuɓi 6
2021–22 iCarly Holanndeejo ɗiɗo : Duuɓi 1, Koɗo: Duuɓi 2
2021–26 Hacks Kiki Ƴeewndorɗe : Duuɓi 1-2, Koɗo: Duuɓi 3-5
2022 Pucci yeeso Lotus Dragon Bebe Episode: "Laamɗo debbo".
Taariikaaji maayɓe yahooɓe Amy: "Amy/Dr. Everett"
2022 Wakkati Dewgal Mitzi Yeung: 6,7,8
2023 Daartol Aduna, Taƴre ɗiɗaɓere Ehri Khan Taƴre: "VII".
Maayɓe ƴattooje Greta Leung Ƴeewndo mawngo
Ameriknaajo Jibinaaɗo Siin Laamɗo debbo Iron Fan Recurring cast
Grace Zhu ɓaawo fijirde mawnde: Duuɓi ɗiɗaɓi
2024 Alaa golle moƴƴe Sarah mawɗo fiyooɓe
2026 Ko o & makko Helen Wang Ɓooyɗo
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Hitaande njeenaari Categori Golle Njeñtudi Ref.
2021 Njeenaari fedde fiyooɓe ekran ngam golle maantiniiɗe ɗe fedde nde waɗi e nder dingiral komedi Hacks toɗɗaa
== Teskorɗe ==
Liu huutortoo ko inɗe she/her e ɓe/ɓe. Ndee winndannde huutortoo ko she/her ngam koolondiral.
== Tuugnorgal ==
ik5wtwyvajalaxw5lxns3ppumz4912m
Ellen Einan
0
40884
167359
2026-04-23T21:23:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ellen Einan (5 suwee 1931 – 25 marse 2013) ko jimoowo e naalanke Norweesnaajo. Nguurndam Ellen Einan jibinaa ko to Svolvaer to Nordland, Norwees, ñalnde 5 suwee 1931. Einan ina anndiranoo e nder leydi Norwees fof sabu binndol mum ɓuuɓngol, kelme mum teskinɗe, natal mum laaɓtungal, e jimɗi mum keewɗi ɗi keewaani kono ɗi mbeltiniiɗi. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1982 e deftere jimɗi Den gode engsøster. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe maantinde, Søster..."
167359
wikitext
text/x-wiki
Ellen Einan (5 suwee 1931 – 25 marse 2013) ko jimoowo e naalanke Norweesnaajo.
Nguurndam
Ellen Einan jibinaa ko to Svolvaer to Nordland, Norwees, ñalnde 5 suwee 1931.
Einan ina anndiranoo e nder leydi Norwees fof sabu binndol mum ɓuuɓngol, kelme mum teskinɗe, natal mum laaɓtungal, e jimɗi mum keewɗi ɗi keewaani kono ɗi mbeltiniiɗi. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1982 e deftere jimɗi Den gode engsøster. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe maantinde, Søster natt (1985), Ƴeewndo (1991), Ƴellitaare (1992), Ƴellitaare (1994), Ƴeewndo (1999) e Ƴeewndo (2004). Defte makko keewɗe ina kollitaa e nate makko.
O heɓi njeenaari Aschehoug e hitaande 2002 e njeenaari Havmannprisen ndi Nordland fylkesbibliotek rokki e hitaande 2009. E hitaande 2012, o heɓi njeenaari Dobloug e Diktartavla ɗi suudu defte leñol Hardanger e Centre Halav H.
Tuugnorgal
salxledx4btn2ed3wy9k684eovf2f0n
167360
167359
2026-04-23T21:24:51Z
SUZYFATIMA
13856
167360
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ellen Einan''' (5 suwee 1931 – 25 marse 2013) ko jimoowo e naalanke Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
Ellen Einan jibinaa ko to Svolvaer to Nordland, Norwees, ñalnde 5 suwee 1931.
Einan ina anndiranoo e nder leydi Norwees fof sabu binndol mum ɓuuɓngol, kelme mum teskinɗe, natal mum laaɓtungal, e jimɗi mum keewɗi ɗi keewaani kono ɗi mbeltiniiɗi. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1982 e deftere jimɗi Den gode engsøster. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe maantinde, Søster natt (1985), Ƴeewndo (1991), Ƴellitaare (1992), Ƴellitaare (1994), Ƴeewndo (1999) e Ƴeewndo (2004). Defte makko keewɗe ina kollitaa e nate makko.
O heɓi njeenaari Aschehoug e hitaande 2002 e njeenaari Havmannprisen ndi Nordland fylkesbibliotek rokki e hitaande 2009. E hitaande 2012, o heɓi njeenaari Dobloug e Diktartavla ɗi suudu defte leñol Hardanger e Centre Halav H.
== Tuugnorgal ==
aeox84t8skntp8k068jqypkfz1mplu0
167363
167360
2026-04-23T21:30:09Z
SUZYFATIMA
13856
167363
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ellen Einan''' (5 suwee 1931 – 25 marse 2013) ko jimoowo e naalanke Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
Ellen Einan jibinaa ko to Svolvaer to Nordland, Norwees, ñalnde 5 suwee 1931.
Einan ina anndiranoo e nder leydi Norwees fof sabu binndol mum ɓuuɓngol, kelme mum teskinɗe, natal mum laaɓtungal, e jimɗi mum keewɗi ɗi keewaani kono ɗi mbeltiniiɗi. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1982 e deftere jimɗi Den gode engsøster. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe maantinde, Søster natt (1985), Ƴeewndo (1991), Ƴellitaare (1992), Ƴellitaare (1994), Ƴeewndo (1999) e Ƴeewndo (2004). Defte makko keewɗe ina kollitaa e nate makko.
O heɓi njeenaari Aschehoug e hitaande 2002 e njeenaari Havmannprisen ndi Nordland fylkesbibliotek rokki e hitaande 2009. E hitaande 2012, o heɓi njeenaari Dobloug e Diktartavla ɗi suudu defte leñol Hardanger e Centre Halav H.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Ellen Einan|encyclopedia=Store norske leksikon|editor=Henriksen, Petter|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Ellen_Einan|language=no|access-date=29 June 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.allkunne.no/framside/biografiar/e/ellen-einan/88/85603/|title=Ellen Einan|publisher=Allkune|author=Per Roger Sandvik|date=22 May 2017|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nfk.no/bibliotek/kurs-og-arrangement/havmannprisen/|title=Havmannprisen|publisher=Nordland fylkesbibliotek|access-date=April 1, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180428182439/https://www.nfk.no/bibliotek/kurs-og-arrangement/havmannprisen/|archive-date=2018-04-28|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.allkunne.no/framside/diktartavla/63/85261/|title=Diktartavla|publisher=Allkune|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.haugesenteret.no/ohh/en/|title=Olav H. Hauge Centre|publisher=Olav H. Hauge-senteret|access-date=April 1, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ojede0gmott3gpfpj9r22yrcee5e2y9
Marie Hamsun
0
40885
167367
2026-04-23T21:36:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Marie Hamsun (jibinaa ko Andersen ; 19 noowammbar 1881 – 4 ut 1969) ko fijoowo e binndoowo Norweesnaajo. Nguurndam O winndii defte ɗiɗi jimɗi e defte sukaaɓe keewɗe. Golle Hamsun firaama e ɗemɗe keewɗe goɗɗe, ina jeyaa heen Suwed, Almaañ, Engele, Lettoni, Finlande e Holanndee. O yaltinii kadi defte ɗiɗi nguurndam makko e Knut Hamsun: Regnbuen (1953) e Under Gullregnen (1959). Marie Hamsun ina renndini miijooji jom suudu mum e politik, ballal mum e Reich..."
167367
wikitext
text/x-wiki
Marie Hamsun (jibinaa ko Andersen ; 19 noowammbar 1881 – 4 ut 1969) ko fijoowo e binndoowo Norweesnaajo.
Nguurndam
O winndii defte ɗiɗi jimɗi e defte sukaaɓe keewɗe. Golle Hamsun firaama e ɗemɗe keewɗe goɗɗe, ina jeyaa heen Suwed, Almaañ, Engele, Lettoni, Finlande e Holanndee. O yaltinii kadi defte ɗiɗi nguurndam makko e Knut Hamsun: Regnbuen (1953) e Under Gullregnen (1959).
Marie Hamsun ina renndini miijooji jom suudu mum e politik, ballal mum e Reich tataɓo e konu Almaañ e wolde adunaare ɗimmere ɓuri ballal jom suudu mum. O jeyaa ko e lannda Nazi en wiyeteende Nasjonal Samling, mo Vidkun Quisling, omo heewi yahde e gure Almaañ omo jannga golle Knut Hamsun e duuɓi gadani wolde ndee. E hitaande 1947, o ñaawaa duuɓi tati kasoo sabu janfa, kono sabu yaafuya mawɗo o sokaa ko lebbi 9 tan.
Tuugnorgal
m8t7go817v964fc7pt0dm6izxjari4s
167369
167367
2026-04-23T21:42:14Z
SUZYFATIMA
13856
167369
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Hamsun''' (jibinaa ko Andersen ; 19 noowammbar 1881 – 4 ut 1969) ko fijoowo e binndoowo Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
O winndii defte ɗiɗi jimɗi e defte sukaaɓe keewɗe. Golle Hamsun firaama e ɗemɗe keewɗe goɗɗe, ina jeyaa heen Suwed, Almaañ, Engele, Lettoni, Finlande e Holanndee. O yaltinii kadi defte ɗiɗi nguurndam makko e Knut Hamsun: Regnbuen (1953) e Under Gullregnen (1959).
Marie Hamsun ina renndini miijooji jom suudu mum e politik, ballal mum e Reich tataɓo e konu Almaañ e wolde adunaare ɗimmere ɓuri ballal jom suudu mum. O jeyaa ko e lannda Nazi en wiyeteende Nasjonal Samling, mo Vidkun Quisling, omo heewi yahde e gure Almaañ omo jannga golle Knut Hamsun e duuɓi gadani wolde ndee. E hitaande 1947, o ñaawaa duuɓi tati kasoo sabu janfa, kono sabu yaafuya mawɗo o sokaa ko lebbi 9 tan.
== Tuugnorgal ==
1622ty0ccbwbufbpe14pufo1lse8gf6
167370
167369
2026-04-23T21:44:29Z
SUZYFATIMA
13856
167370
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Hamsun''' (jibinaa ko Andersen ; 19 noowammbar 1881 – 4 ut 1969) ko fijoowo e binndoowo Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
O winndii defte ɗiɗi jimɗi e defte sukaaɓe keewɗe. Golle Hamsun firaama e ɗemɗe keewɗe goɗɗe, ina jeyaa heen Suwed, Almaañ, Engele, Lettoni, Finlande e Holanndee. O yaltinii kadi defte ɗiɗi nguurndam makko e Knut Hamsun: Regnbuen (1953) e Under Gullregnen (1959).
Marie Hamsun ina renndini miijooji jom suudu mum e politik, ballal mum e Reich tataɓo e konu Almaañ e wolde adunaare ɗimmere ɓuri ballal jom suudu mum. O jeyaa ko e lannda Nazi en wiyeteende Nasjonal Samling, mo Vidkun Quisling, omo heewi yahde e gure Almaañ omo jannga golle Knut Hamsun e duuɓi gadani wolde ndee. E hitaande 1947, o ñaawaa duuɓi tati kasoo sabu janfa, kono sabu yaafuya mawɗo o sokaa ko lebbi 9 tan.<ref>{{cite web|author=NRK|url=http://www.nrk.no/programmer/stemmer_fra_arkivet/stemmer_fra_litteraturen/2336727.html|title=Stemmer fra litteraturen|publisher=NRK.no|date=|accessdate=20 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.snl.no/Marie_Hamsun|title=Marie Hamsun – Store norske leksikon|publisher=Snl.no|date=|accessdate=20 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Marie_Hamsun/utdypning|title=Marie Hamsun – Norsk biografisk leksikon|publisher=Snl.no|date=25 June 1909|accessdate=20 May 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5htdca31sv1dt9wmukykbp2he8g3ygv
167371
167370
2026-04-23T21:44:44Z
SUZYFATIMA
13856
167371
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Hamsun''' (jibinaa ko Andersen ; 19 noowammbar 1881 – 4 ut 1969) ko fijoowo e binndoowo Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
O winndii defte ɗiɗi jimɗi e defte sukaaɓe keewɗe. Golle Hamsun firaama e ɗemɗe keewɗe goɗɗe, ina jeyaa heen Suwed, Almaañ, Engele, Lettoni, Finlande e Holanndee. O yaltinii kadi defte ɗiɗi nguurndam makko e Knut Hamsun: Regnbuen (1953) e Under Gullregnen (1959).
Marie Hamsun ina renndini miijooji jom suudu mum e politik, ballal mum e Reich tataɓo e konu Almaañ e wolde adunaare ɗimmere ɓuri ballal jom suudu mum. O jeyaa ko e lannda Nazi en wiyeteende Nasjonal Samling, mo Vidkun Quisling, omo heewi yahde e gure Almaañ omo jannga golle Knut Hamsun e duuɓi gadani wolde ndee. E hitaande 1947, o ñaawaa duuɓi tati kasoo sabu janfa, kono sabu yaafuya mawɗo o sokaa ko lebbi 9 tan.<ref>{{cite web|author=NRK|url=http://www.nrk.no/programmer/stemmer_fra_arkivet/stemmer_fra_litteraturen/2336727.html|title=Stemmer fra litteraturen|publisher=NRK.no|date=|accessdate=20 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.snl.no/Marie_Hamsun|title=Marie Hamsun – Store norske leksikon|publisher=Snl.no|date=|accessdate=20 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Marie_Hamsun/utdypning|title=Marie Hamsun – Norsk biografisk leksikon|publisher=Snl.no|date=25 June 1909|accessdate=20 May 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
klenu0mdftbn7yiqbkaewgwwzyf4aqj
Betty Loh Ti
0
40886
167372
2026-04-23T21:45:38Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Betty Loh Ti (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam w..."
167372
wikitext
text/x-wiki
Betty Loh Ti (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.
Nguurndam arano
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
Kugal
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
Nguurndam e maayde neɗɗo
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
Njawdi
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
pb6g6rm1zx62uqp71e30a1qv2yttyqv
167373
167372
2026-04-23T21:47:32Z
Ilya Discuss
10103
167373
wikitext
text/x-wiki
Betty Loh Ti (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.
Nguurndam arano
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
Kugal
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
Nguurndam e maayde neɗɗo
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
Njawdi
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
Filmogaraafi
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
Taali wuro (1954)
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
Ƴeew kadi
Sinema Hong Kong
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
Tuugnorgal
qsle8fsg0t5428wa804fg8e069hcshj
167374
167373
2026-04-23T21:48:01Z
Ilya Discuss
10103
167374
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Betty Loh Ti (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.
Nguurndam arano
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
Kugal
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
Nguurndam e maayde neɗɗo
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
Njawdi
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
Filmogaraafi
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
Taali wuro (1954)
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
Ƴeew kadi
Sinema Hong Kong
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
Tuugnorgal
8t0psljj0bnwbwkoq3a4jcfcc65w0e6
167376
167374
2026-04-23T21:50:20Z
Ilya Discuss
10103
167376
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Betty Loh Ti''' (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.
== Nguurndam arano ==
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
== Kugal ==
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
== Njawdi ==
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
== Filmogaraafi ==
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
== Taali wuro (1954) ==
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
== Ƴeew kadi ==
== Sinema Hong Kong ==
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
== Tuugnorgal ==
1w0561mo7491jcwt7yntmkxmp2bksgf
167377
167376
2026-04-23T21:52:32Z
Ilya Discuss
10103
167377
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Betty Loh Ti''' (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.<ref name="lcsd" /><ref name="lcsd" />
== Nguurndam arano ==
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
== Kugal ==
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
== Njawdi ==
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
== Filmogaraafi ==
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
== Taali wuro (1954) ==
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
== Ƴeew kadi ==
== Sinema Hong Kong ==
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
== Tuugnorgal ==
g6fz9d5usyd2hqxyx489hdugh9hdgwg
167379
167377
2026-04-23T21:53:41Z
Ilya Discuss
10103
167379
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Betty Loh Ti''' (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.<ref name="lcsd" /><ref name="lcsd" />
== Nguurndam arano ==
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.<ref name="lcsd2">{{Cite web|url=https://www.lcsd.gov.hk/CE/CulturalService/HKFA/en_US/web/hkfa/programmesandexhibitions/tblt/index.html|title=Beauty in Myriad Shades: A Tribute to Betty Loh Ti on Her 80th Birth Anniversary|last=|first=|date=|website=Hong Kong Film Archive|language=en-US|access-date=2018-04-20}}</ref><ref name="qq">{{Cite web|url=http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|title=乐蒂|last=|first=|date=|website=Tencent|access-date=2018-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180420080050/http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|archive-date=2018-04-20|url-status=dead}}</ref>
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
== Kugal ==
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
== Njawdi ==
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
== Filmogaraafi ==
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
== Taali wuro (1954) ==
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
== Ƴeew kadi ==
== Sinema Hong Kong ==
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
== Tuugnorgal ==
qxk01q7ico7dj1be5cv749g4g6o45ce
167380
167379
2026-04-23T21:55:26Z
Ilya Discuss
10103
167380
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Betty Loh Ti''' (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.<ref name="lcsd" /><ref name="lcsd" />
== Nguurndam arano ==
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.<ref name="lcsd2">{{Cite web|url=https://www.lcsd.gov.hk/CE/CulturalService/HKFA/en_US/web/hkfa/programmesandexhibitions/tblt/index.html|title=Beauty in Myriad Shades: A Tribute to Betty Loh Ti on Her 80th Birth Anniversary|last=|first=|date=|website=Hong Kong Film Archive|language=en-US|access-date=2018-04-20}}</ref><ref name="qq">{{Cite web|url=http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|title=乐蒂|last=|first=|date=|website=Tencent|access-date=2018-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180420080050/http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|archive-date=2018-04-20|url-status=dead}}</ref>
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.<ref name="lcsd3" /><ref name="qq2" /><ref name="Stokes2007">{{cite book|author=Lisa Odham Stokes|title=Historical Dictionary of Hong Kong Cinema|url=https://books.google.com/books?id=9eUlAAAAQBAJ&pg=PA241|date=5 February 2007|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6458-0|pages=241–2}}</ref><ref name="lcsd3" /><ref name="KarBren2004">{{cite book|author1=Law Kar|author2=Frank Bren|author3=Sam Ho|title=Hong Kong Cinema: A Cross-cultural View|url=https://books.google.com/books?id=85DKMniFe4gC&pg=PA253|year=2004|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-4986-0|pages=253–4}}</ref>
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.
== Kugal ==
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
== Njawdi ==
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
== Filmogaraafi ==
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
== Taali wuro (1954) ==
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
== Ƴeew kadi ==
== Sinema Hong Kong ==
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
== Tuugnorgal ==
cxxvfle6jun0727yurm7d2iww0hbatn
167383
167380
2026-04-23T21:59:15Z
Ilya Discuss
10103
167383
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Betty Loh Ti''' (24 sulyee 1937 – 27 desaambar 1968), ganndiraaɗo Loh Tih e juutde balɗe, ko fijoowo Hong Kong, ummoriiɗo Shanghai. Anndiraaɗo « Classic Beauty », omo jeyaa e ɓurɓe maantinde e sinemaa Hong Kong. O ɓuri anndeede ko e golle makko e hitaande 1960, filmo biyeteeɗo The Enchanting Shadow, mo o inniri "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e Siin" e juuɗe juɓɓule fedde filmuuji Cannes e hitaande 1960, e The Love Eterne, mo o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde fijoowo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1960 31.<ref name="lcsd" /><ref name="lcsd" />
== Nguurndam arano ==
Betty Loh Ti jibinaa ko Hsi Chung-i ñalnde 24 sulyee 1937 e nder galle mawɗo ummoriiɗo Pudong, joom Usine Xi Fu Ji (奚福記) to Shanghai. O jibinaa ko e hakkunde wolde Shanghai, gooto e wolde ɓurnde ƴiiƴam e nder wolde ɗiɗmere Siin e Japon, nde baaba makko waraa e bommbooji Japon hade makko jibineede.<ref name="lcsd2">{{Cite web|url=https://www.lcsd.gov.hk/CE/CulturalService/HKFA/en_US/web/hkfa/programmesandexhibitions/tblt/index.html|title=Beauty in Myriad Shades: A Tribute to Betty Loh Ti on Her 80th Birth Anniversary|last=|first=|date=|website=Hong Kong Film Archive|language=en-US|access-date=2018-04-20}}</ref><ref name="qq">{{Cite web|url=http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|title=乐蒂|last=|first=|date=|website=Tencent|access-date=2018-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180420080050/http://datalib.ent.qq.com/star/3666/starinfo.shtml|archive-date=2018-04-20|url-status=dead}}</ref>
Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder banndiraaɓe jeegom; mawniiko gorko (jibinaa ko Hsi Chungchien) maa mawnu haa wonta fiyoowo filmo lolluɗo biyeteeɗo Kelly Lai Chen. Innde makko pet ko "Liuti" (六弟, woni "miñiiko go'o", Loh Di e ɗemngal Shanghai), nde o wayli caggal ɗuum wonti innde makko dingiral Loh Ti. Mawniiko gorko to bannge yumma ko jom jawdi biyeteeɗo Ku Chu-hsuan [zh], jom suudu Tianchan, ndeen woni suudu ɓurndu mawnude e Shanghai ngam waɗde operaaji Siin. E mawnude makko sara galle opera, o woni e yiɗde fiyde gila e cukaagu makko, omo heewi yimde e fiyooɓe opera Peking.<ref name="lcsd3" /><ref name="qq2" /><ref name="Stokes2007">{{cite book|author=Lisa Odham Stokes|title=Historical Dictionary of Hong Kong Cinema|url=https://books.google.com/books?id=9eUlAAAAQBAJ&pg=PA241|date=5 February 2007|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6458-0|pages=241–2}}</ref><ref name="lcsd3" /><ref name="KarBren2004">{{cite book|author1=Law Kar|author2=Frank Bren|author3=Sam Ho|title=Hong Kong Cinema: A Cross-cultural View|url=https://books.google.com/books?id=85DKMniFe4gC&pg=PA253|year=2004|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-4986-0|pages=253–4}}</ref>
Caggal nde yumma maɓɓe sankii e hitaande 1948, sukaaɓe ɓee ko neene maɓɓe to bannge yumma njibini sukaaɓe ɓee. E hitaande 1949, neene makko addi sukaaɓe ɓee to Hong Kong, e nder njilluuji keewɗi e nder leydi Siin caggal nde kominist en keɓi nafoore e wolde hakkunde leyɗeele Siin.<ref name="lcsd4" /><ref name="lcsd4" /><ref name="lcsd4" />
== Kugal ==
To Hong Kong, ɓesngu Loh ina hoɗi sara Yuan Yang-an, gooto e sosɓe e hooreejo fedde filmuuji mawnde. Suudu nduu siifondiri e makko nanondiral duuɓi joy e hitaande 1952, tawi omo yahra e duuɓi 15. O fuɗɗii waɗde filmo makko e hitaande 1953, hono The Peerless Beauty (絕代佳人). To Great Wall, o ɓuuɓnaama e "Laamɓe tato" sosiyetee oo hono Hsia Moon, o ɓuri waɗeede e geɗe ballitooje. Ko selli heen tan ko filmo Suspicion mo hitaande 1957, ɗo o woni hooreejo debbo.
Caggal nde nanondiral makko e Great Wall joofi e hitaande 1958, Loh ummiima e suudu Shaw Brothers, ko ɗum rokki mo geɗe ɓurɗe teeŋtude. E nder filmo makko biyeteeɗo The Magic Touch (1958), filmo makko gadano e Shaw Brothers, golle makko e nder filmo Lin Daiyu, belɗo no feewi, addani mo innde "Belɗo ɓooyɗo". Fim makko 1960 biyeteeɗo The Enchanting Shadow waɗii nafoore mawnde. Nde jaɓɓaama no feewi e hitaande 1960 e ñalɗi filmuuji Cannes, ɗi jury mum yetti mo no "fijoowo ɓurɗo ŋarɗude e leydi Siin". E hitaande 1963, o fiyi Zhu Yingtai, debbo gardinooɗo e nder filmo mawɗo mo Li Han-hsiang ardii. Ko ɗum hiisetee ko pecce makko siynooje, o heɓi njeenaari puccu kaŋŋe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam golle makko.
Loh naati e fedde filmuuji (MP&GI) e hitaande 1964. E hitaande 1967, o sosi suudu makko, sosiyatee filmuuji Golden Eagle, kanko e miñiiko Kelly Lai Chen e gardo makko Yuan Chiufeng. O waɗi filmuuji 11 gila 1964 haa o maayi e hitaande 1968.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Loh resi fijoowo biyeteeɗo Peter Chen Ho e lewru Yarkomaa 1962, o jibini ɓiɗɗo debbo ina wiyee Chen Mingming e lewru Suwee 1962, kono ɓe ceertii e hitaande 1967.
Ñalnde 27 desaambar 1968, Loh tawaama ina ŋoŋɗi e nder suudu mum to Kowloon. O neldaa ko to opitaal laamɗo debbo kono o maayi ko e mboros barbiturat. O mari duuɓi 31.
== Njawdi ==
Hay so o maayii e sahaa mum, o hiisetee ko lefol ekran. E hitaande 2017, nokku defterdu filmuuji Hong Kong yuɓɓinii koolol ngam mawninde duuɓi 80 jibinannde makko. E wiyde yuɓɓinɓe hiirde ndee, « talannde e njurum Betty Loh Ti ina keddii haa hannde ».
== Filmogaraafi ==
E nder gollorɗe filmuuji mawɗe (1953-1958):
Nafoore nde alaa ɗo haaɗi (1953)
== Taali wuro (1954) ==
Yidde sukaaɓe (1955)
Gujjo kaaƴe (1955)
Suudu rewɓe (1956)
Fuɗnaange (1956)
Giɗli tati (1956)
Gonɗi debbo jom suudu (1956)
Jimol nanondiral (1957)
Tuumre (1957)
Jimoowo jom doole en (1957)
Geɗe yiɗde gorko mo alaa ko woni e mum (1959)
E nder suudu banndiraaɓe Shaw (1958-1964):
Toɓɓere maagiyaŋkoore (1958)
Warngo ɓataake yiɗde (1959)
Aventures de la troisière femme (1959)
Ko ŋakki (1959)
Haala Malawi (1960)
Damal ɓaawo (1960)
Yiɗde koɗo maa (1960)
Ɗuuɗal ɓuuɓngal (1960)
Nde ɓuuɓri ɓuuɓri ɓuuɓri (1960)
Rose dumunna (1961)
1961 Pistol oo
1962 Jom suudu Nappi
1962 Koyngal suudu boɗeeru
1962 Caggal koɗorɗe (Feccere adannde)
1963 Caggal koɗorɗe (Feccere ɗiɗaɓere)
1963 Reentaade debbo kaafaahi
1963 Yiɗde Duumiinde
1963 Hoodere am Saɗnde
1964 Miliyoŋaaji dannduɓe - Mei Xin-Yue
1964 Daartol Sue San
1965 Ɓiɓɓe Leydi Moƴƴi
Wondude e MP&GI e Ɓoornugol kaŋŋe (1965-1968):
Ɓiɗɗo debbo ñaawoowo (1965)
Jemma ɓurɗo juutde (1965)
Boorse sa'a (1966)
Laamɗo nder lewru (1966)
Ñamaale ƴiiƴam (1966)
Fannu maagiyaŋke (1967)
Giɗo, Jokku e galle (1968)
Jahgol e kaafaawi (1968)
Pavillon Plum boɗeejo (1968)
== Ƴeew kadi ==
== Sinema Hong Kong ==
Le Yiqin (goɗɗo Sinuwaa mawɗo e nder daartol hannde ngol, jogiiɗo innde "樂/乐" - Le/Loh)
== Tuugnorgal ==
kr85wz3fmb9y109et2yaatjn3m210yy
Inger Elisabeth Hansen
0
40887
167375
2026-04-23T21:49:49Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Inger Elisabeth Hansen jibinaa ko ñalnde 20 abriil 1950 ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. O heɓi njeenaari Dobloug, njeenaari Brage, e njeenaari binndol (Critiques) Norwees. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees tuggi 1997 haa 1999. Nguurndam neɗɗo Hansen jibinaa ko to Oslo ñalnde 20 saawiyee 1950. Golle binndol Koolol makko jimɗi Trask rokkaama njeenaari Brage e hitaande 2003, o suɓaama njeenaari binndol to Nordic Council e hitaande 2004. Suɓngooji keew..."
167375
wikitext
text/x-wiki
Inger Elisabeth Hansen jibinaa ko ñalnde 20 abriil 1950 ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. O heɓi njeenaari Dobloug, njeenaari Brage, e njeenaari binndol (Critiques) Norwees. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees tuggi 1997 haa 1999.
Nguurndam neɗɗo
Hansen jibinaa ko to Oslo ñalnde 20 saawiyee 1950.
Golle binndol
Koolol makko jimɗi Trask rokkaama njeenaari Brage e hitaande 2003, o suɓaama njeenaari binndol to Nordic Council e hitaande 2004. Suɓngooji keewɗi e jimɗi makko e ɗemngal Españool maa Bartleby yaltin e hitaande 2010.
Gaagaa winndude jimɗi makko o firti ko Cesar Vallejo e Juan Gelman e Rosario Castellanos e yimooɓe woɗɓe Espaañnaaɓe e Ameriknaaɓe Latinnaaɓe e ɗemngal Norwees, kam e Maryam Azimi[citation nécessaire] e Märta Tikkanen. O janngini kadi binndol ɗemngal Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo,[citation needed], o wonii hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1997 haa 1999.
O heɓi njeenaari binndol to Norwees e hitaande 2015.
Njeenaaje
Dokkal Gyldendal hitaande 1986
Njeenaari Aschehoug hitaande 1994
Njeenaari Dobloug hitaande 1994
Njeenaari Brage hitaande 2003
Golle
Bindi ɓantol
Det er nå det er hono før. Ngam yejjitde Dikt & Datt. 1976.
Klodedikt. Gildendal. 1979.
Hablabaror. Munneeji bok. Gildendal. 1983.
Dobbel debbo mot løvenes ørken. Gildendal. 1986.
Mi ummiima. Ashehoug. 1993.
Binndol Fraværs. Ashehoug. 2000.
Trask. Forflytninger i tidas skitne fylde. Ashehoug. 2003.
Fewre
Pinlige daartiyanke (haalaaji juutɗi). Kappelen. 1991.
Binndanɗe
Bumɗo - Utvalgte binndol e binndanɗe. Ashehoug. 2003.
Defte sukaaɓe
Inger Elisabet Hansen; Torgeer Sjerven (1992). Hugo og lekki som forsvant. Kappelen.
Tuugnorgal
cqld3iixazy8ldd5dd2yjm89l3hajb8
167378
167375
2026-04-23T21:52:49Z
SUZYFATIMA
13856
167378
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Elisabeth Hansen jibinaa''' ko ñalnde 20 abriil 1950 ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. O heɓi njeenaari Dobloug, njeenaari Brage, e njeenaari binndol (Critiques) Norwees. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees tuggi 1997 haa 1999.
== Nguurndam neɗɗo ==
Hansen jibinaa ko to Oslo ñalnde 20 saawiyee 1950.
== Golle binndol ==
Koolol makko jimɗi Trask rokkaama njeenaari Brage e hitaande 2003, o suɓaama njeenaari binndol to Nordic Council e hitaande 2004. Suɓngooji keewɗi e jimɗi makko e ɗemngal Españool maa Bartleby yaltin e hitaande 2010.
Gaagaa winndude jimɗi makko o firti ko Cesar Vallejo e Juan Gelman e Rosario Castellanos e yimooɓe woɗɓe Espaañnaaɓe e Ameriknaaɓe Latinnaaɓe e ɗemngal Norwees, kam e Maryam Azimi[citation nécessaire] e Märta Tikkanen. O janngini kadi binndol ɗemngal Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo,[citation needed], o wonii hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1997 haa 1999.
O heɓi njeenaari binndol to Norwees e hitaande 2015.
Njeenaaje
* Dokkal Gyldendal hitaande 1986
* Njeenaari Aschehoug hitaande 1994
* Njeenaari Dobloug hitaande 1994
* Njeenaari Brage hitaande 2003
== Golle ==
===== Bindi ɓantol =====
* Det er nå det er hono før. Ngam yejjitde Dikt & Datt. 1976.
* Klodedikt. Gildendal. 1979.
* Hablabaror. Munneeji bok. Gildendal. 1983.
* Dobbel debbo mot løvenes ørken. Gildendal. 1986.
* Mi ummiima. Ashehoug. 1993.
* Binndol Fraværs. Ashehoug. 2000.
* Trask. Forflytninger i tidas skitne fylde. Ashehoug. 2003.
== Fewre ==
Pinlige daartiyanke (haalaaji juutɗi). Kappelen. 1991.
* Binndanɗe
* Bumɗo - Utvalgte binndol e binndanɗe. Ashehoug. 2003.
* Defte sukaaɓe
* Inger Elisabet Hansen; Torgeer Sjerven (1992). Hugo og lekki som forsvant. Kappelen.
== Tuugnorgal ==
f2s6kpt9qg8qep9odb3eeaitab220ji
167381
167378
2026-04-23T21:57:11Z
SUZYFATIMA
13856
167381
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Elisabeth Hansen jibinaa''' ko ñalnde 20 abriil 1950 ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. O heɓi njeenaari Dobloug, njeenaari Brage, e njeenaari binndol (Critiques) Norwees. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees tuggi 1997 haa 1999.
== Nguurndam neɗɗo ==
Hansen jibinaa ko to Oslo ñalnde 20 saawiyee 1950.
== Golle binndol ==
Koolol makko jimɗi Trask rokkaama njeenaari Brage e hitaande 2003, o suɓaama njeenaari binndol to Nordic Council e hitaande 2004. Suɓngooji keewɗi e jimɗi makko e ɗemngal Españool maa Bartleby yaltin e hitaande 2010.
Gaagaa winndude jimɗi makko o firti ko Cesar Vallejo e Juan Gelman e Rosario Castellanos e yimooɓe woɗɓe Espaañnaaɓe e Ameriknaaɓe Latinnaaɓe e ɗemngal Norwees, kam e Maryam Azimi[citation nécessaire] e Märta Tikkanen. O janngini kadi binndol ɗemngal Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo,[citation needed], o wonii hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1997 haa 1999.
O heɓi njeenaari binndol to Norwees e hitaande 2015.
Njeenaaje
* Dokkal Gyldendal hitaande 1986
* Njeenaari Aschehoug hitaande 1994
* Njeenaari Dobloug hitaande 1994
* Njeenaari Brage hitaande 2003
== Golle ==
===== Bindi ɓantol =====
* Det er nå det er hono før. Ngam yejjitde Dikt & Datt. 1976.
* Klodedikt. Gildendal. 1979.
* Hablabaror. Munneeji bok. Gildendal. 1983.
* Dobbel debbo mot løvenes ørken. Gildendal. 1986.
* Mi ummiima. Ashehoug. 1993.
* Binndol Fraværs. Ashehoug. 2000.
* Trask. Forflytninger i tidas skitne fylde. Ashehoug. 2003.
== Fewre ==
Pinlige daartiyanke (haalaaji juutɗi). Kappelen. 1991.
* Binndanɗe
* Bumɗo - Utvalgte binndol e binndanɗe. Ashehoug. 2003.
* Defte sukaaɓe
* Inger Elisabet Hansen; Torgeer Sjerven (1992). Hugo og lekki som forsvant. Kappelen.Inger Elisabeth Hansen<ref name="brage-2003">{{cite web|url=http://www.brageprisen.no/tekster/vin_2003.shtml|title=Brageprisen. Prisvinnere 2003|year=2003|language=no|access-date=2008-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010061205/http://www.brageprisen.no/tekster/vin_2003.shtml|archive-date=2007-10-10}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Inger Elisabeth Hansen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Inger_Elisabeth_Hansen|language=no|access-date=2 August 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6lu52cbhrg29um42zcjgav1pj85joz8
167382
167381
2026-04-23T21:57:41Z
SUZYFATIMA
13856
167382
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Inger Elisabeth Hansen jibinaa''' ko ñalnde 20 abriil 1950 ko jimoowo e firoore Norweesnaajo. O heɓi njeenaari Dobloug, njeenaari Brage, e njeenaari binndol (Critiques) Norwees. O woniino hooreejo fedde winndooɓe Norwees tuggi 1997 haa 1999.
== Nguurndam neɗɗo ==
Hansen jibinaa ko to Oslo ñalnde 20 saawiyee 1950.
== Golle binndol ==
Koolol makko jimɗi Trask rokkaama njeenaari Brage e hitaande 2003, o suɓaama njeenaari binndol to Nordic Council e hitaande 2004. Suɓngooji keewɗi e jimɗi makko e ɗemngal Españool maa Bartleby yaltin e hitaande 2010.
Gaagaa winndude jimɗi makko o firti ko Cesar Vallejo e Juan Gelman e Rosario Castellanos e yimooɓe woɗɓe Espaañnaaɓe e Ameriknaaɓe Latinnaaɓe e ɗemngal Norwees, kam e Maryam Azimi[citation nécessaire] e Märta Tikkanen. O janngini kadi binndol ɗemngal Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo,[citation needed], o wonii hooreejo fedde winndooɓe Norwees gila 1997 haa 1999.
O heɓi njeenaari binndol to Norwees e hitaande 2015.
Njeenaaje
* Dokkal Gyldendal hitaande 1986
* Njeenaari Aschehoug hitaande 1994
* Njeenaari Dobloug hitaande 1994
* Njeenaari Brage hitaande 2003
== Golle ==
===== Bindi ɓantol =====
* Det er nå det er hono før. Ngam yejjitde Dikt & Datt. 1976.
* Klodedikt. Gildendal. 1979.
* Hablabaror. Munneeji bok. Gildendal. 1983.
* Dobbel debbo mot løvenes ørken. Gildendal. 1986.
* Mi ummiima. Ashehoug. 1993.
* Binndol Fraværs. Ashehoug. 2000.
* Trask. Forflytninger i tidas skitne fylde. Ashehoug. 2003.
== Fewre ==
Pinlige daartiyanke (haalaaji juutɗi). Kappelen. 1991.
* Binndanɗe
* Bumɗo - Utvalgte binndol e binndanɗe. Ashehoug. 2003.
