Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.15 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Mošomi:MikeT2025 2 13473 55464 53633 2026-08-18T14:55:31Z MikeT2025 8346 Ke okeditse article ka mathata ao a hlanoganago le baotledi ba di lori le seswantsho 55464 wikitext text/x-wiki diteng 6<ref>truck transport problems </ref> mathata ao a hlakanang le baotledi ba di lori [[Seswantšho:Tanker truck mark.jpg|thumb|Baotledi ba diLori ba hlanogana le mathata tseleng]] Baotledi ba di lori ba hlanogana le mathata [[Afrika Borwa|a]] mantsi tseleng. E tee ke dikotsi tsa mebileng ka gobane di lori di boima ebile di tseya nako go ema. Go feta fao,go nale matsoba le dikota tseleng kudukudu mo ditseleng tsa magae,e lego se se senya dilori le go dira gore diotledi ba lesege. Ka ntle ga tseleng ,baotledi ba dilori ba itemogela mathata a ekonomi. ditseo tsa peterole le tshunkiso di godimo kudu,eupsa go lefelwa gannyane. Baotledi ba dilori le bona ba hlanogana le mathata a molao le go hloka tlhompho .Ba bangwe ba maphodisa ba swara ka tsela ye sa nepang mme ba bsa gapeletsa go ntsha tsheelete. <references />[https://www.bing.com/search?pglt=43&q=reference+truck+problems+on+the+road&cvid=81367c584afe46c696ad1519c28c8f26&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIGCAEQABhAMggIAhDpBxj8VdIBCTE1Nzk2ajBqN6gCALACAA&FORM=ANNAB1&PC=U531 reference truck problems on the road - Search] [https://www.bing.com/search?pglt=43&q=baotledi+ba+di+Lori+reference&cvid=ff490d752a5d478587d1b70f906eb7ef&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FXSAQkyMzQ4M2owajeoAgiwAgE&FORM=ANNAB1&PC=U531 baotledi ba di Lori reference - Search] he8shmqxjaag6wrfmpnlqibbmf03at1 Cuba 0 13617 55470 54016 2026-08-19T00:33:50Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55470 wikitext text/x-wiki Naga ya Cuba [[Seswantšho:Flag_of_Cuba.svg|thumb|Cuba]] '''Cuba''' ke naga ya [[Caribbean]] yeo e nago le histori yeo e humilego le e raraganego, yeo e bopilwego ke bokoloniale bja Sepania, bohwa bja Afrika le phetogo ya 1959 yeo e hlomilego mmušo wa bo-socialist. Setšo sa yona se se phedilego gabotse, seo se tsebjago ka mmino, motantsho le bongwadi, se atlega gotee le bophelo bja letšatši le letšatši bjo bo sa tlwaelegago, bjoo gantši e lego bjo bo hlohlago bjo bo swawago ke go tia, dikoloi tša kgale le motswako wa bokoloni le tutuetšo ya mehleng ya Bokomanisi.<ref>{{Cite web |date=2025-12-05 |title=8 Things Cuba Is Truly Famous For {{!}} Backroad Planet |url=https://backroadplanet.com/8-things-cuba-is-truly-famous-for/ |access-date=2026-02-26 |language=en-US}}</ref> Histori ya Cuba Bokoloniale: [[Christopher Columbus]] o ile a fihla Cuba ka 1492, e lego seo se ilego sa lebiša pušong ya Sepania ya nywaga-kgolo e mentši. Batho ba setlogo ba ma-Taíno ba ile ba fedišwa, ba tšeelwa legato ke palo e kgolo ya makgoba ao a ilego a tlišwa go yo šoma mašemong.Boipušo le U.S. Tutuetšo: Ka morago ga go katanela go hwetša boipušo, Cuba e ile ya ba repaboliki ka 1902 eupša ya dula e le ka tlase ga tutuetšo e kgolo ya U.S., go akaretša le Phetošo ya Platt. Phetogo: Ka 1959, [[Fidel Castro]] o ile a etelela pele phetogo yeo e ilego ya wiša pušo ya Batista ya bonkgwete, ya hloma mmušo wa bo-socialist gomme ya fetošetša dikgwerano go [[Soviet Union]].Mehla ya Mehleng Yeno: Ka morago ga go wa ga Soviet Union le nywaga-some ya dithibelo tša U.S., Cuba e tšwela pele e šoma ka tlase ga tshepedišo ya mokgatlo o tee, ka maiteko a morago bjale a go dira diphetogo tša boiphedišo.<ref>{{Cite news|date=2012-09-13|title=Cuba country profile|url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-19583447|access-date=2026-02-26|work=BBC News|language=en-GB}}</ref> Setšo sa Cuba Mmino le Motantsho: Ke motswako wa mmino wa Sepania le morethetho wa Afrika, o tšweletšago mehuta ya mmino e bjalo ka Rumba, Son, Danzón, Cha-cha le Salsa. [[Buena Vista]] Social Club e ile ya tsebja kudu ka go tliša mmino wa setšo wa Cuba lefaseng.Bokgabo le Bongwadi: Batho ba tumilego ba akaretša mongwadi [[José Martí]] le bathadi ba diswantšho e lego Wifredo Lam le René Portocarrero. Bokgabo bo thekgwa kudu ke mmušo. Bodumedi: Ke motswako wa Roma Katholika le metlwae ya Afrika, kudu-kudu Santería (goba Regla de Ocha), yeo e tšwago ditumelong tša Afrika Bodikela. Meago: E tsebja ka meago ya mehleng ya bokoloniale ya Sepania yeo e bolokilwego gabotse, ya mehleng ya ge go be go hlangwa motse le ya Art Deco, kudukudu kua [[Havana]] le [[Trinidad]].