Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 26 6654186 5914490 2026-04-01T09:23:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654186 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} ‎'''Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar''' ({{jezik-la|Albumasaris}}), [[Arabci|arabski]] [[astronom]] in [[filozof]], * [[787]], [[Balh]] (ali tudi [[Bagdad]]), [[Afganistan]], † april [[886]], [[Vasit, Irak|Vasit]] (Wasit), [[Irak]]. == Življenje in delo == [[Slika:Translation of Albumasar Venice 1515 De Magnis Coniunctionibus.jpg|thumb|right|200px|Prevod v latinščino Abu Mašarjevega dela ''O velikih konjunkcijah'' (''De Magnis Coniunctionibus'', Benetke 1515]] [[Slika:Abu Ma'shar(Ibn Balkhi)-850AD.png|thumb|right|200px|Stran iz Abu Mašarjevega rokopisa o astronomiji z astrološkima znakoma Leva in Sonca]] Abu Mašar je bil verjetno star preko sto let. Živel je predvsem v Bagdadu. Nekatera njegova dela so ohranjena v rokopisu. Njegov uvod v [[astrologija|astrologijo]] ''al-Madhal al-kabir'' so v 13. stoletju dvakrat prevedli v latinščino.<ref name="WDL">{{navedi splet|url= http://www.wdl.org/en/item/2998/|title= Introduction to Astronomy, Containing the Eight Divided Books of Abu Ma'shar Abalachus|website= [[World Digital Library]]|date= 1506|accessdate= 2013-07-16|language= en|archive-date= 2019-10-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20191012043331/https://www.wdl.org/en/item/2998/|url-status= dead}}</ref> Njegovo [[astronomija|astronomsko]] delo ''Uvod v astronomijo'' (''Kitab al-madkhal ila ilm ahkam al nujum'') je okoli leta 1140 prevedel [[Herman Koroški]],<ref name="WDL"/> tiskana pa je izdaja z naslovom ''Liber introductorius in astronomiam Albumasaris (Albumasarin) Abalachii (Alabachii)'' (Augusta Vindelicorum ([[Augsburg]]) 1489 ter Benetke 1495 in 1506). To delo je neodvisno od Hermana leta 1133 prevedel [[Ivan Seviljski]]. Delo vsebuje probleme iz grške [[filozofija|filozofije]], [[arabska astronomija|arabske astronomije]] in vzhodnjaške astrologije. Prevod Hermana Koroškega je bil obširnejši in manj dobeseden od Janezovega. [[Amir Kušrav]] (Khusrav) omenja, da je Abu Mašar prišel v [[Benares]] ([[Varanasi]]) in tam deset let študiral astronomijo. Abu Mašar je vplival na večino [[Andaluzija|andaluzijskih]] astronomov, ki so se ukvarjali tudi z astrologijo. Razvil je planetarni model, ki so ga nekateri tolmačili kot [[heliocentrični model|heliocentričnega]]. To je zaradi tega, ker je kroženja planetov opisal s heliocentričnimi in ne geocentričnimi prijemi. To je edino možno v heliocentričnem modelu. Njegovo delo o planetarni teoriji ni preživelo, njegove astronomske podatke pa sta kasneje zapisala [[al-Hašimi]] (Hashimi) in [[al-Biruni]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{kategorija v Zbirki|Albumasar|Abu Mašar}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Abu Mašar}} [[Kategorija:Arabski astronomi]] [[Kategorija:Arabski filozofi]] 1ykhdfcraj0doj1f3rtx0np9pee4uwe 0 2197 6654168 6561211 2026-04-01T08:44:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654168 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''787''' ('''[[rimske številke|DCCLXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Abu Mašar]], arabski [[astronom]] († [[886]])<ref name="WDL">{{navedi splet |url = http://www.wdl.org/en/item/2998/ |title = Introduction to Astronomy, Containing the Eight Divided Books of Abu Ma'shar Abalachus |website = [[World Digital Library]] |date = 1506 |accessdate = 2013-07-16 |archive-date = 2019-10-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191012043331/https://www.wdl.org/en/item/2998/ |url-status = dead }}</ref> * [[al-Amin]], šesti kalif Abasidskega kalifata († [[813]]) == Smrti == * == Glej tudi == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 787|*]] 0mtj66tgauqdwi0n0l4ut0pjz504lfw 0 4511 6653742 6172409 2026-03-31T13:25:50Z Sporti 5955 /* Priznanja */ {{sklici}} 6653742 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bradley}} {{infopolje Oseba|caption=James Bradley}} '''James Bradley''' [džéjms brêdli], [[Angleži|angleški]] [[astronom]], * marec [[1693]], [[Sherborne, Gloucestershire|Sherborne]] pri [[Cheltenham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Gloucestershire]], [[Anglija]], † [[13. julij]] [[1762]], [[Chalford]], Gloucestershire. == Življenje in delo == Bradley se je od 15. marca 1711 šolal na [[Kolidž Balliol, Oxford|Kolidžu Balliol]] na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v]] [[Oxford]]u. Leta 1714 je diplomiral in leta 1717 opravil [[magisterij]]. Opazovati je začel v [[župnišče|župnišču]] v kraju [[Wanstead]] v [[Essex]]u pod pokroviteljstvom svojega strica častitega [[James Pound|Jamesa Pounda]], ki je bil tudi sam vešč astronom. 6. novembra 1718 so ga izbrali za člana angleške [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u. Naslednje leto je postal [[vikar]] v [[Bridstow]]u. Poleg tega mu je prijatelj [[Samuel Molyneux]] v [[Wales]]u pridobil majhno [[sinekura|sinekuro]]. Svojo cerkveno častno službo je leta 1721 zavrnil, ker so ga na Univerzi v Oxfordu izvolili za [[Savileov profesor astronomije|Savileovega profesorja astronomije]]. Kot predavatelj eksperimentalne [[filozofija|filozofije]] je med letoma 1729 in 1760 v [[Asmoleov muzej|Asmoleovem muzeju]] podal 79 predavanj. V Oxfordu je leta 1725 z [[aberacija (astronomija)|zvezdno]] [[aberacija|aberacijo]] [[Eltanin]]a, [[gama Zmaja|γ]] [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaja]] (Draconis), dobil [[hitrost svetlobe|svetlobno hitrost]] 308,56{{e|6}} [[meter|m]]/[[sekunda|s]]. Pred tem so [[Ole Christensen Rømer|Rømer]], [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini]], [[Isaac Newton|Newton]] in drugi pokazali da je hitrost svetlobe končna. Bradley je leta 1728 in 1729 pri določevanju aberacije Eltanina odkril in pojasnil [[pojav]] aberacije [[svetloba|svetlobe]] (''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Phil. Trans.]]'' xxxv. 637) ter sočasno pojav [[nutacija|nutacije]]. Opazovanja za aberacijo je izvedel v Molyneuxovi hiši v Kew Greenu. Objavo odkritja nutacije (''Phil. Trans.'' xlv. I) je odlašal, da bi jo lahko med dvema enakima legama [[Luna|Luninih]] [[vozel (astronomija)|vozlov]] (doba 18,6 let) izmeril do [[ločna minuta|minute]] točno. Odkritje nutacije je objavil šele 14. februarja 1748. Odkritje aberacije svetlobe je bilo prepričljiv dokaz za [[gibanje Zemlje]] in s tem za pravilnost [[Aristarh]]ovih in [[Johannes Kepler|Kepler]]jevih teorij. Kot tretji [[kraljevi astronom]] je kot [[Edmond Halley|Halleyjev]] naslednik od leta 1742 do 1761 vodil [[Kraljevi observatorij Greenwich]]. Njegov povečan sloves mu je omogočil, da je za observatorij priskrbel nove [[astronomski inštrument|inštrumente]] v vrednosti 1000 £. [[John Bird (astronom)|John Bird]] je leta 1750 zanj izdelal 8 [[kvadrant]], s katerim je v desetih letih Bradley nakopičil neprecenljivo vrednost za obnovo astronomije. Leta 1762 je objavil teleskopski [[zvezdni katalog]], ki je bil tako točen, da je veljal vse do 19. stoletja. Izmeril je [[Jupiter|Jupitrov]] premer. Njegova nenavadno [[točnost|točna]] opazovanja v observatoriju Greenwich so bila zelo uporabna, še posebej pa so služila [[Friedrich Wilhelm Bessel|Besslu]], ki je leta 1818 izdal katalog položajev [[zvezda|zvezd]], izračunanih po Bradleyevih opazovanjih. Bradleyjeva opazovanja zaradi spora o lastništvu najprej niso objavili. Končno jih je objavila založba [[Oxford University Press|Clarendon Press]] iz Oxforda v dveh folijih leta 1798 in 1805. Šele sposobnosti in marljivost Bessla so pokazale njihovo veliko pomembnost. Bradley je nasprotoval Halleyjevemu odkritju [[lastno gibanje|lastnih gibanj zvezd]]. Mislil je, da so gibanja navidezna zaradi [[gibanje|gibanja]] [[Sonce|Sonca]] po prostoru. Za Halleyjevo odkritje se je zavzemal samo [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini]]. Slabega zdravja se je Bradley leta 1761 upokojil in se umaknil v vasico Cotswold pri Chalfordu. Tu je v Skiveralls Hause tudi umrl. == Priznanja == === Nagrade === Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je Bradley leta 1748 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] Kraljeve družbe. V letu 1752 so mu podelili kraljevsko pokojnino 250 £ na leto. === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[asteroid]] glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]] [[2383 Bradley]]. == Sklici == {{sklici}} {{Astronomers Royal}} {{Copleyjeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{portal|Astronomija}} {{DEFAULTSORT:Bradley, James}} [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Oxfordu]] [[Kategorija:Savileovi profesorji astronomije]] [[Kategorija:Kraljevi astronomi]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Angleški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] 5uit6ztrswcbfdh9p3gv9h48pipck5b 0 4771 6654130 6650147 2026-04-01T05:38:25Z Erardo Galbi 166658 Bosanci/Bosenci 6654130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | common_name = Bosna in Hercegovina | common_name2 = Bosne in Hercegovine | native_name = Bosna i Hercegovina | conventional_long_name = Bosna in Hercegovina | image_flag = Flag of Bosnia and Herzegovina.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg | image_map = Location Bosnia-Herzegovina Europe.png | map_caption = Lega Bosne in Hercegovine (zeleno)<br /> na [[Evropa|Evropski celini]] | national_anthem = [[Državna himna Bosne in Hercegovine]]<br />{{center|}} | official_languages = [[bosanščina]]<br />[[srbščina]]<br />[[hrvaščina]] | capital = [[Sarajevo]] | latd = 43 | latm = 52 | latNS = N | longd = 18 | longm = 25 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[direktorijski sistem|direktorijska]] [[republika]] | leader_title1 = člani [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] | leader_name1 = [[Denis Bećirović]]<br/>[[Željka Cvijanović]]<br/>[[Željko Komšić]] | leader_title2 = predsednica Sveta ministrov | leader_name2 = [[Borjana Krišto]] | leader_title3 = visoki predstavnik | leader_name3 = [[Christian Schmidt]]¹ | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = 1. marca 1992 | established_event2 = [[Daytonski sporazum]] | established_date2 = 14. decembra 1995 | area_rank = 125. | area_km2 = 51.197 | percent_water = 10 km² | population_estimate = 3.835.586<ref>CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180315193211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html |date=2018-03-15 }}</ref> | population_estimate_year = 2020 | population_census = 3.531.159<ref name="popis2013"/> | population_census_year = 2013 | population_density_km2 = 69,0 | GDP_PPP = 52,660 mrd. USD | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP_per_capita = 14.894 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | Gini = 32,7 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | HDI = 0,780 | HDI_rank = 74. | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast | currency = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|konvertibilna marka]] | currency_code = BAM | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = .ba | calling_code = 387 | footnote1 = Ni član vlade. Visoki predstavnik je mednarodni civilni nadzornik uveljavljanja miru, ki ima vso oblast, da razpusti izvoljene in neizvoljene uradnike in razglasi zakonodajo. | demonym = Bosanci (Bosenci) in Hercegovci }} '''Bosna in Hercegovina''' (izvirno: ''Bosna i Hercegovina'', okrajšava ''BiH'', [[srbščina|srbska]] [[cirilica]]: ''Боснa и Херцеговина''), neformalno samo '''Bosna''', je [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], nekdanja [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|socialistična republika]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije (SFRJ)]]. Nahaja se v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu in severu meji na [[Hrvaška|Hrvaško]], na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]] in na jugovzhodu na [[Črna gora|Črno goro]], na jugu pa ima pri naselju [[Neum]] dostop do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Glavno mesto države je [[Sarajevo]]. Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del [[Bosna|Bosne]] ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima [[sredozemsko podnebje]]. == Etimologija == Prva ohranjena široko priznana omemba [[Bosna|Bosne]] je v ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII]] sredi 10. stoletja (med 948 in 952) in opisuje »majhno deželo« (χωρίον v [[Grščina|grščini]]), imenovano »Bosona« (οσώνα). Ime naj bi izhajalo iz imena reke [[Bosna (reka)|Bosne]], ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime ''Bosna'' izviralo iz [[Iirski jeziki|ilirskega]] *bas-an-as, ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena *bos ali *bogh – kar pomeni »tekoča voda«. Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, [[William Miller|Williama Millerja]], so slovanski naseljenci v Bosni »prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot ''Bošnjake''«. Ime ''Hercegovina'' (»herzogova zemlja«, iz nemške besede za vojvodo) izvira iz naziva bosanskega magnata [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića Kosače]], »Herceg (Herzog) Huma in obale« (1448). Hum, nekdanje [[Zahumje]], je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojila Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot [[Hercegovski Sandžak]] (Hersek) v okviru pašaluka v [[Bosanski pašaluk|Bosni]] do ustanovitve kratkotrajnega [[Hercegovski Pašaluk|Hercegovskega Pašaluka]] leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 19. stoletja, po čemer je entiteta postala splošno znana kot ''Bosna in Hercegovina''. Ob razglasitvi neodvisnosti je država prevzela ime Republika Bosna in Hercegovina, toda s podpisom [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] je morala spremeniti ime v današnjo Bosno in Hercegovino. == Geografija == [[Slika:General Map of BiH.jpg|sličica|300px|levo|Pregledna karta Bosne in Hercegovine]] Bosna in Hercegovina leži na zahodnem [[Balkan]]u in si deli zahodno ter severno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] (932&nbsp;km), vzhodno s [[Srbija|Srbijo]] (302&nbsp;km) in jugovzhodno s [[Črna gora|Črno goro]] (225&nbsp;km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje [[Dinarsko gorovje]] – z najvišjim vrhom države [[Maglić]] (2386 m) –, na severovzhodu se spusti v [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]; 26-kilometrski pas na jugu države se dotika [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Večji del površja leži na [[kras|kraških]] tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana. Večji reki sta [[Bosna (reka)|Bosna]] in [[Sava]] ter njuni pritoki [[Una]], [[Drina]] in [[Vrbas (reka)|Vrbas]]. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje, le nekaj tokov, med njimi [[Neretva]], se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so [[Poljedelstvo|rodovitna območja]]. Jug države zaznamuje [[sredozemsko podnebje]] s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine umaknjen severni del države ima [[celinsko podnebje]] z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine. Podlago v glavnem sestavljajo [[rjave prsti]], na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo [[bukev|bukovi]] gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je [[biotska raznovrstnost]] v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča [[sol]]i, [[mangan]]a, [[srebro|srebra]], [[svinec|svinca]], [[baker|bakra]], [[železova ruda|železove rude]], [[krom]]a in [[premog]]a. V državi so štirje [[Narodni park|narodni parki]]: [[Narodni park Sutjeska]] (ustanovljen 1962), [[Narodni park Kozara]] (od 1967), [[Narodni park Una]] (od 2008) in [[Narodni park Drina]] (od 2017). [[okoljski problemi|Okoljski]] in povezani problemi, kakršni so [[Industrija|industrijsko]] [[onesnaževanje zraka]], primanjkovanje [[pitna voda|pitne vode]] in neustrezna sanitarna oskrba, so sicer pereči že več desetletij, a je zastarela in zaradi [[vojna v BiH|državljanske vojne]] opustošena infrastruktura preusmerila pozornost s potrebe po naložbah v varovanje okolja na zagotavljanje osnovnih potreb in storitev, ki mnogokrat niso v skladu s sodobnimi okoljskimi standardi. == Zgodovina == V obdobju [[neolitik]]a so na območju današnje Bosne in Hercegovine živeli [[Iliri]]. Celotna Ilirija je prešla pod oblast [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] do leta 9 n. št., ob razkolu [[krščanstvo|krščanstva]] na zahodno [[rimokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] in vzhodno [[pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] pa je meja – prvič zarisana okoli leta 285 – potekala prav čez Bosno. V zgodovinskem času med [[Stari Rim|Rimljani]] in [[Slovani]], ki so se na [[zahodni Balkan|zahodnem Balkanu]] naselili v [[6. stoletje|6. stoletju]], so po območju večkrat pustošile nomadske skupine [[Goti|Gotov]], [[Alani|Alanov]], [[Huni|Hunov]] in [[Avari|Avarov]]. V drugem valu slovanskega naseljevanja v [[7. stoletje|7. stoletju]] so v regijo prišla [[Srbi|srbska]] in [[Hrvati|hrvaška]] plemena. Nedolgo zatem, leta 958, se je pojavila prva omemba imena Bosna. V [[srednji vek|srednjem veku]] si je regijo zaradi goratosti in slabe dostopnosti sočasno lastilo več bližnjih imperijev in kraljestev. Tamkajšnji Slovani pa so bili pretežno [[kristjani]] obeh vej. Leta 1180 je [[Kulin|ban Kulin]] zasnoval prvo jedro [[Bosna|bosanske]] države, ki ga je nadalje razvijal [[ban]] [[Štefan II. Kotromanić]] v obdobju svoje vladavine (1322–1353), med drugim tudi z osvojitvijo takratnega Huma (območje, danes znano kot [[Hercegovina]]). Država je svoj vrhunec doživela pod vodstvom [[Tvrtko I. Kotromanić|Štefana Tvrtka I.]], v času med letoma 1353 in 1391, ko je za kratko obdobje uživala status najmočnejše in najbolj cvetoče slovanske države na [[Balkan]]u. === Osmansko cesarstvo === Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Stjepan Vukčić Kosača|Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega osmanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tja pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Osmanskega cesarstva. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva. Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija osmanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu krščanstvo zamenjali za islam. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, poleg tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključitve v vladajoči družbeni sloj – Bosna je tako edini primer v Osmanskem cesarstvu, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov. Muslimanska slovanska elita si je do [[19. stoletje|19. stoletja]] zagotovila veliko mero notranje neodvisnosti od centralne oblasti in je zato nasprotovala takratnim reformam ([[tanzimat]]), ki bi modernizirale družbeni ter upravni sistem in zmanjšale pravice lokalnih vladajočih elit do izkoriščanja že tako slabo preskrbljenega in posledično upornega prebivalstva. Izrazita trenja so zato v najpoznejšem obdobju osmanske prisotnosti v Evropi potekala tako med lokalnimi in centralnimi oblastmi kot med krščanskim ruralnim prebivalstvom in lokalnimi oblastmi. === Avstro-Ogrska === Nemiri so leta 1875 prerasli v [[kmečka vstaja|kmečko vstajo]], ki je v naslednjem letu dosegla tudi [[Bolgarija|Bolgarijo]] in nakazovala mednarodno krizo. 