* Defte sukaaɓe
* Inger Elisabet Hansen; Torgeer Sjerven (1992). Hugo og lekki som forsvant. Kappelen.Inger Elisabeth Hansen<ref name="brage-2003">{{cite web|url=http://www.brageprisen.no/tekster/vin_2003.shtml|title=Brageprisen. Prisvinnere 2003|year=2003|language=no|access-date=2008-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010061205/http://www.brageprisen.no/tekster/vin_2003.shtml|archive-date=2007-10-10}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Inger Elisabeth Hansen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Inger_Elisabeth_Hansen|language=no|access-date=2 August 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
kxj0s7s3963sene91qzvft5slue8zbm
Torill Thorstad Hauger
0
40888
167384
2026-04-23T22:01:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Torill Thorstad Hauger ; Ko kanko winndi defte keewɗe keɓtinaaɗe, ɗe tiitooɗe daartol wonande sukaaɓe e mawɓe. Nguurndam Toril Torstad Hauger jibinaa ko to wuro wiyeteengo Oslo, to leydi Norwees. O mawni ko e leegal Vika ɗo o janngi duɗal naalankaagal e karallaagal. O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo ɗo o janngi Almaañ, etnoloji, folklore e arkewolosi. E nder dumunna tuggi 1966 haa 1971, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ɓooyngal ngenn..."
167384
wikitext
text/x-wiki
Torill Thorstad Hauger ; Ko kanko winndi defte keewɗe keɓtinaaɗe, ɗe tiitooɗe daartol wonande sukaaɓe e mawɓe.
Nguurndam
Toril Torstad Hauger jibinaa ko to wuro wiyeteengo Oslo, to leydi Norwees. O mawni ko e leegal Vika ɗo o janngi duɗal naalankaagal e karallaagal. O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo ɗo o janngi Almaañ, etnoloji, folklore e arkewolosi. E nder dumunna tuggi 1966 haa 1971, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ɓooyngal ngenndiwal, galle daartol. O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1976, e filmo biyeteeɗo Karl Eugen Olsen fra Vika mo o heɓi njeenaari. Hakkunde 1978 e 2001, o winndi defte sukaaɓe ko adii fof e yonta Viking en. Defte makko gadiiɗe ɗee mbaɗtaa ko e yontaaji hakkundeeji e defte caggal ɗuum kollitooje eggugol to Amerik worgo. Ɗee defte kollitii wonde ina njiɗi e binndanɗe keewɗe caggal ɗuum.
Dokimaa makko Krestiane Kristiania ummoraade e hitaande 1984 heɓi mo njeenaari yeeyooɓe defte Norwees. O heɓi njeenaari wiyeteende Norwegian Critics Prize ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe e hitaande 1980. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1991. Deftere makko sukaaɓe wiyeteende Sigurd Drakedreper wonnoo ko tuugnorgal filmo e hitaande 1989 1980-83 e hooreejo fedde nafooje Oslo (hakkunde nafooje Oslo) gila 1995-2001. Toril Torstad Hauger sankii ko ñalnde 4 sulyee 2014, ina yahra e duuɓi 70.
Golle cuɓaaɗe
Karl Yugen Olsen mo Vika (1976)
Ɓooygol (1978)
Flukten fra vikingene (1979)
Ko ɗum waɗi e hitaande 1349 (1980)
Taariiha Oslos (1981)
Sigurd Drakedreperen (1982)
Kiristaan (1984)
Mi Doroteas gorko (1986)
Rawnejenta (1989)
Varulven e Iselin (1992)
Sagaan e Kirista (1993)
Tarzan e dow suudu (1993)
Tord Ilujeson (1995)
Den magasin Chicago (1999)
Ulvebarna e Vikingdalen (2003)
Njeenaaje
Njeenaari Norwees Critics ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe 1980
Njeenaari yeeyooɓe defte Norwees hitaande 1984
Njeenaari Dobloug hitaande 1991
Tuugnorgal
qb0g1xe7by1qyypiqtm5fc1uwcfodid
167385
167384
2026-04-23T22:05:10Z
SUZYFATIMA
13856
167385
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Torill Thorstad Hauger''' ; Ko kanko winndi defte keewɗe keɓtinaaɗe, ɗe tiitooɗe daartol wonande sukaaɓe e mawɓe.
== Nguurndam ==
Toril Torstad Hauger jibinaa ko to wuro wiyeteengo Oslo, to leydi Norwees. O mawni ko e leegal Vika ɗo o janngi duɗal naalankaagal e karallaagal. O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo ɗo o janngi Almaañ, etnoloji, folklore e arkewolosi. E nder dumunna tuggi 1966 haa 1971, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ɓooyngal ngenndiwal, galle daartol. O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1976, e filmo biyeteeɗo Karl Eugen Olsen fra Vika mo o heɓi njeenaari. Hakkunde 1978 e 2001, o winndi defte sukaaɓe ko adii fof e yonta Viking en. Defte makko gadiiɗe ɗee mbaɗtaa ko e yontaaji hakkundeeji e defte caggal ɗuum kollitooje eggugol to Amerik worgo. Ɗee defte kollitii wonde ina njiɗi e binndanɗe keewɗe caggal ɗuum.
Dokimaa makko Krestiane Kristiania ummoraade e hitaande 1984 heɓi mo njeenaari yeeyooɓe defte Norwees. O heɓi njeenaari wiyeteende Norwegian Critics Prize ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe e hitaande 1980. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1991. Deftere makko sukaaɓe wiyeteende Sigurd Drakedreper wonnoo ko tuugnorgal filmo e hitaande 1989 1980-83 e hooreejo fedde nafooje Oslo (hakkunde nafooje Oslo) gila 1995-2001. Toril Torstad Hauger sankii ko ñalnde 4 sulyee 2014, ina yahra e duuɓi 70.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Karl Yugen Olsen mo Vika (1976)
* Ɓooygol (1978)
* Flukten fra vikingene (1979)
* Ko ɗum waɗi e hitaande 1349 (1980)
* Taariiha Oslos (1981)
* Sigurd Drakedreperen (1982)
* Kiristaan (1984)
* Mi Doroteas gorko (1986)
* Rawnejenta (1989)
* Varulven e Iselin (1992)
* Sagaan e Kirista (1993)
* Tarzan e dow suudu (1993)
* Tord Ilujeson (1995)
* Den magasin Chicago (1999)
* Ulvebarna e Vikingdalen (2003)
== Njeenaaje ==
* Njeenaari Norwees Critics ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe 1980
* Njeenaari yeeyooɓe defte Norwees hitaande 1984
* Njeenaari Dobloug hitaande 1991
== Tuugnorgal ==
qcmx0jbwj2687kp6me9ag5hjfkd5sqy
167386
167385
2026-04-23T22:10:31Z
SUZYFATIMA
13856
167386
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Torill Thorstad Hauger''' ; Ko kanko winndi defte keewɗe keɓtinaaɗe, ɗe tiitooɗe daartol wonande sukaaɓe e mawɓe.
== Nguurndam ==
Toril Torstad Hauger jibinaa ko to wuro wiyeteengo Oslo, to leydi Norwees. O mawni ko e leegal Vika ɗo o janngi duɗal naalankaagal e karallaagal. O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo ɗo o janngi Almaañ, etnoloji, folklore e arkewolosi. E nder dumunna tuggi 1966 haa 1971, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ɓooyngal ngenndiwal, galle daartol. O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1976, e filmo biyeteeɗo Karl Eugen Olsen fra Vika mo o heɓi njeenaari. Hakkunde 1978 e 2001, o winndi defte sukaaɓe ko adii fof e yonta Viking en. Defte makko gadiiɗe ɗee mbaɗtaa ko e yontaaji hakkundeeji e defte caggal ɗuum kollitooje eggugol to Amerik worgo. Ɗee defte kollitii wonde ina njiɗi e binndanɗe keewɗe caggal ɗuum.
Dokimaa makko Krestiane Kristiania ummoraade e hitaande 1984 heɓi mo njeenaari yeeyooɓe defte Norwees. O heɓi njeenaari wiyeteende Norwegian Critics Prize ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe e hitaande 1980. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1991. Deftere makko sukaaɓe wiyeteende Sigurd Drakedreper wonnoo ko tuugnorgal filmo e hitaande 1989 1980-83 e hooreejo fedde nafooje Oslo (hakkunde nafooje Oslo) gila 1995-2001. Toril Torstad Hauger sankii ko ñalnde 4 sulyee 2014, ina yahra e duuɓi 70.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Karl Yugen Olsen mo Vika (1976)
* Ɓooygol (1978)
* Flukten fra vikingene (1979)
* Ko ɗum waɗi e hitaande 1349 (1980)
* Taariiha Oslos (1981)
* Sigurd Drakedreperen (1982)
* Kiristaan (1984)
* Mi Doroteas gorko (1986)
* Rawnejenta (1989)
* Varulven e Iselin (1992)
* Sagaan e Kirista (1993)
* Tarzan e dow suudu (1993)
* Tord Ilujeson (1995)
* Den magasin Chicago (1999)
* Ulvebarna e Vikingdalen (2003)
== Njeenaaje ==
* Njeenaari Norwees Critics ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe 1980
* Njeenaari yeeyooɓe defte Norwees hitaande 1984
* Njeenaari Dobloug hitaande 1991<ref>{{cite web|url=http://www.gyldendal.no/Barn-og-ungdom/Torill-Thorstad-Hauger|title=Torill Thorstad Hauger|website=[[Gyldendal]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518073543/http://www.gyldendal.no/Barn-og-ungdom/Torill-Thorstad-Hauger|archive-date=18 May 2015|url-status=dead|access-date=9 May 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbl.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|title=Torill Thorstad Hauger|website=[[Norsk biografisk leksikon]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518072924/https://nbl.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|archive-date=18 May 2015|url-status=dead|access-date=9 May 2015}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Torill Thorstad Hauger|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|language=no|access-date=31 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930010621/http://www.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref><ref name="nrkObituary">{{cite news|url=http://www.nrk.no/kultur/torill-thorstad-hauger-er-dod-1.11815955|title=Torill Thorstad Hauger er død|work=[[NRK]]|date=5 July 2014|access-date=5 July 2014|language=no|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619115556/https://www.nrk.no/kultur/torill-thorstad-hauger-er-dod-1.11815955|archive-date=19 June 2021|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fji6ce8v0lxrrhw6bbubct0mrnls5cd
167387
167386
2026-04-23T22:11:15Z
SUZYFATIMA
13856
167387
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Torill Thorstad Hauger''' ; Ko kanko winndi defte keewɗe keɓtinaaɗe, ɗe tiitooɗe daartol wonande sukaaɓe e mawɓe.
== Nguurndam ==
Toril Torstad Hauger jibinaa ko to wuro wiyeteengo Oslo, to leydi Norwees. O mawni ko e leegal Vika ɗo o janngi duɗal naalankaagal e karallaagal. O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo ɗo o janngi Almaañ, etnoloji, folklore e arkewolosi. E nder dumunna tuggi 1966 haa 1971, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ɓooyngal ngenndiwal, galle daartol. O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1976, e filmo biyeteeɗo Karl Eugen Olsen fra Vika mo o heɓi njeenaari. Hakkunde 1978 e 2001, o winndi defte sukaaɓe ko adii fof e yonta Viking en. Defte makko gadiiɗe ɗee mbaɗtaa ko e yontaaji hakkundeeji e defte caggal ɗuum kollitooje eggugol to Amerik worgo. Ɗee defte kollitii wonde ina njiɗi e binndanɗe keewɗe caggal ɗuum.
Dokimaa makko Krestiane Kristiania ummoraade e hitaande 1984 heɓi mo njeenaari yeeyooɓe defte Norwees. O heɓi njeenaari wiyeteende Norwegian Critics Prize ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe e hitaande 1980. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1991. Deftere makko sukaaɓe wiyeteende Sigurd Drakedreper wonnoo ko tuugnorgal filmo e hitaande 1989 1980-83 e hooreejo fedde nafooje Oslo (hakkunde nafooje Oslo) gila 1995-2001. Toril Torstad Hauger sankii ko ñalnde 4 sulyee 2014, ina yahra e duuɓi 70.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Karl Yugen Olsen mo Vika (1976)
* Ɓooygol (1978)
* Flukten fra vikingene (1979)
* Ko ɗum waɗi e hitaande 1349 (1980)
* Taariiha Oslos (1981)
* Sigurd Drakedreperen (1982)
* Kiristaan (1984)
* Mi Doroteas gorko (1986)
* Rawnejenta (1989)
* Varulven e Iselin (1992)
* Sagaan e Kirista (1993)
* Tarzan e dow suudu (1993)
* Tord Ilujeson (1995)
* Den magasin Chicago (1999)
* Ulvebarna e Vikingdalen (2003)
== Njeenaaje ==
* Njeenaari Norwees Critics ngam duuɓi ɓurɗi moƴƴude e binndol sukaaɓe walla sukaaɓe 1980
* Njeenaari yeeyooɓe defte Norwees hitaande 1984
* Njeenaari Dobloug hitaande 1991<ref>{{cite web|url=http://www.gyldendal.no/Barn-og-ungdom/Torill-Thorstad-Hauger|title=Torill Thorstad Hauger|website=[[Gyldendal]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518073543/http://www.gyldendal.no/Barn-og-ungdom/Torill-Thorstad-Hauger|archive-date=18 May 2015|url-status=dead|access-date=9 May 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbl.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|title=Torill Thorstad Hauger|website=[[Norsk biografisk leksikon]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518072924/https://nbl.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|archive-date=18 May 2015|url-status=dead|access-date=9 May 2015}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Torill Thorstad Hauger|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|language=no|access-date=31 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930010621/http://www.snl.no/Torill_Thorstad_Hauger|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref><ref name="nrkObituary">{{cite news|url=http://www.nrk.no/kultur/torill-thorstad-hauger-er-dod-1.11815955|title=Torill Thorstad Hauger er død|work=[[NRK]]|date=5 July 2014|access-date=5 July 2014|language=no|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619115556/https://www.nrk.no/kultur/torill-thorstad-hauger-er-dod-1.11815955|archive-date=19 June 2021|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
i39e4gthjzfct7c6t1rcybtsvv7t96v
Tone Hødnebø
0
40889
167388
2026-04-23T22:25:22Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tone Hødnebø (jibinaa ko 5 noowammbar 1962) ko jimoowo, firoore, bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo. Golle binndol Hødnebø waɗi binndol mum gadanol ko e hitaande 1989 e Larm. O woniino coftuɗo e jaaynde wiyeteende Vagant tuggi 1990 haa 1997. Daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem renndinii mbaadi jimɗi makko e nder deftere makko aroore, Mørkt kvadrat tuggi 1994, e yimooɓe ko wayi no Rolf Jacobsen e Sigbjørn Obstfelder ina heen7 (Later colle9). (2002), Ɓ..."
167388
wikitext
text/x-wiki
Tone Hødnebø (jibinaa ko 5 noowammbar 1962) ko jimoowo, firoore, bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo.
Golle binndol
Hødnebø waɗi binndol mum gadanol ko e hitaande 1989 e Larm. O woniino coftuɗo e jaaynde wiyeteende Vagant tuggi 1990 haa 1997. Daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem renndinii mbaadi jimɗi makko e nder deftere makko aroore, Mørkt kvadrat tuggi 1994, e yimooɓe ko wayi no Rolf Jacobsen e Sigbjørn Obstfelder ina heen7 (Later colle9). (2002), Ɓooyɗo (2007), e Ɓooyɗo (2016). O firti kadi jimɗi Emily Dickinson e Anne Carson e ɗemngal Norwees.
Hødnebø heɓi njeenaari Sult-prisen [alaa] e hitaande 2003, e njeenaari Dobloug e hitaande 2005. O heɓi njeenaari Gyldendal [alaa] e hitaande 2018 (ngam 2017).
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Hødnebø jibinaa ko to Oslo e hitaande 1962, o janngi ko filoloji.
Tuugnorgal
0gbimx9uc6pgqm5t0510hovm9x3ih5b
167389
167388
2026-04-23T22:27:12Z
SUZYFATIMA
13856
167389
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tone Hødnebø''' (jibinaa ko 5 noowammbar 1962) ko jimoowo, firoore, bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
Hødnebø waɗi binndol mum gadanol ko e hitaande 1989 e Larm. O woniino coftuɗo e jaaynde wiyeteende Vagant tuggi 1990 haa 1997. Daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem renndinii mbaadi jimɗi makko e nder deftere makko aroore, Mørkt kvadrat tuggi 1994, e yimooɓe ko wayi no Rolf Jacobsen e Sigbjørn Obstfelder ina heen7 (Later colle9). (2002), Ɓooyɗo (2007), e Ɓooyɗo (2016). O firti kadi jimɗi Emily Dickinson e Anne Carson e ɗemngal Norwees.
Hødnebø heɓi njeenaari Sult-prisen [alaa] e hitaande 2003, e njeenaari Dobloug e hitaande 2005. O heɓi njeenaari Gyldendal [alaa] e hitaande 2018 (ngam 2017).
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Hødnebø jibinaa ko to Oslo e hitaande 1962, o janngi ko filoloji.
== Tuugnorgal ==
gm25375kecp884o3til6t9zzplorklx
167390
167389
2026-04-23T22:30:05Z
SUZYFATIMA
13856
167390
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tone Hødnebø''' (jibinaa ko 5 noowammbar 1962) ko jimoowo, firoore, bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
Hødnebø waɗi binndol mum gadanol ko e hitaande 1989 e Larm. O woniino coftuɗo e jaaynde wiyeteende Vagant tuggi 1990 haa 1997. Daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem renndinii mbaadi jimɗi makko e nder deftere makko aroore, Mørkt kvadrat tuggi 1994, e yimooɓe ko wayi no Rolf Jacobsen e Sigbjørn Obstfelder ina heen7 (Later colle9). (2002), Ɓooyɗo (2007), e Ɓooyɗo (2016). O firti kadi jimɗi Emily Dickinson e Anne Carson e ɗemngal Norwees.
Hødnebø heɓi njeenaari Sult-prisen [alaa] e hitaande 2003, e njeenaari Dobloug e hitaande 2005. O heɓi njeenaari Gyldendal [alaa] e hitaande 2018 (ngam 2017).
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Hødnebø jibinaa ko to Oslo e hitaande 1962, o janngi ko filoloji.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Tone Hødnebø|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Tone_Hødnebø|language=no|access-date=24 October 2010}}</ref><ref name="rottem">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|chapter=Fram mot tusenårsskiftet|pages=744–747|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.gyldendal.no/Presse/Nyheter-og-pressemeldinger/Vi-gratulerer-Tone-Hoedneboe-med-Gyldendalprisen/Gyldendalprisen-2018|title=Tale ved utdeling av Gyldendalprisen 15. februar 2018|first=Geir|last=Mork|author-link=Geir Mork|website=gyldendal.no|language=no|access-date=20 September 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
p03ww7oajioz6t2b2yrt2ud023bp96g
167391
167390
2026-04-23T22:30:26Z
SUZYFATIMA
13856
167391
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tone Hødnebø''' (jibinaa ko 5 noowammbar 1962) ko jimoowo, firoore, bayyinoowo jaayndeeji Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
Hødnebø waɗi binndol mum gadanol ko e hitaande 1989 e Larm. O woniino coftuɗo e jaaynde wiyeteende Vagant tuggi 1990 haa 1997. Daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem renndinii mbaadi jimɗi makko e nder deftere makko aroore, Mørkt kvadrat tuggi 1994, e yimooɓe ko wayi no Rolf Jacobsen e Sigbjørn Obstfelder ina heen7 (Later colle9). (2002), Ɓooyɗo (2007), e Ɓooyɗo (2016). O firti kadi jimɗi Emily Dickinson e Anne Carson e ɗemngal Norwees.
Hødnebø heɓi njeenaari Sult-prisen [alaa] e hitaande 2003, e njeenaari Dobloug e hitaande 2005. O heɓi njeenaari Gyldendal [alaa] e hitaande 2018 (ngam 2017).
Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo
Hødnebø jibinaa ko to Oslo e hitaande 1962, o janngi ko filoloji.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Tone Hødnebø|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Tone_Hødnebø|language=no|access-date=24 October 2010}}</ref><ref name="rottem">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|chapter=Fram mot tusenårsskiftet|pages=744–747|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.gyldendal.no/Presse/Nyheter-og-pressemeldinger/Vi-gratulerer-Tone-Hoedneboe-med-Gyldendalprisen/Gyldendalprisen-2018|title=Tale ved utdeling av Gyldendalprisen 15. februar 2018|first=Geir|last=Mork|author-link=Geir Mork|website=gyldendal.no|language=no|access-date=20 September 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
mj3bn9eqjtdy4cpp1mhgvmyt3isfjru
Åsta Holth
0
40890
167392
2026-04-23T22:33:36Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Åsta Holth (13 feebariyee 1904 – 16 marse 1999) ko winndiyanke, yimoowo, binndoowo daartol juutɗo, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1944 e deftere makko wiyeteende Gamle bygdevegen. E hitaande 1946, o yaltini deftere jimɗi wiyeteende Porkkalafela. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977. Nguurndam Holth jibinaa ko to Svullrya e nder wuro Grue to diiwaan Hedmark to leydi Norwees. O jeyaa ko e iwdi Finlande Forest. Ko heewi e golle makko binndaaɗe k..."
167392
wikitext
text/x-wiki
Åsta Holth (13 feebariyee 1904 – 16 marse 1999) ko winndiyanke, yimoowo, binndoowo daartol juutɗo, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1944 e deftere makko wiyeteende Gamle bygdevegen. E hitaande 1946, o yaltini deftere jimɗi wiyeteende Porkkalafela. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977.
Nguurndam
Holth jibinaa ko to Svullrya e nder wuro Grue to diiwaan Hedmark to leydi Norwees. O jeyaa ko e iwdi Finlande Forest. Ko heewi e golle makko binndaaɗe ko ko fayti e hoɗɓe e Finnskogen. Holth yaltinii ko ina tolnoo e defte 19. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1929 e pijirlooji I Luråsen. Jaambaraagal makko ari ko e deftere makko Kornet og Freden (1955) rewi heen ko Gullsmeden (1958) e Steinen bløder (1963). Deftere makko Piga yalti ko e hitaande 1979. Holth heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977 e njeenaari laamɗo (Kongens fortjenstmedalje) e kaŋŋe e nder hitaande 1984. O fawaama njeenaari kaɓirgal, e nder hitaande 1994.
O woni ko e miijaade no feewi reende pinal Finlande e nder leydi Norwees, o sosi fedde Finnskogdagane, waɗeteende hitaande kala to wuro Svullrya. Laawol ciftorgol udditaama e nder ñalɗi 2017 ɗii.
E hitaande 2025, albom Eg vil gi min sang åt alle yalti, ina waɗi jimɗi 13 tuugiiɗi e jimɗi Åsta Holth, e jimɗi Kjetil Skaslien [alaa] e Øivind Roos [alaa]. Yimɓe wallitnooɓe ko Catharina Janner, Eva Vermundsberget, Cesilie Nielsen Skaslien, e Sinikka Langeland, e jimɗi ɗi Kjartan Gullikstad e woɗɓe njimri.
Tuugnorgal
9s4rox2o5tkk4fh12p4rm0ie6xokab1
167393
167392
2026-04-23T22:35:15Z
SUZYFATIMA
13856
167393
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Åsta Holth''' (13 feebariyee 1904 – 16 marse 1999) ko winndiyanke, yimoowo, binndoowo daartol juutɗo, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1944 e deftere makko wiyeteende Gamle bygdevegen. E hitaande 1946, o yaltini deftere jimɗi wiyeteende Porkkalafela. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977.
== Nguurndam ==
Holth jibinaa ko to Svullrya e nder wuro Grue to diiwaan Hedmark to leydi Norwees. O jeyaa ko e iwdi Finlande Forest. Ko heewi e golle makko binndaaɗe ko ko fayti e hoɗɓe e Finnskogen. Holth yaltinii ko ina tolnoo e defte 19. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1929 e pijirlooji I Luråsen. Jaambaraagal makko ari ko e deftere makko Kornet og Freden (1955) rewi heen ko Gullsmeden (1958) e Steinen bløder (1963). Deftere makko Piga yalti ko e hitaande 1979. Holth heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977 e njeenaari laamɗo (Kongens fortjenstmedalje) e kaŋŋe e nder hitaande 1984. O fawaama njeenaari kaɓirgal, e nder hitaande 1994.
O woni ko e miijaade no feewi reende pinal Finlande e nder leydi Norwees, o sosi fedde Finnskogdagane, waɗeteende hitaande kala to wuro Svullrya. Laawol ciftorgol udditaama e nder ñalɗi 2017 ɗii.
E hitaande 2025, albom Eg vil gi min sang åt alle yalti, ina waɗi jimɗi 13 tuugiiɗi e jimɗi Åsta Holth, e jimɗi Kjetil Skaslien [alaa] e Øivind Roos [alaa]. Yimɓe wallitnooɓe ko Catharina Janner, Eva Vermundsberget, Cesilie Nielsen Skaslien, e Sinikka Langeland, e jimɗi ɗi Kjartan Gullikstad e woɗɓe njimri.
== Tuugnorgal ==
pi5q51eatbd59svqk2br21d4f16jidq
167394
167393
2026-04-23T22:39:14Z
SUZYFATIMA
13856
167394
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Åsta Holth''' (13 feebariyee 1904 – 16 marse 1999) ko winndiyanke, yimoowo, binndoowo daartol juutɗo, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1944 e deftere makko wiyeteende Gamle bygdevegen. E hitaande 1946, o yaltini deftere jimɗi wiyeteende Porkkalafela. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977.
== Nguurndam ==
Holth jibinaa ko to Svullrya e nder wuro Grue to diiwaan Hedmark to leydi Norwees. O jeyaa ko e iwdi Finlande Forest. Ko heewi e golle makko binndaaɗe ko ko fayti e hoɗɓe e Finnskogen. Holth yaltinii ko ina tolnoo e defte 19. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1929 e pijirlooji I Luråsen. Jaambaraagal makko ari ko e deftere makko Kornet og Freden (1955) rewi heen ko Gullsmeden (1958) e Steinen bløder (1963). Deftere makko Piga yalti ko e hitaande 1979. Holth heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977 e njeenaari laamɗo (Kongens fortjenstmedalje) e kaŋŋe e nder hitaande 1984. O fawaama njeenaari kaɓirgal, e nder hitaande 1994.
O woni ko e miijaade no feewi reende pinal Finlande e nder leydi Norwees, o sosi fedde Finnskogdagane, waɗeteende hitaande kala to wuro Svullrya. Laawol ciftorgol udditaama e nder ñalɗi 2017 ɗii.
E hitaande 2025, albom Eg vil gi min sang åt alle yalti, ina waɗi jimɗi 13 tuugiiɗi e jimɗi Åsta Holth, e jimɗi Kjetil Skaslien [alaa] e Øivind Roos [alaa]. Yimɓe wallitnooɓe ko Catharina Janner, Eva Vermundsberget, Cesilie Nielsen Skaslien, e Sinikka Langeland, e jimɗi ɗi Kjartan Gullikstad e woɗɓe njimri.<ref name="snl">{{Cite encyclopedia|title=Åsta Holth|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Åsta_Holth|language=Norwegian|accessdate=16 October 2010}}</ref><ref name="nbl">{{Cite encyclopedia|title=Åsta Holth|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Åsta_Holth/utdypning|last=Brenden|first=Randi|editor-last=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|language=Norwegian|accessdate=16 October 2010}}</ref><ref>{{Citation|last=Brenden|first=Randi|title=Åsta Holth|date=2022-02-04|work=Store norske leksikon|url=http://snl.no/%C3%85sta_Holth|access-date=2022-11-18|language=nb|last2=Allkunne|last3=Herzog|first3=Ingvild Christine}}</ref><ref>{{Cite web|last=Mellem|first=Kenneth|date=2017-07-04|title=Hør Åsta Holth lese sine dikt mens du går på stien|url=https://www.glomdalen.no/5-19-334502|access-date=2022-11-18|website=Glåmdalen|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
b0fq5mru572v20q61d4851fz7o8tj67
167395
167394
2026-04-23T22:39:38Z
SUZYFATIMA
13856
167395
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Åsta Holth''' (13 feebariyee 1904 – 16 marse 1999) ko winndiyanke, yimoowo, binndoowo daartol juutɗo, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1944 e deftere makko wiyeteende Gamle bygdevegen. E hitaande 1946, o yaltini deftere jimɗi wiyeteende Porkkalafela. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977.
== Nguurndam ==
Holth jibinaa ko to Svullrya e nder wuro Grue to diiwaan Hedmark to leydi Norwees. O jeyaa ko e iwdi Finlande Forest. Ko heewi e golle makko binndaaɗe ko ko fayti e hoɗɓe e Finnskogen. Holth yaltinii ko ina tolnoo e defte 19. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1929 e pijirlooji I Luråsen. Jaambaraagal makko ari ko e deftere makko Kornet og Freden (1955) rewi heen ko Gullsmeden (1958) e Steinen bløder (1963). Deftere makko Piga yalti ko e hitaande 1979. Holth heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1977 e njeenaari laamɗo (Kongens fortjenstmedalje) e kaŋŋe e nder hitaande 1984. O fawaama njeenaari kaɓirgal, e nder hitaande 1994.
O woni ko e miijaade no feewi reende pinal Finlande e nder leydi Norwees, o sosi fedde Finnskogdagane, waɗeteende hitaande kala to wuro Svullrya. Laawol ciftorgol udditaama e nder ñalɗi 2017 ɗii.
E hitaande 2025, albom Eg vil gi min sang åt alle yalti, ina waɗi jimɗi 13 tuugiiɗi e jimɗi Åsta Holth, e jimɗi Kjetil Skaslien [alaa] e Øivind Roos [alaa]. Yimɓe wallitnooɓe ko Catharina Janner, Eva Vermundsberget, Cesilie Nielsen Skaslien, e Sinikka Langeland, e jimɗi ɗi Kjartan Gullikstad e woɗɓe njimri.<ref name="snl">{{Cite encyclopedia|title=Åsta Holth|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Åsta_Holth|language=Norwegian|accessdate=16 October 2010}}</ref><ref name="nbl">{{Cite encyclopedia|title=Åsta Holth|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Åsta_Holth/utdypning|last=Brenden|first=Randi|editor-last=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|language=Norwegian|accessdate=16 October 2010}}</ref><ref>{{Citation|last=Brenden|first=Randi|title=Åsta Holth|date=2022-02-04|work=Store norske leksikon|url=http://snl.no/%C3%85sta_Holth|access-date=2022-11-18|language=nb|last2=Allkunne|last3=Herzog|first3=Ingvild Christine}}</ref><ref>{{Cite web|last=Mellem|first=Kenneth|date=2017-07-04|title=Hør Åsta Holth lese sine dikt mens du går på stien|url=https://www.glomdalen.no/5-19-334502|access-date=2022-11-18|website=Glåmdalen|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
3h8476qfbtmb8wruyo86inbbximuabv
Aslaug Høydal
0
40891
167396
2026-04-23T22:43:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Aslaug Høydal (22 desaambar 1916 – 20 sulyee 2007) ko jannginoowo duɗal, binndoowo defte, yimoowo, binndoowo sukaaɓe to leydi Norwees. O jibinaa ko to Seljord. Ina jeyaa e defte makko Dyr last gila 1963, Tårer i sand gila 1969, e Brest i såldet gila 1973. Defte makko sukaaɓe ina njeyaa heen Born og bøling gila 1950, Bak berg og blåne gila 1965, e Heile klassa i sving gila 1970 1970, e deftere jimɗi Skjelv i vindovne skogar gila 1986. O heɓi njeenaari Melsom..."
167396
wikitext
text/x-wiki
Aslaug Høydal (22 desaambar 1916 – 20 sulyee 2007) ko jannginoowo duɗal, binndoowo defte, yimoowo, binndoowo sukaaɓe to leydi Norwees.
O jibinaa ko to Seljord. Ina jeyaa e defte makko Dyr last gila 1963, Tårer i sand gila 1969, e Brest i såldet gila 1973. Defte makko sukaaɓe ina njeyaa heen Born og bøling gila 1950, Bak berg og blåne gila 1965, e Heile klassa i sving gila 1970 1970, e deftere jimɗi Skjelv i vindovne skogar gila 1986. O heɓi njeenaari Melsom e hitaande 1964.
Tuugnorgal
rs2t3vqta6wfggwawkls3gnphk7pzkj
167397
167396
2026-04-23T22:44:53Z
SUZYFATIMA
13856
167397
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aslaug Høydal''' (22 desaambar 1916 – 20 sulyee 2007) ko jannginoowo duɗal, binndoowo defte, yimoowo, binndoowo sukaaɓe to leydi Norwees.
O jibinaa ko to Seljord. Ina jeyaa e defte makko Dyr last gila 1963, Tårer i sand gila 1969, e Brest i såldet gila 1973. Defte makko sukaaɓe ina njeyaa heen Born og bøling gila 1950, Bak berg og blåne gila 1965, e Heile klassa i sving gila 1970 1970, e deftere jimɗi Skjelv i vindovne skogar gila 1986. O heɓi njeenaari Melsom e hitaande 1964.
== Tuugnorgal ==
h6vevhojbmucptt2l7y4v3ahnk2x7gt
167398
167397
2026-04-23T22:47:30Z
SUZYFATIMA
13856
167398
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aslaug Høydal''' (22 desaambar 1916 – 20 sulyee 2007) ko jannginoowo duɗal, binndoowo defte, yimoowo, binndoowo sukaaɓe to leydi Norwees.
O jibinaa ko to Seljord. Ina jeyaa e defte makko Dyr last gila 1963, Tårer i sand gila 1969, e Brest i såldet gila 1973. Defte makko sukaaɓe ina njeyaa heen Born og bøling gila 1950, Bak berg og blåne gila 1965, e Heile klassa i sving gila 1970 1970, e deftere jimɗi Skjelv i vindovne skogar gila 1986. O heɓi njeenaari Melsom e hitaande 1964.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Aslaug Høydal|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Aslaug_Høydal|language=Norwegian|accessdate=28 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://bibliotek.baerum.kommune.no/litteratur/litteraturpriser/norske_priser/Melsomprisen/|title=Melsomprisen|language=Norwegian|publisher=Bærum bibliotek|accessdate=28 March 2016|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925083829/http://bibliotek.baerum.kommune.no/litteratur/litteraturpriser/norske_priser/Melsomprisen/|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
bnb905attf08z1bbaxqvbojj9i8v6rt
167399
167398
2026-04-23T22:47:46Z
SUZYFATIMA
13856
167399
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aslaug Høydal''' (22 desaambar 1916 – 20 sulyee 2007) ko jannginoowo duɗal, binndoowo defte, yimoowo, binndoowo sukaaɓe to leydi Norwees.
O jibinaa ko to Seljord. Ina jeyaa e defte makko Dyr last gila 1963, Tårer i sand gila 1969, e Brest i såldet gila 1973. Defte makko sukaaɓe ina njeyaa heen Born og bøling gila 1950, Bak berg og blåne gila 1965, e Heile klassa i sving gila 1970 1970, e deftere jimɗi Skjelv i vindovne skogar gila 1986. O heɓi njeenaari Melsom e hitaande 1964.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Aslaug Høydal|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Aslaug_Høydal|language=Norwegian|accessdate=28 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://bibliotek.baerum.kommune.no/litteratur/litteraturpriser/norske_priser/Melsomprisen/|title=Melsomprisen|language=Norwegian|publisher=Bærum bibliotek|accessdate=28 March 2016|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925083829/http://bibliotek.baerum.kommune.no/litteratur/litteraturpriser/norske_priser/Melsomprisen/|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
lzl3ovszduiswm7jiu2ozg5hmb1rloc
Ida Hegazi Høyer
0
40892
167400
2026-04-23T22:50:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ida Hegazi Høyer (jibinaa ko 1981) ko winndiyanke Norweesnaajo. E nder ndonu Danemark-Ejipt ɗiɗo, o mawni ko to Lofoten e Oslo. O janngii sosiyoloji e nder duɗal. O woni ko e wuro wiyeteengo Oslomarka hannde. O heɓi njeenaari Bjørnson Stipend ummoraade e Fedde yeeyooɓe defte Norwees e hitaande 2014. E hitaande 2015, o heɓi njeenaari UE ngam binndol ngam Unnskyld. Defte Les Verden (2012) Ut (2013) Unskild (2014) Haalaaji e haala (2015) Daartol mum (2016) Du..."
167400
wikitext
text/x-wiki
Ida Hegazi Høyer (jibinaa ko 1981) ko winndiyanke Norweesnaajo. E nder ndonu Danemark-Ejipt ɗiɗo, o mawni ko to Lofoten e Oslo. O janngii sosiyoloji e nder duɗal. O woni ko e wuro wiyeteengo Oslomarka hannde. O heɓi njeenaari Bjørnson Stipend ummoraade e Fedde yeeyooɓe defte Norwees e hitaande 2014. E hitaande 2015, o heɓi njeenaari UE ngam binndol ngam Unnskyld.
Defte
Les Verden (2012)
Ut (2013)
Unskild (2014)
Haalaaji e haala (2015)
Daartol mum (2016)
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde (2017)
Ƴellitaare e øde (2017)
Ene skisen (2018)
Kim Friyele (2019)
Ene: Barnet (2019)
Tuugnorgal
b0twluvj6vvkprtwrq99nseuxzf585f
167401
167400
2026-04-23T22:52:18Z
SUZYFATIMA
13856
167401
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ida Hegazi Høyer''' (jibinaa ko 1981) ko winndiyanke Norweesnaajo. E nder ndonu Danemark-Ejipt ɗiɗo, o mawni ko to Lofoten e Oslo. O janngii sosiyoloji e nder duɗal. O woni ko e wuro wiyeteengo Oslomarka hannde. O heɓi njeenaari Bjørnson Stipend ummoraade e Fedde yeeyooɓe defte Norwees e hitaande 2014. E hitaande 2015, o heɓi njeenaari UE ngam binndol ngam Unnskyld.
== Defte ==
* Les Verden (2012)
* Ut (2013)
* Unskild (2014)
* Haalaaji e haala (2015)
* Daartol mum (2016)
* Duɗal jaaɓi-haaɗtirde (2017)
* Ƴellitaare e øde (2017)
* Ene skisen (2018)
* Kim Friyele (2019)
* Ene: Barnet (2019)
== Tuugnorgal ==
tsnm3wr1r7wducd93qjuf7hcngq0xau
167402
167401
2026-04-23T22:54:30Z
SUZYFATIMA
13856
167402
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ida Hegazi Høyer''' (jibinaa ko 1981) ko winndiyanke Norweesnaajo. E nder ndonu Danemark-Ejipt ɗiɗo, o mawni ko to Lofoten e Oslo. O janngii sosiyoloji e nder duɗal. O woni ko e wuro wiyeteengo Oslomarka hannde. O heɓi njeenaari Bjørnson Stipend ummoraade e Fedde yeeyooɓe defte Norwees e hitaande 2014. E hitaande 2015, o heɓi njeenaari UE ngam binndol ngam Unnskyld.
