Wikipedija hsbwiki https://hsb.wikipedia.org/wiki/H%C5%82owna_strona MediaWiki 1.47.0-wmf.15 first-letter Media Specialnje Diskusija Wužiwar Diskusija z wužiwarjom Wikipedija Wikipedija diskusija Dataja Diskusija k dataji MediaWiki MediaWiki diskusija Předłoha Diskusija k předłoze Pomoc Pomoc diskusija Kategorija Diskusija ke kategoriji TimedText TimedText talk Modul Modul diskusija Veranstaltung Veranstaltung Diskussion 0 3687 391899 388963 2026-08-15T12:24:19Z J budissin 7 /* Žórła */ 391899 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Praskow |mjeno němske=Preske |šěrina=51/10/26 |dołhota=14/20/32 |gmejna=Hodźij |přestrjeń= |wysokosć=200–215 |póstowe čisło=02633 |předwólba=035930 |wobraz=Praskow – hornjołužiska hranica.jpg |wopis wobraza=Měznik při něhdyšej mišnjansko-hornjołužiskej hranicy w Praskowje }} '''Praskow''' ({{wrěči|de}} ''Preske'') je [[Hornja Łužica|hornjołužiska]] wjes zapadnje [[Budyšin]]a, kotraž słuša k [[Hodźij]]skej gmejnje. Ma {{WOB|Hodźij|Praskow}} wobydlerjow.<ref>{{WOBD|Hodźij}}; {{WOBŽ|Hodźij}}</ref> == Geografija == Wjeska nadeńdźe so někak połdra kilometra juhowuchodnje Hodźijskeje cyrkwje južnje statneje dróhi S 111. Dalše wokolne wsy su [[Nowe Błohašecy]] na sewjerowuchodźe, [[Mała Boršć]] na juhowuchodźe, [[Dźiwoćicy]] na juhu a [[Žičeń]] na juhozapadźe. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena w Praskowje: Pola mosta, Hornje kerki, Wulki kruch, Debrčanski puć.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 26 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/28/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Wjeska naspomni so k prěnjemu razej w lěće [[1580]] jako ''Prascko'' a běše ze starodawna gmejnski dźěl [[Mała Boršć|Małeje Boršće]].<ref>{{HOV|Preske|Praskow}}</ref> Wot lěta 1241 běžeše hranica mjez Mišnjanskim wobsydstwom wokoło Hodźija a Hornjej Łužicu při Praskowskej rěčce přez wjes, kotraž wobsteješe tuž z Mišnjanskeje a Łužiskeje strony. Měznik při mosćiku dopomina na dźělenje wjeski. Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice měješe Praskow we 1880tych lětach cyłkownje 65 wobydlerjow, z nich 60 Serbow a pjeć Němcow.<ref>{{Černik|58}}</ref> Při puću do Małeje Boršće dopomina prosty wopomnjenski kamjeń na ludoweho basnika [[Pětr Młónk|Pětra Młónka]], kotrehož na tym městnje w februarje 1887 Boža ručka zaja. [[Dataja:Göda Preske Aerial.jpg|mini|center|upright=1.6|Powětrowy wobraz Praskowa z Hodźijom w pozadku]] == Literatura == * {{WdH|12|28}} == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Preske/Praskow|Praskow}} {{Wjesne dźěle Hodźija}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hodźij]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1580]] cneeuxaae3ydtjm8nyp19iu4zq4az17 0 4297 391900 390474 2026-08-15T12:25:07Z J budissin 7 /* Žórła */ 391900 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Šěrachow |mjeno němske=Schirgiswalde |wopon=Schirgiswalde_Wappen.png |šěrina=51.078669 |dołhota=14.431968 |gmejna=Šěrachow-Korzym |zagmejnowanje=2011 |wysokosć=270 |přestrjeń=8,48 |póstowe čisło=02681 |předwólba=03592 |wobraz=Schirgiswalde - Hauptstraße 01 ies.jpg |wopis wobraza=Hłowna dróha z wosadnej cyrkwju |mjeno wobydlerja=Šěrachowčan |adjektiw=Šěrachowski }} '''Šěrachow''' ({{wrěči|de}} ''Schirgiswalde'') je sydlišćo {{WOBI|Šěrachow-Korzym|Šěrachow}}<ref>{{WOBDŽ|Šěrachow-Korzym}}</ref> w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a słuša wot 1. januara 2011 k městu [[Šěrachow-Korzym]]. Leži něhdźe dwanaće kilometrow južnje [[Budyšin]]a na lěwym brjoze [[Sprjewja|Sprjewje]] pod [[Chołmy|Chołmami]]. Šěrachow je stejišćo wosadneje cyrkwje a je katolska enklawa w hewak ewangelskich hornjołužiskich horinach. Znaty je tež za swoje [[póstnicy]]. Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Scherigiswalde'' pochadźa z lěta [[1376]].<ref>{{HOV|Schirgiswalde|Šěrachow}}</ref> == Wjesne dźěle == Do Šěrachowa słušatej wjesce Nowy Šěrachow a Pětrowa ''(Petersbach)''. [[Dataja:Schirgiswalde Umgebindehaus mit Fachwerk.jpg|thumb|left|Šěrachow]] == Literatura == * {{WdH|12|179–185}} == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Schirgiswalde|Šěrachow}} {{Měšćanske dźěle Šěrachowa-Korzymja}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] [[Kategorija:Šěrachow-Korzym]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1376]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 2010]] kbku6hsnngsu3v9jri7cwegxdtiqiou 0 4298 391901 391878 2026-08-15T12:26:16Z J budissin 7 /* Žórła */ 391901 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno serbske=Wjelećin |mjeno němske=Wilthen |wopon=DEU Wilthen COA.svg |šěrina=51/5/58 |dołhota=14/24/14 |karta=Wilthen in BZ.svg |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625630 |wysokosć=288 |póstowe čisło=02679–02681 |předwólba=03592 |měšćanosta=Michael Herfort |strona=CDU |webstrona=[http://www.wilthen.de/ wilthen.de] | }} '''Wjelećin''' ({{wrěči|de}} ''Wilthen'') je městačko w [[Sakska|sakskim]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesu Budyšin]]. Leži pod [[Mnišonc]]om w [[Hornja Łužica|hornjołužiskich]] horach. Wjelećin je po cyłej Němskej sławny za produkowanje palenca. Ma z lěta [[1969]] měšćanske prawa. == Geografija == [[Dataja:Wilthen 2010 02.JPG|mini|Napohlad Wjelećina z Pichowom w pozadku]] Wjelećin leži něhdźe dźewjeć kilometrow južnje [[Budyšin]]a a 15 kilometrow wuchodnje [[Biskopicy|Biskopic]] w dolinje [[Łužiske hory|Łužiskich horow]]. Susodne gmejny su [[Dobruša-Huska]] a [[Hornja Hórka]] na sewjeru, [[Šěrachow-Korzym]] na wuchodźe, [[Wołbramecy]] na juhu a [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońca]] na zapadźe. Najwyši dypk měšćanskeho teritorija je [[Wulki Pichow]] (498&nbsp;m) a dalše wuznamne hory su [[Darinska hora]] (491&nbsp;m), [[Čertowa klětka]] (467&nbsp;m), [[Mały Pichow]] (455&nbsp;m), [[Mnišonc (hora)|Mnišonc]] (448&nbsp;m), [[Worjołc]] (434&nbsp;m) a [[Šibjeńčna hora (Wjelećin)|Šibjeńčna hora]] (386&nbsp;m).<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-10-01|language=němsce}}</ref> === Měšćanske dźěle === K městu słušeja wsy [[Tućicy]] (''Tautewalde''), [[Wostašecy]] (''Irgersdorf'') a [[Zdźar (Wjelećin)|Zdźar]] (''Sora''). == Stawizny == Wjeska ''Welentin'' abo ''Welintin'' naspomni so prěni raz w&nbsp;lěće [[1222]] a bě hižo w druhej połojcy 13.&nbsp;lětstotka z knježim sydłom.<ref>{{HOV|Wilthen|Wjelećin}}</ref> Wona njesłušeše do Hornjołužiskeho markhrabinstwa, ale podsteješe jako prjedawše wobsydstwo Mišnjanskich biskopow [[Stołpinski hamt|Stołpinskemu hamtej]] a bě tuž hižo wot 1559 dźěl sakskeho kurwjerchowstwa. Hač do kónca 19.&nbsp;lětstotka słušeše Wjelećin hišće k serbskemu rěčnemu rumej. Ze spěšnej industrializaciju wot 1850tych lět sem přeměni so tež wobydlerska struktura. Přez přićah němskich dźěłaćerjow, měšane mandźelstwa a z tym zwisowacu asimilaciju zhubi so serbskorěčna wjetšina w běhu mało lětdźesatkow. We 1880tych lětach mějachu we Wjelečanskej cyrkwi hišće kóždu njedźelu serbske a němske kemše. Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z&nbsp;lětow 1884/85 rěčachu tehdy hišće 651 wot cyłkownje 2025 Wjelećanow serbsce.<ref>{{Černik}}</ref> Poslednjej serbskaj fararjej běštaj [[Měrćin Renč]] (we Wjelećinje 1882–1911) a jeho syn Jan (1911–1945). [[Arnošt Černik]] zwěsći w&nbsp;lěće 1956 we Wjelećanskej gmejnje snadny serbskorěčny podźěl wobydlerstwa wot jenož hišće 1,4&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|246|5132|39|23|12|5058}}</ref> Dlěje hač w samym Wjelećinje dźeržeše so serbska rěč w do samsneje wosady słušacymaj wjeskomaj Wostašecy a Zdźar. == Ležownostne mjena == [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Na nowej wowčerni, Pod nowej wowčernju, Mała a wulka chlěbowa škla (Backschüssel), Ćelaca łuka, Po dubach, Při šuli, Haty, Tolic hora, Dołhe wosrědki, Horne prěčnicy, Delne prěčnicy, Wódniki, Wyše kowarnje, Pola Kaplerja, Kozacy rjap (Ziegenrücken), Hela, Swinjaca łučka, Pod wulkim hěblom, Sucha łuka, Pola njebjeskeho młyna, Zezady dwora, Pětkec lada, Škowronča hora, Chmjelowa zahroda, Wyše Jeńki, Chelerec haty, Zady železnicy, Po Klinksec brězow, Šěrbachi, Horne łuki, Na starej wowčerni, Jehnjaca łučka, Racec łuka, Studnjaca łuka (Bornteich), Na kłobuku.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 17 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/19/ digitalizat]).</ref> == Politika == Město słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. == Wosobiny == * [[Jan Pjech]] (1707–1741) – farar, spisowaćel a nabožinski prócowar; tu narodźeny * [[Jan Rynč]] (1733–1803) – farar, nabožinski prócowar; tu narodźeny * [[Korla Awgust Kubica]] (1842–1914) – farar, Maćicar; 1876–71 we Wjelećinje * [[Měrćin Renč]] (1853–1911) – farar, stawizniski slědźer a kulturny prócowar; wot 1882 we Wjelećinje * [[Jan Renč (1884)|Jan Renč]] (1884–1945) – posledni serbski farar we Wjelećinje == Literatura == * {{WdH|12|152–154}} == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Wilthen|Wjelećin}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Město w Sakskej]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Wjelećin|!]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1222]] oir1n8jybhm4jmoei0vd3iept26wlxc 0 4371 391902 391533 2026-08-15T12:27:46Z J budissin 7 /* Žórła */ 391902 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno serbske=Budestecy |mjeno němske=Großpostwitz |wopon= Wappen Großpostwitz (Sachsen).svg |šěrina=51.118892 |dołhota=14.439951 |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625190 |wysokosć=241 |póstowe čisło=02692 |předwólba=035938 |wjesnjanosta=Markus Michauk |strona=Wotewrjena lisćina |adresa-dróha=Dwórnišćowa 2 |webstrona=[http://www.grosspostwitz.de/ grosspostwitz.de] |karta=Großpostwitz in BZ.svg }} '''Budestecy''' ({{wrěči|de}} ''Großpostwitz'') su wjes a gmejna w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], ležaca w&nbsp;[[Sprjewja|sprjewinym]] dole mjez [[Lubin (hora)|Lubinom]] a [[Mnišonc (hora)|Mnišoncom]] něhdźe sydom kilometrow južnje [[Budyšin]]a. Hač na [[Jiłocy]] słušeja wšitke gmejnske dźěle oficielnje do [[Serbski sydlenski rum|serbskeho sydlenskeho ruma]]. Gmejna přisłuša [[zarjadniske zhromadźenstwo Budestecy-Hornja Hórka|zarjadniskemu zhromadźenstwu Budestecy-Hornja Hórka]]. Susodne gmejny su [[Kubšicy]] na sewjerowuchodźe, [[Kumwałd]] na juhowuchodźe, město [[Šěrachow-Korzym]] na juhu, [[Hornja Hórka]] na zapadźe a wulke wokrjesne město Budyšin na sewjerozapadźe. Najwyši dypk je wjeršk Lubina ze 430,2 metromaj. == Stawizny == [[Dataja:Budestecy cyrkej.JPG|thumb|left|upright|[[Budestečanska cyrkej|Ewangelska wosadna cyrkej]]]] Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Bustewitz'' pochadźa z&nbsp;lěta [[1331]].<ref>{{HOV|Großpostwitz/O.L.|Budestecy}}</ref> W&nbsp;lěće 1413 mjenuje so wjes jako knježe sydło, ležownostne knjejstwo měješe pak znajmjeńša wot 15.&nbsp;lětstotka Budyska měšćanska rada. Wot toho časa su Budestecy tež wosadna wjes za wokolinu. W 1930tych lětach zagmejnowachu so [[Dźenikecy]], [[Hajnicy]] a [[Rašow]] (1934) kaž tež [[Zahor]], [[Kózły (wjes)|Kózły]] a [[Chójnička]] (1936). 1950 přińdu [[Bělšecy]] ke gmejnje. Z komunalnej reformu 1994 dóstanu Budestecy [[Bónjecy]] a [[Lubjenc]] wot Kubšiskeje gmejny a 1999 so [[Jiłocy]] zagmejnowachu. Wot 1877 do 2004 mějachu Budestecy dwórnišćo při [[Železniska čara Budyšin–Žandawa|železniskej čarje Budyšin–Žandawa]]. Wo znowawotewrjenju čary so sčasami diskutuje. === Wobydlerstwo a rěč === W&nbsp;lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 575 wobydlerjow, z nich 432 Serbow (75&nbsp;%).<ref>{{Černik|53}}</ref> [[Arnošt Černik]] zwěsći 1956 serbski podźěl wobydlerstwa wot jenož hišće 14,3&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|244|4146|433|61|99|3553}}</ref> Posledni serbski farar [[Budestečanska cyrkej|Budestečanskeje wosady]] bě [[Bohuměr Rejsler]], kiž tu wot lěta 1947 skutkowaše a w&nbsp;lěće 1968 zemrě.<ref>Trudla Malinkowa: ''Spominamy.'' W: [[Pomhaj Bóh]] čo. 1/2018, str. 8</ref> Po ludličenju w&nbsp;lěće 2011 bydlachu we wsy 1723 wobydlerjow w přerěznej starobje wot 48,1 lět (Sakska: 46,4).<ref>[https://www.statistik.sachsen.de/download/080_Zensus_2011_Gemeindeteile/GT_14625190.pdf Wuslědki ludličenja 2011 za Budestecy (pdf)]</ref> Po samsnym ličenju bě 33,6&nbsp;% wobydlerjow Budestečanskeje gmejny ewangelskeje a 7,2&nbsp;% katolskeje konfesije.<ref>[https://web.archive.org/web/20130621101339/https://ergebnisse.zensus2011.de/#StaticContent:146255212190,BEK_4_2_6,RELIGION_KURZ-1,table Wuslědki censusa 2011 za Budestečansku gmejnu: Nabožina]</ref> [[Dataja:Großpostwitz Bahnhof 2006.jpg|thumb|left|Budestecy, něhdyše dwórnišćo]] == Wjesne dźěle == Do Budestečanskeje gmejny słušeja slědowace wsy: {{Census2011|Budestecy|14625190| {{Census2011/linka|[[Bělšecy]]|234|44,9|89|31|39|2,4}} {{Census2011/linka|[[Bónjecy]]|75|44,8|103|26|34|2,3}} {{Census2011/linka|Budestecy|1723|48,1|95|22|47|2,1}} {{Census2011/linka|[[Dźenikecy]]|48|35,0|92|33|12|2,2}} {{Census2011/linka|[[Chójnička]]|29|37,5|164|23|9|3,2}} {{Census2011/linka|[[Jiłocy]]|334|48,5|99|17|36|2,5}} {{Census2011/linka|[[Kózły (wjes)|Kózły]]|137|45,8|99|24|30|2,6}} {{Census2011/linka|[[Lubjenc]]|32|48,9|146|21|47|2,1}} {{Census2011/linka|[[Rašow]]|119|45,1|98|20|27|2,4}} {{Census2011/linka|[[Zahor]]|92|48,7|96|20|47|2,3}} {{Census2011/gmejna|2823|47,2|96|23|42|2,2}} }} Něhdyša wjes Hajnicy je mjeztym dźěl Budestec. == Politika == Gmejna słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. === Gmejnska rada === [[Gmejnska rada]] ma tuchwilu štyrnaće čłonow. Komunalne wólby lěta 2019 mějachu slědowace wuslědki:<ref>[https://wahlen.sachsen.de/Ergebnisse_GR19.php?landkreis=14625&_ptabs=%7B%22%23tab-stimmenverteilung%22%3A1%7D&gemeinde=14625190 Wuslědki komunalnych wólbow dnja 26. meje 2019] w Budestecach na wahlen.sachsen.de</ref> {| class="prettytable" |- class="hintergrundfarbe5" ! rowspan="2" | Strony a zjednoćenstwa ! colspan="2= | 2019 ! colspan="2" | 2014 |- class="hintergrundfarbe5" !&nbsp;% ! sydła !&nbsp;% ! sydła |- |Zjawna lisćina Budestecy (OLG) |style="text-align: right;" |53,9 |style="text-align: right;" |9 |style="text-align: right;" |- |style="text-align: right;" |- |- |[[Křesćansko-demokratiska unija Němskeje|CDU]] |style="text-align: right;" |22,4 |style="text-align: right;" |3 |style="text-align: right;" |56,6 |style="text-align: right;" |10 |- |Swobodni wolerjo |style="text-align: right;" |18,0 |style="text-align: right;" |2 |style="text-align: right;" |26,8 |style="text-align: right;" |4 |- |[[Lěwica]] |style="text-align: right;" |5,7 |style="text-align: right;" |0 |style="text-align: right;" |14,5 |style="text-align: right;" |2 |- class="hintergrundfarbe5" ! style="text-align: left;" | cyłkownje | style="text-align: right;" | 100,0 | style="text-align: right;" | 14 | style="text-align: right;" | 100,0 | style="text-align: right;" | 14 |- class="hintergrundfarbe5" ! style="text-align: left;" | wobdźělenje |colspan="2" style="text-align: center;" | 75,3&nbsp;% |colspan="2" style="text-align: center;" | 58,3&nbsp;% |} === Wjesnjanosta === Hłownohamtski wjesnjanosta Budestec je wot lěta 2019 Markus Michauk (CDU). Wón bu dnja 16. junija 2019 w druhim wólbnym kole ze 66,5&nbsp;% hłosow za naslědnika Franka Lehmanna woleny. Wolerske wobdźělenje wučini 57,3&nbsp;%.<ref>[https://wahlen.sachsen.de/wahlergebnisse-2019-nach-gemeinden-6690.html?_cp=%7B%22accordion-content-6693%22%3A%7B%2215%22%3Atrue%7D%2C%22previousOpen%22%3A%7B%22group%22%3A%22accordion-content-6693%22%2C%22idx%22%3A15%7D%7D Wuslědki komunalnych wólbow dnja 16. junija 2019] w Budestecach na statistik.sachsen.de</ref> {| class="wikitable" |+wólby wjesnjanosty !wólba !wjesnjanosta !namjet !wuslědk (%) |- |2019 |Markus Michauk |OLG |66,5 |- |2014 | rowspan="2" |Frank Lehmann | rowspan="2" |Lehmann |92,9 |- |2007 |99,2 |} == Wosobiny == === W Budestecach so narodźili === * [[Michał Frencel (1667)|Michał Frencel]] (1667–1752) – farar, basnik * [[Jan Gotthelf Běmar]] (1704–47) – farar, spisaćel nabožinskich spisow * [[Jan Gotthold Běmar]] (1706–83) – prědar, spisaćel nabožinskich spisow * [[Jan Gotttrau Běmar]] (1710–79) – farar, spisaćel nabožinskich spisow === W Budestecach skutkowali === * [[Michał Frencel]] (1628–1706) – farar, rěčespytny slědźer, sobuzałožer hornjoserbskeje spisowneje rěče; 1662–1706 Budestečanski farar * [[Jan Běmar]] (1671–1742) – duchowny a spisaćel nabožinskich spisow; 1706–42 Budestečanski farar * [[Handrij Brósk]] (1802–77) – duchowny a narodny prócowar; 1834–74 Budestečanski farar * [[Jan Herman Mrózak]] (1841–1902) – farar a kulturny prócowar; 1874–1902 w Budestecach * [[Franc Moric Domaška]] (1862–1931) – farar a składnostny spisowaćel; 1902–31 w Budestecach * [[Rudolf Jenč]] (1903–79) – literarny historikar a rěčespytnik; 1934–40 wučer w Budestecach [[Dataja:Großpostwitz Aerial alt.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Budestec z juha (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|145sl.}} * Jurij Brycka: ''Radna wjes Budestecy.'' W&nbsp;[[Rozhlad|Rozhledźe]] 12/1992, str. 434–437 == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{commonscat|Großpostwitz|Budestecy}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Gmejna w Sakskej]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] [[Kategorija:Budestecy|!]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1331]] [[Kategorija:Cyrkwinska wjes]] awdv3oloumu8lhdvw8fmadz6ft23zq1 0 4373 391903 389028 2026-08-15T12:28:46Z J budissin 7 /* Žórła */ 391903 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Kózły |mjeno němske=Cosul |šěrina=51/7/00 |dołhota=14/27/00 |gmejna=Budestecy |zagmejnowanje=1936 |wysokosć=330 |póstowe čisło=02692 |předwólba=035938 |wobraz=Kózły.jpg |wopis wobraza=Napohlad Kózłow z juhozapada |mjeno wobydlerja=Kózłowčan |adjektiw=Kózłowski }} '''Kózły''' ({{wrěči|de}} ''Cosul'') su wjes w [[Hornja Łužica|hornjołužiskich]] horach, kotraž słuša do [[Budestecy|Budestečanskeje]] gmejny. Maja {{WOB|Budestecy|Kózły}} wobydlerjow.<ref>{{WOBD|Budestecy}}; {{WOBŽ|Budestecy}}</ref> == Stawizny == Wjes w sydlišćowej formje [[lěsny łanowc|lěsneho łanowca]] naspomni so prěni raz w lěće [[1404]] jako sydło knjeza ''von der Kosela''. Ležownostne knjejstwo dźělachu sej we 18. lětstotku [[Budyšin|Budyska]] měšćanska rada, krajny bohot a [[Budyske tachantstwo]]. Cyrkwinsce słušachu Kózłowčenjo hač do zažneho 17. lětstotka do Budyšina a wot toho časa do [[Budestečanska cyrkej|Budestečanskeje ewangelskeje wosady]].<ref>{{HOV|Cosul|Kózły}}</ref> Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice mějachu Kózły we 1880tych lětach cyłkownje 175 wobydlerjow, z kotrychž bě 146 Serbow (83&nbsp;%) a 29 Němcow.<ref>{{Černik|51}}</ref> === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Skałki, Wopuš, W rěčkach, W wólšinach, Haćišća, Strónje, Haty, W Trybach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 3 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/5/ digitalizat]).</ref> [[Dataja:Großpostwitz Cosul Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Kózłow (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|160}} == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Cosul/Kózły|Kózły}} {{Wjesne dźěle Budestec}} [[Kategorija:Budestecy]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1404]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1936]] 0i4ixpa0dldtlyk1mwcnbzcqi9h3ixb 0 5647 391904 390470 2026-08-15T12:29:31Z J budissin 7 /* Žórła */ 391904 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Chróstawa |mjeno němske=Crostau |wopon=DEU Crostau COA.svg |šěrina=51/05/00 |dołhota=14/27/19 |gmejna=Šěrachow-Korzym |zagmejnowanje=2011 |přestrjeń=9,32 |wysokosć=275–365 |póstowe čisło=02681 |předwólba=03592 |wobraz=Crostau-church.jpg |wopis wobraza=Cyrkej a wosadny dom |stronka w syći=[http://www.crostau.de crostau.de] |mjeno wobydlerja=Chróstawčan |adjektiw=Chróstawski }} '''Chróstawa''' ({{wrěči|de}} ''Crostau'') je wjes {{WOBI|Šěrachow-Korzym|Chróstawa}}<ref>{{WOBDŽ|Šěrachow-Korzym}}</ref> w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž bě samostatna gmejna hač do 31. decembra 2010. Je wot toho měšćanski dźěl města [[Šěrachow-Korzym]] a nadeńdźe so při sewjernym boku [[Chołmy|Chołmow]]. == Wjesne dźěle == Ke Chróstawskej gmejnje słušachu wjeski [[Chemberk]] (''Callenberg''), [[Carlsberg]], [[Wbohow (Šěrachow-Korzym)|Wbohow]] (''Halbendorf im Gebirge'') a [[Wjerbjež]] (''Wurbis''). == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Crostow'' běše wokoło [[1400]].<ref>{{HOV|Crostau|Chróstawa}}</ref> Wot 16. lětstotka je Chróstawa ewangelska wosadna wjes. == Literatura == * {{WdH|12|190sl}} == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Crostau|Chróstawa}} {{Měšćanske dźěle Šěrachowa-Korzymja}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Šěrachow-Korzym]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1400]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Cyrkwinska wjes]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 2011]] ijxyaygy1txqv73mksrk2cbtwu6p4wx 391905 391904 2026-08-15T12:30:34Z J budissin 7 /* Literatura */ 391905 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Chróstawa |mjeno němske=Crostau |wopon=DEU Crostau COA.svg |šěrina=51/05/00 |dołhota=14/27/19 |gmejna=Šěrachow-Korzym |zagmejnowanje=2011 |přestrjeń=9,32 |wysokosć=275–365 |póstowe čisło=02681 |předwólba=03592 |wobraz=Crostau-church.jpg |wopis wobraza=Cyrkej a wosadny dom |stronka w syći=[http://www.crostau.de crostau.de] |mjeno wobydlerja=Chróstawčan |adjektiw=Chróstawski }} '''Chróstawa''' ({{wrěči|de}} ''Crostau'') je wjes {{WOBI|Šěrachow-Korzym|Chróstawa}}<ref>{{WOBDŽ|Šěrachow-Korzym}}</ref> w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž bě samostatna gmejna hač do 31. decembra 2010. Je wot toho měšćanski dźěl města [[Šěrachow-Korzym]] a nadeńdźe so při sewjernym boku [[Chołmy|Chołmow]]. == Wjesne dźěle == Ke Chróstawskej gmejnje słušachu wjeski [[Chemberk]] (''Callenberg''), [[Carlsberg]], [[Wbohow (Šěrachow-Korzym)|Wbohow]] (''Halbendorf im Gebirge'') a [[Wjerbjež]] (''Wurbis''). == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Crostow'' běše wokoło [[1400]].<ref>{{HOV|Crostau|Chróstawa}}</ref> Wot 16. lětstotka je Chróstawa ewangelska wosadna wjes. == Literatura == * {{WdH|12|190sl}} * {{BKD|31|49|51|Crostau}} == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Crostau|Chróstawa}} {{Měšćanske dźěle Šěrachowa-Korzymja}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Šěrachow-Korzym]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1400]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Cyrkwinska wjes]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 2011]] 6dvkaekzr76ixvklxiq7nq45754d86r 0 5718 391906 391866 2026-08-15T12:31:49Z J budissin 7 /* Žórła */ 391906 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno serbske=Hornja Hórka |mjeno němske=Obergurig |wopon=Wappen Obergurig.PNG |šěrina=51.130245 |dołhota=14.407507 |karta=Obergurig in BZ.svg |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625390 |wysokosć=240 |póstowe čisło=02692 |předwólba=035938 |wjesnjanosta=Thomas Polpitz |strona=CDU |adresa-dróha=Hłowna 24 |webstrona=[http://www.obergurig.de obergurig.de] }} '''Hornja Hórka''' ({{wrěči|de}} ''Obergurig'') je wjes a gmejna w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž słuša oficielnje do [[Serbski sydlenski rum|serbskeho sydlenskeho ruma]]. Gmejna přisłuša [[zarjadniske zhromadźenstwo Budestecy-Hornja Hórka|zarjadniskemu zhromadźenstwu Budestecy-Hornja Hórka]]. == Geografija == Gmejna leži južnje [[Budyšin]]a pod [[Mnišonc]]om w&nbsp;[[Sprjewja|sprjewinym]] dole a mjezuje z&nbsp;městom Budyšinom na sewjerowuchodźe, z&nbsp;[[Budestecy|Budestecami]] na wuchodźe, z&nbsp;[[Wjelećin]]om na juhu a z&nbsp;[[Dobruša-Huska|Dobrušu-Husku]] na zapadźe. Po přestrjeni je wona druha najmjeńša gmejna [[Wokrjes Budyšin|Budyskeho wokrjesa]]. Najwyši dypk na gmejnskim teritoriju je wjeršk [[Mały Pichow|Małeho Pichowa]] (453,5&nbsp;m). === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Inzla (= kupa), Wódnik, Při šlagu, Róžowc (Blumenthal), Kukač, Kłobučk, Wowča hora, [[Čertowa klětka]], Na Heńzy, Haje, Pola hłohončka, Pola worješnikow, W fuksu, Mnišonska šćežka, W rěčkach kaž tež za wjesny dźěl [[Małe Bobolcy]]: Plončk, [[Čěski móst]], Šćeńca (hórka z chójnami).<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 4 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/6/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == [[Dataja:Hornja Hórka – Čěski móst.jpg|thumb|left|Tak mjenowany „[[Čěski móst]]“ nad Sprjewju]] Prěnje naspomnjenje wsy jako ''Goric'' sta so w&nbsp;lěće [[1272]].<ref>{{HOV|Obergurig|Hornja Hórka}}</ref> Sydlišćo ležeše tehdy při starej [[Čěska šćežka|Čěskej šćežce]] mjez Budyšinom a [[Praha|Prahu]], kotraž wjedźeše wot 1724 přez kamjentny [[Čěski móst]]. Kaž Wjelećin njesłušeše Hornja Hórka do Hornjołužiskeho markhrabinstwa, ale bě jako prjedawše wobsydstwo Mišnjanskich biskopow hižo wot 1559 dźěl sakskeho kurwjerchowstwa a so wot [[Stołpinski hamt|Stołpinskeho hamta]] zarjadowaše. Ležownostne knjejstwo měješe z wjetšeho dźěla ryćerkubło we wsy samej, zdźěla pak tež Rozwodečanski knjez a Stołpinski hamt sam. === Wobydlerstwo a rěč === Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice měješe Hornja Hórka we 1880tych lětach 380 wobydlerjow, z&nbsp;nich 330 Serbow (87&nbsp;%) a 50 Němcow.<ref>{{Černik|57}}</ref> Dla wuwiwanja industrije w&nbsp;Sprjewinym dole a přićehnjenja wjele němskorěčnych dźěłaćerjow zhubi so serbska rěč w&nbsp;prěnjej połojcy 20.&nbsp;lětstotka spěšnje ze wšědneho žiwjenja, tak zo zwěsći [[Arnošt Černik]] w&nbsp;lěće 1956 za Hornjohórčansku gmejnu serbskorěčny podźěl wot jenož hišće 35,9&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|245|3408|691|310|222|2185}}</ref> Po ludličenju lěta 2011 bě 27&nbsp;% gmejnskich wobydlerjow ewangelskeje a 7,2&nbsp;% katolskeje konfesije.<ref>[https://web.archive.org/web/20130621101339/https://ergebnisse.zensus2011.de/#StaticContent:146255212390,BEK_4_2_6,RELIGION_KURZ-1,table Wuslědki censusa 2011 za Hornjohórčansku gmejnu: Nabožina]</ref> Ewangelscy Hornjohórčenjo přisłušeja [[Budestečanska cyrkej|Budestečanskej wosadźe]]. == Wjesne dźěle == Gmejna wobsteji ze slědowacych wsow: {{Census2011|Hornja Hórka|14625390| {{Census2011/linka|[[Čorne Noslicy]]|318|46,2|100|22|30|2,4}} {{Census2011/linka|[[Debsecy]]|211|47,4|105|21|38|2,2}} {{Census2011/linka|[[Dźěžnikecy]]|617|47,6|106|18|35|2,4}} {{Census2011/linka|Hornja Hórka|478|48,7|106|24|53|2,2}} {{Census2011/linka|[[Lejno (Hornja Hórka)|Lejno]]|71|41,5|122|31|27|2,5}} {{Census2011/linka|[[Małe Debsecy]]|211|47,1|105|22|34|2,2}} {{Census2011/linka|[[Mnišonc (Hornja Hórka)|Mnišonc]]|176|42,8|98|29|27|2,7}} {{Census2011/gmejna|2082|47,0|105|22|37|2,3}} }} == Politika == [[Dataja:Hornja Hórka – wjesna tafla.jpg|mini|Wjesna tafla Hornjeje Hórki ze směra Wjelećin]] Gmejna słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k&nbsp;zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. === Gmejnska rada === [[Gmejnska rada]] ma tuchwilu šěsnaće čłonow. Komunalne wólby lěta 2019 mějachu slědowace wuslědki:<ref>[https://wahlen.sachsen.de/Ergebnisse_GR19.php?landkreis=14625&_ptabs=%7B%22%23tab-stimmenverteilung%22%3A1%7D&gemeinde=14625390 Wuslědki komunalnych wólbow dnja 26. meje 2019] w Hornjej Hórce na wahlen.sachsen.de</ref> {| class="prettytable" |- class="hintergrundfarbe5" ! rowspan="2" | Strony a zjednoćenstwa ! colspan="2= | 2019 ! colspan="2" | 2014 |- class="hintergrundfarbe5" !&nbsp;% ! sydła !&nbsp;% ! sydła |- |Njewotwisne byrgarske hibanje Hornja Hórka (UBO) |style="text-align: right;" |54,7 |style="text-align: right;" |10 |style="text-align: right;" |45,5 |style="text-align: right;" |8 |- |[[Křesćansko-demokratiska unija Němskeje|CDU]] |style="text-align: right;" |21,6 |style="text-align: right;" |3 |style="text-align: right;" |25,6 |style="text-align: right;" |4 |- |Alternatiwa za Hornju Hórku (AfO) |style="text-align: right;" |18,2 |style="text-align: right;" |3 |style="text-align: right;" |16,8 |style="text-align: right;" |3 |- |[[Lěwica]] |style="text-align: right;" |5,4 |style="text-align: right;" |0 |style="text-align: right;" |10,4 |style="text-align: right;" |1 |- class="hintergrundfarbe5" ! style="text-align: left;" | cyłkownje | style="text-align: right;" | 100,0 | style="text-align: right;" | 16 | style="text-align: right;" | 100,0 | style="text-align: right;" | 16 |- class="hintergrundfarbe5" ! style="text-align: left;" | wobdźělenje |colspan="2" style="text-align: center;" | 73,5&nbsp;% |colspan="2" style="text-align: center;" | 63,5&nbsp;% |} === Wjesnjanosta === Čestnohamtski wjesnjanosta Hornjeje Hórki je wot lěta 2007 Thomas Polpitz (najprjedy bjezstronski, wot 2012 CDU). Wón bu posledni raz w&nbsp;lěće 2021 z 95,4&nbsp;% hłosow w&nbsp;zastojnstwje wobkrućeny. Wolerske wobdźělenje wučini 62,5&nbsp;%.<ref>[https://www.statistik.sachsen.de/wahlen/bm/BM2001-2018/B%fcrgermeisterwahlen%202001-2018/wahlen.statistik.sachsen.de/wahlarchiv/pkg_w04_nav5c95.html Wuslědki komunalnych wólbow dnja 22. junija 2014] w Hornjej Hórce na statistik.sachsen.de</ref> {| class="wikitable" |+wólby wjesnjanosty !wólba !wjesnjanosta !namjet !wuslědk (%) |- |2021 | rowspan="3" |<u>Thomas</u> Dirk Polpitz | rowspan="2" |CDU |95,4 |- |2014 |57,7 |- |2007 |UB |96,0 |- |2001 |Harald Bayn |Bayn |96,1 |} == Wosobiny == * [[Jan Michał Budar]] (1713–1789) – ryćerkubler, prawiznik a załožer ''Budarjoweje załožby'' * [[Jan Arnošt Frajšlag]] (1869–1951) – wučer, komponist a chórowy dirigent; rodźeny w Debsecach * [[Jan Wjela (1880)|Jan Wjela]] (1880–1951) – wikowanski pomocnik, zapósłanc strony SPD w sakskim krajnym sejmje [[Dataja:Obergurig Aerial.jpg|mini|center|upright=1.8|Powětrowy wobraz Hornjeje Hórki (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|139sl}} * {{BKD|32|206|19|Obergurig}} * Helmut Gros: ''Hornjohórčanske serbstwo.'' W&nbsp;[[Rozhlad|Rozhledźe]] 9/1992, str. 306–309 == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Obergurig|Hornja Hórka}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Gmejna w Sakskej]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] [[Kategorija:Hornja Hórka|!]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1272]] 1u8garzcmh0qsui8wy0366ltdla9lm8 0 5720 391907 390471 2026-08-15T12:33:53Z J budissin 7 /* Žórła */ 391907 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Korzym |mjeno němske=Kirschau |wopon=Wappen Kirschau (Sachsen).svg |šěrina=51/05/31 |dołhota=14/25/43 |gmejna=Šěrachow-Korzym |zagmejnowanje=2011 |wysokosć=245–290 |přestrjeń=6,52 |póstowe čisło=02681 |předwólba=03592, 035938 |stronka w syći=[http://www.kirschau.de kirschau.de] |wobraz=Kirschau1.jpg |wopis wobraza=Srjedźišćo wsy z radnicu a póštu |mjeno wobydlerja=Korzymjan |adjektiw=Korzymski }} '''Korzym''' ({{wrěči|de}} ''Kirschau'') je wjes {{WOBI|Šěrachow-Korzym|Korzym}}<ref>{{WOBDŽ|Šěrachow-Korzym}}</ref> w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž bě samostatna gmejna hač do 31. hodownika 2010. Wot toho časa je měšćanski dźěl noweho města [[Šěrachow-Korzym]]. Leži w [[Hornjołužiske hory|Hornjołužiskich horach]] při [[Sprjewja|Sprjewi]], hdźež so rěčka [[Bělka]] ''(Pilke)'' do njeje wuliwa. == Stawizny == Wjes naspomni so prěni raz w lěće [[1349]] jako ''Kürsch'', ''Kirsche'' abo ''Körse'' a běše po 14. lětstotku we wobsydstwje [[Budyšin|Budyskeho]] tachantstwa.<ref>{{HOV|Kirschau|Korzym}}</ref> Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z lětow 1884/85 rěčachu tehdy hišće 110 wot cyłkownje 600 Korzymjanow serbsce.<ref>{{Černik}}</ref> Korzymska ludowa šula płaćeše wot swojeho załoženja w lěće 1874 hač do lěta 1888 jako němsko-serbska, potom jenož hišće jako němska. [[Arnošt Černik]] zwěsći w lěće 1956 w Korzymskej gmejnje jenož hišće snadny serbskorěčny podźěl wot 1,4&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|245|3264|26|10|10|3218}}</ref> === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Šibjeńca, Cholowy, Rubježny hród, Dźěłošća, Za hrodom, W hatkach, Zahony, Butrowa woda, Rynčowe kerki (die Blut, Rubježna pinca.