<ref>{{Cite web |title=9 Facts About Cuba That May Surprise You {{!}} Cuban Adventures |url=https://www.cubagrouptour.com/blog/facts-about-cuba |access-date=2026-02-26 |website=www.cubagrouptour.com |language=en}}</ref> Bophelo bja Letšatši le Letšatši Kua Cuba Go ba le matla le go ba le bogwera: Gantši bophelo bo phelwa ditarateng, go gatelelwa kudu go ba le bogwera le batho ba bangwe. Go kgotlelela: Ka baka la ditlhohlo tša tša boiphedišo, bophelo bo ka ba thata, ka malapa a mantši ao a dulago magaeng a kgale ao gantši a senyegilego. Dinamelwa: Dikoloi tša kgale tša Amerika tšeo di tumilego tša bo-1950 ke tše di tlwaelegilego ditarateng, gotee le dikoloi tša mehleng ya Soviet. Thuto le Tlhokomelo ya tša Maphelo: Go sa šetšwe mathata a tša boiphedišo, historing mmušo o ile wa nea batho ka moka phihlelelo ya tlhokomelo ya tša maphelo le thuto.<ref>{{Cite web |title=CUBA: CULTURE AND TRADITIONS |url=https://cubadecide.org/cuban-culture/?lang=en |access-date=2026-02-26 |website=Cuba Decide |language=en-US |archive-date=2026-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260207103059/https://cubadecide.org/cuban-culture/?lang=en |url-status=dead }}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> 4x4lzjnzwnd00unxyc8zno359mzceu1 Mošomi:Renalemathata/Draft 9 2 13913 55472 55463 2026-08-19T07:26:07Z ~2026-45335-31 8749 55472 wikitext text/x-wiki <nowiki>[[File:Cancer of lower gum MRI 8 25.png|Cancer_of_lower_gum_MRI_8_25]]</nowiki> '''Kankere''' Kankere ke leina le le šomišwago go hlaloša sehlopha sa malwetši ao a hlolwago ke go gola le go ata ga disele tša mmele ka yeo e sa laolegego. Disele tše di sa tlwaelegago di ka hlasela ditho tše dingwe tša mmele gomme tša phatlalala go ya dikarolong tše dingwe. Tshepidišo ye e bitšwa ''metastasis.''<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Go na le mehuta e mentši ya kankere, gomme e ka tšwelwla karolong efe goba efe ya mmele. E mengwe ya mehuta ye e tlwaelegilego ke kankere ya letswele, matswafo, mala, kgolo ya phorosetata(prostate) le kankere ya molomo wa popelo.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}<ref> Kankere e ka bakwa ke mabaka a mmalwa. A mangwe a ona a akaretša go diriša motšoko, go nwa bjala kudu, go se je dijo tša phepo, go se itšhidulle le go pepesešwa ke tšhilafalo ya moya. Ditwatši tše dingwe, go swana le HPV le ''hepatitis'' B le C, le tšona di ka oketša kotsi ys mehuta ye itšego ya kankere.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Matšwao a kankere a ithekgile ka mohuta wa kankere le karolo ya mmele yeo e amegago. Go ka akaretša go tšwelela ga kgolo goba setšhupo se se sa tlwaelegago, go fokola boima bja mmele ntle le lebaka le le kwagalago, go tšwa madi ka tsela yeo e sa tlwaelegago, goba bohloko bjo bo tšwelago pele. Ge motho a lemoga diphetogo tše di sa tlwaelegago, go bohlokwa go nyaka thušo ya tša maphelo.<ref>{{Cite web |title=Signs and Symptoms of Cancer |url=https://www.cancer.gov/about-cancer/diagnosis-staging/symptoms |website=National Cancer Institute |access-date=19 August 2026}}</ref> Kankere ke bolwetši bjo bo amago batho ba bantši lefaseng ka bophara. Le ge mehuta ya kankere e fapana, go lemoga matšwao ka pela, go dira diteko tša maleba le go hwetša kalafo ka nako go ka thuša go laola bolwetši. Batho ba ka fokotša kotsi ya mehuta ye mengwe ya kankere ka go phela bophelo bjo bo phetšego gabotse, go efoga motšoko, go fokotša go nwa bjala le go tšea magato a thibelo bjalo ka meento yeo e thušago go thibela malwetši ao a ka bakago kankere. Ka gona, tsebo ka kankere, thibelo le go hwetša thušo ya tša maphelo ka nako ke dilo tše bohlokwa go šireletša maphelo a batho.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> == Methopo == scod3qqta6j6nxd3b0h3e4avntgtq0c 55473 55472 2026-08-19T07:29:49Z ~2026-45335-31 8749 55473 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Cancer_of_lower_gum_MRI_8_25.png|alt=Seswantšho sa mohlala wa kankere|thumb|Seswantšho sa mohlala wa kankere]] '''Kankere''' Kankere ke leina le le šomišwago go hlaloša sehlopha sa malwetši ao a hlolwago ke go gola le go ata ga disele tša mmele ka yeo e sa laolegego. Disele tše di sa tlwaelegago di ka hlasela ditho tše dingwe tša mmele gomme tša phatlalala go ya dikarolong tše dingwe. Tshepidišo ye e bitšwa ''metastasis.''