== Defte ==
* Les Verden (2012)
* Ut (2013)
* Unskild (2014)
* Haalaaji e haala (2015)
* Daartol mum (2016)
* Duɗal jaaɓi-haaɗtirde (2017)
* Ƴellitaare e øde (2017)
* Ene skisen (2018)
* Kim Friyele (2019)
* Ene: Barnet (2019)<ref>{{cite web|url=http://www.euprizeliterature.eu/author/2015/ida-hegazi-hoyer|title=Ida Hegazi Høyer | European Union Prize for Literature|date=|publisher=Euprizeliterature.eu|accessdate=2015-06-19|archive-date=2015-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150618163349/http://www.euprizeliterature.eu/author/2015/ida-hegazi-hoyer|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.goodreads.com/author/show/7222410.Ida_Hegazi_H_yer|title=Ida Hegazi Høyer|website=www.goodreads.com|access-date=2020-03-19}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
n1pa8gemfu9ga8aacrjfmxfk2h9e9p1
Anna Jacobsen
0
40893
167403
2026-04-24T04:53:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anna Jacobsen (Saami fuɗnaange : Jaahkenelkien Aanna ; 30 oktoobar 1924 – 2 abriil 2004) ko kaɓantooɗo ɗemngal e pinal Saami fuɗnaange to Norwees. O fuɗɗii sosiyetee makko bayyinoowo defte, o woniino keɓɗo njeenaari laamɗo. Nguurndam Anna Johanna Jacobsen jibinaa ko to Kappfjell, ñalnde 30 oktoobar 1924. Galle makko Saami en to bannge worgo ina jokkondiri e durngol reenngo, baaba makko ko piilaaɗo e yuɓɓinde renndo Saami en. To galle, ɓesngu nguu ina ha..."
167403
wikitext
text/x-wiki
Anna Jacobsen (Saami fuɗnaange : Jaahkenelkien Aanna ; 30 oktoobar 1924 – 2 abriil 2004) ko kaɓantooɗo ɗemngal e pinal Saami fuɗnaange to Norwees. O fuɗɗii sosiyetee makko bayyinoowo defte, o woniino keɓɗo njeenaari laamɗo.
Nguurndam
Anna Johanna Jacobsen jibinaa ko to Kappfjell, ñalnde 30 oktoobar 1924. Galle makko Saami en to bannge worgo ina jokkondiri e durngol reenngo, baaba makko ko piilaaɗo e yuɓɓinde renndo Saami en. To galle, ɓesngu nguu ina haala ɗemngal Saami fuɗnaange, o janngaani ɗemngal Norwees haa o fuɗɗii e duɗal Saami to Havika sara Namsos e darorɗe kitaale 1930. Nafoore makko e ɗemngal Saami fuɗnaange ummii ko e jaŋde makko. Nde o ƴetti examen artium e cukaagu makko, o joginoo ɗemngal Sami Sud ko ɗemngal ɗiɗaɓal e nokku Nynorsk. Jacobsen yahi haa o janngi ɗemngal Saami worgo, Almaañ e ɗemngal Saami fuɗnaange to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni gadano ƴeewteede e ɗemngal Saami fuɗnaange.
To galle makko to Majavatn, Jacobsen yuɓɓinii fedde ɗemɗe ngam mawninde ɗemngal Saami. Tawtoraaɓe ɓee njaɓaa tan ko haalde ɗemngal Saami. O jannginii kadi Saami e duɗe keewɗe. E kitaale 1970, o woniino e reende duɗal Saami en to Hattfjelldal, kadi ko kanko woni kaalirde golle ngam sosde nokku pinal Saami en e nder wuro hee, anndiraa caggal ɗuum Sijti Jarnge. O woniino kadi e golle ngam fuɗɗoraade dingiral Saami Sud. Jacobsen ko jiiloowo ɗemɗe e nder Goomu Jaŋde Saami tuggi 1987 haa 1991, o golliima no feewi e baylugol saggitorde.
Duuɓi keewɗi, ko kanko ardii South Sami to NRK. Deftere sukaaɓe ndee, Åvla (2013), tuugii ko e nate ɗe o haali e NRK Sápmi.Yeewtere e nate goɗɗe ɗe Jacobsen winndi, ko Archives Nationales Norwees yaltini ɗum en.
Jacobsen fuɗɗii sosiyetee mum bayyinoowo ɗo o yaltini binndanɗe keewɗe. O wondi e Bierna Bientie, o firti Linjiila Sankara Marku e ɗemngal Saami fuɗnaange. Ɗum ko fedde deftere nde Norwees yaltini e hitaande 1993 e tiitoonde, Jupmelen rijhke lea castskes (Laamu Alla ina ɓadii). E nder Salmer 1997, ina waɗi binndanɗe nay, ɗe o firti e ɗemngal Saami fuɗnaange, e nder Norsk salmebok 2013, omo jogii firooji nay e binndol ceertungol.
Jacobsen sankii ko ñalnde 2 abriil 2004.
Njeenaaje e teddungal
Medaal laamɗo e kaalis
Pinal leydi Nordland
Njeenaari pinal wuro Hattfjelldal
Suudu Bibel
Jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nesna
Tuugnorgal
rab6lh56ywroo0mkoe9npht3q77ekpz
167404
167403
2026-04-24T04:54:42Z
SUZYFATIMA
13856
167404
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Jacobsen''' (Saami fuɗnaange : Jaahkenelkien Aanna ; 30 oktoobar 1924 – 2 abriil 2004) ko kaɓantooɗo ɗemngal e pinal Saami fuɗnaange to Norwees. O fuɗɗii sosiyetee makko bayyinoowo defte, o woniino keɓɗo njeenaari laamɗo.
== Nguurndam ==
Anna Johanna Jacobsen jibinaa ko to Kappfjell, ñalnde 30 oktoobar 1924. Galle makko Saami en to bannge worgo ina jokkondiri e durngol reenngo, baaba makko ko piilaaɗo e yuɓɓinde renndo Saami en. To galle, ɓesngu nguu ina haala ɗemngal Saami fuɗnaange, o janngaani ɗemngal Norwees haa o fuɗɗii e duɗal Saami to Havika sara Namsos e darorɗe kitaale 1930. Nafoore makko e ɗemngal Saami fuɗnaange ummii ko e jaŋde makko. Nde o ƴetti examen artium e cukaagu makko, o joginoo ɗemngal Sami Sud ko ɗemngal ɗiɗaɓal e nokku Nynorsk. Jacobsen yahi haa o janngi ɗemngal Saami worgo, Almaañ e ɗemngal Saami fuɗnaange to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni gadano ƴeewteede e ɗemngal Saami fuɗnaange.
To galle makko to Majavatn, Jacobsen yuɓɓinii fedde ɗemɗe ngam mawninde ɗemngal Saami. Tawtoraaɓe ɓee njaɓaa tan ko haalde ɗemngal Saami. O jannginii kadi Saami e duɗe keewɗe. E kitaale 1970, o woniino e reende duɗal Saami en to Hattfjelldal, kadi ko kanko woni kaalirde golle ngam sosde nokku pinal Saami en e nder wuro hee, anndiraa caggal ɗuum Sijti Jarnge. O woniino kadi e golle ngam fuɗɗoraade dingiral Saami Sud. Jacobsen ko jiiloowo ɗemɗe e nder Goomu Jaŋde Saami tuggi 1987 haa 1991, o golliima no feewi e baylugol saggitorde.
Duuɓi keewɗi, ko kanko ardii South Sami to NRK. Deftere sukaaɓe ndee, Åvla (2013), tuugii ko e nate ɗe o haali e NRK Sápmi.Yeewtere e nate goɗɗe ɗe Jacobsen winndi, ko Archives Nationales Norwees yaltini ɗum en.
Jacobsen fuɗɗii sosiyetee mum bayyinoowo ɗo o yaltini binndanɗe keewɗe. O wondi e Bierna Bientie, o firti Linjiila Sankara Marku e ɗemngal Saami fuɗnaange. Ɗum ko fedde deftere nde Norwees yaltini e hitaande 1993 e tiitoonde, Jupmelen rijhke lea castskes (Laamu Alla ina ɓadii). E nder Salmer 1997, ina waɗi binndanɗe nay, ɗe o firti e ɗemngal Saami fuɗnaange, e nder Norsk salmebok 2013, omo jogii firooji nay e binndol ceertungol.
Jacobsen sankii ko ñalnde 2 abriil 2004.
== Njeenaaje e teddungal ==
Medaal laamɗo e kaalis
Pinal leydi Nordland
Njeenaari pinal wuro Hattfjelldal
Suudu Bibel
Jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nesna
== Tuugnorgal ==
ces83cyfusf3xsd1divqrm665j3tbha
167405
167404
2026-04-24T04:58:48Z
SUZYFATIMA
13856
167405
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Jacobsen''' (Saami fuɗnaange : Jaahkenelkien Aanna ; 30 oktoobar 1924 – 2 abriil 2004) ko kaɓantooɗo ɗemngal e pinal Saami fuɗnaange to Norwees. O fuɗɗii sosiyetee makko bayyinoowo defte, o woniino keɓɗo njeenaari laamɗo.
== Nguurndam ==
Anna Johanna Jacobsen jibinaa ko to Kappfjell, ñalnde 30 oktoobar 1924. Galle makko Saami en to bannge worgo ina jokkondiri e durngol reenngo, baaba makko ko piilaaɗo e yuɓɓinde renndo Saami en. To galle, ɓesngu nguu ina haala ɗemngal Saami fuɗnaange, o janngaani ɗemngal Norwees haa o fuɗɗii e duɗal Saami to Havika sara Namsos e darorɗe kitaale 1930. Nafoore makko e ɗemngal Saami fuɗnaange ummii ko e jaŋde makko. Nde o ƴetti examen artium e cukaagu makko, o joginoo ɗemngal Sami Sud ko ɗemngal ɗiɗaɓal e nokku Nynorsk. Jacobsen yahi haa o janngi ɗemngal Saami worgo, Almaañ e ɗemngal Saami fuɗnaange to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni gadano ƴeewteede e ɗemngal Saami fuɗnaange.
To galle makko to Majavatn, Jacobsen yuɓɓinii fedde ɗemɗe ngam mawninde ɗemngal Saami. Tawtoraaɓe ɓee njaɓaa tan ko haalde ɗemngal Saami. O jannginii kadi Saami e duɗe keewɗe. E kitaale 1970, o woniino e reende duɗal Saami en to Hattfjelldal, kadi ko kanko woni kaalirde golle ngam sosde nokku pinal Saami en e nder wuro hee, anndiraa caggal ɗuum Sijti Jarnge. O woniino kadi e golle ngam fuɗɗoraade dingiral Saami Sud. Jacobsen ko jiiloowo ɗemɗe e nder Goomu Jaŋde Saami tuggi 1987 haa 1991, o golliima no feewi e baylugol saggitorde.
Duuɓi keewɗi, ko kanko ardii South Sami to NRK. Deftere sukaaɓe ndee, Åvla (2013), tuugii ko e nate ɗe o haali e NRK Sápmi.Yeewtere e nate goɗɗe ɗe Jacobsen winndi, ko Archives Nationales Norwees yaltini ɗum en.
Jacobsen fuɗɗii sosiyetee mum bayyinoowo ɗo o yaltini binndanɗe keewɗe. O wondi e Bierna Bientie, o firti Linjiila Sankara Marku e ɗemngal Saami fuɗnaange. Ɗum ko fedde deftere nde Norwees yaltini e hitaande 1993 e tiitoonde, Jupmelen rijhke lea castskes (Laamu Alla ina ɓadii). E nder Salmer 1997, ina waɗi binndanɗe nay, ɗe o firti e ɗemngal Saami fuɗnaange, e nder Norsk salmebok 2013, omo jogii firooji nay e binndol ceertungol.
Jacobsen sankii ko ñalnde 2 abriil 2004.
== Njeenaaje e teddungal ==
Medaal laamɗo e kaalis
Pinal leydi Nordland
Njeenaari pinal wuro Hattfjelldal
Suudu Bibel
Jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nesna<ref name="1Foregangskvinna">Åke Jünge. "Foregangskvinna". Klassekampen, 22.4.2004. Også i Adresseavisen, 15.4.2004 (in Norwegian)</ref><ref name="2solensdotre">{{cite web|title=Solens Døtre|url=http://www.solensdotre.com/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110203073148/http://www.solensdotre.com/|url-status=dead|archive-date=3 February 2011|accessdate=6 September 2019|language=Norwegian|date=3 February 2011}}</ref><ref name="3Til">Åke Jünge. «Til minne om Anna Jacobsen - Jaahkenelkien Aanna : (30.10.1924-2.4-2004)». Årbok for Namdalen 2006</ref><ref name="4Den">Åke Jünge. "Den sørsamiske stemmen : portrett av Anna Jacobsen". [https://www.unit.no/vitenarkiv-i-bragekonsortiet I Samar i sør : artiklar om sørsamiske forhold]. Utgitt av Høgskolen i Nord-Trøndelag, 2000. Først trykt i Namdal arbeiderblad, 15.4.1992 (in Norwegian)</ref><ref name="5Samiske">Samiske stedsnavn. Grane og Hattfjelldal. Anna Jacobsen intervjuet av Trond Raaum; NRK, 1988 (in Norwegian)</ref><ref name="6saemiensijte">{{cite web|title=Åvla|url=https://saemiensijte.no/produkter/vla/|website=Saemien Sijte|accessdate=6 September 2019|language=nb-NO}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
c5mgq869t8l0pjj433zlk54hhd6mrqi
167406
167405
2026-04-24T04:59:03Z
SUZYFATIMA
13856
167406
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Jacobsen''' (Saami fuɗnaange : Jaahkenelkien Aanna ; 30 oktoobar 1924 – 2 abriil 2004) ko kaɓantooɗo ɗemngal e pinal Saami fuɗnaange to Norwees. O fuɗɗii sosiyetee makko bayyinoowo defte, o woniino keɓɗo njeenaari laamɗo.
== Nguurndam ==
Anna Johanna Jacobsen jibinaa ko to Kappfjell, ñalnde 30 oktoobar 1924. Galle makko Saami en to bannge worgo ina jokkondiri e durngol reenngo, baaba makko ko piilaaɗo e yuɓɓinde renndo Saami en. To galle, ɓesngu nguu ina haala ɗemngal Saami fuɗnaange, o janngaani ɗemngal Norwees haa o fuɗɗii e duɗal Saami to Havika sara Namsos e darorɗe kitaale 1930. Nafoore makko e ɗemngal Saami fuɗnaange ummii ko e jaŋde makko. Nde o ƴetti examen artium e cukaagu makko, o joginoo ɗemngal Sami Sud ko ɗemngal ɗiɗaɓal e nokku Nynorsk. Jacobsen yahi haa o janngi ɗemngal Saami worgo, Almaañ e ɗemngal Saami fuɗnaange to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni gadano ƴeewteede e ɗemngal Saami fuɗnaange.
To galle makko to Majavatn, Jacobsen yuɓɓinii fedde ɗemɗe ngam mawninde ɗemngal Saami. Tawtoraaɓe ɓee njaɓaa tan ko haalde ɗemngal Saami. O jannginii kadi Saami e duɗe keewɗe. E kitaale 1970, o woniino e reende duɗal Saami en to Hattfjelldal, kadi ko kanko woni kaalirde golle ngam sosde nokku pinal Saami en e nder wuro hee, anndiraa caggal ɗuum Sijti Jarnge. O woniino kadi e golle ngam fuɗɗoraade dingiral Saami Sud. Jacobsen ko jiiloowo ɗemɗe e nder Goomu Jaŋde Saami tuggi 1987 haa 1991, o golliima no feewi e baylugol saggitorde.
Duuɓi keewɗi, ko kanko ardii South Sami to NRK. Deftere sukaaɓe ndee, Åvla (2013), tuugii ko e nate ɗe o haali e NRK Sápmi.Yeewtere e nate goɗɗe ɗe Jacobsen winndi, ko Archives Nationales Norwees yaltini ɗum en.
Jacobsen fuɗɗii sosiyetee mum bayyinoowo ɗo o yaltini binndanɗe keewɗe. O wondi e Bierna Bientie, o firti Linjiila Sankara Marku e ɗemngal Saami fuɗnaange. Ɗum ko fedde deftere nde Norwees yaltini e hitaande 1993 e tiitoonde, Jupmelen rijhke lea castskes (Laamu Alla ina ɓadii). E nder Salmer 1997, ina waɗi binndanɗe nay, ɗe o firti e ɗemngal Saami fuɗnaange, e nder Norsk salmebok 2013, omo jogii firooji nay e binndol ceertungol.
Jacobsen sankii ko ñalnde 2 abriil 2004.
== Njeenaaje e teddungal ==
Medaal laamɗo e kaalis
Pinal leydi Nordland
Njeenaari pinal wuro Hattfjelldal
Suudu Bibel
Jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nesna<ref name="1Foregangskvinna">Åke Jünge. "Foregangskvinna". Klassekampen, 22.4.2004. Også i Adresseavisen, 15.4.2004 (in Norwegian)</ref><ref name="2solensdotre">{{cite web|title=Solens Døtre|url=http://www.solensdotre.com/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110203073148/http://www.solensdotre.com/|url-status=dead|archive-date=3 February 2011|accessdate=6 September 2019|language=Norwegian|date=3 February 2011}}</ref><ref name="3Til">Åke Jünge. «Til minne om Anna Jacobsen - Jaahkenelkien Aanna : (30.10.1924-2.4-2004)». Årbok for Namdalen 2006</ref><ref name="4Den">Åke Jünge. "Den sørsamiske stemmen : portrett av Anna Jacobsen". [https://www.unit.no/vitenarkiv-i-bragekonsortiet I Samar i sør : artiklar om sørsamiske forhold]. Utgitt av Høgskolen i Nord-Trøndelag, 2000. Først trykt i Namdal arbeiderblad, 15.4.1992 (in Norwegian)</ref><ref name="5Samiske">Samiske stedsnavn. Grane og Hattfjelldal. Anna Jacobsen intervjuet av Trond Raaum; NRK, 1988 (in Norwegian)</ref><ref name="6saemiensijte">{{cite web|title=Åvla|url=https://saemiensijte.no/produkter/vla/|website=Saemien Sijte|accessdate=6 September 2019|language=nb-NO}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
m3z165leokpicif8ayj9i79st0b2qat
Caroline Schytte Jensen
0
40894
167407
2026-04-24T05:00:12Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Karolin Mathilde Schytte Jensen (1 marse 1848 – 24 suwee 1935) ko binndoowo e jimoowo Norweesnaajo. Nguurndam Karolin Mathilde Schytte jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fredrikshald (hannde ko Halden), e nder diiwaan Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Hans Holst Schytte (1815-1893) e Anne Marie Faye (1828-1872). Caroline Schytte jibinaa ko e galle njulaagu alɗuɗo, e nder galle mo nafooje pinal maantini. O resii Svend Holst Jensen (1846-1908), gardiiɗo diin..."
167407
wikitext
text/x-wiki
Karolin Mathilde Schytte Jensen (1 marse 1848 – 24 suwee 1935) ko binndoowo e jimoowo Norweesnaajo.
Nguurndam
Karolin Mathilde Schytte jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fredrikshald (hannde ko Halden), e nder diiwaan Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Hans Holst Schytte (1815-1893) e Anne Marie Faye (1828-1872). Caroline Schytte jibinaa ko e galle njulaagu alɗuɗo, e nder galle mo nafooje pinal maantini.
O resii Svend Holst Jensen (1846-1908), gardiiɗo diine e nder Egliis Norwees. Dewgal kesal ngal koɗi ko adii fof ko to Leith to Ecoppi, caggal ɗuum to Londres, nokkuuji ɗiɗi ɗii fof ina njokkondiri e Egliis Norwees to caggal leydi. Caggal duuɓi jeenay caggal leydi, ɓesngu nguu arti to Norwees, ɗo jom suudu makko wonnoo vicar Høvåg, caggal ɗuum to Grimstad.
Schytte Caroline Jensen ina anndiranoo haa teeŋti e jime sukaaɓe mum. O winndii fotde 200 jimol sukaaɓe. Ina jeyaa e jimɗi makko ɓurɗi lollude ɗiin jimɗi Ride ride ranke e Venter på far. O woniino kadi binndoowo timmuɗo. Darnde makko e toɓɓe ceertuɗe ngam jaayndeeji e jaayɗe ina joginoo janngooɓe heewɓe, haa teeŋti noon e rewɓe.
Ko kanko woni yumma sukaaɓe nayo ina heen winndiyanke Norweesnaajo, Gabriel Scott. O sankii ko to Oslo, omo yahra e duuɓi 87.
Golle cuɓaaɗe
Katharina winndi ko faati e Erik XIV, e binndol Z. Topelius (1898)
Binndi B. Bjørnson (1895)
Duuɓi ɗiɗi, e binndol Z. Topelius (1895)
12 nye Børnesange (1898)
12 nye Børnesange e binndi S. Holst Jensen (1901)
12 nye Børnesange (1902)
Ɓooygol, e binndi G. Scott (1904)
Jesu Hender e am, e binndi C. G. Gordon (1913)
Getsemane, e binndi O. T. Moe (1915)
Juleklapp, deerɗiiko haa suudu Norges (1929)
Tuugnorgal
fedzucvjakxe948onrccsisdnuvif7p
167408
167407
2026-04-24T05:01:54Z
SUZYFATIMA
13856
167408
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karolin Mathilde Schytte Jensen''' (1 marse 1848 – 24 suwee 1935) ko binndoowo e jimoowo Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
Karolin Mathilde Schytte jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fredrikshald (hannde ko Halden), e nder diiwaan Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Hans Holst Schytte (1815-1893) e Anne Marie Faye (1828-1872). Caroline Schytte jibinaa ko e galle njulaagu alɗuɗo, e nder galle mo nafooje pinal maantini.
O resii Svend Holst Jensen (1846-1908), gardiiɗo diine e nder Egliis Norwees. Dewgal kesal ngal koɗi ko adii fof ko to Leith to Ecoppi, caggal ɗuum to Londres, nokkuuji ɗiɗi ɗii fof ina njokkondiri e Egliis Norwees to caggal leydi. Caggal duuɓi jeenay caggal leydi, ɓesngu nguu arti to Norwees, ɗo jom suudu makko wonnoo vicar Høvåg, caggal ɗuum to Grimstad.
Schytte Caroline Jensen ina anndiranoo haa teeŋti e jime sukaaɓe mum. O winndii fotde 200 jimol sukaaɓe. Ina jeyaa e jimɗi makko ɓurɗi lollude ɗiin jimɗi Ride ride ranke e Venter på far. O woniino kadi binndoowo timmuɗo. Darnde makko e toɓɓe ceertuɗe ngam jaayndeeji e jaayɗe ina joginoo janngooɓe heewɓe, haa teeŋti noon e rewɓe.
Ko kanko woni yumma sukaaɓe nayo ina heen winndiyanke Norweesnaajo, Gabriel Scott. O sankii ko to Oslo, omo yahra e duuɓi 87.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Katharina winndi ko faati e Erik XIV, e binndol Z. Topelius (1898)
* Binndi B. Bjørnson (1895)
* Duuɓi ɗiɗi, e binndol Z. Topelius (1895)
* 12 nye Børnesange (1898)
* 12 nye Børnesange e binndi S. Holst Jensen (1901)
* 12 nye Børnesange (1902)
* Ɓooygol, e binndi G. Scott (1904)
* Jesu Hender e am, e binndi C. G. Gordon (1913)
* Getsemane, e binndi O. T. Moe (1915)
* Juleklapp, deerɗiiko haa suudu Norges (1929)
== Tuugnorgal ==
hernm1pk36kluq3f5cwnjkzj36oqw4a
167409
167408
2026-04-24T05:04:05Z
SUZYFATIMA
13856
167409
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karolin Mathilde Schytte Jensen''' (1 marse 1848 – 24 suwee 1935) ko binndoowo e jimoowo Norweesnaajo.
== Nguurndam ==
Karolin Mathilde Schytte jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fredrikshald (hannde ko Halden), e nder diiwaan Østfold, to leydi Norwees. Jibnaaɓe makko ko Hans Holst Schytte (1815-1893) e Anne Marie Faye (1828-1872). Caroline Schytte jibinaa ko e galle njulaagu alɗuɗo, e nder galle mo nafooje pinal maantini.
O resii Svend Holst Jensen (1846-1908), gardiiɗo diine e nder Egliis Norwees. Dewgal kesal ngal koɗi ko adii fof ko to Leith to Ecoppi, caggal ɗuum to Londres, nokkuuji ɗiɗi ɗii fof ina njokkondiri e Egliis Norwees to caggal leydi. Caggal duuɓi jeenay caggal leydi, ɓesngu nguu arti to Norwees, ɗo jom suudu makko wonnoo vicar Høvåg, caggal ɗuum to Grimstad.
Schytte Caroline Jensen ina anndiranoo haa teeŋti e jime sukaaɓe mum. O winndii fotde 200 jimol sukaaɓe. Ina jeyaa e jimɗi makko ɓurɗi lollude ɗiin jimɗi Ride ride ranke e Venter på far. O woniino kadi binndoowo timmuɗo. Darnde makko e toɓɓe ceertuɗe ngam jaayndeeji e jaayɗe ina joginoo janngooɓe heewɓe, haa teeŋti noon e rewɓe.
Ko kanko woni yumma sukaaɓe nayo ina heen winndiyanke Norweesnaajo, Gabriel Scott. O sankii ko to Oslo, omo yahra e duuɓi 87.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Katharina winndi ko faati e Erik XIV, e binndol Z. Topelius (1898)
* Binndi B. Bjørnson (1895)
* Duuɓi ɗiɗi, e binndol Z. Topelius (1895)
* 12 nye Børnesange (1898)
* 12 nye Børnesange e binndi S. Holst Jensen (1901)
* 12 nye Børnesange (1902)
* Ɓooygol, e binndi G. Scott (1904)
* Jesu Hender e am, e binndi C. G. Gordon (1913)
* Getsemane, e binndi O. T. Moe (1915)
* Juleklapp, deerɗiiko haa suudu Norges (1929)<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Caroline Schytte Jensen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Caroline_Schytte_Jensen|editor=Henriksen, Petter|language=Norwegian|accessdate=31 October 2009}}</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Caroline Schytte Jensen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Cecilie|last=Dahm|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Caroline_Schytte_Jensen/utdypning|language=Norwegian|accessdate=31 October 2009}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lbuvr7zn77wid7dg4l9xvctddsfxz53
Margaret Johansen
0
40895
167410
2026-04-24T05:05:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Margaret Johansen (4 saawiyee 1923 – 1 marse 2013) ko winndiyanke Norweesnaajo. O jibinaa ko to Skien, ɓiy Olav Foss (1895-1941) e Astrid Marie Olsen (1886-1991). O resii laabi ɗiɗi, cakkitiiɗo oo ko Olaf Andreas Johansen (1912-1985). O hoɗi ko Oslo gila 1941. Defte makko e defte makko ina njeyaa heen: Om kvinner (1971), Men mannen ler (1973), 1974, 1976, 1976, 1978, 1978, 1978, 1981, 1981, 1981 kirig (1991). Du kan da ikke bare gå waɗiraa ko to dingiral Trøn..."
167410
wikitext
text/x-wiki
Margaret Johansen (4 saawiyee 1923 – 1 marse 2013) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Skien, ɓiy Olav Foss (1895-1941) e Astrid Marie Olsen (1886-1991). O resii laabi ɗiɗi, cakkitiiɗo oo ko Olaf Andreas Johansen (1912-1985). O hoɗi ko Oslo gila 1941.
Defte makko e defte makko ina njeyaa heen: Om kvinner (1971), Men mannen ler (1973), 1974, 1976, 1976, 1978, 1978, 1978, 1981, 1981, 1981 kirig (1991). Du kan da ikke bare gå waɗiraa ko to dingiral Trøndelag, o waɗiraa ko to Fjernsynsteatret.
Tuugnorgal
h39p2gs8rddh3etmrqo1dzj97d85ilm
167411
167410
2026-04-24T05:06:39Z
SUZYFATIMA
13856
167411
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Margaret Johansen''' (4 saawiyee 1923 – 1 marse 2013) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Skien, ɓiy Olav Foss (1895-1941) e Astrid Marie Olsen (1886-1991). O resii laabi ɗiɗi, cakkitiiɗo oo ko Olaf Andreas Johansen (1912-1985). O hoɗi ko Oslo gila 1941.
Defte makko e defte makko ina njeyaa heen: Om kvinner (1971), Men mannen ler (1973), 1974, 1981,kirig (1991). Du kan da ikke bare gå waɗiraa ko to dingiral Trøndelag, o waɗiraa ko to Fjernsynsteatret.
== Tuugnorgal ==
hlko6r9d4wyys1thmhh8ghias3hmut6
167412
167411
2026-04-24T05:09:03Z
SUZYFATIMA
13856
167412
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Margaret Johansen''' (4 saawiyee 1923 – 1 marse 2013) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Skien, ɓiy Olav Foss (1895-1941) e Astrid Marie Olsen (1886-1991). O resii laabi ɗiɗi, cakkitiiɗo oo ko Olaf Andreas Johansen (1912-1985). O hoɗi ko Oslo gila 1941.
Defte makko e defte makko ina njeyaa heen: Om kvinner (1971), Men mannen ler (1973), 1974, 1981,kirig (1991). Du kan da ikke bare gå waɗiraa ko to dingiral Trøndelag, o waɗiraa ko to Fjernsynsteatret.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|year=|title=Margaret Johansen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Lisbeth|last=Nilsen|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Margaret_Johansen/utdypning|language=Norwegian|accessdate=23 May 2013}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Margaret Johansen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=|location=|url=http://www.snl.no/Margaret_Johansen|language=Norwegian|accessdate=13 February 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ce6d39w84v8o1ozu2qskp9azpe9j3p6
Lizzie Juvkam
0
40896
167413
2026-04-24T05:10:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lizzie Juvkam (10 oktoobar 1883 – 4 suwee 1969) ko winndiyanke Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1942, e deftere makko wiyeteende Virgins vei. Ina jeyaa e defte makko Antonia og yogien e hitaande 1948 e Eneboere e hitaande 1952. O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1953, kanko e Magnhild Haalke. Tuugnorgal"
167413
wikitext
text/x-wiki
Lizzie Juvkam (10 oktoobar 1883 – 4 suwee 1969) ko winndiyanke Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1942, e deftere makko wiyeteende Virgins vei. Ina jeyaa e defte makko Antonia og yogien e hitaande 1948 e Eneboere e hitaande 1952.
O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1953, kanko e Magnhild Haalke.
Tuugnorgal
oalw9978hf098yg8xfdc54n04iozd0v
167414
167413
2026-04-24T05:11:12Z
SUZYFATIMA
13856
167414
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lizzie Juvkam''' (10 oktoobar 1883 – 4 suwee 1969) ko winndiyanke Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1942, e deftere makko wiyeteende Virgins vei. Ina jeyaa e defte makko Antonia og yogien e hitaande 1948 e Eneboere e hitaande 1952.
O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1953, kanko e Magnhild Haalke.
== Tuugnorgal ==
j7f9esydnmqnfbkkdn7lwstsf93rors
167415
167414
2026-04-24T05:13:39Z
SUZYFATIMA
13856
167415
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lizzie Juvkam''' (10 oktoobar 1883 – 4 suwee 1969) ko winndiyanke Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1942, e deftere makko wiyeteende Virgins vei. Ina jeyaa e defte makko Antonia og yogien e hitaande 1948 e Eneboere e hitaande 1952.
O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1953, kanko e Magnhild Haalke.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Lizzie Juvkam|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Lizzie_Juvkam|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kzuw2jh27k91qafv2l8zhysx6btffce
167416
167415
2026-04-24T05:14:00Z
SUZYFATIMA
13856
167416
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lizzie Juvkam''' (10 oktoobar 1883 – 4 suwee 1969) ko winndiyanke Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1942, e deftere makko wiyeteende Virgins vei. Ina jeyaa e defte makko Antonia og yogien e hitaande 1948 e Eneboere e hitaande 1952.
O rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1953, kanko e Magnhild Haalke.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Lizzie Juvkam|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Lizzie_Juvkam|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
mh8xgpeys3ut7qsihqh07jq1sz0r5by
Gustava Kielland
0
40897
167417
2026-04-24T05:16:05Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Susanne Sophie Catharina Gustava Kielland (jibinaa ko Blom, 6 marse 1800 – 28 feebariyee 1889) ko binndoowo Norweesnaajo, kadi ko piilaaɗo misiyoŋaaji. Nguurndam O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kongsberg, ko ɓiy debbo gardiiɗo doosɗe leydi ndii hono Gustavus Blom e debbo mum Karen Petronelle Stoltenberg. E wiyde jaaynde wiyeteende Norsk biografisk leksikon, innde makko ko Susan Sofi Catarina Gustava wonaa Susan Sofi Karolin Gustava, no heewɓe cikkirta nii. E lew..."
167417
wikitext
text/x-wiki
Susanne Sophie Catharina Gustava Kielland (jibinaa ko Blom, 6 marse 1800 – 28 feebariyee 1889) ko binndoowo Norweesnaajo, kadi ko piilaaɗo misiyoŋaaji.
Nguurndam
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kongsberg, ko ɓiy debbo gardiiɗo doosɗe leydi ndii hono Gustavus Blom e debbo mum Karen Petronelle Stoltenberg. E wiyde jaaynde wiyeteende Norsk biografisk leksikon, innde makko ko Susan Sofi Catarina Gustava wonaa Susan Sofi Karolin Gustava, no heewɓe cikkirta nii. E lewru mee 1824 to Drammen o resi jaagorgal biyeteengal Gabriel Kirsebom Kiellan (1796-1854). Jom suudu makko kadi ko ɓiy-yumma gadano meeɗnooɗo ittude Gabriel Schanche Kielland e ɓiy-yumma ɗiɗaɓo Jacob Kielland.
Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o waɗi ko e parwisaaji Finnøy e Lyngdal, ɗo jom suudu makko woni vikaar. O heɓiino semmbe e Eklesiya Moravi, kono o naataani e golle misiyoŋaaji haa hitaande 1840. Caggal nde o waɗi yeewtere misiyoŋaaji to Stavanger, o nimsitii jikku makko "luuɗiiɗo" e misiyoŋaaji. Ndeen, o arti e Lyngdal, o sosi fedde rewɓe kerecee en-renndo, tawi ko kanko e rewɓe remooɓe tato e ɓiɗɗo debbo remoowo gooto. E ñalngu sosngo 13 noowammbar 1840, ko ɗum woni fedde rewɓe adannde e nder leydi ndii. Fedde makko ɓooyaani ko yaaji, haa Austad e Kvås.
Hannde o ɓuri anndeede ko e yaltinnde binndol makko. Jimi keewɗi ɗi o winndi ɗii ina nganndaa haa jooni, haa teeŋti noon e jimɗi Noel "O, Jul med din Glæde", e jimɗi sukaaɓe "Liden Ekorn". E nder nguurndam makko, o diisnondirii deftere makko wiyeteende Erindringer fra mitt liv (Siftorde nguurndam am), nde o winndi e binndol juuɗe ngam ɓesngu makko e hitaande 1882. E hitaande 1899, deftere nde o wayli, nde yaltinaa ngam yimɓe ɓurɓe heewde. Deftere nde ina jeyaa e binndanɗe nguurndam neɗɗo gadane ɗe debbo gooto to leydi Norwees winndi.
O mari ɓiɓɓe worɓe nayo e ɓiɓɓe rewɓe nayo. O rafi wumre hakkunde duuɓi 73 e 78, kono o dañii gite caggal nde o seerti. O sankii ko e lewru feebariyee 1889 to Skien, e oon sahaa omo hoɗi e gooto e ɓiɓɓe makko rewɓe e jom suudu makko biyeteeɗo Andreas Hauge. Ko kanko kadi woni neene baaba injenieer biyeteeɗo Nils Vogt Kielland e winndiyanke biyeteeɗo Eugenia Marie Kielland.
Tuugnorgal
m9285takws2fo3avs8gswlf7c7q1axh
167418
167417
2026-04-24T05:16:55Z
SUZYFATIMA
13856
167418
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Susanne Sophie Catharina Gustava Kielland''' (jibinaa ko Blom, 6 marse 1800 – 28 feebariyee 1889) ko binndoowo Norweesnaajo, kadi ko piilaaɗo misiyoŋaaji.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kongsberg, ko ɓiy debbo gardiiɗo doosɗe leydi ndii hono Gustavus Blom e debbo mum Karen Petronelle Stoltenberg. E wiyde jaaynde wiyeteende Norsk biografisk leksikon, innde makko ko Susan Sofi Catarina Gustava wonaa Susan Sofi Karolin Gustava, no heewɓe cikkirta nii. E lewru mee 1824 to Drammen o resi jaagorgal biyeteengal Gabriel Kirsebom Kiellan (1796-1854). Jom suudu makko kadi ko ɓiy-yumma gadano meeɗnooɗo ittude Gabriel Schanche Kielland e ɓiy-yumma ɗiɗaɓo Jacob Kielland.
Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o waɗi ko e parwisaaji Finnøy e Lyngdal, ɗo jom suudu makko woni vikaar. O heɓiino semmbe e Eklesiya Moravi, kono o naataani e golle misiyoŋaaji haa hitaande 1840. Caggal nde o waɗi yeewtere misiyoŋaaji to Stavanger, o nimsitii jikku makko "luuɗiiɗo" e misiyoŋaaji. Ndeen, o arti e Lyngdal, o sosi fedde rewɓe kerecee en-renndo, tawi ko kanko e rewɓe remooɓe tato e ɓiɗɗo debbo remoowo gooto. E ñalngu sosngo 13 noowammbar 1840, ko ɗum woni fedde rewɓe adannde e nder leydi ndii. Fedde makko ɓooyaani ko yaaji, haa Austad e Kvås.
Hannde o ɓuri anndeede ko e yaltinnde binndol makko. Jimi keewɗi ɗi o winndi ɗii ina nganndaa haa jooni, haa teeŋti noon e jimɗi Noel "O, Jul med din Glæde", e jimɗi sukaaɓe "Liden Ekorn". E nder nguurndam makko, o diisnondirii deftere makko wiyeteende Erindringer fra mitt liv (Siftorde nguurndam am), nde o winndi e binndol juuɗe ngam ɓesngu makko e hitaande 1882. E hitaande 1899, deftere nde o wayli, nde yaltinaa ngam yimɓe ɓurɓe heewde. Deftere nde ina jeyaa e binndanɗe nguurndam neɗɗo gadane ɗe debbo gooto to leydi Norwees winndi.
O mari ɓiɓɓe worɓe nayo e ɓiɓɓe rewɓe nayo. O rafi wumre hakkunde duuɓi 73 e 78, kono o dañii gite caggal nde o seerti. O sankii ko e lewru feebariyee 1889 to Skien, e oon sahaa omo hoɗi e gooto e ɓiɓɓe makko rewɓe e jom suudu makko biyeteeɗo Andreas Hauge. Ko kanko kadi woni neene baaba injenieer biyeteeɗo Nils Vogt Kielland e winndiyanke biyeteeɗo Eugenia Marie Kielland.