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 4 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/6/ digitalizat]).</ref> == Wjesne dźěle == Ke Korzymjej słušeja wjeski [[Bjedrusk]] (''Bederwitz''), [[Bójswecy]] (''Kleinpostwitz''), [[Rozwodecy]] (''Rodewitz/Spree'') a [[Słónčna Hora]] (''Sonnenberg''). == Literatura == * {{WdH|12|173–177}} == Nóžki == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Kirschau|Korzym}} {{Měšćanske dźěle Šěrachowa-Korzymja}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] [[Kategorija:Šěrachow-Korzym]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1349]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 2010]] gn4l41ls6i0cwpw5yf0g0jocz04id9a 0 7701 391909 388059 2026-08-15T16:56:21Z J budissin 7 /* Žórła */ 391909 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno serbske=Załom |mjeno němske=Sohland |wopon= Wappen sohland.png |šěrina=51/03 |dołhota=14/26 |karta=Sohland an der Spree in BZ.svg |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625560 |wysokosć=302 |póstowe čisło=02686-02689 |předwólba=035936 |wjesnjanosta=Hagen Israel |strona=bjez |webstrona=[http://www.sohland.de sohland.de] }} '''Załom''' ({{wrěči|de}} ''Sohland an der Spree'') je wjes a gmejna w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] nad hornim běhom [[Sprjewja|Sprjewje]]. Leži při samej [[Čěska|čěskej]] hranicy w juhu [[Wokrjes Budyšin|Budyskeho wokrjesa]]. Na tamnym boku hranicy namaka so čěske městačko [[Šluknov]]. Mjez sydlišćomaj wobsteji hraničny přechod. == Wjesne dźěle == Ke gmejnje słušatej wjesce [[Hołbin]] a [[Wernarjecy]]. == Politika == Gmejna słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. == Zajimawosće == * [[wěža princa Bjedricha Awgusta]] * Čerwjeny dwór (Załomski hród) z lěta 1747 * ewangelsko-lutherska cyrkej, klasicistiski twar z lěta 1824 == Wosobiny == * [[Johannes Michael Schnarrer]] (1965–2008); etikar a filozof == Literatura == * {{WdH|12|206–210}} == Nóžki == <references /> == Wotkazaj == {{Commonscat|Sohland an der Spree|Załom}} * {{HOV|23274}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Załom|!]] [[Kategorija:Gmejna w Sakskej]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] cvxngojccshgh77i21yvdc0h5tfjgnx 391910 391909 2026-08-15T16:57:22Z J budissin 7 /* Literatura */ 391910 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno serbske=Załom |mjeno němske=Sohland |wopon= Wappen sohland.png |šěrina=51/03 |dołhota=14/26 |karta=Sohland an der Spree in BZ.svg |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625560 |wysokosć=302 |póstowe čisło=02686-02689 |předwólba=035936 |wjesnjanosta=Hagen Israel |strona=bjez |webstrona=[http://www.sohland.de sohland.de] }} '''Załom''' ({{wrěči|de}} ''Sohland an der Spree'') je wjes a gmejna w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] nad hornim běhom [[Sprjewja|Sprjewje]]. Leži při samej [[Čěska|čěskej]] hranicy w juhu [[Wokrjes Budyšin|Budyskeho wokrjesa]]. Na tamnym boku hranicy namaka so čěske městačko [[Šluknov]]. Mjez sydlišćomaj wobsteji hraničny přechod. == Wjesne dźěle == Ke gmejnje słušatej wjesce [[Hołbin]] a [[Wernarjecy]]. == Politika == Gmejna słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. == Zajimawosće == * [[wěža princa Bjedricha Awgusta]] * Čerwjeny dwór (Załomski hród) z lěta 1747 * ewangelsko-lutherska cyrkej, klasicistiski twar z lěta 1824 == Wosobiny == * [[Johannes Michael Schnarrer]] (1965–2008); etikar a filozof == Literatura == * {{WdH|12|206–210}} * {{BKD|32|287|108|Sohland (an der Spree)}} == Nóžki == <references /> == Wotkazaj == {{Commonscat|Sohland an der Spree|Załom}} * {{HOV|23274}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Załom|!]] [[Kategorija:Gmejna w Sakskej]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] sudex1dba2oelb2qkj0q5ewjmv13skd 0 10357 391922 391810 2026-08-15T17:42:37Z Gumideck 12564 rozhlad a wokolina 391922 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Sokolnik | druhe mjeno={{lang|de|Valtenberg}} | wobraz=Valtenberg 01.jpg | wopis wobraza=Pohlad na Sokolnik ze sewjera | wysokosć=586,4 | šěrina=51/4/30/N | dołhosć=14/16/42/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | kamjenizna = [[granodiorit]], [[dolerit]], [[křemjeń]] }} '''Sokolnik''' ({{wrěči|de|''Valtenberg''}}) je z 586 metrami<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=3d789359-ef2e-40d7-b893-59ef2ee0d76c|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> najwyše wuhorbjenje [[Łužiske hory|Łužiskich hór]] w [[Sakska|Sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Při južnym zwisu je w starym [[Podkopk|podkopku]] žórło [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so pola [[Pěrno|Pěrna]] do [[Łobjo|Łobja]] wuliwa. Wjeršk a sewjerozapadny bok hory zestajitej so z dwubłyšćinkateho [[granodiorit]]a, mjeztym zo so pod horu łužiski granodiorit namaka. == Mjeno == Hora naspomni so prěni króć pisomnje w Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z lěta 1241, hdźež mjenuje so ''Isenberch''. Mjeno pochadźa wot srjedźowysokoněmskeho słowa ''Isen'' (železo) a woznamjenja tuž Železna hora. Wot 18.&nbsp;lětstotka wužiwaše so za horu němske mjeno ''Falckenberg'' (Falke = [[sokoł]], Berg = [[hora]]), z kotrehož so poněčim wuwi dźensniše mjeno ''Valtenberg''. Serbske mjeno ''Sokolnik'' ma samsny woznam.<ref name=WdH">{{WdH|17}}</ref> Mjeno Valtenberg bu w běhu 19.&nbsp;lětstotka tež mylnje wot muskeho mjena Valentin abo słowjanskeho boha Swantowita wotwodźowane.<ref name="příběhy">{{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Karel Stein, Petr Zámiš|titul=Příběhy rozhleden Českosaského Švýcarska|nakładnistwo=Nakladatelství Petr Polda|městno=[[Liberec]]|lěto=2015|nakład=1.|strony=151–157|ISBN=978-80-905590-5-9|komentar=čěsce}}</ref> == Přirodne poměry == === Połoženje === Hora leži na teritoriju zwjazkoweho kraja [[Sakska|Sakskeje]] při hranicy wokrjesow [[Wokrjes Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory|Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory]] a [[Wokrjes Budyšin|Budyšin]]. Sewjerozapadne hač wuchodne skłoniny a wjeršk słušeja ke gmejnje [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]], sewjerozapadne hač juhozapadne skłoniny ke gmejnje [[Smělna-Póckowy]] (gmejnski dźěl [[Póckowy]]) a juhozapadne hač wuchodne skłoniny k městu [[Neustadt in Sachsen|Neustadt w Sakskej]] (měšćanski dźěl [[Berthelsdorf (Neustadt in Sachsen)|Berthelsdorf]]). Najbliši sydlišćo je Wjazońca (něhdźe 2,5&nbsp;kilometrow). Sokolnik je dźěl lěsneje kónčiny [[Hohwald]] a zdobom jeje najwyši dypk.<ref name="topo" /><ref name="mapycom">{{Cite web|url=https://mapy.com/s/cebucumuka|title=Mapy.com: turistická mapa|publisher=Mapy.com|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> === Geomorfologija === Sokolnik je 586&nbsp;metrow wysoki krótki hórski chribjet.<ref name="topo" /> Hora přisłuša sakskemu dźělej [[Łužiske hory|Łužiskich horow]], hdźež je najwyša hora a pjata najwyša hora w cyłych Łužiskich horach, a tež jich mesogeochorje Sewjerne hornjołužiske hory.<ref name="Naturäume">{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen|url=https://arcg.is/1rDCy11|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> Zdobom je wón najwyša hora Budyskeho wokrjesa. Najbliše pomjenowane hory su [[Dawidowa hórka]] (420&nbsp;m) 1,7&nbsp;kilometrow sewjerowuchodnje, [[Lipowa hora]] (459&nbsp;m) 2,1&nbsp;kilometer sewjerowuchodnje, [[Vogelberg]] (462&nbsp;m) 2,6&nbsp;kilometrow wuchodnje, [[Goldberg]] (472&nbsp;m) 2,9&nbsp;kilometrow juhowuchodnje, [[Buková hora|Bukowa hora]] (512&nbsp;m) 3,1&nbsp;kilometer juhowuchodnje, [[Angstberg]] (519&nbsp;m) 1,3&nbsp;kilometry južnje, [[Rückenberg]] (479&nbsp;m) 1,9&nbsp;kilometrow zapadnje a [[Steinberg (Smělna-Póckowy)|Steinberg]] (321&nbsp;m) 2&nbsp;kilometraj sewjerozapadnje.<ref name="mapycom" /> === Geologija a pódy === Sewjerozapadne skłoniny a wjeršk Sokolnika wobsteja z dwubłyšćinkateho granodiorita a zbytk geologiskeje podłohi twori łužiski granodiorit. Wobě kamjeniznje stej přez 500&nbsp;milionow lět starej, při čimž je dwubłyšćinkaty granodiorit starši. Łužiski granodiorit ma srjedźne zorna, šěromódru barbu a wobsteji z běłych [[žiwc]]ow, šěromódreho [[Křemjeń|křemjenja]], ćmoweje [[Błyšćinka|błyšćinki]] (biotita) a čorneho [[amfibol]]a. Přećiwo tomu ma dwubłyšćinkaty granodiorit drobna zorna, zwjetša je šěry a wobsteji tež z běłych žiwcow, šěromódreho křemjenja, ćmoweje błyšćinki (biotita) a tež swětłe błyšćinki (muskovita). Rozprochnawjene granodiority maja brunu hač zerzawu barbu. Husto namakaja so w nich [[xenolit]]y šěrawcoweho [[hornowc]]a a žiłki granodioritoweho [[porfyr]]a. Granodioritowu podłohu myla žiłki [[dolerit]]a, kotrež su něhdźe 450&nbsp;milionow lět stare. Dolerit je čornoběły, ma srjedźne zorna a jeho najwjetši žiłka ćehnje so do juhowuchodneho směra we wysokosći wot 560 do 520&nbsp;metrow. Dale so na Sokolniku namakaja žiłowy křemjeń, [[bazanit]] a [[hematit]] (krejowc), kotryž so tu hižo wot srjedźowěka wudobywaše.<ref name=WdH" /><ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=1c43da00-ccf6-4c3c-83da-00ccf62c3c11|title=Geologische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-24|language=němsce}}</ref><ref name="Opletal">{{Literatura|awtor=Mojmír Opletal a&nbsp;kol.|titul=Vysvětlivky k&nbsp;základní geologické mapě České republiky 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000. 02–214 Dolní Poustevna a&nbsp;02–223 Mikulášovice|nakładnistwo=Česká geologická služba|městno=Praha|strony=12|ISBN=80-7075-639-X|lěto=2006|originalna rěč=cs}}</ref> Najbóle rozšěrjeny typ pódy je podzolna [[bruna póda]]. Podłu rěčkow namakaja so glej hač koluvisol, ewentualnje pseudoglej. Na zapadnej skłoninje jewi so tež niłke bahno.<ref>{{Cite web|url=https://luis.sachsen.de/boden/bk50.html|title=Bodenkarte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> <gallery> MRGS 522 - lužický granodiorit.jpg|<center>Łužiski granodiorit</center> MRGS 521 - dvojslídý granodiorit.jpg|<center>Dwubłyšćinkaty granodiorit</center> MRGS 526 - porfyr.jpg|<center>Granodioritowy porfyr</center> MRGS 524 - dolerit.jpg|<center>Dolerit</center> MRGS 527 - křemen.jpg|<center>Křemjeń</center> MRGS 529 - granodiorit s křemenem a hematitem.jpg|<center>Granodiorit z&nbsp;hematitom</center> MRGS 528 - bazanit.jpg|<center>Bazanit</center> </gallery> === Wodźizny === [[Dataja:Wesenitzquelle 01.jpg|mini|Žórło Wjazońcy]] Granodiorit, kotryž leži w podłoze Sokolnika, twori wjele puklinow. W nich so hromadźi woda, kotraž je žórło mnohich rěčkow. Nimale cyła hórka słuša k přitočnišću [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so wužórli njedaloko wjerška w starym podkopku we wysokosći 515&nbsp;metrow. Z hory ćeče najprjedy do južneho a po tym do wuchodneho směra a w [[Pěrno|Pěrnje]] so wuliwa wotprawa do [[Łobjo|Łobja]]. W dole mjez Sokolnikom a [[Vogelberg]]om so wužórli [[Rotes Floß]], kotryž je lěwy přitok Wjazońcy. Na zapadnej skłoninje so wužórli rěčka [[Wiedwasser]], kotraž je tohorunja lěwy přitok Wjazońcy. W dole mjez Sokolnikom a [[Angstberg]]om južnje pod horu so wužórli [[Lohbach]]. Tutón słuša k přitočnišću [[Polnica|Polnicy]], do kotrejež so wuliwa w [[Neustadt in Sachsen|Neustadće w Sakskej]]. Wšitke rěčki słušeja tuž k přitočnišću Łobja a z tym [[Sewjerne morjo|Sewjerneho morja]].<ref name="topo" /><ref name=WdH" /> === Klima === Na Sokolniku njeje žana stajna wjedrowa stacija (najbliša je w [[Załom]]ju), čehoždla trochuja so klimowe daty na zakładźe połoženja a wysokosće. Hora słuša do klimoweho typa włóžne delnje hory, za kotrež su charakteristiske temperatury wot 6,5 do 7,2&nbsp;°C a [[spadki]] wot 750 do 900&nbsp;milimetrow wob lěto. Přerězna lětna temperatura powětra wučinja hladajo na wysokosć 5,8 °C, štož je wjace hač 1&nbsp;°C niže hač zwučene we Łužiskich horach. Najćopliši měsac je přerěznje julij a najzymniši januar. Přerězne lětne spadki su hladajo na wysokosć wyše hač we wokolinje a docpěwaja hódnoty 950&nbsp;milimetrow. Wegetaciska perioda traje něhdźe 210&nbsp;dnjow. Wětřik duje přewažnje ze zapada.<ref name="Melichar">{{Literatura|awtor=Jaroslav Melichar a kol.|titul=Vlastivěda Šluknovského výběžku pro školy a&nbsp;veřejnost|nakładnistwo=Sdružení pro rozvoj Šluknovska|městno=[[Šluknov]]|lěto=2008|strony=19–21|ISBN=978-80-254-1704-1}}</ref><ref>{{Literatura|awtor=Karl Mannsfeld, Olaf Bastian|titul=Sächsische Landschaften: Zwischen Dübener Heide und Zittauer Gebirge|nakładnistwo=Edition Leipzig|městno=[[Leipzig]]|lěto=2012|strony=262|ISBN=978-3361006782}}</ref><ref>{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen: Klima / Hydrologie|url=https://arcg.is/jK5fj1|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-27|language=němsce}}</ref> === Rostlinstwo === Přewažna wjetšina Sokolnika je z hospodarskim jehlinowym abo měšanym lěsom porosćena. Potencielna přirodna wegetacija, kotraž so wot 18.&nbsp;lětstotka přeměni, je bukowina z přewahu bukow, jědlow a lipow. Najbóle rozšěrjeny jehlinowc je [[wšědny šmrěk]] (''Picea abies''), mjenje zastupjeny je [[europski larik]] (''Larix decidua'') a prěnjotna [[běła jědla]] (''Abies alba'') je so nimale zhubiła. Najbóle zastupjeny lisćowc je [[lěsny buk]] (''Fagus sylvatica'') a dale wustupuja [[wšědna jaseń]] (''Fraxinus excelsior''), [[hórski wjaz]] (''Ulmus glabra'') a [[Čećikaty dub|čećikaty]] (''Quercus petraea'') a [[šiškaty dub]] (''Quercus robur''). Mjez kerkami je rozšěrjeny [[ćernjowc]] (''Rubus''), wot kotrehož jewi so něhdźe 20&nbsp;družin. Ze zelow su [[wšědna čornica]] (''Actaea spicata''), [[zažny łyknowc]] (''Daphne mezereum''), [[hórski rozraz]] (''Veronica montana''), [[wulka kuzłarnička]] (''Circaea lutetiana''), [[mała kuzłarnička]] (''Circaea alpina''), [[srěnja kuzłarnička]] (''Circaea x intermedia''), [[hajowy staršik]] (''Senecio nemorensis''), [[blakaty klep]] (''Arum maculatum''), [[běła zubica]] (''Dentaria enneaphyllos''), [[wšědna štwórica]] (''Paris quadrifolia''), [[čerwjeny naporst]] (''Digitalis purpurea'') abo [[kwětkata kokorička]] (''Polygonatum multiflorum'') zastupjene. Rozšěrjene trawy su [[lěsna dornica]] (''Festuca altissima''), [[lěsna pjerchowanka]] (''Milium effusum''), [[wisaty paćernik]] (''Melica nutans''), [[drobny paćernik]] (''Melica uniflora'') a (''Hordelymus europaeus''). Při nadrobnym přeslědźenju sewjerneje skłoniny zličichu 10&nbsp;družin [[Paproćizny|paproćiznow]], 54&nbsp;družin [[Lapkojte mochy|lapkojtych mochow]], 75&nbsp;družin [[Bahnjowky|bahnjowkow]], 27&nbsp;družin [[Křemjenčki|křemjenčkow]] a 75&nbsp;družin [[Mochi|mochow]], z kotrychž je zajimawy rědki [[Swěćacy moch|swěćacy moch]] (''Schistostega pennata''). Z [[Lišawy|lišawow]] je rozšěrjeny (Chrysothrix chlorina). Sewjernje pod horu namaka so wobšěrna [[Wólša|wólšina]] (1,5&nbsp;hektara), w kotrejž rostu [[bahnojty paproć]] (''Thelypteris palustris'') abo [[rozlatčena rězna]] (''Carex paniculata'').<ref name=WdH" /> === Zwěrinstwo === Družinowa składba tudyšeje fawny ma přewažnje lěsny charakter a wustupuja tu družiny zwučene w druhich dźělach Łužiskich horow. Jara wjele tu wustupuja [[lěsny jeleń]] (''Cervus elaphus''), [[sorna]] (''Capreolus capreolus'') a [[dźiwje swinjo]] (''Sus scrofa''), dale mjeńše [[rubježne zwěrjata]] kaž [[čerwjena liška]] (''Vulpes vulpes''), [[europski šwinc]] (''Meles meles''), [[štomova kuna]] (''Martes martes'') a [[skalna kuna]] (''Martes foina''). Wot zymy 2011/2012 wobkedźbuja so prawidłownje [[wjelk]]i (''Canis lupus''). Z druhich [[Cycaki|cycakow]] su rozšěrjene na přikład [[europska wjewjerčka]] (''Sciurus vulgaris''), [[lěsna myška]] (''Muscardinus avellanarius'') abo wšelake družiny [[njetopyr]]jow (''Microchiroptera''). [[Rubježne ptaki]] zastupuja [[pašturlica]] (''Buteo buteo'') abo [[wulki jatřob]] (''Astur gentilis''), [[sowy]] potom [[šubut]] (''Bubo bubo'') abo [[kiwka]] (''Strix aluco'') a z druhich ptačkow su rozšěrjenja [[čorny dypornak]] (''Dryocopus martius''), [[pisany dypornak]] (''Dendrocopos major''), [[šěry dypornak]] (''Picus canus''), [[škrěkawa]] (''Garrulus glandarius''), [[spěwna drózna]] (''Turdus philomelos''), [[čerwjeny ročk]] (''Erithacus rubecula'') abo [[sykorka čornohłownik]] (''Periparus ater'').<ref name="Melichar" /><ref>{{Cite web|title=Wolf in Sachsen|url=https://www.wolf.sachsen.de/|publisher= Sächsisches Landesamt für Umwelt, Landwirtschaft und Geologie|accessdate=2026-07-29|language=němsce}}</ref> === Krajinoškit === Cyły Sokolnik leži w [[Krajinoškitna kónčina Hornjołužiske hory|krajinoškitnej kónčinje Hornjołužiske hory]], kotraž bu w lěće 1999 załožena. Wjeršk a južne hač zapadne skłoniny hory leža w ptakoškitnej krajinje ''Hohwald a Sokolnik''. Samsny teritorij leži w europsce wuznamnym stejnišću ''Hohwald a Sokolnik'' a sewjernje pod horu trjechi europsce wuznamna kónčina ''Hornja Wjazońca a pódlanske rěki''.<ref>{{Cite web|url=https://geodienste.bfn.de/schutzgebiete?lang=de|title=Schutzgebiete in Deutschland|publisher=Bundesamt für Naturschutz|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> Mjez lětomaj 1961 a&nbsp;1966 bě Sokolnik dźěl přirodoškitneho pasma ''W Hohwaldźe''. Na zapadnej skłoninje leži přirodny pomnik ''Jasenjowo-klonowy lěs'' z přestrjenju 2,5&nbsp;hektara a sewjernje pod horu přirodny pomnik ''Wólšina při sewjernej podnoze Sokolnika'' z přestrjenju 2,6&nbsp;hektara.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=051208c2-6f71-4a42-9208-c26f71ca4293|title=Naturschutz: Flächennaturdenkmäler|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> == Stawizny == [[Dataja:Neukirch (Lausitz), Sachsen - Aussichtsturm vom Valtenberg (Zeno Ansichtskarten).jpg|mini|Wuhladna wěža na&nbsp;pohladnicy z&nbsp;lěta 1906]] Prěnje pisomne naspomnjenje hory steji Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z lěta 1241. Mjeno Železna hora zwisuje z wudobywanjom železowych rudow, kotrež wotmě so buď na horje samej abo sewjernje pod horu. Přez Sokolnik wjedźeše tehdy hranica mjez [[Čěske kralestwo|Čěskim kralestwom]] a [[Mišnjanske markhrabinstwo|Mišnjanskim markhrabinstwom]]. Čěski dźěl přisłušeše knjejstwu [[Hohnstein (Sakska Šwica)|Hohnstein]] a w 15.&nbsp;lětstotku tež Wildenstein. Wot lěta 1451 słušeše čěski dźěl [[Sakske kurwjerchowstwo|Sakskemu kurwjerchowstwu]].<ref name="Meiche">{{Literatura|awtor=Alfred Meiche|titul=Historisch-Topographische Beschreibung der Amtshauptmannschaft Pirna|nakładnistwo=Buchdruckerei der Wilhelm und Bertha v. Baensch Stiftung|městno=[[Drježdźany|Dresden]]|lěto=1927|strony=123}}</ref> Na wjeršku steješe něhdy kamjentna murja njeznateho pochada a staroby, kotraž so hród mjenowaše. Murju naspomnja tež w lěće 1590 Matthias Oeder a w běhu 18.&nbsp;lětstotka bu wjackróć wobšěrna kruhowa murja wopisana. W lětach 1698, 1730 a 1764 wotměwachu so geologiske naprašowanja. Wot lěta 1752 wotměwaše so wudobywanje křemjenja w podkopku z mjenom ''Valentin-Erbstolln am Falckenberge''. Wočakowane mineralije (železowe rudy abo [[złoto]]) njejsu tu we wjetšich mnóstwach namakali, čehoždla so wudobywanje 1762 skónči.<ref name=WdH" /><ref name="Meiche" /> Wot lěta 1857 steji na wjeršku Sokolnika kamjentna wuhladna wěža. Dwě lěće pozdźišo natwarichu kamjentnu hórsku bawdu, kotraž naruna prjedawši drjewjane twarjenje. W lěće 1864 natwarichu na wjeršku kamjentny stołp w ramiku kralowske sakskeje triangulacije (stacija ''No.&nbsp;6 Valtenberg'').<ref name=WdH" /> Mjez lětomaj 1945 hač 1961 so wuhladna wěža zawrě, dokelž wužiwaše wjeršk hory policija. Nimo toho so 1951 korčma wotpali a hakle 1977 ponowichu. Wot lěta 2006 do 2008 wotmě so saněrowanje wuhladneje wěže. Tuta bě wopak wuwjedźena, wěžu wobškodźichu sylne dešće, a tak dyrbješe so wuhladna wěža mjez lětomaj 2011 hač 2013 zawrěć a znowa rekonstruować. Swjatočne zahajenje wotmě so 31. julija 2013.<ref>{{Cite web|first=Ivo|last=Šafus|url=https://www.cokolivokoli.cz/28366-rozhledna-valtenberg/|title=Rozhledna Valtenberg|publisher=cokoli v okolí.cz|accessdate=2026-08-01|date=2019-07-27|language=čěsce}}</ref> W lěće 2022 wotewrě so a swjatočnje poswjeći hórska kapałka. Mjez lětomaj 2023 hač 2025 bu wuhladna wěža z hosćencom znowa zawrěne. Poslednje saněrowanje, wosebje hórske bawdy, wotmě so w lěće 2025.<ref>{{Cite web|first=Stephanie|last=Schulze|first2=Matthias|last2=Zilch|url=https://www.radiolausitz.de/beitrag/vaultenbergbude-neue-paechtervertrag-unterschrieben-881190/|title=Valtenbergbaude öffnet wieder!|publisher=Radio Lausitz|accessdate=2026-08-01|date=2025-10-21|language=němsce}}</ref> == Twarjenja == [[Dataja:Sokolnik.jpg|mini|Wěža krala Jana na wjeršku Sokolnika]] Wot lěta 1857 steji na wjeršku wuhladna wěža pomjenowana [[wěža krala Jana]], kotraž so po planach [[Žitawa|Žitawskeho]] architekta [[Carl August Schramm|Carla Augusta Schramma]] (1807–1869) natwari. Wěža je 22&nbsp;metrow wysoka a k wuhladnej platformje wjedźe 127&nbsp;schodow. Twarjenje je natwarjene z łužiskeho [[granodiorit]]a, ma kwadrowu formu a wjeršk je cymbrami zakónčeny. Na prědnjej stronje wěže je wopon swobodneho knjeza Oppen-Huldenberga, tabela z mjenami wosobow, kotrež su sej wo twar zasłuža a pozłoćany portret krala [[Jan Sakski|Jana]] (1801–1873) z němskim napisom ''Johann v. Gottes Gnaden König von Sachsen'' (serbsce ''Jan z Božeje hnady kral Sakskeje'').<ref name="příběhy" /> Na wěžu nawjazuje niske twarjenje bawdy, kotraž mjenowaše so ''Berggaststätte Valtenberg-Baude'' (Hórski hosćenc Sokolnikowa bawda). Prěnjotna hórska bawda steješe wuchodnje wot wuhladneje wěže. Zapadnje wot wuhladneje wěže steji ekumeniska hórska kapałka, kotraž so 3.&nbsp;julija 2022 zhromadnje wot ewangelskeho a romsko-katolskeho fararja poswjeći. Prěnjotnje słužeše twar jako dźěl policajskeho sćelaka. Zhromadnje z kapałku natwari so Šćežka powěsćow.<ref>{{Cite web|url=https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html|title=Valtenberg|publisher=gmejna Wjazońca|accessdate=2026-08-10|language=němsce}}</ref> == Turistika == Na wjeršk Sokolnika wjedźe wulka ličba pućowanskich šćežkow. Čerwjene markěrowane su šćežki ''Łužiski had'', kotryž wjedźe do [[Berthelsdorf (Neustadt w Sakskej)|Berthelsdorfa]] a [[Wołbramecy|Wołbramec]], dale ''Hornjołužiski kołopuć'', kotryž wjedźe k Rückenbergu (479&nbsp;m) a [[Rynar]]ju, a ''Turistiska šćežka němskeje jednoty'', kotraž wjedźe do [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]] a [[Neustadt in Sachsen|Neustadta w Sakskej]]. Módrje markěrowanej stej čarje ''Dalokowobchadna pućowanska čara Žitawa – Wernigerode'' a ''Hornjołužiski hórski puć'', kotrejž wjedźetej k Neustadtu a čěsko-němskej statnej hranicy. ''Hornjołužiski hórski puć'' wjedźe wot wjerška Sokolnika do sewjerneho směra dale jako zelenje markěrowana šćežka. Z [[Póckowy|Póckowow]] wjedźe žołto markěrowana šćežka a wot dwórnišća Wjazońca zapad wjedźe zeleny puć.<ref name="mapycom" /> [[Dataja:Mapy.com - turistická - Valtenberg.png|left|600px|Pućowanska karta Sokolnika a&nbsp;wokoliny]] {{clear}} == Rozhlad a wokolina == Dźakowano wuhladnej wěži na wjeršku skići Sokolnik kruhojty wuhlad po šěrokej wokolinje. W sewjerozapadnym hač sewjerowuchodnym směrje je krajina [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]] derje widźomna a z njej na přikład města [[Kamjenc]] abo [[Budyšin]] kaž tež [[Milinarnja Čorna Pumpa|milinarnje Čorna Pumpa]] a [[Hamorska milinarnja|Hamor]]. Sewjerowuchodny hač južny směr skići wuhlad na [[Łužiske hory]], [[Łužiske horiny]] a [[Jizerske horiny]]. Derje jasne su na přikład [[Kotmar]] (582&nbsp;m), [[Tanečnice]] (599&nbsp;m), [[Vlčí hora]](591&nbsp;m), [[Jedlová]] (776&nbsp;m) abo [[Jěšćed]] (1012&nbsp;m). W južnym hač juhozapadnym směrje je widźomna krajina Čěsko-sakskeje Šwicy z horami [[Růžovský vrch]] (620&nbsp;m), [[Děčínský Sněžník]] (724&nbsp;m) abo [[Lilienstein]] (415&nbsp;m). W juhozapadnym směrje su tež [[Rudne horiny]] a w zapadnym [[Zapadołužiska pahórčina]] z [[Žiwin]]om (449&nbsp;m) widźomne.<ref name=WdH" /><ref name="mapycom" /><ref>{{Cite web|url=https://www.peakfinder.com/?lat=51.07420&lng=14.27890&ele=586&azi=90&alt=0.02&fov=45&cfg=es&name=Valtenberg%20-%20Sokolnik|title=Peakfinder|publisher=peakfinder.com|accessdate=2026-08-15}}</ref> <gallery> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 02.jpg|<center>Wuhlad do juha: Tanečnice a Růžovský vrch</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 04.jpg|<center>Wuhlad do juhozapada: Děčínský Sněžník</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 05.jpg|<center>Wuhlad do sewjerowuchoda: Hornja Łužica a Hamorska milinarnja</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 06.jpg|<center>Wuhlad do sewjerozapada: Žiwin</center> </gallery> == Žórła == <references/> == Literatura == * {{WdH|17}} == Wotkazy == * {{Commonscat|Valtenberg|Sokolnik}} * [https://mapy.com/s/cebucumuka Mapy.com: pućowanska karta, Sokolnik a wokolina] * [https://valtenberg.de/ Oficialna webstrona hórskeje bawdy a wuhladne wěže Sokolnik] * [https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html Sokolnik na webstronje gmejny Wjazońcy] {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Neustadt w Sakskej]] [[Kategorija:Wjazońca]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] hcildwb0mga24r2n2mzfoqx16z8iydu 391923 391922 2026-08-15T21:13:40Z Gumideck 12564 wobchad, wokolina 391923 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Sokolnik | druhe mjeno={{lang|de|Valtenberg}} | wobraz=Valtenberg 01.jpg | wopis wobraza=Pohlad na Sokolnik ze sewjera | wysokosć=586,4 | šěrina=51/4/30/N | dołhosć=14/16/42/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | kamjenizna = [[granodiorit]], [[dolerit]], [[křemjeń]] }} '''Sokolnik''' ({{wrěči|de|''Valtenberg''}}) je z 586 metrami<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=3d789359-ef2e-40d7-b893-59ef2ee0d76c|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> najwyše wuhorbjenje [[Łužiske hory|Łužiskich hór]] w [[Sakska|Sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Při južnym zwisu je w starym [[Podkopk|podkopku]] žórło [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so pola [[Pěrno|Pěrna]] do [[Łobjo|Łobja]] wuliwa. Wjeršk a sewjerozapadny bok hory zestajitej so z dwubłyšćinkateho [[granodiorit]]a, mjeztym zo so pod horu łužiski granodiorit namaka. == Mjeno == Hora naspomni so prěni króć pisomnje w Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z lěta 1241, hdźež mjenuje so ''Isenberch''. Mjeno pochadźa wot srjedźowysokoněmskeho słowa ''Isen'' (železo) a woznamjenja tuž Železna hora. Wot 18.&nbsp;lětstotka wužiwaše so za horu němske mjeno ''Falckenberg'' (Falke = [[sokoł]], Berg = [[hora]]), z kotrehož so poněčim wuwi dźensniše mjeno ''Valtenberg''. Serbske mjeno ''Sokolnik'' ma samsny woznam.<ref name=WdH">{{WdH|17|72–75}}</ref> Mjeno Valtenberg bu w běhu 19.&nbsp;lětstotka tež mylnje wot muskeho mjena Valentin abo słowjanskeho boha Swantowita wotwodźowane.<ref name="příběhy">{{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Karel Stein, Petr Zámiš|titul=Příběhy rozhleden Českosaského Švýcarska|nakładnistwo=Nakladatelství Petr Polda|městno=[[Liberec]]|lěto=2015|nakład=1.|strony=151–157|ISBN=978-80-905590-5-9|komentar=čěsce}}</ref> == Přirodne poměry == === Połoženje === Hora leži na teritoriju zwjazkoweho kraja [[Sakska|Sakskeje]] při hranicy wokrjesow [[Wokrjes Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory|Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory]] a [[Wokrjes Budyšin|Budyšin]]. Sewjerozapadne hač wuchodne skłoniny a wjeršk słušeja ke gmejnje [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]], sewjerozapadne hač juhozapadne skłoniny ke gmejnje [[Smělna-Póckowy]] (gmejnski dźěl [[Póckowy]]) a juhozapadne hač wuchodne skłoniny k městu [[Neustadt in Sachsen|Neustadt w Sakskej]] (měšćanski dźěl [[Berthelsdorf (Neustadt in Sachsen)|Berthelsdorf]]). Najbliši sydlišćo je Wjazońca (něhdźe 2,5&nbsp;kilometrow). Sokolnik je dźěl lěsneje kónčiny [[Hohwald]] a zdobom jeje najwyši dypk.<ref name="topo" /><ref name="mapycom">{{Cite web|url=https://mapy.com/s/cebucumuka|title=Mapy.com: turistická mapa|publisher=Mapy.com|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> === Geomorfologija === Sokolnik je 586&nbsp;metrow wysoki krótki hórski chribjet.<ref name="topo" /> Hora přisłuša sakskemu dźělej [[Łužiske hory|Łužiskich horow]], hdźež je najwyša hora a pjata najwyša hora w cyłych Łužiskich horach, a tež jich mesogeochorje Sewjerne hornjołužiske hory.<ref name="Naturäume">{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen|url=https://arcg.is/1rDCy11|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> Zdobom je wón najwyša hora Budyskeho wokrjesa. Najbliše pomjenowane hory su [[Dawidowa hórka]] (420&nbsp;m) 1,7&nbsp;kilometrow sewjerowuchodnje, [[Lipowa hora]] (459&nbsp;m) 2,1&nbsp;kilometer sewjerowuchodnje, [[Vogelberg]] (462&nbsp;m) 2,6&nbsp;kilometrow wuchodnje, [[Goldberg]] (472&nbsp;m) 2,9&nbsp;kilometrow juhowuchodnje, [[Buková hora|Bukowa hora]] (512&nbsp;m) 3,1&nbsp;kilometer juhowuchodnje, [[Angstberg]] (519&nbsp;m) 1,3&nbsp;kilometry južnje, [[Rückenberg]] (479&nbsp;m) 1,9&nbsp;kilometrow zapadnje a [[Steinberg (Smělna-Póckowy)|Steinberg]] (321&nbsp;m) 2&nbsp;kilometraj sewjerozapadnje.<ref name="mapycom" /> === Geologija a pódy === Sewjerozapadne skłoniny a wjeršk Sokolnika wobsteja z dwubłyšćinkateho granodiorita a zbytk geologiskeje podłohi twori łužiski granodiorit. Wobě kamjeniznje stej přez 500&nbsp;milionow lět starej, při čimž je dwubłyšćinkaty granodiorit starši. Łužiski granodiorit ma srjedźne zorna, šěromódru barbu a wobsteji z běłych [[žiwc]]ow, šěromódreho [[Křemjeń|křemjenja]], ćmoweje [[Błyšćinka|błyšćinki]] (biotita) a čorneho [[amfibol]]a. Přećiwo tomu ma dwubłyšćinkaty granodiorit drobna zorna, zwjetša je šěry a wobsteji tež z běłych žiwcow, šěromódreho křemjenja, ćmoweje błyšćinki (biotita) a tež swětłe błyšćinki (muskovita). Rozprochnawjene granodiority maja brunu hač zerzawu barbu. Husto namakaja so w nich [[xenolit]]y šěrawcoweho [[hornowc]]a a žiłki granodioritoweho [[porfyr]]a. Granodioritowu podłohu myla žiłki [[dolerit]]a, kotrež su něhdźe 450&nbsp;milionow lět stare. Dolerit je čornoběły, ma srjedźne zorna a jeho najwjetši žiłka ćehnje so do juhowuchodneho směra we wysokosći wot 560 do 520&nbsp;metrow. Dale so na Sokolniku namakaja žiłowy křemjeń, [[bazanit]] a [[hematit]] (krejowc), kotryž so tu hižo wot srjedźowěka wudobywaše.<ref name=WdH" /><ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=1c43da00-ccf6-4c3c-83da-00ccf62c3c11|title=Geologische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-24|language=němsce}}</ref><ref name="Opletal">{{Literatura|awtor=Mojmír Opletal a&nbsp;kol.|titul=Vysvětlivky k&nbsp;základní geologické mapě České republiky 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000. 02–214 Dolní Poustevna a&nbsp;02–223 Mikulášovice|nakładnistwo=Česká geologická služba|městno=Praha|strony=12|ISBN=80-7075-639-X|lěto=2006|originalna rěč=cs}}</ref> Najbóle rozšěrjeny typ pódy je podzolna [[bruna póda]]. Podłu rěčkow namakaja so glej hač koluvisol, ewentualnje pseudoglej. Na zapadnej skłoninje jewi so tež niłke bahno.<ref>{{Cite web|url=https://luis.sachsen.de/boden/bk50.html|title=Bodenkarte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> <gallery> MRGS 522 - lužický granodiorit.jpg|<center>Łužiski granodiorit</center> MRGS 521 - dvojslídý granodiorit.jpg|<center>Dwubłyšćinkaty granodiorit</center> MRGS 526 - porfyr.jpg|<center>Granodioritowy porfyr</center> MRGS 524 - dolerit.jpg|<center>Dolerit</center> MRGS 527 - křemen.jpg|<center>Křemjeń</center> MRGS 529 - granodiorit s křemenem a hematitem.jpg|<center>Granodiorit z&nbsp;hematitom</center> MRGS 528 - bazanit.jpg|<center>Bazanit</center> </gallery> === Wodźizny === [[Dataja:Wesenitzquelle 01.jpg|mini|Žórło Wjazońcy]] Granodiorit, kotryž leži w podłoze Sokolnika, twori wjele puklinow. W nich so hromadźi woda, kotraž je žórło mnohich rěčkow. Nimale cyła hórka słuša k přitočnišću [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so wužórli njedaloko wjerška w starym podkopku we wysokosći 515&nbsp;metrow. Z hory ćeče najprjedy do južneho a po tym do wuchodneho směra a w [[Pěrno|Pěrnje]] so wuliwa wotprawa do [[Łobjo|Łobja]]. W dole mjez Sokolnikom a [[Vogelberg]]om so wužórli [[Rotes Floß]], kotryž je lěwy přitok Wjazońcy. Na zapadnej skłoninje so wužórli rěčka [[Wiedwasser]], kotraž je tohorunja lěwy přitok Wjazońcy. W dole mjez Sokolnikom a [[Angstberg]]om južnje pod horu so wužórli [[Lohbach]]. Tutón słuša k přitočnišću [[Polnica|Polnicy]], do kotrejež so wuliwa w [[Neustadt in Sachsen|Neustadće w Sakskej]]. Wšitke rěčki słušeja tuž k přitočnišću Łobja a z tym [[Sewjerne morjo|Sewjerneho morja]].