<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Go na le mehuta e mentši ya kankere, gomme e ka tšwelwla karolong efe goba efe ya mmele. E mengwe ya mehuta ye e tlwaelegilego ke kankere ya letswele, matswafo, mala, kgolo ya phorosetata(prostate) le kankere ya molomo wa popelo.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}<ref> Kankere e ka bakwa ke mabaka a mmalwa. A mangwe a ona a akaretša go diriša motšoko, go nwa bjala kudu, go se je dijo tša phepo, go se itšhidulle le go pepesešwa ke tšhilafalo ya moya. Ditwatši tše dingwe, go swana le HPV le ''hepatitis'' B le C, le tšona di ka oketša kotsi ys mehuta ye itšego ya kankere.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Matšwao a kankere a ithekgile ka mohuta wa kankere le karolo ya mmele yeo e amegago. Go ka akaretša go tšwelela ga kgolo goba setšhupo se se sa tlwaelegago, go fokola boima bja mmele ntle le lebaka le le kwagalago, go tšwa madi ka tsela yeo e sa tlwaelegago, goba bohloko bjo bo tšwelago pele. Ge motho a lemoga diphetogo tše di sa tlwaelegago, go bohlokwa go nyaka thušo ya tša maphelo.<ref>{{Cite web |title=Signs and Symptoms of Cancer |url=https://www.cancer.gov/about-cancer/diagnosis-staging/symptoms |website=National Cancer Institute |access-date=19 August 2026}}</ref> Kankere ke bolwetši bjo bo amago batho ba bantši lefaseng ka bophara. Le ge mehuta ya kankere e fapana, go lemoga matšwao ka pela, go dira diteko tša maleba le go hwetša kalafo ka nako go ka thuša go laola bolwetši. Batho ba ka fokotša kotsi ya mehuta ye mengwe ya kankere ka go phela bophelo bjo bo phetšego gabotse, go efoga motšoko, go fokotša go nwa bjala le go tšea magato a thibelo bjalo ka meento yeo e thušago go thibela malwetši ao a ka bakago kankere. Ka gona, tsebo ka kankere, thibelo le go hwetša thušo ya tša maphelo ka nako ke dilo tše bohlokwa go šireletša maphelo a batho.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> == Methopo == rt4p3nw7ekh41nps0794xe2g3ilbecv Botlhokwa bja setjo sa sepedi 0 13939 55469 55363 2026-08-19T00:30:24Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55469 wikitext text/x-wiki Setso sa sepedi se bolokoa kudu ka gobane ke karolo ya setso le boitshupo bja batho ba sepedi ka kakaretso<ref>[https://www.southafrica.net/za/en/travel/article/bapedi-history-traditions-culture-and-food Bapedi history, traditions, culture and food (ZA)]</ref> Ka gore yalo dijo tse bjalo ka magobe ,morogo,dikgobe ,mogodu, le merogo gase fela dijo tsa go kgorisa mpa fela ,efela di na le mokgola kudu ka ge ebile ele tsa phepo ya maleba mabapi le mebele ya rena.Gomme dijo tseo di gopotsa beng ba setso seo moo batswago gona ele ruri.Setjo sa sepedi se ruta bana goja dijo tsa go phedisa mmele.<ref>[[:en:Pedi_people|Pedi people - Wikipedia]]</ref> Gomme mehlare go ba dihlare tse dingwe di somiswa go dira dikhemekhale go ba mereana ya malwetsi a go fapana fapana.<ref>{{Cite web |url=https://iafrika.org/nso/dijo-tsa-bapedi-tsa-setso/ |title=Dijo tša Bapedi tša setšo  - iAfrika - Sepedi |access-date=2026-08-06 |archive-date=2026-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260806135747/https://iafrika.org/nso/dijo-tsa-bapedi-tsa-setso/ |url-status=dead }}</ref> Gape setso se kopanya lapa le setshaba.Ka magadi meletlong le dikopano .Batho apea gomme ba feletsa ba ija mmogo .Go apea mmogo go rutile bana tlhompho le go thusana.Le ka ekonomi setjo se a thusa ,gobane basadi ba bantshi ba itshidima ka go rekisa merogo mafelong a go fapana fapana, magwinya le dijo tsa setjo. Ditshupetso 412eagxss8j58v7qie90oi8ty74mcf9 Noka ya Mogalakwena 0 13948 55471 55442 2026-08-19T01:32:45Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55471 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mogalakwena''' [[Seswantšho:Noka ya Mogalakwena.png]] Noka ya Mogalakwena ke ye nngwe ya dinoka tše dikgolo tšeo di lego ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Ke lekala la Noka ya Limpopo gomme ke karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya meetse ya noka ya Limpopo. Noka ye e elela ka dikarolong tša ka leboa la Limpopo pele e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0">{{cite web |title=Limpopo Water Management Area |url=https://www.dws.gov.za/ |publisher=Department of Water and Sanitation |access-date=2026-08-07 |archive-date=2026-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260617123727/https://www.dws.gov.za/ |url-status=dead }}</ref> '''Leina''' Leina Mogalakwena le tšwa go polelo ya Setswana. Lentšu Mogale le ra gore motho yo maatla goba yo bogale, mola kwena e le leina la phoofolo ya meetseng yeo e bitšwago kwena. Ka fao, leina Mogalakwena le ka hlalošwa e le “kwena ye bogale” goba “kwena ya maatla.”