== Tuugnorgal ==
ijk8a0ay1ez65wj6ki9tq3gqs8rw89r
167419
167418
2026-04-24T05:19:26Z
SUZYFATIMA
13856
167419
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Susanne Sophie Catharina Gustava Kielland''' (jibinaa ko Blom, 6 marse 1800 – 28 feebariyee 1889) ko binndoowo Norweesnaajo, kadi ko piilaaɗo misiyoŋaaji.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kongsberg, ko ɓiy debbo gardiiɗo doosɗe leydi ndii hono Gustavus Blom e debbo mum Karen Petronelle Stoltenberg. E wiyde jaaynde wiyeteende Norsk biografisk leksikon, innde makko ko Susan Sofi Catarina Gustava wonaa Susan Sofi Karolin Gustava, no heewɓe cikkirta nii. E lewru mee 1824 to Drammen o resi jaagorgal biyeteengal Gabriel Kirsebom Kiellan (1796-1854). Jom suudu makko kadi ko ɓiy-yumma gadano meeɗnooɗo ittude Gabriel Schanche Kielland e ɓiy-yumma ɗiɗaɓo Jacob Kielland.
Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o waɗi ko e parwisaaji Finnøy e Lyngdal, ɗo jom suudu makko woni vikaar. O heɓiino semmbe e Eklesiya Moravi, kono o naataani e golle misiyoŋaaji haa hitaande 1840. Caggal nde o waɗi yeewtere misiyoŋaaji to Stavanger, o nimsitii jikku makko "luuɗiiɗo" e misiyoŋaaji. Ndeen, o arti e Lyngdal, o sosi fedde rewɓe kerecee en-renndo, tawi ko kanko e rewɓe remooɓe tato e ɓiɗɗo debbo remoowo gooto. E ñalngu sosngo 13 noowammbar 1840, ko ɗum woni fedde rewɓe adannde e nder leydi ndii. Fedde makko ɓooyaani ko yaaji, haa Austad e Kvås.
Hannde o ɓuri anndeede ko e yaltinnde binndol makko. Jimi keewɗi ɗi o winndi ɗii ina nganndaa haa jooni, haa teeŋti noon e jimɗi Noel "O, Jul med din Glæde", e jimɗi sukaaɓe "Liden Ekorn". E nder nguurndam makko, o diisnondirii deftere makko wiyeteende Erindringer fra mitt liv (Siftorde nguurndam am), nde o winndi e binndol juuɗe ngam ɓesngu makko e hitaande 1882. E hitaande 1899, deftere nde o wayli, nde yaltinaa ngam yimɓe ɓurɓe heewde. Deftere nde ina jeyaa e binndanɗe nguurndam neɗɗo gadane ɗe debbo gooto to leydi Norwees winndi.
O mari ɓiɓɓe worɓe nayo e ɓiɓɓe rewɓe nayo. O rafi wumre hakkunde duuɓi 73 e 78, kono o dañii gite caggal nde o seerti. O sankii ko e lewru feebariyee 1889 to Skien, e oon sahaa omo hoɗi e gooto e ɓiɓɓe makko rewɓe e jom suudu makko biyeteeɗo Andreas Hauge. Ko kanko kadi woni neene baaba injenieer biyeteeɗo Nils Vogt Kielland e winndiyanke biyeteeɗo Eugenia Marie Kielland.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|year=1936|title=Kielland, Gustava|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Aschehoug|location=Oslo|last=Olsen|first=A.|editor=Brøgger, A. W.|editor-link=Anton Wilhelm Brøgger (archeologist)|edition=1st|volume=7|pages=296–297|language=Norwegian|editor2=[[Einar Jansen|Jansen, Einar]]}}</ref><ref name="nbl2">{{cite encyclopedia|year=1936|title=Kielland family tree|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Aschehoug|location=Oslo|editor=[[Anton Wilhelm Brøgger (archeologist)|Brøgger, A. W.]]|edition=1st|volume=7|page=276|language=Norwegian|editor2=[[Einar Jansen|Jansen, Einar]]}}</ref><ref>{{cite web|title=History|url=http://www.lyngdal.kommune.no/getfile.aspx/document/epcx_id/570/epdd_id/292|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120420055554/http://www.lyngdal.kommune.no/getfile.aspx/document/epcx_id/570/epdd_id/292|archive-date=2012-04-20|accessdate=2008-01-09|publisher=Lyngdal Municipality}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
2niu1fdzp96j83jdhzu3ywnr940hz01
Christiane Koren
0
40898
167420
2026-04-24T05:20:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kirisiyaan Koren (27 sulyee 1764 – 28 lewru Yarkomaa 1815) ko winndiyanke Danemark-Norwees. O winndii jimɗi e pijirlooji, kono hannde o ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko, ɗe o winndi ko binndanɗe daartol teeŋtuɗe e leydi Norwees hannde. Nguurndam Kastrup to Amager to leydi Danemark jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kastrup. Ko kanko woni ɓii Jess Didrichsen, joom nokku biyeteeɗo Kastrup Værk to duunde Amager to leydi Danemark. To Kopenhag, o renndini ko e nder..."
167420
wikitext
text/x-wiki
Kirisiyaan Koren (27 sulyee 1764 – 28 lewru Yarkomaa 1815) ko winndiyanke Danemark-Norwees. O winndii jimɗi e pijirlooji, kono hannde o ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko, ɗe o winndi ko binndanɗe daartol teeŋtuɗe e leydi Norwees hannde.
Nguurndam
Kastrup to Amager to leydi Danemark jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kastrup. Ko kanko woni ɓii Jess Didrichsen, joom nokku biyeteeɗo Kastrup Værk to duunde Amager to leydi Danemark. To Kopenhag, o renndini ko e nder Det Norske Selskab, o jokkondiri e porfeseer Suwednaajo biyeteeɗo Carl Frederik Dichmann. .
E hitaande 1787, o resi ñaawoowo Norwees biyeteeɗo Johan Randulf Clausen Koren (1758-1825). Ɓeeɗoo ɗiɗo ummiima leydi Danemark, ɓe payi to Eidsberg to Østfold, to leydi Norwees ɗo jom suudu makko toɗɗanoo ñaawoowo. O wonti yumma sukaaɓe njeetato, tato tan njottii mawngu. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Caroline Mathilde Koren (1801-1840) resi Ahlert Hysing (1793-1879), gonnooɗo e suudu sarɗiiji leydi Norwees.
Golle
O yaltinii deftere jimɗi e hitaande 1803. Defte makko keertiiɗe, ina heen yontaaji tuggi 1808 haa 1810 e 1813 haa 1815, (Moer Korens Re dagbøge) njaltinaa e hitaande 1915. Sifaa makko e yahdu makko to Dental Dowlaaji Amerik e hitaande 1802 begyndt den 6. Suwee 1802) yalti ko e hitaande 1945.
Tuugnorgal
5w08c07llorwnv57kv2m9v97vprrjj5
167421
167420
2026-04-24T05:21:44Z
SUZYFATIMA
13856
167421
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kirisiyaan Koren''' (27 sulyee 1764 – 28 lewru Yarkomaa 1815) ko winndiyanke Danemark-Norwees. O winndii jimɗi e pijirlooji, kono hannde o ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko, ɗe o winndi ko binndanɗe daartol teeŋtuɗe e leydi Norwees hannde.
== Nguurndam ==
Kastrup to Amager to leydi Danemark jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kastrup. Ko kanko woni ɓii Jess Didrichsen, joom nokku biyeteeɗo Kastrup Værk to duunde Amager to leydi Danemark. To Kopenhag, o renndini ko e nder Det Norske Selskab, o jokkondiri e porfeseer Suwednaajo biyeteeɗo Carl Frederik Dichmann. .
E hitaande 1787, o resi ñaawoowo Norwees biyeteeɗo Johan Randulf Clausen Koren (1758-1825). Ɓeeɗoo ɗiɗo ummiima leydi Danemark, ɓe payi to Eidsberg to Østfold, to leydi Norwees ɗo jom suudu makko toɗɗanoo ñaawoowo. O wonti yumma sukaaɓe njeetato, tato tan njottii mawngu. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Caroline Mathilde Koren (1801-1840) resi Ahlert Hysing (1793-1879), gonnooɗo e suudu sarɗiiji leydi Norwees.
== Golle ==
O yaltinii deftere jimɗi e hitaande 1803. Defte makko keertiiɗe, ina heen yontaaji tuggi 1808 haa 1810 e 1813 haa 1815, (Moer Korens Re dagbøge) njaltinaa e hitaande 1915. Sifaa makko e yahdu makko to Dental Dowlaaji Amerik e hitaande 1802 begyndt den 6. Suwee 1802) yalti ko e hitaande 1945.
== Tuugnorgal ==
fb7lwudb53t76btmc29kvvxvzfzwcid
167422
167421
2026-04-24T05:24:29Z
SUZYFATIMA
13856
167422
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kirisiyaan Koren''' (27 sulyee 1764 – 28 lewru Yarkomaa 1815) ko winndiyanke Danemark-Norwees. O winndii jimɗi e pijirlooji, kono hannde o ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko, ɗe o winndi ko binndanɗe daartol teeŋtuɗe e leydi Norwees hannde.
== Nguurndam ==
Kastrup to Amager to leydi Danemark jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kastrup. Ko kanko woni ɓii Jess Didrichsen, joom nokku biyeteeɗo Kastrup Værk to duunde Amager to leydi Danemark. To Kopenhag, o renndini ko e nder Det Norske Selskab, o jokkondiri e porfeseer Suwednaajo biyeteeɗo Carl Frederik Dichmann. .
E hitaande 1787, o resi ñaawoowo Norwees biyeteeɗo Johan Randulf Clausen Koren (1758-1825). Ɓeeɗoo ɗiɗo ummiima leydi Danemark, ɓe payi to Eidsberg to Østfold, to leydi Norwees ɗo jom suudu makko toɗɗanoo ñaawoowo. O wonti yumma sukaaɓe njeetato, tato tan njottii mawngu. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Caroline Mathilde Koren (1801-1840) resi Ahlert Hysing (1793-1879), gonnooɗo e suudu sarɗiiji leydi Norwees.
== Golle ==
O yaltinii deftere jimɗi e hitaande 1803. Defte makko keertiiɗe, ina heen yontaaji tuggi 1808 haa 1810 e 1813 haa 1815, (Moer Korens Re dagbøge) njaltinaa e hitaande 1915. Sifaa makko e yahdu makko to Dental Dowlaaji Amerik e hitaande 1802 begyndt den 6. Suwee 1802) yalti ko e hitaande 1945.<ref>{{cite web|url=https://snl.no/Christiane_Koren|title=Christiane Koren|publisher=Store norske leksikon|author=Morten Moi|accessdate=June 1, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbl.snl.no/Christiane_Koren|title=Christiane Koren, Forfatter|publisher=Norsk biografisk leksikon|author=Elisabeth Aasen|accessdate=June 1, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nsd.uib.no/polsys/index.cfm?urlname=parliament&lan=eng&MenuItem=N1_1&ChildItem=&State=collapse&UttakNr=33&person=11385|title=Ahlert Hysing|publisher=Stortingsaktivitet|accessdate=June 15, 2016|archive-date=March 4, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304073943/http://www.nsd.uib.no/polsys/index.cfm?urlname=parliament&lan=eng&MenuItem=N1_1&ChildItem=&State=collapse&UttakNr=33&person=11385|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://nordicwomensliterature.net/article/%E2%80%9Cmother%E2%80%9D-koren-%E2%80%93-woman-and-dramatist|title=Mother Koren - Woman and Dramatist|publisher=The History oOf Nordic Women's Literature|author=Åse Hinderaker|accessdate=June 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160809080005/http://nordicwomensliterature.net/article/%E2%80%9Cmother%E2%80%9D-koren-%E2%80%93-woman-and-dramatist|archive-date=August 9, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://runeberg.org/dbl/9/0371.html|title=Koren, Christiane, 1764-1815|publisher=Dansk biografisk Lexikon|author=Carl Frederik Bricka|access-date=June 1, 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q4zoa05847hca20jfp0ofv44e7db76m
Sissel Lange-Nielsen
0
40899
167423
2026-04-24T05:28:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sissel Aabel Lange-Nielsen, jibinaa ko Herlofson (27 lewru Yarkomaa 1931 – 28 Suwee 2023) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, jaayndiyanke Norweesnaajo. O jibinaa ko to Kristiansund, o heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1982. O jeyaa ko e Akademi ɗemngal e binndol to leydi Norwees. O resi ko ñaawoowo biyeteeɗo Trygve Lange-Nielsen (1921-2014). Tuugnorgal"
167423
wikitext
text/x-wiki
Sissel Aabel Lange-Nielsen, jibinaa ko Herlofson (27 lewru Yarkomaa 1931 – 28 Suwee 2023) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, jaayndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Kristiansund, o heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1982. O jeyaa ko e Akademi ɗemngal e binndol to leydi Norwees.
O resi ko ñaawoowo biyeteeɗo Trygve Lange-Nielsen (1921-2014).
Tuugnorgal
r5ljew7wpgl78fwdrkxow5effqu8doy
167424
167423
2026-04-24T05:28:56Z
SUZYFATIMA
13856
167424
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sissel Aabel Lange-Nielsen,''' jibinaa ko Herlofson (27 lewru Yarkomaa 1931 – 28 Suwee 2023) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, jaayndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Kristiansund, o heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1982. O jeyaa ko e Akademi ɗemngal e binndol to leydi Norwees.
O resi ko ñaawoowo biyeteeɗo Trygve Lange-Nielsen (1921-2014).
== Tuugnorgal ==
pia1mknlblu560br93378war4kwi043
167425
167424
2026-04-24T05:32:37Z
SUZYFATIMA
13856
167425
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sissel Aabel Lange-Nielsen,''' jibinaa ko Herlofson (27 lewru Yarkomaa 1931 – 28 Suwee 2023) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, jaayndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Kristiansund, o heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1982. O jeyaa ko e Akademi ɗemngal e binndol to leydi Norwees.
O resi ko ñaawoowo biyeteeɗo Trygve Lange-Nielsen (1921-2014).<ref>[https://www.tk.no/forfatter-sissel-lange-nielsen-er-dod/s/5-51-1429428 Forfatter Sissel Lange-Nielsen er død] {{in lang|no}}</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Sissel Lange-Nielsen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Finn|last=Jor|authorlink=Finn Jor|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://nbl.snl.no/Sissel_Lange-Nielsen|language=Norwegian|accessdate=3 October 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.riksmalsforbundet.no/Det-Norske-Akademi.aspx|title=Det Norske Akademi for Sprog og Litteratur|publisher=Norwegian Academy for Language and Literature|language=Norwegian|access-date=25 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210050543/http://www.riksmalsforbundet.no/Det-Norske-Akademi.aspx|archive-date=10 February 2009|df=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6lho52ijeq8cs3kzin4yh8ne5zrqe0o
167426
167425
2026-04-24T05:32:51Z
SUZYFATIMA
13856
167426
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sissel Aabel Lange-Nielsen,''' jibinaa ko Herlofson (27 lewru Yarkomaa 1931 – 28 Suwee 2023) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, jaayndiyanke Norweesnaajo.
O jibinaa ko to Kristiansund, o heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1982. O jeyaa ko e Akademi ɗemngal e binndol to leydi Norwees.
O resi ko ñaawoowo biyeteeɗo Trygve Lange-Nielsen (1921-2014).<ref>[https://www.tk.no/forfatter-sissel-lange-nielsen-er-dod/s/5-51-1429428 Forfatter Sissel Lange-Nielsen er død] {{in lang|no}}</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Sissel Lange-Nielsen|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Finn|last=Jor|authorlink=Finn Jor|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://nbl.snl.no/Sissel_Lange-Nielsen|language=Norwegian|accessdate=3 October 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.riksmalsforbundet.no/Det-Norske-Akademi.aspx|title=Det Norske Akademi for Sprog og Litteratur|publisher=Norwegian Academy for Language and Literature|language=Norwegian|access-date=25 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210050543/http://www.riksmalsforbundet.no/Det-Norske-Akademi.aspx|archive-date=10 February 2009|df=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
jxkzq9o2dzr9ikver0s6uaqtv1zq4wn
Britt Karin Larsen
0
40900
167427
2026-04-24T06:45:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Britt Karin Larsen (jibinaa ko 16 abriil 1945) ko gonnooɗo model, yimoowo, binndoowo e ganndo laamu Norweesnaajo. Larsen fuɗɗii yimde ko e hitaande 1978 e 5 mg blues og andre dikt, o yaltinii defte yimre e defte keewɗe gila ndeen. O ɓuri anndeede ko e defte makko tati (3) ko fayti e yahooɓe Norwees e Suwed, De som ser etter tegn (1997), De usynliges by (1998) e Sangen om løpende hester (1999). Tatiire ndee inniraa ko monimaaji binndol wonande yimɓe Roman en to No..."
167427
wikitext
text/x-wiki
Britt Karin Larsen (jibinaa ko 16 abriil 1945) ko gonnooɗo model, yimoowo, binndoowo e ganndo laamu Norweesnaajo. Larsen fuɗɗii yimde ko e hitaande 1978 e 5 mg blues og andre dikt, o yaltinii defte yimre e defte keewɗe gila ndeen. O ɓuri anndeede ko e defte makko tati (3) ko fayti e yahooɓe Norwees e Suwed, De som ser etter tegn (1997), De usynliges by (1998) e Sangen om løpende hester (1999). Tatiire ndee inniraa ko monimaaji binndol wonande yimɓe Roman en to Norwees.[hol mo?] Larsen rokkaama njeenaari ɓurndi toowde e ndimaagu PEN Norsk, hono Ossietzky-prisen, e hitaande 2000. O rokkaama njeenaari Amalie Skram e hitaande 2001.
Bibliyogaraafi
5 mg blues e Andre dikt – jimɗi (1978)
Yimre (1981)
Før stengetid – jimɗi (1983)
Hvorfor ƴiiƴam vi makko? – jimɗi (1986)
Du er yiɗi til. Ɓooygol haa ñalngu nguu – ɓataakeeji (1989)
Deftere sukaaɓe (1990)
Mi ly ngam regnet – deftere (1990)
Ørkenhagen – jimɗi (1991)
Binndol (1991)
Det nye havet – Deftere sukaaɓe (1991) (Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
Deftere sukaaɓe (1992)
Ɓooygol – deftere (1993)
Ɓooygol mum – deftere (1994)
Som snøen faɗo – deftere (1995)
Munnen - deftere (1996)
Deftere (1997)
Deftere (1998)
Sangen kam debbo gooto – deftere (1999)
Å finne en skog – deftere (2000)
Deftere sukaaɓe (2001) (winndiyanke Liv Borge. Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
Et annet leñol – deftere (2001)
Duggpunkt ved daggry – deftere (2001)
Det kan komme dager – deftere (2002)
Haaloowo haala – deftere (2003)
Som kjærlighet, nesten. En bok om alkol – binndol (2004) (Winnduɗo gooto Tor Georg Danielsen)
Den humpete veen haa ɓamtaare – non-fiction (2007)
Deftere sukaaɓe e Liv Andersen (2009)
Yimɓe e leɗɗe Mostamagg – deftere (2009)
Koolaaɗo kuuɓal – deftere (2010)
Som steen - deftere (2011)
Den lykkelige vandreboka – ko wonaa fijirde (2011)
Kommer – deftere (2012)
Det singer i lavet – deftere (2013)
Slik lekki ɓuuɓɗo – deftere (2013)
Kaldere mot natten – deftere (2015)
Av lys er du kommet – deftere (2017)
Beroringen – deftere (2019)
Fuglene tar ikke telefonen – daarti juutɗi (2020)
Som hunder om natta – deftere (2021)
Biritaan (2021)
Njeenaaje
Dokkal Gyldendal hitaande 1993
Sarpsborg wurtinaama hitaande 1998
Hedmark koɗki pinal 1998
Ossietski-umminaama hitaande 2000
Riiskooji ngam defte binndi 2001
Amalie Skram jibinaa ko e hitaande 2001
Njeenaari Dobloug 2014
Tuugnorgal
1bzcssmd453qbbza8gnpsdw2ho0i76h
167428
167427
2026-04-24T06:49:47Z
SUZYFATIMA
13856
167428
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Britt Karin Larsen''' (jibinaa ko 16 abriil 1945) ko gonnooɗo model, yimoowo, binndoowo e ganndo laamu Norweesnaajo. Larsen fuɗɗii yimde ko e hitaande 1978 e 5 mg blues og andre dikt, o yaltinii defte yimre e defte keewɗe gila ndeen. O ɓuri anndeede ko e defte makko tati (3) ko fayti e yahooɓe Norwees e Suwed, De som ser etter tegn (1997), De usynliges by (1998) e Sangen om løpende hester (1999). Tatiire ndee inniraa ko monimaaji binndol wonande yimɓe Roman en to Norwees.[hol mo?] Larsen rokkaama njeenaari ɓurndi toowde e ndimaagu PEN Norsk, hono Ossietzky-prisen, e hitaande 2000. O rokkaama njeenaari Amalie Skram e hitaande 2001.
== Bibliyogaraafi ==
* 5 mg blues e Andre dikt – jimɗi (1978)
* Yimre (1981)
* Før stengetid – jimɗi (1983)
* Hvorfor ƴiiƴam vi makko? – jimɗi (1986)
* Du er yiɗi til. Ɓooygol haa ñalngu nguu – ɓataakeeji (1989)
* Deftere sukaaɓe (1990)
* Mi ly ngam regnet – deftere (1990)
* Ørkenhagen – jimɗi (1991)
* Binndol (1991)
* Det nye havet – Deftere sukaaɓe (1991) (Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
* Deftere sukaaɓe (1992)
* Ɓooygol – deftere (1993)
* Ɓooygol mum – deftere (1994)
* Som snøen faɗo – deftere (1995)
* Munnen - deftere (1996)
* Deftere (1997)
* Deftere (1998)
* Sangen kam debbo gooto – deftere (1999)
* Å finne en skog – deftere (2000)
* Deftere sukaaɓe (2001) (winndiyanke Liv Borge. Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
* Et annet leñol – deftere (2001) Duggpunkt ved daggry – deftere (2001)
* Det kan komme dager – deftere (2002)
* Haaloowo haala – deftere (2003)
* Som kjærlighet, nesten. En bok om alkol – binndol (2004) (Winnduɗo gooto Tor Georg Danielsen) Den humpete veen haa ɓamtaare – non-fiction (2007)
* Deftere sukaaɓe e Liv Andersen (2009)
* Yimɓe e leɗɗe Mostamagg – deftere (2009)
* Koolaaɗo kuuɓal – deftere (2010)
* Som steen - deftere (2011)
* Den lykkelige vandreboka – ko wonaa fijirde (2011)
* Kommer – deftere (2012)
* Det singer i lavet – deftere (2013)
* Slik lekki ɓuuɓɗo – deftere (2013)
* Kaldere mot natten – deftere (2015)
* Av lys er du kommet – deftere (2017)
* Beroringen – deftere (2019)
* Fuglene tar ikke telefonen – daarti juutɗi (2020)
* Som hunder om natta – deftere (2021)
* Biritaan (2021)
== Njeenaaje ==
* Dokkal Gyldendal hitaande 1993
* Sarpsborg wurtinaama hitaande 1998
* Hedmark koɗki pinal 1998
* Ossietski-umminaama hitaande 2000
* Riiskooji ngam defte binndi 2001
* Amalie Skram jibinaa ko e hitaande 2001
* Njeenaari Dobloug 2014
== Tuugnorgal ==
h2mr3kt2g102fz18il7sb3ohipx2gby
167429
167428
2026-04-24T06:51:38Z
SUZYFATIMA
13856
167429
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Britt Karin Larsen''' (jibinaa ko 16 abriil 1945) ko gonnooɗo model, yimoowo, binndoowo e ganndo laamu Norweesnaajo. Larsen fuɗɗii yimde ko e hitaande 1978 e 5 mg blues og andre dikt, o yaltinii defte yimre e defte keewɗe gila ndeen. O ɓuri anndeede ko e defte makko tati (3) ko fayti e yahooɓe Norwees e Suwed, De som ser etter tegn (1997), De usynliges by (1998) e Sangen om løpende hester (1999). Tatiire ndee inniraa ko monimaaji binndol wonande yimɓe Roman en to Norwees.[hol mo?] Larsen rokkaama njeenaari ɓurndi toowde e ndimaagu PEN Norsk, hono Ossietzky-prisen, e hitaande 2000. O rokkaama njeenaari Amalie Skram e hitaande 2001.
== Bibliyogaraafi ==
* 5 mg blues e Andre dikt – jimɗi (1978)
* Yimre (1981)
* Før stengetid – jimɗi (1983)
* Hvorfor ƴiiƴam vi makko? – jimɗi (1986)
* Du er yiɗi til. Ɓooygol haa ñalngu nguu – ɓataakeeji (1989)
* Deftere sukaaɓe (1990)
* Mi ly ngam regnet – deftere (1990)
* Ørkenhagen – jimɗi (1991)
* Binndol (1991)
* Det nye havet – Deftere sukaaɓe (1991) (Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
* Deftere sukaaɓe (1992)
* Ɓooygol – deftere (1993)
* Ɓooygol mum – deftere (1994)
* Som snøen faɗo – deftere (1995)
* Munnen - deftere (1996)
* Deftere (1997)
* Deftere (1998)
* Sangen kam debbo gooto – deftere (1999)
* Å finne en skog – deftere (2000)
* Deftere sukaaɓe (2001) (winndiyanke Liv Borge. Torill Marø Henrichsen holliti ɗum)
* Et annet leñol – deftere (2001) Duggpunkt ved daggry – deftere (2001)
* Det kan komme dager – deftere (2002)
* Haaloowo haala – deftere (2003)
* Som kjærlighet, nesten. En bok om alkol – binndol (2004) (Winnduɗo gooto Tor Georg Danielsen) Den humpete veen haa ɓamtaare – non-fiction (2007)
* Deftere sukaaɓe e Liv Andersen (2009)
* Yimɓe e leɗɗe Mostamagg – deftere (2009)
* Koolaaɗo kuuɓal – deftere (2010)
* Som steen - deftere (2011)
* Den lykkelige vandreboka – ko wonaa fijirde (2011)
* Kommer – deftere (2012)
* Det singer i lavet – deftere (2013)
* Slik lekki ɓuuɓɗo – deftere (2013)
* Kaldere mot natten – deftere (2015)
* Av lys er du kommet – deftere (2017)
* Beroringen – deftere (2019)
* Fuglene tar ikke telefonen – daarti juutɗi (2020)
* Som hunder om natta – deftere (2021)
* Biritaan (2021)
== Njeenaaje ==
* Dokkal Gyldendal hitaande 1993
* Sarpsborg wurtinaama hitaande 1998
* Hedmark koɗki pinal 1998
* Ossietski-umminaama hitaande 2000
* Riiskooji ngam defte binndi 2001
* Amalie Skram jibinaa ko e hitaande 2001
* Njeenaari Dobloug 2014<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Britt Karin Larsen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Britt_Karin_Larsen|language=no|access-date=16 September 2017}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=10 October 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
p20jnzp76qz2iwvpk5aqzogwx0zl70q
Marita Liabø
0
40901
167430
2026-04-24T07:05:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Marita Burmann Liabø jibinaa ko ñalnde 26 sulyee 1971. O ummorii ko e Munisipaal Førde, o heɓi seedantaagal cand.philol. degree e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen e hitaande 1996. E nder golle makko puɗɗaaɗe, o waɗii golle keewɗe, ko wayi no oteluuji, e sarwiis posto, e wonde subtitler e nder NRK. Shel hoɗi ko to Fuɗnaange Norwees. O fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1999 e deftere wiyeteende Tempus Fugit. Brytning rewi heen ko e hitaande 2000..."
167430
wikitext
text/x-wiki
Marita Burmann Liabø jibinaa ko ñalnde 26 sulyee 1971.
O ummorii ko e Munisipaal Førde, o heɓi seedantaagal cand.philol. degree e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen e hitaande 1996. E nder golle makko puɗɗaaɗe, o waɗii golle keewɗe, ko wayi no oteluuji, e sarwiis posto, e wonde subtitler e nder NRK. Shel hoɗi ko to Fuɗnaange Norwees.
O fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1999 e deftere wiyeteende Tempus Fugit. Brytning rewi heen ko e hitaande 2000, caggal ɗuum Han liker meg e hitaande 2001, Mafia e hitaande 2004, Under brua e hitaande 2006 e Hoppe naken e hitaande 2007. Deftere sukaaɓe wiyeteende Vida Vagabond blir haimat arii e hitaande 2009. Ɗeeɗoo geɗe fof ko Forlagdensk Nordal yaltini ɗum en. Deftere makko sukaaɓe aroore wiyeteende Jenny blir knallhard (2010) yalti ko e Det Norske Samlaget, hono no Pusteproblem (2014) nii.
Ko o firoore, o firtii winndooɓe ko wayi no Andy Stanton e Terry Pratchett e ɗemngal Norwees. E nder binndanɗe makko, omo wayla hakkunde ɗemngal nynorsk e ɗemngal bokmål.
Tuugnorgal
4mo5z1hv4gn36wb2leaur53z482lgyi
167431
167430
2026-04-24T07:08:34Z
SUZYFATIMA
13856
167431
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marita Burmann Liabø jibinaa''' ko ñalnde 26 sulyee 1971.
O ummorii ko e Munisipaal Førde, o heɓi seedantaagal cand.philol. degree e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen e hitaande 1996. E nder golle makko puɗɗaaɗe, o waɗii golle keewɗe, ko wayi no oteluuji, e sarwiis posto, e wonde subtitler e nder NRK. Shel hoɗi ko to Fuɗnaange Norwees.
O fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1999 e deftere wiyeteende Tempus Fugit. Brytning rewi heen ko e hitaande 2000, caggal ɗuum Han liker meg e hitaande 2001, Mafia e hitaande 2004, Under brua e hitaande 2006 e Hoppe naken e hitaande 2007. Deftere sukaaɓe wiyeteende Vida Vagabond blir haimat arii e hitaande 2009. Ɗeeɗoo geɗe fof ko Forlagdensk Nordal yaltini ɗum en. Deftere makko sukaaɓe aroore wiyeteende Jenny blir knallhard (2010) yalti ko e Det Norske Samlaget, hono no Pusteproblem (2014) nii.
Ko o firoore, o firtii winndooɓe ko wayi no Andy Stanton e Terry Pratchett e ɗemngal Norwees. E nder binndanɗe makko, omo wayla hakkunde ɗemngal nynorsk e ɗemngal bokmål.
== Tuugnorgal ==
oo6orwqez7ic2qbqp0twsxf8h22tcev
167432
167431
2026-04-24T07:11:27Z
SUZYFATIMA
13856
167432
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marita Burmann Liabø jibinaa''' ko ñalnde 26 sulyee 1971.
O ummorii ko e Munisipaal Førde, o heɓi seedantaagal cand.philol. degree e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen e hitaande 1996. E nder golle makko puɗɗaaɗe, o waɗii golle keewɗe, ko wayi no oteluuji, e sarwiis posto, e wonde subtitler e nder NRK. Shel hoɗi ko to Fuɗnaange Norwees.
O fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1999 e deftere wiyeteende Tempus Fugit. Brytning rewi heen ko e hitaande 2000, caggal ɗuum Han liker meg e hitaande 2001, Mafia e hitaande 2004, Under brua e hitaande 2006 e Hoppe naken e hitaande 2007. Deftere sukaaɓe wiyeteende Vida Vagabond blir haimat arii e hitaande 2009. Ɗeeɗoo geɗe fof ko Forlagdensk Nordal yaltini ɗum en. Deftere makko sukaaɓe aroore wiyeteende Jenny blir knallhard (2010) yalti ko e Det Norske Samlaget, hono no Pusteproblem (2014) nii.
Ko o firoore, o firtii winndooɓe ko wayi no Andy Stanton e Terry Pratchett e ɗemngal Norwees. E nder binndanɗe makko, omo wayla hakkunde ɗemngal nynorsk e ɗemngal bokmål.<ref>{{cite web|url=https://www.forfattersentrum.no/forfattere/641023c20061818c399c8604|title=Marita Liabø|publisher=Norsk Forfattersentrum|language=no|accessdate=6 January 2024}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Marita Liabø|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|date=8 October 2021|url=http://www.snl.no/Marita_Liabø|language=no|accessdate=6 January 2024}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3g2b8imyn3xp03vs8sa4ewfzpibbx87
167433
167432
2026-04-24T07:11:43Z
SUZYFATIMA
13856
167433
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marita Burmann Liabø jibinaa''' ko ñalnde 26 sulyee 1971.
O ummorii ko e Munisipaal Førde, o heɓi seedantaagal cand.philol. degree e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen e hitaande 1996. E nder golle makko puɗɗaaɗe, o waɗii golle keewɗe, ko wayi no oteluuji, e sarwiis posto, e wonde subtitler e nder NRK. Shel hoɗi ko to Fuɗnaange Norwees.
O fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1999 e deftere wiyeteende Tempus Fugit. Brytning rewi heen ko e hitaande 2000, caggal ɗuum Han liker meg e hitaande 2001, Mafia e hitaande 2004, Under brua e hitaande 2006 e Hoppe naken e hitaande 2007. Deftere sukaaɓe wiyeteende Vida Vagabond blir haimat arii e hitaande 2009. Ɗeeɗoo geɗe fof ko Forlagdensk Nordal yaltini ɗum en. Deftere makko sukaaɓe aroore wiyeteende Jenny blir knallhard (2010) yalti ko e Det Norske Samlaget, hono no Pusteproblem (2014) nii.
Ko o firoore, o firtii winndooɓe ko wayi no Andy Stanton e Terry Pratchett e ɗemngal Norwees. E nder binndanɗe makko, omo wayla hakkunde ɗemngal nynorsk e ɗemngal bokmål.<ref>{{cite web|url=https://www.forfattersentrum.no/forfattere/641023c20061818c399c8604|title=Marita Liabø|publisher=Norsk Forfattersentrum|language=no|accessdate=6 January 2024}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Marita Liabø|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|date=8 October 2021|url=http://www.snl.no/Marita_Liabø|language=no|accessdate=6 January 2024}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
g3t7m1kxijcbmzkzcscz3wg3ym5wwva
Tove Lie
0
40902
167434
2026-04-24T07:13:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tove Lie (1942 – 2000) ko yimoowo Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1967 e deftere jimɗi Øyeblikk. Ina jeyaa e ko o moofti koo, Syrinx gila 1970, e Rullesteiner Samler ikke mose gila 1985. O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1985. Tuugnorgal"
167434
wikitext
text/x-wiki
Tove Lie (1942 – 2000) ko yimoowo Norweesnaajo.
O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1967 e deftere jimɗi Øyeblikk. Ina jeyaa e ko o moofti koo, Syrinx gila 1970, e Rullesteiner Samler ikke mose gila 1985.
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1985.
Tuugnorgal
4iik6u2jxetdxmczro5lfqc9s3tlbyk
167435
167434
2026-04-24T07:14:17Z
SUZYFATIMA
13856
167435
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tove Lie''' (1942 – 2000) ko yimoowo Norweesnaajo.
O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1967 e deftere jimɗi Øyeblikk. Ina jeyaa e ko o moofti koo, Syrinx gila 1970, e Rullesteiner Samler ikke mose gila 1985.
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1985.
== Tuugnorgal ==
dfc7k0c01ef7daysf1sucrhq3ldwesp
167436
167435
2026-04-24T07:16:02Z
SUZYFATIMA
13856
167436
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tove Lie''' (1942 – 2000) ko yimoowo Norweesnaajo.
O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1967 e deftere jimɗi Øyeblikk. Ina jeyaa e ko o moofti koo, Syrinx gila 1970, e Rullesteiner Samler ikke mose gila 1985.
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1985.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Tove Lie|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Tove_Lie|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
b7w8c5y289hx89uqxpeije6j4mvth49
167437
167436
2026-04-24T07:16:15Z
SUZYFATIMA
13856
167437
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tove Lie''' (1942 – 2000) ko yimoowo Norweesnaajo.
O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1967 e deftere jimɗi Øyeblikk. Ina jeyaa e ko o moofti koo, Syrinx gila 1970, e Rullesteiner Samler ikke mose gila 1985.
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1985.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Tove Lie|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Tove_Lie|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=Norwegian|accessdate=26 February 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
kj4hno3uckwu4212palbftnwpxyvd09
Sofie Aubert Lindbæk
0
40903
167438
2026-04-24T07:19:47Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sofie Aubert Lindbæk (19 mee 1875 – 29 oktoobar 1953) ko winndiyanke, jannginoowo, e ƴeewoowo filmuuji, Norweesnaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kirista (Oslo hannde) e galle porfeseer, ganndo sariya, e politik biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert (1838-1896) e binndoowo biyeteeɗo Elise Aubert (1837-1909). Miñiiko ina wiyee Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908), wonti ganndo sariya. Lindbæk heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olaf Berg to Christiani..."
167438
wikitext
text/x-wiki
Sofie Aubert Lindbæk (19 mee 1875 – 29 oktoobar 1953) ko winndiyanke, jannginoowo, e ƴeewoowo filmuuji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kirista (Oslo hannde) e galle porfeseer, ganndo sariya, e politik biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert (1838-1896) e binndoowo biyeteeɗo Elise Aubert (1837-1909). Miñiiko ina wiyee Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908), wonti ganndo sariya.
Lindbæk heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olaf Berg to Christiania e hitaande 1896. O wonii jannginoowo haa hitaande 1902, nde o resi daartoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Johannes Peder Lindbæk (1872-1919), o yahdi e makko to Danemark. Ɓe ndañi ɓiɓɓe gooto ko adii maayde makko. Caggal nde o majji, Lindbæk hooti e sukaaɓe mum to leydi Norwees.
Lindbæk jannginii to duɗal sukaaɓe rewɓe Nissen to Oslo tuggi 1920 haa 1936. O wonti ƴeewoowo filmuuji e hitaande 1935, o jokki haa 1940.
Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Lise Lindbæk (1905-1961), wonnooɗo jaayndiyanke e winndiyanke konu.
Golle cuɓaaɗe
Fanni Ramm, hitaande 1900
Nden, hitaande 1905
Almuudo, hitaande 1907
Figtige leydi; af deftere Aubert, hitaande 1910
Hjemmet paa Festningen; af deftere Aubert, hitaande 1912
Fra Det norske limngal limngal, 1913
Hitaande 1915, 1915
Tuugnorgal
8qagwfov4pgnefna4jsxxuwvinb2boe
167439
167438
2026-04-24T07:21:38Z
SUZYFATIMA
13856
167439
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sofie Aubert Lindbæk''' (19 mee 1875 – 29 oktoobar 1953) ko winndiyanke, jannginoowo, e ƴeewoowo filmuuji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kirista (Oslo hannde) e galle porfeseer, ganndo sariya, e politik biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert (1838-1896) e binndoowo biyeteeɗo Elise Aubert (1837-1909). Miñiiko ina wiyee Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908), wonti ganndo sariya.
Lindbæk heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olaf Berg to Christiania e hitaande 1896. O wonii jannginoowo haa hitaande 1902, nde o resi daartoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Johannes Peder Lindbæk (1872-1919), o yahdi e makko to Danemark. Ɓe ndañi ɓiɓɓe gooto ko adii maayde makko. Caggal nde o majji, Lindbæk hooti e sukaaɓe mum to leydi Norwees.