<ref name="topo" /><ref name=WdH" /> === Klima === Na Sokolniku njeje žana stajna wjedrowa stacija (najbliša je w [[Załom]]ju), čehoždla trochuja so klimowe daty na zakładźe połoženja a wysokosće. Hora słuša do klimoweho typa włóžne delnje hory, za kotrež su charakteristiske temperatury wot 6,5 do 7,2&nbsp;°C a [[spadki]] wot 750 do 900&nbsp;milimetrow wob lěto. Přerězna lětna temperatura powětra wučinja hladajo na wysokosć 5,8 °C, štož je wjace hač 1&nbsp;°C niže hač zwučene we Łužiskich horach. Najćopliši měsac je přerěznje julij a najzymniši januar. Přerězne lětne spadki su hladajo na wysokosć wyše hač we wokolinje a docpěwaja hódnoty 950&nbsp;milimetrow. Wegetaciska perioda traje něhdźe 210&nbsp;dnjow. Wětřik duje přewažnje ze zapada.<ref name="Melichar">{{Literatura|awtor=Jaroslav Melichar a kol.|titul=Vlastivěda Šluknovského výběžku pro školy a&nbsp;veřejnost|nakładnistwo=Sdružení pro rozvoj Šluknovska|městno=[[Šluknov]]|lěto=2008|strony=19–21|ISBN=978-80-254-1704-1}}</ref><ref>{{Literatura|awtor=Karl Mannsfeld, Olaf Bastian|titul=Sächsische Landschaften: Zwischen Dübener Heide und Zittauer Gebirge|nakładnistwo=Edition Leipzig|městno=[[Leipzig]]|lěto=2012|strony=262|ISBN=978-3361006782}}</ref><ref>{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen: Klima / Hydrologie|url=https://arcg.is/jK5fj1|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-27|language=němsce}}</ref> === Rostlinstwo === Přewažna wjetšina Sokolnika je z hospodarskim jehlinowym abo měšanym lěsom porosćena. Potencielna přirodna wegetacija, kotraž so wot 18.&nbsp;lětstotka přeměni, je bukowina z přewahu bukow, jědlow a lipow. Najbóle rozšěrjeny jehlinowc je [[wšědny šmrěk]] (''Picea abies''), mjenje zastupjeny je [[europski larik]] (''Larix decidua'') a prěnjotna [[běła jědla]] (''Abies alba'') je so nimale zhubiła. Najbóle zastupjeny lisćowc je [[lěsny buk]] (''Fagus sylvatica'') a dale wustupuja [[wšědna jaseń]] (''Fraxinus excelsior''), [[hórski wjaz]] (''Ulmus glabra'') a [[Čećikaty dub|čećikaty]] (''Quercus petraea'') a [[šiškaty dub]] (''Quercus robur''). Mjez kerkami je rozšěrjeny [[ćernjowc]] (''Rubus''), wot kotrehož jewi so něhdźe 20&nbsp;družin. Ze zelow su [[wšědna čornica]] (''Actaea spicata''), [[zažny łyknowc]] (''Daphne mezereum''), [[hórski rozraz]] (''Veronica montana''), [[wulka kuzłarnička]] (''Circaea lutetiana''), [[mała kuzłarnička]] (''Circaea alpina''), [[srěnja kuzłarnička]] (''Circaea x intermedia''), [[hajowy staršik]] (''Senecio nemorensis''), [[blakaty klep]] (''Arum maculatum''), [[běła zubica]] (''Dentaria enneaphyllos''), [[wšědna štwórica]] (''Paris quadrifolia''), [[čerwjeny naporst]] (''Digitalis purpurea'') abo [[kwětkata kokorička]] (''Polygonatum multiflorum'') zastupjene. Rozšěrjene trawy su [[lěsna dornica]] (''Festuca altissima''), [[lěsna pjerchowanka]] (''Milium effusum''), [[wisaty paćernik]] (''Melica nutans''), [[drobny paćernik]] (''Melica uniflora'') a (''Hordelymus europaeus''). Při nadrobnym přeslědźenju sewjerneje skłoniny zličichu 10&nbsp;družin [[Paproćizny|paproćiznow]], 54&nbsp;družin [[Lapkojte mochy|lapkojtych mochow]], 75&nbsp;družin [[Bahnjowky|bahnjowkow]], 27&nbsp;družin [[Křemjenčki|křemjenčkow]] a 75&nbsp;družin [[Mochi|mochow]], z kotrychž je zajimawy rědki [[Swěćacy moch|swěćacy moch]] (''Schistostega pennata''). Z [[Lišawy|lišawow]] je rozšěrjeny (Chrysothrix chlorina). Sewjernje pod horu namaka so wobšěrna [[Wólša|wólšina]] (1,5&nbsp;hektara), w kotrejž rostu [[bahnojty paproć]] (''Thelypteris palustris'') abo [[rozlatčena rězna]] (''Carex paniculata'').<ref name=WdH" /> === Zwěrinstwo === Družinowa składba tudyšeje fawny ma přewažnje lěsny charakter a wustupuja tu družiny zwučene w druhich dźělach Łužiskich horow. Jara wjele tu wustupuja [[lěsny jeleń]] (''Cervus elaphus''), [[sorna]] (''Capreolus capreolus'') a [[dźiwje swinjo]] (''Sus scrofa''), dale mjeńše [[rubježne zwěrjata]] kaž [[čerwjena liška]] (''Vulpes vulpes''), [[europski šwinc]] (''Meles meles''), [[štomova kuna]] (''Martes martes'') a [[skalna kuna]] (''Martes foina''). Wot zymy 2011/2012 wobkedźbuja so prawidłownje [[wjelk]]i (''Canis lupus''). Z druhich [[Cycaki|cycakow]] su rozšěrjene na přikład [[europska wjewjerčka]] (''Sciurus vulgaris''), [[lěsna myška]] (''Muscardinus avellanarius'') abo wšelake družiny [[njetopyr]]jow (''Microchiroptera''). [[Rubježne ptaki]] zastupuja [[pašturlica]] (''Buteo buteo'') abo [[wulki jatřob]] (''Astur gentilis''), [[sowy]] potom [[šubut]] (''Bubo bubo'') abo [[kiwka]] (''Strix aluco'') a z druhich ptačkow su rozšěrjenja [[čorny dypornak]] (''Dryocopus martius''), [[pisany dypornak]] (''Dendrocopos major''), [[šěry dypornak]] (''Picus canus''), [[škrěkawa]] (''Garrulus glandarius''), [[spěwna drózna]] (''Turdus philomelos''), [[čerwjeny ročk]] (''Erithacus rubecula'') abo [[sykorka čornohłownik]] (''Periparus ater'').<ref name="Melichar" /><ref>{{Cite web|title=Wolf in Sachsen|url=https://www.wolf.sachsen.de/|publisher= Sächsisches Landesamt für Umwelt, Landwirtschaft und Geologie|accessdate=2026-07-29|language=němsce}}</ref> === Krajinoškit === Cyły Sokolnik leži w [[Krajinoškitna kónčina Hornjołužiske hory|krajinoškitnej kónčinje Hornjołužiske hory]], kotraž bu w lěće 1999 załožena. Wjeršk a južne hač zapadne skłoniny hory leža w ptakoškitnej krajinje ''Hohwald a Sokolnik''. Samsny teritorij leži w europsce wuznamnym stejnišću ''Hohwald a Sokolnik'' a sewjernje pod horu trjechi europsce wuznamna kónčina ''Hornja Wjazońca a pódlanske rěki''.<ref>{{Cite web|url=https://geodienste.bfn.de/schutzgebiete?lang=de|title=Schutzgebiete in Deutschland|publisher=Bundesamt für Naturschutz|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> Mjez lětomaj 1961 a&nbsp;1966 bě Sokolnik dźěl přirodoškitneho pasma ''W Hohwaldźe''. Na zapadnej skłoninje leži přirodny pomnik ''Jasenjowo-klonowy lěs'' z přestrjenju 2,5&nbsp;hektara a sewjernje pod horu přirodny pomnik ''Wólšina při sewjernej podnoze Sokolnika'' z přestrjenju 2,6&nbsp;hektara.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=051208c2-6f71-4a42-9208-c26f71ca4293|title=Naturschutz: Flächennaturdenkmäler|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> == Stawizny == [[Dataja:Neukirch (Lausitz), Sachsen - Aussichtsturm vom Valtenberg (Zeno Ansichtskarten).jpg|mini|Wuhladna wěža na&nbsp;pohladnicy z&nbsp;lěta 1906]] Prěnje pisomne naspomnjenje hory steji Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z lěta 1241. Mjeno Železna hora zwisuje z wudobywanjom železowych rudow, kotrež wotmě so buď na horje samej abo sewjernje pod horu. Přez Sokolnik wjedźeše tehdy hranica mjez [[Čěske kralestwo|Čěskim kralestwom]] a [[Mišnjanske markhrabinstwo|Mišnjanskim markhrabinstwom]]. Čěski dźěl přisłušeše knjejstwu [[Hohnstein (Sakska Šwica)|Hohnstein]] a w 15.&nbsp;lětstotku tež Wildenstein. Wot lěta 1451 słušeše čěski dźěl [[Sakske kurwjerchowstwo|Sakskemu kurwjerchowstwu]].<ref name="Meiche">{{Literatura|awtor=Alfred Meiche|titul=Historisch-Topographische Beschreibung der Amtshauptmannschaft Pirna|nakładnistwo=Buchdruckerei der Wilhelm und Bertha v. Baensch Stiftung|městno=[[Drježdźany|Dresden]]|lěto=1927|strony=123}}</ref> Na wjeršku steješe něhdy kamjentna murja njeznateho pochada a staroby, kotraž so hród mjenowaše. Murju naspomnja tež w lěće 1590 Matthias Oeder a w běhu 18.&nbsp;lětstotka bu wjackróć wobšěrna kruhowa murja wopisana. W lětach 1698, 1730 a 1764 wotměwachu so geologiske naprašowanja. Wot lěta 1752 wotměwaše so wudobywanje křemjenja w podkopku z mjenom ''Valentin-Erbstolln am Falckenberge''. Wočakowane mineralije (železowe rudy abo [[złoto]]) njejsu tu we wjetšich mnóstwach namakali, čehoždla so wudobywanje 1762 skónči.<ref name=WdH" /><ref name="Meiche" /> Wot lěta 1857 steji na wjeršku Sokolnika kamjentna wuhladna wěža. Dwě lěće pozdźišo natwarichu kamjentnu hórsku bawdu, kotraž naruna prjedawši drjewjane twarjenje. W lěće 1864 natwarichu na wjeršku kamjentny stołp w ramiku kralowske sakskeje triangulacije (stacija ''No.&nbsp;6 Valtenberg'').<ref name=WdH" /> Mjez lětomaj 1945 hač 1961 so wuhladna wěža zawrě, dokelž wužiwaše wjeršk hory policija. Nimo toho so 1951 korčma wotpali a hakle 1977 ponowichu. Wot lěta 2006 do 2008 wotmě so saněrowanje wuhladneje wěže. Tuta bě wopak wuwjedźena, wěžu wobškodźichu sylne dešće, a tak dyrbješe so wuhladna wěža mjez lětomaj 2011 hač 2013 zawrěć a znowa rekonstruować. Swjatočne zahajenje wotmě so 31. julija 2013.<ref>{{Cite web|first=Ivo|last=Šafus|url=https://www.cokolivokoli.cz/28366-rozhledna-valtenberg/|title=Rozhledna Valtenberg|publisher=cokoli v okolí.cz|accessdate=2026-08-01|date=2019-07-27|language=čěsce}}</ref> W lěće 2022 wotewrě so a swjatočnje poswjeći hórska kapałka. Mjez lětomaj 2023 hač 2025 bu wuhladna wěža z hosćencom znowa zawrěne. Poslednje saněrowanje, wosebje hórske bawdy, wotmě so w lěće 2025.<ref>{{Cite web|first=Stephanie|last=Schulze|first2=Matthias|last2=Zilch|url=https://www.radiolausitz.de/beitrag/vaultenbergbude-neue-paechtervertrag-unterschrieben-881190/|title=Valtenbergbaude öffnet wieder!|publisher=Radio Lausitz|accessdate=2026-08-01|date=2025-10-21|language=němsce}}</ref> == Twarjenja == [[Dataja:Sokolnik.jpg|mini|Wěža krala Jana na wjeršku Sokolnika]] Wot lěta 1857 steji na wjeršku wuhladna wěža pomjenowana [[wěža krala Jana]], kotraž so po planach [[Žitawa|Žitawskeho]] architekta [[Carl August Schramm|Carla Augusta Schramma]] (1807–1869) natwari. Wěža je 22&nbsp;metrow wysoka a k wuhladnej platformje wjedźe 127&nbsp;schodow. Twarjenje je natwarjene z łužiskeho [[granodiorit]]a, ma kwadrowu formu a wjeršk je cymbrami zakónčeny. Na prědnjej stronje wěže je wopon swobodneho knjeza Oppen-Huldenberga, tabela z mjenami wosobow, kotrež su sej wo twar zasłuža a pozłoćany portret krala [[Jan Sakski|Jana]] (1801–1873) z němskim napisom ''Johann v. Gottes Gnaden König von Sachsen'' (serbsce ''Jan z Božeje hnady kral Sakskeje'').<ref name="příběhy" /> Wuhladna wěža je škitana jako kulturny pomnik, zapisana pod čisłom 09307159.<ref>{{Cite web|title=Denkmalpflege in Sachsen|url=https://denkmalliste.denkmalpflege.sachsen.de/CardoMap/Denkmalliste_Report.aspx?HIDA_Nr=09307159|publisher=Landesamt für Denkmalpflege Sachsen|accessdate=2026-08-15|language=němsce}}</ref> Na wěžu nawjazuje niske twarjenje bawdy, kotraž mjenowaše so ''Berggaststätte Valtenberg-Baude'' (Hórski hosćenc Sokolnikowa bawda). Prěnjotna hórska bawda steješe wuchodnje wot wuhladneje wěže. We wokolinje wjerška namakaja so tež wjacore stare mězniki. Zapadnje wot wuhladneje wěže steji ekumeniska hórska kapałka, kotraž so 3.&nbsp;julija 2022 zhromadnje wot ewangelskeho a romsko-katolskeho fararja poswjeći. Prěnjotnje słužeše twar jako dźěl policajskeho sćelaka. Zhromadnje z kapałku natwari so Šćežka powěsćow.<ref>{{Cite web|url=https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html|title=Valtenberg|publisher=gmejna Wjazońca|accessdate=2026-08-10|language=němsce}}</ref> == Wobchad == Přez sewjernu hač zapadnu skłoninu wjedźe [[železniska čara Budyšin–Žandow]], na kotrejž leži dwórnišćo Wjazońca zapad. Z njeho wotboči [[železniska čara Wjazońca–Biskopicy]]. Přez Sokolnik wjedźe rjad historiskich pućow, z kotrychž je najwuznamniši ''Flügel F'' (Křidło&nbsp;F). Pisomnje dopokazana je hižo w 16.&nbsp;lětstotku, hdy słužeše jako wikowanski puć mjez [[Neustadt in Sachsen|Neustadtom w Sakskej]] a [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcu]]. Na tutu šćežku runje nawjazuje ''Gießhübelweg'' (Lijerskohórkowy puć). Wot lěta 1788 wužiwaše puć póstowa słužba, kotraž listy mjez Neustadtom a [[Budyšin]]om rozpósła.<ref>{{WdH|17|124–125}}</ref> Na tutón puć nawjazuja ''Kreuzsteig'' (Křižowa sćežka), ''Oberweg'' (Horni puć), ''Valtenbergweg'' (Sokolnikowy puć), kotryž wjedźe na wjeršk hórki, ''Oberer Horizontalweg'' (Horni horizontalny puć) abo ''Unterer Horizontalweg'' (Delni horizontalny puć). Dalše puće, po kotrychž zwjetša pućowanske šćežki wjedu, su ''Rückenweg'' (Hrjebjenjowy puć), ''Steinweg'' (Kamjentny puć), ''Stufenweg'' (Schodźenkowy puć) či ''Nassweg'' (Mokry puć).<ref name="mapycom" /> == Turistika == Na wjeršk Sokolnika wjedźe wulka ličba pućowanskich šćežkow. Čerwjene markěrowane su šćežki ''Łužiski had'', kotryž wjedźe do [[Berthelsdorf (Neustadt w Sakskej)|Berthelsdorfa]] a [[Wołbramecy|Wołbramec]], dale ''Hornjołužiski kołopuć'', kotryž wjedźe k [[Rückenberg]]u (479&nbsp;m) a [[Rynar]]ju, a ''Turistiska šćežka němskeje jednoty'', kotraž wjedźe do [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]] a [[Neustadt in Sachsen|Neustadta w Sakskej]]. Módrje markěrowanej stej čarje ''Dalokowobchadna pućowanska čara Žitawa – Wernigerode'' a ''Hornjołužiski hórski puć'', kotrejž wjedźetej k Neustadtu a čěsko-němskej statnej hranicy. ''Hornjołužiski hórski puć'' wjedźe wot wjerška Sokolnika do sewjerneho směra dale jako zelenje markěrowana šćežka. Z [[Póckowy|Póckowow]] wjedźe žołto markěrowana šćežka a wot dwórnišća Wjazońca zapad wjedźe zeleny puć.<ref name="mapycom" /> [[Dataja:Mapy.com - turistická - Valtenberg.png|left|600px|Pućowanska karta Sokolnika a&nbsp;wokoliny]] {{clear}} == Rozhlad a wokolina == Dźakowano wuhladnej wěži na wjeršku skići Sokolnik kruhojty wuhlad po šěrokej wokolinje. W sewjerozapadnym hač sewjerowuchodnym směrje je krajina [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]] derje widźomna a z njej na přikład města [[Kamjenc]] abo [[Budyšin]] kaž tež [[Milinarnja Čorna Pumpa|milinarnje Čorna Pumpa]] a [[Hamorska milinarnja|Hamor]]. Sewjerowuchodny hač južny směr skići wuhlad na [[Łužiske hory]], [[Łužiske horiny]] a [[Jizerske horiny]]. Derje jasne su na přikład [[Kotmar]] (582&nbsp;m), [[Tanečnice]] (599&nbsp;m), [[Vlčí hora]] (591&nbsp;m), [[Jedlová]] (776&nbsp;m) abo [[Jěšćed]] (1012&nbsp;m). W južnym hač juhozapadnym směrje je widźomna krajina Čěsko-sakskeje Šwicy z horami [[Růžovský vrch]] (620&nbsp;m), [[Děčínský Sněžník]] (724&nbsp;m) abo [[Lilienstein]] (415&nbsp;m). W juhozapadnym směrje su tež [[Rudne horiny]] a w zapadnym [[Zapadołužiska pahórčina]] z [[Žiwin]]om (449&nbsp;m) widźomne.<ref name=WdH" /><ref name="mapycom" /><ref>{{Cite web|url=https://www.peakfinder.com/?lat=51.07420&lng=14.27890&ele=586&azi=90&alt=0.02&fov=45&cfg=es&name=Valtenberg%20-%20Sokolnik|title=Peakfinder|publisher=peakfinder.com|accessdate=2026-08-15}}</ref> {{clear}} {| style="border-collapse: collapse; text-align: center;" |- | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 0 1px 1px 0; width: 33%;" | <!-- SZ --> [[Ziegelberg]] 3,4&nbsp;km<br /><br />[[Milchhübel]] 2,7&nbsp;km<br />[[Steinberg (Smělna-Póckowy)|Steinberg]] 2,1&nbsp;km | style="width: 34%;" | <!-- S --> [[Wjazońska hora]] 4,1&nbsp;km<br />[[Honak]] 3,9&nbsp;km<br />[[Fuchssteinrücken]] 3,4&nbsp;km | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 0 0 1px 1px; width: 33%;" | <!-- SV --> [[Weickertsberg]] 5,0&nbsp;km<br />[[Jehnjaca hora]] 4,3&nbsp;km<br />[[Lipowa hora]] 2,1&nbsp;km<br />[[Dawidowa hórka]] 1,7&nbsp;km |- | style="width: 33%;" | <!-- Z --> [[Schurzberg]] 4,3&nbsp;km<br />[[Buchberg (Neustadt w Sakskej)|Buchberg]] 2,9&nbsp;km<br />[[Rückenberg]] 1,9&nbsp;km | style="width: 34%; padding: .5em;" | [[Dataja:Brosen windrose-sl.svg|150px|směrowa róža]] | style="width: 33%;" | <!-- V --> [[Cyrkwinska hora]] 5,3&nbsp;km<br />[[Steinberg (Wołbramecy, 392 m)|Steinberg]] 4,1&nbsp;km<br />[[Vogelberg]] 2,6&nbsp;km |- | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 1px 1px 0 0; width: 33%;" | <!-- JZ --> [[Schimmigs Höhe]] 4,3&nbsp;km<br />[[Schelmberg]] 3,9&nbsp;km<br />[[Seifberg]] 3,5&nbsp;km<br />[[Steinberg (Neustadt w Sakskej)|Steinberg]] 3,2&nbsp;km | style="width: 34%;" | <!-- J --> [[Hoher Hahn (Neustadt w Sakskej)|Hoher Hahn]] 4,1&nbsp;km<br />[[Skřivánčí vrch]] 4,0&nbsp;km<br />[[Nestelberg]] 1,7&nbsp;km<br />[[Angstberg]] 1,3&nbsp;km | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 1px 0 0 1px; width: 33%;" | <!-- JV --> [[Sydom lipow]] 4,2&nbsp;km<br />[[Grenzberg]] 3,7&nbsp;km<br />[[Buková hora]] 3,1&nbsp;km<br />[[Goldberg]] 2,9&nbsp;km |} <gallery> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 02.jpg|<center>Wuhlad do juha: Tanečnice a Růžovský vrch</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 04.jpg|<center>Wuhlad do juhozapada: Děčínský Sněžník</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 05.jpg|<center>Wuhlad do sewjerowuchoda: Hornja Łužica a Hamorska milinarnja</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 06.jpg|<center>Wuhlad do sewjerozapada: Žiwin</center> </gallery> == Žórła == <references/> == Literatura == * {{WdH|17|72–75}} == Wotkazy == * {{Commonscat|Valtenberg|Sokolnik}} * [https://mapy.com/s/cebucumuka Mapy.com: pućowanska karta, Sokolnik a wokolina] * [https://valtenberg.de/ Oficialna webstrona hórskeje bawdy a wuhladne wěže Sokolnik] * [https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html Sokolnik na webstronje gmejny Wjazońcy] {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Neustadt w Sakskej]] [[Kategorija:Wjazońca]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] nfe9lx3uwelo7patfcri0vecqpmze7s 391938 391923 2026-08-16T11:30:45Z J budissin 7 391938 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Sokolnik | druhe mjeno={{lang|de|Valtenberg}} | wobraz=Valtenberg 01.jpg | wopis wobraza=Pohlad na Sokolnik ze sewjera | wysokosć=586,4 | šěrina=51/4/30/N | dołhosć=14/16/42/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | kamjenizna = [[granodiorit]], [[dolerit]], [[křemjeń]] }} '''Sokolnik''' ({{wrěči|de|''Valtenberg''}}) je z 586 metrami<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=3d789359-ef2e-40d7-b893-59ef2ee0d76c|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> najwyše wuhorbjenje [[Łužiske hory|Łužiskich hór]] w&nbsp;[[Sakska|Sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Při južnym zwisu je w starym [[Podkopk|podkopku]] žórło [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so pola [[Pěrno|Pěrna]] do [[Łobjo|Łobja]] wuliwa. Wjeršk a sewjerozapadny bok hory zestajitej so z dwubłyšćinkateho [[granodiorit]]a, mjeztym zo so pod horu łužiski granodiorit namaka. == Mjeno == Hora naspomni so prěni króć pisomnje w Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z&nbsp;lěta 1241, hdźež mjenuje so ''Isenberch''. Mjeno pochadźa wot srjedźowysokoněmskeho słowa ''Isen'' (železo) a woznamjenja tuž Železna hora. Wot 18.&nbsp;lětstotka wužiwaše so za horu němske mjeno ''Falckenberg'' (Falke = [[sokoł]], Berg = [[hora]]), z kotrehož so poněčim wuwi dźensniše mjeno ''Valtenberg''. Serbske mjeno ''Sokolnik'' ma samsny woznam.<ref name=WdH">{{WdH|17|72–75}}</ref> Mjeno Valtenberg bu w běhu 19.&nbsp;lětstotka tež mylnje wot muskeho mjena Valentin abo słowjanskeho boha Swantowita wotwodźowane.<ref name="příběhy">{{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Karel Stein, Petr Zámiš|titul=Příběhy rozhleden Českosaského Švýcarska|nakładnistwo=Nakladatelství Petr Polda|městno=[[Liberec]]|lěto=2015|nakład=1.|strony=151–157|ISBN=978-80-905590-5-9|komentar=čěsce}}</ref> == Přirodne poměry == === Połoženje === Hora leži na teritoriju zwjazkoweho kraja [[Sakska|Sakskeje]] při hranicy wokrjesow [[Wokrjes Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory|Sakska Šwica-Wuchodne Rudne hory]] a [[Wokrjes Budyšin|Budyšin]]. Sewjerozapadne hač wuchodne skłoniny a wjeršk słušeja ke gmejnje [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]], sewjerozapadne hač juhozapadne skłoniny ke gmejnje [[Smělna-Póckowy]] (gmejnski dźěl [[Póckowy]]) a juhozapadne hač wuchodne skłoniny k městu [[Neustadt in Sachsen|Neustadt w Sakskej]] (měšćanski dźěl [[Berthelsdorf (Neustadt in Sachsen)|Berthelsdorf]]). Najbliši sydlišćo je Wjazońca (něhdźe 2,5&nbsp;kilometrow). Sokolnik je dźěl lěsneje kónčiny [[Hohwald]] a zdobom jeje najwyši dypk.<ref name="topo" /><ref name="mapycom">{{Cite web|url=https://mapy.com/s/cebucumuka|title=Mapy.com: turistická mapa|publisher=Mapy.com|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> === Geomorfologija === Sokolnik je 586&nbsp;metrow wysoki krótki hórski chribjet.<ref name="topo" /> Hora přisłuša sakskemu dźělej [[Łužiske hory|Łužiskich horow]], hdźež je najwyša hora a pjata najwyša hora w cyłych Łužiskich horach, a tež jich mesogeochorje Sewjerne hornjołužiske hory.<ref name="Naturäume">{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen|url=https://arcg.is/1rDCy11|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> Zdobom je wón najwyša hora Budyskeho wokrjesa. Najbliše pomjenowane hory su [[Dawidowa hórka]] (420&nbsp;m) 1,7&nbsp;kilometrow sewjerowuchodnje, [[Lipowa hora]] (459&nbsp;m) 2,1&nbsp;kilometer sewjerowuchodnje, [[Vogelberg]] (462&nbsp;m) 2,6&nbsp;kilometrow wuchodnje, [[Goldberg]] (472&nbsp;m) 2,9&nbsp;kilometrow juhowuchodnje, [[Buková hora|Bukowa hora]] (512&nbsp;m) 3,1&nbsp;kilometer juhowuchodnje, [[Angstberg]] (519&nbsp;m) 1,3&nbsp;kilometry južnje, [[Rückenberg]] (479&nbsp;m) 1,9&nbsp;kilometrow zapadnje a [[Steinberg (Smělna-Póckowy)|Steinberg]] (321&nbsp;m) 2&nbsp;kilometraj sewjerozapadnje.<ref name="mapycom" /> === Geologija a pódy === Sewjerozapadne skłoniny a wjeršk Sokolnika wobsteja z dwubłyšćinkateho granodiorita a zbytk geologiskeje podłohi twori łužiski granodiorit. Wobě kamjeniznje stej přez 500&nbsp;milionow lět starej, při čimž je dwubłyšćinkaty granodiorit starši. Łužiski granodiorit ma srjedźne zorna, šěromódru barbu a wobsteji z běłych [[žiwc]]ow, šěromódreho [[Křemjeń|křemjenja]], ćmoweje [[Błyšćinka|błyšćinki]] (biotita) a čorneho [[amfibol]]a. Přećiwo tomu ma dwubłyšćinkaty granodiorit drobna zorna, zwjetša je šěry a wobsteji tež z běłych žiwcow, šěromódreho křemjenja, ćmoweje błyšćinki (biotita) a tež swětłe błyšćinki (muskovita). Rozprochnawjene granodiority maja brunu hač zerzawu barbu. Husto namakaja so w nich [[xenolit]]y šěrawcoweho [[hornowc]]a a žiłki granodioritoweho [[porfyr]]a. Granodioritowu podłohu myla žiłki [[dolerit]]a, kotrež su něhdźe 450&nbsp;milionow lět stare. Dolerit je čornoběły, ma srjedźne zorna a jeho najwjetši žiłka ćehnje so do juhowuchodneho směra we wysokosći wot 560 do 520&nbsp;metrow. Dale so na Sokolniku namakaja žiłowy křemjeń, [[bazanit]] a [[hematit]] (krejowc), kotryž so tu hižo wot srjedźowěka wudobywaše.<ref name=WdH" /><ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=1c43da00-ccf6-4c3c-83da-00ccf62c3c11|title=Geologische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-24|language=němsce}}</ref><ref name="Opletal">{{Literatura|awtor=Mojmír Opletal a&nbsp;kol.|titul=Vysvětlivky k&nbsp;základní geologické mapě České republiky 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000. 02–214 Dolní Poustevna a&nbsp;02–223 Mikulášovice|nakładnistwo=Česká geologická služba|městno=Praha|strony=12|ISBN=80-7075-639-X|lěto=2006|originalna rěč=cs}}</ref> Najbóle rozšěrjeny typ pódy je podzolna [[bruna póda]]. Podłu rěčkow namakaja so glej hač koluvisol, ewentualnje pseudoglej. Na zapadnej skłoninje jewi so tež niłke bahno.<ref>{{Cite web|url=https://luis.sachsen.de/boden/bk50.html|title=Bodenkarte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-26|language=němsce}}</ref> <gallery> MRGS 522 - lužický granodiorit.jpg|<center>Łužiski granodiorit</center> MRGS 521 - dvojslídý granodiorit.jpg|<center>Dwubłyšćinkaty granodiorit</center> MRGS 526 - porfyr.jpg|<center>Granodioritowy porfyr</center> MRGS 524 - dolerit.jpg|<center>Dolerit</center> MRGS 527 - křemen.jpg|<center>Křemjeń</center> MRGS 529 - granodiorit s křemenem a hematitem.jpg|<center>Granodiorit z&nbsp;hematitom</center> MRGS 528 - bazanit.jpg|<center>Bazanit</center> </gallery> === Wodźizny === [[Dataja:Wesenitzquelle 01.jpg|mini|Žórło Wjazońcy]] Granodiorit, kotryž leži w podłoze Sokolnika, twori wjele puklinow. W nich so hromadźi woda, kotraž je žórło mnohich rěčkow. Nimale cyła hórka słuša k přitočnišću [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so wužórli njedaloko wjerška w starym podkopku we wysokosći 515&nbsp;metrow. Z hory ćeče najprjedy do južneho a po tym do wuchodneho směra a w&nbsp;[[Pěrno|Pěrnje]] so wuliwa wotprawa do [[Łobjo|Łobja]]. W dole mjez Sokolnikom a [[Vogelberg]]om so wužórli [[Rotes Floß]], kotryž je lěwy přitok Wjazońcy. Na zapadnej skłoninje so wužórli rěčka [[Wiedwasser]], kotraž je tohorunja lěwy přitok Wjazońcy. W dole mjez Sokolnikom a [[Angstberg]]om južnje pod horu so wužórli [[Lohbach]]. Tutón słuša k přitočnišću [[Polnica|Polnicy]], do kotrejež so wuliwa w&nbsp;[[Neustadt in Sachsen|Neustadće w Sakskej]]. Wšitke rěčki słušeja tuž k přitočnišću Łobja a z tym [[Sewjerne morjo|Sewjerneho morja]].<ref name="topo" /><ref name=WdH" /> === Klima === Na Sokolniku njeje žana stajna wjedrowa stacija (najbliša je w&nbsp;[[Załom]]ju), čehoždla trochuja so klimowe daty na zakładźe połoženja a wysokosće. Hora słuša do klimoweho typa włóžne delnje hory, za kotrež su charakteristiske temperatury wot 6,5 do 7,2&nbsp;°C a [[spadki]] wot 750 do 900&nbsp;milimetrow wob lěto. Přerězna lětna temperatura powětra wučinja hladajo na wysokosć 5,8 °C, štož je wjace hač 1&nbsp;°C niže hač zwučene we Łužiskich horach. Najćopliši měsac je přerěznje julij a najzymniši januar. Přerězne lětne spadki su hladajo na wysokosć wyše hač we wokolinje a docpěwaja hódnoty 950&nbsp;milimetrow. Wegetaciska perioda traje něhdźe 210&nbsp;dnjow. Wětřik duje přewažnje ze zapada.<ref name="Melichar">{{Literatura|awtor=Jaroslav Melichar a kol.|titul=Vlastivěda Šluknovského výběžku pro školy a&nbsp;veřejnost|nakładnistwo=Sdružení pro rozvoj Šluknovska|městno=[[Šluknov]]|lěto=2008|strony=19–21|ISBN=978-80-254-1704-1}}</ref><ref>{{Literatura|awtor=Karl Mannsfeld, Olaf Bastian|titul=Sächsische Landschaften: Zwischen Dübener Heide und Zittauer Gebirge|nakładnistwo=Edition Leipzig|městno=[[Leipzig]]|lěto=2012|strony=262|ISBN=978-3361006782}}</ref><ref>{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen: Klima / Hydrologie|url=https://arcg.is/jK5fj1|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2026-07-27|language=němsce}}</ref> === Rostlinstwo === Přewažna wjetšina Sokolnika je z hospodarskim jehlinowym abo měšanym lěsom porosćena. Potencielna přirodna wegetacija, kotraž so wot 18.&nbsp;lětstotka přeměni, je bukowina z přewahu bukow, jědlow a lipow. Najbóle rozšěrjeny jehlinowc je [[wšědny šmrěk]] (''Picea abies''), mjenje zastupjeny je [[europski larik]] (''Larix decidua'') a prěnjotna [[běła jědla]] (''Abies alba'') je so nimale zhubiła. Najbóle zastupjeny lisćowc je [[lěsny buk]] (''Fagus sylvatica'') a dale wustupuja [[wšědna jaseń]] (''Fraxinus excelsior''), [[hórski wjaz]] (''Ulmus glabra'') a [[Čećikaty dub|čećikaty]] (''Quercus petraea'') a [[šiškaty dub]] (''Quercus robur''). Mjez kerkami je rozšěrjeny [[ćernjowc]] (''Rubus''), wot kotrehož jewi so něhdźe 20&nbsp;družin. Ze zelow su [[wšědna čornica]] (''Actaea spicata''), [[zažny łyknowc]] (''Daphne mezereum''), [[hórski rozraz]] (''Veronica montana''), [[wulka kuzłarnička]] (''Circaea lutetiana''), [[mała kuzłarnička]] (''Circaea alpina''), [[srěnja kuzłarnička]] (''Circaea x intermedia''), [[hajowy staršik]] (''Senecio nemorensis''), [[blakaty klep]] (''Arum maculatum''), [[běła zubica]] (''Dentaria enneaphyllos''), [[wšědna štwórica]] (''Paris quadrifolia''), [[čerwjeny naporst]] (''Digitalis purpurea'') abo [[kwětkata kokorička]] (''Polygonatum multiflorum'') zastupjene. Rozšěrjene trawy su [[lěsna dornica]] (''Festuca altissima''), [[lěsna pjerchowanka]] (''Milium effusum''), [[wisaty paćernik]] (''Melica nutans''), [[drobny paćernik]] (''Melica uniflora'') a (''Hordelymus europaeus''). Při nadrobnym přeslědźenju sewjerneje skłoniny zličichu 10&nbsp;družin [[Paproćizny|paproćiznow]], 54&nbsp;družin [[Lapkojte mochy|lapkojtych mochow]], 75&nbsp;družin [[Bahnjowky|bahnjowkow]], 27&nbsp;družin [[Křemjenčki|křemjenčkow]] a 75&nbsp;družin [[Mochi|mochow]], z kotrychž je zajimawy rědki [[Swěćacy moch|swěćacy moch]] (''Schistostega pennata''). z&nbsp;[[Lišawy|lišawow]] je rozšěrjeny (Chrysothrix chlorina). Sewjernje pod horu namaka so wobšěrna [[Wólša|wólšina]] (1,5&nbsp;hektara), w kotrejž rostu [[bahnojty paproć]] (''Thelypteris palustris'') abo [[rozlatčena rězna]] (''Carex paniculata'').<ref name=WdH" /> === Zwěrinstwo === Družinowa składba tudyšeje fawny ma přewažnje lěsny charakter a wustupuja tu družiny zwučene w druhich dźělach Łužiskich horow. Jara wjele tu wustupuja [[lěsny jeleń]] (''Cervus elaphus''), [[sorna]] (''Capreolus capreolus'') a [[dźiwje swinjo]] (''Sus scrofa''), dale mjeńše [[rubježne zwěrjata]] kaž [[čerwjena liška]] (''Vulpes vulpes''), [[europski šwinc]] (''Meles meles''), [[štomova kuna]] (''Martes martes'') a [[skalna kuna]] (''Martes foina''). Wot zymy 2011/2012 wobkedźbuja so prawidłownje [[wjelk]]i (''Canis lupus''). Z druhich [[Cycaki|cycakow]] su rozšěrjene na přikład [[europska wjewjerčka]] (''Sciurus vulgaris''), [[lěsna myška]] (''Muscardinus avellanarius'') abo wšelake družiny [[njetopyr]]jow (''Microchiroptera''). [[Rubježne ptaki]] zastupuja [[pašturlica]] (''Buteo buteo'') abo [[wulki jatřob]] (''Astur gentilis''), [[sowy]] potom [[šubut]] (''Bubo bubo'') abo [[kiwka]] (''Strix aluco'') a z druhich ptačkow su rozšěrjenja [[čorny dypornak]] (''Dryocopus martius''), [[pisany dypornak]] (''Dendrocopos major''), [[šěry dypornak]] (''Picus canus''), [[škrěkawa]] (''Garrulus glandarius''), [[spěwna drózna]] (''Turdus philomelos''), [[čerwjeny ročk]] (''Erithacus rubecula'') abo [[sykorka čornohłownik]] (''Periparus ater'').<ref name="Melichar" /><ref>{{Cite web|title=Wolf in Sachsen|url=https://www.wolf.sachsen.de/|publisher= Sächsisches Landesamt für Umwelt, Landwirtschaft und Geologie|accessdate=2026-07-29|language=němsce}}</ref> === Krajinoškit === Cyły Sokolnik leži w&nbsp;[[Krajinoškitna kónčina Hornjołužiske hory|krajinoškitnej kónčinje Hornjołužiske hory]], kotraž bu w&nbsp;lěće 1999 załožena. Wjeršk a južne hač zapadne skłoniny hory leža w ptakoškitnej krajinje ''Hohwald a Sokolnik''. Samsny teritorij leži w europsce wuznamnym stejnišću ''Hohwald a Sokolnik'' a sewjernje pod horu trjechi europsce wuznamna kónčina ''Hornja Wjazońca a pódlanske rěki''.<ref>{{Cite web|url=https://geodienste.bfn.de/schutzgebiete?lang=de|title=Schutzgebiete in Deutschland|publisher=Bundesamt für Naturschutz|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> Mjez lětomaj 1961 a&nbsp;1966 bě Sokolnik dźěl přirodoškitneho pasma ''W Hohwaldźe''. Na zapadnej skłoninje leži přirodny pomnik ''Jasenjowo-klonowy lěs'' z přestrjenju 2,5&nbsp;hektara a sewjernje pod horu přirodny pomnik ''Wólšina při sewjernej podnoze Sokolnika'' z přestrjenju 2,6&nbsp;hektara.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=051208c2-6f71-4a42-9208-c26f71ca4293|title=Naturschutz: Flächennaturdenkmäler|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-30|language=němsce}}</ref> == Stawizny == [[Dataja:Neukirch (Lausitz), Sachsen - Aussichtsturm vom Valtenberg (Zeno Ansichtskarten).jpg|mini|Wuhladna wěža na&nbsp;pohladnicy z&nbsp;lěta 1906]] Prěnje pisomne naspomnjenje hory steji Hornjołužiskej hraničnej lisćinje z&nbsp;lěta 1241. Mjeno Železna hora zwisuje z wudobywanjom železowych rudow, kotrež wotmě so buď na horje samej abo sewjernje pod horu. Přez Sokolnik wjedźeše tehdy hranica mjez [[Čěske kralestwo|Čěskim kralestwom]] a [[Mišnjanske markhrabinstwo|Mišnjanskim markhrabinstwom]]. Čěski dźěl přisłušeše knjejstwu [[Hohnstein (Sakska Šwica)|Hohnstein]] a w 15.