<ref><nowiki>https://www.dws.gov.za/</nowiki> </ref> '''Tsela ya go elela ga yona''' Noka ya Mogalakwena e thoma tikologong ya Waterberg kua Limpopo. Karolo ya yona ya mathomo e tsebja bjalo ka Noka ya Nyl, yeo e elelago ka lefelong la meetse a mantši la Nyl pele e fetoga Noka ya Mogalakwena.<ref name=":1">{{cite web |title=Nylsvley Nature Reserve |url=https://www.sanbi.org/ |publisher=South African National Biodiversity Institute |access-date=2026-08-07 |archive-date=2026-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260301110434/https://www.sanbi.org/ |url-status=dead }}</ref> Go tloga moo, noka e tšwela pele go elela ka leboa la Profense ya Limpopo gomme mafelelong e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0" /> Sebaka sa noka ya Mogalakwena se akaretša lefelo la go lekana le dikilometara tše dikwere tše ka bago 19 000 km², gomme ke ye nngwe ya ditshepedišo tše bohlokwa tša meetse ka gare ga Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo.<ref name=":2">{{cite web |title=Ramsar Sites Information Service: Nylsvley Nature Reserve |url=https://rsis.ramsar.org/}}</ref> '''Makala a noka''' Dinoka tše mmalwa le melapo ya meetse di tšhela meetse a tšona ka Nokeng ya Mogalakwena. Tše dingwe tša tšona ke:<ref name=":0" /> Noka ya Nyl Noka ya Sterk Noka ya Dorps Noka ya Mothlakole Noka ya Matlalane Noka ya Seepabana Noka ya Klein Mogalakwena Noka ya Pholotsi '''Matamo''' Go na le matamo a mmalwa ao a lego ka gare ga tshepedišo ya noka ya Mogalakwena. Matamo a bohlokwa a akaretša:<ref name=":1" /> Letamo la Glen Alpine Letamo la Doorndraai Letamo la Combrink Letamo la Donkerpoort Matamo a thuša ka kabo ya meetse, temo le taolo ya methopo ya meetse tikologong ye.<ref name=":0" /> '''Tikologo le diphoofolo tša naga''' Noka ya Mogalakwena e thekga mehuta ye mentši ya diphedi le tikologo ya tlhago. Lefelo la meetse a mantši la Nyl, leo e lego karolo ya karolo ya godimo ya noka, le tsebja ka bohlokwa bja lona bja go šireletša dinonyana tše dintši tša meetse.<ref name=":1" /> Noka ye gape e na le bohlokwa go diphoofolo tša naga, go akaretša le dikubu tšeo di hwetšwago dikarolong tša tshepedišo ya Noka ya Limpopo.<ref name=":0" /> '''Bohlokwa bja setšo le histori''' Noka ya Mogalakwena e na le bohlokwa bja setšo go ditšhaba tšeo di dulago tikologong ya yona. Lefelo la Mogalakwena e bile legae la ditšhaba tša Afrika tše di fapanego, go akaretša le Bapedi le ditšhaba tše dingwe tšeo di bego di ithekgile ka naga le methopo ya meetse bakeng sa bophelo bja tšona.<ref name=":2" /> '''Ditlhohlo tša meetse''' Noka ya Mogalakwena e lebeletšana le diphetogo tša palo ya meetse ka lebaka la maemo a boso bja go oma ao a hwetšwago Limpopo. Nakong ya komelelo, dikarolo tše dingwe tša noka di ka ba le meetse a mannyane, e lego seo se ka amago batho, temo le diruiwa tšeo di ithekgilego ka noka ye.<ref name=":0" /> Bona gape Noka ya Limpopo Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo Noka ya Nyl Mmasepala wa Selete wa Mogalakwena Lenaneo la dinoka tša Afrika Borwa<references><ref name=":0" /> <ref name=":1" /> <ref name=":2" /></references> 0pb3pzj1uz5dmjgdk1cp6zqplxfa6ya Bohlokwa bja go nwa meetse 0 13956 55468 55445 2026-08-19T00:24:28Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55468 wikitext text/x-wiki = '''Bohlokwa bja go Nwa Meetse''' = === Kakaretšo === [[Seswantšho:Two Coracles and Tungabhadra River.jpg|thumb|416x416px|Meetse a noka]] '''[[Meetse]]''' ke motheo wa bophelo bja motho le go phela ga gagwe. A hlokomela tšebetšo ya disele, a laola phišo ya mmele, a thuša ka go šila dijo, le go kgonthišetša gore ditšhila di a ntšhwa. Le ge e le bohlokwa kudu, batho ba dikete tše dintši lefaseng ka bophara ba hloka phihlelelo ya meetse a go nwa ao a hlwekilego, ka gona go ikhwetša meetse ga se fela taba ya maphelo a motho ka noši, eupša ke taba ya maphelo a setšhaba le ditokelo tša botho. Sengwalwa se hlahloba bohlokwa bja meetse mmeleng, mehola ya bophelo bjo bobotse, dikotsi tša go felelelwa ke meetse, diphephetšo tša phihlelelo lefaseng ka bophara, ditaba tša go swarelela, le ditsela tša ka moso tša go netefatša gore bohle ba na le phihlelelo.