Lindbæk jannginii to duɗal sukaaɓe rewɓe Nissen to Oslo tuggi 1920 haa 1936. O wonti ƴeewoowo filmuuji e hitaande 1935, o jokki haa 1940.
Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Lise Lindbæk (1905-1961), wonnooɗo jaayndiyanke e winndiyanke konu.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Fanni Ramm, hitaande 1900
* Nden, hitaande 1905
* Almuudo, hitaande 1907
* Figtige leydi; af deftere Aubert, hitaande 1910
* Hjemmet paa Festningen; af deftere Aubert, hitaande 1912
* Fra Det norske limngal limngal, 1913
* Hitaande 1915, 1915
== Tuugnorgal ==
e86idad7qqq4u5j68t12mq4ctqwnskr
167440
167439
2026-04-24T07:23:51Z
SUZYFATIMA
13856
167440
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sofie Aubert Lindbæk''' (19 mee 1875 – 29 oktoobar 1953) ko winndiyanke, jannginoowo, e ƴeewoowo filmuuji, Norweesnaajo.
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kirista (Oslo hannde) e galle porfeseer, ganndo sariya, e politik biyeteeɗo Ludvig Mariboe Benjamin Aubert (1838-1896) e binndoowo biyeteeɗo Elise Aubert (1837-1909). Miñiiko ina wiyee Vilhelm Mariboe Aubert (1868-1908), wonti ganndo sariya.
Lindbæk heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olaf Berg to Christiania e hitaande 1896. O wonii jannginoowo haa hitaande 1902, nde o resi daartoowo Danemarknaajo biyeteeɗo Johannes Peder Lindbæk (1872-1919), o yahdi e makko to Danemark. Ɓe ndañi ɓiɓɓe gooto ko adii maayde makko. Caggal nde o majji, Lindbæk hooti e sukaaɓe mum to leydi Norwees.
Lindbæk jannginii to duɗal sukaaɓe rewɓe Nissen to Oslo tuggi 1920 haa 1936. O wonti ƴeewoowo filmuuji e hitaande 1935, o jokki haa 1940.
Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Lise Lindbæk (1905-1961), wonnooɗo jaayndiyanke e winndiyanke konu.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Fanni Ramm, hitaande 1900
* Nden, hitaande 1905
* Almuudo, hitaande 1907
* Figtige leydi; af deftere Aubert, hitaande 1910
* Hjemmet paa Festningen; af deftere Aubert, hitaande 1912
* Fra Det norske limngal limngal, 1913
* Hitaande 1915, 1915<ref>{{cite web|url=https://snl.no/Bille_Aubert|title=Bille Aubert|publisher=Store norske leksikon|author=Jon Gisle|access-date=April 1, 2018}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Lise Lindbæk|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Sigrun|last=Slapgard|authorlink=Sigrun Slapgard|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Lise_Lindbæk/utdypning|language=Norwegian|access-date=17 June 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
00tr1kj7tid867sut98vhj1ikhbxvv4
Unni Lindell
0
40904
167441
2026-04-24T07:58:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Unni Maria Lindell jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1957 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo. O ɓuri anndeede ko e defte makko whodunits crime novels, kono kadi o winndii defte jimɗi e defte keewɗe ngam sukaaɓe e mawɓe. Lindell golliima jaayndeyaagal hade mum wontude binndoowo. Deftere makko adannde wiyeteende Den grønne dagen (« Ñalawma ɓaleejo ») yalti ko e hitaande 1986. Gooto e yimɓe ɓurɓe maantinde e Lindell ko detektor Cato Isaksen. Won e defte Isaksen mb..."
167441
wikitext
text/x-wiki
Unni Maria Lindell jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1957 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo. O ɓuri anndeede ko e defte makko whodunits crime novels, kono kadi o winndii defte jimɗi e defte keewɗe ngam sukaaɓe e mawɓe.
Lindell golliima jaayndeyaagal hade mum wontude binndoowo. Deftere makko adannde wiyeteende Den grønne dagen (« Ñalawma ɓaleejo ») yalti ko e hitaande 1986. Gooto e yimɓe ɓurɓe maantinde e Lindell ko detektor Cato Isaksen. Won e defte Isaksen mbaɗtaa ko filmuuji teleeji ɗi Reidar Sørensen hollitta.
Lindell heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards Endowment e hitaande 1998 e njeenaari ƴaañooɓe ngam binndol sukaaɓe walla sukaaɓe ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee E hitaande 1999 e hitaande 2018 o heɓi njeenaari Riverton (Rivertonprisen), njeenaari binndol rokketeendi hitaande kala wonande binndol ɓurngol moƴƴude e Norwees.
Bibliyogaraafi
Den grønne dagen – binndol sukaaɓe (1986)
Ko woni e ɓiɗɓe leydi ndii haa mi yiɗa ɗum e nder leydi hee – humour (1987)
Hemmeligheten i sirkuset – binndol sukaaɓe (1988)
Henrik Vipsen e makko ina njiyloo koye mum en e mbaydi teskinndi (1988)
Bursdag – idebok (1989)
Dager yiite haa fullmåne – binndol sukaaɓe (1990)
Deftere miijo (1990)
1991 (1991) (Inge Grødum holliti ɗum)
Barn Annas – binndol sukaaɓe (1991)
Fuglefangeren – binndol sukaaɓe (1992)
1992, 1992, 1992)
Rosamunde Harpiks, defte sukaaɓe (1993)
Jaagorgal dowlaaji leydi Norwees (1993)
Deftere (1993)
Sugemerket – binndol sukaaɓe (1994)
Alene hjemme – tinndi juutɗi (1994)
1995 (1995) (wondude e Anne B. Ragde)
Jens Bånn, binndol sukaaɓe (1995)
Ko ɓuri heewde e yimɓe ina njiɗi miijaade – yimre (1995)
1996 (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
Det er alltid ngam tidlig å stå opp. 1996 (1996) (e wondude e Anne B. Ragde)
Slangebereren – deftere bonanndeeji (1996), filmaama
Iisaa ina weltii no feewi e nguurndam am – humour (1997) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
Den lille dameboken. 1997 (1997) (e wondude e Anne B. Ragde)
1998 (1998) (Inge Grødum holliti ɗum)
Deftere (1998)
Sjefen ɓuri Gud e Hermann! – ƴattooje (1999) (ko Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
Pinokios nye reise – binndol sukaaɓe (1999) (Akin Düzakin holliri ɗum)
Drømmefangeren – deftere bonanndeeji (1999), filmaa
Sørgekåpen – deftere bonannde (2000), filmaama
Ɓooygol e binndol – jaleeɗe (2000) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
En ɓesngu ɓurngu moƴƴude e 4 jom suudu, 8 jom doole e 8 jom – ƴattooje (2001) (Mai Lindberg holliti ɗum)
Jaaynde debbo e mbaydi mbaylaandi – jaleeɗe (2002) (Mai Lindberg holliti ɗum)
Nattsøsteren – deftere bonanndeeji (2002), filmaa
Mi Afrik e Ɓooygol – jaleeɗe (2003) (Bo Gaustad holliti ɗum)
Jaltu opp! Ko o waɗi koo – foto e binndol (2003) (foto e Nina Reistad)
Rødhette – deftere bonanndeeji (2004)
2005 (2005) (e wondude e Mark Levengood, Christina Alvner holliri ɗum)
Orkestergraven – deftere bonannde (2005), filmaama
Krokodiller snakker ikke norsk – binndol sukaaɓe (2006)
Honningfellen – deftere bonannde (2007) Filmaama e hitaande 2008 e Per Olav Sørensen
To fruer i én smekk – rir igjen – humor (2007) (wondude e Anne B. Ragde)
Elsker deg av hele mitt hjerte - binndol sukaaɓe (2008)
Mørkemannen – deftere bonanndeeji (2008)
Binndol sukaaɓe (2008) (Fredrik Skavlan holliti ɗum)
Rødt ngam kjærlighet – binndol sukaaɓe (2009)
Sukkerdøden – deftere bonanndeeji (2010)
Djevelkiset – deftere bonanndeeji (2012)
Brudekisen – deftere bonanndeeji (2014)
Jeg vet hvor du bor – deftere bonanndeeji (2016)
Dronen – deftere bonannde (2018)
(Njoɓdi Riverton ndii ko laawol ɗiɗaɓol)
Nabovarsel deftere bonanndeeji Fraise yaltunde 2020
Deftere warhoore, suudu bayyinoowo Bonniers 2022
Dukken i tauet( Puccu e nder ɓoggol) deftere bonannde, suudu bayyinoowo Bonniers 2024
Tuugnorgal
nz0a7fjiulbxv7akfx3crkaz9onc96l
167442
167441
2026-04-24T08:05:16Z
SUZYFATIMA
13856
167442
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Unni Maria''' Lindell jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1957 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo. O ɓuri anndeede ko e defte makko whodunits crime novels, kono kadi o winndii defte jimɗi e defte keewɗe ngam sukaaɓe e mawɓe.
Lindell golliima jaayndeyaagal hade mum wontude binndoowo. Deftere makko adannde wiyeteende Den grønne dagen (« Ñalawma ɓaleejo ») yalti ko e hitaande 1986. Gooto e yimɓe ɓurɓe maantinde e Lindell ko detektor Cato Isaksen. Won e defte Isaksen mbaɗtaa ko filmuuji teleeji ɗi Reidar Sørensen hollitta.
Lindell heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards Endowment e hitaande 1998 e njeenaari ƴaañooɓe ngam binndol sukaaɓe walla sukaaɓe ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee E hitaande 1999 e hitaande 2018 o heɓi njeenaari Riverton (Rivertonprisen), njeenaari binndol rokketeendi hitaande kala wonande binndol ɓurngol moƴƴude e Norwees.
== Bibliyogaraafi ==
* Den grønne dagen – binndol sukaaɓe (1986)
* Ko woni e ɓiɗɓe leydi ndii haa mi yiɗa ɗum e nder leydi hee – humour (1987)
* Hemmeligheten i sirkuset – binndol sukaaɓe (1988)
* Henrik Vipsen e makko ina njiyloo koye mum en e mbaydi teskinndi (1988)
* Bursdag – idebok (1989)
* Dager yiite haa fullmåne – binndol sukaaɓe (1990)
* Deftere miijo (1990)
* 1991 (1991) (Inge Grødum holliti ɗum)
* Barn Annas – binndol sukaaɓe (1991)
* Fuglefangeren – binndol sukaaɓe (1992)
* 1992, 1992, 1992)
* Rosamunde Harpiks, defte sukaaɓe (1993)
* Jaagorgal dowlaaji leydi Norwees (1993)
* Deftere (1993)
* Sugemerket – binndol sukaaɓe (1994)
* Alene hjemme – tinndi juutɗi (1994)
* 1995 (1995) (wondude e Anne B. Ragde)
* Jens Bånn, binndol sukaaɓe (1995)
* Ko ɓuri heewde e yimɓe ina njiɗi miijaade – yimre (1995)
* 1996 (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* Det er alltid ngam tidlig å stå opp. 1996 (1996) (e wondude e Anne B. Ragde)
* Slangebereren – deftere bonanndeeji (1996), filmaama
* Iisaa ina weltii no feewi e nguurndam am – humour (1997) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* Den lille dameboken. 1997 (1997) (e wondude e Anne B. Ragde)
* 1998 (1998) (Inge Grødum holliti ɗum)
* Deftere (1998)
* Sjefen ɓuri Gud e Hermann! – ƴattooje (1999) (ko Eldbjørg Ribe holliti ɗum) Pinokios nye reise – binndol sukaaɓe (1999) (Akin Düzakin holliri ɗum)
* Drømmefangeren – deftere bonanndeeji (1999), filmaa
* Sørgekåpen – deftere bonannde (2000), filmaama
* Ɓooygol e binndol – jaleeɗe (2000) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* En ɓesngu ɓurngu moƴƴude e 4 jom suudu, 8 jom doole e 8 jom – ƴattooje (2001) (Mai Lindberg holliti ɗum) Jaaynde debbo e mbaydi mbaylaandi – jaleeɗe (2002) (Mai Lindberg holliti ɗum)
* Nattsøsteren – deftere bonanndeeji (2002), filmaa
* Mi Afrik e Ɓooygol – jaleeɗe (2003) (Bo Gaustad holliti ɗum)
* Jaltu opp! Ko o waɗi koo – foto e binndol (2003) (foto e Nina Reistad)
* Rødhette – deftere bonanndeeji (2004)
* 2005 (2005) (e wondude e Mark Levengood, Christina Alvner holliri ɗum)
* Orkestergraven – deftere bonannde (2005), filmaama
* Krokodiller snakker ikke norsk – binndol sukaaɓe (2006)
* Honningfellen – deftere bonannde (2007) Filmaama e hitaande 2008 e Per Olav Sørensen
* To fruer i én smekk – rir igjen – humor (2007) (wondude e Anne B. Ragde)
* Elsker deg av hele mitt hjerte - binndol sukaaɓe (2008)
* Mørkemannen – deftere bonanndeeji (2008) Binndol sukaaɓe (2008) (Fredrik Skavlan holliti ɗum)
* Rødt ngam kjærlighet – binndol sukaaɓe (2009)
* Sukkerdøden – deftere bonanndeeji (2010)
* Djevelkiset – deftere bonanndeeji (2012)
* Brudekisen – deftere bonanndeeji (2014)
* Jeg vet hvor du bor – deftere bonanndeeji (2016)
* Dronen – deftere bonannde (2018)
(Njoɓdi Riverton ndii ko laawol ɗiɗaɓol)
Nabovarsel deftere bonanndeeji Fraise yaltunde 2020
Deftere warhoore, suudu bayyinoowo Bonniers 2022
Dukken i tauet( Puccu e nder ɓoggol) deftere bonannde, suudu bayyinoowo Bonniers 2024
== Tuugnorgal ==
5kx3fhu5mrco0oxpt5653l4354oowxt
167443
167442
2026-04-24T08:07:49Z
SUZYFATIMA
13856
167443
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Unni Maria''' Lindell jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1957 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo. O ɓuri anndeede ko e defte makko whodunits crime novels, kono kadi o winndii defte jimɗi e defte keewɗe ngam sukaaɓe e mawɓe.
Lindell golliima jaayndeyaagal hade mum wontude binndoowo. Deftere makko adannde wiyeteende Den grønne dagen (« Ñalawma ɓaleejo ») yalti ko e hitaande 1986. Gooto e yimɓe ɓurɓe maantinde e Lindell ko detektor Cato Isaksen. Won e defte Isaksen mbaɗtaa ko filmuuji teleeji ɗi Reidar Sørensen hollitta.
Lindell heɓi njeenaari Mads Wiel Nygaards Endowment e hitaande 1998 e njeenaari ƴaañooɓe ngam binndol sukaaɓe walla sukaaɓe ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee E hitaande 1999 e hitaande 2018 o heɓi njeenaari Riverton (Rivertonprisen), njeenaari binndol rokketeendi hitaande kala wonande binndol ɓurngol moƴƴude e Norwees.
== Bibliyogaraafi ==
* Den grønne dagen – binndol sukaaɓe (1986)
* Ko woni e ɓiɗɓe leydi ndii haa mi yiɗa ɗum e nder leydi hee – humour (1987)
* Hemmeligheten i sirkuset – binndol sukaaɓe (1988)
* Henrik Vipsen e makko ina njiyloo koye mum en e mbaydi teskinndi (1988)
* Bursdag – idebok (1989)
* Dager yiite haa fullmåne – binndol sukaaɓe (1990)
* Deftere miijo (1990)
* 1991 (1991) (Inge Grødum holliti ɗum)
* Barn Annas – binndol sukaaɓe (1991)
* Fuglefangeren – binndol sukaaɓe (1992)
* 1992, 1992, 1992)
* Rosamunde Harpiks, defte sukaaɓe (1993)
* Jaagorgal dowlaaji leydi Norwees (1993)
* Deftere (1993)
* Sugemerket – binndol sukaaɓe (1994)
* Alene hjemme – tinndi juutɗi (1994)
* 1995 (1995) (wondude e Anne B. Ragde)
* Jens Bånn, binndol sukaaɓe (1995)
* Ko ɓuri heewde e yimɓe ina njiɗi miijaade – yimre (1995)
* 1996 (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* Det er alltid ngam tidlig å stå opp. 1996 (1996) (e wondude e Anne B. Ragde)
* Slangebereren – deftere bonanndeeji (1996), filmaama
* Iisaa ina weltii no feewi e nguurndam am – humour (1997) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* Den lille dameboken. 1997 (1997) (e wondude e Anne B. Ragde)
* 1998 (1998) (Inge Grødum holliti ɗum)
* Deftere (1998)
* Sjefen ɓuri Gud e Hermann! – ƴattooje (1999) (ko Eldbjørg Ribe holliti ɗum) Pinokios nye reise – binndol sukaaɓe (1999) (Akin Düzakin holliri ɗum)
* Drømmefangeren – deftere bonanndeeji (1999), filmaa
* Sørgekåpen – deftere bonannde (2000), filmaama
* Ɓooygol e binndol – jaleeɗe (2000) (Eldbjørg Ribe holliti ɗum)
* En ɓesngu ɓurngu moƴƴude e 4 jom suudu, 8 jom doole e 8 jom – ƴattooje (2001) (Mai Lindberg holliti ɗum) Jaaynde debbo e mbaydi mbaylaandi – jaleeɗe (2002) (Mai Lindberg holliti ɗum)
* Nattsøsteren – deftere bonanndeeji (2002), filmaa
* Mi Afrik e Ɓooygol – jaleeɗe (2003) (Bo Gaustad holliti ɗum)
* Jaltu opp! Ko o waɗi koo – foto e binndol (2003) (foto e Nina Reistad)
* Rødhette – deftere bonanndeeji (2004)
* 2005 (2005) (e wondude e Mark Levengood, Christina Alvner holliri ɗum)
* Orkestergraven – deftere bonannde (2005), filmaama
* Krokodiller snakker ikke norsk – binndol sukaaɓe (2006)
* Honningfellen – deftere bonannde (2007) Filmaama e hitaande 2008 e Per Olav Sørensen
* To fruer i én smekk – rir igjen – humor (2007) (wondude e Anne B. Ragde)
* Elsker deg av hele mitt hjerte - binndol sukaaɓe (2008)
* Mørkemannen – deftere bonanndeeji (2008) Binndol sukaaɓe (2008) (Fredrik Skavlan holliti ɗum)
* Rødt ngam kjærlighet – binndol sukaaɓe (2009)
* Sukkerdøden – deftere bonanndeeji (2010)
* Djevelkiset – deftere bonanndeeji (2012)
* Brudekisen – deftere bonanndeeji (2014)
* Jeg vet hvor du bor – deftere bonanndeeji (2016)
* Dronen – deftere bonannde (2018)
(Njoɓdi Riverton ndii ko laawol ɗiɗaɓol)
Nabovarsel deftere bonanndeeji Fraise yaltunde 2020
Deftere warhoore, suudu bayyinoowo Bonniers 2022
Dukken i tauet( Puccu e nder ɓoggol) deftere bonannde, suudu bayyinoowo Bonniers 2024<ref>{{Citation|title=Unni Lindell forteller om boka "Måneorkesteret".|newspaper=nrk.no|format=Norwegian|date=1998-09-14|url=http://www.nrk.no/programmer/stemmer_fra_arkivet/stemmer_fra_litteraturen/2330494.html|access-date=30 August 2009}}</ref><ref>{{Citation|title=Unni Lindell|newspaper=Aschehoug & Co.|format=Norwegian|url=http://www.aschehoug.no/forfattere/alfabetisk/vis?contentItemId=648957|access-date=30 August 2009}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
40ziijwjcjouq4gnls3uvncz5xgjcfv
Hilde Lindset
0
40905
167444
2026-04-24T08:12:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hilde Lindset (jibinaa ko ñalnde 6 mee 1978 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo. O mawni ko to Solum to Skien, omo jogii kanndaa.philol. degree e nder binndol. O yaltinii defte ɗiɗi binndaaɗe e daartol. E hitaande 2013, ko kanko woni gadano heɓde njeenaari wiyeteende Saabye Christensen. O woniino jannginoowo ɗemngal e binndol Norwees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goethe to Frankfurt, o hoɗi hannde ko to Berlin. Golle Ko ɗum woni ko njiɗ-mi waɗde, e baraas Ca..."
167444
wikitext
text/x-wiki
Hilde Lindset (jibinaa ko ñalnde 6 mee 1978 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O mawni ko to Solum to Skien, omo jogii kanndaa.philol. degree e nder binndol. O yaltinii defte ɗiɗi binndaaɗe e daartol. E hitaande 2013, ko kanko woni gadano heɓde njeenaari wiyeteende Saabye Christensen.
O woniino jannginoowo ɗemngal e binndol Norwees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goethe to Frankfurt, o hoɗi hannde ko to Berlin.
Golle
Ko ɗum woni ko njiɗ-mi waɗde, e baraas Cappelen, 2012
Pijirlooji Helvetes, baraas Kappelen, 2014
Til døden, baraas Kappelen, 2016
Judith, baraas Cappelen, 2017
Tuugnorgal
51564ce67bvxkchzm7hbsqjjp2ne3yj
167445
167444
2026-04-24T08:13:28Z
SUZYFATIMA
13856
167445
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilde Lindset''' (jibinaa ko ñalnde 6 mee 1978 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O mawni ko to Solum to Skien, omo jogii kanndaa.philol. degree e nder binndol. O yaltinii defte ɗiɗi binndaaɗe e daartol. E hitaande 2013, ko kanko woni gadano heɓde njeenaari wiyeteende Saabye Christensen.
O woniino jannginoowo ɗemngal e binndol Norwees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goethe to Frankfurt, o hoɗi hannde ko to Berlin.
== Golle ==
Ko ɗum woni ko njiɗ-mi waɗde, e baraas Cappelen, 2012
Pijirlooji Helvetes, baraas Kappelen, 2014
Til døden, baraas Kappelen, 2016
Judith, baraas Cappelen, 2017
== Tuugnorgal ==
dx8gtd0h6410m975tvvawrzzb8o8i1j
167446
167445
2026-04-24T08:20:52Z
SUZYFATIMA
13856
167446
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilde Lindset''' (jibinaa ko ñalnde 6 mee 1978 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O mawni ko to Solum to Skien, omo jogii kanndaa.philol. degree e nder binndol. O yaltinii defte ɗiɗi binndaaɗe e daartol. E hitaande 2013, ko kanko woni gadano heɓde njeenaari wiyeteende Saabye Christensen.
O woniino jannginoowo ɗemngal e binndol Norwees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goethe to Frankfurt, o hoɗi hannde ko to Berlin.
== Golle ==
Ko ɗum woni ko njiɗ-mi waɗde, e baraas Cappelen, 2012
Pijirlooji Helvetes, baraas Kappelen, 2014
Til døden, baraas Kappelen, 2016
Judith, baraas Cappelen, 2017<ref name="berlin">[http://www.ta.no/pulsen/article6978127.ece Bohemer i Berlin], ta.no</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.cappelendamm.no/main/katalog.aspx?f=20&artid=9520|title=Nyopprettet Saabye-Christensen-stipend til fjorårsdebutant Hilde Lindset|language=no|trans-title=Newly established Saabye-Christensen scholarship for last year's debutant Hilde Lindset|access-date=2014-06-08|archive-date=2013-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131229074203/http://www.cappelendamm.no/main/katalog.aspx?f=20&artid=9520|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3yu70vg7adku9i0d2jc3o2vvfl86f5u
167447
167446
2026-04-24T08:22:06Z
SUZYFATIMA
13856
167447
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hilde Lindset''' (jibinaa ko ñalnde 6 mee 1978 to Oslo) ko winndiyanke Norweesnaajo.
O mawni ko to Solum to Skien, omo jogii kanndaa.philol. degree e nder binndol. O yaltinii defte ɗiɗi binndaaɗe e daartol. E hitaande 2013, ko kanko woni gadano heɓde njeenaari wiyeteende Saabye Christensen.
O woniino jannginoowo ɗemngal e binndol Norwees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goethe to Frankfurt, o hoɗi hannde ko to Berlin.
== Golle ==
Ko ɗum woni ko njiɗ-mi waɗde, e baraas Cappelen, 2012
Pijirlooji Helvetes, baraas Kappelen, 2014
Til døden, baraas Kappelen, 2016
Judith, baraas Cappelen, 2017<ref name="berlin">[http://www.ta.no/pulsen/article6978127.ece Bohemer i Berlin], ta.no</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.cappelendamm.no/main/katalog.aspx?f=20&artid=9520|title=Nyopprettet Saabye-Christensen-stipend til fjorårsdebutant Hilde Lindset|language=no|trans-title=Newly established Saabye-Christensen scholarship for last year's debutant Hilde Lindset|access-date=2014-06-08|archive-date=2013-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131229074203/http://www.cappelendamm.no/main/katalog.aspx?f=20&artid=9520|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
m4dhzec9ua0zkb98nvyr44x13mea1tm
Antonie Løchen
0
40906
167448
2026-04-24T08:27:59Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Antinue Løchen ; O anndiraa ko sosɗo e hitaande 1885 fedde rewɓe wuro ngoo, hono Trondhjems Kvinnesaksforening, nde o ardii caggal ɗuum. O tawtoraama kadi e ardaade Fedde Norwees ngam ndeenka kulle (Foreningen til Dyrenes Beskyttelse), e hitaande 1909 o yaltini deftere sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier om dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e kullon). E hitaande 1901, o jeyaa ko e rewɓe adanɓe suɓaade e nder Diiso wuro Trondheim. Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu Antoni..."
167448
wikitext
text/x-wiki
Antinue Løchen ; O anndiraa ko sosɗo e hitaande 1885 fedde rewɓe wuro ngoo, hono Trondhjems Kvinnesaksforening, nde o ardii caggal ɗuum. O tawtoraama kadi e ardaade Fedde Norwees ngam ndeenka kulle (Foreningen til Dyrenes Beskyttelse), e hitaande 1909 o yaltini deftere sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier om dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e kullon). E hitaande 1901, o jeyaa ko e rewɓe adanɓe suɓaade e nder Diiso wuro Trondheim.
Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu
Antonie Løchen jibinaa ko e wuro Inderøy ñalnde 13 sulyee 1850, ko ɓiy jom suudu mum biyeteeɗo Herman Løchen (1822-1876) e debbo mum Anne Margretha jibinaaɗo e hitaande 1826-1911. O mawni ko to Sundnes, omo jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe heewɓe ɓesngu nguu. Omo jogii miñiiko gooto, biyeteeɗo Håkon, wonti awokaa. E hitaande 1874, o resi ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Olaf, awokaa.
Kugal
Løchen ina hiisee wonde sosɗo Fedde Rewɓe Trondheim nde sosaa e nder batu to galle mum ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1885. Hooreejo gadano oo ko banke biyeteeɗo Nicolay Jenssen kono o suɓaama hooreejo fedde ndee gila 1887 haa 1888 e gila e hitaande 1891 haa 1866 1885, o haali ko fayti e cellal e hakkeeji rewɓe, o teeŋtinii haaju e fijirde, e ñaamde cellunde e ɓoornaade comci laaɓtuɗi.
Wondude e jom suudu mum, Løchen wonti jokkondirɗo e politik Liberal en to bannge nokkuuji to Trondheim. Ko kanko woni debbo gadano fiileede e nder diiso wuro ngoo. O siftortee kadi ko e golle makko e nder Fedde toppitiinde ko fayti e daabaaji (Foreningen til Dynrenes beskyttelse) nde o rokki mo njeenaari maɓɓe kaalis e hitaande 1919. E hitaande 1909, o yaltini deftere daartol sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier o dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e daabaaji).
Antonie Løchen sankii ko ñalnde 30 saawiyee 1933, o wirnaa ko wuro Trondheim.
Tuugnorgal
4g9jm3ideq2ilzq7b2jz0f71zrp2ull
167449
167448
2026-04-24T08:29:55Z
SUZYFATIMA
13856
167449
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Antinue Løchen ;''' O anndiraa ko sosɗo e hitaande 1885 fedde rewɓe wuro ngoo, hono Trondhjems Kvinnesaksforening, nde o ardii caggal ɗuum. O tawtoraama kadi e ardaade Fedde Norwees ngam ndeenka kulle (Foreningen til Dyrenes Beskyttelse), e hitaande 1909 o yaltini deftere sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier om dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e kullon). E hitaande 1901, o jeyaa ko e rewɓe adanɓe suɓaade e nder Diiso wuro Trondheim.
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Antonie Løchen jibinaa ko e wuro Inderøy ñalnde 13 sulyee 1850, ko ɓiy jom suudu mum biyeteeɗo Herman Løchen (1822-1876) e debbo mum Anne Margretha jibinaaɗo e hitaande 1826-1911. O mawni ko to Sundnes, omo jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe heewɓe ɓesngu nguu. Omo jogii miñiiko gooto, biyeteeɗo Håkon, wonti awokaa. E hitaande 1874, o resi ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Olaf, awokaa.
== Kugal ==
Løchen ina hiisee wonde sosɗo Fedde Rewɓe Trondheim nde sosaa e nder batu to galle mum ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1885. Hooreejo gadano oo ko banke biyeteeɗo Nicolay Jenssen kono o suɓaama hooreejo fedde ndee gila 1887 haa 1888 e gila e hitaande 1891 haa 1866 1885, o haali ko fayti e cellal e hakkeeji rewɓe, o teeŋtinii haaju e fijirde, e ñaamde cellunde e ɓoornaade comci laaɓtuɗi.
Wondude e jom suudu mum, Løchen wonti jokkondirɗo e politik Liberal en to bannge nokkuuji to Trondheim. Ko kanko woni debbo gadano fiileede e nder diiso wuro ngoo. O siftortee kadi ko e golle makko e nder Fedde toppitiinde ko fayti e daabaaji (Foreningen til Dynrenes beskyttelse) nde o rokki mo njeenaari maɓɓe kaalis e hitaande 1919. E hitaande 1909, o yaltini deftere daartol sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier o dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e daabaaji).
Antonie Løchen sankii ko ñalnde 30 saawiyee 1933, o wirnaa ko wuro Trondheim.
== Tuugnorgal ==
npf5jiejo0xsumuf4rj3ezhx97hmpah
167450
167449
2026-04-24T08:34:17Z
SUZYFATIMA
13856
167450
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Antinue Løchen ;''' O anndiraa ko sosɗo e hitaande 1885 fedde rewɓe wuro ngoo, hono Trondhjems Kvinnesaksforening, nde o ardii caggal ɗuum. O tawtoraama kadi e ardaade Fedde Norwees ngam ndeenka kulle (Foreningen til Dyrenes Beskyttelse), e hitaande 1909 o yaltini deftere sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier om dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e kullon). E hitaande 1901, o jeyaa ko e rewɓe adanɓe suɓaade e nder Diiso wuro Trondheim.
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Antonie Løchen jibinaa ko e wuro Inderøy ñalnde 13 sulyee 1850, ko ɓiy jom suudu mum biyeteeɗo Herman Løchen (1822-1876) e debbo mum Anne Margretha jibinaaɗo e hitaande 1826-1911. O mawni ko to Sundnes, omo jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe heewɓe ɓesngu nguu. Omo jogii miñiiko gooto, biyeteeɗo Håkon, wonti awokaa. E hitaande 1874, o resi ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Olaf, awokaa.
== Kugal ==
Løchen ina hiisee wonde sosɗo Fedde Rewɓe Trondheim nde sosaa e nder batu to galle mum ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1885. Hooreejo gadano oo ko banke biyeteeɗo Nicolay Jenssen kono o suɓaama hooreejo fedde ndee gila 1887 haa 1888 e gila e hitaande 1891 haa 1866 1885, o haali ko fayti e cellal e hakkeeji rewɓe, o teeŋtinii haaju e fijirde, e ñaamde cellunde e ɓoornaade comci laaɓtuɗi.
Wondude e jom suudu mum, Løchen wonti jokkondirɗo e politik Liberal en to bannge nokkuuji to Trondheim. Ko kanko woni debbo gadano fiileede e nder diiso wuro ngoo. O siftortee kadi ko e golle makko e nder Fedde toppitiinde ko fayti e daabaaji (Foreningen til Dynrenes beskyttelse) nde o rokki mo njeenaari maɓɓe kaalis e hitaande 1919. E hitaande 1909, o yaltini deftere daartol sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier o dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e daabaaji).
Antonie Løchen sankii ko ñalnde 30 saawiyee 1933, o wirnaa ko wuro Trondheim.<ref name="adr">{{cite web|url=https://www.adressa.no/nyheter/trondheim/i/z7G9OK/stiftet-trondhjems-kvinnesaksforening|title=Stiftet Trondhjems Kvinnesaksforening|publisher=Adresseavisen|author=Brissach, Ingrid J.|date=18 April 2012|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref name="sh">{{cite web|url=https://www.servanhomme.com/getperson.php?personID=I16550&tree=tree1|title=Antonie Løchen|publisher=Slektstavle til familien Servan Homme|author=Lythgoe, Darrin|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref name="kn">{{cite web|url=https://kulturnav.org/4df31852-3766-4395-940d-92ed03e3be99|title=Løchen, Antonie (1850 - 1933) [no]|publisher=KulturNav|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Antonie_L%C3%B8chen|title=Antoine Løchen|publisher=Lokalhistoriewiki|accessdate=1 December 2023|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
l0m4n15k7ux8cvjakxwnjrpqvxsi7wu
167451
167450
2026-04-24T08:34:30Z
SUZYFATIMA
13856
167451
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Antinue Løchen ;''' O anndiraa ko sosɗo e hitaande 1885 fedde rewɓe wuro ngoo, hono Trondhjems Kvinnesaksforening, nde o ardii caggal ɗuum. O tawtoraama kadi e ardaade Fedde Norwees ngam ndeenka kulle (Foreningen til Dyrenes Beskyttelse), e hitaande 1909 o yaltini deftere sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier om dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e kullon). E hitaande 1901, o jeyaa ko e rewɓe adanɓe suɓaade e nder Diiso wuro Trondheim.
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Antonie Løchen jibinaa ko e wuro Inderøy ñalnde 13 sulyee 1850, ko ɓiy jom suudu mum biyeteeɗo Herman Løchen (1822-1876) e debbo mum Anne Margretha jibinaaɗo e hitaande 1826-1911. O mawni ko to Sundnes, omo jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe heewɓe ɓesngu nguu. Omo jogii miñiiko gooto, biyeteeɗo Håkon, wonti awokaa. E hitaande 1874, o resi ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Olaf, awokaa.
== Kugal ==
Løchen ina hiisee wonde sosɗo Fedde Rewɓe Trondheim nde sosaa e nder batu to galle mum ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1885. Hooreejo gadano oo ko banke biyeteeɗo Nicolay Jenssen kono o suɓaama hooreejo fedde ndee gila 1887 haa 1888 e gila e hitaande 1891 haa 1866 1885, o haali ko fayti e cellal e hakkeeji rewɓe, o teeŋtinii haaju e fijirde, e ñaamde cellunde e ɓoornaade comci laaɓtuɗi.
Wondude e jom suudu mum, Løchen wonti jokkondirɗo e politik Liberal en to bannge nokkuuji to Trondheim. Ko kanko woni debbo gadano fiileede e nder diiso wuro ngoo. O siftortee kadi ko e golle makko e nder Fedde toppitiinde ko fayti e daabaaji (Foreningen til Dynrenes beskyttelse) nde o rokki mo njeenaari maɓɓe kaalis e hitaande 1919. E hitaande 1909, o yaltini deftere daartol sukaaɓe wiyeteende Smaahistorier o dyr (Haalaaji juutɗi ko faati e daabaaji).
Antonie Løchen sankii ko ñalnde 30 saawiyee 1933, o wirnaa ko wuro Trondheim.<ref name="adr">{{cite web|url=https://www.adressa.no/nyheter/trondheim/i/z7G9OK/stiftet-trondhjems-kvinnesaksforening|title=Stiftet Trondhjems Kvinnesaksforening|publisher=Adresseavisen|author=Brissach, Ingrid J.|date=18 April 2012|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref name="sh">{{cite web|url=https://www.servanhomme.com/getperson.php?personID=I16550&tree=tree1|title=Antonie Løchen|publisher=Slektstavle til familien Servan Homme|author=Lythgoe, Darrin|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref name="kn">{{cite web|url=https://kulturnav.org/4df31852-3766-4395-940d-92ed03e3be99|title=Løchen, Antonie (1850 - 1933) [no]|publisher=KulturNav|accessdate=30 November 2023|language=no}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Antonie_L%C3%B8chen|title=Antoine Løchen|publisher=Lokalhistoriewiki|accessdate=1 December 2023|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
h1a7ttb15ytiy2jnouj3lvo52ktjsdx
Ragnhild Magerøy
0
40907
167452
2026-04-24T08:36:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ragnhild Magerøy (9 sulyee 1920 – 16 noowammbar 2010) ko binndoowo defte, binndoowo, yimoowo Norweesnaajo. O ɓuri anndireede ko binndoowo daartol. Nguurndam Magerøy jibinaa ko to wuro Fræna to Møre og Romsdal, ko kanko woni ɓiɗɗo gorko e nder banndiraaɓe jeegom. E hitaande 1958 o ummii e galle makko o fayi Oslo ɗo o rokkaa fartaŋŋe janngude geɗe daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo Library. O wonti focus e daartol kono heewi yejjiteede ko e limooje re..."
167452
wikitext
text/x-wiki
Ragnhild Magerøy (9 sulyee 1920 – 16 noowammbar 2010) ko binndoowo defte, binndoowo, yimoowo Norweesnaajo. O ɓuri anndireede ko binndoowo daartol.
Nguurndam
Magerøy jibinaa ko to wuro Fræna to Møre og Romsdal, ko kanko woni ɓiɗɗo gorko e nder banndiraaɓe jeegom. E hitaande 1958 o ummii e galle makko o fayi Oslo ɗo o rokkaa fartaŋŋe janngude geɗe daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo Library. O wonti focus e daartol kono heewi yejjiteede ko e limooje rewɓe. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi wonde toowɗi, ina ngondi e caɗeele e nder daartol ngol.
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1957 e deftere Gunhild, deftere adannde e nder defte tati, ko fayti e nguurndam rewɓe e nder wuro tokooso ladde e teeminannde 19ɓiire. Defte makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e nder yontaaji hakkundeeji Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1975.
Golle cuɓaaɗe
Ɓooygol e hitaande 1966
Worɓe fiyooɓe nornene, hitaande 1969
Himmelen er gul, hitaande 1970
Annoore saagaen, 1991
Hitaande 1995, hitaande 1995
Halfrid, hitaande 1997
Tuugnorgal
oopdnv2wc42ns64ckklfri0bjzsd1n6
167453
167452
2026-04-24T08:37:48Z
SUZYFATIMA
13856
167453
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ragnhild Magerøy''' (9 sulyee 1920 – 16 noowammbar 2010) ko binndoowo defte, binndoowo, yimoowo Norweesnaajo. O ɓuri anndireede ko binndoowo daartol.