&nbsp;lětstotku tež Wildenstein. Wot lěta 1451 słušeše čěski dźěl [[Sakske kurwjerchowstwo|Sakskemu kurwjerchowstwu]].<ref name="Meiche">{{Literatura|awtor=Alfred Meiche|titul=Historisch-Topographische Beschreibung der Amtshauptmannschaft Pirna|nakładnistwo=Buchdruckerei der Wilhelm und Bertha v. Baensch Stiftung|městno=[[Drježdźany|Dresden]]|lěto=1927|strony=123}}</ref> Na wjeršku steješe něhdy kamjentna murja njeznateho pochada a staroby, kotraž so hród mjenowaše. Murju naspomnja tež w&nbsp;lěće 1590 Matthias Oeder a w běhu 18.&nbsp;lětstotka bu wjackróć wobšěrna kruhowa murja wopisana. W lětach 1698, 1730 a 1764 wotměwachu so geologiske naprašowanja. Wot lěta 1752 wotměwaše so wudobywanje křemjenja w podkopku z mjenom ''Valentin-Erbstolln am Falckenberge''. Wočakowane mineralije (železowe rudy abo [[złoto]]) njejsu tu we wjetšich mnóstwach namakali, čehoždla so wudobywanje 1762 skónči.<ref name=WdH" /><ref name="Meiche" /> Wot lěta 1857 steji na wjeršku Sokolnika kamjentna wuhladna wěža. Dwě lěće pozdźišo natwarichu kamjentnu hórsku bawdu, kotraž naruna prjedawši drjewjane twarjenje. W&nbsp;lěće 1864 natwarichu na wjeršku kamjentny stołp w ramiku kralowske sakskeje triangulacije (stacija ''No.&nbsp;6 Valtenberg'').<ref name=WdH" /> Mjez lětomaj 1945 hač 1961 so wuhladna wěža zawrě, dokelž wužiwaše wjeršk hory policija. Nimo toho so 1951 korčma wotpali a hakle 1977 ponowichu. Wot lěta 2006 do 2008 wotmě so saněrowanje wuhladneje wěže. Tuta bě wopak wuwjedźena, wěžu wobškodźichu sylne dešće, a tak dyrbješe so wuhladna wěža mjez lětomaj 2011 hač 2013 zawrěć a znowa rekonstruować. Swjatočne zahajenje wotmě so 31. julija 2013.<ref>{{Cite web|first=Ivo|last=Šafus|url=https://www.cokolivokoli.cz/28366-rozhledna-valtenberg/|title=Rozhledna Valtenberg|publisher=cokoli v okolí.cz|accessdate=2026-08-01|date=2019-07-27|language=čěsce}}</ref> W&nbsp;lěće 2022 wotewrě so a swjatočnje poswjeći hórska kapałka. Mjez lětomaj 2023 hač 2025 bu wuhladna wěža z hosćencom znowa zawrěne. Poslednje saněrowanje, wosebje hórske bawdy, wotmě so w&nbsp;lěće 2025.<ref>{{Cite web|first=Stephanie|last=Schulze|first2=Matthias|last2=Zilch|url=https://www.radiolausitz.de/beitrag/vaultenbergbude-neue-paechtervertrag-unterschrieben-881190/|title=Valtenbergbaude öffnet wieder!|publisher=Radio Lausitz|accessdate=2026-08-01|date=2025-10-21|language=němsce}}</ref> == Twarjenja == [[Dataja:Sokolnik.jpg|mini|Wěža krala Jana na wjeršku Sokolnika]] Wot lěta 1857 steji na wjeršku wuhladna wěža pomjenowana [[wěža krala Jana]], kotraž so po planach [[Žitawa|Žitawskeho]] architekta [[Carl August Schramm|Carla Augusta Schramma]] (1807–1869) natwari. Wěža je 22&nbsp;metrow wysoka a k wuhladnej platformje wjedźe 127&nbsp;schodow. Twarjenje je natwarjene z łužiskeho [[granodiorit]]a, ma kwadrowu formu a wjeršk je cymbrami zakónčeny. Na prědnjej stronje wěže je wopon swobodneho knjeza Oppen-Huldenberga, tabela z mjenami wosobow, kotrež su sej wo twar zasłuža a pozłoćany portret krala [[Jan Sakski|Jana]] (1801–1873) z němskim napisom ''Johann v. Gottes Gnaden König von Sachsen'' (serbsce ''Jan z Božeje hnady kral Sakskeje'').<ref name="příběhy" /> Wuhladna wěža je škitana jako kulturny pomnik, zapisana pod čisłom 09307159.<ref>{{Cite web|title=Denkmalpflege in Sachsen|url=https://denkmalliste.denkmalpflege.sachsen.de/CardoMap/Denkmalliste_Report.aspx?HIDA_Nr=09307159|publisher=Landesamt für Denkmalpflege Sachsen|accessdate=2026-08-15|language=němsce}}</ref> Na wěžu nawjazuje niske twarjenje bawdy, kotraž mjenowaše so ''Berggaststätte Valtenberg-Baude'' (Hórski hosćenc Sokolnikowa bawda). Prěnjotna hórska bawda steješe wuchodnje wot wuhladneje wěže. We wokolinje wjerška namakaja so tež wjacore stare mězniki. Zapadnje wot wuhladneje wěže steji ekumeniska hórska kapałka, kotraž so 3.&nbsp;julija 2022 zhromadnje wot ewangelskeho a romsko-katolskeho fararja poswjeći. Prěnjotnje słužeše twar jako dźěl policajskeho sćelaka. Zhromadnje z kapałku natwari so Šćežka powěsćow.<ref>{{Cite web|url=https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html|title=Valtenberg|publisher=gmejna Wjazońca|accessdate=2026-08-10|language=němsce}}</ref> == Wobchad == Přez sewjernu hač zapadnu skłoninu wjedźe [[železniska čara Budyšin–Žandow]], na kotrejž leži dwórnišćo Wjazońca zapad. Z njeho wotboči [[železniska čara Wjazońca–Biskopicy]]. Přez Sokolnik wjedźe rjad historiskich pućow, z kotrychž je najwuznamniši ''Flügel F'' (Křidło&nbsp;F). Pisomnje dopokazana je hižo w 16.&nbsp;lětstotku, hdy słužeše jako wikowanski puć mjez [[Neustadt in Sachsen|Neustadtom w Sakskej]] a [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcu]]. Na tutu šćežku runje nawjazuje ''Gießhübelweg'' (Lijerskohórkowy puć). Wot lěta 1788 wužiwaše puć póstowa słužba, kotraž listy mjez Neustadtom a [[Budyšin]]om rozpósła.<ref>{{WdH|17|124–125}}</ref> Na tutón puć nawjazuja ''Kreuzsteig'' (Křižowa sćežka), ''Oberweg'' (Horni puć), ''Valtenbergweg'' (Sokolnikowy puć), kotryž wjedźe na wjeršk hórki, ''Oberer Horizontalweg'' (Horni horizontalny puć) abo ''Unterer Horizontalweg'' (Delni horizontalny puć). Dalše puće, po kotrychž zwjetša pućowanske šćežki wjedu, su ''Rückenweg'' (Hrjebjenjowy puć), ''Steinweg'' (Kamjentny puć), ''Stufenweg'' (Schodźenkowy puć) či ''Nassweg'' (Mokry puć).<ref name="mapycom" /> == Turistika == Na wjeršk Sokolnika wjedźe wulka ličba pućowanskich šćežkow. Čerwjenje markěrowane su šćežki ''[[Łužiski had]]'', kotryž wjedźe do [[Berthelsdorf (Neustadt w Sakskej)|Berthelsdorfa]] a [[Wołbramecy|Wołbramec]], dale ''Hornjołužiski kołopuć'', kotryž wjedźe k&nbsp;[[Rückenberg]]ej (479&nbsp;m) a do [[Rynar]]ja, a ''Turistiska šćežka němskeje jednoty'', kotraž wjedźe do [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcy]] a [[Neustadt in Sachsen|Neustadta w Sakskej]]. Módrje markěrowanej stej čarje ''Dalokopućowanska šćežka Žitawa–Wernigerode'' a ''Hornjołužiski hórski puć'', kotrejž wjedźetej do Neustadta a k čěsko-němskej statnej hranicy. ''Hornjołužiski hórski puć'' wjedźe z wjerška Sokolnika do sewjerneho směra dale jako zelenje markěrowana šćežka. Z&nbsp;[[Póckowy|Póckowow]] wjedźe žołće markěrowana šćežka na Sokolnik a wot dwórnišća Wjazońca-zapad zeleny puć.<ref name="mapycom" /> [[Dataja:Mapy.com - turistická - Valtenberg.png|left|600px|Pućowanska karta Sokolnika a&nbsp;wokoliny]] {{clear}} == Rozhlad a wokolina == Dźakowano wuhladnej wěži na wjeršku skići Sokolnik wuhlad do wšěch směrow a po šěrokej wokolinje. Do sewjerozapadneho hač sewjerowuchodneho směra je krajina [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]] derje widźeć a w&nbsp;njej na přikład měsće [[Kamjenc]] a [[Budyšin]] kaž tež milinarni [[Milinarnja Čorna Pumpa|Čorna Pumpa]] a [[Hamorska milinarnja|Hamor]]. Sewjerowuchodny hač južny směr skići wuhlad na [[Łužiske hory]], [[Łužiske horiny]] a [[Jizerske horiny]]. Jasnje spóznać su na přikład [[Kotmar]] (582&nbsp;m), [[Tanečnice]] (599&nbsp;m), [[Vlčí hora]] (591&nbsp;m), [[Jedlová]] (776&nbsp;m) abo [[Jěšćed]] (1012&nbsp;m). W južnym hač juhozapadnym směrje hladaš do krajiny Čěsko-sakskeje Šwicy z horami [[Růžovský vrch]] (620&nbsp;m), [[Děčínský Sněžník]] (724&nbsp;m) abo [[Lilijowc]] (415&nbsp;m). W juhozapadnym směrje su tež [[Rudne horiny]] a w zapadnym [[Zapadołužiska pahórčina]] ze&nbsp;[[Žiwin]]om (449&nbsp;m) widźeć.<ref name=WdH" /><ref name="mapycom" /><ref>{{Cite web|url=https://www.peakfinder.com/?lat=51.07420&lng=14.27890&ele=586&azi=90&alt=0.02&fov=45&cfg=es&name=Valtenberg%20-%20Sokolnik|title=Peakfinder|publisher=peakfinder.com|accessdate=2026-08-15}}</ref> {{clear}} {| style="border-collapse: collapse; text-align: center;" |- | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 0 1px 1px 0; width: 33%;" | <!-- SZ --> [[Ziegelberg]] 3,4&nbsp;km<br /><br />[[Milchhübel]] 2,7&nbsp;km<br />[[Steinberg (Smělna-Póckowy)|Steinberg]] 2,1&nbsp;km | style="width: 34%;" | <!-- S --> [[Wjazońska hora]] 4,1&nbsp;km<br />[[Honak]] 3,9&nbsp;km<br />[[Fuchssteinrücken]] 3,4&nbsp;km | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 0 0 1px 1px; width: 33%;" | <!-- SV --> [[Weickertsberg]] 5,0&nbsp;km<br />[[Jehnjaca hora]] 4,3&nbsp;km<br />[[Lipowa hora]] 2,1&nbsp;km<br />[[Dawidowa hórka]] 1,7&nbsp;km |- | style="width: 33%;" | <!-- Z --> [[Schurzberg]] 4,3&nbsp;km<br />[[Buchberg (Neustadt w Sakskej)|Buchberg]] 2,9&nbsp;km<br />[[Rückenberg]] 1,9&nbsp;km | style="width: 34%; padding: .5em;" | [[Dataja:Brosen windrose-sl.svg|150px|směrowa róža]] | style="width: 33%;" | <!-- V --> [[Cyrkwinska hora]] 5,3&nbsp;km<br />[[Steinberg (Wołbramecy, 392&nbsp;m)|Steinberg]] 4,1&nbsp;km<br />[[Vogelberg]] 2,6&nbsp;km |- | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 1px 1px 0 0; width: 33%;" | <!-- JZ --> [[Schimmigs Höhe]] 4,3&nbsp;km<br />[[Schelmberg]] 3,9&nbsp;km<br />[[Seifberg]] 3,5&nbsp;km<br />[[Steinberg (Neustadt w Sakskej)|Steinberg]] 3,2&nbsp;km | style="width: 34%;" | <!-- J --> [[Hoher Hahn (Neustadt w Sakskej)|Hoher Hahn]] 4,1&nbsp;km<br />[[Skřivánčí vrch]] 4,0&nbsp;km<br />[[Nestelberg]] 1,7&nbsp;km<br />[[Angstberg]] 1,3&nbsp;km | style="border: 1px solid #aaa; border-width: 1px 0 0 1px; width: 33%;" | <!-- JV --> [[Sydom lipow]] 4,2&nbsp;km<br />[[Grenzberg]] 3,7&nbsp;km<br />[[Buková hora]] 3,1&nbsp;km<br />[[Goldberg]] 2,9&nbsp;km |} <gallery> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 02.jpg|<center>Wuhlad do juha: Tanečnice a Růžovský vrch</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 04.jpg|<center>Wuhlad do juhozapada: Děčínský Sněžník</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 05.jpg|<center>Wuhlad do sewjerowuchoda: Hornja Łužica a Hamorska milinarnja</center> Dataja:Aussicht vom König-Johann-Turm Valtenberg 06.jpg|<center>Wuhlad do sewjerozapada: Žiwin</center> </gallery> == Žórła == <references/> == Literatura == * {{WdH|17|72–75}} == Wotkazy == * {{Commonscat|Valtenberg|Sokolnik}} * [https://mapy.com/s/cebucumuka Mapy.com: pućowanska karta, Sokolnik a wokolina] * [https://valtenberg.de/ Oficialna webstrona hórskeje bawdy a wuhladne wěže Sokolnik] * [https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html Sokolnik na webstronje gmejny Wjazońcy] {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Neustadt w Sakskej]] [[Kategorija:Wjazońca]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] fzd40s7w5hzrh5xweqh5z25l905q7x2 0 10454 391908 388240 2026-08-15T16:54:01Z J budissin 7 /* Žórła */ 391908 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Rynar |mjeno němske=Ringenhain |wopon= |šěrina=51/04/40 |dołhota=14/20/17 |gmejna=Wołbramecy |zagmejnowanje=1995 |wysokosć=355 |wobydlerstwo= |póstowe čisło=01904 |předwólba=035951 |wobraz=Luftbild Ringenhain aus Richtung Steinbruch mit Dorfkern, Siedlung und Bungalowsiedlung.JPG |wopis wobraza=Powětrowy wobraz Rynarja }} '''Rynar''' (němsce ''Ringenhain'')<ref>{{Wenzel2008|148}}</ref> je wjes w [[Sakska|sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. 20 chěžow ze stołom charakterizuje wobraz sydlišća. W Rynarju steji najmjeńša [[chěža ze stołom]] Hornjeje Łužicy. Wjes słuša wot lěta 1995 ke gmejnje [[Wołbramecy]]. ==Geografija== [[Dataja:Rhain5.jpg|left|thumb|Rěčka Wjazońca]] [[Dataja:Rhain3.jpg|right|thumb|Pohlad na Rynar]] Wjes leži při [[zwjazkowa dróha B 98|B 98]] mjez [[Wołbramecy|Wołbramecami]] a [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcu]] a wupřestrěwa so po woběmaj bokomaj rěčki [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so pod [[Sokolnik|Sokolnikom]] wužórli, přez Rynar a gmejnu Wjazońca a město [[Biskopicy]] běži a so blisko města Heidenau do [[Łobjo|Łobja]] wuliwa. Rěka Wjazońca, nad kotrejž Rynar leži, tworješe něhdy mjezu mjez [[Mišnjanske markhrabinstwo|Mišnjanskim]] a Łužiskim bokom wsy. Hakle krótko po [[Prěnja swětowa wójna|Prěnjej swětowej wójnje]] je so tute rozdźělenje wotstroniło. Najwyši dypk wsy je [[Vogelberg]] (462&nbsp;m). Mało kilometrow na juhu wot Rynarja, za Wołbramecami, je mjeza z [[Čěska|Čěskej]], hdźež je přechod za pućowarjow do wsy ''Severní'', kotraž je najsewjerniše sydlišćo Čěskeje. W bliskosći hosćenca ''Waldhaus'' při dróze wot Wołbramec do [[Neustadt in Sachsen|Neustadta in Sachsen]] je na čěskej stronje měznik 2/41, kotryž najsewjerniši dypk Čěskeje woznamjenja. We wokolinje Rynarja je wjele wulětnych cilow, na přikład [[Sokolnik]] (586&nbsp;m) w [[Hohwald (lěs)|Hohwaldźe]], [[Motydłowska wyšina]] (504&nbsp;m) pola [[Motydło|Motydła]], [[Wulki Pichow]] (498&nbsp;m) pola [[Tućicy|Tućic]], [[Sydom lipow]] (454&nbsp;m) pola Wołbramec a druhe. Je tež 7,8 km dołha kołowa pućowanska šćežka z rjanymi rozhladami. Wokolina Rynarja je z pućowanskimi šćežkami derje spřistupnjena. == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Rynginhan'' pochadźa z lěta [[1359]]<ref>{{HOV|Ringenhain|Rynar}}</ref>. ==Wopon== Rynarski wopon pokazuje honač. Po starej powěsći bě honač jenički žiwoch, kotryž bě po žałostnym morje w srjedźowěki we wsy hišće žiwy. ==Kulturne a sportowe zarjadnišća== We wsy stej sportnišćo z hosćencom a gmejnske srjedźišćo, kotrež z bywšeje zakładneje šule nasta. Zakładna šula bě so w lěće 2000 začiniła a 25. oktobra 2003 je so nowe gmejnske srjedźišćo ''Stara šula'' zahajiło a je wot toho za powšitkowne wužiwanje wotewrjene. Tam so swójbne swjedźenje, schadźowanja, kubłanja, přednoški a. dr. wotměwaja, je tam knihownja a młodźinski klub. Wotměwaja so tu tež nyšpory ewangelskeje wosady Wjazońca. == Literatura == * {{WdH|12|168}} == Nóžki == <references /> ==Wotkaz== * [https://web.archive.org/web/20080527024429/http://www.steinigtwolmsdorf.com/ringenhain.htm www.steinigtwolmsdorf.com/ringenhain.htm] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Wjazońcy]] [[Kategorija:Wołbramecy]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1359]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1995]] jtz7tyyjenqjh46ietkvs6w4mceddc5 0 10496 391911 388392 2026-08-15T17:01:25Z J budissin 7 /* Žórła */ 391911 wikitext text/x-wiki {{Město DE |mjeno němske=Steinigtwolmsdorf |mjeno serbske=Wołbramecy |genitiw=Wołbramec |šěrina=51/04 |dołhota=14/21 |karta=Steinigtwolmsdorf in BZ.svg |region-ISO=DE-SN |gmejnske čisło=14625590 |wysokosć=394 |póstowe čisło=01904 |předwólba=035951 |adresa=Am Markt 1<br />01904 Steinigtwolmsdorf |webstrona=[http://www.steinigtwolmsdorf.com/ steinigtwolmsdorf.com] |wjesnjanostka=Kathrin Gessel |strona=CDU |wobraz=Steinigtwolmsdorf, center - d.jpg |wopis wobraza=Nawjes z radnicu }} '''Wołbramecy'''<ref>{{Jakubaš|419}}</ref> ({{wrěči|de}} ''Steinigtwolmsdorf'') su [[Hornja Łužica|hornjołužiska]] wjes a gmejna w [[Wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]] na juhowuchodźe [[Sakska|Sakskeje]], při samej mjez z [[Čěska|Čěskej]]. == Mjeno == Němske mjeno lěsneho łanowca woznamjenja něšto podobne kaž „sydlišćo Wołbrama na kamjentnej pódźe“.<ref>{{Meschgang1973|133}}</ref> == Stawizny == Hłowne sydlišćo Wołbramecy je so wokoło lěta [[1250]] załožiło; prěnje historiske naspomnjenje jako knježe sydło ''Stenycht Wolfersdorff'' běše pak hakle w lěće [[1442]].<ref name="HOV">{{HOV|Steinigtwolmsdorf|Wołbramecy}}</ref> == Geografija == Wołbramecy leža we wuchodnym dźělu Sakskeje na teritoriju Hornjeje Łužicy a na samym juhu Budyskeho wokrjesa. Su něhdźe 12 kilometrow sewjerowuchodnje [[Neustadt in Sachsen|Neustadta]], sydom kilometrow sewjernje čěskeje [[Lobendava|Lobendavy]], 16 kilometrow juhowuchodnje [[Biskopicy|Biskopic]] a něhdźe 19 kilometrow juhozapadnje wokrjesneho města [[Budyšin]]a. Južna hranica gmejny je zdobom čěsko-němska statna hranica a zhromadnje ze zapadnej gmejnskej hranicu tež historiska hranica Hornjeje Łužicy. Cyłkowna přestrjeń gmejny wučinja 18,03 km². Na juhu mjezuje z čěskimaj gmejnomaj [[Lobendava]] (wjesny dźěl [[Severní]]) a [[Lipová u Šluknova|Lipová]] (wjesny dźěl [[Liščí]]), na wuchodźe ze [[Załom]]jom (gmejnski dźěl [[Wernarjecy]]) a z městom [[Šěrachow-Korzym]] (měšćanski dźěl [[Nowy Šěrachow]]), na sewjeru z městom [[Wjelećin]]om (měšćanskej dźělej Wjelećin a [[Tućicy]]), na sewjerozapadźe z gmejnu [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońcu]] a na zapadźe z městom [[Neustadt in Sachsen]] (měšćanski dźěl [[Berthelsdorf (Neustadt in Sachsen)|Berthelsdorf]]).<ref name="DTK">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html|title=Sachsen: Ortsteile|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-08-28|language=němsce}}</ref> Geomorfologisce słuša cyły teritorij gmejny k [[Łužiske hory|Łužiskim horam]]. Najwyši dypk je [[Motydłowska wyšina]] (504&nbsp;m) a dalše wuznamne dypki su [[Hutberg (Wołbramecy)|Hutberg]] (503&nbsp;m), [[Grenzberg]] (480&nbsp;m), [[Mannsberg]] (464&nbsp;m), [[Vogelberg]] (462&nbsp;m), [[Sydom lipow]] (454&nbsp;m), [[Höllenhübel]] (451&nbsp;m), [[Steinberg (Wołbramecy, 445 m)|Steinberg]] (445&nbsp;m), [[Cyrkwinska hora]] (431&nbsp;m) a druhi [[Steinberg (Wołbramecy, 392 m)|Steinberg]] (392&nbsp;m).<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-08-28|language=němsce}}</ref> Typiska kamjenizna je [[granodiorit]]. We Wołbramecach jewitej so předewšěm małozornaty dwubłyšćinkaty granodiorit a mjenje srjedźozornateho łužiskeho granodiorita. Na mnohich městnach namakaja so žiłki [[dolerit]]a a dale wustupuja na přikład [[hornowc]], [[amfibolit]] abo [[šěrawc]].<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=6b219458-1432-4dac-a194-5814320dac2c|title=Geologische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-09-17|language=němsce}}</ref> Přewažowacy typ pódy je podzolna [[bruna póda]] a dale zastupjene su tež parabruna póda, regosol, glej abo pseudoglej.<ref>{{Cite web|url=https://luis.sachsen.de/boden/bk50.html|title=Bodenkarte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-09-17|language=němsce}}</ref> Cyła gmejna słuša k přitočnišću [[Łobjo|Łobja]] a tuž [[Sewjerne morjo|Sewjerneho morja]]. Najwuznamniša rěka je [[Wjazońca (rěka)|Wjazońca]], do kotrejež wuliwa so wotprawa Wołbramečanska rěčka. Do wuchodneho směra ćečetej Kaltbach a Steinbergwasser, kotrejž słušatej k přitočnišću [[Sprjewja|Sprjewje]]. Teritorij gmejny leži w krajinoškitnej kónčinje Hornjołužiske hory. Zapadna kroma gmejny słuša k lěsnej kónčinje [[Hohwald]].<ref name="DTK" /> == Wobydlerstwo == Ličba wobydlerjow gmejny ma trajnje spadowacu tendencu. Samostatne Wołbramecy docpěchu maksimalnu ličbu wobydlerjow hnydom po [[Druha swětowa wójna|Druhej swětowej wójnje]] dla přesydlencow; w lěće 1950 mějachu 2720&nbsp;wobydlerjow, w lěće 1990 pak jenož hišće 2011&nbsp;wobydlerjow. Po zagmejnowanju Rynarja a Motydła stupaše ličba wobydlerjow na 3571 (lěto 2000), spadny pak wot toho časa na 2717 (31.&nbsp;decembra 2023).<ref name="HOV" /> Po censusu 2022 wučini přerězna staroba wobydlerjow tehdy 50,3&nbsp;lět, při čimž docpě pola žonow 51,3&nbsp;lěta a pola mužow 49,3&nbsp;lěta. K ewangelskemu wuznaću wuznawachu so 42,7&nbsp;% wobydlerjow (w lěće 2011 bě jich 52,1&nbsp;%) a katolskemu 2,7&nbsp;% (w lěće 2011 bě jich 2,8&nbsp;%).<ref>{{Cite web|url=https://web.archive.org/web/20200514234546/https://ergebnisse.zensus2011.de/|publisher=Statistische Ämter des Bundes und der Länder|title=Zensus 2011: Steinigtwolmsdorf|accessdate=2017-10-21|laguage=německy}}</ref><ref name="Zensus2022">{{Cite web|url=https://zensus.sachsen.de/05_03_Datenblatt_Gemeinden/statistik-sachsen_zensus_bev-hh_gemeinde_steinigtwolmsdorf.pdf|title=Bevölkerung, Haushalte, Familien und deren Wohnsituation am 15. Mai 2022. Gemeinde Steinigtwolmsdorf|publisher=Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen|accessdate=2025-08-30|language=německy}}</ref> == Zajimawostki == * šulski muzej * cyrkej Wołbramecy z lěta 1861 * najmjeńša chěža ze stołom w [[Rynar]]ju * lipa Birkgutlinde, na 550 lět stara, wobjim zdónka 8,15 m * wjes [[Motydło]], najwyše ležace sydlišćo Hornjeje Łužicy z wjele [[Chěža ze stołom|chěžemi ze stołom]] == Gmejnske dźěle == K Wołbramečanskej gmejnje słušeja wjesne dźěle Wołbramecy, [[Rynar]] (wot 1995) a [[Motydło]] (wot 1999).<ref name="ortsteile">{{Cite web|url=https://www.lds.sachsen.de/kommunal21/?art_param=339&NR_KRS=14625|title=Gemeindeverzeichnis. Landkreis Bautzen|publisher=Landesdirektion Sachsen|accessdate=2025-08-28|language=němsce}}</ref> == Politika == Gmejna słuša k sakskemu wólbnemu wokrjesej [[Wólbny wokrjes Budyšin 1|52 (Budyšin 1)]] a k zwjazkowemu wólbnemu wokrjesej [[Zwjazkowy wólbny wokrjes Budyšin I|156 (Budyšin I)]]. == Wobchad == Gmejna leži při zwjazkowej dróze [[Zwjazkowa dróha B 98|B 98]] [[Biskopicy]]–[[Wopaka]]. Najbliše dwórnišćo je [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońca]]-wuchod při železniskej čarje Drježdźany–Žitawa. == Literatura == * {{WdH|12|196sl}} == Nóžki == <references /> == Wotkazaj == {{Commonscat|Steinigtwolmsdorf|Wołbramecy}} * {{HOV|Steinigtwolmsdorf|Wołbramecy}} {{Wokrjes Budyšin}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Gmejna w Sakskej]] [[Kategorija:Wołbramecy|!]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1442]] nvj081pvpn89qlp86ck1ywgha62d3q5 0 15167 391912 389052 2026-08-15T17:02:16Z J budissin 7 /* Žórła */ 391912 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Delany |mjeno němske=Döhlen |šěrina=51/08/08 |dołhota=14/29/43 |gmejna=Kubšicy |zagmejnowanje=1936 |zagmejnowane-do=[[Rachlow pod Čornobohom|Rachlowa]] |wysokosć=313 |přestrjeń=1,18 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz=Delany – spjaty jězor.jpg |wopis wobraza=Wuhlad přez Rachlowski spjaty jězor do Delan |mjeno wobydlerja=Delanjan |adjektiw=Delanski }} '''Delany''' ({{wrěči|de}} ''Döhlen'') su [[Hornja Łužica|hornjołužiska]] wjeska w [[wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]] a słušeja z lěta 1974 ke [[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje. Wjeska leži 313&nbsp;metrow nad mórskej hładźinu pod [[Hromadnik]]om a ma {{WOB|Kubšicy|Delany}} wobydlerjow.<ref>{{WOBD|Kubšicy}}; {{WOBŽ|Kubšicy}}</ref> == Geografija == Wjes leži w dole [[Hornjołužiska pahórčina|Hornjołužiskeje pahórčiny]] při Splóšćanskej wodźe, wyše Rachlowskeho spjatnišća. Susodnej wsy stej [[Splósk]] na zapadźe a [[Rachlow pod Čornobohom|Rachlow]] na wuchodźe. Přez wjes wjedźe statna dróha S 110 ([[Bělšecy]]–[[Bukecy]]). === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Šórcec łaz, Dubcy, Slěpča šćežka, Wěčniki, Wjeŕbicy, Butřanki ''(Buttermilchberg)'', W lěšćinach, W rěčkach, We Łazu, Na Pincach, Na Dučmanec.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 6 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/8/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Delin'' bě w lěće [[1416]].<ref>{{HOV|Döhlen_(1)|Delany}}</ref> W lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 105 wobydlerjow, mjez nimi 101 Serbow (96&nbsp;%).<ref>{{Černik|50}}</ref> Ewangelscy wobydlerjo přisłušeja wot lěta 1728 [[Bukečanska cyrkej|Bukečanskej wosadźe]], do toho [[Budestečanska cyrkej|Budestečanskej]]. == Wosobiny == W Delanach je so w lěće 1811 pozdźiši ewangelski farar [[Jan Kilian]] narodźił. Pod jeho nawodom podachu so w septembrje 1854 wjace hač 500 serbskich wupućowarjow na łódźi „Ben Nevis” do [[Texas]]a.<ref>[http://www.rozhlad.de/nastawk_126.html „Lutherski farar – serbski kěrlušer – nawoda wupućowarjow (2)“] – [[Trudla Malinkowa]], [[Rozhlad]], 04/2011 {{ref-hsb}}</ref> [[Dataja:Kubschütz Döhlen Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Delan (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|123}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Döhlen/Delany|Delany}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1416]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1936]] gj49y72gt0fbmtjnbz5bdqrwiwsnbzi 0 15778 391913 391444 2026-08-15T17:03:51Z J budissin 7 /* Žórło */ 391913 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno němske=Weifa |mjeno serbske=Motydło |wopon=Wappen-Weifa.png |šěrina=51/5/00 |dołhota=14/22/00 |gmejna=Wołbramecy |zagmejnowanje=1999 |wysokosć=447 |přestrjeń= |wobydlerstwo=700 |póstowe čisło=01904 |předwólba=035951 |Stronka w syći= |Adresa= |mapa= }} '''Motydło''' ({{wrěči|de}} ''Weifa'') je [[Hornja Łužica|hornjołužiska]] wjes a wot 1999 dźěl [[Sakska|sakskeje]] gmejny [[Wołbramecy]]. Wočerstwjenišćo je najwyše ležaca wjes w&nbsp;[[Wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]]. == Geografiski přehlad == Motydło leži we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]], při hranicy [[Słanknowski wuběžk|Słanknowskeho wuběžka]] w&nbsp;[[Čěska|Čěskej]] a něhdźe kilometraj wot Wołbramec zdalene. Sewjerowuchodnje Motydła namaka so [[Motydłowska wyšina]] (504&nbsp;m), jedna z&nbsp;najwyšich horow tuteje kónčiny. Sydlišćo je po formje [[łanowc|łanowc]] a přituli so krajinje Łužiskich horow. [[chěža ze stołom|Chěže ze stołom]] su za kónčinu typiske a swědča wo starym ručnym tkanju w&nbsp;17. do 19.&nbsp;lětstotku. == Pomjenowanje == Němske kaž tež serbske pomjenowanje wotwodźuje so wot słowa ''motydło'', na kotrež so napředźene předźeno wot cywki wije. Němske pomjenowanje jako ''Weiffener'' je w&nbsp;lěće 1417 a serbske mjeno ''Motoldlo'' w&nbsp;lěće 1730 dokładźene.<ref name="WWOL2008">{{Wenzel2008|183}}</ref> == Nabožina == Motydło je hłownje ewangelsko-lutherska wjes, njewobsedźi pak žanu swójsku cyrkej. Wobydlerjo chodźa do Wołbramečanskeje cyrkwje. == Zajimawostki == W Motydle namaka so wjedrowa stacija předewzaća MeteoGroup Schweiz AG, kotrež běše [[Jörg Kachelmann]] 1990 załožił. Dróha w&nbsp;bliskosći stacije je po Jörgu Kachelmannu pomjenowana. Motydło ma domiznowědny muzej a něšto chěžow ze stołom, kotrež pod pomnikoškitom steja. == Literatura == * {{WdH|12|170–173}} == Nóžki == <references/> == Wotkazaj == {{Commonscat|Weifa|Motydło}} * {{HOV|Weifa|Motydło}} [[Kategorija:Wołbramecy]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1417]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1999]] m1mkzd5z2rzft504sutmx05tecl4jy3 0 15780 391914 391443 2026-08-15T17:07:11Z J budissin 7 /* Žórła */ 391914 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno němske=Wehrsdorf |mjeno serbske=Wernarjecy |wopon=Wappen Wehrsdorf.jpg |šěrina=51/03/00 |dołhota=14/23/00 |gmejna=Załom |zagmejnowanje=1994 |wysokosć=328 |přestrjeń= |wobydlerstwo=1776 |póstowe čisło=02689 |předwólba=035936 |wobraz=Wehrsdorf 4.jpg |wopis wobraza=Cyrkej [[Swjata Trojica|Swjateje Trojicy]] }} '''Wernarjecy''' (tež ''Wednarecy''; {{wrěči|de}} ''Wehrsdorf'')<ref>{{Rězak1920}}</ref><ref name="WWOL2008">{{Wenzel2008|182}}</ref> su wjes w&nbsp;južnym dźělu [[Sakska|sakskeje]] [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]]. Słušeja wot lěta 1994 k&nbsp;[[Załom]]skej gmejnje w&nbsp;[[Wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]]. == Geografija == Wjes leži na samym juhu Budyskeho wokrjesa při [[zwjazkowa dróha 98|zwjazkowej dróze B 98]] njedaloko [[Čěska|čěskeje]] hranicy. Susodnej wsy stej Załom na wuchodźe a [[Wołbramecy]] na zapadźe. == Stawizny == [[Dataja:Fotothek df rp-d 0220022 Sohland a. d. Spree-Wehrsdorf. Meßtischblatt, Sekt. Schirgiswalde, 1882.jpg|mini|left|Karta z lěta 1882]] Prěnje historiske naspomnjenje [[lěsny łanowc|lěsneho łanowca]] jako ''Wernharstorff'' pochadźa z lěta [[1419]]. Wjes bě so wot němskich sydlerjow załožiła a njeměješe ženje domoródnych serbskich wobydlerjow. Ležownostne knjejstwo wukonješe w&nbsp;lěće 1547 [[Budyšin|Budyska]] měšćanska rada, 1566 ryćerkubło w&nbsp;susodnym [[Hainspach]]u w&nbsp;Čechach a we 18.&nbsp;lětstotku [[Budyske tachantstwo]]. W&nbsp;19.&nbsp;lětstotku wobsteješe samostatne ryćerkubło we wsy samej. Cyrkwinsce słušachu Wernarjecy hač do lěta [[1618]], to rěka do wudyrjenja [[Třicećilětna wójna|Třicećilětneje wójny]], do Hainspacha a potom hač do lěta 1725 do Załomskeje wosady. Wot tutoho lěta maja Wernarjecy swójsku wosadnu cyrkej.<ref name="digit">{{HOV|Wehrsdorf|Wernarjecy}}</ref> == Literatura == * {{WdH|12|199–203}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{commonscat|Wehrsdorf|Wernarjecy}} [[Kategorija:Załom]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1419]] [[Kategorija:Cyrkwinska wjes]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1994]] 9obu5l2vggc1v5qgxx9mszjt31oiwyi 391915 391914 2026-08-15T17:07:40Z J budissin 7 /* Literatura */ 391915 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno němske=Wehrsdorf |mjeno serbske=Wernarjecy |wopon=Wappen Wehrsdorf.jpg |šěrina=51/03/00 |dołhota=14/23/00 |gmejna=Załom |zagmejnowanje=1994 |wysokosć=328 |přestrjeń= |wobydlerstwo=1776 |póstowe čisło=02689 |předwólba=035936 |wobraz=Wehrsdorf 4.jpg |wopis wobraza=Cyrkej [[Swjata Trojica|Swjateje Trojicy]] }} '''Wernarjecy''' (tež ''Wednarecy''; {{wrěči|de}} ''Wehrsdorf'')<ref>{{Rězak1920}}</ref><ref name="WWOL2008">{{Wenzel2008|182}}</ref> su wjes w&nbsp;južnym dźělu [[Sakska|sakskeje]] [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]]. Słušeja wot lěta 1994 k&nbsp;[[Załom]]skej gmejnje w&nbsp;[[Wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]]. == Geografija == Wjes leži na samym juhu Budyskeho wokrjesa při [[zwjazkowa dróha 98|zwjazkowej dróze B 98]] njedaloko [[Čěska|čěskeje]] hranicy. Susodnej wsy stej Załom na wuchodźe a [[Wołbramecy]] na zapadźe. == Stawizny == [[Dataja:Fotothek df rp-d 0220022 Sohland a. d. Spree-Wehrsdorf. Meßtischblatt, Sekt. Schirgiswalde, 1882.jpg|mini|left|Karta z lěta 1882]] Prěnje historiske naspomnjenje [[lěsny łanowc|lěsneho łanowca]] jako ''Wernharstorff'' pochadźa z lěta [[1419]]. Wjes bě so wot němskich sydlerjow załožiła a njeměješe ženje domoródnych serbskich wobydlerjow. Ležownostne knjejstwo wukonješe w&nbsp;lěće 1547 [[Budyšin|Budyska]] měšćanska rada, 1566 ryćerkubło w&nbsp;susodnym [[Hainspach]]u w&nbsp;Čechach a we 18.&nbsp;lětstotku [[Budyske tachantstwo]]. W&nbsp;19.&nbsp;lětstotku wobsteješe samostatne ryćerkubło we wsy samej. Cyrkwinsce słušachu Wernarjecy hač do lěta [[1618]], to rěka do wudyrjenja [[Třicećilětna wójna|Třicećilětneje wójny]], do Hainspacha a potom hač do lěta 1725 do Załomskeje wosady. Wot tutoho lěta maja Wernarjecy swójsku wosadnu cyrkej.<ref name="digit">{{HOV|Wehrsdorf|Wernarjecy}}</ref> == Literatura == * {{WdH|12|199–203}} * {{BKD|32|304|125|Wehrsdorf}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{commonscat|Wehrsdorf|Wernarjecy}} [[Kategorija:Załom]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1419]] [[Kategorija:Cyrkwinska wjes]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1994]] qikhid8fqrc48xdy7vnuulbhkp82l3u 0 15783 391916 391448 2026-08-15T17:11:28Z J budissin 7 /* Žórła */ 391916 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno němske=Taubenheim/Spree |mjeno serbske=Hołbin |šěrina=51/03/00 |dołhota=14/29/00 |gmejna=Załom |zagmejnowanje=1994 |wysokosć=297 |přestrjeń= |póstowe čisło=02689 |předwólba=035936 |wobraz=Pillars of the abolished railway bridge over Spree in Taubenheim.jpg |wopis wobraza=[[Sprjewja]] w Hołbinje |mjeno wobydlerja=Hołbinjan |adjektiw=Hołbinski }} '''Hołbin''' ({{wrěči|de}} ''Taubenheim/Spree'')<ref name="WWOL2008">{{Wenzel2008|173}}</ref> je wjes nad hornim běhom [[Sprjewja|Sprjewje]] w&nbsp;[[Sakska|sakskim]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesu Budyšin]]. Leži při samej [[Čěska|čěskej]] hranicy na juhu [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]] a přisłuša wot lěta 1994 [[Załom]]skej gmejnje. Do toho bě samostatna gmejna. Na tamnym boku hranicy leži čěske městačko [[Šluknov]]. == Stawizny == [[Dataja:Fotothek df rp-d 0770073 Sohland a. d. Spree-Taubenheim-Spree. Niedermühle, Mahl- und Sägemühle, 1782-194.jpg|mini|left|Delni młyn (1987)]] Prěnje historiske naspomnjenje je z&nbsp;lěta [[1346]] (''Jutta de Tubinheym'').