<ref>Popkin, B.M., D'Anci, K.E, & Rosenberg, I.H. (2010). Water, hydration, and health.https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2908954/</ref> ==== Tshebiso ==== Meetse ke dijo tše bohlokwa kudu go bophelo bja motho. Go fapana le dijo, motho a ka phela dibeke a sa ja, fela a ka se kgone go feta matšatši a sa nwe meetse. Go lekanyeditšwe gore mmele wa motho o na le meetse a ka go 60%, se laetšago gore meetse a bohlokwa kudu mekgweng ya mmele. Go tloga go go boloka madi gore a sepele, go fihla go thuša monagano, meetse a hlokega. Le ge go le bjalo, batho ba bantši ga ba nwe meetse a lekanego letšatši le letšatši, gomme ba bangwe ba thibelwa ke maemo a go hloka phihlelelo ya meetse a hlwekilego. Taba ye ya go hloka meetse ka noši le go hloka meetse lefaseng ka bophara e laetša gore re swanetše go kwešiša seabo sa meetse maphelong le setšhabeng. Bohlokwa bja meetse bo feta fela bophelo bja motho ka noši. Ke motheo wa maphelo a setšhaba, tlhabollo ya ekonomi, le go swarelela ga tikologo. Ditšhaba tšeo di nago le phihlelelo ya meetse a hlwekilego di na le malwetši a fase, di šoma gabotse, le go kgona go lwantšha diphetogo tša boso. Ka go fapana le moo, go hloka ga meetse le go a tšhilafala go oketša bohloki, go se lekane, le go se šikege. Ka gona, go nwa meetse ga se fela tlhoko ya mmele, eupša ke selo se laolago boiketlo bja setšhaba le ekonomi.<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11402272/</ref> ==== Seabo sa Meetse Mmeleneng ==== Tšebetšo ya Disele: Meetse ke legora leo go lona karabelo ye nngwe le ye nngwe ya mmeleng e diregago. Maemong a disele, meetse a boloka tekano ya go ananya, a dumelela dijo le diminerale go sepela ka go lokologa ka gare ga lera la sele. A thuša ditšhomišo tša dienzyme, a tshepetša go išwa ga sukiri le di-amino acid, gomme a bohlokwa kudu go tšweletšong ya ATP — matla a sele. Ge motho a hloka meetse, disele di palelwa ke go itšhireletša, gomme go dira gore tšebetšo ya mmele e fokole<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Go Laola Phišo ya Mmele: Meetse a na le seabo se segolo go go laola phišo ya mmele. Ka go fufulelwa le go hema, mmele o ntšha phišo gore o se be le phišo e feteletšego ge o šoma ka thata goba o le leetong le le fišago. Mafelong ao go fišago, se bohlokwa kudu go phološa bophelo. Ge motho a felelelwa ke meetse, mmele o palelwa ke go laola phišo, go dira gore go be le kotsi ya go swaba ke phišo. Babapadi le bašomi ba ka ntle ba kotsing kudu, ka gona go bohlokwa go nwa meetse pele o nyorwa<ref>{{Cite web |url=https://mdpi.com/ |title=Archive copy |access-date=2026-08-10 |archive-date=2026-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260811120214/https://www.mdpi.com/ |url-status=dead }}</ref>. Tšebetšo ya Monagano: Go nwa meetse go bohlokwa kudu go boko. Le ge motho a hloka meetse ka go se nene esita le 1–2% ya boima bja mmele gona monagano wa nako ye kopana, go tsepama, le maikutlo di ka senyege. Dinyakišišo di laeditše gore batho ba nago le meetse a lekanego ba dira gabotse mošomong wa monagano, ba na le go nagana ka pela le go tsepama. Go hloka meetse ga nako ye telele go amana le go opelwa ke hlogo, go tšhošetšega, le go fokola mošomong. ==== Mehola ya Bophelo ya Go Nwa Meetse ==== Maphelo a Dipshio: Go nwa meetse a lekanego go bohlokwa kudu go dipšho. Dipšho di hlwekiša madi le go ntšha ditšhila ka moroto, gomme se se nyaka meetse a lekanego. Ge meetse a le mmalwa, moroto o ba o teteaneng, gomme se se oketša kotsi ya maswika a dipšho le ditšhifo tša moroto. Go hloka meetse ga nako ye telele go amana le bolwetši bja dipšho, kudukudu go batho ba šomago ka phišong. Go nwa meetse ka mehla ke tsela ye bonolo le ye e šomago ya go thibela malwetši a dipšho<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Go Šila dijo: Meetse a na le seabo se segolo go go šila dijo. A thuša go roba dijo, a qhibidiša dijo, gomme a thuša