== Nguurndam ==
Magerøy jibinaa ko to wuro Fræna to Møre og Romsdal, ko kanko woni ɓiɗɗo gorko e nder banndiraaɓe jeegom. E hitaande 1958 o ummii e galle makko o fayi Oslo ɗo o rokkaa fartaŋŋe janngude geɗe daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo Library. O wonti focus e daartol kono heewi yejjiteede ko e limooje rewɓe. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi wonde toowɗi, ina ngondi e caɗeele e nder daartol ngol.
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1957 e deftere Gunhild, deftere adannde e nder defte tati, ko fayti e nguurndam rewɓe e nder wuro tokooso ladde e teeminannde 19ɓiire. Defte makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e nder yontaaji hakkundeeji Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1975.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Ɓooygol e hitaande 1966
* Worɓe fiyooɓe nornene, hitaande 1969
* Himmelen er gul, hitaande 1970
* Annoore saagaen, 1991
* Hitaande 1995, hitaande 1995
* Halfrid, hitaande 1997
== Tuugnorgal ==
cp1jnkmzjuk1dmjl1wjft0yr7c5hpdk
167454
167453
2026-04-24T08:41:56Z
SUZYFATIMA
13856
167454
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ragnhild Magerøy''' (9 sulyee 1920 – 16 noowammbar 2010) ko binndoowo defte, binndoowo, yimoowo Norweesnaajo. O ɓuri anndireede ko binndoowo daartol.
== Nguurndam ==
Magerøy jibinaa ko to wuro Fræna to Møre og Romsdal, ko kanko woni ɓiɗɗo gorko e nder banndiraaɓe jeegom. E hitaande 1958 o ummii e galle makko o fayi Oslo ɗo o rokkaa fartaŋŋe janngude geɗe daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo Library. O wonti focus e daartol kono heewi yejjiteede ko e limooje rewɓe. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi wonde toowɗi, ina ngondi e caɗeele e nder daartol ngol.
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1957 e deftere Gunhild, deftere adannde e nder defte tati, ko fayti e nguurndam rewɓe e nder wuro tokooso ladde e teeminannde 19ɓiire. Defte makko caggal ɗuum ina keewi waɗeede e nder yontaaji hakkundeeji Norwees. O heɓi njeenaari Dobloug e hitaande 1975.
== Golle cuɓaaɗe ==
* Ɓooygol e hitaande 1966
* Worɓe fiyooɓe nornene, hitaande 1969
* Himmelen er gul, hitaande 1970
* Annoore saagaen, 1991
* Hitaande 1995, hitaande 1995
* Halfrid, hitaande 1997<ref name="snl">{{Cite encyclopedia|title=Ragnhild Magerøy|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Ragnhild_Magerøy|access-date=18 October 2010|language=no}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ragnhild Magerøy|url=https://nordicwomensliterature.net/writers/mageroey-ragnhild/|access-date=1 April 2018|publisher=The History of Nordic Women’s Literature}}</ref><ref name="nbl">{{Cite encyclopedia|title=Ragnhild Magerøy|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Ragnhild_Magerøy/utdypning|access-date=25 November 2010|last=Rønning|first=Anne Birgitte|editor-last=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|language=no}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fsdolvh86xxmrvvd0oho1nlsy5rsecf
Trude Marstein
0
40908
167455
2026-04-24T08:46:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Trude Marstein (jibinaa ko 18 abriil 1973, to Tønsberg) ko winndiyanke Norweesnaajo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Telemark, o janngi ko faati e binndol (Creative Writing Studies). To duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo, o janngi ko faati e pedagogi, ko faati e hakkille, e daartol binndol. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1998 e deftere makko, tiitoonde mum ko Sterk sult, plutselig kvalme, nde o heɓi njeenaari Tarjei Vesaas. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2023..."
167455
wikitext
text/x-wiki
Trude Marstein (jibinaa ko 18 abriil 1973, to Tønsberg) ko winndiyanke Norweesnaajo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Telemark, o janngi ko faati e binndol (Creative Writing Studies). To duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo, o janngi ko faati e pedagogi, ko faati e hakkille, e daartol binndol. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1998 e deftere makko, tiitoonde mum ko Sterk sult, plutselig kvalme, nde o heɓi njeenaari Tarjei Vesaas. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2023.
Bibliyogaraafi
Wawru:
Sterk sult, plutselig kvalme, (tiitoonde e ɗemngal Engele: Heege tiiɗnde, ɓuuɓri ɗoon e ɗoon) binndanɗe mooftaaɗe (1998)
Deftere (2000)
Barka en njuuldu, deftere sukaaɓe (2002)
Elin e Hans, (innde e ɗemngal Engele: Elin e Hans) deftere (2002)
Koolol binndanɗe (2004)
Byens ansikt – drama (2005) wondude e Aasne Linnesta, Rune Christiansen, Gunnar Wærness e John Erik Riley
Godt, deftere (2006)
Waɗde tikkere pa, deftere (2010)
Haa jooni, deftere (2012)
Sa mye hadde jeg, novel (2018)
Njeenaaje
Tarjei Vesaas fuɗɗii ko e hitaande 1998, ngam Sterk sult, plutselig kvalme
Suudu 2002
Binndi Vestfolds 2002
Njeenaari Dobloug hitaande 2004
Njeenaari binndol 2006, wonande Gjøre godt
PO naamndiima hitaande 2007
Tuugnorgal
o1p1g5bfqonzoaa79929jk371stcfab
167457
167455
2026-04-24T08:48:47Z
SUZYFATIMA
13856
167457
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Trude Marstein''' (jibinaa ko 18 abriil 1973, to Tønsberg) ko winndiyanke Norweesnaajo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Telemark, o janngi ko faati e binndol (Creative Writing Studies). To duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo, o janngi ko faati e pedagogi, ko faati e hakkille, e daartol binndol. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1998 e deftere makko, tiitoonde mum ko Sterk sult, plutselig kvalme, nde o heɓi njeenaari Tarjei Vesaas. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2023.
== Bibliyogaraafi ==
==== Wawru: ====
* Sterk sult, plutselig kvalme, (tiitoonde e ɗemngal Engele: Heege tiiɗnde, ɓuuɓri ɗoon e ɗoon) binndanɗe mooftaaɗe (1998)
* Deftere (2000)
* Barka en njuuldu, deftere sukaaɓe (2002)
* Elin e Hans, (innde e ɗemngal Engele: Elin e Hans) deftere (2002)
* Koolol binndanɗe (2004)
* Byens ansikt – drama (2005) wondude e Aasne Linnesta, Rune Christiansen, Gunnar Wærness e John Erik Riley
* Godt, deftere (2006)
* Waɗde tikkere pa, deftere (2010)
* Haa jooni, deftere (2012)
* Sa mye hadde jeg, novel (2018)
== Njeenaaje ==
* Tarjei Vesaas fuɗɗii ko e hitaande 1998, ngam Sterk sult, plutselig kvalme
* Suudu 2002
* Binndi Vestfolds 2002
* Njeenaari Dobloug hitaande 2004
* Njeenaari binndol 2006, wonande Gjøre godt
* PO naamndiima hitaande 2007
== Tuugnorgal ==
3hvkvx0z0n31nbzx6nsohwkygbuv6f4
167458
167457
2026-04-24T08:51:43Z
SUZYFATIMA
13856
167458
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Trude Marstein''' (jibinaa ko 18 abriil 1973, to Tønsberg) ko winndiyanke Norweesnaajo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Telemark, o janngi ko faati e binndol (Creative Writing Studies). To duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo, o janngi ko faati e pedagogi, ko faati e hakkille, e daartol binndol. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1998 e deftere makko, tiitoonde mum ko Sterk sult, plutselig kvalme, nde o heɓi njeenaari Tarjei Vesaas. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2023.
== Bibliyogaraafi ==
==== Wawru: ====
* Sterk sult, plutselig kvalme, (tiitoonde e ɗemngal Engele: Heege tiiɗnde, ɓuuɓri ɗoon e ɗoon) binndanɗe mooftaaɗe (1998)
* Deftere (2000)
* Barka en njuuldu, deftere sukaaɓe (2002)
* Elin e Hans, (innde e ɗemngal Engele: Elin e Hans) deftere (2002)
* Koolol binndanɗe (2004)
* Byens ansikt – drama (2005) wondude e Aasne Linnesta, Rune Christiansen, Gunnar Wærness e John Erik Riley
* Godt, deftere (2006)
* Waɗde tikkere pa, deftere (2010)
* Haa jooni, deftere (2012)
* Sa mye hadde jeg, novel (2018)
== Njeenaaje ==
* Tarjei Vesaas fuɗɗii ko e hitaande 1998, ngam Sterk sult, plutselig kvalme
* Suudu 2002
* Binndi Vestfolds 2002
* Njeenaari Dobloug hitaande 2004
* Njeenaari binndol 2006, wonande Gjøre godt
* PO naamndiima hitaande 2007<ref name="a">[http://www.aschehougagency.no/authors/oktober/marstein_trude Trude Marstein SELECTED BIBLIOGRAPHY & TRANSLATIONS]</ref><ref>{{Cite web|title=Amalie Skram-prisen til Trude Marstein|date=23 August 2023|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/amalie-skram-prisen-til-trude-marstein/|website=forfatterforeningen.no|language=no|access-date=27 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
l5766n5hlmgmgpsqc9czwhjyds7jkw2
167459
167458
2026-04-24T08:52:01Z
SUZYFATIMA
13856
167459
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Trude Marstein''' (jibinaa ko 18 abriil 1973, to Tønsberg) ko winndiyanke Norweesnaajo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Telemark, o janngi ko faati e binndol (Creative Writing Studies). To duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo, o janngi ko faati e pedagogi, ko faati e hakkille, e daartol binndol. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1998 e deftere makko, tiitoonde mum ko Sterk sult, plutselig kvalme, nde o heɓi njeenaari Tarjei Vesaas. O heɓi njeenaari Amalie Skram e hitaande 2023.
== Bibliyogaraafi ==
==== Wawru: ====
* Sterk sult, plutselig kvalme, (tiitoonde e ɗemngal Engele: Heege tiiɗnde, ɓuuɓri ɗoon e ɗoon) binndanɗe mooftaaɗe (1998)
* Deftere (2000)
* Barka en njuuldu, deftere sukaaɓe (2002)
* Elin e Hans, (innde e ɗemngal Engele: Elin e Hans) deftere (2002)
* Koolol binndanɗe (2004)
* Byens ansikt – drama (2005) wondude e Aasne Linnesta, Rune Christiansen, Gunnar Wærness e John Erik Riley
* Godt, deftere (2006)
* Waɗde tikkere pa, deftere (2010)
* Haa jooni, deftere (2012)
* Sa mye hadde jeg, novel (2018)
== Njeenaaje ==
* Tarjei Vesaas fuɗɗii ko e hitaande 1998, ngam Sterk sult, plutselig kvalme
* Suudu 2002
* Binndi Vestfolds 2002
* Njeenaari Dobloug hitaande 2004
* Njeenaari binndol 2006, wonande Gjøre godt
* PO naamndiima hitaande 2007<ref name="a">[http://www.aschehougagency.no/authors/oktober/marstein_trude Trude Marstein SELECTED BIBLIOGRAPHY & TRANSLATIONS]</ref><ref>{{Cite web|title=Amalie Skram-prisen til Trude Marstein|date=23 August 2023|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/amalie-skram-prisen-til-trude-marstein/|website=forfatterforeningen.no|language=no|access-date=27 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
fqge3lwuuieam70k0k0jko82hcc975z
Karin Moe
0
40909
167460
2026-04-24T08:59:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Karin Moe (jibinaa ko 3 desaambar 1945) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, Norweesnaajo. O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1980 e deftere binndi Kjønnskrift. Koolol goɗngol ko 39 Fyk gila 1983, e Sjanger gila 1986. O yaltini defte jarribooje Blove 1. bok e Blove 2. bok e hitaande 1990 e hitaande 1993. Moe jeyaa ko e fedde daraniiɓe yimre wiyeteende « Stuntpoetene » e kitaale 1980, kanko e Jon Sveinbjørn Jónsson, Triztan Vindtorn, Arne Ruste, Thorvald Stee..."
167460
wikitext
text/x-wiki
Karin Moe (jibinaa ko 3 desaambar 1945) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, Norweesnaajo.
O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1980 e deftere binndi Kjønnskrift. Koolol goɗngol ko 39 Fyk gila 1983, e Sjanger gila 1986. O yaltini defte jarribooje Blove 1. bok e Blove 2. bok e hitaande 1990 e hitaande 1993. Moe jeyaa ko e fedde daraniiɓe yimre wiyeteende « Stuntpoetene » e kitaale 1980, kanko e Jon Sveinbjørn Jónsson, Triztan Vindtorn, Arne Ruste, Thorvald Steen, Erling Kittelsen, Torgeir Rebolledo Pedersen e woɗɓe
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1990.
Tuugnorgal
fpmwfaa1z4rp67ngz7uzbr7p6o4dvwl
167461
167460
2026-04-24T09:02:29Z
SUZYFATIMA
13856
167461
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karin Moe''' (jibinaa ko 3 desaambar 1945) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, Norweesnaajo.
O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1980 e deftere binndi Kjønnskrift. Koolol goɗngol ko 39 Fyk gila 1983, e Sjanger gila 1986. O yaltini defte jarribooje Blove 1. bok e Blove 2. bok e hitaande 1990 e hitaande 1993. Moe jeyaa ko e fedde daraniiɓe yimre wiyeteende « Stuntpoetene » e kitaale 1980, kanko e Jon Sveinbjørn Jónsson, Triztan Vindtorn, Arne Ruste, Thorvald Steen, Erling Kittelsen, Torgeir Rebolledo Pedersen e woɗɓe
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1990.
== Tuugnorgal ==
c8odtm2e6mfkomwtwne2ey46gzvahfy
167462
167461
2026-04-24T09:05:59Z
SUZYFATIMA
13856
167462
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karin Moe''' (jibinaa ko 3 desaambar 1945) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, Norweesnaajo.
O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1980 e deftere binndi Kjønnskrift. Koolol goɗngol ko 39 Fyk gila 1983, e Sjanger gila 1986. O yaltini defte jarribooje Blove 1. bok e Blove 2. bok e hitaande 1990 e hitaande 1993. Moe jeyaa ko e fedde daraniiɓe yimre wiyeteende « Stuntpoetene » e kitaale 1980, kanko e Jon Sveinbjørn Jónsson, Triztan Vindtorn, Arne Ruste, Thorvald Steen, Erling Kittelsen, Torgeir Rebolledo Pedersen e woɗɓe
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1990.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Karin Moe|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Karin_Moe|language=no|access-date=26 February 2011}}</ref><ref name="rebolledo">{{cite encyclopedia|title=Torgeir Rebolledo Pedersen|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Torgeir_Rebolledo_Pedersen|language=no|access-date=14 May 2019}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=no|access-date=26 February 2011|archive-date=18 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120218072925/http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3aaaa7dblu9fjvhlk16sa0lh6049c7j
167463
167462
2026-04-24T09:06:21Z
SUZYFATIMA
13856
167463
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karin Moe''' (jibinaa ko 3 desaambar 1945) ko binndoowo, ƴeewoowo binndol, Norweesnaajo.
O waɗi binndol makko gadanol ko e hitaande 1980 e deftere binndi Kjønnskrift. Koolol goɗngol ko 39 Fyk gila 1983, e Sjanger gila 1986. O yaltini defte jarribooje Blove 1. bok e Blove 2. bok e hitaande 1990 e hitaande 1993. Moe jeyaa ko e fedde daraniiɓe yimre wiyeteende « Stuntpoetene » e kitaale 1980, kanko e Jon Sveinbjørn Jónsson, Triztan Vindtorn, Arne Ruste, Thorvald Steen, Erling Kittelsen, Torgeir Rebolledo Pedersen e woɗɓe
O heɓi njeenaari ndi Mads Wiel Nygaards e hitaande 1990.<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Karin Moe|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/Karin_Moe|language=no|access-date=26 February 2011}}</ref><ref name="rebolledo">{{cite encyclopedia|title=Torgeir Rebolledo Pedersen|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Torgeir_Rebolledo_Pedersen|language=no|access-date=14 May 2019}}</ref><ref name="nygaards-legat">{{cite web|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|title=Mads Wiel Nygaards Legat|publisher=Forfatterportalen.no|language=no|access-date=26 February 2011|archive-date=18 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120218072925/http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/legat.htm|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
aexyfa30wkeo6ojcvh1hjj4j7iss041
Åse-Marie Nesse
0
40910
167464
2026-04-24T09:08:41Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Åse-Marie Nesse ; Nguurndam Åse-Marie Nesse jibinaa ko to wuro Klepp, to diiwaan Rogaland, to leydi Norwees. O joofni jaŋde makko hakkundeere ko e hitaande 1952 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rogaland. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Oslo tuggi 1953 haa 1955, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. O heɓi bak makko e cand.philol. degree e hitaande 1963, o gollinaama jannginoowo e jaŋde ɗemngal Alma..."
167464
wikitext
text/x-wiki
Åse-Marie Nesse ;
Nguurndam
Åse-Marie Nesse jibinaa ko to wuro Klepp, to diiwaan Rogaland, to leydi Norwees. O joofni jaŋde makko hakkundeere ko e hitaande 1952 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rogaland. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Oslo tuggi 1953 haa 1955, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. O heɓi bak makko e cand.philol. degree e hitaande 1963, o gollinaama jannginoowo e jaŋde ɗemngal Almaañ. Caggal ɗuum o artiraa e jaŋde toownde, o woppi golle e hitaande 2000.
O woniino kadi firoore e ngam firo makko gadano, Tynset mo Wolfgang Hildesheimer winndi, o heɓi njeenaari Bastian e hitaande 1967. O heɓi kadi njeenaari Dobloug e hitaande 1999. Golle makko ɓurɗe teeŋtude ko firo Faust: Feccere adannde e musiiba e Faust: Feccere ɗiɗmere e Nkors. O firti kadi ko e ɗemngal Engele, Españool, Holanndee e Farayse, o heewi ko huutoraade jimol. Yimre makko adannde ari ko e hitaande 1970 e Av hav er du komen. O ardii catal PEN hakkunde leyɗeele to Norwees duuɓi keewɗi, o woniino kadi tergal e Diiso Naalankaagal Norwees. O woniino kadi tergal e fedde pinal e fedde winndooɓe Norwees, fedde binndol.
Åse-Marie Nesse heɓi njeenaaje keewɗe e baaji teddungal e nder golle mum. O fawii ko e hitaande 1993 e njeenaari « Croix de mérite fédérale » e njeenaari « ordre royaume norvégien de Saint Olav » (Chevalier premier classe) e hitaande 2001. O maayi ko e hitaande 2001 e rafi kanseer.
Njeenaaje
Bastiyan (1967)
Sarpsborg (1976)
Naange (1978)
Stavanger ɓamtaare pinal (1981)
Jaaynde Ƴellitaare (1981)
Klepp renndooji pinal (1992)
Ndeen ɗoon yuɓɓo fedde laamu (1993)
Sonett Shakespeare (1998)
Defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe (1999)
Dowlaaji Dentuɗi (1999)
Binndi Nynorsk (2000)
Tuugnorgal
phrosd770aozwi5hy726k2cd0cuojvh
167465
167464
2026-04-24T09:10:33Z
SUZYFATIMA
13856
167465
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Åse-Marie Nesse ;'''
== Nguurndam ==
Åse-Marie Nesse jibinaa ko to wuro Klepp, to diiwaan Rogaland, to leydi Norwees. O joofni jaŋde makko hakkundeere ko e hitaande 1952 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rogaland. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Oslo tuggi 1953 haa 1955, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. O heɓi bak makko e cand.philol. degree e hitaande 1963, o gollinaama jannginoowo e jaŋde ɗemngal Almaañ. Caggal ɗuum o artiraa e jaŋde toownde, o woppi golle e hitaande 2000.
O woniino kadi firoore e ngam firo makko gadano, Tynset mo Wolfgang Hildesheimer winndi, o heɓi njeenaari Bastian e hitaande 1967. O heɓi kadi njeenaari Dobloug e hitaande 1999. Golle makko ɓurɗe teeŋtude ko firo Faust: Feccere adannde e musiiba e Faust: Feccere ɗiɗmere e Nkors. O firti kadi ko e ɗemngal Engele, Españool, Holanndee e Farayse, o heewi ko huutoraade jimol. Yimre makko adannde ari ko e hitaande 1970 e Av hav er du komen. O ardii catal PEN hakkunde leyɗeele to Norwees duuɓi keewɗi, o woniino kadi tergal e Diiso Naalankaagal Norwees. O woniino kadi tergal e fedde pinal e fedde winndooɓe Norwees, fedde binndol.
Åse-Marie Nesse heɓi njeenaaje keewɗe e baaji teddungal e nder golle mum. O fawii ko e hitaande 1993 e njeenaari « Croix de mérite fédérale » e njeenaari « ordre royaume norvégien de Saint Olav » (Chevalier premier classe) e hitaande 2001. O maayi ko e hitaande 2001 e rafi kanseer.
== Njeenaaje ==
* Bastiyan (1967)
* Sarpsborg (1976)
* Naange (1978)
* Stavanger ɓamtaare pinal (1981)
* Jaaynde Ƴellitaare (1981)
* Klepp renndooji pinal (1992)
* Ndeen ɗoon yuɓɓo fedde laamu (1993)
* Sonett Shakespeare (1998)
* Defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe (1999)
* Dowlaaji Dentuɗi (1999)
* Binndi Nynorsk (2000)
== Tuugnorgal ==
790ilxksm6qqw5lfraf53awqhco86ge
167466
167465
2026-04-24T09:12:48Z
SUZYFATIMA
13856
167466
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Åse-Marie Nesse ;'''
== Nguurndam ==
Åse-Marie Nesse jibinaa ko to wuro Klepp, to diiwaan Rogaland, to leydi Norwees. O joofni jaŋde makko hakkundeere ko e hitaande 1952 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rogaland. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Oslo tuggi 1953 haa 1955, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. O heɓi bak makko e cand.philol. degree e hitaande 1963, o gollinaama jannginoowo e jaŋde ɗemngal Almaañ. Caggal ɗuum o artiraa e jaŋde toownde, o woppi golle e hitaande 2000.
O woniino kadi firoore e ngam firo makko gadano, Tynset mo Wolfgang Hildesheimer winndi, o heɓi njeenaari Bastian e hitaande 1967. O heɓi kadi njeenaari Dobloug e hitaande 1999. Golle makko ɓurɗe teeŋtude ko firo Faust: Feccere adannde e musiiba e Faust: Feccere ɗiɗmere e Nkors. O firti kadi ko e ɗemngal Engele, Españool, Holanndee e Farayse, o heewi ko huutoraade jimol. Yimre makko adannde ari ko e hitaande 1970 e Av hav er du komen. O ardii catal PEN hakkunde leyɗeele to Norwees duuɓi keewɗi, o woniino kadi tergal e Diiso Naalankaagal Norwees. O woniino kadi tergal e fedde pinal e fedde winndooɓe Norwees, fedde binndol.
Åse-Marie Nesse heɓi njeenaaje keewɗe e baaji teddungal e nder golle mum. O fawii ko e hitaande 1993 e njeenaari « Croix de mérite fédérale » e njeenaari « ordre royaume norvégien de Saint Olav » (Chevalier premier classe) e hitaande 2001. O maayi ko e hitaande 2001 e rafi kanseer.
== Njeenaaje ==
* Bastiyan (1967)
* Sarpsborg (1976)
* Naange (1978)
* Stavanger ɓamtaare pinal (1981)
* Jaaynde Ƴellitaare (1981)
* Klepp renndooji pinal (1992)
* Ndeen ɗoon yuɓɓo fedde laamu (1993)
* Sonett Shakespeare (1998)
* Defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe (1999)
* Dowlaaji Dentuɗi (1999)
* Binndi Nynorsk (2000)<ref>[https://www.snl.no/%C3%85se-Marie_Nesse ''Åse-Marie Nesse'' (Store Norsk leksikon)]</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|year=|title=Åse-Marie Nesse|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Gerd Høst|last=Heyerdahl|volume=|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/.nbl_biografi/Åse-Marie_Nesse/utdypning|language=Norwegian|accessdate=13 August 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
00jnydxxvktzmd2lo68t70mta20fd11
Tove Nilsen
0
40911
167467
2026-04-24T09:14:03Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tove Nilsen (jibinaa ko 25 oktoobar 1952) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe e ƴeewtotooɗo binndol, jeyaaɗo to leydi Norwees. Nguurndam Nilsen waɗii deftere mum adannde e hitaande 1974 e deftere mum wiyeteende Aldri la dem ley des forsvarsløst naken. Deftere makko nde o winndi e cukaagu makko, ummoraade e wuro hoɗorde, Skyskraperengler (1982) ko deftere ɓurnde soodde. O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1993. Deftere makko Øyets sult (1993)..."
167467
wikitext
text/x-wiki
Tove Nilsen (jibinaa ko 25 oktoobar 1952) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe e ƴeewtotooɗo binndol, jeyaaɗo to leydi Norwees.
Nguurndam
Nilsen waɗii deftere mum adannde e hitaande 1974 e deftere mum wiyeteende Aldri la dem ley des forsvarsløst naken. Deftere makko nde o winndi e cukaagu makko, ummoraade e wuro hoɗorde, Skyskraperengler (1982) ko deftere ɓurnde soodde.
O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1993. Deftere makko Øyets sult (1993) toɗɗaama ngam heɓde njeenaari binndol fedde Nordik. O rokkaa njeenaari Amalie Skram e hitaande 2011.
Tuugnorgal
gz0ug8bw4wzpucwsx1tvyh2ppzymain
167468
167467
2026-04-24T09:14:52Z
SUZYFATIMA
13856
167468
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tove Nilsen''' (jibinaa ko 25 oktoobar 1952) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe e ƴeewtotooɗo binndol, jeyaaɗo to leydi Norwees.
== Nguurndam ==
Nilsen waɗii deftere mum adannde e hitaande 1974 e deftere mum wiyeteende Aldri la dem ley des forsvarsløst naken. Deftere makko nde o winndi e cukaagu makko, ummoraade e wuro hoɗorde, Skyskraperengler (1982) ko deftere ɓurnde soodde.
O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1993. Deftere makko Øyets sult (1993) toɗɗaama ngam heɓde njeenaari binndol fedde Nordik. O rokkaa njeenaari Amalie Skram e hitaande 2011.
== Tuugnorgal ==
9khjr0x9ugwangy6udres545jcjskc8
167469
167468
2026-04-24T09:18:13Z
SUZYFATIMA
13856
167469
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tove Nilsen''' (jibinaa ko 25 oktoobar 1952) ko binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe e ƴeewtotooɗo binndol, jeyaaɗo to leydi Norwees.
== Nguurndam ==
Nilsen waɗii deftere mum adannde e hitaande 1974 e deftere mum wiyeteende Aldri la dem ley des forsvarsløst naken. Deftere makko nde o winndi e cukaagu makko, ummoraade e wuro hoɗorde, Skyskraperengler (1982) ko deftere ɓurnde soodde.
O heɓi njeenaari binndol fedde Riksmål e hitaande 1993. Deftere makko Øyets sult (1993) toɗɗaama ngam heɓde njeenaari binndol fedde Nordik. O rokkaa njeenaari Amalie Skram e hitaande 2011.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Tove Nilsen|year=2003|volume=6|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|first=Tom|last=Lotherington|authorlink=Tom Lotherington|url=https://www.snl.no/.nbl_biografi/Tove_Nilsen/utdypning|language=Norwegian|accessdate=26 March 2009}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|year=2007|title=Tove Nilsen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor=Henriksen, Petter|editor-link=Petter Henriksen|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Tove_Nilsen|language=Norwegian|accessdate=26 March 2009}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Amalie Skram-prisen|first=Vidar|last=Iversen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Brodal|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Amalie_Skram-prisen|language=no|access-date=21 March 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5t0rdcqgo96cme98188bcoezea8dkoa
Anne-Pia Nygård
0
40912
167470
2026-04-24T09:21:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anne-Pia Nygård jibinaa ko ñalnde 10 ut 1977) ko winndiyanke Norweesnaajo. Deftere makko adannde ko deftere makko nde o winndi e hitaande 2009, ko wiyetee « Ko hay gooto yiyataa » (Det som ingen ser). Nguurndam Nygård jibinaa, mawni ko e wuro Sandane e nder wuro Gloppen. Yumma makko ko nokku gooto jeyaa, baaba makko ko Munisipaal Askøy. O janngi duɗal hakkundeewal Firda gila 1993 haa 1996, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko e ɗemɗe Almaañ worgo e ɗemngal Enge..."
167470
wikitext
text/x-wiki
Anne-Pia Nygård jibinaa ko ñalnde 10 ut 1977) ko winndiyanke Norweesnaajo. Deftere makko adannde ko deftere makko nde o winndi e hitaande 2009, ko wiyetee « Ko hay gooto yiyataa » (Det som ingen ser).
Nguurndam
Nygård jibinaa, mawni ko e wuro Sandane e nder wuro Gloppen. Yumma makko ko nokku gooto jeyaa, baaba makko ko Munisipaal Askøy.
O janngi duɗal hakkundeewal Firda gila 1993 haa 1996, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko e ɗemɗe Almaañ worgo e ɗemngal Engele. Binndol makko gadano waɗi ko e ndunngu 2009, nde o woni e feccere laawol ngam heɓde jaagorgal ɗemngal e binndol Nynorsk. Deftere, Ko hay gooto yiyataa, winndaa ko e ɗemngal Nynorsk. E lewru suwee 2012, defte Loaghtan njaltata ko e ɗemngal Engele.
Nygård jibinaa ko e ɓuuɓri ɓalndu, ɓeydotoo bonde nde o mawni. Sarɗi oo addani mo ko heewi e cukaagu makko waɗde e nder opitaaluuji e nder galleeji, ɗo o waɗi opereeji keewɗi. O heɓi aksidaaji keewɗi e majjere safaara. E duuɓi sappo o woppi huutoraade koyɗe makko, o wonti fawaade e koɗorɗe. Binndol makko tuugii ko e humpitooji makko e ŋakkeende makko. O siftinii hersa e jiiɓru cukaagu, kam e jokkondiral makko e annduɓe cellal e jokkondirde e nguurndam galle. Deftere nde ina rokka yi’annde jaŋde fawaade e annduɓe cellal e woɗɓe gollotooɓe e sukaaɓe e sukaaɓe waasɓe.
Biyogaraafi oo winndaa ko e neɗɗo tataɓo, rokki mo paandaale ngam siftinde caɗeele makko, miijooji makko e golle makko.
Bibliyogaraafi
2009: Ko hay gooto yi’ataa (ko ɗum huunde nde yi’ataa), deftere Norske, Nate: Dag E. Thorenfeldt, 264 sider, ISBN 978-82-811-2130-0
Tuugnorgal
1nzajcps3vlpi8xrp4cqley26i8dtca
167471
167470
2026-04-24T09:22:19Z
SUZYFATIMA
13856
167471
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne-Pia Nygård jibinaa''' ko ñalnde 10 ut 1977) ko winndiyanke Norweesnaajo. Deftere makko adannde ko deftere makko nde o winndi e hitaande 2009, ko wiyetee « Ko hay gooto yiyataa » (Det som ingen ser).
== Nguurndam ==
Nygård jibinaa, mawni ko e wuro Sandane e nder wuro Gloppen. Yumma makko ko nokku gooto jeyaa, baaba makko ko Munisipaal Askøy.
O janngi duɗal hakkundeewal Firda gila 1993 haa 1996, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko e ɗemɗe Almaañ worgo e ɗemngal Engele. Binndol makko gadano waɗi ko e ndunngu 2009, nde o woni e feccere laawol ngam heɓde jaagorgal ɗemngal e binndol Nynorsk. Deftere, Ko hay gooto yiyataa, winndaa ko e ɗemngal Nynorsk. E lewru suwee 2012, defte Loaghtan njaltata ko e ɗemngal Engele.
Nygård jibinaa ko e ɓuuɓri ɓalndu, ɓeydotoo bonde nde o mawni. Sarɗi oo addani mo ko heewi e cukaagu makko waɗde e nder opitaaluuji e nder galleeji, ɗo o waɗi opereeji keewɗi. O heɓi aksidaaji keewɗi e majjere safaara. E duuɓi sappo o woppi huutoraade koyɗe makko, o wonti fawaade e koɗorɗe. Binndol makko tuugii ko e humpitooji makko e ŋakkeende makko. O siftinii hersa e jiiɓru cukaagu, kam e jokkondiral makko e annduɓe cellal e jokkondirde e nguurndam galle. Deftere nde ina rokka yi’annde jaŋde fawaade e annduɓe cellal e woɗɓe gollotooɓe e sukaaɓe e sukaaɓe waasɓe.
Biyogaraafi oo winndaa ko e neɗɗo tataɓo, rokki mo paandaale ngam siftinde caɗeele makko, miijooji makko e golle makko.
== Bibliyogaraafi ==
2009: Ko hay gooto yi’ataa (ko ɗum huunde nde yi’ataa), deftere Norske, Nate: Dag E. Thorenfeldt, 264 sider, ISBN 978-82-811-2130-0
== Tuugnorgal ==
ojr4qxuvejpzau2udo0aezna7ood3to
167472
167471
2026-04-24T09:25:46Z
SUZYFATIMA
13856
167472
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne-Pia Nygård jibinaa''' ko ñalnde 10 ut 1977) ko winndiyanke Norweesnaajo. Deftere makko adannde ko deftere makko nde o winndi e hitaande 2009, ko wiyetee « Ko hay gooto yiyataa » (Det som ingen ser).
== Nguurndam ==
Nygård jibinaa, mawni ko e wuro Sandane e nder wuro Gloppen. Yumma makko ko nokku gooto jeyaa, baaba makko ko Munisipaal Askøy.
O janngi duɗal hakkundeewal Firda gila 1993 haa 1996, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko e ɗemɗe Almaañ worgo e ɗemngal Engele. Binndol makko gadano waɗi ko e ndunngu 2009, nde o woni e feccere laawol ngam heɓde jaagorgal ɗemngal e binndol Nynorsk. Deftere, Ko hay gooto yiyataa, winndaa ko e ɗemngal Nynorsk. E lewru suwee 2012, defte Loaghtan njaltata ko e ɗemngal Engele.
Nygård jibinaa ko e ɓuuɓri ɓalndu, ɓeydotoo bonde nde o mawni. Sarɗi oo addani mo ko heewi e cukaagu makko waɗde e nder opitaaluuji e nder galleeji, ɗo o waɗi opereeji keewɗi. O heɓi aksidaaji keewɗi e majjere safaara. E duuɓi sappo o woppi huutoraade koyɗe makko, o wonti fawaade e koɗorɗe. Binndol makko tuugii ko e humpitooji makko e ŋakkeende makko. O siftinii hersa e jiiɓru cukaagu, kam e jokkondiral makko e annduɓe cellal e jokkondirde e nguurndam galle. Deftere nde ina rokka yi’annde jaŋde fawaade e annduɓe cellal e woɗɓe gollotooɓe e sukaaɓe e sukaaɓe waasɓe.
Biyogaraafi oo winndaa ko e neɗɗo tataɓo, rokki mo paandaale ngam siftinde caɗeele makko, miijooji makko e golle makko.
== Bibliyogaraafi ==
2009: Ko hay gooto yi’ataa (ko ɗum huunde nde yi’ataa), deftere Norske, Nate: Dag E. Thorenfeldt, 264 sider, ISBN 978-82-811-2130-0<ref name="GOS">gloppen.opplaringssenter.no: [http://gloppen.opplaringssenter.no/?navB=1&artID=355 ''Forfattarbesøk på GOS!'' (Visit by the writer at Gloppen Educational Centre)] (Norwegian), August 25, 2012</ref><ref>[[Norwegian Broadcasting Corporation|NRK]] (25 nov. 2008): [http://www.nrk.no/nyheter/distrikt/nrk_sogn_og_fjordane/1.6324848 ''Rullestolbrukar med bok om mental helse'' (Wheelchairuser with book on mental health)] (Norwegian), 25 August 2012</ref><ref>familienettet.no (July 25, 2012): [http://www.familienettet.no/A-ha-barn-med-funksjonsvansker/Lesererfaringer/Identitet/Det-som-ingen-ser/ ''Det som ingen ser'' (What Nobody Sees)], (excerpt in Norwegian), visited aug 25 2012</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
29pj7pu8tugt4sccchd9m3nzer4lqj8
167473
167472
2026-04-24T09:26:01Z
SUZYFATIMA
13856
167473
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne-Pia Nygård jibinaa''' ko ñalnde 10 ut 1977) ko winndiyanke Norweesnaajo. Deftere makko adannde ko deftere makko nde o winndi e hitaande 2009, ko wiyetee « Ko hay gooto yiyataa » (Det som ingen ser).
== Nguurndam ==
Nygård jibinaa, mawni ko e wuro Sandane e nder wuro Gloppen. Yumma makko ko nokku gooto jeyaa, baaba makko ko Munisipaal Askøy.
O janngi duɗal hakkundeewal Firda gila 1993 haa 1996, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko e ɗemɗe Almaañ worgo e ɗemngal Engele. Binndol makko gadano waɗi ko e ndunngu 2009, nde o woni e feccere laawol ngam heɓde jaagorgal ɗemngal e binndol Nynorsk. Deftere, Ko hay gooto yiyataa, winndaa ko e ɗemngal Nynorsk. E lewru suwee 2012, defte Loaghtan njaltata ko e ɗemngal Engele.
Nygård jibinaa ko e ɓuuɓri ɓalndu, ɓeydotoo bonde nde o mawni. Sarɗi oo addani mo ko heewi e cukaagu makko waɗde e nder opitaaluuji e nder galleeji, ɗo o waɗi opereeji keewɗi. O heɓi aksidaaji keewɗi e majjere safaara. E duuɓi sappo o woppi huutoraade koyɗe makko, o wonti fawaade e koɗorɗe. Binndol makko tuugii ko e humpitooji makko e ŋakkeende makko. O siftinii hersa e jiiɓru cukaagu, kam e jokkondiral makko e annduɓe cellal e jokkondirde e nguurndam galle. Deftere nde ina rokka yi’annde jaŋde fawaade e annduɓe cellal e woɗɓe gollotooɓe e sukaaɓe e sukaaɓe waasɓe.
Biyogaraafi oo winndaa ko e neɗɗo tataɓo, rokki mo paandaale ngam siftinde caɗeele makko, miijooji makko e golle makko.