<ref name="digit">{{HOV|Taubenheim/Spree|Hołbin}}</ref>) == Literatura == * {{WdH|12|215–217}} * {{BKD|34|559|567|''Taubenheim''}} == Nóžki == <references/> == Wotkazaj == {{Commonscat|Taubenheim/Spree|Hołbin}} * [https://web.archive.org/web/20230131131936/http://taubenheim-spree.de/ Webstrony wsy] {{ref-de}} [[Kategorija:Załom]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Sprjewi]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1346]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1994]] gs9mw7b45ennur9clv1bw5wakn0hejr 0 16334 391917 382025 2026-08-15T17:13:07Z J budissin 7 /* Žórła */ 391917 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Zahor |mjeno němske=Berge |šěrina=51/6/59.92 |dołhota=14/25/46.71 |gmejna=Budestecy |zagmejnowanje=1936 |wysokosć=270 |póstowe čisło=02692 |předwólba=035938 |wobraz=Zahor – Kocorowy pomnik (2021) 2.jpg |wopis wobraza=Kocorowy pomnik a [[chěža ze stołom]] w Zahorju |mjeno wobydlerja=Zahorjan |adjektiw=Zahorski }} '''Zahor''' ({{wrěči|de}} ''Berge'') je wjesny dźěl gmejny [[Budestecy]] w [[Sakska|Sakskej]] {{WOBI|Budestecy|Zahor}}.<ref>{{WOBDŽ|Budestecy}}</ref> ==Geografija== Zahor leži juhowuchodnje [[Budyšin]]a při dróze z Budestec do [[Hornja Hórka|Hornjeje Hórki]] we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]]. Wjeska leži při sewjerowuchodnej skłoninje 384 m wysokeje Słónčneje Hory nad dolinje [[Sprjewja|Sprjewje]]. na zapadźe přesaha 447,4 m wysoki [[Mnišonc (hora)|Mnišonc]] Zahor. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: W Dźělinach, W Dolinach, W Liwinach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 4 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/6/ digitalizat]).</ref> ==Stawizny== Prěni króć naspomni so wjeska w lěće 1374 jako ''Bergk'' a 1486 jako ''Perig''.<ref>{{Meschgang1973|27}}</ref> Hač do lěta 1486 přisłušeše wjeska najprjedy k ležownosćam w [[Jiłocy|Jiłocach]] a po tym ke [[Klóšter Marijina hwězda|klóštrej Marijina hwězda]]. Zahor so 1936 do Budestec zagmejnowaše. Za swoju statistiku naliči [[Arnošt Muka]] 1883/84 145 wobydlerjow, mjez kotrymiž běchu 112 Serbja (77%) a 33 Němcy.<ref>{{Černik|50}}</ref> Tehdy ležeše Zahor na južnej kromje serbskorěčneho teritorija w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Ewangelscy wobydlerjo přisłušeja [[Budestečanska cyrkej|Budestečanskej wosadźe]]. ==Wosobiny== W Zahorju so [[1822]] serbski komponist [[Korla Awgust Kocor]] narodźi. Před jeho ródnym domom dopomina 22. septembra 1929 poswjećeny pomnik na njeho. W lěće [[1912]] narodźi so nakładnistwowy lektor a serbski spisowaćel [[Albert Wawrik]] w Zahorju, hdźež [[1988]] tež zemrě. [[Dataja:Großpostwitz Berge Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Zahorja (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|147sl}} == Nóžki == <references /> == Wotkazaj == {{Commonscat|Berge/Zahor|Zahor}} * {{HOV|23012}} {{Wjesne dźěle Budestec}} [[Kategorija:Budestecy]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1374]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1936]] rke4mi9d1t0cfo3gxud9mzi94wef96o 0 16348 391918 385407 2026-08-15T17:14:18Z J budissin 7 /* Žórła */ 391918 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Hornja Kina |mjeno němske=Oberkaina |zagmejnowanje=1974 |šěrina=51/09/24 |dołhota=14/25/55 |gmejna=Budyšin |wysokosć=200–220 |póstowe čisło=02625 |předwólba=03591 |wobraz=Hornja Kina – Locator map Budyšin (2020).png |wopis wobraza=Połoženje Hornjeje Kiny w Budyšinje |mjeno wobydlerja=Hornjokinjan |adjektiw=Hornjokinjanski }} '''Hornja Kina''' ({{wrěči|de}} ''Oberkaina'') je sydlišćo w [[Sakska|sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a wot lěta [[1974]] měšćanski dźěl [[Budyšin]]a. Leži na juhu města we wysokosći 210 metrow nad mórskej hładźinu. K měšćanskemu dźělej słušeja tež [[Bobolcy]].<ref name="digitbob"/> Blisko wjeski běži rěčka [[Albrechtowka]]. Cyły měšćanski dźěl Hornja Kina ma dźensa něhdźe wósom stow wobydlerjow. == Ležownostne mjena == [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena w Hornjej Kinje: Za murjemi, Dźěłošća, Kliny, W hatach, Spušćadło, Na šćežkach, Pola Bobolc.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 27 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/29/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje Hornjeje Kiny je z lěta [[1431]] jako knježe sydło ryćerja ''Mertin von Kinen''<ref name="digit">{{HOV|Oberkaina|Hornja Kina}}</ref>. Prěnje historiske naspomnjenje Bobolc je z lěta [[1209]] (''Hermannus de Bobelicz'').<ref name="digitbob">{{HOV|Boblitz|Bobolcy}}</ref> Wot 1. julija [[1934]] běchu Bobolcy z dźělom gmejny Hornja Kina a słušachu po jeje zagmejnowanju do Budyšina hač do lěta 2020 tež oficielnje do tutoho měšćanskeho dźěla. === Wobydlerstwo === Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z lětow 1884/85 rěčachu tehdy 71 wot cyłkownje 89 Hornjokinjanow serbsce (80 %).<ref>{{Černik}}</ref> [[Arnošt Černik]] zwěsći w lěće 1956 jenož hišće snadny serbskorěčny podźěl wobydlerstwa wot 4,7 %.<ref>{{Elle1995|245|507|20|3|1}}</ref> ''Hlej tež: [[Lisćina kulturnych pomnikow w Hornjej Kinje|Kulturne pomniki w Hornjej Kinje]]'' == Literatura == * {{WdH|12|112sl}} == Nóžki == <references/> {{Měšćanske dźěle Budyšina}} [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Albrechtowce]] [[Kategorija:Měšćanski dźěl Budyšina]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1431]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1974]] nlyay9osqx8qw3iariblfya3zm35wuk 0 16350 391919 391435 2026-08-15T17:16:19Z J budissin 7 /* Žórła */ 391919 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Bobolcy |mjeno němske=Boblitz |zagmejnowanje=1934 |zagmejnowane-do=[[Hornja Kina|Hornjeje Kiny]] |šěrina=51.145685 |dołhota=14.420465 |gmejna=Budyšin |wysokosć=227 |póstowe čisło=02625 |předwólba=03591 |wobraz=Bobolcy – Locator map Budyšin (2020).png |wopis wobraza=Połoženje Bobolc w Budyšinje |mjeno wobydlerja=Bobolčan |adjektiw=Bobolčanski }} '''Bobolcy''' ({{wrěči|de}} ''Boblitz'') su wjeska w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž płaći wot lěta 2020 jako měšćanski dźěl [[Budyšin]]a. Do toho słušeše do měšćanskeho dźěla [[Hornja Kina]]. == Geografija == Wjeska nadeńdźe so na samym juhu měšćanskeho teritorija, něhdźe połdra kilometra juhozapadnje Hornjeje Kiny při hornim běhu Bobolčanskeje wody, žórlicy [[Albrechtowka|Albrechtowki]]. Susodne wsy su nimo Hornjeje Kiny tež [[Bělšecy]] a [[Dźenikecy]] na juhowuchodźe, [[Debsecy]] na juhu a [[Dźěžnikecy]] na juhozapadźe. Njedaloko wsy na zapadźe běži [[železniska čara Budyšin–Žandawa]], na kotrejž pak žane ćahi hižo njejězdźa. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena w Bobolcach: Himbjerk, Na Šćeńcach, Spušćadło, Pječkec wopuš, Na klinach, Ćělny puć, Na šěsć wosrědkach, Małe dźěłoška, Na dołhich Wonkach (Wuhonkach?), Syćinki, Na Hěblu, W dołkach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 26 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/28/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje Bobolc jako sydło ryćerja ''Hermannus de Bobelicz'' pochadźa z lěta [[1290]].<ref name="digit">{{HOV|Boblitz|Bobolcy}}</ref> Wjesne mjeno je wotwodźene wot muskeho předmjena ''Bobol'', přirunaj ''bob'' („buna“).<ref>{{Wenzel2008|38}}</ref> Ležownostne knjejstwo we wsy wukonješe w lěće 1777 Budyska měšćanska rada. Do Bobolc słušeštej tež sydlišći ''Małe Bobolcy'' (dźensa dźěl [[Mnišonc (Hornja Hórka)|Mnišonca]]) a ''Nowe Bobolcy'' (tež ''Schleppheim'') při šoseji z Budyšina do Dźěžnikec, dźensa k Hornjohórčanskej gmejnje. Hač do 30. junija 1934 běchu Bobolcy samostatna wjesna gmejna, potom buchu zagmejnowane do Hornjeje Kiny. === Wobydlerstwo === Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z lětow 1884/85 rěčachu tehdy 83 wot cyłkownje 88 Bobolčanow serbsce (94&nbsp;%).<ref>{{Černik}}</ref> [[Arnošt Černik]] zwěsći w lěće 1956 za cyłu Hornjokinjansku gmejnu jenož hišće snadny serbskorěčny podźěl wobydlerstwa wot 4,7&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|245|507|20|3|1}}</ref> Ewangelscy Bobolčenjo přisłušeja ze starodawna Budyskej wosadźe [[Michałska cyrkej|swj. Michała]]. == Pomniki == Jako kulturne pomniki su připóznate dwustronski statok z domskim a bróžnju (Bobolčanska čo. 15), třistronski statok z domskim, bróžnju, hródźu a remizu (čo. 17) a dalše domske z přitwarjenej hródźu ze 16. lětstotka (čo. 19). ''Hlej tež: [[Lisćina kulturnych pomnikow w Hornjej Kinje]]'' == Wosobiny == * [[Pětr Bjedrich Halka]] (1761–1833) – farar a domiznowědnik; narodźeny w Bobolcach * [[Jan Awgust Pětř]] (1868–1947) – wulkobur, wjednik saksoswěrnych Serbow; narodźeny w Bobolcach == Literatura == * {{WdH|12|114}} == Nóžki == <references/> {{Měšćanske dźěle Budyšina}} [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo při Albrechtowce]] [[Kategorija:Měšćanski dźěl Budyšina]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1290]] 51lz1xrcpbfdmun7r1x5todewi6aoez 0 16382 391920 376983 2026-08-15T17:17:00Z J budissin 7 /* Žórła */ 391920 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Wuricy |mjeno němske=Auritz |zagmejnowanje=1950 |zagmejnowane-do=[[Jenkecy|Jenkec]] |šěrina=51/10/11 |dołhota=14/27/54 |gmejna=Budyšin |wysokosć=178–190 |póstowe čisło=02625 |předwólba=03591 |karta=Wuricy – Locator map Budyšin (2020).png |wopis karty=Połoženje Wuric w Budyšinje |mjeno wobydlerja=Wuričan |adjektiw=Wuričanski }} '''Wuricy''' ({{wrěči|de}} ''Auritz'') su wjes w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a wot lěta [[1999]]<ref name="digit">{{HOV|Auritz|Wuricy}}</ref> měšćanski dźěl [[Budyšin]]a. Maja {{WOBT|Budyšin|Wuricy}} wobydlerjow.<ref>staw: {{WOBD|Budyšin}}</ref> == Geografija == Wuricy leža na juhowuchodnej kromje wulkeho wokrjesneho města, něhdźe tři kilometry wuchodnje wot stareho města a južnje wot [[Zwjazkowa dróha 6|zwjazkoweje dróhi 6]] we wysokosći 187 metrow nad mórskej hładźinu. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: W Znamšinach, We wjerbinkach, Na pastwišćach, Dźěłošća, W Šindrobach, Stara łuka, W Kamjeńcach, Pola łuže, Pola skałow, Na dalokim, Na Poprjancu, Pola krušwinow, Na ladach, Miklec łuka, Na horach, Pola Jeńkec, Pola Rynčec hajka, We hłubokich pućach, Při kruwjacych pućach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 16 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/18/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == [[Dataja:Wuričanski stołp 7.jpg|mini|left|[[Wuričanski stołp]]]] Prěnje historiske naspomnjenje Wuric je z lěta [[1400]] (''Uwirwicz, Uwirricz, Vwericz, Uwricz, Uricz'' <ref name="digit"/>). Ležownostne knjejstwo měješe Budyska měšćanska rada. Cyrkwinsce su Wuričenjo do Budyšina zafarowani a přisłušeja wot 17. lětstotka ewangelskej [[Michałska cyrkej|Michałskej wosadźe]]. Hač do lěta 1950 běchu Wuricy samostatna gmejna, potom buchu do Jenkec zagmejnowane a přińdźechu jako dźěl Jenkečanskeje gmejny 1994 do Kubšic. 1999 bu wjes do Budyšina přerjadowana. Přisłušne stawnistwo běše wot 1876 [[Židow]] a pozdźišo Budyšin. ''Hlej tež: [[Lisćina kulturnych pomnikow we Wuricach|Kulturne pomniki we Wuricach]]'' === Wobydlerstwo a rěč === Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z lětow 1884/85 rěčachu tehdy 69 wot cyłkownje 77 Wuričanow serbsce.<ref>{{Černik}}</ref> Na polu južnje wsy steji [[Wuričanski stołp]] z pózdnjeho 18. lětstotka z dwurěčnym serbsko-němskim napismom. == Wosobiny == * [[Jan Bohuwěr Pjech]] (1838–1913) – knihikupc, přełožowar, publicist, słowjanski prócowar a spěchowar němsko-słowjanskeje wzajomnosće * [[Filip Rězak]] (1859–1921) – duchowny, słownikar a spisowaćel * [[Arnošt Herman]] (1871–1940) – prawiznik, domiznowědnik a předsyda Maćicy Serbskeje == Literatura == * {{WdH|12|88}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Auritz/Wuricy|Wuricy}} {{Měšćanske dźěle Budyšina}} [[Kategorija:Měšćanski dźěl Budyšina]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1400]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Wuricy| ]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1950]] 0ipvbfn01zcap8pshw24gkm6kynpuha 391921 391920 2026-08-15T17:17:38Z J budissin 7 /* Literatura */ 391921 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Wuricy |mjeno němske=Auritz |zagmejnowanje=1950 |zagmejnowane-do=[[Jenkecy|Jenkec]] |šěrina=51/10/11 |dołhota=14/27/54 |gmejna=Budyšin |wysokosć=178–190 |póstowe čisło=02625 |předwólba=03591 |karta=Wuricy – Locator map Budyšin (2020).png |wopis karty=Połoženje Wuric w Budyšinje |mjeno wobydlerja=Wuričan |adjektiw=Wuričanski }} '''Wuricy''' ({{wrěči|de}} ''Auritz'') su wjes w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a wot lěta [[1999]]<ref name="digit">{{HOV|Auritz|Wuricy}}</ref> měšćanski dźěl [[Budyšin]]a. Maja {{WOBT|Budyšin|Wuricy}} wobydlerjow.<ref>staw: {{WOBD|Budyšin}}</ref> == Geografija == Wuricy leža na juhowuchodnej kromje wulkeho wokrjesneho města, něhdźe tři kilometry wuchodnje wot stareho města a južnje wot [[Zwjazkowa dróha 6|zwjazkoweje dróhi 6]] we wysokosći 187 metrow nad mórskej hładźinu. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: W Znamšinach, We wjerbinkach, Na pastwišćach, Dźěłošća, W Šindrobach, Stara łuka, W Kamjeńcach, Pola łuže, Pola skałow, Na dalokim, Na Poprjancu, Pola krušwinow, Na ladach, Miklec łuka, Na horach, Pola Jeńkec, Pola Rynčec hajka, We hłubokich pućach, Při kruwjacych pućach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 16 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/18/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == [[Dataja:Wuričanski stołp 7.jpg|mini|left|[[Wuričanski stołp]]]] Prěnje historiske naspomnjenje Wuric je z lěta [[1400]] (''Uwirwicz, Uwirricz, Vwericz, Uwricz, Uricz'' <ref name="digit"/>). Ležownostne knjejstwo měješe Budyska měšćanska rada. Cyrkwinsce su Wuričenjo do Budyšina zafarowani a přisłušeja wot 17. lětstotka ewangelskej [[Michałska cyrkej|Michałskej wosadźe]]. Hač do lěta 1950 běchu Wuricy samostatna gmejna, potom buchu do Jenkec zagmejnowane a přińdźechu jako dźěl Jenkečanskeje gmejny 1994 do Kubšic. 1999 bu wjes do Budyšina přerjadowana. Přisłušne stawnistwo běše wot 1876 [[Židow]] a pozdźišo Budyšin. ''Hlej tež: [[Lisćina kulturnych pomnikow we Wuricach|Kulturne pomniki we Wuricach]]'' === Wobydlerstwo a rěč === Po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice z lětow 1884/85 rěčachu tehdy 69 wot cyłkownje 77 Wuričanow serbsce.<ref>{{Černik}}</ref> Na polu južnje wsy steji [[Wuričanski stołp]] z pózdnjeho 18. lětstotka z dwurěčnym serbsko-němskim napismom. == Wosobiny == * [[Jan Bohuwěr Pjech]] (1838–1913) – knihikupc, přełožowar, publicist, słowjanski prócowar a spěchowar němsko-słowjanskeje wzajomnosće * [[Filip Rězak]] (1859–1921) – duchowny, słownikar a spisowaćel * [[Arnošt Herman]] (1871–1940) – prawiznik, domiznowědnik a předsyda Maćicy Serbskeje == Literatura == * {{WdH|12|88}} * {{BKD|31|1|3|Auritz}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Auritz/Wuricy|Wuricy}} {{Měšćanske dźěle Budyšina}} [[Kategorija:Měšćanski dźěl Budyšina]] [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1400]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Wuricy| ]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1950]] j11f4py613xt17h31uy2bihg0fms6s4 0 17749 391933 376915 2026-08-16T10:05:39Z J budissin 7 /* Geografija */ 391933 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Rabocy |mjeno němske=Rabitz |šěrina=51/09/40 |dołhota=14/28/25 |gmejna=Kubšicy |zagmejnowanje=1950 |zagmejnowane-do=[[Jenkecy (Kubšicy)|Jenkec]] |přestrjeń=0,78 |wysokosć=217 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz= |wopis wobraza= |mjeno wobydlerja=Rabočan |adjektiw=Rabočanski }} '''Rabocy''' ({{wrěči|de}} ''Rabitz'') su wjeska {{WOBI|Kubšicy|Rabocy}}<ref>{{WOBDŽ|Kubšicy}}</ref> we wuchodźe [[Hornja Łužica|hornjołužiskeho]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesa Budyšin]], kotraž słuša wot lěta 1994 ke [[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje. Do toho běchu hač do lěta 1950 samostatna gmejna z wjesnymaj dźělomaj [[Torońca]] a [[Zrěšin]] a po tym přez 44 lět wjesny dźěl [[Jenkecy (Kubšicy)|Jenkec]]. == Geografija == Wjeska leži w hórkatych [[Hornjołužiske hona|Hornjołužiskich honach]] juhowuchodnje [[Budyšin]]a we wysokosći 210&nbsp;m nad mórskej hładźinu. Susodne wjeski su [[Wuricy]] (město [[Budyšin]]) na sewjeru, Jenkecy na sewjerowuchodźe, Torońca na juhu a kubło [[Jaseńca (Kubšicy)|Jaseńca]] na juhozapadźe. Rabocy leža při pućowanskej šćežce „[[Łužiski had]]“ a při [[železniska čara Drježdźany–Zhorjelc|železniskej čarje Drježdźany–Zhorjelc]], nimaja pak žane swójske dwórnišćo. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: W Cyrkelach, Jězory, Pola tyranskeho puća, Pola chójničkow, Pola Torońc, Pola Zrěšina, Pola Jeńkec.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 15 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/17/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Grabewitz'' pochadźa z lěta [[1419]]. Spočatny ''g'' so w němčinje hakle we 18. lětstotku zhubi, w serbskej rěči hižo zašo. Ležownostne knjejstwo wukonješe w lěće 1777 [[Budyšin|Budyska]] rada. Cyrkwinsce słušeja Rabocy ze starodawna do [[Michałska cyrkej|Michałskeje wosady]].<ref name="digit">{{HOV|Rabitz|Rabocy}}</ref> W lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 50 wobydlerjow, mjez nimi 46 Serbow.<ref>{{Černik|59}}</ref> [[Dataja:Kubschütz Rabitz Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Raboc z Budyšinom w pozadku (2019)]] == Žórła == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Rabitz/Rabocy|Rabocy}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1419]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1950]] ryeiop2lewssxaf6oj6k96k2midk06i 0 17750 391928 375204 2026-08-16T09:38:24Z J budissin 7 /* Stawizny */ 391928 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Brězow |mjeno němske=Blösa |šěrina=51/09/11 |dołhota=14/30/07 |gmejna=Kubšicy |zagmejnowanje=1936 |zagmejnowane-do=[[Sowrjecy|Sowrjec]] |přestrjeń=1,74 |wysokosć=220–238 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz=Fotothek df rp-e 0360009 Kubschütz-Blösa. Ehem. Niedermühle, jetzt Gastwirtschaft.jpg |wopis wobraza=Stary Delni młyn w Brězowskim dole |mjeno wobydlerja=Brězowčan |adjektiw=Brězowski }} '''Brězow''' ({{wrěči|de}} ''Blösa'') je wjeska {{WOBI|Kubšicy|Brězow}}<ref>{{WOBDŽ|Kubšicy}}</ref> we wuchodźe [[Hornja Łužica|hornjołužiskeho]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesa Budyšin]]. Słuša ke [[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje a leži při [[Wuježčanska woda|Wuježčanskej wodźe]] mjez 220 a 238 m nad mórskej hładźinu w hornjołužiskej pahórčinje. Susodne wjeski su Kubšicy w sewjeru, [[Šekecy]] w sewjerowuchodźe, Sowrjecy we wuchodźe, [[Wysoka (Kubšicy)|Wysoka]] w juhu a [[Zrěšin]] w zapadźe. == Stawizny == [[Kulowc (sydlišćowa forma)|Kulowc]] Brězow naspomni so prěni raz wokoło lěta [[1400]] jako ''Blesaw'',<ref name="digit">{{HOV|Blösa|Brězow}}</ref> njedaloko wsy namaka so pak wo wjele starše ''[[Brězowske hrodźišćo]]''. W 15.&nbsp;lětstotku mjenuje so wjes jako knježe sydło. Ležownostne knjejstwo wukonješe přez lětstotki [[Budyšin|Budyska]] rada (1547 a 1777), cyrkwinsce słušeše Brězow ze starodawna do [[Michałska cyrkej|Michałskeje wosady]]. W tule poměrnje hłubokim dole Wuježčanskeje wody wobstejachu tři Brězowske młyny: Horni, Srjedźny a Delni młyn. Brězow běše hač do lěta 1936 samostatna gmejna, po tym wjesny dźěl [[Sowrjecy|Sowrjec]] a skónčnje wot 1950 dźěl gmejny Kubšic. === Wobydlerstwo === W&nbsp;lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 134 wobydlerjow, mjez nimi 133 Serbow.<ref>{{Černik|50}}</ref> === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Hrodźiško, W Pječicach, Rišća (tež Žrišća), Škleńčeŕka, Wosancy, Hromadnik, Supš (36 kóncow), Wowči hatk, Pod šmrěkami, Žela (=na Želach).<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 6 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/8/ digitalizat]).</ref> == Wosobiny == * [[Alwin Hładki]] (1898–1965) – muler a kulturny prócowar [[Dataja:Kubschütz Blösa Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Brězowa z wuchoda (2019)]] == Žórła == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Blösa/Brězow|Brězow}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1400]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1936]] ehic52qudcszf095yny1pvfurc9avo2 0 17751 391927 368445 2026-08-16T09:37:40Z J budissin 7 /* Žórła */ 391927 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Cyžecy |mjeno němske=Zieschütz |šěrina=51/10/35 |dołhota=14/29/03 |gmejna=Kubšicy |wysokosć=180 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz= |wopis wobraza= |mjeno wobydlerja=Cyžečan |adjektiw=Cyžečanski }} '''Cyžecy''' ({{wrěči|de}} ''Zieschütz'') su mała wjeska {{WOBI|Kubšicy|Cyžecy}}<ref>{{WOBD|Kubšicy}}; {{WOBŽ|Kubšicy}}</ref> we wuchodźe [[Hornja Łužica|hornjołužiskeho]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesa Budyšin]]. Słušeja ke [[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje a leža 180 m nad mórskej hładźinu w [[Hornjołužiske hona|hornjołužiskich honach]] při [[Wuježčanska woda|Wuježčanskej wodźe]]. Małe burske sydlišćo bě wot starodawna wjesny dźěl [[Bošecy|Bošec]]. Susodne wjeski su [[Delnja Kina]] (město [[Budyšin]]) w sewjeru, Bošecy we wuchodźe, [[Jenkecy (Kubšicy)|Jenkecy]] w juhu a [[Nadźanecy]] (dźěl Budyšina) w zapadźe. == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Stresewicz'' je z lěta [[1359]]. 1558 wustupi prěni raz mjenowa forma ''Schzischiz'' (Cyžec). Burska wjeska bě sydło ryćerkubła, kotrež wukonješe ležownostne knjejstwo w jednym dźělu wsy, mjeztym zo słušeše tamny dźěl [[Budyšin|Budyskej]] radźe.<ref name="digit">{{HOV|Zieschütz|Cyžecy}}</ref> W lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 47 wobydlerjow, z nich 44 Serbow.<ref>{{Černik|61}}</ref> Přewažnje ewangelske wobydlerstwo słušeše ze starodawna do serbskeje [[Michałska cyrkej|Michałskeje wosady]]. == Wosobiny == * [[Handrij Gědan]] (1728–83) – wučer, kantor, spisaćel nabožinskich spisow * [[Jan Młynk]] (1821–92) – blidarski mišter, wjesnjanosta, wjesny sudnik, narodny prócowar, ludowy dopisowar [[Dataja:Kubschütz Zieschütz Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Cyžec z juha (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|85}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Zieschütz/Cyžecy|Cyžecy}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1359]] 4ji7j58gvzm8du75g91raxdy98ve4oz 0 17752 391926 375600 2026-08-16T09:36:15Z J budissin 7 /* Žórła */ 391926 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Hruboćicy |mjeno němske=Grubditz |šěrina=51/09/02 |dołhota=14/27/19 |gmejna=Kubšicy |zagmejnowanje=1973 |zagmejnowane-do=[[Jenkecy (Kubšicy)|Jenkec]] |přestrjeń=1,52 |wysokosć=220–235 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz=Hruboćicy.jpg |wopis wobraza=Hruboćicy, wot [[Lubjenc]]a widźane |mjeno wobydlerja=Hrubočan |adjektiw=Hrubočanski }} '''Hruboćicy''' ({{wrěči|de}} ''Grubditz'') su wjeska {{WOBI|Kubšicy|Hruboćicy}}<ref>{{WOBDŽ|Kubšicy}}</ref> na wuchodźe [[Hornja Łužica|hornjołužiskeho]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesa Budyšin]]. Słušeja z lěta 1994 ke [[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje a leža mjez 220 a 235&nbsp;m nad mórskej hładźinu w [[hornjołužiske hona|hornjołužiskich honach]]. == Geografija == Wjes leži štyri kilometry juhowuchodnje [[Budyšin|Budyskeho]] nutřkowneho města při Hrubočanskej rěčce, přitoku [[Albrechtowka|Albrechtowki]]. Susodne wjeski su Sokolca na sewjeru, kubło Jaseńca na sewjerowuchodźe, Bónjecy ([[Budestecy|Budestečanska]] gmejna) na juhu a [[Hornja Kina]] jako měšćanski dźěl [[Budyšin]]a na sewjerozapadźe. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: W dołach, Pola haski, Grulowe polo, Žandowske polo, We wuhnjach, Pola Jacki a Manicy, Wulki Žandow, Mały Žandow, Pjelchiny, Pod hórku, Na hórcy, We łukach.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 15 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/17/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == [[Kulowc (sydlišćowa forma)|Kulowc]] Hruboćicy naspomni so prěni raz pisomnje w lěće [[1419]] jako ''Groptitz''. Ležownostne knjejstwo wukonješe w lěće 1547 Budyska měšćanska rada a 1777 [[Budyske tachantstwo]].<ref name="digit">{{HOV|Grubditz|Hruboćicy}}</ref> W lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 102 wobydlerjej, mjez nimi 99 Serbow.<ref>{{Černik|53}}</ref> 1925 bě wot cyłkownje 234 wobydlerjow 227 ewangelskich a pjeć katolskich.<ref name="digit" /> [[Arnošt Černik]] zwěsći w lěće 1956 serbski podźěl wot jenož hišće 26,2&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|244|470|78|22|23|347}}</ref> Hruboćicy běchu hač do lěta 1973 samostatna gmejna z [[Jaseńca (Kubšicy)|Jaseńcu]], [[Sokolca|Sokolcu]], [[Bónjecy|Bónjecami]] a [[Lubjenc]]om (wot 1936) jako wjesnymi dźělemi. == Wosobiny == * [[Jurij Mjeń]] (1727–1785) – serbski spisowaćel, přełožowar a farar; narodźeny w Hruboćicach [[Dataja:Kubschütz Grubditz Aerial.jpg|mini|center|upright=1.7|Powětrowy wobraz Hruboćic (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|121}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Grubditz/Hruboćicy|Hruboćicy}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1419]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1973]] eb3oyms26gyxze5a8v445just5f5y6j 0 17753 391925 381773 2026-08-16T09:35:28Z J budissin 7 /* Žórła */ 391925 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik Wjes we Łužicy |mjeno serbske=Jenkecy |mjeno němske=Jenkwitz |šěrina=51/10/18 |dołhota=14/29/16 |gmejna=Kubšicy |zagmejnowanje=1994 |přestrjeń=2,54 |wysokosć=190–200 |póstowe čisło=02627 |předwólba=03591 |wobraz=Jenkecy Monarchowa hórka 1.jpg |wopis wobraza=Pomnik na Monarchowej hórce pola Jenkec |mjeno wobydlerja=Jenkečan |adjektiw=Jenkečanski }} '''Jenkecy''' (prjedy tež ''Jeńkecy'';<ref>{{Pful|236}}</ref> {{wrěči|de}} ''Jenkwitz'') su wjes {{WOBI|Kubšicy|Jenkecy}}<ref>{{WOBDŽ|Kubšicy}}</ref> we wuchodźe [[Hornja Łužica|hornjołužiskeho]] [[Wokrjes Budyšin|wokrjesa Budyšin]]. Druhi najwjetši gmejnski dźěl [[Kubšicy|Kubšiskeje]] gmejnje leži mjez 190 a 200 m nad mórskej hładźinu při [[Zwjazkowa dróha 6|zwjazkowej dróze 6]] w [[Hornjołužiske hona|hornjołužiskich honach]] hnydom wuchodnje [[Budyšin]]a. == Geografija == Přez Jenkecy ćeče [[Wuježčanska woda]], přitok [[Albrechtowka|Albrechtowki]]. Susodne wjeski su Cyžecy na sewjeru, Bošecy na sewjerowuchodźe, Kubšicy na wuchodźe, Rabocy na juhozapadźe a Wuricy (dźěl [[Budyšin]]a) na zapadźe. === Ležownostne mjena === [[Michał Rostok]] naliči 1887 slědowace serbske ležownostne mjena: Křižeńcy, Kobučki (drje: Kłobučki), Na Sekerach, W Lipinach, Kokulic kerki, W hajach, We wulkich polach, We hłubinach, W brozy, Supč, W cyrkelach, Na pěskach, Na šancy, W hórkach, W murjach, W poplach, W Młynkec dołach, Wokobnišća, W starej drózy, W dubach, W kutach, Pola třoch mostow, Na wisatym, W jabłončcy, Pola ćernikow, Na Miklec, Na dźěłošćach, Weksel łucy, Na Pjekarju, W zahrodkach, Na wjele horach, Pěskowe jamy.<ref>Michał Rostok: ''Ležownostne mjena.'' W: [[Časopis Maćicy Serbskeje|ČMS]] 40 (1887), str. 3–50, tu str. 16 ([https://digital.slub-dresden.de/werkansicht/dlf/88289/18/ digitalizat]).</ref> == Stawizny == Prěnje historiske naspomnjenje jako ''Jankewicz'' abo ''Jenkewicz'' je z lěta [[1360]]<ref name="digit">{{HOV|Jenkwitz|Jenkecy}}</ref>. W lěće [[1813]] wužiwaše so tak mjenowana ''Monarchowa hórka'' (215 m) blisko Jenkec wot pruskich a ruskich zwjazkarjow jako wobkedźbowarnja w běhu [[Bitwa pola Budyšina|Bitwy pola Budyšina]]. Na hórce nadeńdźe so dźensa pomnik za bitwu kaž tež za w Prěnjej swětowej wójnje padłych Jenkečanow. Jenkecy běchu hač do lěta 1994 samostatna gmejna z wjesnymi dźělemi [[Wuricy|Wuricami]], [[Rabocy|Rabocami]], [[Torońca|Torońcu]], [[Zrěšin]]om, [[Hruboćicy|Hruboćicami]], [[Bošecy|Bošecami]], [[Cyžecy|Cyžecami]] a [[Nadźanecy|Nadźanecami]]. === Wobydlerstwo === W lěće 1884 měješe wjes po [[Arnošt Muka|Mukowej]] statistice 251 wobydlerjow, z nich 243 Serbow.<ref>{{Černik|54}}</ref> W lěće 1956 zwěsći [[Arnošt Černik]] serbski podźěl wot jenož hišće 23,7&nbsp;%.<ref>{{Elle1995|245|973|189|2|40|742}}</ref> [[Dataja:Kubschütz Zieschütz Aerial Pan.jpg|mini|center|upright=1.9|Powětrowy wobraz Jenkec a Cyžec (nalěwo) z juhozapada (2019)]] == Literatura == * {{WdH|12|86}} == Nóžki == <references/> == Wotkaz == {{Commonscat|Jenkwitz/Jenkecy|Jenkecy}} {{Wjesne dźěle Kubšic}} [[Kategorija:Sydlišćo w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sydlišćo w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Sydlišćo w serbskim sydlenskim rumje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1360]] [[Kategorija:Něhdyša gmejna (Wokrjes Budyšin)]] [[Kategorija:Rozpušćenje gmejny 1994]] aic9mivsivrtulczzfejgajzjizt5xs 4 27476 391932 391877 2026-08-16T09:57:45Z J budissin 7 391932 wikitext text/x-wiki <!