go di monywa ka mading. Meetse a thibela go pipitlelwa ka go nolofatša mantle le go thuša go a ntšha gabonolo. Ge motho a sa nwe meetse, a ka ba le bothata bja mala, go itlhohlela, le go se ye ntloaneng gabotse. Dinyakišišo di laetša gore batho ba nago le meetse a lekanego ba na le mathata a mmalwa a ka mpeng<ref>https://mdpi.com</ref>. Maphelo a Pelo le Dithapo tša Madi: Pelo le dithapo tša madi di nyaka meetse go boloka palo ya madi le go a sepediša. Ge motho a felelelwa ke meetse, madi a fokola, gomme pelo e swanela go šoma ka thata go pompa madi. Se se ka baka go theo ga kgateletšego ya madi, go tšhologa, le maemong a mabe go fihla lefelong la go wa. Meetse a thuša gape go laola kgateletšego ya madi le maphelo a dithapo. Dinyakišišo di bontšha gore go nwa meetse go ka fokotša kotsi ya kgateletšego ya madi ye e phagamego. Maphelo a Letlalo: Letlalo ke leloko le legolo kudu mmeleng, gomme maphelo a lona a amana kudu le meetse. Meetse a oketša go ruruga ga letlalo, a fokotša go oma, gomme a thuša go šireletša letlalo kgahlanong le tšhilafalo. Le ge batho ba šomiša ditlotšo, go nwa meetse go bohlokwa kudu go boloka letlalo le lebotse le le lešwa. Dinyakišišo di laeditše gore batho ba ba nago le meetse a mantši ba na le letlalo le phetšego gabotse<ref>{{Cite web |url=https://mdpi.com/ |title=Archive copy |access-date=2026-08-10 |archive-date=2026-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260811120214/https://www.mdpi.com/ |url-status=dead }}</ref>. Tšebetšo ya Mmele ka Go Šoma: Meetse ke selo sa bohlokwa go tšebetšo ya mmele. Baatlelete ba sa fetolego meetse ao ba a fufulelago ba itemogela go fokola ga go kgotlelela, maatla a a fokologo, le go fola ka go nanya. Le ge motho a hloka meetse ka go se nene, a ka itemogela go fokola ga maatla le go lapala ka pela. Ka gona go bohlokwa go nwa meetse pele, nakong, le ka morago ga go itšhidulla<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Tekanyo ye e Hlokegago ya Letšatši le Letšatši: Institute of Medicine e eletsa gore basadi ba nwe 2.0–2.7 dilitara ka letšatši, gomme banna 2.5–3.7 dilitara. Bana ba nyaka ka go se nene, fela ge ba šoma kudu ba nyaka kudu. Baatlelete le batho ba ba dulago mafelong a fišago ba nyaka kudu. Dikotsi tša go Felelelwa ke Meetse: Go felelelwa ke meetse go ka ba ga nako ye kopana goba ga nako ye telele. Go felelelwa ka go se nene go baka go opelwa ke hlogo le go lapala, gomme go felelelwa kudu go ka baka go palelwa ke mešomo ya mmele goba lehu. Go hloka meetse ga nako ye telele go oketša kotsi ya maswika a dipšho, bolwetši bja sukiri ya mohuta wa 2, le ditšhifo tša moroto. ==== Phihlelelo ya Lefaseng ka Bophara le Maphelo a Setšhaba<ref name=":0">South African Water Research Commission- Water Scarcity in Limpopo Province https://wrc.org.za</ref> ==== Phihlelelo ya meetse a hlwekilego ga se ya gohle. Go ya ka WHO, batho ba fetago dimilione tše 2200 lefaseng ka bophara ga ba na le ditirelo tša meetse a hlwekilego. Go hloka se go baka mahu a mantši ka lebaka la malwetši a letšholo, kudukudu go bana ba ka fase ga mengwaga ye 5. Mathata a a bonala kudu mafelong a bašwahli, moo go hlokego didirišwa le moo diphetogo tša boso di dirago gore meetse a fele. Go hloka meetse go bakwa ke go oketšega ga batho, go ya ditoropong, tšhilafalo, le diphetogo tša boso. Mafelo a mangwe meetse a ka fase ga lefase a fela ka lebelo, gomme meetse a ka godimo a tšhilafala ka lebaka la temo le mešomo ya mešongwana. Se se nyaka maano a go laola meetse ka bohlale. UN e lemogile ka 2010 gore meetse ke tokelo ya botho — motho o swanetše go ba le meetse a lekanego, a hlwekilego, a fihlelelwago, le ao a ka kgonwego. Mohlala go tšwa ‘Limpopo, Afrika Borwa’: malapa a mantši a mebareng a šomiša didiba goba dinoka tšeo di ka tšhilafalago gabonolo goba tša oma ka dinako tše dingwe. Go hloka dipompo le diphaephe go dira gore phihlelelo e se ke ya tshepega. Se se baka malwetši, bohloki, le go se lekane. Go rarolla se go nyaka tšhelete ya didirišwa, thuto, le go laola meetse ka bohlale.