1877 je [[Rusija]] Osmanskemu cesarstvu napovedala vojno in se že v naslednjem letu bližala prestolnici [[Carigrad]], zato je propadajoči imperij na [[berlinski kongres|berlinskem kongresu]] privolil v rešitev razmer z [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskim]] [[Aneksijska kriza|okupiranjem in upravljanjem bosanskega ozemlja]]. Zamenjava oblasti sicer ni potekala gladko zaradi lokalnega odpora v prvi vrsti muslimanskega, pa tudi pravoslavnega prebivalstva – razmere so se stabilizirale s pomočjo 82.000-glave armade šele po štirih mesecih. Mnogi muslimani so medtem emigrirali v preostanek osmanske države, a se njihovi strahovi glede poseganja Avstro-Ogrske v družbeno in zemljiškoposestno ureditev Bosne niso uresničili. Nova država se je bolj kot na druge teme osredotočila na gospodarsko preobrazbo regije. Bosna je bila avstro-ogrskemu cesarstvu uradno priključena leta [[1908]], a to ni zadušilo takratnih zgodnjih idej [[Hrvati|hrvaškega]] in [[Srbi|srbskega]] [[nacionalizem|nacionalizma]], ki so slonele na prepričanju, da so bosanski muslimani zgolj islamizirani Srbi oziroma Hrvati. V svojem vzponu je bila zlasti v tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi [[panslavizem|panslovanska ideja]], ki je zagovarjala združitev vseh [[južni Slovani|južnih Slovanov]] v eno državo. Njen pripadnik je bil v okviru gibanja [[Mlada Bosna]] tudi [[Gavrilo Princip]], ki je v znak protesta avstro-ogrski nadvladi nad južnoslovanskimi narodi 28. junija [[1914]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in ga ubil. Po nizu zapletov je prizadeto cesarstvo mesec dni zatem Srbiji napovedalo vojno in s tem vnelo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. V času vojne je večina [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]], [[bosanski Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|muslimanov]] ostala zvesta Avstro-Ogrski. === Kraljevina SHS in Jugoslavija, druga svetovna vojna === Konec svetovne vojne leta [[1918]] je pomenil tudi konec avstro-ogrskega cesarstva. Bosna je postala del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta [[1929]] preimenovane v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Oblast v novi državi južnih Slovanov je prevzela [[Srbi|srbska]] dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], politične stranke, sicer ukinjene ob vzpostavitvi [[šestojanuarska diktatura|diktature leta 1929]], pa so bile z izjemo komunistične stranke zasnovane na nacionalni podlagi. Večinsko [[muslimani|muslimansko]] prebivalstvo Bosne je od leta [[1919]] zastopala ''[[Jugoslovanska muslimanska organizacija]]'' pod vostvom [[Mehmet Spaho|Mehmeta Spaha]], ki je dosegel veliko prepoznavnost stranke in političnih interesov jugoslovanskih muslimanov tudi v večini drugih delov kraljevine. Spaho vendarle ni dočakal delitve kraljevine na [[banovina|banovine]], ki je prinesla združitev delov Bosne s hrvaškimi demografskimi regijami. Okupacijske [[sile osi]], ki so Jugoslavijo napadle aprila [[1941]], so ozemlje Bosne razdelile med [[Tretji rajh|nemške]] in [[italija]]nske okupacijske cone, del pa je pripadel [[ustaši|ustaški]] državi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Zaradi načrtov ustašev, da bi uničili dva milijona [[Srbi|Srbov]], se je velik del srbskega prebivalstva pridružil dvema nasprotujočima si odporniškima gibanjema: [[četniki]] pod vodstvom [[Dragoljub Mihailović|Dragoljuba Mihailovića]] so bili privrženi pobeglemu kralju, medtem ko [[partizani]] pod [[Josip Broz - Tito|Titom]] prejšnjih oblasti niso priznavali. Bosna je pridobila osrednjo vlogo v bojnih operacijah partizanov, in sicer na dveh ravneh: proti tujim silam osi na eni ter tako proti [[četniki|četnikom]] kot proti [[ustaši|ustašem]] na drugi. Bila je tudi kraj političnega delovanja rojevajoče se [[socializem|socialistične]] države in njene ustanovitve novembra [[1943]] v bosanskem [[Jajce, Bosna|Jajcu]], na [[drugo zasedanje AVNOJ|drugem zasedanju AVNOJ-a]]. Ta je kot eno izmed enakopravnih jugoslovanskih etnij prepoznal tudi [[bosanski muslimani|bosanske muslimane]], zato so se ti, kot tudi drugi narodi Jugoslavije, v nadaljnjem času do konca vojne v velikem številu vključevali v partizanske oborožene sile. === Socialistična Jugoslavija === [[Jugoslovanski partizani|Partizanska vojska]] in v njej vodilna [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična partija]] je bila ob koncu vojne zaradi svoje pomembne protifašistične vloge prepoznana kot legitimna oblast nove države, federacije šestih republik. Od teh je bila peterica domovina jugoslovanskih [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]], [[Slovenci|Slovencev]], [[Makedonci|Makedoncev]] in [[Črnogorci|Črnogorcev]], šesta, [[socialistična republika Bosna|Bosna]], pa naj bi bila skupna domovina tam pomešanih Srbov, muslimanov in Hrvatov. Muslimani so bili leta [[1968]] priznani kot šesta uradna narodnost Jugoslavije. [[Zveza komunistov Bosne]] je v svoji politiki tudi po političnem razhodu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ostala bolj represivna in nasprotujoča množici družbenopolitičnih reform zveznih komunističnih oblasti. Čas smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] in zlasti obdobje po njem je prineslo vse večje družbenopolitične napetosti med narodi Jugoslavije, srbski [[nacionalizem]] pa se je utelesil v [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]] in njegovem režimu. Takšno stanje je pomenilo slabe obete za narodnostno mešano Bosno. Leta [[1990]] so se v napetem ozračju razpadle [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in razpadajoče Jugoslavije odvile volitve v vseh republikah [[federacija|federacije]]. Izvoljene stranke so bile oblikovane na nacionalnih osnovah, tako je ''[[Muslimanska stranka demokratične akcije]]'' pod vodstvom [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] prejela 34 % glasov, ''[[Srbska demokratska stranka]]'' (''SDS'') pod [[Radovan Karadžić|Radovanom Karadžićem]] 30 % in ''[[Hrvaška demokratska zveza Bosne in Hercegovine]]'' (''HDZ BiH'') pod ''de facto'' vodstvom [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] 18 %. Predsednik tripartitnega predsedstva zvezne republike je postal Izetbegović, do razpada federacije [[1991]] pa so po predvolilnem dogovoru tri nacionalne stranke vzpostavile koalicijsko vlado. === Vojna za neodvisnost === Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino. [[Slobodan Milošević|Milošević]] in [[Franjo Tuđman|Tuđman]] sta se tako že dogovarjala o delitvi problematične države na dva dela, medtem pa je Karadžićeva ''[[Srbska demokratska stranka]]'' že pričela z ustanavljanjem [[srbska avtonomna pokrajina|srbskih avtonomnih pokrajin]] (SAO) ter vzpostavljanjem srbskih oblasti. Te so v novembru 1991 izvedle lasten [[referendum]], na katerem se je velika večina srbskih prebivalcev izrekla za ohranitev federacije z Jugoslavijo, a se je od nje že v istem mesecu odcepila tudi [[Makedonija]]. Slovenija in Hrvaška sta januarja [[1992]] prejeli priznanje mednarodne skupnosti, ta pa je kot pogoj za priznanje suverenosti od Bosne in Hercegovine zahtevala referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 % udeležencev pretežno [[Bošnjaki|bošnjaške]] in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje. Tako so bosanski Srbi januarja razglasili samostojnost svojega teritorija: [[Republika Srbska|Republike srbskega naroda Bosne in Hercegovine]]. Na drugi strani, v zahodnem delu razpadajoče države, je hrvaška skupnost že novembra 1991 razglasila [[Hrvaška republika Herceg-Bosna|Hrvaško republiko Herceg-Bosno]], ki je imela pod vodstvom [[Hrvaški obrambni svet|Hrvaškega obrambnega sveta]] vso podporo vlade in oboroženih sil sosednje Hrvaške. Bosna in Hercegovina je bila tako učinkovito razdeljena med tri nacionalno-politične skupine in sile, a so jo 6. aprila 1992 [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropska skupnost]] uradno priznale kot suvereno državo. [[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]] Še v istem tednu so v BiH izbruhnili spopadi. Poleti je srbska vojska nadzorovala že več kot 60 % bosanskega ozemlja. Bošnjaki so ustanovili Armado BiH, ki se dolgo časa ni mogla učinkovito upirati srbski vojski, ki je osvojila velik del ozemlja na severu in vzhodu države. Sarajevo, ki je bilo večinoma poseljeno z bošnjaškim prebivalstvom, v okolici pa s srbskim, se je znašlo v srbskem obroču. Mednarodna skupnost se ni odzvala drugače kot z misijo [[UNPROFOR]], ki je delen uspeh dosegla zgolj pri dostavljanju in razdeljevanju humanitarne pomoči. Hrvati so ustanovili svojo vojsko (HVO – Hrvaški obrambni svet), ki je nadzirala večino Hercegovine in osrednje Bosne. Spomladi 1993 so se začeli spopadi med HVO-jem in Armado BiH. Spopadi so razdelili Mostar in še nekatera manjša mesta v osrednji Bosni. Vse tri strani so izvajale etnično čiščenje in pregone prebivalstva, ki ga niso imeli za svojega. Zbežalo je na sto tisoče ljudi. Mednarodna skupnost se je medtem le medlo odzivala na razmere, in sicer s pogajanji in gospodarskimi sankcijami. Izjalovil se je tudi poskus vzpostavitve demilitariziranih območij, med drugim v [[Srebrenica|Srebrenici]], kjer je julija [[1995]] prišlo do [[pokol v Srebrenici|največjega pokola]] v [[Evropa|Evropi]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že maja 1993 je bilo ustanovljeno [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki je do [[1999]] hujših zločinov obtožilo več kot 50 oseb, med njimi voditelja [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] Radovana Karadžića. Sčasoma so se pod pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pričeli umirjati zlasti konflikti med muslimansko in hrvaško stranjo, ta se je bila naposled marca [[1994]] primorana strinjati z vzpostavitvijo muslimansko-hrvaške federacije. Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrooka]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta. Sporazum je uveljavil novo [[ustava|ustavo]], mednarodno organizirane [[volitve]] in Bosno kot državo dveh entitet, [[Federacija BiH|bošnjaško-hrvaško federacijo]] na eni ter [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] na drugi strani. Poskrbljeno naj bi bilo za neovirano vrnitev 2,3 milijona [[begunci|beguncev]] (nekaj več kot 50 % predvojnega prebivalstva države), misijo [[UNPROFOR]] naj bi nadomestila nova 60.000-članska Implementation Force ([[IFOR]]) pod vodstvom organizacije NATO, kasneje preoblikovana v Stabilization Force ([[SFOR]]) z 31.000 člani. Daytonski sporazum pa tudi danes ne zagotavlja trdnega miru ali učinkovitega sodelovanja med še vedno sprtimi stranmi. S svojih domov ostaja izseljenih več kot 800 tisoč beguncev, medetnično kulturno sodelovanje je šibko, [[predstavnik OZN v BiH|predstavnik OZN v Bosni]] pa deluje kot pomemben nadzornik, ki ustvarja podobo Bosne in Hercegovine kot nesuverenega [[protektorat]]a zveze NATO in [[Evropska unija|EU]]. === Neodvisna BiH === Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike Srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]]. Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank. == Demografija == [[Slika:BiH_-_ES_N_1991_1.gif|thumb|300px|Etnične skupnosti in naselja, popis leta 1991.]] V Bosni prebivajo tri velike etnične skupine: [[Bošnjaki]], [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Spori med njimi so še vedno pogosti in privedejo do številnih političnih nasprotij. Študija iz leta 2005, ki je preučevala [[haploskupina|haploskupine]] [[kromosom]]ov Y, je ugotovila, da so vse tri skupine, kljub nekaj kvantitativnim razlikam, del istega [[genski bazen|genskega bazena]], ki je značilen za območje Balkana.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|title=The peopling of modern Bosnia-Herzegovina: Y-chromosome haplogroups in the three main ethnic groups|author=Marjanovic D. s sod.|journal=Annals of Human Genetics|volume=69|issue=6|pages=757–763|year=2005|doi=10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|access-date=2009-08-26|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017183032/http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|url-status=dead |issn=0003-4800 }}</ref> Ob [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 2013 je imela Bosna in Hercegovina 3.531.159 prebivalcev. Od tega je bilo 1.769.592 (50 %) [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 1.086.733 (31 %) [[Srbi|Srbov]] in 544.780 (15 %) [[Hrvati|Hrvatov]].<ref name="popis2013">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013.|publisher=Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine|year=Junij 2016|location=Sarajevo|language=bs, en|url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/doc/RezultatiPopisa_BS.pdf}}</ref> Podobnost med etnično identiteto in vero je zelo visoka: 50 % je [[islam|muslimanov]], 31 % je [[srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavcev]], 15 % pa [[rimokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. 2 % je [[ateist]]ov, [[agnostik]]ov in versko neopredeljenih.<ref name="popis2013"/> == Politika in uprava == Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med [[bosanska vojna|vojno]] in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti. Bosna in Hercegovina je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] leta [[1992]]. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, [[ustava SFRJ|jugoslovanske ustave]], je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid [[Bošnjaki|muslimanskemu]] prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države. Nova ustava, uveljavljena z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ravno tako določa dvodomni parlament in [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|tripartitno predsedstvo]], a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada [[Federacija BiH|Federacije BiH]] v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje [[bosanski Hrvati|hrvaškega prebivalstva]] federacije je namreč močno navezano na [[Hrvaška|Hrvaško]], tako v uporabi denarja in volitev, kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi [[Republika Srbska]]; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine]], postavljen s strani [[Evropska unija|EU]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma [[1995]] in [[1998]], med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti. Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta [[2002]] pa je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ravno tako pa [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Sredozemska unija|Sredozemske unije]]. === Upravna delitev === [[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika Srbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Federacija BiH je razdeljena na 10 [[kantoni BiH|kantonov]], ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike Srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine. == Gospodarstvo == [[Slika:GDP per capita development of Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Ocena bosansko-hercegovskega BDP na prebivalca v letih 1952–2018]] V Jugoslaviji je bila Bosna in Hercegovina ena izmed gospodarsko šibkejših republik. V času socializma se je razvijala težka industrija in v republiki je domoval velik del jugoslovanskih tovarn.{{Navedi vir}} Vojna v 90. letih je opustošila bosansko-hercegovsko gospodarstvo in BDP je padel za 60&nbsp;%.<ref>{{cite web|url=http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|title=Post-conflict Bosnia and Herzegovina&nbsp;– Martha Walsh&nbsp;– Employment Sector|publisher=ILO|access-date=5 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907062005/http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|archive-date=7 September 2008|url-status=live}}</ref> Stopnja brezposelnosti je bila leta 2017 20,5-%.<ref>{{cite web|url=http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|title=Nezaposlenost prvi put ide ispod 20 posto – Biznis Info|date=15 March 2018|access-date=16 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317102119/http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|archive-date=17 March 2018|url-status=live}}</ref> Stanje gospodarstva je težko natančno oceniti, ker četudi obe entiteti objavljata statistike, je statistika za celotno državo omejena. Poleg tega uradne statistike ne zajemajo sive ekonomije, ki je vsesplošno prisotna – po eni od ocen predstavlja 25,5&nbsp;% celotnega BDP.<ref>{{cite web|url=http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|title=Siva ekonomija čini 25 posto BDP-a BiH|work=N1 BA|access-date=24 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180601180835/http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|archive-date=1 June 2018|url-status=live}}</ref> Valuta celotne Bosne in Hercegovine je od 22. junija 1998 [[konvertibilna marka]] (kratica KM, mednarodna okrajšava BAM). Marka je vezana na evro po fiksnem tečaju 1,95583:1 in tako ustreza vrednosti nekdanje [[Nemška marka|nemške marke]]. Po zakonu morajo biti vsi domači računi izraženi v konvertibilnih markah. Kljub temu se splošno sprejemata [[evro]] in ponekod [[srbski dinar]], čeprav to uradno ni zaželeno. Glavni kmetijski proizvodi Bosne in Hercegovine so žitarice ter različno sadje in zelenjava. Glavne industrijske panoge so jeklarstvo, premogovništvo, železarstvo, avtomobilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja [[Tobak|tobaka]], pohištva in predelava [[Nafta|nafte]].{{Navedi vir}} Po podatkih za leto 2017 je Bosna in Hercegovina največ izvažala v [[Nemčija|Nemčijo]] (14,25&nbsp;%), [[Hrvaška|Hrvaško]] (11,67&nbsp;%), [[Italija|Italijo]] (10,78&nbsp;%), [[Srbija|Srbijo]] (10&nbsp;%), [[Slovenija|Slovenijo]] (8,75&nbsp;%), [[Avstrija|Avstrijo]] (8,16&nbsp;%) in [[Turčija|Turčijo]] (3,67&nbsp;%). Največ uvoza je bilo s Hrvaške (16,05&nbsp;%), iz Srbije (13,71&nbsp;%), Nemčije (9,46&nbsp;%), Slovenije (9,19&nbsp;%) in Italije (8,76&nbsp;%).<ref name="KomoraBiH">{{cite web|title=Vanjskotrgovinska komora BiH – vanjskotrgovinska razmjena|url=http://komorabih.ba/vanjskotrgovinska-razmjena/?tarifa=Bosna+i+Hercegovina&godina2=2017&po_tarifi=PRIKA%C5%BDI|publisher=Komora BiH|access-date=15. 5. 2018}}</ref> === Promet === [[Slika:Roads in Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Glavne ceste v Bosni in Hercegovini]] Skupna dolžina [[Železniški prevoz|železniškega]] omrežja v Bosni in Hercegovini je 965&nbsp;km (2014).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|title=Bosnia and Herzegovina|website=cia.gov|publisher=The World Factbook|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201130220952/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|archivedate=2020-11-30}}</ref> Železnica poteka v dveh glavnih smereh ki se križata v [[Doboj|Doboju]]: Tuzla–Doboj–Banja Luka–Novi Grad–Bihać–hrvaška meja in Šamac (hrvaška meja)–Doboj–Sarajevo–Mostar–Čapljina (hrvaška meja). V Bijeljini in Zvorniku so tudi priključki na železniško omrežje Srbije. Z železnico upravljata dve državni podjetji: na ozemlju Federacije so to [[Železnice Federacije Bosne in Hercegovine]], v Republiki Srbski pa [[Železnice Republike Srbske]]. Skupna dolžina cestnega omrežja znaša slabih 23.000&nbsp;km, od tega je okoli 19.500&nbsp;km asfaltiranih cest.<ref name=":0" /> Skozi državo poteka pet [[Vseevropsko cestno omrežje|evropskih poti]]. Po [[Panevropski koridor Vc|panevropskem koridorju Vc]] se gradi prva [[avtocesta]] v državi; marca 2021 je bilo v ločenih fragmentih zgrajenih skupaj 113&nbsp;km od 334 načrtovanih.<ref name="VC">[http://www.jpautoceste.ba/20130922711/koridor-vc-autocesta Koridor Vc - Autocesta na službenoj stranici JP Autoceste BiH]</ref> Bosna in Hercegovina nima dostopa do mednarodnega morja, zato nima pomorskih pristanišč. Izmed tujih pristanišč so za državo najpomembnejše hrvaške [[Pristanišče Ploče|Ploče]]. Bolje, a ne v celoti, razvit je rečni promet na Savi. V državi uradno obstaja 25 letališč, od tega štiri mednarodna: [[Mednarodno letališče Sarajevo|„Butmir” Sarajevo]], [[Mednarodno letališče Banja Luka|„Mahovljani” Banjaluka]], [[Mednarodno letališče Mostar|Mostar]] in [[Mednarodno letališče Tuzla|Tuzla]]. Največje in najpomembnejše je sarajevsko letališče, ki leži v jugozahodnem predmestju glavnega mesta. === Turizem === Glede na projekcije Svetovne turistične organizacije, bo imela Bosna in Hercegovina v obdobju med 1995 in 2020 tretjo največjo stopnjo rasti turizma na svetu. Leta 2012 je državo obiskalo 747.827 turistov, kar je povečanje za 9 %, in so ustvarili 1.645.521 nočitev ali rast 9,4 % glede na preteklo leto. Od tega je bilo 58,6 % tujih turistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |title=Statistika Turizma |trans-title=Tourism Statistics |publisher=Agency for statistics of Bosnia and Herzegovina |orig-year=2012 |accessdate=4. 7. 2015 |type=pdf |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923184502/http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |url-status=dead }}</ref> Lonely Planet je je leta 2006, ko je razvrščal najboljša mesta na svetu, uvrstil Sarajevo, glavno mesto države in gostitelja Zimskih olimpijskih iger 1984, na 43. mesto, pred Dubrovnik (59. mesto), Ljubljane (84), Bleda (90), Beograda (113) in Zagreba na 135. mestu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |publisher=Bosnia Travel |title=Lonely Planet: Sarajevo {{sic|43|th|nolink=yes}} Best City in the World |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070223094909/http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |archivedate=23. 2. 2007}}</ref> Turizem se v Sarajevu v glavnem osredotočen na zgodovinske, verske in kulturne znamenitosti. Lonely Planetov "Best In Travel" je leta 2010 nominiral Sarajevo med deset mest, ki jih je treba obiskati. [[Međugorje]] je postalo eno od najpopularnejših krajev krščanskih romarjev in je preraslo v tretji najvažnejši verski kraj v Evropi, ki ga vsako leto obišče več kot milijon ljudi.<ref>[http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html RomeReports: Visionaries of Medjugorje may appear before the Vatican.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130505053250/http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html |date=5. 5. 2013 }}</ref> == Kultura == === Arhitektura === {{glavni|Arhitektura Bosne in Hercegovine}} Arhitektura Bosne in Hercegovine je edinstvena in specifična arhitektura zahvaljujoč mnogim okoliščinam,, predvsem pa dejstvu, da se je BiH v tisočletnem obstoju znašla pod vplivom različnih kultur in civilizacij ter dejstvu, da je v dolgem obdobju svoje zgodovine predstavljala svojevrstno mejo med zahodnim in vzhodnim vplivom, prevzemala in zadrževala je specifičnosti obeh vplivov, kar je na koncu rezultiralo različno arhitekturo. === Glasba === Tradicionalne bosanske pesniške oblike so [[ganga]], [[rera]], iz časov Osmanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi orkestar]], [[Zabranjeno pušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv]]. Znani skladatelji klasične glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]] in [[Kornelije Kovač]]. V zadnjih desetletjih je izredno priljubljena tudi izrazito komercialna [[turbofolk]] glasba. === Gastronomija === [[Slika:Cevapcici.JPG|thumb|right|220px|Čevapčiči, značilna bosanska jed]] Bosanska kuhinja je mešanica zahodnih in vzhodnih vplivov. Ker je bila Bosna 500 let pod vladavino Osmanov, je bosanska kuhinja zelo podobna turški, grški in ostalim, ki so spadale v Osmansko državo. Vladavina Avstrije pa je pozneje prinesla še vplive iz srednje Evrope. Znana je po uporabi številnih začimb, vendar v zmernih količinah. Jedi so večinoma lahke, saj se kuhajo v velikih količinah vode,; omake pa so povsem naravne, narejene iz naravnih zelenjavnih sokov. Značilna zelenjava je krompir, paradižnik, čebula, česen, poper, kumare, buče, korenje, zelje, gobe, špinača, fižol in paprika, poleg te pa še mleko, slive in kisla smetana imenovana [[pavlaka]]. Značilne mesne jedi vsebujejo svinjino, [[govedina|govedino]] in [[jagnjetina|jagnjetino]]. Lokalne specialitete so: [[čevapčiči]], [[burek]], [[dolma]], [[sarma]], [[pilaf]], [[golaž]], [[ajvar]] in številne slaščice, značilne za turški svet. V [[Hercegovina|Hercegovini]] pridelujejo tudi vinsko trto in vino, med žganimi pijačami pa sta najpogostejši [[slivovka]] (''rakija'') in [[sadjevec]] (''jabukovača''). V času Jugoslavije so v hercegovskih distilarnah pridelali velike količine [[vinjak]]a, s katerimi so zalagali jugoslovansko industrijo alkoholnih pijač. === Svetovna dediščina === Bosna in Hercegovina je članica [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] od 12. julija 1993. Na spisku svetovne dediščine so trije spomeniki: *[[Most Mehmed Paše Sokolovića]] v [[Višegrad]]u<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1260]</ref>, *[[Stari most, Mostar| Stari most]] v [[Mostar]]ju <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/946]</ref> *[[Steček|Stečki]] - srednjeveški nagrobni spomeniki, ki so na 20 lokacijah v Bosni in Hercegovini<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1504]</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Bosna in Hercegovina}} {{OVSE}} {{Evropa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Bosna in Hercegovina| ]] [[Kategorija:Federativne države]] k54hks30l1205l1oc7602rclqjgk6ph 0 4824 6654099 6644060 2026-04-01T03:47:39Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Маршал_Советского_Союза_Герой_Советского_Союза_Семён_Константинович_Тимошенко.