-- Prošu jenož nowe zapisy we wulkosći nad 1000 bajtami ze zašłych 6 měsacow zapodać! --><onlyinclude> <small>16.08.:</small> [[Brězowske hrodźišćo]] <small>15.08.:</small> [[Stołpinski hamt]] <small>12.08.:</small> [[Horjanski jězor]] <small>08.07.:</small> [[Póckowy]] <small>07.07.:</small> [[Arnošt Bart (1903)]] <small>06.07.:</small> [[Słanknowski wuběžk]] – [[Jitrovník]] <small>27.06.:</small> [[Dobroščanka]] <small>24.06.:</small> [[Šwobičanska woda]] <small>21.06.:</small> [[Slavenka Drakulić]] <small>11.06.:</small> [[Theresa Jacobsowa]] <small>06.06.:</small> [[Shakira]] <small>05.06.:</small> [[Dacit]] <small>26.05.:</small> [[Křesćan Bart]] <small>05.05.:</small> [[Serbska narodna drasta]] <small>03.05.:</small> [[Syenit]] – [[Čorny lěs]] <small>20.03.:</small> [[Jan Hajnca]] <small>13.03.:</small> [[Diakon]] – [[Drježdźansko-Mišnjanske biskopstwo]] <small>16.02.:</small> [[Manfred Laduš]] </onlyinclude> <small>09.01.:</small> [[Usedom]] <small>05.01.:</small> [[Kamjentna Wólšinka]] <small>04.01.:</small> [[Hóznica]] – [[Hana Rězakec]] – [[Hana]] <small>23.12.:</small> [[Patoržica]] <small>22.12.:</small> [[Chris Rea]] <small>21.12.:</small> [[Čertowa klětka]] <small>07.12.:</small> [[Seminarska hasa]] <small>06.12.:</small> [[Měrćin Kaltšmit]] <small>02.12.:</small> [[Pětš Šurman]] <small>30.11.:</small> [[Wusoki Bukow]] <small>29.11.:</small> [[Jan Hus]] <small>24.11.:</small> [[Serbske wolerske zjednoćenstwo]] <small>15.11.:</small> [[Bohuměr Leska]] <small>10.11.:</small> [[Łužiske železniske towarstwo]] <small>9.11.:</small> [[Erwin Hanuš]] – [[Flyns]] – [[Dunning-Krugerowy efekt]] <small>8.11.:</small> [[Basketball]] <small>28.10.:</small> [[Deklinacija]] <small>27.10.:</small> [[Prepozicija]] – [[Instrumental]] – [[Konjunktiw]] <small>24.10.:</small> [[Darinska hora]] <small>15.10.:</small> [[Nacionalsocialistiska němska dźěłaćerska strona]] – [[Ernst Wjezar]] <small>12.10.:</small> [[Póstowe naměsto]] – [[Hendrich Głowan]] – [[Huštań]] <small>26.9.:</small> [[Wuchodoněmska železnica]] <small>21.9.:</small> [[Severní]] <small>14.9.:</small> [[Strach]] <small>1.9.:</small> [[Zoran Milanović]] <small>7.8.:</small> [[Karol Nawrocki]] <small>3.8.:</small> [[Keir Starmer]] <small>1.8.:</small> [[Marija Měrćinowa]] <small>28.7.:</small> [[Hora]] <small>26.7.:</small> [[Zornowc]] <small>24.7.:</small> [[Ozzy Osbourne]] <small>22.7.:</small> [[Braniborske markhrabinstwo]] <small>12.7.:</small> [[Steinhudske morjo]] – [[Zwěrinski jězor]] <small>11.7.:</small> [[Borneo]] <small>9.7.:</small> [[Friedrich Merz]] <small>27.6.:</small> [[Albert Hofmann]] <small>9.6.:</small> [[Ruski nadpad na Ukrainu]] <small>4.2.:</small> [[Měrćin Kral]] <small>3.2.:</small> [[Konrad Zenda]] <small>30.12.:</small> [[Michał Pětranc]] <small>22.12.:</small> [[Jama (Wóspork)]] – [[Oberhausen]] <small>15.12.:</small> [[Krefeld]] <small>29.11.:</small> [[Lubjenc (hora)]] <small>28.11.:</small> [[Dźingis Chan]] <small>13.11.:</small> [[Pazorki]] <small>8.11.:</small> [[Zwjazk Sahry Wagenknecht]] <small>29.10.:</small> [[Vietnamšćina]] <small>25.10.:</small> [[Hańža Winarjec-Orsesowa]] <small>11.10.:</small> [[Tanečnice]] <small>3.10.:</small> [[Brěznica]] <small>4.9.:</small> [[Matthias Theodor Vogt]] – [[Sabine Asmus]] – [[Beat Siebenhaar]] <small>15.1.:</small> [[Pawoł Šołta (1934)]] <small>1.1.:</small> [[Sydlišćo měšćanskeho typa]] <small>27.12.:</small> [[Jurij Łušćanski]] <small>9.12.:</small> [[Judith Kubicec]] <small>14.10.:</small> [[Angela Stachowa]] <small>27.7.:</small> [[Jindřich Vacek]] <small>23.7.:</small> [[Kompjuterowa tastatura]] <small>4.4.:</small> [[Długi]] <small>2.4.:</small> [[Kosowiki]] <small>1.4.:</small> [[Čěski móst]] – [[Petra Čagalj Sejdi]] <small>30.3.:</small> [[Chěža ze stołom]] – [[Nowe Demjany]] – [[Nowe Družkecy]] <small>11.3.:</small> [[Petr Pavel]] <small>26.2.:</small> [[Němsko-francoska wójna]] <small>25.2.:</small> [[Teologija]] <small>22.2.:</small> [[Nowe Spytecy]] <small>7.2.:</small> [[Madlena Nasticcyna]] <small>4.2.:</small> [[Lena (předmjeno)]] <small>28.1.:</small> [[Reformacija]] – [[Zarjadniski zwjazk Dźěže]] <small>14.1.:</small> [[Jeff Beck]] <small>11.1.:</small> [[Lipinki]] <small>6.1.:</small> [[Pawoł Nowotny]] <small>5.1.:</small> [[Christiana Piniekowa]] <small>1.1.:</small> [[Schengenski rum]] <small>4.12.:</small> [[Lěsnica]] <small>16.11.:</small> [[Statna hranica]] <small>11.11.:</small> [[Richard Zahrodnik]] <small>4.11.:</small> [[Marcel Brauman]] <small>27.10.:</small> [[Chiemski jězor]] <small>25.10.:</small> [[Rishi Sunak]] <small>23.10.:</small> [[Ladinšćina]] <small>20.10.:</small> [[Jill-Francis Ketlicojc]] – [[Katrin Göring-Eckardt]] <small>1.10.:</small> [[Sotra.app]] <small>30.9.:</small> [[Simon Brězan]] <small>9.9.:</small> [[Charles III.]] <small>7.9.:</small> [[Liz Truss]] <small>4.9.:</small> [[Serbske ewangelske towarstwo]] <small>31.8.:</small> [[Michail Sergejewič Gorbačow|Michail Gorbačow]] <small>19.8.:</small> [[Narodny park Sakska Šwica]] – [[Mjezynarodna swětnišćowa stacija]] – [[Astronomija]] <small>18.8.:</small> [[Kinsporska hola]] – [[Mužakowski zahork]] <small>15.8.:</small> [[Triglavski narodny park]] <small>28.7.:</small> [[Požčonka]] <small>13.7.:</small> [[Aleksander Wulki]] <small>2.7.:</small> [[Bjarnat Nowak]] <small>9.6.:</small> [[Narodny park]] <small>11.4.:</small> [[Mikławš Jakubica]] <small>16.2.:</small> [[Krajnoradny zarjad]] <small>5.2.:</small> [[Georgij Konstantinowič Žukow]] <small>26.1.:</small> [[Jan Awgust Kerk]] <small>25.1.:</small> [[Handrij Kerk]] <small>10.1.:</small> [[Gerhard Schöne]] <small>8.1.:</small> [[Maćična peticija]] <small>28.12.:</small> [[Humboldtowa uniwersita]] – [[Lew Dawidowič Trockij]] – [[Franz Müntefering]] <small>27.12.:</small> [[Christine Lambrecht]] <small>25.12.:</small> [[Steffi Lemke]] – [[Svenja Schulze]] <small>24.12.:</small> [[Nancy Faeser]] <small>19.12.:</small> [[Pólsko-Litawska]] <small>15.12.:</small> [[Karl Lauterbach]] – [[Grünhainichen]] <small>14.12.:</small> [[Pandemija koronawirusa]] – [[Seiffen]] <small>13.12.:</small> [[Christian Lindner]] – [[Hubertus Heil]] <small>12.12.:</small> [[Kolektiw Klanki]] – [[Kabinet Scholz]] <small>6.12.:</small> [[Olaf Scholz]] <small>5.12.:</small> [[Johanngeorgenstadt]] – [[Darmstadt]] <small>2.12.:</small> [[Warnočanska generacija]] <small>29.11.:</small> [[Maja Nagelowa]] <small>20.11.:</small> [[Oberwiesenthal]] <small>26.7.:</small> [[Pismikowa keklija]] <small>24.7.:</small> [[Knježa z Kamjenca]] <small>12.7.:</small> [[Praski měr (1635)]] – [[Neues Lausitzisches Magazin]] <small>7.7.:</small> [[Hermann Knothe]] <small>16.6.:</small> [[Marja Krawcec]] <small>6.5.:</small> [[Pawoł Jenka]] <small>28.4.:</small> [[Šćežka Ćišinskeho]] <small>17.3.:</small> [[Třělany]] <small>15.3.:</small> [[Mikławš Joachim Wićaz]] <small>14.3.:</small> [[Maćijowa wěža]] <small>7.3.:</small> [[Michał Mič]] <small>4.3.:</small> [[Smolerjec kniharnja]] <small>23.2.:</small> [[Gustaw Mertin]] <small>22.2.:</small> [[Zdeněk Miler]] – [[Hanuš Knjez]] <small>13.2.:</small> [[Dorothea Šołćina]] – [[Bólašojce]] – [[Bukow (Kalawa)]] – [[Młoźe]] <small>12.2.:</small> [[Mać Tereza]] – [[Bosćan Tecelin Mět]] <small>11.2.:</small> [[Victor Klemperer]] <small>30.1.:</small> [[Hamtske hejtmanstwo]] <small>29.1.:</small> [[Měrćin Kerk]] <small>26.1.:</small> [[Palenc (spěw)]] – [[Ganges]] <small>25.1.:</small> [[Pětr Bjedrich Halka]] – [[Jan Vogel]] <small>24.1.:</small> [[Korla Benjamin Hatas|Korla Hatas]] <small>23.1.:</small> [[Romuald Domaška]] <small>14.1.:</small> [[Měrćin Wałda]] <small>13.1.:</small> [[Ludmila Nawka]] <small>12.1.:</small> [[Matej Bogumił Broniš]] <small>11.1.:</small> [[Handrij Suška]] <small>9.1.:</small> [[Rampice]] – [[Jan Boguměr Rychtar]] <small>5.1.:</small> [[Serbska narodna zhromadźizna]] – [[Ludmila Budarjowa]] <small>3.1.:</small> [[Mikławš Hicka]] – [[Jan Kokla]] – [[Karlo Kito Dalej]] – [[Michał Wincar]] – [[Jan Handrij Wyrgač]] – [[Jurij Šołta (1888)|Jurij Šołta]] <small>2.1.:</small> [[Karlowy móst]] – [[Jurij Józef Šimon]] – [[Ernst Bohuwěr Sommer]] – [[Jan Krušwica]] <small>29.12.:</small> [[Ewa Siatkowska]] <small>23.12.:</small> [[Toni Bruk]] <small>5.12.:</small> [[Jurij Wuješ]] <small>3.12.:</small> [[Bukowka (Radwor)]] <small>1.12.:</small> [[Anja Kochojc]] <small>22.11.:</small> [[Hajnicy]] <small>21.11.:</small> [[Pětr Hila]] <small>20.11.:</small> [[Matej Dołhi]] – [[Jan Pjech]] <small>18.11.:</small> [[Handrij Palman]] <small>17.11.:</small> [[Michał Raca]] <small>16.11.:</small> [[Jan Hórčanski]] – [[Jan Haješ]] <small>13.11.:</small> [[Johann Gottfried Schmutz]] <small>9.11.:</small> [[Hošic hasa]] <small>8.11.:</small> [[Jan Renč (1884)]] – [[Gerhard Renč]] – [[Josef Bláha]] <small>5.11.:</small> [[Hync Rychtaŕ]] <small>30.10.:</small> [[Janka Kupala]] – [[Sherlock Holmes]] <small>24.9.:</small> [[Nowa Wjas (Gatojce)]] – [[Hus]] <small>22.9.:</small> [[Myšyn]] <small>21.9.:</small> [[Sewjerowuchodny wobkruh]] – [[Domašojce (Drjowk)]] – [[Chusej]] – [[Jazorki]] – [[Lubošc]] – [[Lutol]] – [[Maliń]] – [[Źiwize]] <small>19.9.:</small> [[Sakski serbski zakoń]] – [[Hórnikečanski jězor (gmejna)]] <small>17.9.:</small> [[Kłóčow]] <small>8.9.:</small> [[Benjamin Běgaŕ]] <small>7.9.:</small> [[Handrij Brósk]] <small>14.8.:</small> [[Mjertyn Moń]] – [[Mjertyn]] <small>13.8.:</small> [[Aljaksandr Lukašenka]] <small>9.8.:</small> [[Jürgen Maćij]] <small>7.8.:</small> [[Ulrich Pogoda]] <small>25.7.:</small> [[Lěšće]] <small>24.7.:</small> [[Myto Miny Witkojc]] <small>14.7.:</small> [[Wuhančicy-Koblica]] <small>10.7.:</small> [[Azerbajdźanska demokratiska republika]] <small>29.6.:</small> [[Bobolce]] <small>26.6.:</small> [[Lědy]] <small>20.6.:</small> [[Helmut Jenč]] <small>19.6.:</small> [[Serbski wučerski wustaw]] <small>28.5.:</small> [[Manfred Starosta]] <small>15.5.:</small> [[Złokomorowska narěč]] <small>14.5.:</small> [[Ernst Eichler]] <small>10.5.:</small> [[Oberlichtenau]] <small>20.4.:</small> [[Dwurěčne znamješka]] – [[Jurij Knebel]] <small>15.4.:</small> [[Peter Tschentscher]] <small>3.4.:</small> [[Modlerski stołp wuchodnje Sernjan]] <small>2.4.:</small> [[Bruki]] – [[Insekty]] <small>29.3.:</small> [[Marja Elikowska-Winklerowa]] <small>22.3.:</small> [[Igor Matovič]] <small>16.3.:</small> [[Janez Janša]] <small>5.3.:</small> [[Chryša Šlenkar]] <small>4.3.:</small> [[Curt Handrik]] <small>28.2.:</small> [[Julius Herman Gólč]] <small>25.2.:</small> [[Jan Gólč]] <small>23.2.:</small> [[Jan Korla Renč]] <small>22.2.:</small> [[Lukas Rietzschel]] – [[Ketličanska cyrkej]] <small>20.2.:</small> [[Chwačanska cyrkej]] <small>19.2.:</small> [[Cyrkej Jězusoweje wutroby]] <small>17.2.:</small> [[Černsk]] – [[Michał Kokla]] – [[Byčin]] <small>15.2.:</small> [[Digraf]] <small>12.2.:</small> [[Herman Kilian]] – [[Stawizny Serbow (rjad)]] – [[Jan Šołta]] <small>16.1.:</small> [[Michail Mišustin]] – [[Michail]] <small>15.1.:</small> [[Hornjołužiske hona]] <small>13.1.:</small> [[Sanna Marin]] – [[Luise Neuhaus-Wartenberg]] <small>8.1.:</small> [[Jizerske horiny]] – [[Kabinet Kretschmer II]] – [[Kretschmer]] <small>6.1.:</small> [[Lisćina zapósłancow w sakskim krajnym sejmje (7. wólbna doba)]] <small>30.12.:</small> [[Manfred Stolpe]] <small>28.12.:</small> [[Mustafa Kemal Atatürk]] <small>27.12.:</small> [[Ajaccio]] <small>25.12.:</small> [[Korsišćina]] <small>2.12.:</small> [[Pedro Sánchez]] – [[Paolo Gentiloni]] <small>1.12.:</small> [[Marjan Šarec]] <small>21.11.:</small> [[Jakub Korjeńk]] <small>14.11.:</small> [[Hinc Roj]] <small>6.11.:</small> [[Handrij Ruška]] <small>4.11.:</small> [[Mikławš Truc]] <small>3.11.:</small> [[Arnošt Bohuwěr Jakub]] <small>24.10.:</small> [[Jurij Jakub]] <small>22.10.:</small> [[Njeswačanska cyrkej]] <small>21.10.:</small> [[Franc Rajš]] <small>14.10.:</small> [[Jan Wjela (1920)]] <small>20.8.:</small> [[Pawoł Njek]] – [[Hórnikowa knihownja]] <small>8.8.:</small> [[Pawoł Šołta]] <small>24.7.:</small> [[Swójbne mjeno]] <small>20.6.:</small> [[Jurij Handrik]] – [[Jurij Kubaš-Worklečan]] <small>15.6.:</small> [[Zuzana Čaputová]] <small>8.6.:</small> [[Bjarnat Wawrik]] – [[Andrej Babiš]] – [[Jiří Rusnok]] – [[Vladimír Špidla]] <small>5.6.:</small> [[Jakub Šajba]] – [[Sebastian Krumbiegel]] <small>3.6.:</small> [[Brigitte Bierlein]] <small>28.5.:</small> [[Wolodymyr Zelenskij]] <small>14.5.:</small> [[Jakub Anton Kilian]] – [[Jurij Hawštyn Swětlik]] <small>1.5.:</small> [[Pawoł Erich Krawc]] – [[Rownjanski kěrchow]] <small>24.4.:</small> [[Jan Bohuchwał Dejka]] <small>14.4.:</small> [[Nowe Małsecy]] <small>13.4.:</small> [[Budyska radnica]] – [[Radnica]] – [[Južne předměsto]] – [[Zapadne předměsto]] <small>9.4.:</small> [[Wuježčanska woda]] <small>25.3.:</small> [[Serbska chorhoj]] – [[Trikolora]] <small>14.3.:</small> [[Albert Einstein]] <small>7.2.:</small> [[Alfred Krawc]] <small>31.1.:</small> [[Jan Jurij Vogel]] – [[Hornjołužiska towaršnosć wědomosćow]] <small>24.1.:</small> [[Serbske Słowo]] <small>22.1.:</small> [[Bremerhaven]] <small>21.1.:</small> [[Ostrava]] – [[Kraj (Čěska)]] – [[Jihlava]] <small>14.1.:</small> [[Jan Haša]] <small>13.1.:</small> [[Gusta Hatas]] – [[Jan Michał Haška]] <small>10.1.:</small> [[Milan Hrabal]] <small>6.1.:</small> [[Ochranowska bratrowska wosada]] <small>21.12.:</small> [[Delni Wunjow]] <small>19.12.:</small> [[Jan Awgust Jenč]] – [[Harry S. Truman]] <small>18.12.:</small> [[Franklin D. Roosevelt]] <small>17.12.:</small> [[Bjarnat Rjenč]] <small>13.12.:</small> [[Tšěšojce]] – [[Žymjerojce]] <small>12.12.:</small> [[Brunicowa jama Wjelcej-juh]] <small>11.12.:</small> [[Brunicowa jama Janšojce]] <small>10.12.:</small> [[Mužakowske stawowe knjejstwo]] <small>8.12.:</small> [[Annegret Kramp-Karrenbauer]] – [[Völklingen]] <small>4.12.:</small> [[Olsztyn]] <small>30.11.:</small> [[Miroslav Lajčák]] – [[Poprad]] – [[Wysoke Tatry]] – [[Banská Bystrica]] <small>16.11.:</small> [[Jan Rawp]] – [[Rolf Hoppe]] <small>12.11.:</small> [[Serbski narodny wuběrk]] – [[Dołha woda]] <small>9.11.:</small> [[Wiwalca]] <small>7.11.:</small> [[Wjacław Warichius]] <small>6.11.:</small> [[Rakečanska cyrkej]] <small>31.10.:</small> [[Ludwig Ela]] – [[Karpaty]] – [[Dróhowc]] <small>30.10.:</small> [[Wulka Nydej]] – [[Chrysta Meškankowa]] – [[Mikławš Bejmak]] <small>28.10.:</small> [[Kinajcht]] – [[Ratarjecy]] – [[Bessarabska]] – [[Prut]] <small>27.10.:</small> [[Kito Mudra]] <small>26.10.:</small> [[Bukojna (Kulow)]] – [[Jurij Mucha]] – [[Awgust Lapštich]] <small>25.10.:</small> [[Jan Arnošt Frajšlag]] <small>22.10.:</small> [[Krajnostawski wučerski seminar]] – [[Hendrich Awgust Krygar]] – [[Zajdow]] – [[Jan Awgust Kapler]] – [[Jan Bohumił Junghänel]] <small>21.10.:</small> [[Pawoł Krawc (1901)]] – [[Pawoł Božidar Kapler]] <small>17.10.:</small> [[Korla Wyrgač]] – [[Wólby do sakskeho krajneho sejma 2014]] <small>15.10.:</small> [[Markus Söder]] <small>12.10.:</small> [[Franc Šěn]] <small>10.10.:</small> [[Bobošojce]] <small>7.10.:</small> [[Nowe Koporcy]] <small>5.10.:</small> [[Kotmar (gmejna)]] <small>3.10.:</small> [[Dźeń němskeje jednoty]] <small>1.10.:</small> [[Charles Aznavour]] – [[Rogozno (Kopańce)]] – [[Žargoń]] <small>4.9.:</small> [[Serbska młodźina]] – [[Pawoł Šenkar]] <small>28.8.:</small> [[Jurij Gustaw Zarjenk]] <small>27.8.:</small> [[Walter Wenzel]] <small>26.8.:</small> [[Jan Šěca]] – [[Celowc]] <small>25.8.:</small> [[Klukšanska cyrkej]] – [[Kryšan Bjedrich Faber]] – [[Jurij Křižank]] – [[Amudarja]] – [[Kyzylkum]] <small>24.8.:</small> [[Karakum]] <small>23.8.:</small> [[Jan Jurij Temler]] <small>20.8.:</small> [[Kofi Annan]] <small>13.8.:</small> [[Jakub Nowak-Kašćanski]] <small>12.7.:</small> [[Marja Simonowa]] – [[Wotrowske hrodźišćo]] – [[Klement Gottwald]] <small>2.7.:</small> [[Nowa Łuka]] – [[Bobolcy]] <small>29.6.:</small> [[Babin]] <small>28.6.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Njebjelčicach]] <small>26.6.:</small> [[Horjany]], [[Delany (krajina)|Delany]] <small>25.6.:</small> [[Křesćan Bohuchwał Šěrach]] <small>21.6.:</small> [[Gerhard Gundermann]] <small>20.6.:</small> [[Korla Božidar Křižan]] <small>19.6.:</small> [[Daški]] – [[Klóšter]] <small>18.6.:</small> [[Acory]] <small>14.6.:</small> [[Euroregion Nysa]] <small>13.6.:</small> [[Jan Bjedrich Tešnaŕ]] – [[Gmina Zgorzelec]] <small>12.6.:</small> [[Pawoł Wićaz-Chróšćanski]] <small>7.6.:</small> [[Jan Zygmunt Bjedrich Šyndlaŕ]] <small>6.6.:</small> [[Słónco]] <small>5.6.:</small> [[Beno Mět]] – [[Ken Follett]] <small>11.5.:</small> [[Jan Balthasar Langa]] – [[Jan Bjedrich Langa (1709)]] – [[Jan Bjedrich Langa (1738)]] <small>10.5.:</small> [[Łužica (časopis)]] – [[Matej Handrik]] – [[Mikławš Cyž]] <small>8.5.:</small> [[Josef Páta]] – [[Mikławš Jacsławk]] – [[Jurij Słodeńk]] – [[Jan Laras]] <small>7.5.:</small> [[Narva]] <small>6.5.:</small> [[Bambruch]] – [[Bukowc]] – [[Njeradecy]] – [[Brětnja-Michałki]] <small>5.5.:</small> [[Bože ćěło]] <small>2.5.:</small> [[Struga]] <small>26.4.:</small> [[Jurij Delenk]] – [[Mehmed Meša Selimović]] <small>17.4.:</small> [[Zielona Góra]] <small>15.4.:</small> [[Ćeleńc]] <small>14.4.:</small> [[Serbske šulske towarstwo]] <small>5.4.:</small> [[Srjedźna Azija]] – [[Wuchodna Azija]] <small>4.4.:</small> [[Žičenk]] – [[Přezdrěnk]] <small>3.4.:</small> [[Nowe Błohašecy]] <small>1.4.:</small> [[Olba]] <small>25.3.:</small> [[Peter Pellegrini]] <small>20.3.:</small> [[Helmut Hupac]] <small>28.2.:</small> [[Arnošt Bjedrich Šołta]] – [[Arnošt Fürchtegott Šołta]] – [[Lisćina Mišnjanskich markhrabjow]] <small>27.2.:</small> [[Mišnjanske markhrabinstwo]] <small>26.2.:</small> [[Jan Łahoda]] <small>21.2.:</small> [[Serbska šula]] <small>17.2.:</small> [[Herman Šleca]] – [[Hanamarja Šěrcec]] <small>14.2.:</small> [[Hrjehor Martini]] – [[Handrij Mehliš]] <small>10.2.:</small> [[Bertolt Brecht]] – [[Ottawa]] – [[Bermuda]] – [[Nassau]] – [[Andorra la Vella]] <small>9.2.:</small> [[Vientiane]] <small>8.2.:</small> [[Maseru]] <small>5.2.:</small> [[Bissau]] <small>4.2.:</small> [[Accra]] – [[Libreville]] – [[Jörg Urban]] <small>3.2.:</small> [[Santo Domingo]] – [[Asmara]] – [[Belmopan]] – [[Bangui]] – [[Porto Novo]] <small>2.2.:</small> [[Alexander Dierks]] <small>29.1.:</small> [[Viorica Dăncilă]] <small>27.1.:</small> [[Jiří Drahoš]] <small>24.1.:</small> [[Jurij Malink]] <small>23.1.:</small> [[Georg Baselitz]] – [[Dübenska hola]] <small>22.1.:</small> [[Karlheinz Blaschke]] <small>21.1.:</small> [[Krostitz]] <small>18.1.:</small> [[Ludmila Mětškowa]] – [[Wendenabteilung]] <small>17.1.:</small> [[Literarne myto Domowiny]] <small>16.1.:</small> [[Izolda Gardošowa]] – [[Arzberg]] <small>14.1.:</small> [[Kózle (Drjowk)]] <small>13.1.:</small> [[Gröditz (Mišno)]] <small>4.1.:</small> [[Budyski měr]] <small>27.12.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Chrósćicach|Kulturne pomniki w Chrósćicach]] <small>23.12.:</small> [[Přibysław]] <small>21.12.:</small> [[Malu Dreyer]] <small>19.12.:</small> [[Winfried Kretschmann]] – [[Oldenburg]] – [[Matthias Haß]] – [[Bruno Kreisky]] <small>18.12.:</small> [[Sebastian Kurz]] <small>14.12.:</small> [[Mateusz Morawiecki]] <small>13.12.:</small> [[Gabriela Šmajdźina]] – [[Barbara Klepsch]] – [[Markus Ulbig]] – [[Georg Unland]] <small>9.12.:</small> [[Michael Kretschmer]] <small>8.12.:</small> [[Krabat]] – [[Bjedrich August Bergan]] – [[Jan Ćichor]] – [[Oswald Mrózak]] <small>7.12.:</small> [[Ernst Bohachwał Rychtar]] – [[Jan Rychtar]] – [[Jan Wjela (farar)]] <small>20.11.:</small> [[Gerat Wornar]] – [[Wylem Janhoefer]] <small>19.11.:</small> [[Hradec Králové]] – [[Jičín]] – [[Harrachov]] <small>8.11.:</small> [[Neville Chamberlain]] <small>6.11.:</small> [[Karel Zeman]] <small>5.11.:</small> [[Jakub Nowak-Horjanski]] – [[Mnichowske zrěčenje]] – [[Mělník]] – [[Trutnov]] <small>4.11.:</small> [[Leonard Cohen]] <small>3.11.:</small> [[Georg Körner]] <small>25.10.:</small> [[Błótowska železnica]] <small>18.10.:</small> [[Bodo Ramelow]] <small>6.9.:</small> [[Křišow]] <small>5.9.:</small> [[Słowacy]] – [[Češa]] <small>4.9.:</small> [[Wjerina chěžka]] <small>3.9.:</small> [[Grodkowski spjaty jězor]] <small>2.9.:</small> [[Klaipėda]] <small>1.9.:</small> [[Kermuša]] <small>23.8.:</small> [[Jaseńca (Kubšicy)]] – [[Tuchor]] <small>17.8.:</small> [[Radworski Haj]] – [[Nowe Boranecy]] <small>14.8.:</small> [[Wódrino-Sprjewiny kanal]] – [[Spreenhagen]] <small>9.8.:</small> [[Sonja Wölkowa]] – [[Sprjojcy]] <small>6.8.:</small> [[Mikławš Kral]] <small>5.8.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Bóšicach|Kulturne pomniki w Bóšicach]] <small>4.8.:</small> [[Mała Dubrawa]] <small>13.7.:</small> [[Michałska cyrkej]] <small>11.7.:</small> [[Tuchorski kěrchow]] <small>7.7.:</small> [[Božidar Dobrucky]] <small>5.7.:</small> [[Handroš Tara]] <small>20.6.:</small> [[Bohata wěža]] <small>15.6.:</small> [[Józef Jakubaš]] – [[Rixdorf]] – [[Leo Varadkar]] <small>11.6.:</small> [[Jan Wilhelm Buk]] <small>5.6.:</small> [[Taras Šewčenko]] <small>4.6.:</small> [[Swjatki]] <small>2.6.:</small> [[Holocaust]] – [[Bilhorod-Dnistrowskyj]] <small>31.5.:</small> [[Podolska]] <small>29.5.:</small> [[Wiki (wjes)]] <small>28.5.:</small> [[Sewjerny čop]] <small>26.5.:</small> [[Černiwci]] – [[Zasrjew]] <small>25.5.:</small> [[Kamjanec-Podilskyj]] <small>23.5.:</small> [[Ostroh]] – [[Dubno]] <small>21.5.:</small> [[Halyč]] – [[Horodenka]] <small>19.5.:</small> [[Tysa]] <small>14.5.:</small> [[Emmanuel Macron]] <small>13.5.:</small> [[Jan Bjarnat Krušwica]] – [[Belfast]] – [[Phil Collins]] <small>12.5.:</small> [[Wódriny łuh]] <small>11.5.:</small> [[Złota ryba]] – [[Karp]] – [[Azerbajdźanšćina]] <small>10.5.:</small> [[Jan Józef Hawštyn Hauptmann]] <small>5.5.:</small> [[Jurij Arnošt Wanak]] <small>4.5.:</small> [[Jakub Rachlowc]] <small>26.4.:</small> [[Łakoma]] <small>25.4.:</small> [[Bageńc]] – [[Dubrawka (Kopańce)]] – [[Wjelike Dobrynje]] – [[Wóseńk]] – [[Hažow]] <small>23.4.:</small> [[Georgišćina]] – [[Dešank]] – [[Kibuš]] – [[Módłej]] – [[Rogeńc]] – [[Žylowk]] <small>22.4.:</small> [[Jan Awgust Měrćink]] – [[Tydźenska Nowina]] – [[Jutnička]] – [[Sewjerozapadna pasaža]] <small>21.4.:</small> [[Ararat]] – [[Kerkojce]] – [[Aras]] <small>20.4.:</small> [[Sewan]] <small>18.4.:</small> [[Mortwa holčka]] <small>16.4.:</small> [[Jutry]] <small>15.4.:</small> [[Republika Nahórski Karabach]] <small>13.4.:</small> [[Frank Stübner]] – [[Hokkaido]] – [[Nowe Zdźarki]] <small>11.4.:</small> [[Filip]] – [[Matej]] <small>10.4.:</small> [[Kamčatka]] <small>9.4.:</small> [[Beringowy přeliw]] – [[Sachalin]] <small>8.4.:</small> [[Kurile]] <small>6.4.:</small> [[Hranica]] <small>3.4.:</small> [[Handrij Falka]] <small>2.4.:</small> [[Amur]] – [[George Washington]] – [[Bosna]] <small>1.4.:</small> [[Sima Milutinović]] <small>28.3.:</small> [[Edward Wornar]] <small>25.3.:</small> [[Tuzla]] <small>20.3.:</small> [[Helgoland]] – [[Sylt]] – [[Amrum]] – [[Föhr]] <small>3.3.:</small> [[Delnje Brusy]] <small>2.3.:</small> [[Rory Gallagher]] – [[Nowe Poršicy]] <small>1.3.:</small> [[Wuričanski stołp]] <small>15.2.:</small> [[Jan Hempel]] <small>14.2.:</small> [[Hiiumaa]] <small>13.2.:</small> [[Pjer Žalica]] <small>12.2.:</small> [[Saaremaa]] <small>8.2.:</small> [[Jan Gelanski]] <small>7.2.:</small> [[Hrodźišćo (twarjenje)]] <small>5.2.:</small> [[Škrěkawa]] <small>4.2.:</small> [[Kopšinjanske hrodźišćo]] <small>1.2.:</small> [[Julius Eduard Wjelan]] – [[Karpacz]] <small>31.1.:</small> [[Hrubý Jeseník]] <small>30.1.:</small> [[Erwin Strittmatter]] <small>24.1.:</small> [[Andrzej Duda]] <small>19.1.:</small> [[Jurij Grós]] – [[Jurij Čornak]] <small>11.1.:</small> [[Michał Lešawa]] – [[Jurij Šewčik (1862)|Jurij Šewčik]] <small>10.1.:</small> [[Bosćij Michał Wićaz]] <small>9.1.:</small> [[Genua]] – [[Lille]] – [[Cork]] <small>8.1.:</small> [[Graz]] – [[Linz]] <small>7.1.:</small> [[Rotterdam]] – [[Mário Soares]] <small>6.1.:</small> [[Porto]] – [[Bosporus]] <small>5.1.:</small> [[Avignon]] – [[Bergen (Norwegska)]] – [[Bologna]] <small>4.1.:</small> [[Antwerpen]] – [[Sołun]] – [[Aarhus]] – [[Kattegat]] <small>2.1.:</small> [[20.&nbsp;lětstotkaaaaaaa]] <small>1.1.:</small> [[Cyrkej swjateju Symana a Judy Tadeja]] – [[Friedrich Schiller]] – [[Johann Wolfgang von Goethe]] – [[Měrćin Salowski]] <!--2016--> <small>20.12.:</small> [[Wochožanska jama]] <small>15.12.:</small> [[Georg Milbradt]] <small>14.12.:</small> [[Sandźak]] <small>5.12.:</small> [[Złoto]] – [[Kopor]] – [[Cynk]] <small>4.12.:</small> [[Slěbro]] – [[Aue]] – [[Alexander Van der Bellen]] <small>27.11.:</small> [[Hispaniola]] – [[Wolfsburg]] – [[Flensburg]] <small>26.11.:</small> [[Basel]] – [[New Jersey]] – [[Neretva]] <small>25.11.:</small> [[Dubrovnik]] – [[Indus]] – [[Ulm]] – [[New Mexico]] <small>22.11.:</small> [[Susann Šenkec]] <small>19.11.:</small> [[Bělsko]] <small>9.11.:</small> [[Bill Clinton]] – [[Jimmy Carter]] <small>7.11.:</small> [[Michał Mjeń]] – [[Niagaraske wodopady]] – [[Nevada]] – [[Oregon]] <small>6.11.:</small> [[Arnošt Holan]] – [[Nowa Jendźelska]] – [[Michigan]] – [[Wisconsin]] – [[Detroit]] <small>2.11.:</small> [[Wulke jězory]] – [[Texas]] – [[Louisiana]] – [[Pennsylvania]] <small>21.10.:</small> [[Mikławšk (Budyšin)]] <small>21.10.:</small> [[Elbrus]] <small>20.10.:</small> [[Kilimandźaro]] <small>19.10.:</small> [[Bob Dylan]] – [[Dažink]] – [[Wysočiny]] – [[Popica]] – [[Mount Everest]] <small>18.10.:</small> [[Novi Sad]] – [[Matica srpska]] <small>17.10.:</small> [[Rubježny hród]] <small>16.10.:</small> [[Tartu]] – [[Wismar]] – [[Stralsund]] – [[Greifswald]] – [[Warta]] – [[Pärnu]] – [[Kaunas]] – [[Kołobrzeg]] <small>7.10.:</small> [[Theodor Heuss]] <small>5.10.:</small> [[Wjelk]] <small>28.9.:</small> [[Norilsk]] – [[Jakutsk]] – [[Chabarowsk]] <small>27.9.:</small> [[Kukow]] <small>25.9.:</small> [[Paliwaka]] <small>13.9.:</small> [[Mikroneziska]] – [[Karoliny]] – [[Palau]] – [[Niue]] <small>12.9.:</small> [[Zwjazk šesćiměstow]] <small>11.9.:</small> [[Klěšnik]] – [[Peter Handke]] – [[Bliski wuchod]] – [[Fryco Latk]] – [[Zoran Stefanović]] <small>9.9.:</small> [[Parcow]] <small>8.9.:</small> [[Kisylk]] – [[Kołpin]] <small>6.9.:</small> [[Marko Grojlich]] – [[Čelno]] <small>21.7.:</small> [[Zadar]] – [[Karlovac]] – [[Čakovec]] – [[Varaždin]] <small>20.7.:</small> [[Swětowe herbstwo]] <small>18.7.:</small> [[Mailand]] – [[Bydgoszcz]] <small>17.7.:</small> [[Robert Fico]] – [[Aleksandar Vučić]] – [[Milo Đukanović]] – [[Edi Rama]] – [[Miro Cerar]] – [[Mariano Rajoy]] – [[Stefan Löfven]] – [[Erna Solberg]] – [[Benjamin Netanjahu]] <small>16.7.:</small> [[Algirdas Butkevičius]] – [[Xavier Bettel]] – [[António Costa]] <small>15.7.:</small> [[Bojko Borisow]] – [[Taavi Rõivas]] – [[Enda Kenny]] – [[Māris Kučinskis]] <small>13.7.:</small> [[Beata Szydło]] – [[Viktor Orbán]] – [[Bohuslav Sobotka]] <small>5.7.:</small> [[Arnošt Simon]] – [[Lipa Serbska]] <small>17.6.:</small> [[Jan Arnošt Hančka]] – [[Franc Józef I.]] <small>16.6.:</small> [[Pečora (rěka)]] <small>15.6.:</small> [[Jan Karlo Fryco Swora]] – [[Hanzo Juro Swora]] – [[Tšadow (Grodk)]] <small>14.6.:</small> [[Lisćina rěkow w Europje]] <small>10.6.:</small> [[Měrćin Weclich]] <small>9.6.:</small> [[Serbska wubranka]] – [[Južny Tirol]] – [[Błotań]] <small>8.6.:</small> [[Božidar Šěca]] <small>7.6.:</small> [[Jan Bohuwěr Mučink]] <small>1.6.:</small> [[Kentucky]] – [[Kansas]] – [[Iowa]] <small>31.5.:</small> [[Idaho]] – [[Indiana]] <small>17.5.:</small> [[Cvikov]] <small>16.5.:</small> [[Łužiske horiny]] – [[Sudety]] – [[Kirnitzsch]] – [[Połobske pěskowčiny]] <small>15.5.:</small> [[Kyrkonoše]] – [[Ploučnice]] – [[Kamenice (Łobjo)]] – [[Srbská Kamenice]] – [[‎Růžová]] <small>14.5.:</small> [[Česká Lípa]] – [[Rumburk]] – [[Kytlice]] <small>11.5.:</small> [[Krásná Lípa]] <small>4.5.:</small> [[Lěto wulkich wohenjow]] – [[Cheb]] <small>3.5.:</small> [[Korla Awgust Jenč]] – [[Měrćin Bałcar]] – [[Jan Ast]] – [[Kito Albin]] – [[Bedřich Hacar]] <small>1.5.:</small> [[Jan Žur]] – [[Michał Žur]] – [[Mikławš Žur]] – [[Jakub Žur (1754)]] – [[Jakub Žur (1821)]] <small>30.4.:</small> [[Jurij Žur (1788)]] <small>24.4.:</small> [[Depsk]] – [[Gołynk]] – [[Zaspy]] – [[Rogozno (Choćebuz)]] – [[Žylow]] <small>23.4.:</small> [[Herbert Nowak]] – [[Nowogrodziec]] <small>22.4.:</small> [[Zgorzelec]] <small>19.4.:</small> [[Caracas]] – [[Canberra]] <small>17.4.:</small> [[La Paz]] – [[Sucre]] <small>16.4.:</small> [[Montevideo]] – [[Asunción]] <small>15.4.:</small> [[Quito]] – [[Lima]] <small>13.4.:</small> [[Alexander Ahrens]] <small>23.3.:</small> [[Chołmy]] <small>22.3.:</small> [[Wjerbjež]] – [[Łanowc]] <small>14.3.:</small> [[Frauke Petry]] <small>13.3.:</small> [[Nadźanecy]] – [[Smělna]] <small>12.3.:</small> [[Wjelkowy]] <small>8.3.:</small> [[Dietrich Šołta]] <small>8.3.:</small> [[Zjednoćena socialistiska strona Němskeje]] <small>6.3.:</small> [[Železniska čara Lubij–Radwor]] – [[Nordhausen]] – [[Eisenach]] – [[Gotha]] – [[Suhl]] – [[Starohród]] – [[Werra]] – [[Fulda (rěka)]] – [[Eberswalde]] – [[Rathenow]] – [[Schwedt]] <small>5.3.:</small> [[Europski šwinc]] – [[Britiske kupy]] – [[Irske morjo]] – [[Shetlandske kupy]] – [[Archipel]] – [[Anglesey]] – [[Erlangen]] – [[Fürth]] – [[Ingolstadt]] – [[Horst Seehofer]] – [[Würzburg]] – [[Regnitz]] – [[Koblenz]] – [[Trier]] <small>3.3.:</small> [[Kupa]] – [[Nowa Gineja]] – [[Baffinska kupa]] – [[Ellesmerska kupa]] <small>2.3.:</small> [[Železniska čara Budyšin–Wojerecy]] – [[Železniska čara Njeswačidło–Wětrow‎|Njeswačidło–Wětrow]] <small>29.2.:</small> [[Osnabrück]] <small>21.2.:</small> [[Lěhnica]] – [[Jelenia Góra]] – [[Świdnica]] <small>20.2.:</small> [[Umberto Eco]] – [[Gdynia]] – [[Sopot]] <small>19.2.:</small> [[Brest (Běłoruska)]] – [[Homel]] – [[Hrodna]] – [[Mahiljow]] – [[Wicebsk]] – [[Pinsk]] – [[Baranawičy]] <small>12.2.:</small> [[Dalmaciska]] – [[Lisćina chorwatskich kupow]] – [[Korčula]] – [[Lošinj]] – [[Krk]] <small>11.2.:</small> [[Pag]] – [[Brač]] – [[Hvar]] <small>10.2.:</small> [[Lastovo]] – [[Cres]] – [[Šolta]] – [[Rab]] – [[Vis]] – [[Mljet]] <small>8.2.:</small> [[Roger Willemsen]] <small>7.2.:</small> [[Lampedusa]] <small>6.2.:</small> [[Capri]] <small>2.2.:</small> [[Sroka]] <small>24.1.:</small> [[Błótoń]] <small>23.1.:</small> [[Smrk]] – [[Jizera]] <small>18.1.:</small> [[Illinois]] <small>15.1.:</small> [[Hawaii]] <small>14.1.:</small> [[Lutz Hillmann]] <small>11.1.:</small> [[David Bowie]] – [[Arizona]] <small>10.1.:</small> [[Mikławš Zarjenk]] <small>9.1.:</small> [[Awtonomny wokrjes Jamalskich Nencow]] – [[Awtonomny wokrjes Nencow]] <small>8.1.:</small> [[Jan Handrik]] – [[Lena]] – [[Irtyš]] – [[Jenisej]] <small>7.1.:</small> [[Klóšter Marijiny doł]] – [[William Shakespeare]] – [[Alfred Měškank]] – [[Jamalska połkupa]] <small>5.1.:</small> [[Kinič]] <small>3.1.:</small> [[Bałdrijanecy]] – [[Dźibrachćicy]] – [[Kadłobja]] <!--2015--> <small>31.12.:</small> [[Alwin Mitaš]] – [[Alfred Mitaš]] – [[Michał Bjedrich]] – [[Joschka Fischer]] – [[Michał Frencel (1667)]] – [[Salomon Bohuchwał Frencel]] <small>30.12.:</small> [[Swjatopluk I.]] <small>27.12.:</small> [[Morawa (rěka)]] <small>25.12.:</small> [[Brno hłowne dwórnišćo]] <small>25.12.:</small> [[Wulkomorawske mócnarstwo]] – [[Michail Iwanowič Kalinin]] <small>24.12.:</small> [[Křič]] – [[Orenburg]] <small>22.12.:</small> [[Zwjazkowy kancler (Němska)]] – [[Abchaziska]] – [[Šwobicy]] – [[Brunow]] – [[Běła (Hornja Łužica)]] – [[Wukecy]] – [[Zapadoarmenšćina]] – [[Kočo Racin]] <small>21.12.:</small> [[Kirow]] – [[Sergej Mironowič Kirow‎]] – [[Južna Osetska]] <small>20.12.:</small> [[Tachantska cyrkej swj. Pětra]] – [[Ludowa republika Donjeck]] – [[Ludowa republika Luhansk]] <small>16.12.:</small> [[Złoty]] – [[Kama]] – [[Oka]] <small>12.12.:</small> [[Jurij Wićaz]] – [[Moskwa (rěka)]] – [[Slavica Ćukteraš]] <small>11.12.:</small> [[Jan Andricki]] – [[Mikławš Čórlich]] – [[Jakub Nowak]] – [[Beno Pětr Šołta]] – [[Serbski kulturny leksikon]] <small>10.12.:</small> [[Bolgar]] <small>08.12.:</small> [[Ilija Dźuvalekovski]] – [[Kaliopi]] <small>06.12.:</small> [[Milčo Mančevski]] <small>30.11.:</small> [[Bielefeld]] – [[Münster]] <small>29.11.:</small> [[Duisburg]] – [[Wuppertal]] – [[Bochum]] – [[Ruhr]] <small>24.11.:</small> [[Branibor]] <small>23.11.:</small> [[Dortmund]] – [[Essen]] <small>22.11.:</small> [[Neckar]] – [[Lisćina najwjetšich městow w Němskej]] <small>20.11.:</small> [[Weimar]] – [[UNESCO]] <small>19.11.:</small> [[Meter]] <small>18.11.:</small> [[Hród]] – [[Saar]] – [[Mosela]] <small>16.11.:</small> [[Zwjazkowa rada]] – [[Město]] – [[Wulkoměsto]] <small>15.11.:</small> [[Republika]] – [[Monarchija]] – [[Kralestwo]] – [[Kral]] – [[Aachen]] – [[Firefox za iOS]] <small>08.11.:</small> [[Pětš Janaš]] – [[Hrodźiško]] <small>07.11.:</small> [[Handrij Lubjenski]] – [[Kabinet Biedenkopf II]], [[Kabinet Biedenkopf III|III]] – [[Kabinet Milbradt I]], [[Kabinet Milbradt II|II]] – [[Ludwigshafen]] – [[Karlsruhe]] <small>06.11.:</small> [[Kurt Biedenkopf]] – [[Kabinet Biedenkopf I]] – [[Lubina Holanec-Rawpowa]] – [[Jan Arnošt Holan]] <small>05.11.:</small> [[Sinai]] – [[Połkupa]] <small>04.11.:</small> [[August Bebel]] <small>02.11.:</small> [[Dabit Boguwěr Głowan‎]] <small>31.10.:</small> [[Skjarbošc]] <small>30.10.:</small> [[Žiguljowsk]] <small>27.10.:</small> [[Ľudovít Štúr]] <small>25.10.:</small> [[Předmjeno]] <small>24.10.:</small> [[Jakub Wjacsławk]] – [[Pawoł]] – [[Měrćin]] – [[Korla]] – [[Jurij]] – [[Marja]] – [[Awgust (mjeno)]] – [[Hańža]] <small>23.10.:</small> [[Jan Pawoł Křižan]] – [[Gaborone]] – [[Ouagadougou]] <small>22.10.:</small> [[Bamako]] – [[Antananarivo]] <small>19.10.:</small> [[Hanka Jenčec]] – [[Gustaw Alwin Mjerwa]] – [[Bjedrich Adolf Klin]] – [[Korla Awgust Kalich]] – [[Arnošt Herman]] <small>18.10.:</small> [[Tunis]] <small>14.10.:</small> [[Swjatlana Aljaksandrawna Aleksijewič|Swjatlana Aleksijewič]] <small>09.10.:</small> [[Barentsowe morjo]] <small>07.10.:</small> [[Železnica]] – [[Awtodróha]] <small>06.10.:</small> [[Dubrawa (Grodk)]] – [[Gózdź]] – [[Łojow]] – [[Prašyjca]] – [[Terpje]] – [[Wjaska (Grodk)]] – [[Zakrjow (Grodk)]] – [[Zelezna]] <small>05.10.:</small> [[Bobow]] – [[Brodkojce]] – [[Cazow]] – [[Dalic]] – [[Dubje]] – [[Glinsk (Gołkojce)]] – [[Gogolowk]] – [[Gołbin]] <small>30.09.:</small> [[Morica]] – [[Hlinowc]] – [[Jěžow]] <small>25.09.:</small> [[Pětr Šěrach]] – [[Měsačne pismo k rozwučenju a wokřewjenju‎]] – [[Korla Bohuchwał Šěrach]] – [[Jan Awgust Janka]] <small>24.09.:</small> [[‎Jan Gotthold Běmar]] – [[Jan Běmar]] – [[‎Franc Moric Domaška]] – [[‎Donat Józef Ćěsla]] – [[Jan Wawer]] – [[Jan Langa]] – [[Jan Gotthelf Běmar]] – [[Jan Gotttrau Běmar]] <small>22.09.:</small> [[Wjelryby]] – [[Insektožrački]] – [[Myše]] – [[Jěže]] – [[Knoty]] – [[Hinc Šewc]] – [[Łužičan (časopis)]] <small>16.09.:</small> [[Hromadnik]] <small>05.09.:</small> [[Wulke wokrjesne město]] – [[Missouri River]] – [[Marshallowe kupy]] – [[Swaziska]] <small>04.09.:</small> [[Amaconas]] – [[Nil]] <small>02.09.:</small> [[Denali]] – [[Mississippi]] <small>01.09.:</small> [[Cyrkej swjateju Pětra a Pawoła]] – [[Sewjerofrizišćina]] <small>31.08.:</small> [[Lubijska hora]] – [[Lisćina kulturnych pomnikow w Hamorje]] <small>25.08.:</small> [[Wopomnišćo Budyšin]] – [[Polnica]] <small>24.08.:</small> [[Mohilnica]] <small>22.08.:</small> [[Dubrjenske bahno]] – [[Rudolf Mjeń]] – [[Stołpin]] – [[Manuela Schwesig]] – [[Andrea Nahles]] – [[Barbara Hendricks]] <small>21.08.:</small> [[Mikławš Bjedrich-Radlubin]] – [[Ursula von der Leyen]] – [[Heiko Maas]] – [[Wolfgang Schäuble]] – [[Thomas de Maizière]] – [[Frank-Walter Steinmeier]] – [[Sewjerna Dwina]] <small>20.08.:</small> [[Njewa]] – [[Peipuski jězor]] – [[Onjegaski jězor]] <small>19.08.:</small> [[Ladogaski jězor]] – [[Kazachšćina]] – [[Staraja Ladoga]] – [[Nowaja Ladoga]] <small>18.08.:</small> [[Rudolf Jenč]] <small>17.08.:</small> [[Wyborg]] – [[Iwangorod]] <small>16.08.:</small> [[Kurski zaliw]] – [[Kurska kosa]] – [[Žitawske horiny]] <small>15.08.:</small> [[Njemen]] – [[Černjachowsk]] – [[Sowjetsk (oblasć Kaliningrad)|Sowjetsk]] – [[Baltikum]] <small>10.08.:</small> [[Drina]] – [[Banja Luka]] <small>09.08.:</small> [[Sawa]] <small>06.08.:</small> [[Marek Grechuta]] <small>03.08.:</small> [[Grjazowjec]] – [[Kadnikow]] – [[Kirillow]] – [[Nikolsk (oblasć Wologda)‎|Nikolsk]] – [[Sokol (město)‎|Sokol]] – [[Totma]] – [[Ustjužna]] <small>02.08.:</small> [[Čudowo]] – [[Buj]] – [[Wolgorječensk]] – [[Galič]] – [[Kologriw]] – [[Makarjew]] – [[Manturowo]] – [[Njerjechta]] – [[Njeja]] – [[Soligalič]] – [[Čuchloma]] – [[Šarja]] – [[Wologda]] – [[Babajewo]] – [[Bjelozjersk]] – [[Wjelikij Ustjug]] – [[Wytegra]] <small>01.08.:</small> [[Malaja Wišera‎]] – [[Pjestowo]] – [[Okulowka]] – [[Solcy]] – [[Staraja Russa]] – [[Cholm (oblasć Nowgorod)|Cholm]] <small>30.07.:</small> [[Wjelikij Nowgorod‎]] – [[Borowiči‎]] – [[Waldaj]] <small>29.07.:</small> [[Sebjež]] <small>28.07.:</small> [[Gdow]] – [[Njewel]] – [[Opočka]] – [[Ostrow]] – [[Pječory]] – [[Porchow (Ruska)‎|Porchow]] <small>27.07.:</small> [[Toržok‎]] – [[Toropjec]] – [[Pskow]] – [[Wjelikije Luki]] <small>26.07.:</small> [[Kaljazin‎]] – [[Kašin‎]] – [[Kimry‎]] – [[Konakowo‎]] – [[Krasnyj Cholm]] – [[Ostaškow‎]] – [[Ržew‎]] – [[Starica‎]] <small>25.07.:</small> [[Uglič‎]] – [[Twer]] – [[Bježeck]] – [[Bjelyj]] – [[Bologoje‎]] – [[Wjesjegonsk‎]] – [[Wyšnij Woločjok‎]] – [[Zubcow‎]] <small>24.07.:</small> [[Jurjewjec‎]] – [[Danilow (město)|Danilow‎]] – [[Ljubim‎]] – [[Myškin‎]] – [[Pjerjeslawl-Zalesskij‎]] – [[Pošechonje‎]] – [[Rybinsk‎]] – [[Tutajew‎]] <small>23.07.:</small> [[Pljos‎]] – [[Pučež‎]] – [[Tejkowo‎]] – [[Šuja]] <small>22.07.:</small> [[Iwanowo]] – [[Jurjew-Polskij]] – [[Kochma]] <small>20.07.:</small> [[Luanda]] – [[Drawa]] <small>17.07.:</small> [[Wbohow (Šěrachow-Korzym)|Wbohow]] – [[Wostašecy]] – [[Zdźar (Wjelećin)|Zdźar]] <small>16.07.:</small> [[Trjebiša]] <small>15.07.:</small> [[Wisła]] – [[Wósmužowa hora]] <small>13.07.:</small> [[Zapadołužiska pahórčina]] – [[Žiwin]] – [[Wjelkow (Halštrow)|Wjelkow]] – [[Walow]] – [[Rušica]] – [[Kinč]] – [[Dobrik]] – [[Pětr Malink]] <small>08.07.:</small> [[Wladimir (město)|Wladimir]] <small>07.07.:</small> [[Joškar-Ola]] <small>06.07.:</small> [[Radobyle]] – [[Jan Budar]] <small>05.07.:</small> [[Čeboksary]] <small>01.07.:</small> [[Jutrowne jěchanje]] – [[Ludwig Nowak]] – [[Horst Adam]] – [[Herbert Cerna]] <small>27.06.:</small> [[Pawoł Grojlich]] – [[Cecha]] <small>26.06.:</small> [[Rjazań]] – [[Lawska wěža]] <small>19.06.:</small> [[Brjansk]] <small>18.06.:</small> [[Orjol]] <small>14.06.:</small> [[Bjelgorod]] <small>12.06.:</small> [[Klemens VIII.]] – [[Leo XI.]] – [[Pawoł V.]] <small>11.06.:</small> [[Hrjehor XV.]] <small>10.06.:</small> [[Bornholm]] <small>03.06.:</small> [[Don]] <small>29.05.:</small> [[Lubijska narěč]] – [[Narew]] – [[Dnjestr]] <small>13.05.:</small> [[Arnošt Černik]] <!