<ref name=":0" /> ==== Meetse le go Swarelela ==== Meetse a amana kudu le go swarelela. Go ba le meetse go thuša go fokotša bohloki, go fepa batho, le go lwantšha diphetogo tša boso. Ditšhaba tšeo di nago le meetse di ka lema, di ka godiša diruiwa, le go aga ekonomi, eupša ge meetse a le gona go ba bothata. Diphetogo tša boso di dira gore pula e se ne, dikomelo di oketšege, le dikgorogomo di be gona. Se se senya meetse le boleng bja ona. Maano a bjalo ka go bokella meetse a pula, go hlwekiša meetse a ditšhila, le go nosetša ka bohlale a ka thuša. Theknolotši e ka thuša gape — bjalo ka go tšea letswai ka meetse a lewatle, go hlwekiša ka ditsela tša masea, le go šomiša dikhomputara go laola meetse.<ref>FAO- Water for Sustainable Food and Agriculture https://fao.org</ref> ==== Ditsela tša ka Moso ==== Ka moso phihlelelo ya meetse e tla ithekga ka theknolotši, melawana, le go tsenela ga setšhaba. Theknolotši ye mpsha bjalo ka go šomiša maatla a letšatši go tšea letswai, le go lekola meetse ka AI e ka thuša. Fela e swanetše go ba ye e ka kgonwego ke bohle. Dipušo di swanetše go beeletša ka diphaephe le didiba, le go thibela tšhilafalo. Dinaga di swanetše go šoma mmogo ka gobane dinoka tše dingwe di feta dinageng tše dintši. Le gona, setšhaba se swanetše go ruta batho ka go šomiša meetse ka bohlale, le go laola didiba tša sona. Ge setšhaba se na le maatla, se tla kgona go itšhireletša.<ref>International Water Association - Innovation in Water Technology<nowiki/>https://iwa-network.org</ref><ref>World Bank - Water Global Practice<nowiki/>https://worldbank.org</ref><ref>UNESCP - The United Nations World Development Report<nowiki/>https://unesco.org</ref> ==== Mafetšo ==== Go nwa meetse ga se fela go tima lenyora ke go boloka bophelo, go šireletša maphelo, le go netefatša toka lefaseng. Meetse a thuša monagano, pelo, dipšho, le maatla a mmele, eupša go hloka meetse go sa dutše go le bothata bjo bogolo. Re swanetše go lemoga gore meetse ke tlhoko ya mmele le tokelo ya botho gore re age setšhaba se se phetšego.<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2908954/</ref> <ref>https://link.springer.com/article/10.1007/s00394-020-02226-x</ref> == '''Ditšhupetšo''' == <references /> p3nu3yx80pa8d86mk602ax5o2vpwjen Diteng 7 0 13987 55465 2026-08-18T16:17:16Z MikeT2025 8346 ko okeditse dipharagraphe tse 3 ka Bafsa ba lehono ,seswantsho ,le ditshupetso 55465 wikitext text/x-wiki diteng 7 [[Seswantšho:Day 2 of the Wikipedia awareness for library and information science student 11.jpg|thumb|Bafsa ba ithuta go somisa Wikipedia ]] Bafsa ba lehono ba phela lefaseng la diphetogo tse di potlakego kudu. Theknolotsi ke karolo ta bophelo bja bona bja letsatsi le letsatsi[https://www.bing.com/search?pglt=43&q=reference+of+bafsa+ba+lehono&cvid=2a21925785ba4b7e851d2deb489929d4&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FXSAQkxOTg2OWowajeoAgCwAgA&FORM=ANNAB1&PC=U531 reference of bafsa ba lehono - Search]. Ba somisa difono tsa bohlale ,intanete le di social media go ithuta ,go kgokagana le go nyaka mesomo.<ref>Lefapha la thuto la Afrika Borwa .Bophelo Tsebo,kereitiya 12.</ref> Le ge go le bjalo,bafsa ba hlonogana le mathata a mantsi. Go hloka mesomo ke bothata bjo bogolo kudu Afrika Borwa.Ba bangwe ba tlogela sekolo ka lebaka la go hloka tsheelete goba di kgatelelo . Tshomiso e mpe ya titeknolotsi,go swana le go tshoga ka di social media le go swarwa ke dithekwane,le yona e ama bafsa ba bantsi. Go bohlokwa gore bafsa ba tsee thuto e le motheo wa katlego. Ba swanetse go hlompha setso sa bona sa Sepedi le go bolela polelo ya bona ka boikgogomosego. <ref>Puku ta thuto ya setshaba,kereiti ya 11, 2024.Lefapha la Afrika Borwa</ref> 93qbvq6xe894klsq7xnqmppzmonal8d Diteng 8 0 13988 55466 2026-08-18T16:30:34Z MikeT2025 8346 baotkedi ba di taxi mebileng 55466 wikitext text/x-wiki diteng 8 Baotledi ba di taxi ba phetha karolo ye bohlokwa kudu mo Afrika Borwa .Ba thusa batho ba bantsi go ya mesomong ,dikolong le dipetleleng letsatsi le letsatsi .Di taxi ke tsona tsela ye bonolo le ye e theko e tlase ya go sepela go batho ba bantsi,kudu kudu ditoropong le metseng. Le ge go bjalo,baotledi ba di taxi ba hlanogana le mathata a mantsi tseleng.Sephethephethe se se nago le tshubelelo,mekgwatla ye mebe le go hloka melao ye e latelwago ke mathata a letsatsi le letsatsi .Ba bangwe baotledi ba gatswa ke magorogwana goba ba utsuwa tshelete. Go bohlokwa gore baotledi ba di taxi ba hlomphe melao ya tsela le go hlokomela bapalami ba bona.Ba swanetsi go khanna ka boikarabelo,ba se nwe bjalwa goba go somisa mogala ge ba otlela. d66tc59gaf3vfe9o6tu3ili6qkl922z 55467 55466 2026-08-18T16:39:09Z MikeT2025 8346 ke okeditse dipharagraphe tse tharo le seswantsho 55467 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Taxis at a taxi rank in Johannesburg.jpg|thumb|baotledi ba di taxi]] diteng 8 Baotledi ba di taxi ba phetha karolo ye bohlokwa kudu mo Afrika Borwa .Ba thusa batho ba bantsi go ya mesomong ,dikolong le dipetleleng letsatsi le letsatsi .Di taxi ke tsona tsela ye bonolo le ye e theko e tlase ya go sepela go batho ba bantsi,kudu kudu ditoropong le metseng.