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Маршал Советского Союза Герой Советского Союза Семён Константинович Ти 6654099 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87.3% [[krščanstvo]]|11.0% [[ateizem]]|0.8% ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]: | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednica vlade]]: | leader_name2 = [[Julija Sviridenko]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km²,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією|url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=[[Kijev]]|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli [[Kijev|Kijeva]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država [[Kijevska Rusija|''Rus'<nowiki/>'']] oz. sodobno Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...|url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів|url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{cite book|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=Serhii Plokhy|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{Cite web|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{cite book|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{cite book|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317473787|page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.|url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{Cite book|last=Shkandrij|first=Myroslav|url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{Cite book|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{Cite web|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti človečnjakov v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr.n.št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{cite web|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{cite book|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=[[Routledge]]|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{cite web|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr.n.š. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{cite web|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=[[University of Toronto Press]]|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] so zamegljene in negotove.<ref>{{Cite web|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnomi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel [[Kijev]] [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{cite book|last=Kubicek|first=Paul|date=2008|title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{Cite book|last=Martin|first=Janet|url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so mesto Mongoli uničili.<ref>{{cite web|url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del juhozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega [[Kralj Rutenije|kralja]] [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{cite book|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{cite book|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=[[Cambridge University Press]]|series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{Cite web|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{cite book|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=[[Basic Books]]|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{Cite web|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{cite book|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=Halil İnalcık|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{cite web|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=[[Encyclopedia of Ukraine]]}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{cite web|title=Ukraine – The Cossacks|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{cite web|last=Matsuki|first=Eizo|year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=[[Hitotsubashi University]] (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{cite web|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=[[Encyclopædia Britannica]] (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=[[Encyclopedia of Ukraine]]|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano [[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]] (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=[[University of Toronto Press]]|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med leti 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{cite book|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{Cite web|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{Cite web|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] v [[Galicija]] v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] so bili pogoji za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=[[University of Toronto Press]]|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bili močno zatirani, med drugim je bila leta 1876 uzakonjena prepoved skoraj vseh knjih v ukrajinščini. Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{Cite web|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts|url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je [[Kijev]] in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{Cite web|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{Cite book|last=Satzewich|first=Vic|url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=[[Routledge]]|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{cite book|first1=Rainer|last1=Münz|first2=Rainer|last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=[[Google Books]]}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1.6 milijona Ukrajincev.<ref>{{cite book|last=Subtelny|first=Orest|author-link=Orest Subtelny|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=[[University of Toronto Press]]|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{cite book|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=[[Google Books]]}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=[[University of Toronto Press]]|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=Orest Subtelny|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je 1. svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{cite book|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne fakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{Cite web|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{cite web|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{cite web|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=[[Encyclopedia of Ukraine]]}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obsobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{Cite web|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=[[Svoboda Press]]|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="auto3">{{Cite book|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 20ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{cite book|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) Gladomor priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=[[BBC News]]|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s 1. svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=Stephen G. Wheatcroft|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=[[Australian Journal of Politics and History]]|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in [[Ebsco]]. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; [[R. W. Davies]], Mark B. Tauger, [[S. G. Wheatcroft]], "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954.]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna [[Galicija]] in [[Volinija]], kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], [[Bukovina|severno Bukovino]] in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{Cite web|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{cite web|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot ti. [[Ostarbeiter|''Ostarbeiter''-je]] in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{cite book|author-link=Karel C. Berkhoff|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=[[Harvard University Press]]|date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="vedeneyev">{{Cite web|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{Cite web|last=Snyder|first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=[[The New York Review of Books]]|language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=Grzegorz Motyka|editor2-link=Dariusz Libionka|url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal|last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{cite book|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''[[Einsatzgruppen]]'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{cite news|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{Cite web |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=[[Encyclopædia Britannica]] (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{cite web|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the [[Yalta Conference]] in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{cite web|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{cite web|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{Cite book|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony|date=2001|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{cite news|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=[[UN Chronicle]]}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 -->[[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{Cite book|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=[[Verkhovna Rada]] of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=[[Verkhovna Rada]] of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{cite news|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union|url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=[[RadioFreeEurope]]|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{Cite web|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|[[Predsednik Ukrajine]] [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]].]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{Cite web|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=[[International Monetary Fund]] (IMF)}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=[[World Bank]]}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{cite web|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=[[International Monetary Fund]]}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{Cite web|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007-2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{Cite web|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{Cite web|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=[[Foreign Policy]]|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal|last=Mykhnenko|first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=[[Acta Paediatrica]]|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{Cite web|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju [[EU]]. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v [[Rusija|Rusijo]], parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{Cite web|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{Cite web|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013.]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=[[Eurasian Geography and Economics]]|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{cite news|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{Cite web|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17% Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{Cite web|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{Cite news|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{Cite news|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet|url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii|last2=Krysanova|first2=Valentina|last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima [[Stepa|stepsko]] podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina vsebuje šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly|last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability|volume=9|issue=7|page=1152|doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km².<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Yulia Svyrydenko - 2023 (cropped).jpg | caption2 = {{small|[[Premier Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Yulia Svyrydenko]] | link2 = Yulia Svyrydenko }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund|website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem na internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija [[Donbas]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract|url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=4}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} == Zunanje povezave == * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 8m025twmvyi1hj5fgzggna3bvy1a7q6 0 5163 6653648 6576866 2026-03-31T12:51:08Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Државна Заједница Србија и Црна Гора<br>''Državna zajednica Srbija i Crna Gora'' | conventional_long_name = Državna skupnost Srbije in Črne gore | common_name = Srbija in Črna gora | continent = Evropa | status = Federacija | region = Balkan | era = | year_start = 2003 | year_end = 2006 | date_start = 4. februar | date_end = 5. junij | event_end = razpustitev | event_start = nova ustava in preimenovanje | date_pre = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | p1 = Zvezna republika Jugoslavija | flag_p1 = Flag_of_Yugoslavia_(1992–2003);_Flag_of_Serbia_and_Montenegro_(2003–2006).svg | s1 = Srbija | flag_s1 = Flag of Serbia (2004–2010).svg | s2 = Črna gora | flag_s2 = Flag of Montenegro.svg | image_flag = Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg | flag = Zastava | image_coat = Coat of arms of Serbia and Montenegro.svg | symbol = Grb | image_map = Serbia and Montenegro.svg | national_anthem = ''[[Hej Slovani]]'<br/>[[File:United States Navy Band - Hey, Slavs.ogg]] | common_languages = [[srbščina]] | capital = [[Beograd]] | Formerly Known as = |latd=44 |latm=49 |latNS=N |longd=20 |longm=28 |longEW=E | government_type = [[zveza držav]] | title_leader = predsednik | leader1 = Svetozar Marović | year_leader1 = 2003-2006 | leader2 = | year_leader2 = | leader3 = | year_leader3 = | leader4 = | year_leader4 = | leader5 = | year_leader5 = 2003–2006 | title_deputy = | deputy1 = | year_deputy1 = | stat_area1 = 102350 | stat_pop1 = 10832545 | stat_year1 = 2006 | currency = [[srbski dinar]] (Srbija)<br>[[nemška marka]] (Črna gora 1999-2002)<br>[[euro]] (Črna gora 2002-2006) | cctld = [[.yu]] | calling_code = 381 | footnotes = }} '''Državna skupnost Srbije in Črne gore''' (običajno le '''Srbija in Črna gora''') je ime nekdanje [[državna zveza|državne zveze]] [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]], ohlapne skupnosti v [[Evropa|Evropi]], ki je bila naslednica nekdanje države z imenom [[Zvezna republika Jugoslavija]]. Država je na jugu mejila na [[Jadransko morje]], [[Albanija|Albanijo]] in [[Makedonija|Makedonijo]], na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Romunija|Romunijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], ter na zahodu na [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. [[Srbija]] in [[Črna gora]], preostali republiki nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], sta se dogovorili, da bosta sodelovali le na nekaterih [[politika|političnih]] področjih, npr. v [[obramba (vojaštvo)|obrambni]] zvezi. Državi sta imeli svoji lastni [[ekonomija|ekonomski]] politiki in [[valuta|valuti]]. Srbija in Črna gora ni imela več enotnega [[glavno mesto|glavnega mesta]]; čeprav je bila večina ustanov v [[Beograd]]u, so se nekatere premaknile v [[Podgorica|Podgorico]]. Nova [[ustava]] je bila sprejeta 4. februarja 2003, in vsaka od obeh držav je lahko zahtevala popolno samostojnost s pomočjo [[referendum]]a, razpisanega v letu 2006. 21. maja 2006 je potekal referendum v Črni gori, na katerem se je večina opredelila za samostojno državo (55,5 % za samostojnost, mednarodna politika je za veljavnost odločitve za osamosvojitev zahtevala vsaj 55 %).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,396,137665 |title=Delo.si |accessdate=2006-05-30 |archive-date=2006-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060719151341/http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,396,137665 |url-status=dead }}</ref> 3. junija 2006 je Črna gora razglasila [[neodvisnost]], s čimer je od ''Državne skupnosti Srbije in Črne gore,'' ostala le Srbija.<ref>{{Navedi splet |url=http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=13060603082743108&cid=101 |title=SiOL.net - Slovesna razglasitev neodvisnosti Črne gore |accessdate=2006-06-03 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103020938/http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=13060603082743108&cid=101 |url-status=dead }}</ref> 5.junija je tudi [[Parlament Srbije]] razglasil neodvisnost in samostojnost, s čimer je propadla ''Državna skupnost Srbije in Črne gore'' kot preostanek [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>[http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=1306060506150939&cid=101&pgn=6 SiOL.net - Srbski parlament razglasil neodvisno Srbijo]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam propadlih držav]] {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Federativne države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2006]] [[Kategorija:Srbija in Črna gora| ]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] 62nejmumgumr9aacmxrnu5wp03jpoin 0 9032 6654170 6576936 2026-04-01T08:50:51Z ~2026-20109-88 257467 Manjši popravki 6654170 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | native_name = Trieste | official_name = Comune di Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt =[[Grb Trsta|Grb]] | image_map = Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Trst v istoimenski [[Tržaška pokrajina|pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{navedi splet | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]] | date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 | archive-date = 2013-10-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html |date=2013-10-19 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = http://www.comune.trieste.it | footnotes = }} '''Trst''' ({{jezik-it|Trieste}}, [[Furlanščina|furlansko]] in {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v Sloveniji ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|italijanske]] meje ter sedež in obenem največje mesto Slovenske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 203.000, sámo mesto kot naselje pa že kar nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima skupaj čez 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, od leta 2016 pa je v njem sedež [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje, z enakim obsegom.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=978-88-7174-365-3 |cobiss= 170429955 |pages=11}}</ref> V Trstu je od leta 1924 tudi sedež univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je kulturno središče zamejskih Slovencev v Sloveniji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in starocerkvenoslovanskim ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{navedi knjigo |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6. december 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{navedi knjigo |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6. december 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{navedi knjigo |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6. december 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Trieste, slovensko Trst, nemško (in furlansko) Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst leži na skrajnem severnem delu Jadrana v severovzhodni Italiji, blizu meje s Slovenijo. Mesto leži ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Mestno ozemlje Trsta, zgrajeno večinoma na pobočju, leži ob vznožju mogočne strmine, ki se s Kraške planote strmo spušča proti morju. Kraško gričevje, ki omejuje mesto, sega do nadmorske višine 458 metrov. Leži na stičišču italijanske geografske regije, [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in [[Srednja Evropa|Srednjeevropskega]] območja. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Trst (''Trieste'') |Sever = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino - Aurisina'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Zgonik]] (''Sgonico'') [[Repentabor]] (''Monrupino'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Občina Sežana|Sežana]] {{SLO|#}} [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Dolina, Trst|Dolina]] (''San Dorligo della Valle'') {{ITA|#}} |Jug = [[Milje]] (''Muggia'') {{ITA|#}} |Jugozahod = |Zahod = }} == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočno [[Beneška republika|Beneško republiko]], s katero so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler niso mesta, po večkratnem beneškem obleganju, leta 1382 prostovoljno in dokončno predali [[Habsburžani|Habsburžanom]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=24}}</ref> Tedaj je bila nekdanja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje, Italija|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se namreč lahko nemoteno razvijala. Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Trst razglasil za svobodno pristanišče<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=25}}</ref> že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje [[zgodovina|zgodovine]] mesta. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|left|miniatura|Upravna razdelitev za časa Avstrijskega primorja]]Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad Trstom in [[Istra|Istro]]. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena, ko so 27. julija 1857<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=117}}</ref> uradno odprli odsek [[Južna železnica|Južne železnice]] med Ljubljano in Trstom, s čimer so Trst z železnico povezali s cesarskim [[Dunaj|Dunajem]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].[[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|right|thumb|Železarna v Škednju 1905]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. {{clear}} === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski [[Iredentizem|iredentist]] slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|center|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju [[Trg Oberdan|trga Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === {{glavni|Tržaška operacija}} V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacij Italije]], 8. septembra 1943, so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}). Leta 1944 je [[Gestapo]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem,<ref>{{navedi knjigo|author=Bezin, Dolhar|year=2023|title=Kako lep je Trst|pages=28}}</ref> je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 4000 internirancev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.triestebraica.it/it/siti-ebraici/la-risiera|title=La Risiera {{!}} Comunità Ebraica di Trieste|accessdate=27. maja 2024}}</ref> v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. 3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Aprila 1945 je štela okrog 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html |title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}</ref> 28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007 |accessdate=14. septembra 2024}}</ref> {{multiple image |header= |align=right |total_width=500 |image1=Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg |alt1 = |caption1= Prihod jugoslovanske vojske v Trst,<br />maja 1945. |image2=Smotra_jedinica_NOVJ_koje_su_oslobodile_Trst.jpg |alt2 = |caption2=Jugoslovanske vojaške enote postrojene pred tržaško občinsko palačo, maja 1945. }} 1. maja 1945 so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, pod vodstvom OF, osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v [[Štivan|Štivanu]], na robu občine. Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije." (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-05-17 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> 12. junija 1945 je morala [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]], pod pritiskom zahodnih zaveznikov, zapustiti Trst. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču. === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, »je bila ponovno uvedena Julijska krajina«{{navedi vir}}. [[File:Free_Territory_of_Trieste_2.jpg|thumb|300px|[[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) 1947-1954 {{legend|#C9FF20|Cona A STO;}} {{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}}]] Z uveljavitvijo [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariške mirovne pogodbe]] je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=29}}</ref> {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeleno da dva dela: v cono A in v cono B.<br /> Cono A, ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo, so upravljali Angloameričani. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref><br /> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]] je prenehalo obstajati z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954.<br /> Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst.<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa vladavine cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) <ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89}}</ref> stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja (gl. [[Staro mesto, Trst|Staro mesto]]): [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palača Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna pošta]], [[Palača Gopčevič]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=87, 194}}</ref>, [[Palača Vojaške bolnišnice (Trst)|Vojaška bolnišnica]], [[Teatro Miela|Gledališče Miela]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89, 161, 168}}</ref>, [[Civico Museo Sartorio|Mestni muzej Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=191}}</ref> in druge. [[Veliki trg, Trst|Veliki trg]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Politeama Rossetti|''Politeama Rossetti'']] ali Gledališče Rossetti je najpomembnejše gledališče v Trstu, kjer ima sedež Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine (''Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia''), ki je eno najpomebnejših italijanskih javnih gledališč.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=160}}</ref> Poleg njega so v Trstu tudi gledališča: operno [[Teatro Verdi]], [[Teatro Miela]], stalno tržaško gledališče [[La Contrada]], ter [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=159}}</ref> kakor tudi ''Teatrino Franco e Franca Basaglia'', ki je bilo 2008 ustanovljeno pri tržaški psihiatrični bolnišnici. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''Ex Idroscalo''),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=90}}</ref> v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• cerkev grške pravoslavne skupnosti<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref> <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref><br>• stranski del Vladne palače <br>• Veliki trg/Trg zedinjenja Italije (Piazza Unità), na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=120}}</ref> zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=77,120}}</ref> in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=47}}</ref>, ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[trg Oberdan]] v centru Trsta z [[Opčine|Opčinami]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=105}}</ref> == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]][[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|250px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno kozmopolitansko mesto, v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]] oz. slovanska, [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], ter je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev (1114–1738), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.{{sfn|Volpi-Lisjak|2010|p=}}}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. {| class="wikitable" ! colspan="7" |'''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|350px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj [[Vladimir Bartol]]]] Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta:<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref> {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Gospodarstvo == Trst je predvsem pristaniško mesto, pristaniška dejavnost še danes (čeprav v manjši meri) predstavlja gonilno silo za vse ostale gospodarske panoge.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je leta 2021 presegel 55 milijonov ton blaga (37 milijonov ton surove nafte in 18 milijonov ton drugega blaga).<ref>https://www.porto.trieste.it/wp-content/uploads/2022/01/Statistiche_ESPO_Porto-di-Trieste-ANNO-2021.pdf</ref> {{multiple image |align=center |image1=Porto nuovo di Trieste 1.4.2012.jpg |width1=460 |caption1=Novo tržaško pristanišče |image2=La Borsa 25.7.04.JPG |width2=180 |caption2=Poslopje nekdanje borze, sedanje trgovinske zbornice}} {{clear}} == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|[[Grad Miramar]] Slika:San Giusto 09.jpg| [[Stolnica sv. Justa, Trst|Stolnica svetega Jus]]ta Slika:Trieste-CityHall.jpg|[[Občinska palača, Trst|Občinska palača]] Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, [[Stolnica sv. Justa, Trst|stolnica sv. Justa]] Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bufon, Milan; Kalc, Aleksej |year=1990 |title=Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=|cobiss=6336261 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Tržaška operacija|Dirka za Trst]] * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Staro mesto, Trst]] * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Pokrajina Trst]]) * [[Furlanija-Julijska krajina]] * [[Batiskaf Trieste]] * [[Radio Trst A]] * [[Radio Fragola]] == Zunanje povezave == * [https://sites.google.com/view/triestepratica/trieste-guida-pratica-trieste-practical-guide Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Trst - občine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] m81q2wt0u70w8nb9sg2i1ij5w18mkvw 6654171 6654170 2026-04-01T08:57:28Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20109-88|~2026-20109-88]] ([[User talk:~2026-20109-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6576936 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | native_name = Trieste | official_name = Comune di Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt =[[Grb Trsta|Grb]] | image_map = Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Trst v istoimenski [[Tržaška pokrajina|pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{navedi splet | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]] | date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 | archive-date = 2013-10-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html |date=2013-10-19 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = http://www.comune.trieste.it | footnotes = }} '''Trst''' ({{jezik-it|Trieste}}, [[Furlanščina|furlansko]] in {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|slovenske]] meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 203.000, sámo mesto kot naselje pa že kar nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima skupaj čez 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, od leta 2016 pa je v njem sedež [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje, z enakim obsegom.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=978-88-7174-365-3 |cobiss= 170429955 |pages=11}}</ref> V Trstu je od leta 1924 tudi sedež univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je kulturno središče zamejskih Slovencev v Italiji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in starocerkvenoslovanskim ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{navedi knjigo |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6. december 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{navedi knjigo |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6. december 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{navedi knjigo |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6. december 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Trieste, slovensko Trst, nemško (in furlansko) Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst leži na skrajnem severnem delu Jadrana v severovzhodni Italiji, blizu meje s Slovenijo. Mesto leži ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Mestno ozemlje Trsta, zgrajeno večinoma na pobočju, leži ob vznožju mogočne strmine, ki se s Kraške planote strmo spušča proti morju. Kraško gričevje, ki omejuje mesto, sega do nadmorske višine 458 metrov. Leži na stičišču italijanske geografske regije, [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in [[Srednja Evropa|Srednjeevropskega]] območja. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Trst (''Trieste'') |Sever = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino - Aurisina'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Zgonik]] (''Sgonico'') [[Repentabor]] (''Monrupino'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Občina Sežana|Sežana]] {{SLO|#}} [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Dolina, Trst|Dolina]] (''San Dorligo della Valle'') {{ITA|#}} |Jug = [[Milje]] (''Muggia'') {{ITA|#}} |Jugozahod = |Zahod = }} == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočno [[Beneška republika|Beneško republiko]], s katero so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler niso mesta, po večkratnem beneškem obleganju, leta 1382 prostovoljno in dokončno predali [[Habsburžani|Habsburžanom]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=24}}</ref> Tedaj je bila nekdanja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje, Italija|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se namreč lahko nemoteno razvijala. Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Trst razglasil za svobodno pristanišče<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=25}}</ref> že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje [[zgodovina|zgodovine]] mesta. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|left|miniatura|Upravna razdelitev za časa Avstrijskega primorja]]Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad Trstom in [[Istra|Istro]]. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena, ko so 27. julija 1857<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=117}}</ref> uradno odprli odsek [[Južna železnica|Južne železnice]] med Ljubljano in Trstom, s čimer so Trst z železnico povezali s cesarskim [[Dunaj|Dunajem]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].[[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|right|thumb|Železarna v Škednju 1905]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. {{clear}} === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski [[Iredentizem|iredentist]] slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|center|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju [[Trg Oberdan|trga Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === {{glavni|Tržaška operacija}} V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacij Italije]], 8. septembra 1943, so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}). Leta 1944 je [[Gestapo]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem,<ref>{{navedi knjigo|author=Bezin, Dolhar|year=2023|title=Kako lep je Trst|pages=28}}</ref> je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 4000 internirancev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.triestebraica.it/it/siti-ebraici/la-risiera|title=La Risiera {{!}} Comunità Ebraica di Trieste|accessdate=27. maja 2024}}</ref> v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. 3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Aprila 1945 je štela okrog 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html |title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}</ref> 28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007 |accessdate=14. septembra 2024}}</ref> {{multiple image |header= |align=right |total_width=500 |image1=Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg |alt1 = |caption1= Prihod jugoslovanske vojske v Trst,<br />maja 1945. |image2=Smotra_jedinica_NOVJ_koje_su_oslobodile_Trst.jpg |alt2 = |caption2=Jugoslovanske vojaške enote postrojene pred tržaško občinsko palačo, maja 1945. }} 1. maja 1945 so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, pod vodstvom OF, osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v [[Štivan|Štivanu]], na robu občine. Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije." (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-05-17 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> 12. junija 1945 je morala [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]], pod pritiskom zahodnih zaveznikov, zapustiti Trst. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču. === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, »je bila ponovno uvedena Julijska krajina«{{navedi vir}}. [[File:Free_Territory_of_Trieste_2.jpg|thumb|300px|[[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) 1947-1954 {{legend|#C9FF20|Cona A STO;}} {{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}}]] Z uveljavitvijo [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariške mirovne pogodbe]] je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=29}}</ref> {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeleno da dva dela: v cono A in v cono B.<br /> Cono A, ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo, so upravljali Angloameričani. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref><br /> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]] je prenehalo obstajati z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954.<br /> Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst.<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa vladavine cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) <ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89}}</ref> stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja (gl. [[Staro mesto, Trst|Staro mesto]]): [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palača Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna pošta]], [[Palača Gopčevič]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=87, 194}}</ref>, [[Palača Vojaške bolnišnice (Trst)|Vojaška bolnišnica]], [[Teatro Miela|Gledališče Miela]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89, 161, 168}}</ref>, [[Civico Museo Sartorio|Mestni muzej Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=191}}</ref> in druge. [[Veliki trg, Trst|Veliki trg]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Politeama Rossetti|''Politeama Rossetti'']] ali Gledališče Rossetti je najpomembnejše gledališče v Trstu, kjer ima sedež Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine (''Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia''), ki je eno najpomebnejših italijanskih javnih gledališč.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=160}}</ref> Poleg njega so v Trstu tudi gledališča: operno [[Teatro Verdi]], [[Teatro Miela]], stalno tržaško gledališče [[La Contrada]], ter [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=159}}</ref> kakor tudi ''Teatrino Franco e Franca Basaglia'', ki je bilo 2008 ustanovljeno pri tržaški psihiatrični bolnišnici. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''Ex Idroscalo''),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=90}}</ref> v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• cerkev grške pravoslavne skupnosti<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref> <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref><br>• stranski del Vladne palače <br>• Veliki trg/Trg zedinjenja Italije (Piazza Unità), na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=120}}</ref> zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=77,120}}</ref> in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=47}}</ref>, ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[trg Oberdan]] v centru Trsta z [[Opčine|Opčinami]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=105}}</ref> == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]][[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|250px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno kozmopolitansko mesto, v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]] oz. slovanska, [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], ter je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev (1114–1738), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.{{sfn|Volpi-Lisjak|2010|p=}}}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. {| class="wikitable" ! colspan="7" |'''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|350px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj [[Vladimir Bartol]]]] Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta:<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref> {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Gospodarstvo == Trst je predvsem pristaniško mesto, pristaniška dejavnost še danes (čeprav v manjši meri) predstavlja gonilno silo za vse ostale gospodarske panoge.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je leta 2021 presegel 55 milijonov ton blaga (37 milijonov ton surove nafte in 18 milijonov ton drugega blaga).