-- Prošu jenož nowe zapisy we wulkosći nad 1000 bajtami ze zašłeho měsaca zapodać! --> <noinclude>{{Skrótšenka|WP:NZ}}</noinclude> ovd2rcdk92nbel9u6vn4juj62avcdxb 391936 391932 2026-08-16T11:21:36Z J budissin 7 391936 wikitext text/x-wiki <!-- Prošu jenož nowe zapisy we wulkosći nad 1000 bajtami ze zašłych 6 měsacow zapodać! --><onlyinclude> <small>16.08.:</small> [[Brězowske hrodźišćo]] – [[Łužiski had]] <small>15.08.:</small> [[Stołpinski hamt]] <small>12.08.:</small> [[Horjanski jězor]] <small>08.07.:</small> [[Póckowy]] <small>07.07.:</small> [[Arnošt Bart (1903)]] <small>06.07.:</small> [[Słanknowski wuběžk]] – [[Jitrovník]] <small>27.06.:</small> [[Dobroščanka]] <small>24.06.:</small> [[Šwobičanska woda]] <small>21.06.:</small> [[Slavenka Drakulić]] <small>11.06.:</small> [[Theresa Jacobsowa]] <small>06.06.:</small> [[Shakira]] <small>05.06.:</small> [[Dacit]] <small>26.05.:</small> [[Křesćan Bart]] <small>05.05.:</small> [[Serbska narodna drasta]] <small>03.05.:</small> [[Syenit]] – [[Čorny lěs]] <small>20.03.:</small> [[Jan Hajnca]] <small>13.03.:</small> [[Diakon]] – [[Drježdźansko-Mišnjanske biskopstwo]] <small>16.02.:</small> [[Manfred Laduš]] </onlyinclude> <small>09.01.:</small> [[Usedom]] <small>05.01.:</small> [[Kamjentna Wólšinka]] <small>04.01.:</small> [[Hóznica]] – [[Hana Rězakec]] – [[Hana]] <small>23.12.:</small> [[Patoržica]] <small>22.12.:</small> [[Chris Rea]] <small>21.12.:</small> [[Čertowa klětka]] <small>07.12.:</small> [[Seminarska hasa]] <small>06.12.:</small> [[Měrćin Kaltšmit]] <small>02.12.:</small> [[Pětš Šurman]] <small>30.11.:</small> [[Wusoki Bukow]] <small>29.11.:</small> [[Jan Hus]] <small>24.11.:</small> [[Serbske wolerske zjednoćenstwo]] <small>15.11.:</small> [[Bohuměr Leska]] <small>10.11.:</small> [[Łužiske železniske towarstwo]] <small>9.11.:</small> [[Erwin Hanuš]] – [[Flyns]] – [[Dunning-Krugerowy efekt]] <small>8.11.:</small> [[Basketball]] <small>28.10.:</small> [[Deklinacija]] <small>27.10.:</small> [[Prepozicija]] – [[Instrumental]] – [[Konjunktiw]] <small>24.10.:</small> [[Darinska hora]] <small>15.10.:</small> [[Nacionalsocialistiska němska dźěłaćerska strona]] – [[Ernst Wjezar]] <small>12.10.:</small> [[Póstowe naměsto]] – [[Hendrich Głowan]] – [[Huštań]] <small>26.9.:</small> [[Wuchodoněmska železnica]] <small>21.9.:</small> [[Severní]] <small>14.9.:</small> [[Strach]] <small>1.9.:</small> [[Zoran Milanović]] <small>7.8.:</small> [[Karol Nawrocki]] <small>3.8.:</small> [[Keir Starmer]] <small>1.8.:</small> [[Marija Měrćinowa]] <small>28.7.:</small> [[Hora]] <small>26.7.:</small> [[Zornowc]] <small>24.7.:</small> [[Ozzy Osbourne]] <small>22.7.:</small> [[Braniborske markhrabinstwo]] <small>12.7.:</small> [[Steinhudske morjo]] – [[Zwěrinski jězor]] <small>11.7.:</small> [[Borneo]] <small>9.7.:</small> [[Friedrich Merz]] <small>27.6.:</small> [[Albert Hofmann]] <small>9.6.:</small> [[Ruski nadpad na Ukrainu]] <small>4.2.:</small> [[Měrćin Kral]] <small>3.2.:</small> [[Konrad Zenda]] <small>30.12.:</small> [[Michał Pětranc]] <small>22.12.:</small> [[Jama (Wóspork)]] – [[Oberhausen]] <small>15.12.:</small> [[Krefeld]] <small>29.11.:</small> [[Lubjenc (hora)]] <small>28.11.:</small> [[Dźingis Chan]] <small>13.11.:</small> [[Pazorki]] <small>8.11.:</small> [[Zwjazk Sahry Wagenknecht]] <small>29.10.:</small> [[Vietnamšćina]] <small>25.10.:</small> [[Hańža Winarjec-Orsesowa]] <small>11.10.:</small> [[Tanečnice]] <small>3.10.:</small> [[Brěznica]] <small>4.9.:</small> [[Matthias Theodor Vogt]] – [[Sabine Asmus]] – [[Beat Siebenhaar]] <small>15.1.:</small> [[Pawoł Šołta (1934)]] <small>1.1.:</small> [[Sydlišćo měšćanskeho typa]] <small>27.12.:</small> [[Jurij Łušćanski]] <small>9.12.:</small> [[Judith Kubicec]] <small>14.10.:</small> [[Angela Stachowa]] <small>27.7.:</small> [[Jindřich Vacek]] <small>23.7.:</small> [[Kompjuterowa tastatura]] <small>4.4.:</small> [[Długi]] <small>2.4.:</small> [[Kosowiki]] <small>1.4.:</small> [[Čěski móst]] – [[Petra Čagalj Sejdi]] <small>30.3.:</small> [[Chěža ze stołom]] – [[Nowe Demjany]] – [[Nowe Družkecy]] <small>11.3.:</small> [[Petr Pavel]] <small>26.2.:</small> [[Němsko-francoska wójna]] <small>25.2.:</small> [[Teologija]] <small>22.2.:</small> [[Nowe Spytecy]] <small>7.2.:</small> [[Madlena Nasticcyna]] <small>4.2.:</small> [[Lena (předmjeno)]] <small>28.1.:</small> [[Reformacija]] – [[Zarjadniski zwjazk Dźěže]] <small>14.1.:</small> [[Jeff Beck]] <small>11.1.:</small> [[Lipinki]] <small>6.1.:</small> [[Pawoł Nowotny]] <small>5.1.:</small> [[Christiana Piniekowa]] <small>1.1.:</small> [[Schengenski rum]] <small>4.12.:</small> [[Lěsnica]] <small>16.11.:</small> [[Statna hranica]] <small>11.11.:</small> [[Richard Zahrodnik]] <small>4.11.:</small> [[Marcel Brauman]] <small>27.10.:</small> [[Chiemski jězor]] <small>25.10.:</small> [[Rishi Sunak]] <small>23.10.:</small> [[Ladinšćina]] <small>20.10.:</small> [[Jill-Francis Ketlicojc]] – [[Katrin Göring-Eckardt]] <small>1.10.:</small> [[Sotra.app]] <small>30.9.:</small> [[Simon Brězan]] <small>9.9.:</small> [[Charles III.]] <small>7.9.:</small> [[Liz Truss]] <small>4.9.:</small> [[Serbske ewangelske towarstwo]] <small>31.8.:</small> [[Michail Sergejewič Gorbačow|Michail Gorbačow]] <small>19.8.:</small> [[Narodny park Sakska Šwica]] – [[Mjezynarodna swětnišćowa stacija]] – [[Astronomija]] <small>18.8.:</small> [[Kinsporska hola]] – [[Mužakowski zahork]] <small>15.8.:</small> [[Triglavski narodny park]] <small>28.7.:</small> [[Požčonka]] <small>13.7.:</small> [[Aleksander Wulki]] <small>2.7.:</small> [[Bjarnat Nowak]] <small>9.6.:</small> [[Narodny park]] <small>11.4.:</small> [[Mikławš Jakubica]] <small>16.2.:</small> [[Krajnoradny zarjad]] <small>5.2.:</small> [[Georgij Konstantinowič Žukow]] <small>26.1.:</small> [[Jan Awgust Kerk]] <small>25.1.:</small> [[Handrij Kerk]] <small>10.1.:</small> [[Gerhard Schöne]] <small>8.1.:</small> [[Maćična peticija]] <small>28.12.:</small> [[Humboldtowa uniwersita]] – [[Lew Dawidowič Trockij]] – [[Franz Müntefering]] <small>27.12.:</small> [[Christine Lambrecht]] <small>25.12.:</small> [[Steffi Lemke]] – [[Svenja Schulze]] <small>24.12.:</small> [[Nancy Faeser]] <small>19.12.:</small> [[Pólsko-Litawska]] <small>15.12.:</small> [[Karl Lauterbach]] – [[Grünhainichen]] <small>14.12.:</small> [[Pandemija koronawirusa]] – [[Seiffen]] <small>13.12.:</small> [[Christian Lindner]] – [[Hubertus Heil]] <small>12.12.:</small> [[Kolektiw Klanki]] – [[Kabinet Scholz]] <small>6.12.:</small> [[Olaf Scholz]] <small>5.12.:</small> [[Johanngeorgenstadt]] – [[Darmstadt]] <small>2.12.:</small> [[Warnočanska generacija]] <small>29.11.:</small> [[Maja Nagelowa]] <small>20.11.:</small> [[Oberwiesenthal]] <small>26.7.:</small> [[Pismikowa keklija]] <small>24.7.:</small> [[Knježa z Kamjenca]] <small>12.7.:</small> [[Praski měr (1635)]] – [[Neues Lausitzisches Magazin]] <small>7.7.:</small> [[Hermann Knothe]] <small>16.6.:</small> [[Marja Krawcec]] <small>6.5.:</small> [[Pawoł Jenka]] <small>28.4.:</small> [[Šćežka Ćišinskeho]] <small>17.3.:</small> [[Třělany]] <small>15.3.:</small> [[Mikławš Joachim Wićaz]] <small>14.3.:</small> [[Maćijowa wěža]] <small>7.3.:</small> [[Michał Mič]] <small>4.3.:</small> [[Smolerjec kniharnja]] <small>23.2.:</small> [[Gustaw Mertin]] <small>22.2.:</small> [[Zdeněk Miler]] – [[Hanuš Knjez]] <small>13.2.:</small> [[Dorothea Šołćina]] – [[Bólašojce]] – [[Bukow (Kalawa)]] – [[Młoźe]] <small>12.2.:</small> [[Mać Tereza]] – [[Bosćan Tecelin Mět]] <small>11.2.:</small> [[Victor Klemperer]] <small>30.1.:</small> [[Hamtske hejtmanstwo]] <small>29.1.:</small> [[Měrćin Kerk]] <small>26.1.:</small> [[Palenc (spěw)]] – [[Ganges]] <small>25.1.:</small> [[Pětr Bjedrich Halka]] – [[Jan Vogel]] <small>24.1.:</small> [[Korla Benjamin Hatas|Korla Hatas]] <small>23.1.:</small> [[Romuald Domaška]] <small>14.1.:</small> [[Měrćin Wałda]] <small>13.1.:</small> [[Ludmila Nawka]] <small>12.1.:</small> [[Matej Bogumił Broniš]] <small>11.1.:</small> [[Handrij Suška]] <small>9.1.:</small> [[Rampice]] – [[Jan Boguměr Rychtar]] <small>5.1.:</small> [[Serbska narodna zhromadźizna]] – [[Ludmila Budarjowa]] <small>3.1.:</small> [[Mikławš Hicka]] – [[Jan Kokla]] – [[Karlo Kito Dalej]] – [[Michał Wincar]] – [[Jan Handrij Wyrgač]] – [[Jurij Šołta (1888)|Jurij Šołta]] <small>2.1.:</small> [[Karlowy móst]] – [[Jurij Józef Šimon]] – [[Ernst Bohuwěr Sommer]] – [[Jan Krušwica]] <small>29.12.:</small> [[Ewa Siatkowska]] <small>23.12.:</small> [[Toni Bruk]] <small>5.12.:</small> [[Jurij Wuješ]] <small>3.12.:</small> [[Bukowka (Radwor)]] <small>1.12.:</small> [[Anja Kochojc]] <small>22.11.:</small> [[Hajnicy]] <small>21.11.:</small> [[Pětr Hila]] <small>20.11.:</small> [[Matej Dołhi]] – [[Jan Pjech]] <small>18.11.:</small> [[Handrij Palman]] <small>17.11.:</small> [[Michał Raca]] <small>16.11.:</small> [[Jan Hórčanski]] – [[Jan Haješ]] <small>13.11.:</small> [[Johann Gottfried Schmutz]] <small>9.11.:</small> [[Hošic hasa]] <small>8.11.:</small> [[Jan Renč (1884)]] – [[Gerhard Renč]] – [[Josef Bláha]] <small>5.11.:</small> [[Hync Rychtaŕ]] <small>30.10.:</small> [[Janka Kupala]] – [[Sherlock Holmes]] <small>24.9.:</small> [[Nowa Wjas (Gatojce)]] – [[Hus]] <small>22.9.:</small> [[Myšyn]] <small>21.9.:</small> [[Sewjerowuchodny wobkruh]] – [[Domašojce (Drjowk)]] – [[Chusej]] – [[Jazorki]] – [[Lubošc]] – [[Lutol]] – [[Maliń]] – [[Źiwize]] <small>19.9.:</small> [[Sakski serbski zakoń]] – [[Hórnikečanski jězor (gmejna)]] <small>17.9.:</small> [[Kłóčow]] <small>8.9.:</small> [[Benjamin Běgaŕ]] <small>7.9.:</small> [[Handrij Brósk]] <small>14.8.:</small> [[Mjertyn Moń]] – [[Mjertyn]] <small>13.8.:</small> [[Aljaksandr Lukašenka]] <small>9.8.:</small> [[Jürgen Maćij]] <small>7.8.:</small> [[Ulrich Pogoda]] <small>25.7.:</small> [[Lěšće]] <small>24.7.:</small> [[Myto Miny Witkojc]] <small>14.7.:</small> [[Wuhančicy-Koblica]] <small>10.7.:</small> [[Azerbajdźanska demokratiska republika]] <small>29.6.:</small> [[Bobolce]] <small>26.6.:</small> [[Lědy]] <small>20.6.:</small> [[Helmut Jenč]] <small>19.6.:</small> [[Serbski wučerski wustaw]] <small>28.5.:</small> [[Manfred Starosta]] <small>15.5.:</small> [[Złokomorowska narěč]] <small>14.5.:</small> [[Ernst Eichler]] <small>10.5.:</small> [[Oberlichtenau]] <small>20.4.:</small> [[Dwurěčne znamješka]] – [[Jurij Knebel]] <small>15.4.:</small> [[Peter Tschentscher]] <small>3.4.:</small> [[Modlerski stołp wuchodnje Sernjan]] <small>2.4.:</small> [[Bruki]] – [[Insekty]] <small>29.3.:</small> [[Marja Elikowska-Winklerowa]] <small>22.3.:</small> [[Igor Matovič]] <small>16.3.:</small> [[Janez Janša]] <small>5.3.:</small> [[Chryša Šlenkar]] <small>4.3.:</small> [[Curt Handrik]] <small>28.2.:</small> [[Julius Herman Gólč]] <small>25.2.:</small> [[Jan Gólč]] <small>23.2.:</small> [[Jan Korla Renč]] <small>22.2.:</small> [[Lukas Rietzschel]] – [[Ketličanska cyrkej]] <small>20.2.:</small> [[Chwačanska cyrkej]] <small>19.2.:</small> [[Cyrkej Jězusoweje wutroby]] <small>17.2.:</small> [[Černsk]] – [[Michał Kokla]] – [[Byčin]] <small>15.2.:</small> [[Digraf]] <small>12.2.:</small> [[Herman Kilian]] – [[Stawizny Serbow (rjad)]] – [[Jan Šołta]] <small>16.1.:</small> [[Michail Mišustin]] – [[Michail]] <small>15.1.:</small> [[Hornjołužiske hona]] <small>13.1.:</small> [[Sanna Marin]] – [[Luise Neuhaus-Wartenberg]] <small>8.1.:</small> [[Jizerske horiny]] – [[Kabinet Kretschmer II]] – [[Kretschmer]] <small>6.1.:</small> [[Lisćina zapósłancow w sakskim krajnym sejmje (7. wólbna doba)]] <small>30.12.:</small> [[Manfred Stolpe]] <small>28.12.:</small> [[Mustafa Kemal Atatürk]] <small>27.12.:</small> [[Ajaccio]] <small>25.12.:</small> [[Korsišćina]] <small>2.12.:</small> [[Pedro Sánchez]] – [[Paolo Gentiloni]] <small>1.12.:</small> [[Marjan Šarec]] <small>21.11.:</small> [[Jakub Korjeńk]] <small>14.11.:</small> [[Hinc Roj]] <small>6.11.:</small> [[Handrij Ruška]] <small>4.11.:</small> [[Mikławš Truc]] <small>3.11.:</small> [[Arnošt Bohuwěr Jakub]] <small>24.10.:</small> [[Jurij Jakub]] <small>22.10.:</small> [[Njeswačanska cyrkej]] <small>21.10.:</small> [[Franc Rajš]] <small>14.10.:</small> [[Jan Wjela (1920)]] <small>20.8.:</small> [[Pawoł Njek]] – [[Hórnikowa knihownja]] <small>8.8.:</small> [[Pawoł Šołta]] <small>24.7.:</small> [[Swójbne mjeno]] <small>20.6.:</small> [[Jurij Handrik]] – [[Jurij Kubaš-Worklečan]] <small>15.6.:</small> [[Zuzana Čaputová]] <small>8.6.:</small> [[Bjarnat Wawrik]] – [[Andrej Babiš]] – [[Jiří Rusnok]] – [[Vladimír Špidla]] <small>5.6.:</small> [[Jakub Šajba]] – [[Sebastian Krumbiegel]] <small>3.6.:</small> [[Brigitte Bierlein]] <small>28.5.:</small> [[Wolodymyr Zelenskij]] <small>14.5.:</small> [[Jakub Anton Kilian]] – [[Jurij Hawštyn Swětlik]] <small>1.5.:</small> [[Pawoł Erich Krawc]] – [[Rownjanski kěrchow]] <small>24.4.:</small> [[Jan Bohuchwał Dejka]] <small>14.4.:</small> [[Nowe Małsecy]] <small>13.4.:</small> [[Budyska radnica]] – [[Radnica]] – [[Južne předměsto]] – [[Zapadne předměsto]] <small>9.4.:</small> [[Wuježčanska woda]] <small>25.3.:</small> [[Serbska chorhoj]] – [[Trikolora]] <small>14.3.:</small> [[Albert Einstein]] <small>7.2.:</small> [[Alfred Krawc]] <small>31.1.:</small> [[Jan Jurij Vogel]] – [[Hornjołužiska towaršnosć wědomosćow]] <small>24.1.:</small> [[Serbske Słowo]] <small>22.1.:</small> [[Bremerhaven]] <small>21.1.:</small> [[Ostrava]] – [[Kraj (Čěska)]] – [[Jihlava]] <small>14.1.:</small> [[Jan Haša]] <small>13.1.:</small> [[Gusta Hatas]] – [[Jan Michał Haška]] <small>10.1.:</small> [[Milan Hrabal]] <small>6.1.:</small> [[Ochranowska bratrowska wosada]] <small>21.12.:</small> [[Delni Wunjow]] <small>19.12.:</small> [[Jan Awgust Jenč]] – [[Harry S. Truman]] <small>18.12.:</small> [[Franklin D. Roosevelt]] <small>17.12.:</small> [[Bjarnat Rjenč]] <small>13.12.:</small> [[Tšěšojce]] – [[Žymjerojce]] <small>12.12.:</small> [[Brunicowa jama Wjelcej-juh]] <small>11.12.:</small> [[Brunicowa jama Janšojce]] <small>10.12.:</small> [[Mužakowske stawowe knjejstwo]] <small>8.12.:</small> [[Annegret Kramp-Karrenbauer]] – [[Völklingen]] <small>4.12.:</small> [[Olsztyn]] <small>30.11.:</small> [[Miroslav Lajčák]] – [[Poprad]] – [[Wysoke Tatry]] – [[Banská Bystrica]] <small>16.11.:</small> [[Jan Rawp]] – [[Rolf Hoppe]] <small>12.11.:</small> [[Serbski narodny wuběrk]] – [[Dołha woda]] <small>9.11.:</small> [[Wiwalca]] <small>7.11.:</small> [[Wjacław Warichius]] <small>6.11.:</small> [[Rakečanska cyrkej]] <small>31.10.:</small> [[Ludwig Ela]] – [[Karpaty]] – [[Dróhowc]] <small>30.10.:</small> [[Wulka Nydej]] – [[Chrysta Meškankowa]] – [[Mikławš Bejmak]] <small>28.10.:</small> [[Kinajcht]] – [[Ratarjecy]] – [[Bessarabska]] – [[Prut]] <small>27.10.:</small> [[Kito Mudra]] <small>26.10.:</small> [[Bukojna (Kulow)]] – [[Jurij Mucha]] – [[Awgust Lapštich]] <small>25.10.:</small> [[Jan Arnošt Frajšlag]] <small>22.10.:</small> [[Krajnostawski wučerski seminar]] – [[Hendrich Awgust Krygar]] – [[Zajdow]] – [[Jan Awgust Kapler]] – [[Jan Bohumił Junghänel]] <small>21.10.:</small> [[Pawoł Krawc (1901)]] – [[Pawoł Božidar Kapler]] <small>17.10.:</small> [[Korla Wyrgač]] – [[Wólby do sakskeho krajneho sejma 2014]] <small>15.10.:</small> [[Markus Söder]] <small>12.10.:</small> [[Franc Šěn]] <small>10.10.:</small> [[Bobošojce]] <small>7.10.:</small> [[Nowe Koporcy]] <small>5.10.:</small> [[Kotmar (gmejna)]] <small>3.10.:</small> [[Dźeń němskeje jednoty]] <small>1.10.:</small> [[Charles Aznavour]] – [[Rogozno (Kopańce)]] – [[Žargoń]] <small>4.9.:</small> [[Serbska młodźina]] – [[Pawoł Šenkar]] <small>28.8.:</small> [[Jurij Gustaw Zarjenk]] <small>27.8.:</small> [[Walter Wenzel]] <small>26.8.:</small> [[Jan Šěca]] – [[Celowc]] <small>25.8.:</small> [[Klukšanska cyrkej]] – [[Kryšan Bjedrich Faber]] – [[Jurij Křižank]] – [[Amudarja]] – [[Kyzylkum]] <small>24.8.:</small> [[Karakum]] <small>23.8.:</small> [[Jan Jurij Temler]] <small>20.8.:</small> [[Kofi Annan]] <small>13.8.:</small> [[Jakub Nowak-Kašćanski]] <small>12.7.:</small> [[Marja Simonowa]] – [[Wotrowske hrodźišćo]] – [[Klement Gottwald]] <small>2.7.:</small> [[Nowa Łuka]] – [[Bobolcy]] <small>29.6.:</small> [[Babin]] <small>28.6.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Njebjelčicach]] <small>26.6.:</small> [[Horjany]], [[Delany (krajina)|Delany]] <small>25.6.:</small> [[Křesćan Bohuchwał Šěrach]] <small>21.6.:</small> [[Gerhard Gundermann]] <small>20.6.:</small> [[Korla Božidar Křižan]] <small>19.6.:</small> [[Daški]] – [[Klóšter]] <small>18.6.:</small> [[Acory]] <small>14.6.:</small> [[Euroregion Nysa]] <small>13.6.:</small> [[Jan Bjedrich Tešnaŕ]] – [[Gmina Zgorzelec]] <small>12.6.:</small> [[Pawoł Wićaz-Chróšćanski]] <small>7.6.:</small> [[Jan Zygmunt Bjedrich Šyndlaŕ]] <small>6.6.:</small> [[Słónco]] <small>5.6.:</small> [[Beno Mět]] – [[Ken Follett]] <small>11.5.:</small> [[Jan Balthasar Langa]] – [[Jan Bjedrich Langa (1709)]] – [[Jan Bjedrich Langa (1738)]] <small>10.5.:</small> [[Łužica (časopis)]] – [[Matej Handrik]] – [[Mikławš Cyž]] <small>8.5.:</small> [[Josef Páta]] – [[Mikławš Jacsławk]] – [[Jurij Słodeńk]] – [[Jan Laras]] <small>7.5.:</small> [[Narva]] <small>6.5.:</small> [[Bambruch]] – [[Bukowc]] – [[Njeradecy]] – [[Brětnja-Michałki]] <small>5.5.:</small> [[Bože ćěło]] <small>2.5.:</small> [[Struga]] <small>26.4.:</small> [[Jurij Delenk]] – [[Mehmed Meša Selimović]] <small>17.4.:</small> [[Zielona Góra]] <small>15.4.:</small> [[Ćeleńc]] <small>14.4.:</small> [[Serbske šulske towarstwo]] <small>5.4.:</small> [[Srjedźna Azija]] – [[Wuchodna Azija]] <small>4.4.:</small> [[Žičenk]] – [[Přezdrěnk]] <small>3.4.:</small> [[Nowe Błohašecy]] <small>1.4.:</small> [[Olba]] <small>25.3.:</small> [[Peter Pellegrini]] <small>20.3.:</small> [[Helmut Hupac]] <small>28.2.:</small> [[Arnošt Bjedrich Šołta]] – [[Arnošt Fürchtegott Šołta]] – [[Lisćina Mišnjanskich markhrabjow]] <small>27.2.:</small> [[Mišnjanske markhrabinstwo]] <small>26.2.:</small> [[Jan Łahoda]] <small>21.2.:</small> [[Serbska šula]] <small>17.2.:</small> [[Herman Šleca]] – [[Hanamarja Šěrcec]] <small>14.2.:</small> [[Hrjehor Martini]] – [[Handrij Mehliš]] <small>10.2.:</small> [[Bertolt Brecht]] – [[Ottawa]] – [[Bermuda]] – [[Nassau]] – [[Andorra la Vella]] <small>9.2.:</small> [[Vientiane]] <small>8.2.:</small> [[Maseru]] <small>5.2.:</small> [[Bissau]] <small>4.2.:</small> [[Accra]] – [[Libreville]] – [[Jörg Urban]] <small>3.2.:</small> [[Santo Domingo]] – [[Asmara]] – [[Belmopan]] – [[Bangui]] – [[Porto Novo]] <small>2.2.:</small> [[Alexander Dierks]] <small>29.1.:</small> [[Viorica Dăncilă]] <small>27.1.:</small> [[Jiří Drahoš]] <small>24.1.:</small> [[Jurij Malink]] <small>23.1.:</small> [[Georg Baselitz]] – [[Dübenska hola]] <small>22.1.:</small> [[Karlheinz Blaschke]] <small>21.1.:</small> [[Krostitz]] <small>18.1.:</small> [[Ludmila Mětškowa]] – [[Wendenabteilung]] <small>17.1.:</small> [[Literarne myto Domowiny]] <small>16.1.:</small> [[Izolda Gardošowa]] – [[Arzberg]] <small>14.1.:</small> [[Kózle (Drjowk)]] <small>13.1.:</small> [[Gröditz (Mišno)]] <small>4.1.:</small> [[Budyski měr]] <small>27.12.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Chrósćicach|Kulturne pomniki w Chrósćicach]] <small>23.12.:</small> [[Přibysław]] <small>21.12.:</small> [[Malu Dreyer]] <small>19.12.:</small> [[Winfried Kretschmann]] – [[Oldenburg]] – [[Matthias Haß]] – [[Bruno Kreisky]] <small>18.12.:</small> [[Sebastian Kurz]] <small>14.12.:</small> [[Mateusz Morawiecki]] <small>13.12.:</small> [[Gabriela Šmajdźina]] – [[Barbara Klepsch]] – [[Markus Ulbig]] – [[Georg Unland]] <small>9.12.:</small> [[Michael Kretschmer]] <small>8.12.:</small> [[Krabat]] – [[Bjedrich August Bergan]] – [[Jan Ćichor]] – [[Oswald Mrózak]] <small>7.12.:</small> [[Ernst Bohachwał Rychtar]] – [[Jan Rychtar]] – [[Jan Wjela (farar)]] <small>20.11.:</small> [[Gerat Wornar]] – [[Wylem Janhoefer]] <small>19.11.:</small> [[Hradec Králové]] – [[Jičín]] – [[Harrachov]] <small>8.11.:</small> [[Neville Chamberlain]] <small>6.11.:</small> [[Karel Zeman]] <small>5.11.:</small> [[Jakub Nowak-Horjanski]] – [[Mnichowske zrěčenje]] – [[Mělník]] – [[Trutnov]] <small>4.11.:</small> [[Leonard Cohen]] <small>3.11.:</small> [[Georg Körner]] <small>25.10.:</small> [[Błótowska železnica]] <small>18.10.:</small> [[Bodo Ramelow]] <small>6.9.:</small> [[Křišow]] <small>5.9.:</small> [[Słowacy]] – [[Češa]] <small>4.9.:</small> [[Wjerina chěžka]] <small>3.9.:</small> [[Grodkowski spjaty jězor]] <small>2.9.:</small> [[Klaipėda]] <small>1.9.:</small> [[Kermuša]] <small>23.8.:</small> [[Jaseńca (Kubšicy)]] – [[Tuchor]] <small>17.8.:</small> [[Radworski Haj]] – [[Nowe Boranecy]] <small>14.8.:</small> [[Wódrino-Sprjewiny kanal]] – [[Spreenhagen]] <small>9.8.:</small> [[Sonja Wölkowa]] – [[Sprjojcy]] <small>6.8.:</small> [[Mikławš Kral]] <small>5.8.:</small> [[Lisćina kulturnych pomnikow w Bóšicach|Kulturne pomniki w Bóšicach]] <small>4.8.:</small> [[Mała Dubrawa]] <small>13.7.:</small> [[Michałska cyrkej]] <small>11.7.:</small> [[Tuchorski kěrchow]] <small>7.7.:</small> [[Božidar Dobrucky]] <small>5.7.:</small> [[Handroš Tara]] <small>20.6.:</small> [[Bohata wěža]] <small>15.6.:</small> [[Józef Jakubaš]] – [[Rixdorf]] – [[Leo Varadkar]] <small>11.6.:</small> [[Jan Wilhelm Buk]] <small>5.6.:</small> [[Taras Šewčenko]] <small>4.6.:</small> [[Swjatki]] <small>2.6.:</small> [[Holocaust]] – [[Bilhorod-Dnistrowskyj]] <small>31.5.:</small> [[Podolska]] <small>29.5.:</small> [[Wiki (wjes)]] <small>28.5.:</small> [[Sewjerny čop]] <small>26.5.:</small> [[Černiwci]] – [[Zasrjew]] <small>25.5.:</small> [[Kamjanec-Podilskyj]] <small>23.5.:</small> [[Ostroh]] – [[Dubno]] <small>21.5.:</small> [[Halyč]] – [[Horodenka]] <small>19.5.:</small> [[Tysa]] <small>14.5.:</small> [[Emmanuel Macron]] <small>13.5.:</small> [[Jan Bjarnat Krušwica]] – [[Belfast]] – [[Phil Collins]] <small>12.5.:</small> [[Wódriny łuh]] <small>11.5.:</small> [[Złota ryba]] – [[Karp]] – [[Azerbajdźanšćina]] <small>10.5.:</small> [[Jan Józef Hawštyn Hauptmann]] <small>5.5.:</small> [[Jurij Arnošt Wanak]] <small>4.5.:</small> [[Jakub Rachlowc]] <small>26.4.:</small> [[Łakoma]] <small>25.4.:</small> [[Bageńc]] – [[Dubrawka (Kopańce)]] – [[Wjelike Dobrynje]] – [[Wóseńk]] – [[Hažow]] <small>23.4.:</small> [[Georgišćina]] – [[Dešank]] – [[Kibuš]] – [[Módłej]] – [[Rogeńc]] – [[Žylowk]] <small>22.4.:</small> [[Jan Awgust Měrćink]] – [[Tydźenska Nowina]] – [[Jutnička]] – [[Sewjerozapadna pasaža]] <small>21.4.:</small> [[Ararat]] – [[Kerkojce]] – [[Aras]] <small>20.4.:</small> [[Sewan]] <small>18.4.:</small> [[Mortwa holčka]] <small>16.4.:</small> [[Jutry]] <small>15.4.:</small> [[Republika Nahórski Karabach]] <small>13.4.:</small> [[Frank Stübner]] – [[Hokkaido]] – [[Nowe Zdźarki]] <small>11.4.:</small> [[Filip]] – [[Matej]] <small>10.4.:</small> [[Kamčatka]] <small>9.4.:</small> [[Beringowy přeliw]] – [[Sachalin]] <small>8.4.:</small> [[Kurile]] <small>6.4.:</small> [[Hranica]] <small>3.4.:</small> [[Handrij Falka]] <small>2.4.:</small> [[Amur]] – [[George Washington]] – [[Bosna]] <small>1.4.:</small> [[Sima Milutinović]] <small>28.3.:</small> [[Edward Wornar]] <small>25.3.:</small> [[Tuzla]] <small>20.3.:</small> [[Helgoland]] – [[Sylt]] – [[Amrum]] – [[Föhr]] <small>3.3.:</small> [[Delnje Brusy]] <small>2.3.:</small> [[Rory Gallagher]] – [[Nowe Poršicy]] <small>1.3.:</small> [[Wuričanski stołp]] <small>15.2.:</small> [[Jan Hempel]] <small>14.2.:</small> [[Hiiumaa]] <small>13.2.:</small> [[Pjer Žalica]] <small>12.2.:</small> [[Saaremaa]] <small>8.2.:</small> [[Jan Gelanski]] <small>7.2.:</small> [[Hrodźišćo (twarjenje)]] <small>5.2.:</small> [[Škrěkawa]] <small>4.2.:</small> [[Kopšinjanske hrodźišćo]] <small>1.2.:</small> [[Julius Eduard Wjelan]] – [[Karpacz]] <small>31.1.:</small> [[Hrubý Jeseník]] <small>30.1.:</small> [[Erwin Strittmatter]] <small>24.1.:</small> [[Andrzej Duda]] <small>19.1.:</small> [[Jurij Grós]] – [[Jurij Čornak]] <small>11.1.:</small> [[Michał Lešawa]] – [[Jurij Šewčik (1862)|Jurij Šewčik]] <small>10.1.:</small> [[Bosćij Michał Wićaz]] <small>9.1.:</small> [[Genua]] – [[Lille]] – [[Cork]] <small>8.1.:</small> [[Graz]] – [[Linz]] <small>7.1.:</small> [[Rotterdam]] – [[Mário Soares]] <small>6.1.:</small> [[Porto]] – [[Bosporus]] <small>5.1.:</small> [[Avignon]] – [[Bergen (Norwegska)]] – [[Bologna]] <small>4.1.:</small> [[Antwerpen]] – [[Sołun]] – [[Aarhus]] – [[Kattegat]] <small>2.1.:</small> [[20.&nbsp;lětstotkaaaaaaa]] <small>1.1.:</small> [[Cyrkej swjateju Symana a Judy Tadeja]] – [[Friedrich Schiller]] – [[Johann Wolfgang von Goethe]] – [[Měrćin Salowski]] <!--2016--> <small>20.12.:</small> [[Wochožanska jama]] <small>15.12.:</small> [[Georg Milbradt]] <small>14.12.:</small> [[Sandźak]] <small>5.12.:</small> [[Złoto]] – [[Kopor]] – [[Cynk]] <small>4.12.:</small> [[Slěbro]] – [[Aue]] – [[Alexander Van der Bellen]] <small>27.11.:</small> [[Hispaniola]] – [[Wolfsburg]] – [[Flensburg]] <small>26.11.:</small> [[Basel]] – [[New Jersey]] – [[Neretva]] <small>25.11.:</small> [[Dubrovnik]] – [[Indus]] – [[Ulm]] – [[New Mexico]] <small>22.11.:</small> [[Susann Šenkec]] <small>19.11.:</small> [[Bělsko]] <small>9.11.:</small> [[Bill Clinton]] – [[Jimmy Carter]] <small>7.11.:</small> [[Michał Mjeń]] – [[Niagaraske wodopady]] – [[Nevada]] – [[Oregon]] <small>6.11.:</small> [[Arnošt Holan]] – [[Nowa Jendźelska]] – [[Michigan]] – [[Wisconsin]] – [[Detroit]] <small>2.11.:</small> [[Wulke jězory]] – [[Texas]] – [[Louisiana]] – [[Pennsylvania]] <small>21.10.:</small> [[Mikławšk (Budyšin)]] <small>21.10.:</small> [[Elbrus]] <small>20.10.:</small> [[Kilimandźaro]] <small>19.10.:</small> [[Bob Dylan]] – [[Dažink]] – [[Wysočiny]] – [[Popica]] – [[Mount Everest]] <small>18.10.:</small> [[Novi Sad]] – [[Matica srpska]] <small>17.10.:</small> [[Rubježny hród]] <small>16.10.:</small> [[Tartu]] – [[Wismar]] – [[Stralsund]] – [[Greifswald]] – [[Warta]] – [[Pärnu]] – [[Kaunas]] – [[Kołobrzeg]] <small>7.10.:</small> [[Theodor Heuss]] <small>5.10.:</small> [[Wjelk]] <small>28.9.:</small> [[Norilsk]] – [[Jakutsk]] – [[Chabarowsk]] <small>27.9.:</small> [[Kukow]] <small>25.9.:</small> [[Paliwaka]] <small>13.9.:</small> [[Mikroneziska]] – [[Karoliny]] – [[Palau]] – [[Niue]] <small>12.9.:</small> [[Zwjazk šesćiměstow]] <small>11.9.:</small> [[Klěšnik]] – [[Peter Handke]] – [[Bliski wuchod]] – [[Fryco Latk]] – [[Zoran Stefanović]] <small>9.9.:</small> [[Parcow]] <small>8.9.:</small> [[Kisylk]] – [[Kołpin]] <small>6.9.:</small> [[Marko Grojlich]] – [[Čelno]] <small>21.7.:</small> [[Zadar]] – [[Karlovac]] – [[Čakovec]] – [[Varaždin]] <small>20.7.:</small> [[Swětowe herbstwo]] <small>18.7.:</small> [[Mailand]] – [[Bydgoszcz]] <small>17.7.:</small> [[Robert Fico]] – [[Aleksandar Vučić]] – [[Milo Đukanović]] – [[Edi Rama]] – [[Miro Cerar]] – [[Mariano Rajoy]] – [[Stefan Löfven]] – [[Erna Solberg]] – [[Benjamin Netanjahu]] <small>16.7.:</small> [[Algirdas Butkevičius]] – [[Xavier Bettel]] – [[António Costa]] <small>15.7.:</small> [[Bojko Borisow]] – [[Taavi Rõivas]] – [[Enda Kenny]] – [[Māris Kučinskis]] <small>13.7.:</small> [[Beata Szydło]] – [[Viktor Orbán]] – [[Bohuslav Sobotka]] <small>5.7.:</small> [[Arnošt Simon]] – [[Lipa Serbska]] <small>17.6.:</small> [[Jan Arnošt Hančka]] – [[Franc Józef I.]] <small>16.6.:</small> [[Pečora (rěka)]] <small>15.6.:</small> [[Jan Karlo Fryco Swora]] – [[Hanzo Juro Swora]] – [[Tšadow (Grodk)]] <small>14.6.:</small> [[Lisćina rěkow w Europje]] <small>10.6.:</small> [[Měrćin Weclich]] <small>9.6.:</small> [[Serbska wubranka]] – [[Južny Tirol]] – [[Błotań]] <small>8.6.:</small> [[Božidar Šěca]] <small>7.6.:</small> [[Jan Bohuwěr Mučink]] <small>1.6.:</small> [[Kentucky]] – [[Kansas]] – [[Iowa]] <small>31.5.:</small> [[Idaho]] – [[Indiana]] <small>17.5.:</small> [[Cvikov]] <small>16.5.:</small> [[Łužiske horiny]] – [[Sudety]] – [[Kirnitzsch]] – [[Połobske pěskowčiny]] <small>15.5.:</small> [[Kyrkonoše]] – [[Ploučnice]] – [[Kamenice (Łobjo)]] – [[Srbská Kamenice]] – [[‎Růžová]] <small>14.5.:</small> [[Česká Lípa]] – [[Rumburk]] – [[Kytlice]] <small>11.5.:</small> [[Krásná Lípa]] <small>4.5.:</small> [[Lěto wulkich wohenjow]] – [[Cheb]] <small>3.5.:</small> [[Korla Awgust Jenč]] – [[Měrćin Bałcar]] – [[Jan Ast]] – [[Kito Albin]] – [[Bedřich Hacar]] <small>1.5.:</small> [[Jan Žur]] – [[Michał Žur]] – [[Mikławš Žur]] – [[Jakub Žur (1754)]] – [[Jakub Žur (1821)]] <small>30.4.:</small> [[Jurij Žur (1788)]] <small>24.4.:</small> [[Depsk]] – [[Gołynk]] – [[Zaspy]] – [[Rogozno (Choćebuz)]] – [[Žylow]] <small>23.4.:</small> [[Herbert Nowak]] – [[Nowogrodziec]] <small>22.4.:</small> [[Zgorzelec]] <small>19.4.:</small> [[Caracas]] – [[Canberra]] <small>17.4.:</small> [[La Paz]] – [[Sucre]] <small>16.4.:</small> [[Montevideo]] – [[Asunción]] <small>15.4.:</small> [[Quito]] – [[Lima]] <small>13.4.:</small> [[Alexander Ahrens]] <small>23.3.:</small> [[Chołmy]] <small>22.3.:</small> [[Wjerbjež]] – [[Łanowc]] <small>14.3.:</small> [[Frauke Petry]] <small>13.3.:</small> [[Nadźanecy]] – [[Smělna]] <small>12.3.:</small> [[Wjelkowy]] <small>8.3.:</small> [[Dietrich Šołta]] <small>8.3.:</small> [[Zjednoćena socialistiska strona Němskeje]] <small>6.3.:</small> [[Železniska čara Lubij–Radwor]] – [[Nordhausen]] – [[Eisenach]] – [[Gotha]] – [[Suhl]] – [[Starohród]] – [[Werra]] – [[Fulda (rěka)]] – [[Eberswalde]] – [[Rathenow]] – [[Schwedt]] <small>5.3.:</small> [[Europski šwinc]] – [[Britiske kupy]] – [[Irske morjo]] – [[Shetlandske kupy]] – [[Archipel]] – [[Anglesey]] – [[Erlangen]] – [[Fürth]] – [[Ingolstadt]] – [[Horst Seehofer]] – [[Würzburg]] – [[Regnitz]] – [[Koblenz]] – [[Trier]] <small>3.3.:</small> [[Kupa]] – [[Nowa Gineja]] – [[Baffinska kupa]] – [[Ellesmerska kupa]] <small>2.3.:</small> [[Železniska čara Budyšin–Wojerecy]] – [[Železniska čara Njeswačidło–Wětrow‎|Njeswačidło–Wětrow]] <small>29.2.:</small> [[Osnabrück]] <small>21.2.:</small> [[Lěhnica]] – [[Jelenia Góra]] – [[Świdnica]] <small>20.2.:</small> [[Umberto Eco]] – [[Gdynia]] – [[Sopot]] <small>19.2.:</small> [[Brest (Běłoruska)]] – [[Homel]] – [[Hrodna]] – [[Mahiljow]] – [[Wicebsk]] – [[Pinsk]] – [[Baranawičy]] <small>12.2.:</small> [[Dalmaciska]] – [[Lisćina chorwatskich kupow]] – [[Korčula]] – [[Lošinj]] – [[Krk]] <small>11.2.:</small> [[Pag]] – [[Brač]] – [[Hvar]] <small>10.2.:</small> [[Lastovo]] – [[Cres]] – [[Šolta]] – [[Rab]] – [[Vis]] – [[Mljet]] <small>8.2.:</small> [[Roger Willemsen]] <small>7.2.:</small> [[Lampedusa]] <small>6.2.:</small> [[Capri]] <small>2.2.:</small> [[Sroka]] <small>24.1.:</small> [[Błótoń]] <small>23.1.:</small> [[Smrk]] – [[Jizera]] <small>18.1.:</small> [[Illinois]] <small>15.1.:</small> [[Hawaii]] <small>14.1.:</small> [[Lutz Hillmann]] <small>11.1.:</small> [[David Bowie]] – [[Arizona]] <small>10.1.:</small> [[Mikławš Zarjenk]] <small>9.1.:</small> [[Awtonomny wokrjes Jamalskich Nencow]] – [[Awtonomny wokrjes Nencow]] <small>8.1.:</small> [[Jan Handrik]] – [[Lena]] – [[Irtyš]] – [[Jenisej]] <small>7.1.:</small> [[Klóšter Marijiny doł]] – [[William Shakespeare]] – [[Alfred Měškank]] – [[Jamalska połkupa]] <small>5.1.:</small> [[Kinič]] <small>3.1.:</small> [[Bałdrijanecy]] – [[Dźibrachćicy]] – [[Kadłobja]] <!