<ref>dipalangwa tsa setshaba Afrika Borwa.</ref> Le ge go bjalo,baotledi ba di taxi ba hlanogana le mathata a mantsi tseleng.Sephethephethe se se nago le tshubelelo,mekgwatla ye mebe le go hloka melao ye e latelwago ke mathata a letsatsi le letsatsi .Ba bangwe [[Afrika Borwa|baotledi]] ba gatswa ke magorogwana goba ba utsuwa tshelete.https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Taxis_at_a_taxi_rank_in_Johannesburg.jpg<nowiki/>Go bohlokwa gore baotledi ba di taxi ba hlomphe melao ya tsela le go hlokomela bapalami ba bona.Ba swanetsi go khanna ka boikarabelo,ba se nwe bjalwa goba go somisa mogala ge ba otlela. jojm58d13je2ab9r6hz7bk6l1saqg16 Kankere 0 13989 55474 2026-08-19T07:31:20Z ~2026-45335-31 8749 Tlhodile letlakala ka '[[Seswantšho:Cancer_of_lower_gum_MRI_8_25.png|alt=Seswantšho sa mohlala wa kankere|thumb|Seswantšho sa mohlala wa kankere]] '''Kankere''' Kankere ke leina le le šomišwago go hlaloša sehlopha sa malwetši ao a hlolwago ke go gola le go ata ga disele tša mmele ka yeo e sa laolegego. Disele tše di sa tlwaelegago di ka hlasela ditho tše dingwe tša mmele gomme tša phatlalala go ya dikarolong tše dingwe. Tshepidišo ye e bitšwa ''metastasis.''<ref>{{Cite web...' 55474 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Cancer_of_lower_gum_MRI_8_25.png|alt=Seswantšho sa mohlala wa kankere|thumb|Seswantšho sa mohlala wa kankere]] '''Kankere''' Kankere ke leina le le šomišwago go hlaloša sehlopha sa malwetši ao a hlolwago ke go gola le go ata ga disele tša mmele ka yeo e sa laolegego. Disele tše di sa tlwaelegago di ka hlasela ditho tše dingwe tša mmele gomme tša phatlalala go ya dikarolong tše dingwe. Tshepidišo ye e bitšwa ''metastasis.''<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Go na le mehuta e mentši ya kankere, gomme e ka tšwelwla karolong efe goba efe ya mmele. E mengwe ya mehuta ye e tlwaelegilego ke kankere ya letswele, matswafo, mala, kgolo ya phorosetata(prostate) le kankere ya molomo wa popelo.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}<ref> Kankere e ka bakwa ke mabaka a mmalwa. A mangwe a ona a akaretša go diriša motšoko, go nwa bjala kudu, go se je dijo tša phepo, go se itšhidulle le go pepesešwa ke tšhilafalo ya moya. Ditwatši tše dingwe, go swana le HPV le ''hepatitis'' B le C, le tšona di ka oketša kotsi ys mehuta ye itšego ya kankere.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> Matšwao a kankere a ithekgile ka mohuta wa kankere le karolo ya mmele yeo e amegago. Go ka akaretša go tšwelela ga kgolo goba setšhupo se se sa tlwaelegago, go fokola boima bja mmele ntle le lebaka le le kwagalago, go tšwa madi ka tsela yeo e sa tlwaelegago, goba bohloko bjo bo tšwelago pele. Ge motho a lemoga diphetogo tše di sa tlwaelegago, go bohlokwa go nyaka thušo ya tša maphelo.<ref>{{Cite web |title=Signs and Symptoms of Cancer |url=https://www.cancer.gov/about-cancer/diagnosis-staging/symptoms |website=National Cancer Institute |access-date=19 August 2026}}</ref> Kankere ke bolwetši bjo bo amago batho ba bantši lefaseng ka bophara. Le ge mehuta ya kankere e fapana, go lemoga matšwao ka pela, go dira diteko tša maleba le go hwetša kalafo ka nako go ka thuša go laola bolwetši. Batho ba ka fokotša kotsi ya mehuta ye mengwe ya kankere ka go phela bophelo bjo bo phetšego gabotse, go efoga motšoko, go fokotša go nwa bjala le go tšea magato a thibelo bjalo ka meento yeo e thušago go thibela malwetši ao a ka bakago kankere. Ka gona, tsebo ka kankere, thibelo le go hwetša thušo ya tša maphelo ka nako ke dilo tše bohlokwa go šireletša maphelo a batho.<ref>{{Cite web |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |website=World Health Organization |access-date=19 August 2026}}</ref> == Methopo == rt4p3nw7ekh41nps0794xe2g3ilbecv