== Bibliyogaraafi ==
2009: Ko hay gooto yi’ataa (ko ɗum huunde nde yi’ataa), deftere Norske, Nate: Dag E. Thorenfeldt, 264 sider, ISBN 978-82-811-2130-0<ref name="GOS">gloppen.opplaringssenter.no: [http://gloppen.opplaringssenter.no/?navB=1&artID=355 ''Forfattarbesøk på GOS!'' (Visit by the writer at Gloppen Educational Centre)] (Norwegian), August 25, 2012</ref><ref>[[Norwegian Broadcasting Corporation|NRK]] (25 nov. 2008): [http://www.nrk.no/nyheter/distrikt/nrk_sogn_og_fjordane/1.6324848 ''Rullestolbrukar med bok om mental helse'' (Wheelchairuser with book on mental health)] (Norwegian), 25 August 2012</ref><ref>familienettet.no (July 25, 2012): [http://www.familienettet.no/A-ha-barn-med-funksjonsvansker/Lesererfaringer/Identitet/Det-som-ingen-ser/ ''Det som ingen ser'' (What Nobody Sees)], (excerpt in Norwegian), visited aug 25 2012</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
jbbzw0ig12ckrc4ytxrzsmlw0eyxk7p
Mari Osmundsen
0
40913
167474
2026-04-24T11:08:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Mari Osmundsen ko innde binndol nde Anne Kristine Halling (jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1951), binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1978 e deftere makko wiyeteende Vi klarer det!. E wiyde daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem, ndeeɗoo deftere e deftere makko aroore ndee, På vei mot himmelen (1979) fof ko goonga renndo laaɓtuɗo e nder ruuhu dille maoist en AKP (m-l).120 E hitaande 1982 o yaltini deftere daartol ju..."
167474
wikitext
text/x-wiki
Mari Osmundsen ko innde binndol nde Anne Kristine Halling (jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1951), binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1978 e deftere makko wiyeteende Vi klarer det!. E wiyde daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem, ndeeɗoo deftere e deftere makko aroore ndee, På vei mot himmelen (1979) fof ko goonga renndo laaɓtuɗo e nder ruuhu dille maoist en AKP (m-l).120
E hitaande 1982 o yaltini deftere daartol juutnde wiyeteende Wow, ɗo o hawri e caɗeele rewɓe e geɗe nannduɗe e koyɗol, 121–122 kam e deftere sukaaɓe Den grønne damen. En nifs historie for barn og foreldre, ɗo galle ina doga e jinneeji jogiiɗi yi’annde ɓooynde e rewɓe.: 126 Deftere Gode gjerninger (1984) ina teskaa e geɗe ko wayi no neo-nazism e njiyaagu, ina waɗi kadi geɗe teskinɗe.122
Osmundsen rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1984 (renndini ɗum ko Simen Skjønsberg).
Tuugnorgal
0lwub2l3qs8ntjq60w244gia1gsvtwm
167475
167474
2026-04-24T11:09:38Z
SUZYFATIMA
13856
167475
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mari Osmundsen''' ko innde binndol nde Anne Kristine Halling (jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1951), binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1978 e deftere makko wiyeteende Vi klarer det!. E wiyde daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem, ndeeɗoo deftere e deftere makko aroore ndee, På vei mot himmelen (1979) fof ko goonga renndo laaɓtuɗo e nder ruuhu dille maoist en AKP (m-l).120
E hitaande 1982 o yaltini deftere daartol juutnde wiyeteende Wow, ɗo o hawri e caɗeele rewɓe e geɗe nannduɗe e koyɗol, 121–122 kam e deftere sukaaɓe Den grønne damen. En nifs historie for barn og foreldre, ɗo galle ina doga e jinneeji jogiiɗi yi’annde ɓooynde e rewɓe.: 126 Deftere Gode gjerninger (1984) ina teskaa e geɗe ko wayi no neo-nazism e njiyaagu, ina waɗi kadi geɗe teskinɗe.122
Osmundsen rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1984 (renndini ɗum ko Simen Skjønsberg).
== Tuugnorgal ==
fysof25byl343ovyhzlw4gdbdatp4q7
167476
167475
2026-04-24T11:15:16Z
SUZYFATIMA
13856
167476
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mari Osmundsen''' ko innde binndol nde Anne Kristine Halling (jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1951), binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1978 e deftere makko wiyeteende Vi klarer det!. E wiyde daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem, ndeeɗoo deftere e deftere makko aroore ndee, På vei mot himmelen (1979) fof ko goonga renndo laaɓtuɗo e nder ruuhu dille maoist en AKP (m-l).120
E hitaande 1982 o yaltini deftere daartol juutnde wiyeteende Wow, ɗo o hawri e caɗeele rewɓe e geɗe nannduɗe e koyɗol, 121–122 kam e deftere sukaaɓe Den grønne damen. En nifs historie for barn og foreldre, ɗo galle ina doga e jinneeji jogiiɗi yi’annde ɓooynde e rewɓe.: 126 Deftere Gode gjerninger (1984) ina teskaa e geɗe ko wayi no neo-nazism e njiyaagu, ina waɗi kadi geɗe teskinɗe.122
Osmundsen rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1984 (renndini ɗum ko Simen Skjønsberg).<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Mari Osmundsen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Mari_Osmundsen|language=Norwegian|accessdate=19 March 2010}}</ref><ref name="gyl">{{cite web|title=Gyldendalprisen|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/gyldendal.htm|accessdate=19 March 2010|publisher=forfatterportalen.no|language=Norwegian|archive-date=25 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180625185319/http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/gyldendal.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="nlh-3">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|chapter=Engasjert problemdiktning og overskridende fantasi – Mari Osmundsen|pages=120–127|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e5mjo1lsvb6qs004guwegjq1arvz7hu
167477
167476
2026-04-24T11:15:34Z
SUZYFATIMA
13856
167477
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mari Osmundsen''' ko innde binndol nde Anne Kristine Halling (jibinaa ko ñalnde 20 suwee 1951), binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. O fuɗɗii winndude ko e hitaande 1978 e deftere makko wiyeteende Vi klarer det!. E wiyde daartoowo binndol biyeteeɗo Øystein Rottem, ndeeɗoo deftere e deftere makko aroore ndee, På vei mot himmelen (1979) fof ko goonga renndo laaɓtuɗo e nder ruuhu dille maoist en AKP (m-l).120
E hitaande 1982 o yaltini deftere daartol juutnde wiyeteende Wow, ɗo o hawri e caɗeele rewɓe e geɗe nannduɗe e koyɗol, 121–122 kam e deftere sukaaɓe Den grønne damen. En nifs historie for barn og foreldre, ɗo galle ina doga e jinneeji jogiiɗi yi’annde ɓooynde e rewɓe.: 126 Deftere Gode gjerninger (1984) ina teskaa e geɗe ko wayi no neo-nazism e njiyaagu, ina waɗi kadi geɗe teskinɗe.122
Osmundsen rokkaa njeenaari ndii e hitaande 1984 (renndini ɗum ko Simen Skjønsberg).<ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Mari Osmundsen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=https://www.snl.no/Mari_Osmundsen|language=Norwegian|accessdate=19 March 2010}}</ref><ref name="gyl">{{cite web|title=Gyldendalprisen|url=http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/gyldendal.htm|accessdate=19 March 2010|publisher=forfatterportalen.no|language=Norwegian|archive-date=25 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180625185319/http://www.forfatterportalen.no/litteraturpriser/gyldendal.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="nlh-3">{{cite book|title=Norges Litteraturhistorie. Etterkrigslitteraturen|chapter=Engasjert problemdiktning og overskridende fantasi – Mari Osmundsen|pages=120–127|first=Øystein|last=Rottem|author-link=Øystein Rottem|volume=3|publisher=Cappelen|location=Oslo|year=1998|language=no|isbn=82-02-16426-5}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
s3k272w99ljupju5mjiy633hlkovw5b
Sissel Benneche Osvold
0
40914
167478
2026-04-24T11:17:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ko Sissel Benneche Osvold jibinaa ko ñalnde 4 saawiyee 1945 ko jaayndiyanke Norweesnaajo. O halfinaa ko jaaynde wiyeteende Dagbladet fotde duuɓi 35, o heɓi njeenaari teddungal Fritt Ord e hitaande 2007. Nguurndam neɗɗo Benneche Osvold jibinaa ko to Stavanger ñalnde 4 abriil 1945, ko ɓiy Gerd Benneche, o resi Totto Osvold. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Katja ko jimoowo e nder fedde punk Life... Kono Hol no nguurdirten? Kugal O golliima e jaaynde Dagbladet tug..."
167478
wikitext
text/x-wiki
Ko Sissel Benneche Osvold jibinaa ko ñalnde 4 saawiyee 1945 ko jaayndiyanke Norweesnaajo. O halfinaa ko jaaynde wiyeteende Dagbladet fotde duuɓi 35, o heɓi njeenaari teddungal Fritt Ord e hitaande 2007.
Nguurndam neɗɗo
Benneche Osvold jibinaa ko to Stavanger ñalnde 4 abriil 1945, ko ɓiy Gerd Benneche, o resi Totto Osvold. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Katja ko jimoowo e nder fedde punk Life... Kono Hol no nguurdirten?
Kugal
O golliima e jaaynde Dagbladet tuggi 1973 haa 2007, ɗo o joginoo lowre makko, Sidesprang, tuggi 1990. O heɓi njeenaari Den Store Journalistprisen ndi Fedde Jaayndeeji Norwees rokki mo e hitaande 1992. E hitaande 2007, o heɓi njeenaari Fritt Award Hono.
O woppi golle e hitaande 2007, cuɓagol binndanɗe makko e jaayndeeji ina tawee e deftere wiyeteende Siste stikk (2007), nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Katja yuɓɓini.
Tuugnorgal
eqoroxe3y29y2ji1gjxraj4kbaq10ki
167479
167478
2026-04-24T11:18:40Z
SUZYFATIMA
13856
167479
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko Sissel Benneche Osvold''' jibinaa ko ñalnde 4 saawiyee 1945 ko jaayndiyanke Norweesnaajo. O halfinaa ko jaaynde wiyeteende Dagbladet fotde duuɓi 35, o heɓi njeenaari teddungal Fritt Ord e hitaande 2007.
== Nguurndam neɗɗo ==
Benneche Osvold jibinaa ko to Stavanger ñalnde 4 abriil 1945, ko ɓiy Gerd Benneche, o resi Totto Osvold. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Katja ko jimoowo e nder fedde punk Life... Kono Hol no nguurdirten?
== Kugal ==
O golliima e jaaynde Dagbladet tuggi 1973 haa 2007, ɗo o joginoo lowre makko, Sidesprang, tuggi 1990. O heɓi njeenaari Den Store Journalistprisen ndi Fedde Jaayndeeji Norwees rokki mo e hitaande 1992. E hitaande 2007, o heɓi njeenaari Fritt Award Hono.
O woppi golle e hitaande 2007, cuɓagol binndanɗe makko e jaayndeeji ina tawee e deftere wiyeteende Siste stikk (2007), nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Katja yuɓɓini.
== Tuugnorgal ==
6doamq13kofuvtb727t5mwt624tecmm
167482
167479
2026-04-24T11:22:04Z
SUZYFATIMA
13856
167482
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko Sissel Benneche Osvold''' jibinaa ko ñalnde 4 saawiyee 1945 ko jaayndiyanke Norweesnaajo. O halfinaa ko jaaynde wiyeteende Dagbladet fotde duuɓi 35, o heɓi njeenaari teddungal Fritt Ord e hitaande 2007.
== Nguurndam neɗɗo ==
Benneche Osvold jibinaa ko to Stavanger ñalnde 4 abriil 1945, ko ɓiy Gerd Benneche, o resi Totto Osvold. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Katja ko jimoowo e nder fedde punk Life... Kono Hol no nguurdirten?
== Kugal ==
O golliima e jaaynde Dagbladet tuggi 1973 haa 2007, ɗo o joginoo lowre makko, Sidesprang, tuggi 1990. O heɓi njeenaari Den Store Journalistprisen ndi Fedde Jaayndeeji Norwees rokki mo e hitaande 1992. E hitaande 2007, o heɓi njeenaari Fritt Award Hono.
O woppi golle e hitaande 2007, cuɓagol binndanɗe makko e jaayndeeji ina tawee e deftere wiyeteende Siste stikk (2007), nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Katja yuɓɓini.<ref>{{cite encyclopedia|title=Totto Osvold|first=Øyvind|last=Holen|author-link=Øyvind Holen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Totto_Osvold|language=Norwegian|accessdate=6 April 2025}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Sissel Benneche Osvold|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Sissel_Benneche_Osvold|language=Norwegian|accessdate=1 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.frittord.no/priser/fritt-ords-honnor|publisher=Fritt Ord|website=www.frittord.no|title=Fritt Ords Honnør|language=Norwegian|accessdate=1 April 2016}}</ref><ref>{{Cite news|title=Sissels tredje vei|first=Kåre|last=Bulie|author-link=Kåre Bulie|url=https://klassekampen.no/artikkel/2025-03-29/sissels-tredje-vei|url-access=subscription|work=Klassekampen|date=29 March 2025|language=no|access-date=6 April 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
953nbj0c0gc99yj7jmq8y30pj0cbtuz
167483
167482
2026-04-24T11:22:19Z
SUZYFATIMA
13856
167483
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko Sissel Benneche Osvold''' jibinaa ko ñalnde 4 saawiyee 1945 ko jaayndiyanke Norweesnaajo. O halfinaa ko jaaynde wiyeteende Dagbladet fotde duuɓi 35, o heɓi njeenaari teddungal Fritt Ord e hitaande 2007.
== Nguurndam neɗɗo ==
Benneche Osvold jibinaa ko to Stavanger ñalnde 4 abriil 1945, ko ɓiy Gerd Benneche, o resi Totto Osvold. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Katja ko jimoowo e nder fedde punk Life... Kono Hol no nguurdirten?
== Kugal ==
O golliima e jaaynde Dagbladet tuggi 1973 haa 2007, ɗo o joginoo lowre makko, Sidesprang, tuggi 1990. O heɓi njeenaari Den Store Journalistprisen ndi Fedde Jaayndeeji Norwees rokki mo e hitaande 1992. E hitaande 2007, o heɓi njeenaari Fritt Award Hono.
O woppi golle e hitaande 2007, cuɓagol binndanɗe makko e jaayndeeji ina tawee e deftere wiyeteende Siste stikk (2007), nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Katja yuɓɓini.<ref>{{cite encyclopedia|title=Totto Osvold|first=Øyvind|last=Holen|author-link=Øyvind Holen|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Bolstad|editor-first=Erik|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Totto_Osvold|language=Norwegian|accessdate=6 April 2025}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Sissel Benneche Osvold|first=|last=|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=https://snl.no/Sissel_Benneche_Osvold|language=Norwegian|accessdate=1 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.frittord.no/priser/fritt-ords-honnor|publisher=Fritt Ord|website=www.frittord.no|title=Fritt Ords Honnør|language=Norwegian|accessdate=1 April 2016}}</ref><ref>{{Cite news|title=Sissels tredje vei|first=Kåre|last=Bulie|author-link=Kåre Bulie|url=https://klassekampen.no/artikkel/2025-03-29/sissels-tredje-vei|url-access=subscription|work=Klassekampen|date=29 March 2025|language=no|access-date=6 April 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
gtgv8k3bu77shjfz6wo212wp3do7nhj
Lu Jinhua
0
40915
167480
2026-04-24T11:19:54Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Lu Jinhua (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang. Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu. Tuugnorgal"
167480
wikitext
text/x-wiki
Lu Jinhua (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
Tuugnorgal
nu8mcudfuan74y0q14ixqspbiwd6em0
167481
167480
2026-04-24T11:21:17Z
Ilya Discuss
10103
167481
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lu Jinhua (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
Tuugnorgal
lcg7d5arknyd8zzrb7r1hk5msg98v4j
167484
167481
2026-04-24T11:23:32Z
Ilya Discuss
10103
167484
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lu Jinhua (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
== Tuugnorgal ==
h3lzjneyglsfqkqb262onryo58qr6ea
167486
167484
2026-04-24T11:25:05Z
Ilya Discuss
10103
167486
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lu Jinhua (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
==== Tuugnorgal ====
sprl1v79j6db3173ac9e2xnmpk1qtf7
167488
167486
2026-04-24T11:25:51Z
Ilya Discuss
10103
167488
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lu Jinhua''' (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
==== Tuugnorgal ====
f5wrnvx87zg29nx6dox82yzha9xeb8s
167489
167488
2026-04-24T11:27:26Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
167489
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lu Jinhua''' (25 feebariyee 1927 – 10 lewru bowte 2018) ko naalanke opera Yue Sinuwaa, baɗɗo geɗe Sheng. O waɗii filmo opera Yue mo hitaande 1958, jarribo yiɗde, kanko e Fu Quanxiang.
Lu Jinhua sosi fedde Shaozhuang e Wang Wenjuan e hitaande 1947. Ko kanko hiisetee ko sosɗo duɗal Lu.
== Himobe ==
ohyw8lksv1ho7oz9o7ezu7th9ribp63
Gunnhild Øyehaug
0
40916
167485
2026-04-24T11:24:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Gunnhild Øyehaug (jibinaa ko 9 lewru Yarkomaa 1975, wuro Volda, Norwees) ko jimoowo, binndoowo e jannginoowo Norweesnaajo. Golle binndol O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1998 e deftere jimɗi "Maccuɗo av blåbæret" (t: Maccuɗo Ɓoornugol). Deftere makko ɗiɗaɓere, Knutar (t: Knots), deftere daartol, hollitii wonde nde yiɗaa no feewi e hitaande 2004, nde toɗɗaa e njeenaari Brage to Fedde bayyinooɓe defte Norwees. Øyehaug ƴetti M.A. mum e binndol nannd..."
167485
wikitext
text/x-wiki
Gunnhild Øyehaug (jibinaa ko 9 lewru Yarkomaa 1975, wuro Volda, Norwees) ko jimoowo, binndoowo e jannginoowo Norweesnaajo.
Golle binndol
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1998 e deftere jimɗi "Maccuɗo av blåbæret" (t: Maccuɗo Ɓoornugol).
Deftere makko ɗiɗaɓere, Knutar (t: Knots), deftere daartol, hollitii wonde nde yiɗaa no feewi e hitaande 2004, nde toɗɗaa e njeenaari Brage to Fedde bayyinooɓe defte Norwees.
Øyehaug ƴetti M.A. mum e binndol nannditinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen. O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende "Vagant", jaaynde binndol ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees, kadi o woniino gardiiɗo jaayndeeji "Morgenbladet" e »Klassekampen«. O jannginii miijo binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen, o golliima kadi ngam ɓamtude binndol e laabi keewɗi. Jooni kadi o woni ko e winndude jaaynde binndol "Kraftsentrum".
E wondude e gardinooɗo filmo, Yngvild Sve Flikke, o wayli Vente, o ɓuuɓti e nder nate ɗe o yaltini e innde Kvinner i ngam yeeyde herreskjorter (t: Rewɓe e limce worɓe mawɗe) e hitaande 2015.
Bibliyogaraafi
Maccuɗo (Yimre, 1998)
Knutar (Haalaaji juutɗi, 2004) (Engele: Knots: Daartol, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2017)
Stol og ekstase (Binndanɗe e daartol juutngol, 2006)
Vente, blinke (Deftere, 2008) (Engele: Wait Blink: Natal timmungal nguurndam ndernderiwal, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2018)
Tuugnorgal
jxy1awcy8ce37kjgj9pmu6olv2olbhg
167487
167485
2026-04-24T11:25:09Z
SUZYFATIMA
13856
167487
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gunnhild Øyehaug''' (jibinaa ko 9 lewru Yarkomaa 1975, wuro Volda, Norwees) ko jimoowo, binndoowo e jannginoowo Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1998 e deftere jimɗi "Maccuɗo av blåbæret" (t: Maccuɗo Ɓoornugol).
Deftere makko ɗiɗaɓere, Knutar (t: Knots), deftere daartol, hollitii wonde nde yiɗaa no feewi e hitaande 2004, nde toɗɗaa e njeenaari Brage to Fedde bayyinooɓe defte Norwees.
Øyehaug ƴetti M.A. mum e binndol nannditinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen. O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende "Vagant", jaaynde binndol ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees, kadi o woniino gardiiɗo jaayndeeji "Morgenbladet" e »Klassekampen«. O jannginii miijo binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen, o golliima kadi ngam ɓamtude binndol e laabi keewɗi. Jooni kadi o woni ko e winndude jaaynde binndol "Kraftsentrum".
E wondude e gardinooɗo filmo, Yngvild Sve Flikke, o wayli Vente, o ɓuuɓti e nder nate ɗe o yaltini e innde Kvinner i ngam yeeyde herreskjorter (t: Rewɓe e limce worɓe mawɗe) e hitaande 2015.
== Bibliyogaraafi ==
Maccuɗo (Yimre, 1998)
Knutar (Haalaaji juutɗi, 2004) (Engele: Knots: Daartol, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2017)
Stol og ekstase (Binndanɗe e daartol juutngol, 2006)
Vente, blinke (Deftere, 2008) (Engele: Wait Blink: Natal timmungal nguurndam ndernderiwal, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2018)
== Tuugnorgal ==
fphcguq84wb0yp3hcvtjvuphcrtriuu
167490
167487
2026-04-24T11:28:17Z
SUZYFATIMA
13856
167490
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gunnhild Øyehaug''' (jibinaa ko 9 lewru Yarkomaa 1975, wuro Volda, Norwees) ko jimoowo, binndoowo e jannginoowo Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1998 e deftere jimɗi "Maccuɗo av blåbæret" (t: Maccuɗo Ɓoornugol).
Deftere makko ɗiɗaɓere, Knutar (t: Knots), deftere daartol, hollitii wonde nde yiɗaa no feewi e hitaande 2004, nde toɗɗaa e njeenaari Brage to Fedde bayyinooɓe defte Norwees.
Øyehaug ƴetti M.A. mum e binndol nannditinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen. O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende "Vagant", jaaynde binndol ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees, kadi o woniino gardiiɗo jaayndeeji "Morgenbladet" e »Klassekampen«. O jannginii miijo binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen, o golliima kadi ngam ɓamtude binndol e laabi keewɗi. Jooni kadi o woni ko e winndude jaaynde binndol "Kraftsentrum".
E wondude e gardinooɗo filmo, Yngvild Sve Flikke, o wayli Vente, o ɓuuɓti e nder nate ɗe o yaltini e innde Kvinner i ngam yeeyde herreskjorter (t: Rewɓe e limce worɓe mawɗe) e hitaande 2015.
== Bibliyogaraafi ==
* Maccuɗo (Yimre, 1998)
* Knutar (Haalaaji juutɗi, 2004) (Engele: Knots: Daartol, firo Kari Dickson, Farrar,
* Straus e Giroux, 2017)
* Stol og ekstase (Binndanɗe e daartol juutngol, 2006)
* Vente, blinke (Deftere, 2008) (Engele: Wait Blink: Natal timmungal nguurndam
* ndernderiwal, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2018)<ref>[http://www.snl.no/Gunnhild_%C3%98yehaug Gunnhild Øyehaug] in [[Store norske leksikon]] {{in lang|no}}</ref><ref>{{Citation|last=Flikke|first=Yngvild Sve|title=Women in Oversized Men's Shirts|date=2015-03-06|url=https://www.imdb.com/title/tt3868216/|others=Inga Ibsdotter Lilleaas, Henriette Steenstrup, Anne Krigsvoll|access-date=2018-07-12}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://lithub.com/5-great-books-you-may-have-missed-in-june-2/|title=5 Great Books You May Have Missed in June|date=2018-07-11|work=Literary Hub|access-date=2018-07-12|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kx7bhdr1uq9072ogzejoaccri5isuyd
167491
167490
2026-04-24T11:28:31Z
SUZYFATIMA
13856
167491
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gunnhild Øyehaug''' (jibinaa ko 9 lewru Yarkomaa 1975, wuro Volda, Norwees) ko jimoowo, binndoowo e jannginoowo Norweesnaajo.
== Golle binndol ==
O fuɗɗii binndol makko ko e hitaande 1998 e deftere jimɗi "Maccuɗo av blåbæret" (t: Maccuɗo Ɓoornugol).
Deftere makko ɗiɗaɓere, Knutar (t: Knots), deftere daartol, hollitii wonde nde yiɗaa no feewi e hitaande 2004, nde toɗɗaa e njeenaari Brage to Fedde bayyinooɓe defte Norwees.
Øyehaug ƴetti M.A. mum e binndol nannditinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen. O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende "Vagant", jaaynde binndol ɓurnde mawnude e nder leydi Norwees, kadi o woniino gardiiɗo jaayndeeji "Morgenbladet" e »Klassekampen«. O jannginii miijo binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bergen, o golliima kadi ngam ɓamtude binndol e laabi keewɗi. Jooni kadi o woni ko e winndude jaaynde binndol "Kraftsentrum".
E wondude e gardinooɗo filmo, Yngvild Sve Flikke, o wayli Vente, o ɓuuɓti e nder nate ɗe o yaltini e innde Kvinner i ngam yeeyde herreskjorter (t: Rewɓe e limce worɓe mawɗe) e hitaande 2015.
== Bibliyogaraafi ==
* Maccuɗo (Yimre, 1998)
* Knutar (Haalaaji juutɗi, 2004) (Engele: Knots: Daartol, firo Kari Dickson, Farrar,
* Straus e Giroux, 2017)
* Stol og ekstase (Binndanɗe e daartol juutngol, 2006)
* Vente, blinke (Deftere, 2008) (Engele: Wait Blink: Natal timmungal nguurndam
* ndernderiwal, firo Kari Dickson, Farrar, Straus e Giroux, 2018)<ref>[http://www.snl.no/Gunnhild_%C3%98yehaug Gunnhild Øyehaug] in [[Store norske leksikon]] {{in lang|no}}</ref><ref>{{Citation|last=Flikke|first=Yngvild Sve|title=Women in Oversized Men's Shirts|date=2015-03-06|url=https://www.imdb.com/title/tt3868216/|others=Inga Ibsdotter Lilleaas, Henriette Steenstrup, Anne Krigsvoll|access-date=2018-07-12}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://lithub.com/5-great-books-you-may-have-missed-in-june-2/|title=5 Great Books You May Have Missed in June|date=2018-07-11|work=Literary Hub|access-date=2018-07-12|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
kyi3plb4me3gijt7xjc7k3e7n79g11g
Helvi Nuorgam-Poutasuo
0
40917
167492
2026-04-24T11:30:33Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Helvi Nuorgam-Poutasuo (15 oktoobar 1943 – 16 sulyee 2017) ko jannginoowo, firoore, e gardiiɗo jaayndeeji kam e politikyanke e baawɗo pinal Saami. Ko kanko woni jannginoowo gadano e ɗemngal Saami worgo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oulu. Nguurndam Helvi Nuorgam jibinaa ko to Utsjoki, leydi Finlande ñalnde 15 oktoobar 1943. Jibnaaɓe makko ko Niillas-Jon Niillas (Filande: Niiles Nuorgam) e Ápparan-Maggá (Filande: Magga Nuorgam, jibinaaɗo Helander). Ɓiɓɓe baaba..."
167492
wikitext
text/x-wiki
Helvi Nuorgam-Poutasuo (15 oktoobar 1943 – 16 sulyee 2017) ko jannginoowo, firoore, e gardiiɗo jaayndeeji kam e politikyanke e baawɗo pinal Saami. Ko kanko woni jannginoowo gadano e ɗemngal Saami worgo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oulu.
Nguurndam
Helvi Nuorgam jibinaa ko to Utsjoki, leydi Finlande ñalnde 15 oktoobar 1943. Jibnaaɓe makko ko Niillas-Jon Niillas (Filande: Niiles Nuorgam) e Ápparan-Maggá (Filande: Magga Nuorgam, jibinaaɗo Helander). Ɓiɓɓe baaba makko ko Utsjoki e Inari, ɓesngu yumma makko ko Utsjoki. Poutasuo janngii e duɗe Ivalo e Mäntsälä. E hitaande 1962, Uusi Suomi suɓii mo wonde suka debbo duɗal jaaɓi haaɗtirde oon hitaande. O janngi ɗemɗe Finno-Ugrik, haa arti noon e ɗemngal Saami worgo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Helsinki.
E hitaande 1967, o resi e Kari Poutasuo. O woniino jannginoowo ɗemɗe Saami to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oulu tuggi 1970 haa 1972. O woniino gardiiɗo jaaynde ɗemɗe Saami wiyeteende Sápmelaš e Pekka Sammallahti, Samuli Aikio, e Sulo Aikio. Yiilirde jaaynde Sápmelaš rokkaama njeenaari laamu ngam baylugol kabaruuji ngam golle mum jaayndeeji e hitaande 1976.
Tuggi 1976 haa 1987 e 1992 haa 1995, o woniino tergal e Parlemaa Saami Finlande (Cukko Hooreejo, 1977–79 e 1992–95). Tuggi 1996 haa 1999, o wonii tergal e Diiso Saami.
Nuorgam-Poutasuo sankii ko wuro Utsjoki, ñalnde 16 sulyee 2017.
Tuugnorgal
qjiqyred24850nnpsu0hdkzs0b9qnxl
167493
167492
2026-04-24T11:31:22Z
SUZYFATIMA
13856
167493
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Helvi Nuorgam-Poutasuo''' (15 oktoobar 1943 – 16 sulyee 2017) ko jannginoowo, firoore, e gardiiɗo jaayndeeji kam e politikyanke e baawɗo pinal Saami. Ko kanko woni jannginoowo gadano e ɗemngal Saami worgo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oulu.
== Nguurndam ==
Helvi Nuorgam jibinaa ko to Utsjoki, leydi Finlande ñalnde 15 oktoobar 1943. Jibnaaɓe makko ko Niillas-Jon Niillas (Filande: Niiles Nuorgam) e Ápparan-Maggá (Filande: Magga Nuorgam, jibinaaɗo Helander). Ɓiɓɓe baaba makko ko Utsjoki e Inari, ɓesngu yumma makko ko Utsjoki. Poutasuo janngii e duɗe Ivalo e Mäntsälä. E hitaande 1962, Uusi Suomi suɓii mo wonde suka debbo duɗal jaaɓi haaɗtirde oon hitaande. O janngi ɗemɗe Finno-Ugrik, haa arti noon e ɗemngal Saami worgo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Helsinki.
E hitaande 1967, o resi e Kari Poutasuo. O woniino jannginoowo ɗemɗe Saami to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oulu tuggi 1970 haa 1972. O woniino gardiiɗo jaaynde ɗemɗe Saami wiyeteende Sápmelaš e Pekka Sammallahti, Samuli Aikio, e Sulo Aikio. Yiilirde jaaynde Sápmelaš rokkaama njeenaari laamu ngam baylugol kabaruuji ngam golle mum jaayndeeji e hitaande 1976.
Tuggi 1976 haa 1987 e 1992 haa 1995, o woniino tergal e Parlemaa Saami Finlande (Cukko Hooreejo, 1977–79 e 1992–95). Tuggi 1996 haa 1999, o wonii tergal e Diiso Saami.
Nuorgam-Poutasuo sankii ko wuro Utsjoki, ñalnde 16 sulyee 2017.
== Tuugnorgal ==
b6eh5yf5pymjulmun82tcm1p13i3u1u
167497
167493
2026-04-24T11:47:20Z
SUZYFATIMA
13856
167497
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Helvi Nuorgam-Poutasuo''' (15 oktoobar 1943 – 16 sulyee 2017) ko jannginoowo, firoore, e gardiiɗo jaayndeeji kam e politikyanke e baawɗo pinal Saami. Ko kanko woni jannginoowo gadano e ɗemngal Saami worgo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oulu.
== Nguurndam ==
Helvi Nuorgam jibinaa ko to Utsjoki, leydi Finlande ñalnde 15 oktoobar 1943. Jibnaaɓe makko ko Niillas-Jon Niillas (Filande: Niiles Nuorgam) e Ápparan-Maggá (Filande: Magga Nuorgam, jibinaaɗo Helander). Ɓiɓɓe baaba makko ko Utsjoki e Inari, ɓesngu yumma makko ko Utsjoki. Poutasuo janngii e duɗe Ivalo e Mäntsälä. E hitaande 1962, Uusi Suomi suɓii mo wonde suka debbo duɗal jaaɓi haaɗtirde oon hitaande. O janngi ɗemɗe Finno-Ugrik, haa arti noon e ɗemngal Saami worgo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Helsinki.
E hitaande 1967, o resi e Kari Poutasuo. O woniino jannginoowo ɗemɗe Saami to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oulu tuggi 1970 haa 1972. O woniino gardiiɗo jaaynde ɗemɗe Saami wiyeteende Sápmelaš e Pekka Sammallahti, Samuli Aikio, e Sulo Aikio. Yiilirde jaaynde Sápmelaš rokkaama njeenaari laamu ngam baylugol kabaruuji ngam golle mum jaayndeeji e hitaande 1976.
Tuggi 1976 haa 1987 e 1992 haa 1995, o woniino tergal e Parlemaa Saami Finlande (Cukko Hooreejo, 1977–79 e 1992–95). Tuggi 1996 haa 1999, o wonii tergal e Diiso Saami.
Nuorgam-Poutasuo sankii ko wuro Utsjoki, ñalnde 16 sulyee 2017.<ref name="oulu.fi">{{cite web|title=Giellagas Institute|url=https://www.oulu.fi/giellagas/node/40140|publisher=University of Oulu|accessdate=6 September 2019|language=fi}}</ref><ref name="jounikitti.fi">{{cite web|title=Helvi Poutasuo - saamelaiskulttuurin pioneeri|url=http://jounikitti.fi/suomi/ihmiset/helvipoutasuo.html|website=jounikitti.fi|accessdate=6 September 2019|language=Finnish}}</ref><ref name="2yle">{{cite news|title=Helvi Nuorgam-Poutasuo áŋgirušai giela gáhttemiin ja servodatáššiiguin|url=https://yle.fi/uutiset/osasto/sapmi/helvi_nuorgam-poutasuo_agirusai_giela_gahttemiin_ja_servodatassiiguin/9749124|accessdate=6 September 2019|work=Yle Sápmi|language=se}}</ref><ref name="4Inarilainen">''Inarilainen'' 16.8.2017, p. 20. Jouni Kitti: Helvi Poutasuo – saamelaiskulttuurin pioneeri.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
tb1qyywq64zjjuaz3wwry58w968k45k
167498
167497
2026-04-24T11:47:35Z
SUZYFATIMA
13856
167498
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Helvi Nuorgam-Poutasuo''' (15 oktoobar 1943 – 16 sulyee 2017) ko jannginoowo, firoore, e gardiiɗo jaayndeeji kam e politikyanke e baawɗo pinal Saami. Ko kanko woni jannginoowo gadano e ɗemngal Saami worgo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oulu.
== Nguurndam ==
Helvi Nuorgam jibinaa ko to Utsjoki, leydi Finlande ñalnde 15 oktoobar 1943. Jibnaaɓe makko ko Niillas-Jon Niillas (Filande: Niiles Nuorgam) e Ápparan-Maggá (Filande: Magga Nuorgam, jibinaaɗo Helander). Ɓiɓɓe baaba makko ko Utsjoki e Inari, ɓesngu yumma makko ko Utsjoki. Poutasuo janngii e duɗe Ivalo e Mäntsälä. E hitaande 1962, Uusi Suomi suɓii mo wonde suka debbo duɗal jaaɓi haaɗtirde oon hitaande. O janngi ɗemɗe Finno-Ugrik, haa arti noon e ɗemngal Saami worgo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Helsinki.
E hitaande 1967, o resi e Kari Poutasuo. O woniino jannginoowo ɗemɗe Saami to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oulu tuggi 1970 haa 1972. O woniino gardiiɗo jaaynde ɗemɗe Saami wiyeteende Sápmelaš e Pekka Sammallahti, Samuli Aikio, e Sulo Aikio. Yiilirde jaaynde Sápmelaš rokkaama njeenaari laamu ngam baylugol kabaruuji ngam golle mum jaayndeeji e hitaande 1976.
Tuggi 1976 haa 1987 e 1992 haa 1995, o woniino tergal e Parlemaa Saami Finlande (Cukko Hooreejo, 1977–79 e 1992–95). Tuggi 1996 haa 1999, o wonii tergal e Diiso Saami.
Nuorgam-Poutasuo sankii ko wuro Utsjoki, ñalnde 16 sulyee 2017.<ref name="oulu.fi">{{cite web|title=Giellagas Institute|url=https://www.oulu.fi/giellagas/node/40140|publisher=University of Oulu|accessdate=6 September 2019|language=fi}}</ref><ref name="jounikitti.fi">{{cite web|title=Helvi Poutasuo - saamelaiskulttuurin pioneeri|url=http://jounikitti.fi/suomi/ihmiset/helvipoutasuo.html|website=jounikitti.fi|accessdate=6 September 2019|language=Finnish}}</ref><ref name="2yle">{{cite news|title=Helvi Nuorgam-Poutasuo áŋgirušai giela gáhttemiin ja servodatáššiiguin|url=https://yle.fi/uutiset/osasto/sapmi/helvi_nuorgam-poutasuo_agirusai_giela_gahttemiin_ja_servodatassiiguin/9749124|accessdate=6 September 2019|work=Yle Sápmi|language=se}}</ref><ref name="4Inarilainen">''Inarilainen'' 16.8.2017, p. 20. Jouni Kitti: Helvi Poutasuo – saamelaiskulttuurin pioneeri.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
te4txeqblpjquvmy3lsik27scz7k7rk
Lu Yuxiao
0
40918
167494
2026-04-24T11:33:55Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Lu Yuxiao walla Irene..."