--2015--> <small>31.12.:</small> [[Alwin Mitaš]] – [[Alfred Mitaš]] – [[Michał Bjedrich]] – [[Joschka Fischer]] – [[Michał Frencel (1667)]] – [[Salomon Bohuchwał Frencel]] <small>30.12.:</small> [[Swjatopluk I.]] <small>27.12.:</small> [[Morawa (rěka)]] <small>25.12.:</small> [[Brno hłowne dwórnišćo]] <small>25.12.:</small> [[Wulkomorawske mócnarstwo]] – [[Michail Iwanowič Kalinin]] <small>24.12.:</small> [[Křič]] – [[Orenburg]] <small>22.12.:</small> [[Zwjazkowy kancler (Němska)]] – [[Abchaziska]] – [[Šwobicy]] – [[Brunow]] – [[Běła (Hornja Łužica)]] – [[Wukecy]] – [[Zapadoarmenšćina]] – [[Kočo Racin]] <small>21.12.:</small> [[Kirow]] – [[Sergej Mironowič Kirow‎]] – [[Južna Osetska]] <small>20.12.:</small> [[Tachantska cyrkej swj. Pětra]] – [[Ludowa republika Donjeck]] – [[Ludowa republika Luhansk]] <small>16.12.:</small> [[Złoty]] – [[Kama]] – [[Oka]] <small>12.12.:</small> [[Jurij Wićaz]] – [[Moskwa (rěka)]] – [[Slavica Ćukteraš]] <small>11.12.:</small> [[Jan Andricki]] – [[Mikławš Čórlich]] – [[Jakub Nowak]] – [[Beno Pětr Šołta]] – [[Serbski kulturny leksikon]] <small>10.12.:</small> [[Bolgar]] <small>08.12.:</small> [[Ilija Dźuvalekovski]] – [[Kaliopi]] <small>06.12.:</small> [[Milčo Mančevski]] <small>30.11.:</small> [[Bielefeld]] – [[Münster]] <small>29.11.:</small> [[Duisburg]] – [[Wuppertal]] – [[Bochum]] – [[Ruhr]] <small>24.11.:</small> [[Branibor]] <small>23.11.:</small> [[Dortmund]] – [[Essen]] <small>22.11.:</small> [[Neckar]] – [[Lisćina najwjetšich městow w Němskej]] <small>20.11.:</small> [[Weimar]] – [[UNESCO]] <small>19.11.:</small> [[Meter]] <small>18.11.:</small> [[Hród]] – [[Saar]] – [[Mosela]] <small>16.11.:</small> [[Zwjazkowa rada]] – [[Město]] – [[Wulkoměsto]] <small>15.11.:</small> [[Republika]] – [[Monarchija]] – [[Kralestwo]] – [[Kral]] – [[Aachen]] – [[Firefox za iOS]] <small>08.11.:</small> [[Pětš Janaš]] – [[Hrodźiško]] <small>07.11.:</small> [[Handrij Lubjenski]] – [[Kabinet Biedenkopf II]], [[Kabinet Biedenkopf III|III]] – [[Kabinet Milbradt I]], [[Kabinet Milbradt II|II]] – [[Ludwigshafen]] – [[Karlsruhe]] <small>06.11.:</small> [[Kurt Biedenkopf]] – [[Kabinet Biedenkopf I]] – [[Lubina Holanec-Rawpowa]] – [[Jan Arnošt Holan]] <small>05.11.:</small> [[Sinai]] – [[Połkupa]] <small>04.11.:</small> [[August Bebel]] <small>02.11.:</small> [[Dabit Boguwěr Głowan‎]] <small>31.10.:</small> [[Skjarbošc]] <small>30.10.:</small> [[Žiguljowsk]] <small>27.10.:</small> [[Ľudovít Štúr]] <small>25.10.:</small> [[Předmjeno]] <small>24.10.:</small> [[Jakub Wjacsławk]] – [[Pawoł]] – [[Měrćin]] – [[Korla]] – [[Jurij]] – [[Marja]] – [[Awgust (mjeno)]] – [[Hańža]] <small>23.10.:</small> [[Jan Pawoł Křižan]] – [[Gaborone]] – [[Ouagadougou]] <small>22.10.:</small> [[Bamako]] – [[Antananarivo]] <small>19.10.:</small> [[Hanka Jenčec]] – [[Gustaw Alwin Mjerwa]] – [[Bjedrich Adolf Klin]] – [[Korla Awgust Kalich]] – [[Arnošt Herman]] <small>18.10.:</small> [[Tunis]] <small>14.10.:</small> [[Swjatlana Aljaksandrawna Aleksijewič|Swjatlana Aleksijewič]] <small>09.10.:</small> [[Barentsowe morjo]] <small>07.10.:</small> [[Železnica]] – [[Awtodróha]] <small>06.10.:</small> [[Dubrawa (Grodk)]] – [[Gózdź]] – [[Łojow]] – [[Prašyjca]] – [[Terpje]] – [[Wjaska (Grodk)]] – [[Zakrjow (Grodk)]] – [[Zelezna]] <small>05.10.:</small> [[Bobow]] – [[Brodkojce]] – [[Cazow]] – [[Dalic]] – [[Dubje]] – [[Glinsk (Gołkojce)]] – [[Gogolowk]] – [[Gołbin]] <small>30.09.:</small> [[Morica]] – [[Hlinowc]] – [[Jěžow]] <small>25.09.:</small> [[Pětr Šěrach]] – [[Měsačne pismo k rozwučenju a wokřewjenju‎]] – [[Korla Bohuchwał Šěrach]] – [[Jan Awgust Janka]] <small>24.09.:</small> [[‎Jan Gotthold Běmar]] – [[Jan Běmar]] – [[‎Franc Moric Domaška]] – [[‎Donat Józef Ćěsla]] – [[Jan Wawer]] – [[Jan Langa]] – [[Jan Gotthelf Běmar]] – [[Jan Gotttrau Běmar]] <small>22.09.:</small> [[Wjelryby]] – [[Insektožrački]] – [[Myše]] – [[Jěže]] – [[Knoty]] – [[Hinc Šewc]] – [[Łužičan (časopis)]] <small>16.09.:</small> [[Hromadnik]] <small>05.09.:</small> [[Wulke wokrjesne město]] – [[Missouri River]] – [[Marshallowe kupy]] – [[Swaziska]] <small>04.09.:</small> [[Amaconas]] – [[Nil]] <small>02.09.:</small> [[Denali]] – [[Mississippi]] <small>01.09.:</small> [[Cyrkej swjateju Pětra a Pawoła]] – [[Sewjerofrizišćina]] <small>31.08.:</small> [[Lubijska hora]] – [[Lisćina kulturnych pomnikow w Hamorje]] <small>25.08.:</small> [[Wopomnišćo Budyšin]] – [[Polnica]] <small>24.08.:</small> [[Mohilnica]] <small>22.08.:</small> [[Dubrjenske bahno]] – [[Rudolf Mjeń]] – [[Stołpin]] – [[Manuela Schwesig]] – [[Andrea Nahles]] – [[Barbara Hendricks]] <small>21.08.:</small> [[Mikławš Bjedrich-Radlubin]] – [[Ursula von der Leyen]] – [[Heiko Maas]] – [[Wolfgang Schäuble]] – [[Thomas de Maizière]] – [[Frank-Walter Steinmeier]] – [[Sewjerna Dwina]] <small>20.08.:</small> [[Njewa]] – [[Peipuski jězor]] – [[Onjegaski jězor]] <small>19.08.:</small> [[Ladogaski jězor]] – [[Kazachšćina]] – [[Staraja Ladoga]] – [[Nowaja Ladoga]] <small>18.08.:</small> [[Rudolf Jenč]] <small>17.08.:</small> [[Wyborg]] – [[Iwangorod]] <small>16.08.:</small> [[Kurski zaliw]] – [[Kurska kosa]] – [[Žitawske horiny]] <small>15.08.:</small> [[Njemen]] – [[Černjachowsk]] – [[Sowjetsk (oblasć Kaliningrad)|Sowjetsk]] – [[Baltikum]] <small>10.08.:</small> [[Drina]] – [[Banja Luka]] <small>09.08.:</small> [[Sawa]] <small>06.08.:</small> [[Marek Grechuta]] <small>03.08.:</small> [[Grjazowjec]] – [[Kadnikow]] – [[Kirillow]] – [[Nikolsk (oblasć Wologda)‎|Nikolsk]] – [[Sokol (město)‎|Sokol]] – [[Totma]] – [[Ustjužna]] <small>02.08.:</small> [[Čudowo]] – [[Buj]] – [[Wolgorječensk]] – [[Galič]] – [[Kologriw]] – [[Makarjew]] – [[Manturowo]] – [[Njerjechta]] – [[Njeja]] – [[Soligalič]] – [[Čuchloma]] – [[Šarja]] – [[Wologda]] – [[Babajewo]] – [[Bjelozjersk]] – [[Wjelikij Ustjug]] – [[Wytegra]] <small>01.08.:</small> [[Malaja Wišera‎]] – [[Pjestowo]] – [[Okulowka]] – [[Solcy]] – [[Staraja Russa]] – [[Cholm (oblasć Nowgorod)|Cholm]] <small>30.07.:</small> [[Wjelikij Nowgorod‎]] – [[Borowiči‎]] – [[Waldaj]] <small>29.07.:</small> [[Sebjež]] <small>28.07.:</small> [[Gdow]] – [[Njewel]] – [[Opočka]] – [[Ostrow]] – [[Pječory]] – [[Porchow (Ruska)‎|Porchow]] <small>27.07.:</small> [[Toržok‎]] – [[Toropjec]] – [[Pskow]] – [[Wjelikije Luki]] <small>26.07.:</small> [[Kaljazin‎]] – [[Kašin‎]] – [[Kimry‎]] – [[Konakowo‎]] – [[Krasnyj Cholm]] – [[Ostaškow‎]] – [[Ržew‎]] – [[Starica‎]] <small>25.07.:</small> [[Uglič‎]] – [[Twer]] – [[Bježeck]] – [[Bjelyj]] – [[Bologoje‎]] – [[Wjesjegonsk‎]] – [[Wyšnij Woločjok‎]] – [[Zubcow‎]] <small>24.07.:</small> [[Jurjewjec‎]] – [[Danilow (město)|Danilow‎]] – [[Ljubim‎]] – [[Myškin‎]] – [[Pjerjeslawl-Zalesskij‎]] – [[Pošechonje‎]] – [[Rybinsk‎]] – [[Tutajew‎]] <small>23.07.:</small> [[Pljos‎]] – [[Pučež‎]] – [[Tejkowo‎]] – [[Šuja]] <small>22.07.:</small> [[Iwanowo]] – [[Jurjew-Polskij]] – [[Kochma]] <small>20.07.:</small> [[Luanda]] – [[Drawa]] <small>17.07.:</small> [[Wbohow (Šěrachow-Korzym)|Wbohow]] – [[Wostašecy]] – [[Zdźar (Wjelećin)|Zdźar]] <small>16.07.:</small> [[Trjebiša]] <small>15.07.:</small> [[Wisła]] – [[Wósmužowa hora]] <small>13.07.:</small> [[Zapadołužiska pahórčina]] – [[Žiwin]] – [[Wjelkow (Halštrow)|Wjelkow]] – [[Walow]] – [[Rušica]] – [[Kinč]] – [[Dobrik]] – [[Pětr Malink]] <small>08.07.:</small> [[Wladimir (město)|Wladimir]] <small>07.07.:</small> [[Joškar-Ola]] <small>06.07.:</small> [[Radobyle]] – [[Jan Budar]] <small>05.07.:</small> [[Čeboksary]] <small>01.07.:</small> [[Jutrowne jěchanje]] – [[Ludwig Nowak]] – [[Horst Adam]] – [[Herbert Cerna]] <small>27.06.:</small> [[Pawoł Grojlich]] – [[Cecha]] <small>26.06.:</small> [[Rjazań]] – [[Lawska wěža]] <small>19.06.:</small> [[Brjansk]] <small>18.06.:</small> [[Orjol]] <small>14.06.:</small> [[Bjelgorod]] <small>12.06.:</small> [[Klemens VIII.]] – [[Leo XI.]] – [[Pawoł V.]] <small>11.06.:</small> [[Hrjehor XV.]] <small>10.06.:</small> [[Bornholm]] <small>03.06.:</small> [[Don]] <small>29.05.:</small> [[Lubijska narěč]] – [[Narew]] – [[Dnjestr]] <small>13.05.:</small> [[Arnošt Černik]] <!-- Prošu jenož nowe zapisy we wulkosći nad 1000 bajtami ze zašłeho měsaca zapodać! --> <noinclude>{{Skrótšenka|WP:NZ}}</noinclude> l9mofvqhqoghzygbz678kfh0ykdakbq 0 38940 391930 391577 2026-08-16T09:56:22Z J budissin 7 391930 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik rěka |Mjeno = Wuježčanska woda |Originalne mjeno = Wuischker Wasser |Wobraz = Mješicy – mosćik pola čo 23.jpg |Wopisanje = Wuježčanska woda w Mješicach |Běži přez = Budyski wokrjes |Žórło = pod [[Čornobóh|Čornobohom]] blisko [[Wuježk pod Čornobohom|Wuježka]] |Wuliw = pola [[Nadźanecy|Nadźanec]] do [[Albrechtowka|Albrechtowki]] |Žórło-šěrina = 51.120727 |Žórło-dołhota = 14.566902 |Žórło-ISO = DE-SN |Wuliw-šěrina = 51.176725 |Wuliw-dołhota = 14.466090 |Mórski basenk = [[Albrechtowka]] → [[Kotołka]] → [[Lubata]] → [[Sprjewja]] → [[Habola]] → [[Łobjo]] → '''[[Sewjerne morjo]]''' |Dołhosć = |Přestrjeń rěčiny = |Spad rěki = |Wysokosć žórła = 400 |Wysokosć wuliwa = 177 |Commons = }} '''Wuježčanska woda''' (tež ''Wuježčanka'' abo ''[[Albrechtowka]]'') je rěčka w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotraž ćeče wot [[Čornobóh|Čornoboha]] na směr [[Budyšin]]. Wona so při sewjernych skłoninach Čornoboha a [[Rubježny hród|Rubježneho hrodu]] w&nbsp;lěsu wyše [[Wuježk pod Čornobohom|Wuježka]] wužórli a ćeče potom do sewjerozapadneho směra přez Wuježk, [[Mješicy]], [[Sowrjecy]] a [[Brězow]]. Pod [[Brězowske hrodźišćo|Brězowskim hrodźišćom]], hdźež ćeče rěčka we hłubokim dole, wobroći so na sewjer a ćeče dale do [[Jenkecy (Kubšicy)|Jenkec]] a nimo [[Cyžecy|Cyžec]] do [[Nadźanecy|Nadźanec]], hdźež so blisko Budyskeje wodočisćernje wotprawa do Albrechtowki (resp. Bobolčanskeje wody) wuliwa. Wosebje w Brězowje wužiwaše so woda Wuježčanki prjedy za mlěće, w&nbsp;tutej wsy mějachu hnydom tři młyny. [[Kategorija:Albrechtowka]] [[Kategorija:Rěka w Sakskej]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Bukecy]] [[Kategorija:Rěka w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Přitočnišćo Łobja|6]] [[Kategorija:Rěka w Europje]] [[Kategorija:Přitočnišćo Sprjewje|4]] 6qibu5dswpuzcxs6rp8xnp0e4i2vyvy 0 40454 391937 390940 2026-08-16T11:26:10Z J budissin 7 /* Wopis */ 391937 wikitext text/x-wiki [[Dataja:Obergurig Großdöbschütz Böhmische Brücke6.jpg|mini|Čěski móst]] '''Čěski móst''' ({{wrěči|de}} ''Böhmische Brücke'') je kamjentny wobłukowy móst přez [[Sprjewja|Sprjewju]] w [[Hornja Hórka|Hornjej Hórce]] a najznaćiši twarski pomnik tuteje [[Hornja Łužica|hornjołužiskeje]] gmejny. Wón bu w lěće [[1724]] natwarjeny a steji jako kulturny pomnik pod škitom. Móst bě dźěl tak mjenowaneje [[Čěska šćežka|Čěskeje šćežki]] z [[Budyšin]]a přez [[Łužiske hory]] do [[Praha|Prahi]], zwotkelž ma tež swoje mjeno. Stilizowany móst je tež wobstatk Hornjohórčanskeho wopona. == Wopis == Móst, kiž steji njedaloko moderneho mosta statneje dróhi S 114, ma dwaj njerunej wobłukaj. Cyłkownje je něhdźe 35 metrow dołhi, při čimž je wjetši wobłuk 11,22 metrow šěroki a mjeńši 7,18 metrow. Srjedźna zepěra je 3,58 metrow šěroka a zesylnjena napřećo rěce. Móst je 4,5 metrow šěroki, z toho 3,5 metrow za jězdnju. Jako material wužiwachu [[zornowc]] resp. [[granodiorit]], typisku kamjeniznu hornjołužiskich horow z lokalnych skałow. Čěski móst steji wosrjedź Hornjeje Hórki na [[Małe Debsecy|Małodebsečanskich]] honach blisko Wjelečanskeje dróhi. Přez móst wjedźe turistiska čara „[[Łužiski had]] – Hornja Łužica (zapad)“. Nimo njeho wjedźe na sewjernym brjoze rěki Sprjewina kolesowarska šćežka. == Wobrazy == <gallery> Dataja:01098-Kleindobschütz-1899-Gasthaus zum Kuchenhäusl, Franzosenbrücke, Spreetal-Brück & Sohn Kunstverlag.jpg|Móst na dopisnicy z lěta 1899 Dataja:Obergurig - Wilthener Straße - Böhmische Brücke 02 ies.jpg|Jězdnja Dataja:Oberlausitz 2012-05-26-7032.jpg|Wjetši wobłuk Dataja:Oberlausitz 2012-05-26-7040.jpg|Wobłoženje Dataja:Wappen Obergurig.PNG|Hornjohórčanski wopon </gallery> == Wotkaz == {{Commonscat|Böhmische Brücke|Čěski móst}} {{Coordinate |NS=51.128622 |EW=14.411511 |type=landmark |region=DE-SN}} [[Kategorija:Hornja Hórka]] [[Kategorija:Móst]] [[Kategorija:Twarjenje w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Kulturny pomnik w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Sprjewja]] [[Kategorija:Załožene 1724]] qu2fa5mo0q8qn26r1ftgq14lne9cuam 0 41702 391924 391801 2026-08-15T21:26:08Z Gumideck 12564 kulturny pomnik 391924 wikitext text/x-wiki {{Zajimawostka |Тyp = wuhladna wěža |Hornjoserbske mjeno = Wěža krala Jana |Originalne mjeno = König-Johann-Turm |Wobraz = König-Johann-Turm Valtenberg 01.jpg |Wopisanje wobraza = Wuhladna wěža w lěće 2026 |Status = |Kraj = Sakska |Mjeno połoženja = Gmejna |Połoženje = [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońca]] |Koordinaty = {{coord|51|4|26.684|N|14|16|43.261|E|type:landmark_region:SN|scale=5000}} |Prěnje naspomnjenje = |Załoženje = 1857 |Commons = König-Johann-Turm Valtenberg }} '''Wěža krala Jana''' ({{wrěči|de}} ''König-Johann-Turm'') je wuhladna wěža na [[Sokolnik]]u (586&nbsp;m) w gmejnje [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońca]] w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Wona bu w lěće 1857 natwarjena a je 22 metrow wysoka. == Stawizny == W prěnjej połojcy 19.&nbsp;lětstotka steješe na wjeršku Sokolnika mócny [[buk]], ke kotremuž njedźelu rěbl připrawichu a kotrehož króna skićeše wuhlad do šěrokeje wokoliny. Z ideju wuhladnu wěžu twarić přińdźe w lěće 1855 ''Towaršnosć entuziastiskich přećelow rjaneje přirody'' pod nawodom nadlěsneho Morica Bachmanna, kotraž wubra pjenjezy we wokolnych gmejnach a zawěsći tež přihłosowanje wot wobsedźerja hory, swobodneho knjeza Alberta von Oppen-Huldenberga (1810–1889). Plany za wuhladnu wěžu je [[Žitawa|Žitawski]] architekt [[Carl August Schramm]] (1807–1869) zdźěłał a twar nawjedowaše twarski mišter Marx z [[Langburkersdorf]]a. Twar sam traješe 150&nbsp;dnjow a płaćeše 1775 tolerjow. Wěža bu po štwórtym sakskim kralu [[Jan Sakski|Janje]] (1801–1873) pomjenowana. Dokónčenu wuhladnu wěžu su zhromadnje z hórskej bawdu swjatočnje wotewrěli (při dešćikojtym wjedrje) 1.&nbsp;julija 1857. Hižo w lěće 1859 wotpali so drjewjana hórska bawda (najskerje bě ju něchtó zapalił) a město njeje nowu murjowu natwarichu. Tuta njeskićeše w dalšich lětach jenož jědź a piće, ale tež přebytk. W lěće 1865 wuhladnnu wěžu wosobinsce wopyta kral Jan. W lěće 1938 wutwarichu studnju, dokelž dyrbješe so dotal woda dodawać. Bawda wotpali so dnja 28.&nbsp;februara 1951. Wuhladna wěža wosta njepřistupna, dokelž ju policija wužiwaše. W lěće 1960 započa klempnerski mišter Walter Hultsch z Wjazońcy znowawotewrjenje wuhladneje wěže přesadźić, štož so w slědowacym lěće 1961 poradźi. Nowa hórska bawda so hakle 1977 dźakowano dźěłu entuziastow a brigadowarjow natwari. Mjez lětomaj 2006 hač 2008 wotmě so cyłkowne saněrowanje wuhladneje wěže, kotrež pak so njeporadźi. Twar bu tuž wot lěta 2011 do 2013 zawrjeny a dyrbješe so znowa saněrować. Jeho swjatočne wotewrjenje slědowaše 31.&nbsp;julija 2013 na 166. róčnicu. Mjez lětomaj 2023 a 2025 njebě wuhladna wěža dla zwady z wotnajerjom zjawnosći přistupna.<ref name="příběhy">{{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Karel Stein, Petr Zámiš|titul=Příběhy rozhleden Českosaského Švýcarska|nakładnistwo=Nakladatelství Petr Polda|městno=[[Liberec]]|lěto=2015|nakład=1.|strony=151–157|ISBN=978-80-905590-5-9|komentar=čěsce}}</ref><ref name="cokoli" /> Wěža je škitana jako kulturny pomnik a je zapisana pod čisłom 09307159.<ref>{{Cite web|title=Denkmalpflege in Sachsen|url=https://denkmalliste.denkmalpflege.sachsen.de/CardoMap/Denkmalliste_Report.aspx?HIDA_Nr=09307159|publisher=Landesamt für Denkmalpflege Sachsen|accessdate=2026-08-15|language=němsce}}</ref> == Wopisanje == Wuhladna wěža dopomina ze swojim napohladom na wuhladnu wěžu na [[Čornobóh]]u. Ma formu kwadra a je z cymbrami zakónčena. Wona je 22&nbsp;metrow wysoka a k wuhladnej platformje wjedźe 127&nbsp;schodow. Natwarjena je z łužiskeho [[granodiorit]]a, kotrehož dźěl pochadźa ze starych murjow, kotrež na wjeršku hory stejachu. Na prědnjej stronje wěže je wopon swobodneho knjeza Oppen-Huldenberga, tabela z mjenami wosobow, kotrež su sej wo twar zasłuža a pozłoćany portret krala Jana z němskim napisom ''Johann v. Gottes Gnaden König von Sachsen'' (serbsce ''Jan z Božeje hnady kral Sakskeje''). Na wěžu nawjazuje niske twarjenje hosćenca (bawdy).<ref name="příběhy" /> == Turistika == Wuhladna wěža je woblubowany turistiski cil a tohodla wjedźe k njej wulka ličba pućowanskich šćežkow. Wot dwórnišća ''Wjazońca (Łužica) zapad'' wjedźetej dwě šćežce (čerwjena a zelena) a z Wjazońcy a [[Dawidowa hórka|Dawidoweje hórki]] (420&nbsp;m) wjedźe zelena šćežka. Z wuchoda wjedźe z [[Rynar]]ja čerwjena šćežka. Z juha wjedźe čerwjena šćežka z [[Wołbramecy|Wołbramec]], módra wot čěsko-němskeje statneje hranicy, čerwjena a módra z [[Neustadt in Sachsen|Neustadta w Sakskej]] a žołta z [[Póckowy|Póckowow]]. Wěža skići kruhojty wuhlad do [[Łužiske hory|Łužiskich horow]], [[Łužiske horiny|Łužiskich horin]] abo do [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]]. Derje widźomne su hory [[Tanečnice]] (599&nbsp;m), [[Kotmar]] (582&nbsp;m) abo [[Jedlová]] (776&nbsp;m).<ref name="cokoli">{{Cite web|first=Ivo|last=Šafus|url=https://www.cokolivokoli.cz/28366-rozhledna-valtenberg/|title=Rozhledna Valtenberg|publisher=cokoli v okolí.cz|accessdate=2026-08-02|date=2019-07-27|language=čěsce}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://mapy.com/s/cebucumuka|title=Mapy.com: turistická mapa|publisher=Mapy.com|accessdate=2026-08-02|language=němsce}}</ref> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Karel Stein, Petr Zámiš|titul=Příběhy rozhleden Českosaského Švýcarska|nakładnistwo=Nakladatelství Petr Polda|městno=[[Liberec]]|lěto=2015|nakład=1.|strony=224|ISBN=978-80-905590-5-9|komentar=čěsce}} == Wotkazy == * {{Commonscat|König-Johann-Turm Valtenberg|Wěža krala Jana}} * [https://mapy.com/s/cebucumuka Mapy.com: pućowanska karta, wěža krala Jana a wokolina] * [https://valtenberg.de/ Oficialna webstrona hórskeje bawdy a wuhladne wěže Sokolnik] * [https://www.neukirch-lausitz.de/de/valtenberg.html Sokolnik na webstronje gmejny Wjazońcy] [[Kategorija:Wjazońca]] [[Kategorija:Załožene 1857]] [[Kategorija:Twarjenje w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej|krala Jana]] k4bscw7k9tob86euxume8ixstta5ruz 0 41719 391929 2026-08-16T09:55:02Z J budissin 7 nowy zapisk 391929 wikitext text/x-wiki [[Dataja:Blösa.raiko-koch.122.jpg|mini|Na Brězowskim hrodźišću]] '''Brězowske hrodźišćo''' ({{wrěči|de}} ''Blösaer Schanze'') je najskerje ze srjedźosłowjanskeje doby pochadźace [[hrodźišćo (twarjenje)|hrodźišćo]] w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]], kotrež steji sewjerozapadnje [[Brězow]]a w&nbsp;[[Kubšicy|Kubšiskej]] gmejnje nad křiwicu doliny [[Wuježčanska woda|Wuježčanskeje wody]]. Hrodźišćo steji na něhdźe 20 metrow wysokej skalnej skłoninje a ma 80 metrow dołhi a zdźěla 10 metrow wysoki škitny nasyp. Škitana nutřkowna přestrjeń bě něhdźe 50&nbsp;×&nbsp;35 metrow wulka. Dokładna staroba Brězowskeho hrodźišća njeje znata, ale wokoło lěta 1000 je hižo wobstało. [[Walter Frenzel]] tuka na nastaće w zwisku ze starym pućom z&nbsp;[[Budyšin]]a pŕez [[Wuricy]], Brězow a [[Wuježk pod Čornobohom|Wuježk]] do směra na kraj [[Zagost]] na juhowuchodźe. Tuta dróha zhubi ze załoženjom [[Lubij]]a ([[1221]]) swoju wažnosć. == Literatura == * {{WdH|12|118}} == Wotkaz == {{Commonscat|Blösaer Schanze|Brězowske hrodźišćo}} {{Coordinate |NS=51.153147 |EW=14.497170 |type=landmark |region=DE-SN}} [[Kategorija:Hrodźišćo]] [[Kategorija:Kubšicy]] 9nmjq8guzyp5wggz11hl396qnq38r01 0 41720 391931 2026-08-16T09:57:12Z J budissin 7 posrědkuju k stronje „[[Brězowske hrodźišćo]]” 391931 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Brězowske hrodźišćo]] gh17rwj51fbcwi3ymd30b7i0fgpwv8b 0 41721 391934 2026-08-16T11:20:11Z J budissin 7 nowa strona: <mapframe zoom=9 latitude =51.18 longitude =14.35 align=right width=450 height=450 text="Karta Łužiskeho hada ([https://www.openstreetmap.org/relation/3582694 hlej OpenStreetMap])">[ { "type": "ExternalData", "service": "geoline", "ids": "Q1808520", "properties": { "stroke": "#ff0000", "stroke-width": 2 } }] </mapframe> '''Łužiski had''' ({{wrěči|de}} ''Lausitzer Schlange'') je dalokopućowanska šćežka w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a susodnymi kónčinami… 391934 wikitext text/x-wiki <mapframe zoom=9 latitude =51.18 longitude =14.35 align=right width=450 height=450 text="Karta Łužiskeho hada ([https://www.openstreetmap.org/relation/3582694 hlej OpenStreetMap])">[ { "type": "ExternalData", "service": "geoline", "ids": "Q1808520", "properties": { "stroke": "#ff0000", "stroke-width": 2 } }] </mapframe> '''Łužiski had''' ({{wrěči|de}} ''Lausitzer Schlange'') je dalokopućowanska šćežka w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a susodnymi kónčinami wuchodneje [[Sakska|Sakskeje]], kotraž je oficielnje něhdźe 330&nbsp;km dołha. Wona běži mjez [[Drježdźanska hola|Drježdźanskej holu]] a [[Złokomorowski jězor|Złokomorowskim jězorom]] přez [[Radeberg]]ski kraj, [[Sakska Šwica|Saksku Šwicu]], [[Łužiske hory]], [[Žitawske horiny]], [[Limas]], [[Hornjołužiska hola a hatowa krajina|Hornjołužisku holu a hatowu krajinu]] kaž tež sewjerny dźěl Zapadneje Łužicy hač do [[Łužiska jězorina|Łužiskeje jězoriny]] w južnej [[Braniborska|Braniborskej]]. [[Dataja:Wóspork – pućnik na torhošću.jpg|mini|upright|Pućnik we [[Wóspork]]u]] == Čara == [[Běła (Drježdźany)|Drježdźany-Běła]] – [[Drježdźanska hola]] (Heidemühle, Langebrücker Hofewiese, Langebrücker Saugarten) – [[Langebrück]] – [[Hermsdorf (Woćicy-Okrila)|Hermsdorf]] – [[Woćicy-Okrila]] – Fünfhufenteich – Steinberg (264&nbsp;m) – [[Seifersdorf (Wachau)|Seifersdorf]] (Seifersdorfski hród) – [[Seifersdorfski doł]] – Grundmühle – zwisk z Radebergskim kołopućom – [[Liegau-Augustusbad]] (Kleinwachau) – Silberberg (271&nbsp;m) – [[Radeberg]] (hród Klippenstein) – Hüttertal – [[Wallroda (Arnsdorf)|Wallroda]] – [[Rěčna zawěra Wallroda]] – Tanneberg (302&nbsp;m) – [[Warnoćicy (gmejna)|Warnoćicy]] – [[Karswald]] – [[Dürrröhrsdorf]] – [[Dittersbach (Dürrröhrsdorf-Dittersbach)|Dittersbach]] – Schöne Höhe (328&nbsp;m) – [[Lohmen]] – [[Dorf Wehlen]] – [[Wjelin]] – z wosobowej łódźu přez [[Łobjo]] – [[Pötzscha]] – [[Rauenstein (hora)|Rauenstein]] – z wosobowej łódźu přez Łobjo – [[Rathen]] – [[Polnica|dolina Pólnicy]] – [[Brand (Sakska Šwica)|Brand]] – [[Waitzdorf]] – Kohlmühle – [[Altendorf (Zebnica)|Altendorf]] – dolina [[Kirnitzsch|Kyrnicy]] – [[Ostrau (Žandawa)|Ostrau]] – [[Hohe Liebe]] (400,9&nbsp;m) – dolina Kyrnicy – Zeughaus – [[Hinterhermsdorf]] – Obere Schleuse – [[Wachberg (Łužiske hory)|Wachberg]] (496&nbsp;m) – [[Saupsdorf]] – [[Kuhstall (Sakska Šwica)|Kuhstall]] – [[Lichtenhain (Zebnica)|Lichtenhain]] – [[Zebnica (město)|Zebnica]] – [[Ungerberg]] (537&nbsp;m) – [[Neustadt in Sachsen|Nowe Město w Sakskej]] – [[Berthelsdorf (Neustadt)|Berthelsdorf]] – [[Sokolnik]] (589&nbsp;m) – [[Wołbramecy]] – [[Nowy Šěrachow]] – [[Wjelećin]] – [[Hornja Hórka]] – [[Dźěžnikecy]] – [[Dobruša]] – [[Budyšin]] – [[Rabocy]] – [[Rachlow pod Čornobohom|Rachlow]] – [[Čornobóh]] (561&nbsp;m) – [[Kumwałd]] – [[Běłobóh]] (499,5&nbsp;m) – [[Bejerecy]] – [[Nowosólc-Horni Hródk]] – [[Habrachćicy/Sa.]] – [[Nowe Jěžercy]] – [[Wodowe Hendrichecy]] – Weißer Stein (460&nbsp;m) – [[Wulki Šunow]] – [[Wałtarjecy]] – Falkenstein (555&nbsp;m) – [[Jonsdorf]] – [[Ojbin]] – [[Töpfer (hora)|Töpfer]] (582&nbsp;m) – [[Olbersdorf]] – [[Hörnitz]] – [[Pethau]] – [[Žitawa]] – Eckartsberg – [[Oberseifersdorf]] – [[Wódrjeńca|Delnja Wódrjeńca]] – [[Wódrjeńca|Hornja Wódrjeńca]] – [[Ochranow]] – [[Strawałd]] – [[Jěrkecy]] – Galgenberg – [[Lubijska hora]] (447,9&nbsp;m) – [[Lubij]] – [[Korecy]]-[[Bělecy]] – [[Sobołsk]] – [[Němske Myšecy]] – [[Kralowski haj]] – [[Wysočiny]] (404,4&nbsp;m) – [[Ćěmnicy]] – [[Ullersdorf (Waldhufen)|Ullersdorf]] – [[Wiesa (Kodrecy)|Wiesa]] – Wilhelminenthal – [[Niska]] – [[Sprjojcy]] – [[Chołm]] – [[Drěnow]] – [[Hbjelsk]] – [[Wóspork]] – [[Hrodźišćo (Wóspork)|Hrodźišćo]] – [[Chortnica]] – [[Bart]] – [[Bukojna (Malešecy)|Bukojna]] – [[Hućina]] – [[Połpica]] – [[Nowa Wjes/Sprjewja]] – [[Lěskej (Malešecy)|Lěskej]] – [[Manjow]] – [[Drěwcy]] – [[Kołbicy]] – [[Wysoka (Łaz)|Wysoka]] – [[Stróža (Rakecy)|Stróža]] – [[Koblicy (Łaz)|Koblicy]] – [[Mučow]] – [[Spale]] – [[Wojerecy]] – [[Židźino]] – [[Lejno (Halštrowska Hola)|Lejno]] – [[Kóšyna]] == Wotkazaj == * [https://hiking.waymarkedtrails.org/#route?id=1797431&type=relation&map=9.0/51.1729/14.3457 Karta Łužiskeho hada na hiking.waymarkedtrails.org] * [https://naturfreunde.wilthen.de/wanderwege/#%22Lausitzer%20Schlange%22 Pućowanske šćežki w Hornjej Łužicy] {{Coordinate|NS=51.174|EW=14.254|type=landmark|region=DE-SN}} [[Kategorija:Wobchad w Sakskej]] [[Kategorija:Geografija Hornjeje Łužicy]] 4pikvmbrx5onv5dkflb32mlb8wejmfu 391935 391934 2026-08-16T11:21:11Z J budissin 7 /* Wotkazaj */ 391935 wikitext text/x-wiki <mapframe zoom=9 latitude =51.18 longitude =14.35 align=right width=450 height=450 text="Karta Łužiskeho hada ([https://www.openstreetmap.org/relation/3582694 hlej OpenStreetMap])">[ { "type": "ExternalData", "service": "geoline", "ids": "Q1808520", "properties": { "stroke": "#ff0000", "stroke-width": 2 } }] </mapframe> '''Łužiski had''' ({{wrěči|de}} ''Lausitzer Schlange'') je dalokopućowanska šćežka w&nbsp;[[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]] a susodnymi kónčinami wuchodneje [[Sakska|Sakskeje]], kotraž je oficielnje něhdźe 330&nbsp;km dołha. Wona běži mjez [[Drježdźanska hola|Drježdźanskej holu]] a [[Złokomorowski jězor|Złokomorowskim jězorom]] přez [[Radeberg]]ski kraj, [[Sakska Šwica|Saksku Šwicu]], [[Łužiske hory]], [[Žitawske horiny]], [[Limas]], [[Hornjołužiska hola a hatowa krajina|Hornjołužisku holu a hatowu krajinu]] kaž tež sewjerny dźěl Zapadneje Łužicy hač do [[Łužiska jězorina|Łužiskeje jězoriny]] w južnej [[Braniborska|Braniborskej]]. [[Dataja:Wóspork – pućnik na torhošću.jpg|mini|upright|Pućnik we [[Wóspork]]u]] == Čara == [[Běła (Drježdźany)|Drježdźany-Běła]] – [[Drježdźanska hola]] (Heidemühle, Langebrücker Hofewiese, Langebrücker Saugarten) – [[Langebrück]] – [[Hermsdorf (Woćicy-Okrila)|Hermsdorf]] – [[Woćicy-Okrila]] – Fünfhufenteich – Steinberg (264&nbsp;m) – [[Seifersdorf (Wachau)|Seifersdorf]] (Seifersdorfski hród) – [[Seifersdorfski doł]] – Grundmühle – zwisk z Radebergskim kołopućom – [[Liegau-Augustusbad]] (Kleinwachau) – Silberberg (271&nbsp;m) – [[Radeberg]] (hród Klippenstein) – Hüttertal – [[Wallroda (Arnsdorf)|Wallroda]] – [[Rěčna zawěra Wallroda]] – Tanneberg (302&nbsp;m) – [[Warnoćicy (gmejna)|Warnoćicy]] – [[Karswald]] – [[Dürrröhrsdorf]] – [[Dittersbach (Dürrröhrsdorf-Dittersbach)|Dittersbach]] – Schöne Höhe (328&nbsp;m) – [[Lohmen]] – [[Dorf Wehlen]] – [[Wjelin]] – z wosobowej łódźu přez [[Łobjo]] – [[Pötzscha]] – [[Rauenstein (hora)|Rauenstein]] – z wosobowej łódźu přez Łobjo – [[Rathen]] – [[Polnica|dolina Pólnicy]] – [[Brand (Sakska Šwica)|Brand]] – [[Waitzdorf]] – Kohlmühle – [[Altendorf (Zebnica)|Altendorf]] – dolina [[Kirnitzsch|Kyrnicy]] – [[Ostrau (Žandawa)|Ostrau]] – [[Hohe Liebe]] (400,9&nbsp;m) – dolina Kyrnicy – Zeughaus – [[Hinterhermsdorf]] – Obere Schleuse – [[Wachberg (Łužiske hory)|Wachberg]] (496&nbsp;m) – [[Saupsdorf]] – [[Kuhstall (Sakska Šwica)|Kuhstall]] – [[Lichtenhain (Zebnica)|Lichtenhain]] – [[Zebnica (město)|Zebnica]] – [[Ungerberg]] (537&nbsp;m) – [[Neustadt in Sachsen|Nowe Město w Sakskej]] – [[Berthelsdorf (Neustadt)|Berthelsdorf]] – [[Sokolnik]] (589&nbsp;m) – [[Wołbramecy]] – [[Nowy Šěrachow]] – [[Wjelećin]] – [[Hornja Hórka]] – [[Dźěžnikecy]] – [[Dobruša]] – [[Budyšin]] – [[Rabocy]] – [[Rachlow pod Čornobohom|Rachlow]] – [[Čornobóh]] (561&nbsp;m) – [[Kumwałd]] – [[Běłobóh]] (499,5&nbsp;m) – [[Bejerecy]] – [[Nowosólc-Horni Hródk]] – [[Habrachćicy/Sa.]] – [[Nowe Jěžercy]] – [[Wodowe Hendrichecy]] – Weißer Stein (460&nbsp;m) – [[Wulki Šunow]] – [[Wałtarjecy]] – Falkenstein (555&nbsp;m) – [[Jonsdorf]] – [[Ojbin]] – [[Töpfer (hora)|Töpfer]] (582&nbsp;m) – [[Olbersdorf]] – [[Hörnitz]] – [[Pethau]] – [[Žitawa]] – Eckartsberg – [[Oberseifersdorf]] – [[Wódrjeńca|Delnja Wódrjeńca]] – [[Wódrjeńca|Hornja Wódrjeńca]] – [[Ochranow]] – [[Strawałd]] – [[Jěrkecy]] – Galgenberg – [[Lubijska hora]] (447,9&nbsp;m) – [[Lubij]] – [[Korecy]]-[[Bělecy]] – [[Sobołsk]] – [[Němske Myšecy]] – [[Kralowski haj]] – [[Wysočiny]] (404,4&nbsp;m) – [[Ćěmnicy]] – [[Ullersdorf (Waldhufen)|Ullersdorf]] – [[Wiesa (Kodrecy)|Wiesa]] – Wilhelminenthal – [[Niska]] – [[Sprjojcy]] – [[Chołm]] – [[Drěnow]] – [[Hbjelsk]] – [[Wóspork]] – [[Hrodźišćo (Wóspork)|Hrodźišćo]] – [[Chortnica]] – [[Bart]] – [[Bukojna (Malešecy)|Bukojna]] – [[Hućina]] – [[Połpica]] – [[Nowa Wjes/Sprjewja]] – [[Lěskej (Malešecy)|Lěskej]] – [[Manjow]] – [[Drěwcy]] – [[Kołbicy]] – [[Wysoka (Łaz)|Wysoka]] – [[Stróža (Rakecy)|Stróža]] – [[Koblicy (Łaz)|Koblicy]] – [[Mučow]] – [[Spale]] – [[Wojerecy]] – [[Židźino]] – [[Lejno (Halštrowska Hola)|Lejno]] – [[Kóšyna]] == Wotkazy == {{Commonscat|Lausitzer Schlange|Łužiski had}} * [https://hiking.waymarkedtrails.org/#route?id=1797431&type=relation&map=9.0/51.1729/14.3457 Karta Łužiskeho hada na hiking.waymarkedtrails.org] * [https://naturfreunde.wilthen.de/wanderwege/#%22Lausitzer%20Schlange%22 Pućowanske šćežki w Hornjej Łužicy] {{Coordinate|NS=51.174|EW=14.254|type=landmark|region=DE-SN}} [[Kategorija:Wobchad w Sakskej]] [[Kategorija:Geografija Hornjeje Łužicy]] 54sp39b4p0lwmdfxqnwg9u6tykxdavc