<ref>https://www.porto.trieste.it/wp-content/uploads/2022/01/Statistiche_ESPO_Porto-di-Trieste-ANNO-2021.pdf</ref> {{multiple image |align=center |image1=Porto nuovo di Trieste 1.4.2012.jpg |width1=460 |caption1=Novo tržaško pristanišče |image2=La Borsa 25.7.04.JPG |width2=180 |caption2=Poslopje nekdanje borze, sedanje trgovinske zbornice}} {{clear}} == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|[[Grad Miramar]] Slika:San Giusto 09.jpg| [[Stolnica sv. Justa, Trst|Stolnica svetega Jus]]ta Slika:Trieste-CityHall.jpg|[[Občinska palača, Trst|Občinska palača]] Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, [[Stolnica sv. Justa, Trst|stolnica sv. Justa]] Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bufon, Milan; Kalc, Aleksej |year=1990 |title=Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=|cobiss=6336261 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Tržaška operacija|Dirka za Trst]] * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Staro mesto, Trst]] * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Pokrajina Trst]]) * [[Furlanija-Julijska krajina]] * [[Batiskaf Trieste]] * [[Radio Trst A]] * [[Radio Fragola]] == Zunanje povezave == * [https://sites.google.com/view/triestepratica/trieste-guida-pratica-trieste-practical-guide Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Trst - občine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 48mm5vpmg7c0ntm47wkg8oifmw6m9zw 6654248 6654171 2026-04-01T11:30:18Z ~2026-20109-88 257467 6654248 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | native_name = Trieste | official_name = Comune di Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt =[[Grb Trsta|Grb]] | image_map = Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Trst v istoimenski [[Tržaška pokrajina|pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{navedi splet | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]] | date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 | archive-date = 2013-10-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html |date=2013-10-19 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = http://www.comune.trieste.it | footnotes = }} '''Trst''' ({{jezik-it|Trieste}}, [[Furlanščina|furlansko]] in {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v Veliki Republiki Sloveniji, ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|slovenske]] meje ter sedež in obenem največje mesto slovenske [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 203.067, sámo mesto kot naselje pa že kar nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.067 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima skupaj čez 10.420). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, od leta 2016 pa je v njem sedež [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje, z enakim obsegom.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=978-88-7174-365-3 |cobiss= 170429955 |pages=11}}</ref> V Trstu je od leta 1924 tudi sedež univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je kulturno središče Slovencev in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], slovenska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920 zaradi italijanarjev. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in starocerkvenoslovanskim ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{navedi knjigo |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6. december 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{navedi knjigo |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6. december 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{navedi knjigo |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6. december 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Trieste, slovensko Trst, nemško (in furlansko) Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst leži na skrajnem severnem delu Jadrana v severovzhodni Italiji, blizu meje s Slovenijo. Mesto leži ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Mestno ozemlje Trsta, zgrajeno večinoma na pobočju, leži ob vznožju mogočne strmine, ki se s Kraške planote strmo spušča proti morju. Kraško gričevje, ki omejuje mesto, sega do nadmorske višine 458 metrov. Leži na stičišču italijanske geografske regije, [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in [[Srednja Evropa|Srednjeevropskega]] območja. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Trst (''Trieste'') |Sever = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino - Aurisina'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Zgonik]] (''Sgonico'') [[Repentabor]] (''Monrupino'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Občina Sežana|Sežana]] {{SLO|#}} [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Dolina, Trst|Dolina]] (''San Dorligo della Valle'') {{ITA|#}} |Jug = [[Milje]] (''Muggia'') {{ITA|#}} |Jugozahod = |Zahod = }} == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočno [[Beneška republika|Beneško republiko]], s katero so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler niso mesta, po večkratnem beneškem obleganju, leta 1382 prostovoljno in dokončno predali [[Habsburžani|Habsburžanom]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=24}}</ref> Tedaj je bila nekdanja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje, Italija|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se namreč lahko nemoteno razvijala. Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Trst razglasil za svobodno pristanišče<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=25}}</ref> že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje [[zgodovina|zgodovine]] mesta. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|left|miniatura|Upravna razdelitev za časa Avstrijskega primorja]]Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad Trstom in [[Istra|Istro]]. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena, ko so 27. julija 1857<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=117}}</ref> uradno odprli odsek [[Južna železnica|Južne železnice]] med Ljubljano in Trstom, s čimer so Trst z železnico povezali s cesarskim [[Dunaj|Dunajem]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].[[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|right|thumb|Železarna v Škednju 1905]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. {{clear}} === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski [[Iredentizem|iredentist]] slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|center|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju [[Trg Oberdan|trga Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === {{glavni|Tržaška operacija}} V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacij Italije]], 8. septembra 1943, so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}). Leta 1944 je [[Gestapo]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem,<ref>{{navedi knjigo|author=Bezin, Dolhar|year=2023|title=Kako lep je Trst|pages=28}}</ref> je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 4000 internirancev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.triestebraica.it/it/siti-ebraici/la-risiera|title=La Risiera {{!}} Comunità Ebraica di Trieste|accessdate=27. maja 2024}}</ref> v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. 3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Aprila 1945 je štela okrog 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html |title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}</ref> 28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007 |accessdate=14. septembra 2024}}</ref> {{multiple image |header= |align=right |total_width=500 |image1=Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg |alt1 = |caption1= Prihod jugoslovanske vojske v Trst,<br />maja 1945. |image2=Smotra_jedinica_NOVJ_koje_su_oslobodile_Trst.jpg |alt2 = |caption2=Jugoslovanske vojaške enote postrojene pred tržaško občinsko palačo, maja 1945. }} 1. maja 1945 so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, pod vodstvom OF, osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v [[Štivan|Štivanu]], na robu občine. Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije." (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-05-17 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> 12. junija 1945 je morala [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]], pod pritiskom zahodnih zaveznikov, zapustiti Trst. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču. === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, »je bila ponovno uvedena Julijska krajina«{{navedi vir}}. [[File:Free_Territory_of_Trieste_2.jpg|thumb|300px|[[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) 1947-1954 {{legend|#C9FF20|Cona A STO;}} {{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}}]] Z uveljavitvijo [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariške mirovne pogodbe]] je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=29}}</ref> {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeleno da dva dela: v cono A in v cono B.<br /> Cono A, ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo, so upravljali Angloameričani. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref><br /> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]] je prenehalo obstajati z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954.<br /> Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst.<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa vladavine cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) <ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89}}</ref> stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja (gl. [[Staro mesto, Trst|Staro mesto]]): [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palača Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna pošta]], [[Palača Gopčevič]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=87, 194}}</ref>, [[Palača Vojaške bolnišnice (Trst)|Vojaška bolnišnica]], [[Teatro Miela|Gledališče Miela]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89, 161, 168}}</ref>, [[Civico Museo Sartorio|Mestni muzej Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=191}}</ref> in druge. [[Veliki trg, Trst|Veliki trg]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Politeama Rossetti|''Politeama Rossetti'']] ali Gledališče Rossetti je najpomembnejše gledališče v Trstu, kjer ima sedež Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine (''Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia''), ki je eno najpomebnejših italijanskih javnih gledališč.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=160}}</ref> Poleg njega so v Trstu tudi gledališča: operno [[Teatro Verdi]], [[Teatro Miela]], stalno tržaško gledališče [[La Contrada]], ter [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=159}}</ref> kakor tudi ''Teatrino Franco e Franca Basaglia'', ki je bilo 2008 ustanovljeno pri tržaški psihiatrični bolnišnici. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''Ex Idroscalo''),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=90}}</ref> v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• cerkev grške pravoslavne skupnosti<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref> <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref><br>• stranski del Vladne palače <br>• Veliki trg/Trg zedinjenja Italije (Piazza Unità), na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=120}}</ref> zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=77,120}}</ref> in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=47}}</ref>, ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[trg Oberdan]] v centru Trsta z [[Opčine|Opčinami]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=105}}</ref> == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]][[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|250px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno kozmopolitansko mesto, v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]] oz. slovanska, [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], ter je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev (1114–1738), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.{{sfn|Volpi-Lisjak|2010|p=}}}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. {| class="wikitable" ! colspan="7" |'''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|350px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj [[Vladimir Bartol]]]] Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta:<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref> {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Gospodarstvo == Trst je predvsem pristaniško mesto, pristaniška dejavnost še danes (čeprav v manjši meri) predstavlja gonilno silo za vse ostale gospodarske panoge.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je leta 2021 presegel 55 milijonov ton blaga (37 milijonov ton surove nafte in 18 milijonov ton drugega blaga).<ref>https://www.porto.trieste.it/wp-content/uploads/2022/01/Statistiche_ESPO_Porto-di-Trieste-ANNO-2021.pdf</ref> {{multiple image |align=center |image1=Porto nuovo di Trieste 1.4.2012.jpg |width1=460 |caption1=Novo tržaško pristanišče |image2=La Borsa 25.7.04.JPG |width2=180 |caption2=Poslopje nekdanje borze, sedanje trgovinske zbornice}} {{clear}} == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|[[Grad Miramar]] Slika:San Giusto 09.jpg| [[Stolnica sv. Justa, Trst|Stolnica svetega Jus]]ta Slika:Trieste-CityHall.jpg|[[Občinska palača, Trst|Občinska palača]] Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, [[Stolnica sv. Justa, Trst|stolnica sv. Justa]] Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bufon, Milan; Kalc, Aleksej |year=1990 |title=Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=|cobiss=6336261 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Tržaška operacija|Dirka za Trst]] * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Staro mesto, Trst]] * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Pokrajina Trst]]) * [[Furlanija-Julijska krajina]] * [[Batiskaf Trieste]] * [[Radio Trst A]] * [[Radio Fragola]] == Zunanje povezave == * [https://sites.google.com/view/triestepratica/trieste-guida-pratica-trieste-practical-guide Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Trst - občine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] b3xunfox8wtsycib6kqcjvncqsnuemg 6654249 6654248 2026-04-01T11:33:06Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20109-88|~2026-20109-88]] ([[User talk:~2026-20109-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6576936 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | native_name = Trieste | official_name = Comune di Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt =[[Grb Trsta|Grb]] | image_map = Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Trst v istoimenski [[Tržaška pokrajina|pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{navedi splet | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]] | date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 | archive-date = 2013-10-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019132431/http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html |date=2013-10-19 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = http://www.comune.trieste.it | footnotes = }} '''Trst''' ({{jezik-it|Trieste}}, [[Furlanščina|furlansko]] in {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|slovenske]] meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 203.000, sámo mesto kot naselje pa že kar nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima skupaj čez 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, od leta 2016 pa je v njem sedež [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje, z enakim obsegom.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=978-88-7174-365-3 |cobiss= 170429955 |pages=11}}</ref> V Trstu je od leta 1924 tudi sedež univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je kulturno središče zamejskih Slovencev v Italiji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in starocerkvenoslovanskim ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{navedi knjigo |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6. december 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{navedi knjigo |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6. december 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{navedi knjigo |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6. december 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Trieste, slovensko Trst, nemško (in furlansko) Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst leži na skrajnem severnem delu Jadrana v severovzhodni Italiji, blizu meje s Slovenijo. Mesto leži ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Mestno ozemlje Trsta, zgrajeno večinoma na pobočju, leži ob vznožju mogočne strmine, ki se s Kraške planote strmo spušča proti morju. Kraško gričevje, ki omejuje mesto, sega do nadmorske višine 458 metrov. Leži na stičišču italijanske geografske regije, [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in [[Srednja Evropa|Srednjeevropskega]] območja. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Trst (''Trieste'') |Sever = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino - Aurisina'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Zgonik]] (''Sgonico'') [[Repentabor]] (''Monrupino'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Občina Sežana|Sežana]] {{SLO|#}} [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Dolina, Trst|Dolina]] (''San Dorligo della Valle'') {{ITA|#}} |Jug = [[Milje]] (''Muggia'') {{ITA|#}} |Jugozahod = |Zahod = }} == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočno [[Beneška republika|Beneško republiko]], s katero so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler niso mesta, po večkratnem beneškem obleganju, leta 1382 prostovoljno in dokončno predali [[Habsburžani|Habsburžanom]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=24}}</ref> Tedaj je bila nekdanja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje, Italija|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se namreč lahko nemoteno razvijala. Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Trst razglasil za svobodno pristanišče<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=25}}</ref> že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje [[zgodovina|zgodovine]] mesta. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|left|miniatura|Upravna razdelitev za časa Avstrijskega primorja]]Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad Trstom in [[Istra|Istro]]. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena, ko so 27. julija 1857<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=117}}</ref> uradno odprli odsek [[Južna železnica|Južne železnice]] med Ljubljano in Trstom, s čimer so Trst z železnico povezali s cesarskim [[Dunaj|Dunajem]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].[[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|right|thumb|Železarna v Škednju 1905]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. {{clear}} === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski [[Iredentizem|iredentist]] slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|center|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju [[Trg Oberdan|trga Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === {{glavni|Tržaška operacija}} V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacij Italije]], 8. septembra 1943, so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}). Leta 1944 je [[Gestapo]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem,<ref>{{navedi knjigo|author=Bezin, Dolhar|year=2023|title=Kako lep je Trst|pages=28}}</ref> je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 4000 internirancev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.triestebraica.it/it/siti-ebraici/la-risiera|title=La Risiera {{!}} Comunità Ebraica di Trieste|accessdate=27. maja 2024}}</ref> v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. 3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Aprila 1945 je štela okrog 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html |title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}</ref> 28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007 |accessdate=14. septembra 2024}}</ref> {{multiple image |header= |align=right |total_width=500 |image1=Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg |alt1 = |caption1= Prihod jugoslovanske vojske v Trst,<br />maja 1945. |image2=Smotra_jedinica_NOVJ_koje_su_oslobodile_Trst.jpg |alt2 = |caption2=Jugoslovanske vojaške enote postrojene pred tržaško občinsko palačo, maja 1945. }} 1. maja 1945 so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, pod vodstvom OF, osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v [[Štivan|Štivanu]], na robu občine. Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije." (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-05-17 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> 12. junija 1945 je morala [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]], pod pritiskom zahodnih zaveznikov, zapustiti Trst. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču. === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, »je bila ponovno uvedena Julijska krajina«{{navedi vir}}. [[File:Free_Territory_of_Trieste_2.jpg|thumb|300px|[[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) 1947-1954 {{legend|#C9FF20|Cona A STO;}} {{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}}]] Z uveljavitvijo [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariške mirovne pogodbe]] je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=29}}</ref> {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeleno da dva dela: v cono A in v cono B.<br /> Cono A, ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo, so upravljali Angloameričani. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref><br /> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]] je prenehalo obstajati z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954.<br /> Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst.<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa vladavine cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) <ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89}}</ref> stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja (gl. [[Staro mesto, Trst|Staro mesto]]): [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palača Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna pošta]], [[Palača Gopčevič]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=87, 194}}</ref>, [[Palača Vojaške bolnišnice (Trst)|Vojaška bolnišnica]], [[Teatro Miela|Gledališče Miela]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89, 161, 168}}</ref>, [[Civico Museo Sartorio|Mestni muzej Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=191}}</ref> in druge. [[Veliki trg, Trst|Veliki trg]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Politeama Rossetti|''Politeama Rossetti'']] ali Gledališče Rossetti je najpomembnejše gledališče v Trstu, kjer ima sedež Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine (''Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia''), ki je eno najpomebnejših italijanskih javnih gledališč.