167494
wikitext
text/x-wiki
Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
4uvk3fkf8yqbs2bnip413gdpcdnd76a
167495
167494
2026-04-24T11:40:57Z
Ilya Discuss
10103
167495
wikitext
text/x-wiki
Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
1rai55duen3d2hvowkopuoxpe5pjvfd
167496
167495
2026-04-24T11:46:20Z
Ilya Discuss
10103
167496
wikitext
text/x-wiki
Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
Feere
Jaɓɓugol marke
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
Filantropi
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
Jaɓɓugo
Natal renndo
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
Anndinde ummoraade e gollorɗe
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
57lkhl6en3efk1f2hnxe8hzo4ifsznh
167500
167496
2026-04-24T11:50:32Z
Ilya Discuss
10103
167500
wikitext
text/x-wiki
Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
Feere
Jaɓɓugol marke
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
Filantropi
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
Jaɓɓugo
Natal renndo
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
Anndinde ummoraade e gollorɗe
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
Nguurndam neɗɗo
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
Filmogaraafi
Teleeji e seppooji web
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
Engele Sinuwaa
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
Duuɓi 1–2
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
Kameeyo (Ep. 3-5)
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
Li Jia Hunan TV ballal darnde
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
Netliks
Darnde mawnde
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
Netliks
Darnde mawnde
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
Nan Yi Mango TV;
Tele Hunan
Darnde mawnde
Feere hollirta
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
Engele Sinuwaa
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
Diskogaraafi
Peeñgol e jimɗi
Hitaande Tiitoonde Albom
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
Tuugnorgal
4g4923b5zqh8pxomwyt0mvsod5fh2x0
167501
167500
2026-04-24T11:51:08Z
Ilya Discuss
10103
167501
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Lu Yuxiao (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
Feere
Jaɓɓugol marke
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
Filantropi
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
Jaɓɓugo
Natal renndo
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
Anndinde ummoraade e gollorɗe
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
Nguurndam neɗɗo
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
Filmogaraafi
Teleeji e seppooji web
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
Engele Sinuwaa
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
Duuɓi 1–2
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
Kameeyo (Ep. 3-5)
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
Li Jia Hunan TV ballal darnde
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
Netliks
Darnde mawnde
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
Netliks
Darnde mawnde
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
Nan Yi Mango TV;
Tele Hunan
Darnde mawnde
Feere hollirta
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
Engele Sinuwaa
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
Diskogaraafi
Peeñgol e jimɗi
Hitaande Tiitoonde Albom
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
Tuugnorgal
cix9ne6j4nh5rtedm7wfk0kn2kq6jck
167502
167501
2026-04-24T11:52:18Z
Ilya Discuss
10103
167502
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lu Yuxiao''' (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
Kugal
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
Feere
Jaɓɓugol marke
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
Filantropi
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
Jaɓɓugo
Natal renndo
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
Anndinde ummoraade e gollorɗe
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
Nguurndam neɗɗo
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
Filmogaraafi
Teleeji e seppooji web
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
Engele Sinuwaa
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
Duuɓi 1–2
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
Kameeyo (Ep. 3-5)
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
Li Jia Hunan TV ballal darnde
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
Netliks
Darnde mawnde
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
Netliks
Darnde mawnde
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
Nan Yi Mango TV;
Tele Hunan
Darnde mawnde
Feere hollirta
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
Engele Sinuwaa
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
Diskogaraafi
Peeñgol e jimɗi
Hitaande Tiitoonde Albom
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
Tuugnorgal
4js2mhsyu1o6y4f0eqs4a337jr02573
167503
167502
2026-04-24T11:53:22Z
Ilya Discuss
10103
167503
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lu Yuxiao''' (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
== Kugal ==
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
Feere
Jaɓɓugol marke
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
Filantropi
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
Jaɓɓugo
Natal renndo
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
Anndinde ummoraade e gollorɗe
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
Nguurndam neɗɗo
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
Filmogaraafi
Teleeji e seppooji web
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
Engele Sinuwaa
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
Duuɓi 1–2
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
Kameeyo (Ep. 3-5)
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
Li Jia Hunan TV ballal darnde
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
Netliks
Darnde mawnde
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
Netliks
Darnde mawnde
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
Nan Yi Mango TV;
Tele Hunan
Darnde mawnde
Feere hollirta
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
Engele Sinuwaa
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
Diskogaraafi
Peeñgol e jimɗi
Hitaande Tiitoonde Albom
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
Tuugnorgal
lg7t51u5iq3jslhd0k8yufjj3b9col2
167505
167503
2026-04-24T11:55:42Z
Ilya Discuss
10103
167505
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lu Yuxiao''' (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
== Kugal ==
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
== Feere ==
== Jaɓɓugol marke ==
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
== Filantropi ==
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
== Jaɓɓugo ==
== Natal renndo ==
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
== Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe ==
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
== Anndinde ummoraade e gollorɗe ==
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
== Nguurndam neɗɗo ==
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
== Filmogaraafi ==
== Teleeji e seppooji web ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
== Engele Sinuwaa ==
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
== Duuɓi 1–2 ==
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
== Kameeyo (Ep. 3-5) ==
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
== Li Jia Hunan TV ballal darnde ==
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
== Netliks ==
== Darnde mawnde ==
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
== Netliks ==
== Darnde mawnde ==
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
== Nan Yi Mango TV; ==
== Tele Hunan ==
== Darnde mawnde ==
== Feere hollirta ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
== Engele Sinuwaa ==
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
== Diskogaraafi ==
== Peeñgol e jimɗi ==
== Hitaande Tiitoonde Albom ==
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
== Tuugnorgal ==
avbou4idk20s10dlwfl062qlk0bcopt
167508
167505
2026-04-24T11:58:39Z
Ilya Discuss
10103
167508
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lu Yuxiao''' (sinuwaa : 卢昱晓 ; pinyin : Lú Yùxiǎo, jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999), walla Irene Lu, ko fijoowo Sinuwaa. O dañii njeenaari sabu o waɗii darnde Shangguan Qian e nder filmo Jaɓɓungal am to maa (2023), caggal ɗuum o rokkaa njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e nder njeenaari Weibo Awards 2023. O heɓi njeenaari goɗɗi sabu o waɗii darnde Ming Liyi (Yiɗde e nder duule (2025) e Hu025).<ref name=":4">{{Cite web|last=P.A.C|date=2025-02-03|title=《入青雲》成話題黑馬!盧昱曉私底下是養生文藝少女,飯後必做一招平小腹|url=https://www.vogue.com.tw/article/%E7%9B%A7%E6%98%B1%E6%9B%89-%E7%BE%8E%E5%AE%B9|access-date=2026-02-25|website=Vogue Taiwan|language=zh-Hant-TW}}</ref><ref>{{Cite web|title=卢昱晓 {{!}} 让孩子们通过自己的大脑和双手得到真切的帮助|url=https://www.halfsmile.cn/news/1828.html|access-date=2026-03-05|website=www.halfsmile.cn}}</ref><ref>{{Cite web|title=女明星9岁唱跳视频曝光,网友喊话:求完整版!|url=https://mp.weixin.qq.com/s/Pf3GVQpiG1gTuT1mwUuYuQ|access-date=2026-02-24|website=Weixin Official Accounts Platform}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":1">{{Cite web|date=2023-10-10|title=淡顏古裝簡直仙女!《雲之羽》女二盧昱曉仙氣顏值清新又耐看,私下堅持抗糖保養、上鏡前靠「這個」消水腫!|url=https://www.elle.com/tw/beauty/skin/g45485497/lu-yu-xiao-skincare-2023/|access-date=2026-02-24|website=ELLE|language=zh-TW}}</ref><ref>https://www.boothamschool.com/app/uploads/2019/12/BoothamMag19_compressed.pdf</ref><ref name=":4" /><ref name=":1" />
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Lu Yuxiao walla Irene Lu jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1999 to Shangay to leydi Siin. Yumma makko ko dentist, baaba makko ko doktoor, kadi ko cukko hooreejo opitaal Shanghai Bo'ai. Ɓiɗɗo gooto, Lu mawni ko to Shanghai. Nde o mawni, o yiɗiino e fuɗɗoode wonde patoloji forensik. O fuɗɗii janngude jimɗi to duɗal jimɗi Little Star, ɗo o yahratnoo e duɗe yontere kala. Nde o heɓi duuɓi 14, Lu ummiima to leydi Angalteer, ngam janngude to duɗal Bootham, ɗo o timmini jaŋde makko hakkundeere, o ƴetti A-levels e faggudu, hiisa, naalankaagal, e ɗemngal Sinuwaa. O caggal ɗuum, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds, ngam heɓde dipolomaaji jowitiiɗi e diisnondiral.
== Kugal ==
2019-2023: Fuɗɗoode golle e golle
Nafoore waɗde, Lu ina waɗa wideyooji mum e nder laylayti renndo ina waɗa dille juutɗe, e sara fotooje. E hitaande 2019, ɗeen nanngi hakkille awokaa gooto, addani Lu siynude e Agency Star Times. So tawii ɓesngu makko e fuɗɗoode ina wondi e sunaare e suɓaade mo ngam jokkude golle fijirde, ina kuli wonde o alaa jokkondiral e nder dingiral hee, ɓe mballitii mo. E lewru noowammbar 2019, Lu waɗii njillu mum gadano e ekran, ko o tawtoraaɗo eɓɓoore survival variety show Real Actor, nde yalti e Youku.Taƴre ndee ko feewti e karallaagal tawtoraaɓe, e ƴellitaare no fiyooɓe nii, ko ɗum maande naatgol makko e nder dingiral pijirlooji. Lu caggal mum heɓi darnde mum adannde e dingiral teleeji hono Qimu Yiluo e nder daawal 1 e 2 e nder dingiral iQIYI No Boundary, ngal yalti e lewru marse 2021. E hitaande ndee tan, o joginoo darnde hoɗɓe e Kui Er e nder dingiral Good and Evil.
E lewru abriil 2022, Lu hollitii Lian Ge Yao, gardiiɗo tele, e nder yeewtere njimri wiyeteende See You Tomorrow, yaltunde e iQIYI. E lewru oktoobar ndeen hitaande, o fiyi Wu Miao mo alaa ko woni e mum, e nder dingiral Tencent Video, ngal Tencent Video waɗi e nder wuro hannde, hono My Deepest Dream. E lewru noowammbar 2022, e toɗɗagol sinemaa biyeteeɗo Yang Zhenyu, Lu suɓaama e nder porogaraam Starry Oceans Young Actor, eɓɓaande CCTV6 ngam ɓamtude doole ummotooɗe. O woni ko e hollitde Lin Xi, e Wu Junting, e nder dingiral sukaaɓe Time and Him Are Just Right, ko ngal jibinaa e deftere nde Jiang Mutong winndi, nde o yaltini ñalnde 25 desaambar 2022. Hollirde makko e suka debbo "fox-like" oo, dañii hakkillaaji e golle makko e nder jaayɗe.
E lewru mee 2023, Lu wondi e Zhu Zhengting e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal To Ship Someone, ɗo o fiyi Song Yangqi, peewnoowo filmuuji e teleeji. Ndeen o fiyi Bai Xueying, ɓiɗɗo debbo mawɗo leñol Bai, e nder dingiral xianxia biyeteengal The Longest Promise, ngal yalti e lewru sulyee 2023. E oon lewru kadi, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Hit It Off, nde yaltini caggal ɗuum e Youku. E lewru ut 2023, o waɗii Jin Luo e nder dingiral fanniyankeewal iQIYI biyeteengal Love You laabi jeeɗiɗi.
2023-Hannde: Ɓooygol e ɓeydagol njiimaandi
E lewru suwee 2023, drama wuxia My Journey to You fuɗɗii yaltude e iQIYI, ɗo Lu fiyi warhoore fenaande Shangguan Qian, ƴeewtindorii darnde mum ɓuuɓnde, nde o dañi recogniti ɓurnde mawnude .E nder ooɗoo sahaa, almuɓɓe Lu e Weibo ɓeydiima laabi sappo,000.000. O suɓaama ngam darnde nde caggal nde o waɗi audition, ɗo o seerti e ko ɓuri teemedde ɗiɗi daraniiɓe. Gardiiɗo oo, Guo Jingming, yetti Lu sabu "hakkille mum tiiɗɗo no feewi". E darorɗe hitaande ndee tan, dille biyeteeɗe Parallel World e Battle Through the Heaven njalti, o waɗi heen geɗe ballitooje. Ñalnde 31 lewru Duujal hitaande 2023, Lu tawtoraama Gala ñalngu nguu, Hunan TV e Mango TV. O rokkaama njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2023, waɗnoondi e hitaande 2024.
Ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2024, Lu fuɗɗii filmude daartol koɗki Perfect Match, mo Yu Zheng ardii, ɗo o holli Kangning, ɓiɗɗo debbo tataɓo jom hakkille e nder galle Li. Filmu oo joofi ko ñalnde 18 abriil e ndeen hitaande. Ñalnde 15 marse 2024, o anndinaama wonde ko o debbo gardiiɗo e nder dingiral xianxia biyeteengal Love in the Clouds, tawi ko Hou Minghao woni hooreejo mum. Filmu oo fuɗɗii ko ñalnde 31 ut 2024, o timminii ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2025. O ɓeydi heen ko Shao Yao e nder dingiral koɗki biyeteeɗo Blossoms in Adversity, e Li Jia e nder dingiral koɗki biyeteengal Romance in the Alley, ngal yalti e hitaande 2024 e teleeji Youku e Hunan. Ngam golle makko, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee e njeenaari Weibo Awards 2024, waɗnoondi ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2025.
Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2025, filmo Perfect Match yalti e winndere ndee kala e Netflix. Lu feeñii kadi e eɓɓoore mum yahdunde e mum, Perfect Match: Renndinde sehilaagal. Ko adii ɗuum, o tabitinaama wonde o woni ko e hollitde Chen Xingxu e nder dingiral njimri wuro wiyeteengal Love Between Lines, ngal fuɗɗii filmeede ko ñalnde 24 feebariyee 2025. Ñalnde 25 abriil 2025, dingiral daartol biyeteengal Serendipity yalti e WeTV, ɗo Lu holliri Mingshu, ronooɓe alɗuɓe e warngooji, e survi gooto e nder galle. Ñalnde 4 lewru Mbooy 2025, o tawtoraama ñalngu nayaɓuru sukaaɓe 2025, e nder yeewtere hesere - "Ode to Youth", ɗo o yimri "Scroll de peinture paysage". E lewru ut 2025, Lu habri wonde maa o waɗtu e Lin Yi e nder filmo njimri jamaanu biyeteeɗo When I Meet the Moon, tuugiiɗo e deftere Zhu Yi nde innde mum nanndi.
Ñalnde 8 lewru Oktoobar 2025, Love in the Clouds yalti e Youku, ɗo nde dañi miliyoŋaaji ɗiɗi binnditagol hade mayre yaltude.[58] Ɗum addani Lu ɓeydaade anndeede, baɗɗo darnde Ming Yi, debbo jaambaaro ƴiiƴam coofɗam, ɓoorniiɗo hoore mum no jimoowo nii, e waɗde hare hakkille e gaño mum. E nder jonte ɗiɗi, eɓɓoore ndee heɓi ko ina ɓura 400 miliyoŋ yiyngo moƴƴo e Maoyan, 15,5% e luumo Yunhe Data, e 6,14 miliyaar yiyngo e hashtag mawɗo Douyin. Nde ɓurii limre nguleeki 10 000 e Youku, nde toɗɗii 21 limre tataɓere e nder internet, ina heen limre yiyngo moƴƴere huuɓtodinnde wonande seppooji daartol e dow Maoyan e oon lewru. Haa ñalnde 28 noowammbar, hiirde ndee hawri ko e 1 332 miliyaar yiytere. Ñalnde 31 desaambar 2025, Lu tawtoraama ɗiɗi ɗii fof « Koyngal ina waɗi goonga e Fuɗnaange : 2026 Gala hitaande hesere Dragon TV », e « Laana ndiwoowa 2026 - Gala hitaande hesere CCTV », o waɗi jimɗi « Peach Hanyun Smile » e nder ɗiɗmo oo, e wondude e Zhang.
Ñalnde 9 lewru Yarkomaa 2026, Yiɗde hakkunde Diidi yalti e iQIYI e DragonTV. Eɓɓoore ndee woni ko e 1ɓo e limto yontere kala iQIYI ngam ƴeewde ko ina wona 12,8% e Yunhe Data e nder doggol mum. Lu waɗii darnde Hu Xiu, golloowo, jiɗɗo mahde, mo nguurndam mum wonti jokkondirde e gorko gonɗo e yeewtere ndee caggal nde o hawri e pijirlooji sirlu warngooji goonga wirto. O heɓi yettoore e dañde kadi njeenaari sabu hollirde makko gardiiɗo debbo jom doole, e cuusal, keɓɗo jikkuuji ɓurɗi 100 miliyoŋ e iQIYI.
Ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2026, anndinaama wonde Lu waɗii Nanyi e nder filmo taariindi njiylawu Dancing with the Tide, tuugiiɗo e deftere nde Xianyu Ke winndi e innde wootere. Filmugol filmo oo fuɗɗii ko ñalnde heen.Ñalnde 5 feebariyee 2026, Lu rokkaama njeenaari « Notable Actor of the Year » to njeenaari Weibo Awards 2025. Ñalnde 9 marse 2026, Lu rokkaama hoodere hitaande kala e kalite e batte mum e nder kewu kalite drama Dragon TV, sabu makko "delicate, reento, e yurmeende mawnde" e Hu Xiu.
== Feere ==
== Jaɓɓugol marke ==
Ñalnde 15 noowammbar 2025, Lu anndinaama wonde ko kañum woni ambassadeur marque e nder galle moodel Farayse biyeteeɗo Louis Vuitton. Oon hitaande, o ɓeydi heen wonde kaaloowo e markeeji Siin keewɗi nder leydi - markeeji mooftirɗi TATA, Guvet, e MSLAN, markeeji nguurndam yah-ngartaa ITO, markeeji kosmetik Passional Lover, e markeeji skincare Freeplus. O ɓeydi heen wonde ammbasadeer fotooje e nder telefoŋaaji OPPO Reno14 e hitaande 2025. Hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Mee 2026, Lu inniraama kadi ammbasadeer fotooje hitaande hesere wonande Haima Photo Studio ; Ambasadeer Beauté wonande laamɗo debbo Nice; Ambasadeer nguurndam toppitagol ɓanndu wonande Olay; ammbasadeer Chips Ahoy ; ammbasadeer marke Just Chill ; e Ambasadeer Shahua ngam Game ngam Jam, golloowo yeeso ngam Shahua Annie.
== Filantropi ==
E hitaande 2023, Lu tawtoraama kampaañ Half a Smile, ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e autism. E lewru Yarkomaa 2025, o rokki kaalis fedde toppitiinde ko fayti e ballal Han Hong, ngam wallitde wuro Shigatse, to leydi Tibet, ngo yerɓo leydi yani. E lewru noowammbar 2025, o rokkii kadi ballal rewrude e fedde ballal Han Hong, wonande ɓeen wonɓe e yiite ñaawirdu Wang Fuk to Hong Kong.
== Jaɓɓugo ==
== Natal renndo ==
E hitaande 2024, Lu tawtoraama eɓɓoore wiyeteende My Little One, nde o renndini miijooji makko e nguurndam makko e nder galle makko. Ɗuum heɓi hakkillaaji moƴƴi e yiyooɓe, ɓe njettii nehdi makko ndi nganndu-ɗaa ko yiɗde, e sifaa Lu welnere e jikku. E oon hitaande kadi, ƴeewooɓe e set oo kollitii wonde, e nder filmo Serendipity, Lu waɗii CPR e tergal e fedde nde, mo ɓernde mum ustii. Tergal ngal hollitaama artii e hakkille, o nawtaa to safrirde caggal ɗuum. Ngam ɗuum, o yettaama e internet sabu jaambaaro makko e moƴƴere makko. Off-screen, Lu siforaama no neɗɗo neɗɗaŋke, jokkondirɗo, "jogorɗo ɓadaade, e dow leydi". O fawi hakkillaaji ngam feeñde ko goonga e ko aldaa e paltoor, haa teeŋti noon e sahaa jokkondiral fanniyankooɓe. Hakkille makko e nder ɓerɗe kadi teskaama e jaayɗe. E lewru feebariyee 2026, Lu yettaama e jaayɗe e netizens ngam yurmeende mum e nuunɗal mum nde o weltiniri fannuyanke mo neene mum majji, jaabawol makko siforii ko "hawrude e luggiɗde hakkille e wellitaare ɓernde". E lewru abriil 2026, Tatler innitiri mo wonde gooto e ardiiɓe dille "idol authentique", e nder ɓurɓe waawde ƴellitaade e nder dingiral Siin, jogorngal jiimde hitaande ndee.
== Naalankaagal e eeraango heɗotooɓe ==
E nder heɗotooɓe, Lu dañii innde sabu mum wonde keewɗo faayiida, e hollirde geɗe "out-of-the-box".O anndaa ko e fiyde jikkuuji rewɓe caɗtuɗi e keewɗi, doole, jahduɗi e arcs mawnugol. Caggal nde Love in the Clouds yalti, ina wiyee wonde njiimaandi makko ɓeydiima e nder yimɓe yahrooɓe e duuɓi 24-30, tawi noon caggal Love Between Lines, njiimaandi makko e nder yiyooɓe duuɓi 18-23 kadi ɓeydiima. E wiyde DataWin, njiimaandi Lu e nder luumooji toowɗi e lesɗi ɗii fof ɓeydiima no feewi e sahaa nde Love Between Lines yaltata. Dowlaaji heɗtiiɓe ɗii njokkondirii eeraango Lu e geɗe bayɗe no : ƴoƴre makko tiiɗnde e nder jikkuuji makko, mikroo-expressions makko, daande makko layered acting, mbaawka makko sosde feere e jokkere enɗam, e hollirde makko laaɓtunde e ɓuuɓri ɓernde e nder dingiral bojji.
== Anndinde ummoraade e gollorɗe ==
Hay so tawii o alaa heblo ngo o heɓi e fijirde, Lu heɓii njettoor e golle makko e woɗɓe e nder dingiral pijirlooji Siin. Golle makko e nder eɓɓoore wiyeteende Real Actor, dañii hakkillaaji moƴƴi e ñaawooɓe ɓee, o jaɓɓaama no feewi, o woniino fijoowo mo alaa ko waawi heen. Ko noon kadi, o yettaama sabu wonde "fijoowo kammu" e juuɗe ñaawooɓe e nder Hit it Off, fijoowo e gardo Francis Ng, e fijoowo Joe Chen.Winndoowo senaare Siin e showrunner Yu Zheng ɓeydi heen yettude Lu e Weibo, ina sikki omo jogii eeraango mawngo e nder dingiral heɗtiiɓe e jogaade Lu en rater e nder dingiral. E hitaande 2026, gardinooɗo Dancing with the Tide, Yang Wenjun, yetti Lu e darnde mum e huutoraade fijo taƴngo jeenay fotde lebbi 2 hade filmo oo fuɗɗaade, o wiyi "e nder fiyooɓe jibinɓe e hitaande '95, ko kanko tan waawi haɓde hono nii!".
== Nguurndam neɗɗo ==
Siftorde hoore mum ko ɓuri heewde e "neɗɗo deeƴɗo", Lu hollitii wonde o ɓuri yiɗde ko jokkondirde e sehilaaɓe seeɗa ɓadtiiɓe, e renndinde e nder nokkuuji ɓuuɓɗi e pelle yimɓe mawɗe. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi, Lu ina weltii e golle naalankaagal, ko wayi no diidi e pentugol. O yiɗi kadi ko golle juuɗe ko wayi no sewnde, o janngi kadi diisnondiral (fashion design) to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Lu kadi ko jiɗɗo daabaaji, hollitii wonde fijde e pucci e pucci ina wallita mo e fooftaade. E nder yeewtere waɗnoonde e jaaynde Love in the Clouds, hollitaama wonde Lu ina jogii ɓiɗɓe leɗɗe jeenay. Omo jogii kadi pucci 3, gila 2025.
== Filmogaraafi ==
== Teleeji e seppooji web ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Reso Notes Ref.
== Engele Sinuwaa ==
2021 Alaa Keeri 玉昭令 Qimu Yiluo iQIYI Darnde Ballal;
== Duuɓi 1–2 ==
Moƴƴi e Boni 百灵潭 Kui Er Mango TV Darnde Koɗo;
== Kameeyo (Ep. 3-5) ==
2022 En njiyii janngo Lian Geyao iQIYI Darnde mawnde
Koyngal am ɓurngal luggiɗde 乌云遇皎月 Wu Miao Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Waktu e makko ko goonga tan 时光与他,恰是正好 Lin Xi Darnde mawnde
2023 Ngam neldude goɗɗo 全世界都手 Jimol Yanqi / Xiao Qi iQIYI Darnde mawnde
Fodoore ɓurnde juutde 玉骨谣 Bai Xueying Tencent Darnde Ballal Wideyoo
Yiɗde ma laabi jeeɗiɗi 七时吉祥 Jin Luo iQIYI Darnde ballal
Jaahargal am to maa 云之羽 Shangguan Qian Darnde mawnde
Aduna Paralel 西出玉门 A O Tencent Wideyo Ballal Darnde
Hare rewrude e asamaan 斗破苍穹之少年归来 Xiao Yixian Darnde ballal
2024 Puɗi e nder caɗeele 惜花芷 Shao Yao Youku Darnde Ballal
== Li Jia Hunan TV ballal darnde ==
2025 Ƴeewndo timmungo 五福临门 Kang Ning Mango TV;
== Netliks ==
== Darnde mawnde ==
Jian Mingshu Tencent Wideyoo Darnde mawnde
Yidde nder duule 入青云 Ming Yi Youku;
== Netliks ==
== Darnde mawnde ==
2026 Yiɗde hakkunde diidi 轧戏 Hu Xiu iQIYI Darnde mawnde
TBA Nde mi hawri e lewru 折月亮 Yun Li Darnde mawnde
== Nan Yi Mango TV; ==
== Tele Hunan ==
== Darnde mawnde ==
== Feere hollirta ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe Ref.
== Engele Sinuwaa ==
2019 Fijoowo goonga 演技派 Tergal jooɗngal -
2023 On njaaraama, ñalnde aset 你好,星期六 Koɗo Ep.38
2023 Fiy ɗum 拍即合的我们 Tergal jooɗngal Ep.3-7, 10
2023 Ace vs Ace Duuɓi 8 ‧ Koɗo Ep.9
2023 Jokku doggudu wakkati tagoore 奔跑吧·生态篇 Koɗo Ep.3-4, 7
2024 On njaaraama, ñalnde aset 2024, koɗo 2024 koɗo Ep.38, 44
2024 Golle belɗe Duuɓi 6 甜蜜的任务 2024 Koɗo Ep. 2
2024 Da Re Men Lai Le 大热门来了 Koɗo Ep. 8
2024 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 3 我家那闺女2024 Tergal jooɗngal; Ɓiɗɗo debbo Ep. 2-8
2025 Jokkondiral timmungal: Feccere sehilaagal 五福临门团综·友福同享 Tergal jooɗngal -
2025 Jaleeɗe 一见你就笑 ‧ Koɗo Ep. 5
2025 Ɓiɗɗo am tokooso Duuɓi 4 我家那闺女2025 Koɗo; Yiylotooɗo Ep.0-2
2026 On njaaraama, ñalnde aset 2026 你好,星期六 2026 koɗo Ep. 2
== Diskogaraafi ==
== Peeñgol e jimɗi ==
== Hitaande Tiitoonde Albom ==
2022 "Aan" (你) Waktu e makko ko tan OST
2023 "Jeyaade mo" (归属地) Ngam neldude goɗɗo OST
2025 "Waɗde ko alaa ko woni" (假装没什么) Yiɗde e nder duule OST
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari hitaande Categori Toɗɗaaɗo Njeñtudi Golle Ref.
2024 Njeenaaje Weibo 2023 Fiyoowo mo hitaande ndee ɗaminii - Won
4th New Era Festival Teleeji hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde ƴellitaade e jamaanu keso Jaɓɓungal am to maa Nominated
2025 Njeenaaje Weibo 2024 Fiyoowo fodoore hitaande - Won
2025 Gala Bazaar ɓurɗo yiɗeede - Won
Kaalirde Semmbe Kewu Kalite Nguurndam Semmbe Njeenaari - Won
2026 Njeenaaje Weibo 2025 Fiyoowo teskinɗo e hitaande ndee - Won
TV Drama Kalite Kewu Hitaande Kalite e Baawɗe Drama Hoodere Yiɗde Hakkunde Diidi Won
== Tuugnorgal ==
evenbj0256pi40z1bnxmo03hna87c3v
Eva Ramm
0
40919
167499
2026-04-24T11:50:07Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Eva Ramm (23 noowammbar 1925 – 7 abriil 2026) ko ganndo hakkille, binndoowo, binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo. Ɓawo Ramm jibinaa ko to Bergen, o resii laabi ɗiɗi, gadanol ngol ko Wilhelm Ernst Ramm, ɗiɗmol ngol ko Trygve Alfarnæs. Kugal Ramm fuɗɗii winndude ko e hitaande 1958 e deftere mum wiyeteende Med støv på hjernen ("E duƴƴe e ngaandi"). Deftere nde firtaama e ɗemɗe keewɗe, nde wonnoo ko nde tuugnorgal filmo Støv på hjernen mo n..."
167499
wikitext
text/x-wiki
Eva Ramm (23 noowammbar 1925 – 7 abriil 2026) ko ganndo hakkille, binndoowo, binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
Ɓawo
Ramm jibinaa ko to Bergen, o resii laabi ɗiɗi, gadanol ngol ko Wilhelm Ernst Ramm, ɗiɗmol ngol ko Trygve Alfarnæs.
Kugal
Ramm fuɗɗii winndude ko e hitaande 1958 e deftere mum wiyeteende Med støv på hjernen ("E duƴƴe e ngaandi"). Deftere nde firtaama e ɗemɗe keewɗe, nde wonnoo ko nde tuugnorgal filmo Støv på hjernen mo njahri yeeso e hitaande 1959, kam e remake Danemark gila 1961. O yahi haa o winndi defte bonanndeeji goɗɗi.
O winndi defte 22, o ƴetti kadi jaaynde wiyeteende Sykepleien ("Infirmière") tuggi 1973 haa 1977. O daraniima miijo « ego » keewɗo e nder deftere makko wiyeteende Det plurale jeg e hitaande 1995. Normalt å være spaltet?, o winndi defte goɗɗe ko fayti e diine e safaara hakkille.
Bibliografi feccere
Med støv på hjernen ("E ɓuuɓri dow ngaandi"), 1958
Engel på vidvanke ("Maleykaajo dow gite"), hitaande 1962
Kvinnekall e gorko ("Debbo e gorko"), 1965
Noe må gjøres ("Won ko foti waɗeede") (ngam sukaaɓe), 1968
Mors tre hoder (« koye tati yumma »), hitaande 1973
Ærlig talt ("Goonga") (ngam sukaaɓe), 1975
Fra tro til virkelighet (gila e nuɗɗinki haa goonga"), 1976
Kjere Socrates ("Socrates giɗaaɗo"), hitaande 1981
Elskeren Yesuwa ("Yisuwa giɗo"), hitaande 1985
Skynd deg, min elskede ("Yaawno, giɗo am"), hitaande 1986
Mord i prestens hage ("Warngo e nder jarne almuudo"), 1992
Det keewal jeg. Ko no woorunoo ko spaltet? ("Keewgol I. No woorunoo feccaade?"), 1995
Safroowo hakkille til å bli gal av ("Safroowo hakkille ngam ustude ma"), 2002
Livssyn uten diine ("Yiyngo nguurndam tawa diine alaa"), 2008
Tuugnorgal
kkwpd6bq3u4ja7pm95y8opte7b9g2r2
167504
167499
2026-04-24T11:53:35Z
SUZYFATIMA
13856
167504
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Ramm''' (23 noowammbar 1925 – 7 abriil 2026) ko ganndo hakkille, binndoowo, binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
== Ɓawo ==
Ramm jibinaa ko to Bergen, o resii laabi ɗiɗi, gadanol ngol ko Wilhelm Ernst Ramm, ɗiɗmol ngol ko Trygve Alfarnæs.
== Kugal ==
Ramm fuɗɗii winndude ko e hitaande 1958 e deftere mum wiyeteende Med støv på hjernen ("E duƴƴe e ngaandi"). Deftere nde firtaama e ɗemɗe keewɗe, nde wonnoo ko nde tuugnorgal filmo Støv på hjernen mo njahri yeeso e hitaande 1959, kam e remake Danemark gila 1961. O yahi haa o winndi defte bonanndeeji goɗɗi.
O winndi defte 22, o ƴetti kadi jaaynde wiyeteende Sykepleien ("Infirmière") tuggi 1973 haa 1977. O daraniima miijo « ego » keewɗo e nder deftere makko wiyeteende Det plurale jeg e hitaande 1995. Normalt å være spaltet?, o winndi defte goɗɗe ko fayti e diine e safaara hakkille.
== Bibliografi feccere ==
* Med støv på hjernen ("E ɓuuɓri dow ngaandi"), 1958
* Engel på vidvanke ("Maleykaajo dow gite"), hitaande 1962
* Kvinnekall e gorko ("Debbo e gorko"), 1965
* Noe må gjøres ("Won ko foti waɗeede") (ngam sukaaɓe), 1968
* Mors tre hoder (« koye tati yumma »), hitaande 1973
* Ærlig talt ("Goonga") (ngam sukaaɓe), 1975
* Fra tro til virkelighet (gila e nuɗɗinki haa goonga"), 1976
* Kjere Socrates ("Socrates giɗaaɗo"), hitaande 1981
* Elskeren Yesuwa ("Yisuwa giɗo"), hitaande 1985
* Skynd deg, min elskede ("Yaawno, giɗo am"), hitaande 1986
* Mord i prestens hage ("Warngo e nder jarne almuudo"), 1992
* Det keewal jeg. Ko no woorunoo ko spaltet? ("Keewgol I. No woorunoo feccaade?"), 1995
* Safroowo hakkille til å bli gal av ("Safroowo hakkille ngam ustude ma"), 2002
* Livssyn uten diine ("Yiyngo nguurndam tawa diine alaa"), 2008
== Tuugnorgal ==
tpa40j5gm8l0yqsa3gpoujzblynxisl
167506
167504
2026-04-24T11:57:25Z
SUZYFATIMA
13856
167506
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Ramm''' (23 noowammbar 1925 – 7 abriil 2026) ko ganndo hakkille, binndoowo, binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
== Ɓawo ==
Ramm jibinaa ko to Bergen, o resii laabi ɗiɗi, gadanol ngol ko Wilhelm Ernst Ramm, ɗiɗmol ngol ko Trygve Alfarnæs.
== Kugal ==
Ramm fuɗɗii winndude ko e hitaande 1958 e deftere mum wiyeteende Med støv på hjernen ("E duƴƴe e ngaandi"). Deftere nde firtaama e ɗemɗe keewɗe, nde wonnoo ko nde tuugnorgal filmo Støv på hjernen mo njahri yeeso e hitaande 1959, kam e remake Danemark gila 1961. O yahi haa o winndi defte bonanndeeji goɗɗi.
O winndi defte 22, o ƴetti kadi jaaynde wiyeteende Sykepleien ("Infirmière") tuggi 1973 haa 1977. O daraniima miijo « ego » keewɗo e nder deftere makko wiyeteende Det plurale jeg e hitaande 1995. Normalt å være spaltet?, o winndi defte goɗɗe ko fayti e diine e safaara hakkille.
== Bibliografi feccere ==
* Med støv på hjernen ("E ɓuuɓri dow ngaandi"), 1958
* Engel på vidvanke ("Maleykaajo dow gite"), hitaande 1962
* Kvinnekall e gorko ("Debbo e gorko"), 1965
* Noe må gjøres ("Won ko foti waɗeede") (ngam sukaaɓe), 1968
* Mors tre hoder (« koye tati yumma »), hitaande 1973
* Ærlig talt ("Goonga") (ngam sukaaɓe), 1975
* Fra tro til virkelighet (gila e nuɗɗinki haa goonga"), 1976
* Kjere Socrates ("Socrates giɗaaɗo"), hitaande 1981
* Elskeren Yesuwa ("Yisuwa giɗo"), hitaande 1985
* Skynd deg, min elskede ("Yaawno, giɗo am"), hitaande 1986
* Mord i prestens hage ("Warngo e nder jarne almuudo"), 1992
* Det keewal jeg. Ko no woorunoo ko spaltet? ("Keewgol I. No woorunoo feccaade?"), 1995
* Safroowo hakkille til å bli gal av ("Safroowo hakkille ngam ustude ma"), 2002
* Livssyn uten diine ("Yiyngo nguurndam tawa diine alaa"), 2008<ref>{{Cite web|last=Durnak|first=Victoria|date=2026-04-08|title=Eva Ramm er død|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/eva-ramm-er-dod/|access-date=2026-04-09|website=Den norske Forfatterforening|language=nb-NO}}</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Eva Ramm|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Finn|last=Jor|authorlink=Finn Jor|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://nbl.snl.no/Eva_Ramm/utdypning|language=Norwegian|accessdate=24 January 2015}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Eva Ramm|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://snl.no/Eva_Ramm|language=Norwegian|accessdate=24 January 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
8krt8o0csixu3oae3y6j4cdk3r2q8ii
167507
167506
2026-04-24T11:57:42Z
SUZYFATIMA
13856
167507
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Ramm''' (23 noowammbar 1925 – 7 abriil 2026) ko ganndo hakkille, binndoowo, binndoowo defte, binndoowo sukaaɓe, Norweesnaajo.
== Ɓawo ==
Ramm jibinaa ko to Bergen, o resii laabi ɗiɗi, gadanol ngol ko Wilhelm Ernst Ramm, ɗiɗmol ngol ko Trygve Alfarnæs.
== Kugal ==
Ramm fuɗɗii winndude ko e hitaande 1958 e deftere mum wiyeteende Med støv på hjernen ("E duƴƴe e ngaandi"). Deftere nde firtaama e ɗemɗe keewɗe, nde wonnoo ko nde tuugnorgal filmo Støv på hjernen mo njahri yeeso e hitaande 1959, kam e remake Danemark gila 1961. O yahi haa o winndi defte bonanndeeji goɗɗi.
O winndi defte 22, o ƴetti kadi jaaynde wiyeteende Sykepleien ("Infirmière") tuggi 1973 haa 1977. O daraniima miijo « ego » keewɗo e nder deftere makko wiyeteende Det plurale jeg e hitaande 1995. Normalt å være spaltet?, o winndi defte goɗɗe ko fayti e diine e safaara hakkille.
== Bibliografi feccere ==
* Med støv på hjernen ("E ɓuuɓri dow ngaandi"), 1958
* Engel på vidvanke ("Maleykaajo dow gite"), hitaande 1962
* Kvinnekall e gorko ("Debbo e gorko"), 1965
* Noe må gjøres ("Won ko foti waɗeede") (ngam sukaaɓe), 1968
* Mors tre hoder (« koye tati yumma »), hitaande 1973
* Ærlig talt ("Goonga") (ngam sukaaɓe), 1975
* Fra tro til virkelighet (gila e nuɗɗinki haa goonga"), 1976
* Kjere Socrates ("Socrates giɗaaɗo"), hitaande 1981
* Elskeren Yesuwa ("Yisuwa giɗo"), hitaande 1985
* Skynd deg, min elskede ("Yaawno, giɗo am"), hitaande 1986
* Mord i prestens hage ("Warngo e nder jarne almuudo"), 1992
* Det keewal jeg. Ko no woorunoo ko spaltet? ("Keewgol I. No woorunoo feccaade?"), 1995
* Safroowo hakkille til å bli gal av ("Safroowo hakkille ngam ustude ma"), 2002
* Livssyn uten diine ("Yiyngo nguurndam tawa diine alaa"), 2008<ref>{{Cite web|last=Durnak|first=Victoria|date=2026-04-08|title=Eva Ramm er død|url=https://www.forfatterforeningen.no/artikkel/eva-ramm-er-dod/|access-date=2026-04-09|website=Den norske Forfatterforening|language=nb-NO}}</ref><ref name="nbl">{{cite encyclopedia|title=Eva Ramm|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Finn|last=Jor|authorlink=Finn Jor|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://nbl.snl.no/Eva_Ramm/utdypning|language=Norwegian|accessdate=24 January 2015}}</ref><ref name="snl">{{cite encyclopedia|title=Eva Ramm|encyclopedia=[[Store norske leksikon]]|editor-last=Godal|editor-first=Anne Marit|editor-link=Anne Marit Godal|publisher=Norsk nettleksikon|location=Oslo|url=http://snl.no/Eva_Ramm|language=Norwegian|accessdate=24 January 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
f4z9haijcx8sk8nyjnon34mjxaope43