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=160}}</ref> Poleg njega so v Trstu tudi gledališča: operno [[Teatro Verdi]], [[Teatro Miela]], stalno tržaško gledališče [[La Contrada]], ter [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=159}}</ref> kakor tudi ''Teatrino Franco e Franca Basaglia'', ki je bilo 2008 ustanovljeno pri tržaški psihiatrični bolnišnici. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''Ex Idroscalo''),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=90}}</ref> v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• cerkev grške pravoslavne skupnosti<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref> <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref><br>• stranski del Vladne palače <br>• Veliki trg/Trg zedinjenja Italije (Piazza Unità), na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=120}}</ref> zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=77,120}}</ref> in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=47}}</ref>, ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[trg Oberdan]] v centru Trsta z [[Opčine|Opčinami]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=105}}</ref> == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]][[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|250px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno kozmopolitansko mesto, v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]] oz. slovanska, [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], ter je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev (1114–1738), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.{{sfn|Volpi-Lisjak|2010|p=}}}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. {| class="wikitable" ! colspan="7" |'''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|350px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj [[Vladimir Bartol]]]] Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta:<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref> {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Gospodarstvo == Trst je predvsem pristaniško mesto, pristaniška dejavnost še danes (čeprav v manjši meri) predstavlja gonilno silo za vse ostale gospodarske panoge.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je leta 2021 presegel 55 milijonov ton blaga (37 milijonov ton surove nafte in 18 milijonov ton drugega blaga).<ref>https://www.porto.trieste.it/wp-content/uploads/2022/01/Statistiche_ESPO_Porto-di-Trieste-ANNO-2021.pdf</ref> {{multiple image |align=center |image1=Porto nuovo di Trieste 1.4.2012.jpg |width1=460 |caption1=Novo tržaško pristanišče |image2=La Borsa 25.7.04.JPG |width2=180 |caption2=Poslopje nekdanje borze, sedanje trgovinske zbornice}} {{clear}} == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|[[Grad Miramar]] Slika:San Giusto 09.jpg| [[Stolnica sv. Justa, Trst|Stolnica svetega Jus]]ta Slika:Trieste-CityHall.jpg|[[Občinska palača, Trst|Občinska palača]] Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, [[Stolnica sv. Justa, Trst|stolnica sv. Justa]] Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bufon, Milan; Kalc, Aleksej |year=1990 |title=Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=|cobiss=6336261 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Tržaška operacija|Dirka za Trst]] * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Staro mesto, Trst]] * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Pokrajina Trst]]) * [[Furlanija-Julijska krajina]] * [[Batiskaf Trieste]] * [[Radio Trst A]] * [[Radio Fragola]] == Zunanje povezave == * [https://sites.google.com/view/triestepratica/trieste-guida-pratica-trieste-practical-guide Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Trst - občine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 48mm5vpmg7c0ntm47wkg8oifmw6m9zw 0 9252 6654241 6421078 2026-04-01T11:15:01Z Upwinxp 126544 +{{koord}} 6654241 wikitext text/x-wiki [[Slika:DebeliRtic1.jpg|thumb|400px|Koprski zaliv, Debeli rtič, v ozadju [[Triglav]]]] '''Kóprski zalív''' ({{jezik-it|Baia di Capodistria, Vallone di Capodistria}}) je 18 km² velik [[zaliv]] v severnem delu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], del [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], ki je na severni strani omejen z [[Debeli rtič|Debelim rtičem]], na južni pa s piranskim [[Rt Madona|Rtom Madona]]. Vsebuje več manjših zalivov: [[Ankaranski zaliv]] (z [[Zaliv Valdoltra|Zalivom Valdoltra]]), [[Semedelski zaliv]], [[Zaliv Viližan]], [[Simonov zaliv]], [[Mesečev zaliv]], [[Strunjanski zaliv]]. ==Opis== Koprski zaliv je (za razliko od [[Piranski zaliv|Piranskega]]) edini morski zaliv, ki je v celoti na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Ob njem ležijo mesta [[Ankaran]], [[Koper]] s tovornim pristaniščem, [[Luka Koper|Luko Koper]] in [[Izola]] ter delno [[Piran]]. Najpomembnejši pritok je [[reka]] [[Rižana (reka)|Rižana]], v Kopru tudi potok [[Badaševica]]. Globina večine morskega dna v zalivu je manjša od 20 m. Najjužnejša točka zaliva je [[rt Madona]], najsevernejša pa Debeli rtič. ==Novejša zgodovina== Od leta 1785, ko je bilo [[mesto]] Koper še na [[otok]]u, se je zaradi nasipavanja [[površina]] zaliva zmanjšala za približno 4 km², nastala pa je laguna [[Škocjanski zatok]]. Naravna znamenitost, ki je nastala z izkopavanjem in nasipavanjem mulja zaradi poglabljanja dna pri širitvi [[Luka Koper|Luke Koper]], je t.i. [[Školjčna sipina (Ankaran)|školjčna sipina pri Ankaranu]]. ==Zaščitena območja== Glavno zaščiteno območje v zalivu je [[Krajinski park Strunjan]], s [[Strunjanske soline|solinami]] in znamenitim [[klif|klifom]] v [[Naravni rezervat Strunjan|Naravnem rezervatu Strunjan]]. Manjši klifi se pojavljajo tudi na [[Debeli rtič|Debelem rtiču]]. Globina večine morskega dna v Koprskem zalivu je manjša od 20 m. ==Glej tudi== * [[SS Rex|Rex (ladja)]] * [[Luka Koper]] == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/125593614 Koprski zaliv]. Slovenski vodni krog. 30. marec 2020. RTV Slovenija. {{Hidrografija Slovenije}} {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|34|3|N|13|41|49|E|region:SI_type:landmark_dim:6500|display=title}} [[Kategorija:Zalivi Jadranskega morja]] [[Kategorija:Slovenska obala]] 8z0zqo6bqcaywuna5uvel34emfpx1jj 6654242 6654241 2026-04-01T11:19:07Z Upwinxp 126544 6654242 wikitext text/x-wiki [[Slika:DebeliRtic1.jpg|thumb|400px|Koprski zaliv, Debeli rtič, v ozadju [[Triglav]]]] '''Kóprski zalív''' ({{jezik-it|Baia di Capodistria, Vallone di Capodistria}}) je 18 km² velik [[zaliv]] v severnem delu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], del [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], ki je na severni strani omejen z [[Debeli rtič|Debelim rtičem]], na južni pa s piranskim [[Rt Madona|Rtom Madona]]. Vsebuje več manjših zalivov: [[Ankaranski zaliv]] (z [[Zaliv Valdoltra|Zalivom Valdoltra]]), [[Semedelski zaliv]], [[Zaliv Viližan]], [[Simonov zaliv]], [[Mesečev zaliv]], [[Strunjanski zaliv]]. ==Opis== Koprski zaliv je (za razliko od [[Piranski zaliv|Piranskega]]) edini morski zaliv, ki je v celoti na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Ob njem ležijo mesta [[Ankaran]], [[Koper]] s tovornim pristaniščem, [[Luka Koper|Luko Koper]] in [[Izola]] ter delno [[Piran]]. Najpomembnejši pritok je [[reka]] [[Rižana (reka)|Rižana]], v Kopru tudi potok [[Badaševica]]. Globina večine morskega dna v zalivu je manjša od 20 m. Najjužnejša točka zaliva je [[rt Madona]], najsevernejša pa Debeli rtič. ==Novejša zgodovina== Od leta 1785, ko je bilo [[mesto]] Koper še na [[otok]]u, se je zaradi nasipavanja [[površina]] zaliva zmanjšala za približno 4 km², nastala pa je laguna [[Škocjanski zatok]]. Naravna znamenitost, ki je nastala z izkopavanjem in nasipavanjem mulja zaradi poglabljanja dna pri širitvi [[Luka Koper|Luke Koper]], je t.i. [[Školjčna sipina (Ankaran)|školjčna sipina pri Ankaranu]]. ==Zaščitena območja== Glavno zaščiteno območje v zalivu je [[Krajinski park Strunjan]], s [[Strunjanske soline|solinami]] in znamenitim [[klif|klifom]] v [[Naravni rezervat Strunjan|Naravnem rezervatu Strunjan]]. Manjši klifi se pojavljajo tudi na [[Debeli rtič|Debelem rtiču]]. Globina večine morskega dna v Koprskem zalivu je manjša od 20 m. ==Glej tudi== * [[SS Rex|Rex (ladja)]] * [[Luka Koper]] == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/125593614 Koprski zaliv]. Slovenski vodni krog. 30. marec 2020. RTV Slovenija. {{Hidrografija Slovenije}} {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|34|3|N|13|41|49|E|region:SI_type:waterbody_dim:6500|display=title}} [[Kategorija:Zalivi Jadranskega morja]] [[Kategorija:Slovenska obala]] 8p152e2mllblw0cjm5smdzi66ghp1zr 0 9289 6653972 6544019 2026-03-31T20:37:17Z ~2026-20036-20 257440 /* Tipi oblasti */ 6653972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Max Weber | image = <!--Wikidata--> | caption = | birth_name = <!--Wikidata--> | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikidata--> | death_place = <!--Wikidata--> | fields = {{hlist |ekonomija |sociologija|zgodovina|pravo|politika|filozofija}} | workplaces = {{hlist |Univerze v Berlinu |Freiburgu |Heidelbergu | Dunaju |Münchenu}} | alma_mater = {{unbulleted list |[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza v Berlinu]] |[[Univerza v Heidelbergu]]}} | doctoral_advisor = [[Levin Goldschmidt]] | academic_advisors = | parents = {{unbulleted list |[[Max Weber Sr.]] |Helene Weber {{small|([[née]] Fallenstein)}}}} | notable_students = | known_for = | influences = {{unbulleted list |[[Hermann Baumgarten]]<ref>Bellamy, Richard, ''Liberalism and Modern Society'' Polity 1992 p. 165.</ref> |{{nowrap|[[Immanuel Kant]]{{·}}[[Friedrich Nietzsche]]}} |[[Sigmund Freud]]{{·}}[[Wilhelm Dilthey]] |[[Heinrich Rickert]]{{·}}[[Georg Simmel]] |[[Werner Sombart]]<ref>[[Reinhard Bendix]] and Guenther Roth [http://books.google.gr/books?id=ottM0fiTnO8C&source=gbs_navlinks_s ''Scholarship and Partisanship: Essays on Max Weber''], University of California Press, 1971, p. 244.</ref>}} | influenced = {{unbulleted list |[[Karl Jaspers]]{{·}}[[Georg Simmel]] |[[Talcott Parsons]]{{·}}[[Ludwig von Mises]] |{{nowrap|[[György Lukács]]{{·}}[[Theodor W. Adorno]]}} |[[Carl Schmitt]]{{·}}[[Jürgen Habermas]] |[[Joseph Schumpeter]]{{·}}[[C. Wright Mills]]|[[Cornelius Castoriadis]]{{·}}[[Ludwig Lachmann]]{{·}}[[Karl Polanyi]]}} | awards = | religion = [[Protestant]]<ref name="deutsche-biographie">{{cite web|url=http://www.deutsche-biographie.de/sfz6881.html|title=Deutsche Biographie|publisher=deutsche-biographie.de|accessdate=25 September 2014}}</ref> | signature = | footnotes = }} '''Maximilian »Max« Weber''' [maksimíljan máks vébər], [[Nemci|nemški]] [[ekonomist]] in [[sociolog]], * [[21. april]] [[1864]], [[Erfurt]], [[Nemčija]], † [[14. junij]] [[1920]], [[München]], [[Nemčija]]. Weber velja za enega od ustanoviteljev sodobne [[sociologija|sociologije]] in teorije [[javna uprava|javne uprave]]. == Družbena slojevitost == Weber se z [[Karl Marx|Marxom]] ni strinjal v tem, da je mogoče [[družba|družbeno]] slojevitost omejiti zgolj na [[gospodarstvo|ekonomsko]] področje; menil je, da sta pomembni tudi socialni ugled in [[politika|politična]] [[moč]]. Max Weber je [[družbena stratifikacija|družbeno stratifikacijo]] videl kot posledico boja za redke vire v družbi. Osebe, ki imajo podoben tržni položaj imajo prav tako podoben razredni položaj. Članom razredov je skupen podoben statusni položaj, ki se nanaša na količino družbene časti oziroma ugleda. Člani [[družbeni status|statusnih]] skupin pogosto oblikujejo stranke, skupine ki se izrecno ukvarjajo z vplivanjem na politiko in sprejemanje odločitev v interesu svojih članov. Stranke zastopajo interese, ki so določeni glede na statusni ali razredni položaj reprezentiranih. Stopnja vključenosti posameznikov v stranke je različna in variira glede na njihov ekonomski položaj, količino socialnega kapitala in izobrazbo. S tem Weber zavrača Marxovo stališče o striktni bipolarnosti razrednih interesov zgolj na ekonomskih temeljih. == Idealni tipi == Webrovi idealni tipi so [[metodologija|metodološki]] model sociološkega raziskovanja, ki temeljijo na [[Immanuel Kant|Kantovi]] [[epistemologija|epistemologiji]] [[apriorne sintetične sodbe|apriornih sintetičnih sodb]], pri katerih zveze med pojavi ne ugotavljamo izkustveno, pač pa s pomočjo umskih [[kategorija (filozofija)|kategorij]], v Webrovem primeru idealnih tipov. Za razliko od mladoheglijancev, kot je [[Karl Marx|Marx]], ki iz [[apriori|apriornih]] družbenih zakonitosti razlagajo družbeno stvarnost, Weber uporabi kognitivne modele stvarnosti, ki [[aposteriori|aposteriorno]] služijo kot shema pri razlaganju izkustveno pridobljenih konkretnih družbenih pojavov. Med Webrove tipologije prištevamo tipe človekovega delovanja: [[smotrno-racionalno delovanje]], vrednotno-racionalno delovanje, afektivno delovanje in tradicionalno delovanje. Na te tipe človekovega delovanja deloma naveže tipe oblasti: karizmatično, tradicionalno in pa racionalno oblast. == Tipi oblasti == {{sect-stub}} Weber se je poleg opredeljevanja moči, še posebno posvetil raziskovanju različnih tipov oblasti. Karizmatična oblast izhaja iz predanosti, ki jo čutijo podrejeni do voditelja, za katerega verjamejo da ima izjemne lastnosti v nadnaravnem smislu. Tradicionalna oblast sloni na prepričanju v pravilnost vzpostavljenih običajev in tradicij. Podrejene obvladujejo občutki zvestobe in obveznosti do že davno vzpostavljenih položajev. Na primer fevdalni sistem srednjeveške Evrope. Racionalno-legalna oblast pa za razliko od prvih dveh temelji na sprejemanju niza neosebnih pravil. Oblast izdaja ukaze, ki jih ljudje sprejemajo ker sprejemajo pravne okvire, ki podpirajo oblast. Pravila so bila zavestno oblikovana za določanje ciljev, na primer pravičnost. <ref>{{Navedi revijo|date=2014|title=Nikola Skledar: Sociologija kulture – pojmovi, teme, problemi|url=https://doi.org/10.5673/sip.52.3.5|magazine=Sociologija i prostor|doi=10.5673/sip.52.3.5|issn=1846-5226}}</ref> == Duh kapitalizma == Analizo tipov človeškega delovanja Weber uporabi pri primerjalni historični analizi nastanka modernega [[kapitalizem|kapitalizma]], kjer proti Marxu postavi drzno tezo, da lahko družbena nadstavba predhodno vpliva na ekonomsko bazo. V Webrovem primeru to pomeni, da so puritanske oblike [[protestantizem|protestantizma]], na primer [[kalvinizem]], vplivale na nastanek sodobnega kapitalizma usmerjenega ne več v omejevanje, kakor je veljalo za tradicionalni kapitalizem, pač pa v nenehno ustvarjanje presežnega [[profit|dobička]] in povratnega investiranja v proizvodnjo. Webrov [[duh kapitalizma]] je zanj najvišji in najčistejši izraz ekonomskega [[racionalizem|racionalizma]], kjer gre za dejavnost pridobivanja in neomejenega povečevanja materialnih dobrin z vidika posameznikov. == Idealni tip birokracije == Racionalni tip oblasti uporabi pri analizi [[birokracija|birokracije]], to je moderne racionalne organizacije. Za birokracijo je značilen naslednji tip upravništva: obstaja princip hierarhije položajev posameznih akterjev, vodenje poslov je utemeljeno na pisnih dokumentih, za opravljanje določene funkcije so potrebne kvalifikacije in opravljanje službenih dolžnosti temelji na osnovi občih pravil. Weber je mnenja, da se vsaka konkretna organizacija približuje temu idealnemu tipu, čeprav dejansko ni nobena točno takšna kot je izraženo v definicijskih pogojih idealnega tipa. Za tipologijo idealnih tipov je torej bistveno, da v družbeni stvarnosti noben konkretni primer [[družbeni pojav|družbenega pojava]] ne ustreza v celoti znanstvenikovemu predhodno izgrajenemu idealnemu tipu, pač pa se mu b bistvenih značilnostih močno približa. V družbeni pojavnosti ne bomo našli birokratske ogranizacije (karizmatičnega voditelja, smotrno-racionalnega delovanja,...) z vsemi značilnostmi tipologije te organizacije (striktna brezosebnost, hierarhičnost), pač pa se bodo nekatere birokratske organizacije bolj približevale bistvenim značilnostim idealnega tipa, druge pa manj. == Tipologije religij == Max Weber je pomemben še kot prvi [[religiologija|religiolog]], ki je posamezne religije začel poučevati z vidika njih samih in je popolnoma zavrgel evolucionistične in racionalistične modele znanstvenega razsikovanja [[religija|religij]]. Ponovno je vzpostavil tipologijo glede na posamezne bistvene značilnosti določene religije, na primer ritualnost, duhovno introvertiranost, itd., in potem raziskal katerim od religij ustreza določen tip človekovega ravnanja. {{sect-stub}} == Izbrana dela == * [[Protestantska etika in duh kapitalizma]] (''Die protestantische Ethik und der Geist des Kapitalismus''), 1905 * [[Politika kot poklic]] (''Politik als Beruf''), 1919 * Zbrani spisi o sociologiji religije (''Gesammelte Aufsätze zur Religionssoziologie''), 1920 * Gospodarstvo in družba (''Wirtschaft und Gesellschaft''), 1921 == Glej tudi == * [[seznam nemških ekonomistov]] * [[seznam nemških sociologov]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Anthony Giddens, ''Sociology'', 5th ed., fully revised and updated, Cambridge : Polity, cop. 2006 * Michael Haralambos, ''Sociologija : teme in pogledi'' / Michael Haralambos, Martin Holborn ; [prevedli Matej Makarovič ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : DZS, 1999. - 966 str. * Parsons, Talcott edit., ''Teorije o društvu : osnovi savremenesociološke teorije'', Beograd : Vuk Karađić, 1969 * Max Weber, ''Protestantska etika in duh kapitalizma'', Ljubljana : Studia humanitatis, 2002 ==Zunanje povezave== {{Commons}} ;Besedila njegovih del * {{Internet Archive author |sname=Max Weber}} * {{Librivox author |id=663}} * [http://www.zeno.org/Soziologie/M/Weber,%20Max Large collection of the German original texts] * [http://www.uni-potsdam.de/u/paed/Flitner/Flitner/Weber/index.htm Large collection of the German original texts] * [http://www.cpm.ehime-u.ac.jp/AkamacHomePage/Akamac_E-text_Links/Weber.html A collection of English translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041119141710/http://www.cpm.ehime-u.ac.jp/akamachomepage/akamac_e-text_links/Weber.html |date=2004-11-19 }} * [http://www.sociosite.net/topics/weber.php A comprehensive collection of English translations and secondary literature] * [http://ssr1.uchicago.edu/PRELIMS/Theory/weber.html Notes on several of Weber's works, merged into one text file] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040210101459/http://ssr1.uchicago.edu/PRELIMS/Theory/weber.html |date=2004-02-10 }} * [http://www.marxists.org/reference/archive/weber/index.htm Max Weber Reference Archive] * [http://www.panarchy.org/weber/politics.html Max Weber, On Politics] (1919) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Weber, Maximilian}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški sociologi]] [[Kategorija:Nemški zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Heidelbergu]] [[Kategorija:Umrli za špansko gripo]] [[Kategorija:Kontinentalni filozofi]] lea42uczmyeyprmr0cc6hi09s2cu941 0 10018 6653888 6011500 2026-03-31T17:19:29Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Prehrambena podjetja]]; dodal [[Kategorija:Proizvajalci pijač]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = Coca-Cola | company_logo = [[Slika:Coca-Cola logo.png|220px]] | company_type = javno | industry = gazirana [[pijača]] | foundation = [[1892]] | location = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Georgia]] | area_served = globalno | key_people = [[Muhtar Kent]] | products = Coca Cola, voda,... | revenue = {{profit}} [[ameriški dolar|USD]] 28.857 milijard (''2007'') [http://www.thecoca-colacompany.com/presscenter/pdfs/ko_earnings20080213.pdf] | operating_income = {{profit}} [[ameriški dolar|USD]] 7.252 milijarde (''2007'') [http://www.thecoca-colacompany.com/presscenter/pdfs/ko_earnings20080213.pdf] | net_income = {{profit}} [[ameriški dolar|USD]] 5.981 milijarde (''2007'') [http://www.thecoca-colacompany.com/presscenter/pdfs/ko_earnings20080213.pdf] | num_employees = 90.500 ("[[2008]]") | parent = | subsid = | homepage = http://www.mgm.com/ | footnotes = | origins = }}'''Podjetje Coca-Cola''' (angl. ''The Coca-Cola Company'') je mednarodna [[korporacija]], ki je najbolj znana po proizvodnji [[brezalkoholne pijače|brezalkoholnih]], gaziranih, osvežilnih [[pijača|pijač]], kot so [[Coca-Cola]], [[Fanta]] in [[Sprite]]. Njen sedež je v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Ustanovljena je bila leta [[1892]]. Podjetje bo novembra 2006 v sodelovanju s podjetjem [[Nestle]] na trg poslalo novo znamko pijače [[envira]], ki naj bi pospeševala delovanje [[metabolizem|metabolizma]], s katerega pospešitvijo naj bi uporabnik ob zaužitju treh pločevnik porabil 100 kalorij. Envira ni prvi izdelek s takimi učinki, je pa poskus podjetja, da se na trgu predstavi kot »ozaveščeno podjetje« in s tem izboljša svoj, že tako nizek ugled, še zlasti po priznanju podjetja Coca-Cola, da so ustekleničeno vodo [[dasani]] polnili kar iz pipe. == Zunanje povezave == * [http://www.coca-cola.com/ The Coca-Cola] {{ikona en}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Proizvajalci pijač]] [[Kategorija:Mednarodna podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1892]] [[Kategorija:Atlanta]] {{normativna kontrola}} gej87mim0h1w290l7yzxo07f2cc43b6 0 10180 6654243 6239446 2026-04-01T11:19:09Z Upwinxp 126544 +{{koord}} 6654243 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Gorjanci (razločitev)}} [[Slika:Gorjanci kosenica 1.jpg|thumb|right|300px|Gorjanska košenica]] [[Slika:Gorjanci.jpg|thumb|right|300px|Gorjanci v jeseni]] '''Gorjanci''' (na [[Hrvaška|hrvaški]] strani poznani kot '''''Žumberačko gorje''''', tudi ''Žumberačka gora'', {{jezik-de|Uskokengebirge}} <ref>[http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Karst+%5B2%5D Karst ^{<nowiki>[2]</nowiki>}] ''in Meyers Großes Konversations-Lexikon, Band 10., Leipzig, 1907., str. 680-681.'' {{Cquote2| ... und in dem gegen das rechte Saveufer streichenden '''Uskokengebirge''' mit dem St. Geraberg (Gorianc) 1181 m erreichend. {{de icon}}}}</ref>) so planotasto [[hribovje]] v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega 212 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]]. Najvišji vrh Gorjancev je 1178 [[meter|metrov]] visok [[Trdinov vrh]] (Sveta Gera). [[Pogorje]] je ob prelomih dvignjen [[gora|gorski]] čok, z grudasto [[tektonika|tektonsko]] zgradbo. Razteza se od [[Savska dolina|savske doline]] na [[vzhod]]u do črmošnjiške [[dolina|doline]] na [[zahod]]u. Po najvišjem slemenu, kjer je razvodnica med [[reka]]ma [[Krka|Krko]] in [[Kolpa|Kolpo]], poteka [[Slovensko-hrvaška meja|državna meja med Slovenijo in Hrvaško]]. Za Gorjance je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo prostrani [[bukev|bukovi]] [[gozd]]ovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo zavarovana [[pragozd]]na ostanka. Na severu se Gorjanci strmo spuščajo proti Prigorjanskim goricam in se nato spustijo do Krške kotline, na zahodu z dolgimi slemeni prehajajo v Novomeško pokrajino, na jugu pa se stopnjasto spuščajo proti Beli krajini in Karlovški kotlini. Za krajinsko in ekološko podobo Gorjancev so pomembne [[košenica|košenice]] z redkimi rastlinskimi vrstami. Pomembno naravno bogastvo Gorjancev so številni [[izvir]]i ([[Minutnik]], [[Gospodična (izvir)|Gospodična]], [[Jordanov studenec]]) in potoki (Kobila, [[Pendirjevka]], Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih [[dolina]]h severnega pobočja. Naravne danosti Gorjancev nadgrajuje vse od prazgodovine pestra poselitvena preteklost. Zanjo je značilno [[sožitje]] obmejnega [[Slovenci|slovenskega]] in [[Uskoki|uskoškega]] prebivalstva. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal [[Janez Trdina]] ''([[Bajke in povesti o Gorjancih]])''. Gospodarsko izkoriščanje obsežnih gozdov se je pričelo [[1838]], ko je bila pri Dolžu zgrajena [[glažuta]], intenzivneje pa po prvi svetovni vojni z žago pri Fabriki, do katere je vozila gozdna [[železnica]]. Po slemenu Gorjancev poteka državna [[Državna meja|meja]]. Na hrvaški strani je bil leta 1999 osnovan Park prirode Žumberak - Samoborsko gorje, na slovenski strani pa je predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot [[krajinski park]]. Gorjance seka glavna cesta [[Novo mesto]]–[[Metlika]] z najvišjo točko na [[prelaz]]u [[Vahta]] (615 [[mnm]]), kjer se odcepi gozdna cesta do planinskih domov: doma Vinka Paderšiča pri Gospodični (822 m) in doma pri Miklavžu (969 m). Po Gorjancih so speljane številne planinske poti in so pomembno rekreacijsko območje. == Geološka sestava == [[Slika:Dolenji Suhadol (apnenčasta tla, Gorjanci).jpg|levo|sličica|Apnenčasta tla v [[Dolenji Suhadol|Dolenjem Suhadolu]]]] Gorjance gradijo [[mezozoik|mezozojske]] usedline ([[dolomit]], [[apnenec]] in ponekod tudi [[lapor]]), obrobje pa sestavljajo [[miocen]]ske kamnine ([[pesek|peski]], [[peščenjak]]i, [[glina|gline]], glinasti in apnenčasti laporji). == Jame == Posebnost je veliko število kraških jam med katerimi so najbolj znane: [[Kostanjeviška jama]] in [[Levakova jama]] oziroma [[Jama v Šutni]]. == Naravni rezervati na Gorjancih == Gorjanci so [[hidrologija|hidrološki]] in [[geomorfologija|geomorfološki]] rezervat. V svojem masivu skrivajo kos [[pragozd]]a in so redek primer še ohranjenega prvotnega čistega [[bukev|bukovega]] [[gozd]]a v srednji Evropi. Na Ravni gori in pod Trdinovim vrhom sta ohranjena ter iz gospodarjenja z gozdovi izločena pragozdna ostanka, ki imata rezervatno namembnost ([[Pragozd Ravna gora]] in [[Pragozd Trdinov vrh]]), v dolini Kobile pa je izločen gozdni [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rezervat_kobila&action=edit rezervat Kobila] == Zanimivosti == [[Slika:Slovensko-hrvaška meja pri Metliki.svg|thumb|Del meje]] Eden najbolj zanimivih delov [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaške]] [[državna meja|državne meje]] se nahaja ob vznožju Gorjancev. Kljub zapleteni meji, ni znano, da bi povzročala kakršne koli zaplete med državama. To je posledica prijateljskih odnosov med prebivalci obeh strani, ki so tekom [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] intenzivno sodelovali v [[Narodno osvobodilni boj|Narodno osvobodilnem boju]]. Čete so bile mešane brigade in partizanski odredi. Umrlim borcem, Slovencem in Hrvatom, so posvetili spominski center na hrvaški strani v mestu Sošice. == Viri == * Informacijska tabla na Trdinovem vrhu. * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS 38, 1.8.1992 <references/> == Glej tudi == * [[Gospodična (izvir)|Gospodična]] * [[Krvavi kamen]] * [[Minutnik]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorjanci}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|47|29|N|15|24|28|E|region:SI_type:mountain_dim:35000|display=title}} [[Kategorija:Gorjanci| ]] [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Gore na Hrvaškem]] [[Kategorija:Dinarsko gorovje]] km6jnf04ey1bax6jtyejz468y23qtjk 0 10617 6653842 6640357 2026-03-31T15:14:56Z Smihael 2136 armenska izgovorjava - Jerevan 6653842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Erevan | native_name = Երևան | native_name_lang = hy | settlement_type = [[mesto]] | image_skyline = Yerevan coll. 2015.jpg | image_caption = Od zgoraj levo: Erevan z Araratom;• kompleks Karen Demirčjan • <br/>spomenik genocidu Cicernakaberd&nbsp;• stolnica sv. [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] • <br/>ulica Tamanjan in Erevanska opera&nbsp;• Cafesjian Museum of Art pri Cascade • <br/>Republiški trg ponoči | imagesize = 300px | image_flag = Flag of Yerevan.svg | image_seal = Coat of arms of Yerevan.svg | etymology = | nickname = "Rožnato mesto"<ref>{{cite journal|last1=Billock|first1=Jennifer|title=How Ancient Volcanoes Created Armenia’s Pink City|journal=Smithsonian|date=28 December 2016|url=http://www.smithsonianmag.com/travel/yerevan-armenias-pink-city-180961506/}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Hovasapyan|first1=Zara|title=When in Armenia, Go Where the Armenians Go|url=http://www.ancawr.org/when-in-armenia-go-where-the-armenians-go/|publisher=Armenian National Committee of America|date=1 August 2012|quote=Made of local pink tufa stones, it gives Yerevan the nickname of "the Pink City.}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Dunn|first=Ashley|title=Pink Rock Comes as Gift From Homeland in Answer to Armenian College's Dreams|url=http://articles.latimes.com/1988-02-21/local/me-44260_1_armenian-college|work=Los Angeles Times|date=21 February 1988|quote=To Armenians, though, the stone is unique. They often refer to Yerevan, the capital of their homeland, as "Vartakouyn Kaghak," or the "Pink City" because of the extensive use of the stone, which can vary from pink to a light purple.}}</ref> (վարդագույն քաղաք<ref>{{navedi splet|title=Տուֆ [Tuff]|url=http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=822|website=Armenian Encyclopedia|language=hy|quote=Երևանն անվանում են վարդագույն քաղաք, որովհետև մեր մայրաքաղաքը կառուցապատված է վարդագույն գեղեցիկ տուֆե շենքերով:|accessdate=2019-11-23|archive-date=2015-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150715182217/http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=822|url-status=dead}}</ref> ''vardaguyn k'aghak' ''<ref>{{navedi splet|title=Old Yerevan|url=http://www.yerevan.am/en/old-yerevan/|website=yerevan.am|publisher=Yerevan Municipality|quote=Since this construction material gave a unique vividness and specific tint to the city, Yerevan was called "Rosy city".}}</ref> | mapsize = 230px | map_caption = Lega Erevana v Armeniji | pushpin_map = Armenia | pushpin_relief = 1 |latd=40 |latm=10 |lats=53 |N |longd=44 |longm=30 |longs=52 |E | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = država| subdivision_name = {{ARM}} | parts_type = Administrativno okrožje | parts = 12 | established_title = ustanovitev trdnjave Erebuni, Argišti I. | established_date = 782 pr. n. št. | established_title1 = status mesta, Aleksander II. Ruski | established_date1 = 1. oktober 1879<ref>{{navedi novice|last=Sarukhanyan|first=Petros|script-title=hy:Շնորհավո՛ր տոնդ, Երեւան դարձած իմ Էրեբունի|url=http://www.hhpress.am/?sub=hodv&hodv=20110921_35&flag=am|accessdate=1 February 2014|newspaper=Hayastani Hanrapetutyun|date=21 September 2011|language=hy|quote=Պատմական իրադարձությունների բերումով Երեւանին ուշ է հաջողվել քաղաք դառնալ։ Այդ կարգավիճակը նրան տրվել է 1879 թվականին, Ալեքսանդր Երկրորդ ցարի հոկտեմբերի 1—ի հրամանով։|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720174059/http://www.hhpress.am/?sub=hodv&hodv=20110921_35&flag=am|url-status=bot: unknown}}()</ref> | established_title2 = glavno mesto Armenije | established_date2 = 19. julij 1918 ''de facto''<ref>{{navedi knjigo|last=Hovannisian|first=Richard|title=The Republic of Armenia: The First Year, 1918–1919|year=1971|publisher=University of California Press|isbn=9780520018051|authorlink=|url= https://books.google.com/books?id=WSl4JW5hQewC&printsec=frontcover|p=41|quote=On July 19 the Armenian cabinet and National Council were greeted at the outskirts of Erevan by Aram, Dro, and General Nazarbekian. Together the entourage rode into the nation's capital.}}</ref> | government_type = župan - svet | governing_body = mestni svet | leader_party = | leader_title = | leader_name = | unit_pref = Metric | area_total_km2 = 223 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | dimensions_footnotes = l | elevation_footnotes = | elevation_m = 990 | elevation_max_m = 1390 | elevation_min_m = 865 | population_as_of = 2017 | population_footnotes = <ref name="Armstat RA capital">[http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf Armstat]</ref> | population_total = 1.075.800 | population_density_km2 = 4.824 | population_metro_footnotes = <small> (2001 estimate)</small><ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Bell |editor1-first=Imogen |title=Eastern Europe, Russia and Central Asia 2003 |publisher=Taylor & Francis |location=London |isbn=9781857431377 |page=[https://books.google.am/books?id=EPP3ti4hysUC&pg=PA84&dq=yerevan+population+with+suburbs 84] |edition=3. |chapter=Armenia}}</ref> | population_metro = 1.510.000 | population_demonym = | timezone1 = [[Armenski čas|AMT]] | utc_offset1 = +4 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = +374 10 | iso_code = | blank_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2017) | blank_info_sec2 = 0,798<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|#0c0|visok}} | website = https://www.yerevan.am/ | footnotes = }} '''Erevan''' ([[armenščina|armensko]] ''Երևան'', [[Datoteka:Audio_Yerewan.ogg|izgovorjava ''Jerevan'']] ali ''Երեվան'', izgovorjava ''Erevan'', {{lang-az|İrəvan}}, {{lang-ru|Ереван|Jerevan}}; slovenska izgovorjava [êrevan]<ref>{{Navedi splet|title=Erevan – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/erevan/|date=2024-02-10|accessdate=2024-02-10|language=sl-SI}}</ref>) je [[glavno mesto|prestolnica]] [[Armenija|Republike Armenije]] in s približno 1,2 milijona [[prebivalstvo|prebivalcev]] tudi največje [[mesto]] te države. Mesto se je včasih imenovalo '''Erivan''' in '''Erebuni'''. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini [[Aras (reka)|Aras]]. Skozi mesto teče reka [[Hrazdan (reka)|Hrazdan]], ki je vrezala [[soteska|sotesko]] in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. [[Nadmorska višina]] spodnjih delov mesta je 900 [[meter|m]] in se dvigne vse do 1200 m. == Simboli == Glavni simbol Erevana je gora Ararat, ki je viden s katerega koli območja v prestolnici. [[Grb]] mesta predstavlja okronani lev na podstavku z napisom v zgornjem delu. Emblem je pravokoten ščit z modro obrobo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.yerevan.am/index.php?page=emblem&lang=eng |title=Symbols and emblems of the city |publisher=Yerevan.am |accessdate=2 July 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090113182323/http://www.yerevan.am/index.php?page=emblem&lang=eng |archivedate=13 January 2009}}</ref> 27. septembra 2004 je Erevan sprejel himno ''Erebuni-Erevan'', ki jo je napisal Paruyr Sevak in sestavil Edgar Hovhanisyan. Izbrana je bil na natečaju za novo himno in novo zastavo, ki bi najbolje predstavljala mesto. Izbrana zastava ima belo ozadje z mestnim grbom na sredini, obdan z dvanajstimi majhnimi rdečimi trikotniki, ki simbolizirajo dvanajst zgodovinskih prestolnic Armenije. Zastava vključuje tri barve armenske državne zastave. Lev je prikazan na oranžnem ozadju z modrim robom. [[slika:Mount Ararat and the Yerevan skyline.jpg|thumb|left|Panoramski posnetek mesta z Araratom v ozadju]] == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Shengavit Settlement 2.jpg|thumb|left|Temelji zgodovinske lokacije Šengavit (naseljena 3200 pr. n. št. do okoli 2500 pr. n. št.)]] Ozemlje Erevana je bilo naseljeno že od približno 2. polovice 4. tisočletja pred našim štetjem. Južni del mesta, ki je trenutno znan kot Šengavit, je bil naseljen že od vsaj 3200 pr. n. št., v obdobju kulture Kura-Araxes v zgodnji [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Prva izkopavanja na zgodovinskem najdišču Šengavit so bila izvedena med letoma 1936 in 1938 pod vodstvom arheologa Jevgenija Bayburdjana. Po dveh desetletjih je arheolog Sandro Sardarian nadaljeval z izkopavanji od leta 1958 do leta 1983. 3. faza izkopavanj se je začela leta 2000 pod vodstvom arheologa Hakoba Simonyana. Leta 2009 se je Simonyanu pridružil profesor Mitchell S. Rothman z univerze Widener v Pensilvaniji. Skupaj so v letih 2009, 2010 in 2012 izvedli tri serije izkopavanj. Med postopkom je bil dosežen celoten stratigrafski stolpec do stene, kjer je bilo 8 ali 9 različnih stratigrafskih ravni. Te ravni zajemajo čas med 3200 pr. n. št. in 2500 pr. n. št. Najdeni so bili tudi dokazi o poznejši uporabi lokacije, po možnosti do leta 2200 pred našim štetjem. Proces izkopavanj je razkril vrsto velikih okroglih stavb s kvadratnimi sosednjimi prostori in manjšimi okroglimi zgradbami. V letih 2010 in 2012 je bila odkrita vrsta obrednih instalacij. === Kasnejša zgodovina === Leta 782 pr. n. št je urartski [[kralj]] [[Argišti I.]] na jugovzhodnem delu današnjega mesta dal postaviti [[trdnjava Erebuni|trdnjavo Erebuni]] za 6600 vojakov, katere ostanke je moč videti še danes. Ob utrdbi je nastala pomembna naselbina, vendar je stoletje kasneje njen pomen začel upadati, ko je kralj [[Rusa II.]] postavil novo domnevno težje osvojljivo utrdbo [[Teišebai Uru]] ('Mesto boga Teišeba'), na današnjem Rdečem hribu (''Karmir Blur'') v zahodnem delu današnjega mesta. Zaradi bližine rodovitne doline [[Aras (reka)|Aras]]a je območje mesta ostalo nepretregoma poseljeno vse do danes, kljub [[potres]]u, ki ga je leta [[1679]], takrat že pod [[Perzija|perzijsko]] zasedbo, skoraj popolnoma porušil. Leta [[1684]] je perzijski [[šah]] [[Sulejman II.]] dovolil, da [[Ludvik XIV.]] pošlje v mesto jezuite, ki so katolikosa neuspešno poskušali prepričati, naj se [[armenska apostolska cerkev]] združi z [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoliško]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] mesto znova pridobi strateški pomen zaradi lege, kjer so se križali [[Rusija|ruski]], [[Perzija|perzijski]] in [[Turčija|turški]] interesi. Pavel Cicjanov, guverner ruskega severnega Kavkaza, ga prvič poskuša zavzeti leta [[1804]], vendar je bil kljub dvomesečnemu obleganju neuspešen. Ravno tako je bila neuspešna vojska pod poveljstvom maršala Ivana Vasiljeviča leta [[1808]], zato pa to leta [[1827]] uspe generalu Ivanu Paskeviču. Mesto, ki ga je car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] ob obisku leta [[1837]] zaradi številnih iz blatnih zidakov zidanih hiš poimenoval kot 'glineni vrč', je naslednjih 9 desetletij bilo predvsem vojaška postojanka v senci Aleksandropola (današnji [[Gjumri]]), ki so ga [[Rusi]] določili za regionalno središče. Pomen mesta se je spremenil 28. maja 1918, ko je postalo [[glavno mesto]] najprej prve armenske republike, zatem pa Armenske SSR. Mesto se je v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] skokovito razširilo na okoliške griče, prebivalstvo (50.000 na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]]) pa se je kar potrideseterilo. To so spodbujale tudi republiške oblasti, kajti vsa sovjetska mesta z več kot milijonom prebivalcev so imela poseben vsedržavni pomen in bila tako upravičena do zveznega financiranja [[podzemna železnica|podzemne železnice]], [[krematorij]]a, ipd. [[Slika:Erebuni.jpg|300px|thumb|right|Ostanki trdnjave Erebuni]] == Geografija == Erevan leži na povprečni nadmorski višini 990 m, najmanj 865 m in največ 1390 m na jugozahodu in severovzhodu. Je na robu reke Hrazdan, severovzhodno od Araratske planote. Zgornji del mesta je obkrožen z gorami na treh straneh, medtem ko se na jugu spušča do bregov reke Hrazdan, ki teče skozi slikovit kanjon in deli Erevan na dva dela. Zgodovinsko gledano je mesto postavljeno v osrčje Armenskega višavja v kantonu Kotajk (armensko: Կոտայք գավառ ''Kotayk gavar'', ne ga zamenjati s sedanjo provinco Kotajk) v provinci Ajrarat. Ker je glavno mesto Armenije, Erevan ni del nobene ''marz'' ('provinca'). Namesto tega meji na naslednje province: Kotajk s severa in vzhoda, Ararat z juga in jugozahoda, Armavir z zahoda in Aragacotn s severozahoda. '''Državni rezervat Erebuni''', ustanovljen leta 1981, je približno 8 km jugovzhodno od mestnega središča v okrožju mesta Erebuni. Na višini med 1300 in 1450 metri nadmorske višine rezervat zavzema površino 120 hektarjev, v glavnem je sestavljen iz polpuščavske gorske stepe. Rezervat je bil ustanovljen za zaščito divjih vrst [[trave|trav]], vključno z ''Triticum araraticum''. Številne zavarovane vrste so vključene na Rdeči seznam Armenije. Ima tudi številne druge zaščitene in endemske vrste rastlin, vključno ''Iris elegantissima''. V rezervatu so tudi številne vrste [[dvoživke|dvoživk]], med njimi žaba ''Pelobates Syriacus'', [[debeloglavka]] in evropska [[zelena krastača]]. V rezervatu najdemo tudi številne vrste glodavcev. === Podnebje === Erevan odlikuje stepsko podnebje pod vplivom celine (klimatska razvrstitev Köppen: BSk ali hladno polsušno podnebje) z dolgimi, vročimi, suhimi poletji in kratkimi, a hladnimi in snežnimi zimami. To gre pripisati temu, da je Erevan na planoti, obkrožen z gorami in oddaljen od morja in njegovih učinkov. Poletja so po navadi zelo vroča, ko temperatura avgusta doseže do 40 ° C, zime pa običajno prinašajo snežne padavine in temperature zmrzovanja, januarja je pogosto –15 ° C in nižje. Količina padavin je majhna in znaša letno približno 318 milimetrov. Erevan doživi povprečno 2700 sončnih ur na leto. == Uprava == == Glavno mesto == [[File:2014 Erywań, Budynek Zgromadzenia Narodowego Republiki Armenii.jpg|thumb|upright=1.15|Državni zbor Armenije na aveniji Baghramyan]] Erevan je bil prestolnica Armenije od osamosvojitve Prve republike leta 1918. Leži na Araratski planoti, zgodovinskih deželah Armenije in je bil takrat najboljša logična izbira za prestolnico mlade republike. Ko je Armenija postala republika Sovjetske zveze, je Erevan ostal prestolnica in je dobil vse politične in diplomatske institucije v republiki. Leta 1991 z neodvisnostjo Armenije je Erevan nadaljeval s svojim statusom političnega in kulturnega središča države, kjer so bile vse nacionalne institucije: vlada, državni zbor, predsedniška palača, centralna banka, ustavno sodišče, vsa ministrstva, pravosodni organi in druge vladne organizacije. === Občina === [[File:Yerevan City Hall, 2008.jpg|thumb|Erevanska mestna hiša]] Erevan je status mesta dobil 1. oktobra 1879 z odlokom ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]]. Prvi ustanovljeni mestni svet je vodil Hovhannes Ghorghanyan, ki je postal prvi župan Erevana. Ustava Republike Armenije, sprejeta 5. julija 1995, je Erevanu podelila status ''marz'' (մարզ, provinca) <ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://www.president.am/library/constitution/eng/?chapter=7|title=Article 108 of the Armenian Constitution|accessdate=16 May 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124085555/http://president.am/library/constitution/eng/?chapter=7|archivedate=24 January 2009}}</ref>. Zato je Erevan z nekaj specifikacijami deloval podobno kot armenske province. Upravni organ Erevana so tako zastopali: * župan, ki ga na priporočilo predsednika vlade imenuje predsednik (ki ga lahko kadar koli odstrani), skupaj s skupino štirih podžupanov, ki vodijo enajst ministrstev (od tega finančno, prometno, urbani razvoj itd.), * mestni svet Erevana, ki združuje vodje občinskih skupnosti v pristojnosti župana, * dvanajst 'komunalnih okrožij', od katerih ima vsako svojega vodjo in svoje izvoljene svete. Erevan ima glavno mestno hišo in dvanajst podžupanov okrožij V spremenjeni ustavi z dne 27. novembra 2005 je bilo mesto Erevan spremenjeno v 'skupnost' (համայնք, ''hamaynk''); ker ustava določa, da mora to skupnost voditi župan, izvoljen neposredno ali posredno in da mora mesto urejati poseben zakon <ref>{{navedi splet|url=http://www.president.am/library/constitution/eng/ |title=Articles 88.1 and 108 of the Armenian Constitution |accessdate=16 May 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081013082548/http://www.president.am/library/constitution/eng/ |archivedate=13 October 2008 }}</ref>. Prve volitve mestnega sveta Erevana so bile izvedene leta 2009 in zmagala jih je vladajoča Republikanska stranka Armenije. Poleg državne policije in cestne policije ima Erevan svojo občinsko policijo. Vsi trije organi sodelujejo pri ohranjanju zakona v mestu. === Administrativna okrožja === [[File:Yerevan's districts.svg|thumb|upright=1.6|right|12 okrožij Erevana]] Erevan je razdeljen na dvanajst "upravnih okrožij" (վարչական շրջան, ''varčakan šrĵan''), vsako z izvoljenim voditeljem. Skupna površina 12 okrožij Erevana je 223 kvadratnih kilometrov. {| class="wikitable sortable" |- !Okrožje!!Armensko!!št. prebivalcev<br /> <small>(2011 census)</small>!!št. prebivalcev<br /> <small>(2016 estimate)</small>!!Povešina (km²) |- | Ajapnjak | Աջափնյակ | style="text-align:center;" | 108.282 | style="text-align:center;" | 109.100 | 25.82 |- | Arabkir | Արաբկիր | style="text-align:center;" | 117.704 | style="text-align:center;" | 115.800 | 13.29 |- | Avan | Ավան | style="text-align:center;" | 53.231 | style="text-align:center;" | 53.100 | 7.26 |- | Davtašen | Դավթաշեն | style="text-align:center;" | 42.380 | style="text-align:center;" | 42.500 | 6.47 |- | Erebuni | Էրեբունի | style="text-align:center;" | 123.092 | style="text-align:center;" | 126.500 | 47.49 |- | Kanaker-Zejtun | Քանաքեր-Զեյթուն | style="text-align:center;" | 73.886 | style="text-align:center;" | 74.100 | 7.73 |- | Kentron | Կենտրոն | style="text-align:center;" | 125.453 | style="text-align:center;" | 125.700 | 13.35 |- | Malatia-Sebastia | Մալաթիա-Սեբաստիա | style="text-align:center;" | 132.900 | style="text-align:center;" | 135.900 | 25.16 |- | Nork-Maraš | Նորք-Մարաշ | style="text-align:center;" | 12.049 | style="text-align:center;" | 11.800 | 4.76 |- | Nor Nork | Նոր Նորք | style="text-align:center;" | 126.065 | style="text-align:center;" | 130.300 | 14.11 |- | Nubarašen | Նուբարաշեն | style="text-align:center;" | 9561 | style="text-align:center;" | 9800 | 17.24 |- | Šengavit | Շենգավիթ | style="text-align:center;" | 135.535 | style="text-align:center;" | 139.100 | 40.6 |} == Demografija == Prvotno majhno mesto je Erevan postal glavno mesto Armenije in veliko mesto z več kot milijonom prebivalcev. Do padca Sovjetske zveze je bila večina prebivalcev Erevana Armencev z manjšinami Rusov, Kurdov, Azerbajdžancev in Irancev. Vendar pa se je z izbruhom vojne v Gorskem Karabahu med letoma 1988 in 1994 azerbajdžanska manjšina v državi zmanjšala, kar je del izmenjave prebivalstva med Armenijo in Azerbajdžanom. Velik del ruske manjšine je pobegnil iz države med gospodarsko krizo v 1990-ih. Danes je prebivalstvo Erevana pretežno armensko. Po razpadu Sovjetske zveze je zaradi gospodarskih kriz na tisoče ljudi zapustilo Armenijo, večinoma v Rusijo, Severno Ameriko in Evropo. Prebivalstvo Erevana se je zmanjšalo iz 1.250.000 leta 1989 na 1.103.488 v letu 2001<ref>2001 Census : [http://docs.armstat.am/census/pdfs/15.pdf ArmStat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304070502/http://docs.armstat.am/census/pdfs/15.pdf |date=2016-03-04 }}.</ref> in na 1.091.235 v letu 2003<ref name="ArmStat 2003">{{navedi splet|url=http://docs.armstat.am/census/pdfs/12.pdf|title=ArmStat, 2003 Census|accessdate=21 March 2008|archive-date=2008-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080910034121/http://docs.armstat.am/census/pdfs/12.pdf|url-status=dead}}</ref>. Vendar se od takrat število prebivalcev Erevana povečuje. Leta 2007 je imelo glavno mesto 1.107.800 prebivalcev. Erevanci na splošno uporabljajo erevansko narečje, vzhodno armensko narečje, ki se je najverjetneje izoblikovalo v 13. stoletju. Trenutno se govori v Erevanu in okoli njega, vključno z mesti Vagharšapat in Aštarak. Klasične armenske (''grabar'') besede sestavljajo pomemben del slovarja narečja<ref name="Markossian">{{cite journal|last=Markossian|first=Razmik|title=Արարատյան բարբառ (Araratian dialect)|year=1989|page=390|url=http://lraber.asj-oa.am/3544/|accessdate=13 March 2013|publisher=Luys|location=Yerevan|language=hy|archive-date=2016-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160923151052/http://lraber.asj-oa.am/3544/|url-status=dead}}</ref>. Skozi zgodovino je nanj vplivalo več jezikov, zlasti ruski in perzijski jezik, izposojene besede pa so v njem danes pomembno prisotne. Trenutno je najbolj razširjeno armensko narečje. === Etnične skupine === [[File:St. Nikolai.png|thumb|Stolnica sv. Nikolaja, uničena leta 1931]] Erevan so najprej naselili Armenci in ostali homogeni do 15. stoletja. Prebivalstvo Erevanske trdnjave, ustanovljene v 1580-ih, je bilo sestavljeno predvsem iz muslimanskih vojakov, po ocenah dva do tri tisoč. Mesto je bilo v glavnem poseljeno z Armenci. Francoski popotnik Jean-Baptiste Tavernier, ki je med 1631 in 1668 obiskal Erevan do šestkrat navaja, da je mesto izključno poseljeno z Armenci. Demografska slika regije se je spremenila zaradi vrste vojn med Osmanskim cesarstvom, Iranom in Rusijo. Do začetka 19. stoletja je imel Erevan muslimansko večino. Do sovjetizacije Armenije je bil Erevan večkulturno mesto, večinoma z armenskim in 'kavkaškim tatarskim' (sodobnim azerbajdžanskim) prebivalstvom. Po armenskem genocidu je veliko beguncev iz tistega, kar Armenci imenujejo Zahodna Armenija (danes Turčija, takrat Osmansko cesarstvo), pobegnilo v Vzhodno Armenijo. Leta 1919 je v Erevan prispelo približno 75.000 armenskih beguncev iz Osmanskega cesarstva, večinoma iz regije Vaspurakan (mesto Van in okolica). Pomemben del teh beguncev je umrl zaradi tifusa in drugih bolezni. <ref>[https://books.google.com/books?id=WSl4JW5hQewC&pg=PA126&dq=393,700+refugees&hl=en&ei=azBkTuStBMqRgQew9I2kCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q=393%2C700%20refugees&f=false ''Richard G. Hovannisian'', The Republic of Armenia: The first year, 1918–1919, Universito of California, Los Angeles, 1971]</ref> Od leta 1921 do 1936 je približno 42.000 etničnih Armencev iz Iraka, Turčije, Irana, Grčije, Sirije, Francije, Bolgarije, itd. odšlo v Sovjetsko Armenijo, večina pa se je naselila v Erevanu. Drugi val repatriacije se je zgodil med letoma 1946 in 1948, ko se je približno 100.000 etničnih Armencev iz Irana, Sirije, Libanona, Grčije, Bolgarije, Romunije, Cipra, Palestine, Iraka, Egipta, Francije, ZDA, itd. preselilo v sovjetsko Armenijo, spet večino od katerih so se naselili v Erevanu. Tako je etnična sestava Erevana v prvih treh desetletjih v Sovjetski zvezi postala bolj monoetnična. V poznih 1980-ih in v začetku 1990-ih je preostalih 2000 Azerbajdžancev zapustilo mesto zaradi spopadov v Gorskem Karabahu. === Religija === ==== Armenska apostolska cerkev ==== [[File:St John The Baptist Church of Yerevan.jpg|thumb|Cerkev sv. Janeza Krstnika, posvečena leta 1710]] [[File:Սուրբ Սարգիս, Իսրայել յան փող., ArmAg (1).jpg|thumb|[[ Stolnica sv. Sarkisa, Erevan|Stolnica sv. Sarkisa]], posvečena leta 1842, je glavna stolnica.]] Armensko apostolsko krščanstvo je prevladujoča religija v Armeniji. Cerkev sv. Pavla in Petra iz 5. stoletja, ki so ju Sovjeti podrli novembra 1930, je bila med najzgodnejšimi cerkvami, ki so jih kdaj zgradili v Erebuni-Erevanu. Številne starodavne armenske in srednjeveške cerkve mesta so sovjeti uničili v 1930-ih v času velike čistke. Regulativni organ armenske cerkve v Erevanu je Arapatska papeška škofija, kjer je sedež škofije Surp Sarkis. Je največja škofija armenske cerkve in ena najstarejših škofij na svetu, ki zajema mesto Erevan in armensko provinco Ararat. V Erevanu je trenutno največja armenska cerkev na svetu, [[erevanska stolnica]] ali stolnica sv. [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]]. Posvečena je bilo leta 2001, med 1700. obletnico ustanovitve armenske cerkve in sprejetja krščanstva kot narodne vere v Armeniji. Od leta 2017 ima Erevan 17 aktivnih armenskih cerkva in štiri kapele. ==== Ruska pravoslavna cerkev ==== [[File:Православная церковь в Ереване (2).jpg|thumb|Ruska cerkev sv. Križa]] Po zajetju Erevana v času rusko-perzijske vojne 1826–28 so bile v mestu zgrajene številne ruske pravoslavne cerkve po ukazu ruskega poveljnika generala Ivana Paskeviča. Stolnica sv. Nikolaja, odprta v drugi polovici 19. stoletja, je bila največja ruska cerkev v mestu. Cerkev priprošnje Matere Božje je bila odprta leta 1916 v Kanaker-Zejtunu. Vendar so večino cerkva sovjeti v 1930-ih bodisi zaprli bodisi porušili. Stolnica sv. Nikolaja je bila leta 1931 v celoti uničena, cerkev Marijinega vnebovzetja pa je bila zaprta in preurejena najprej v skladišče in kasneje v klub za vojaško osebje. Verske službe so se v cerkvi nadaljevale leta 1991, leta 2004 pa sta bila stavbi dodana kupola in zvonik. Leta 2010 je potekala revolucionarna slovesnost nove ruske pravoslavne cerkve sv. Križa s prisotnostjo moskovskega patriarha Kirila I. Cerkev je bila na koncu posvečena 7. oktobra 2017, v njej pa so bili prisotni katoličan Karekin II., ruski škofje in cerkveni dobrotnik Ara Abramyan. ==== Druge ==== Po Ivanu Chopinu je bilo v Erevanu sredi 19. stoletja osem mošej. Modra mošeja iz 18. stoletja v Erevanu je bila obnovljena in ponovno odprta v 1990-ih z iranskimi sredstvi in je trenutno edina aktivna mošeja v Armeniji, ki večinoma služi iranskim obiskovalcem. V Erevanu živijo majhne jezidske, molokanske, neopaganske, bahajske in judovske skupnosti, judovsko skupnost pa zastopa judovski svet Armenije. V mestu najdemo tudi različne netrinitarne skupnosti, ki jih Armenska apostolska cerkev šteje za nevarne sekte, med njimi Jehove priče, Mormoni, adventisti sedmega dne in Beseda življenja. == Gospodarstvo == === Industrija === [[File:Yerevan city hall, vodka & brandy factory.jpg|thumb|left|Erevanska tovarna žganja ''Ararat'' (levo)]] Od leta 2013 je delež Erevana v celotnem industrijskem proizvodu Armenije 41 %. Industrija Erevana je precej raznolika, vključno s kemikalijami, primarnimi kovinami in jeklenimi izdelki, stroji, gumijastimi izdelki, plastiko, preprogami, tekstilom, oblačili in obutvijo, nakitom, lesnimi izdelki in pohištvom, gradbenim materialom in predelavo kamna, alkoholnimi pijačami, mineralno vodo, mlečnimi izdelki in predelano hrano. Čeprav je gospodarska kriza v 90. letih opustošila industrijo države, je več tovarn še vedno v uporabi, zlasti v petrokemičnem in aluminijskem sektorju. [[File:Yerevan Brandy Company (2008).jpg|thumb|Erevanska žganjarna]] Armenske pijače, zlasti armenski konjak in pivo, so znane po celem svetu. V Erevanu so torej številna vodilna podjetja v Armeniji in Kavkazu za proizvodnjo alkoholnih pijač, kot so Yerevan Ararat Brandy-Wine-Vodka Factory (armensko: Երևանի Արարատ կոնյակի-գինու-օղու կոմբինատ), ''Yerevani Konyaki Gortsaran'', Erevanska tovarna šampanjcev (''Yerevani Shampayn Ginineri Gortsaran''), pivovarna "Eerevan pivo" (pivo Kilikija), Armco tovarna žganja, Tovarna žganja Proshyan in Tovarna vin Astafian. Dva proizvajalca tobaka v Erevanu sta podjetji "Cigaronne" in "Grand Tabak [[File:ArmChamapgne.jpg|thumb|Erevanska tovarna šampanjskih vin]] Industrija preprog v Armeniji ima globoko zakoreninjeno zgodovino s starodavnimi tradicijami, zato je proizvodnja preprog v Erevanu precej razvita s tremi velikimi tovarnami, ki proizvajajo tudi ročno izdelane preproge. Tovarna preprog Megerian je vodilna v tem sektorju. Drugi večji obrati v mestu so tovarna kemičnih in gumarskih izdelkov "Nairit", mlin za aluminijasto folijo Rusal Armenal, armensko-kanadski proizvajalec slaščic "Grand Candy", tovarna čokolade "Arcolad", tovarna mlečnih izdelkov "Marianna", "Talgrig Group" za izdelke iz pšenice in moke, tovarno sladoleda "Shant", "Crown Chemicals" za barve, rudarsko podjetje za travertin "ATMC", tovarna ur Erevan "AWI ure", Erevanski nakit in obrat za proizvodnjo mineralne vode "Arzni", " Sil " in" Dilijan Frolova ". Prehrambeni izdelki vključujejo predelano meso, vse vrste konzerv, pšenico in moko, sladkarije in čokolado, suho sadje, brezalkoholne pijače in pijače. Gradbeni materiali vključujejo predvsem [[travertin]], drobljen kamen, asfalt in asfaltni beton. === Finance in banke === [[File:CBA building.JPG|thumb| Centralna banka Armenije]] Erevan je privlačna lokacija za izkoriščanje zunanjih virov za zahodnoevropske, ruske in ameriške multinacionalke, zato imajo tu sedež številna mednarodna podjetja. Gre za finančno središče Armenije, v katerem živi centralna banka Armenije, armenska borza (NASDAQ OMX Armenia), pa tudi večina največjih komercialnih bank v državi. Od leta 2013 mesto prevladuje v 85 % celotnih letnih storitev v Armeniji in več kot 84 % letne celotne trgovine na drobno. V Erevanu poslujejo številne podružnice ruskih podjetij in bank, med njimi Gazprom, Ingo Armenija, Rosgosstrakh in VTB Bank. ACBA-Credit Agricole je hčerinsko podjetje francoske družbe Crédit Agricole, HSBC Bank Armenia pa posluje tudi v Erevanu. === Gradbeništvo === [[File:Pavstos Buzand street 2015, Yerevan (1).jpg|thumb|left|Szavbe 19. stoletja v centru Erevana, moderno predelane]] V prvem desetletju 21. stoletja se je gradbeni sektor močno povečal. Od leta 2000 je bil Erevan priča velikemu gradbenemu razcvetu, ki ga financirajo večinoma armenski milijonarji iz Rusije in ZDA, z obsežnim in kontroverznim postopkom prenove, v katerem so porušili številne stavbe iz 18. in 19. stoletja in jih nadomestili z novimi. To rast je prispevala znatnemu zvišanju cen nepremičnin. [[File:Pavstos Byuzand street.jpg|thumb|Zgodovinska območja so bila porušena in nadomeščena s sodobnimi zgradbami]] V Erevanu je bilo izvedenih veliko večjih gradbenih projektov, na primer Severna avenija in sanacija Starega Erevana na ulici Aram. Severna avenija je dokončana in odprta leta 2007, projekt Old Erevan pa je še v razvoju. V zadnjih nekaj letih je bilo središče mesta priča tudi velikim obnovam cest, pa tudi obnova trga Republike, ki jo je financiral ameriško-armenski milijarder Kirk Kerkorian. Na drugi strani je letališče prevzel argentinski armenski poslovnež Eduardo Eurnekian, projekt razvoja Kaskade pa je financiral ameriški armenski milijonar Gerard L. Cafesjian. Vendar se je sektor močno zmanjšal do konca 1. desetletja 21. stoletja, kar je posledica svetovne krize z nepremičninami v obdobju 2007–2009. Leta 2013 je Erevan prevladoval nad 58 % celotnega gradbenega sektorja Armenije. Februarja 2017 je odbor za urbani razvoj vlade razkril svoje načrte za prihajajoče večje gradbene projekte v mestu. S skupnimi stroški v višini 300 milijonov ameriških dolarjev se bo v središču mesta dvignil nov poslovni center, ki bo nadomestil sedanje nakupovalno območje Firdowsi. Odbor je tudi napovedal gradnjo etnografskega stanovanjskega naselja ''Noy'' v zahodni bližini okrožja Kentron, s približno stroški v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. === Energetika === [[File:KanakerHPP 11.JPG|thumb|Kanaker HPP]] Lega mesta na obali reke Hrazdan je omogočila izgradnjo hidroelektrarne. Kot del kaskade Sevan – Hrazdan so na upravnem območju Erevana vzpostavljene tri hidroelektrarne: HE Kanaker, HE Erevan-1, in HE Erevan-3. Celotna elektrarna je bila privatizirana leta 2003, trenutno pa je v lasti RusHydro. V južnem delu mesta je tudi Erevanska termoelektrarna, edinstven objekt v regiji zaradi svoje kakovosti in visoke tehnologije. Prvotno odprta leta 1961, leta 2007 je bila zgrajena sodobna elektrarna, opremljena z novo kombinirano ciklično turbino s plinsko paro, za proizvodnjo električne energije. Marca 2017 se je začela gradnja nove termoelektrarne z začetno naložbo v višini 258 milijonov ameriških dolarjev in predvideno zmogljivostjo 250 megavatov. Elektrarna bo začela obratovati leta 2019. === Turizem === [[File:Yerevan hotel, Yerevan 02.jpg|thumb|left|Grand Hotel Yerevan deluje od leta 1926]] [[File:2014 Erywań, Hotel Armenia Marriot (02).jpg|thumb|Armenia Marriott Hotel Yerevan na Republiškem trgu, zgrajen 1958 s tradicionalnimi armenskimi loki na fasadi.]] Turizem v Armeniji se iz leta v leto razvija, glavno mesto Erevan pa je ena največjih turističnih točk. Mesto ima večino luksuznih hotelov, modernih restavracij, barov, lokalov in nočnih klubov. Letališče Zvartnoc je tudi prenovljeno z vse večjim številom turistov, ki obiščejo državo. Številni kraji v Erevanu so privlačni za turiste, kot so plesne fontane Trga republike, državna opera, [[Erevanske kaskade |kompleks Kaskade]], ruševine urartskega mesta [[Trdnjava Erebuni |Erebuni]] (Arin Berd), zgodovinsko najdišče Karmir Blur (Teišebaini), itd. Največji hotel v mestu je hotel Ani Plaza. Hotel Armenia Marriott je na Trgu republike v središču Erevana, hotel Radisson Blu pa v bližini parka Zmage. [[File:Armenia - Cafe Society, Yerevan (5034085783).jpg|thumb|Prenatrpane kavarne v bližini opere v Erevanu]] Lokacija samega Erevana je navdihujoč dejavnik za tujce, da obiščejo mesto, da bi uživali v pogledu na svetopisemsko goro Ararat, saj mesto leži v podnožju gore in tvori obliko rimskega amfiteatra. Na območjih in regijah, ki obkrožajo mesto Erevan, je veliko zgodovinskih znamenitosti, cerkva in citadel, kot so [[tempelj v Garniju]], [[stolnica Zvartnoc]], [[Samostan Khor Virap|samostani Khor Virap]] in [[samostan Geghard]], itd. Ker je Erevan med prvimi 10 najvarnejših mest na svetu, ima obširno prizorišče nočnega življenja s številnimi nočnimi klubi, prizorišča v živo, cone za pešce, ulične kavarne, jazz kavarne, čajnice, igralnice, lokali, karaoke klubi in restavracije. Casino Shangri La in Pharaon Complex sodita med največji središči za prosti čas in zabavo v mestu. Na koncertih v Erevanu občasno nastopajo številne svetovno znane glasbene zvezde, ruske glasbene zvezdnice, pa tudi armenski pevci iz diaspore [[File:Yerevan Zoo, 1 May 2016.jpg|thumb|left|Erevanski Zoo]] Erevanski živalski vrt, ustanovljen leta 1940, Erevanski cirkus, odprt leta 1956 in vodni svet Erevana, odprt leta 2001, sodijo med priljubljene zabavne centre v mestu. [[File:Dalma Garden Mall.jpg|thumb|Dalma Garden Mall]] Severna avenija, ki povezuje Opero z ulico Abovyanovo, je priljubljeno območje za pešce v Erevanu s sodobnimi stanovanjskimi zgradbami, poslovnimi središči, restavracijami, bari in kavarnami. Druga priljubljena znamenitost sta Erevanska kaskada in "kavarniški vrt skulptur" na ulici Tanjanjan s svojo cono za pešce, v kateri so na pločnikih številne kavarne, bari, restavracije in lokali. "Kavarniški center za umetnost" redno organizira umetniške dogodke skozi vse leto, vključno s serijo klasične glasbe, tradicionalnimi priredbami plesa in živih koncertov jazza, popa in rock glasbe. Od leta 2017 ima Erevan tri trgovske centre: Dalma Garden Mall se je odprl oktobra 2012, sledil je Yerevan Mall februarja 2014, Rossia Mall pa marca 2016. Mednarodna študija, ki jo je izvedel Mercer in je bila objavljena leta 2019, je Erevanu pokazala, da ponuja višjo kakovost bivanja kot druge prestolnice Zakavkazja. == Znamenitosti == {{glavni|Erevanske znamenitosti}} Podobo mestnega središča je v letih [[1924]] - [[1926|26]] zasnoval [[arhitekt]] [[Aleksander Tamanjan]] in precejšnji del njegovih načrtov so tudi uresničili. Zamislil si je velik osrednji trg (nekdanji Leninov trg, danes Trg republike), obdan z veličastnimi zgradbami iz [[tuf]]a, s trga bi vodile široke avenije, središče mesta pa bi bilo obdano z zelenimi površinami. Med glavne znamenitosti sodijo [[Zgodovinski muzej Armenije|Zgodovinski muzej]] na Trgu republike, [[Prirodoslovni muzej Armenije]], ostanki [[Trdnjava Erebuni|trdnjave Erebuni]], muzej [[Matenadaran]] s številnimi rokopisi, [[Armenska narodna galerija]], [[Cafesijanov muzej umetnosti]], spominski park [[armenski genocid|armenskega genocida]] na griču [[Cicernakaberd]], pokopališče junakov. V sovjetskih časih so na pobočju vzpetine severno od središča začeli graditi še Kaskado, ki še danes ni povsem dokončana, z njenega vrha pa se ponuja lep razgled na mesto (ob ugodnih razmerah tudi na goro [[Ararat]]). Nedaleč od tam, ravno tako na hribu severno od mestnega središča, je tudi spomenik, kjer je prvotno stal [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] (in 'gledal' [[Lenin]]a na današnjem Trgu republike), po destalinizaciji pa so na njegovem mestu postavili kip Matere Armenije (simbolično je nekoliko višji od Stalina). V podstavku tega kipa je manjši vojni muzej. 10&nbsp;km zahodno iz mesta se nahaja mednarodno letališče Zvartnoc, mesto ima tudi železniško povezavo s severom države in [[Gruzija|Gruzijo]] (povezava z jugom pa je zaradi trase čez azerbajdžanski [[Nahičevan]] trenutno prekinjena), medtem ko je z avtobusi dobro povezano praktično z vsemi deli [[Armenija|Armenije]]. Mestni promet sestavljajo proga [[podzemna železnica|podzemne železnice]], ki središče mesta povezuje s [[sever]]nimi in [[jug|južnimi]] predmestji, [[avtobus]]ne in [[trolejbus]]ne proge, medtem ko [[tramvaj]]ske proge ukinjajo. Ker so precej hitrejši, se največ potnikov prepelje z zasebnimi kombiji (t. i. ''maršrutkami''). == Zanimivosti == Po [[Charles Aznavour|Charlesu Aznavourju]], [[Francozi|francoskemu]] [[šanson]]jerju [[Armenci|armenskega]] porekla, je v Erevanu poimenovan trg, v mestu [[Gjumri]] pa stoji njegov spomenik. == Mednarodne povezave == Mesto Erevan je član mnogih mednarodnih organizacij: Mednarodne skupščine prestolnic držav in večjih mest (MAG), Združenja prestolnic Črnega morja (BSCA), Mednarodnega združenja frankofonskih županov (AIMF), [199] Organizacija mest svetovne dediščine (OWHC), Mednarodno združenje velikih skupnosti in Mednarodna zveza za razsvetljavo mestnih skupnosti (LUCI). === Pobratena mesta === {|class="wikitable" |- valign="top" | *[[Carrara]], [[Italija]], od 1965 *[[File:Antananarivo.png|23px]] [[Antananarivo]], [[Madagaskar]], od 1981 *Cambridge, Massachusetts, ZDA, od 1987 *{{Coat of arms|Marseille}}, [[Francija]], od 1992 *[[File:Coat of Arms of Stavropol (1994).png|23px]] [[Stavropol]], [[Rusija]], od 1994 *[[Isfahan]], [[Iran]], od 1995 *{{Coat of arms|Odesa}}, [[Ukrajina]], od 1995 *[[File:Tbilisi City Seal.svg|23px]] [[Tbilisi]], [[Gruzija]], od 1996 *{{Coat of arms|Bejrut}}, [[Libanon]], od 1997 *[[File:Damascus-Real-Seal.jpg|21px]] [[Damask]], [[Sirija]], od 1997 *{{Coat of arms|Montreal}}, [[Kanada]], od 1998 *[[File:Escudo de la Ciudad de Buenos Aires.svg|21px]] [[Buenos Aires]], [[Argentina]], od 2000 || *{{Coat of arms|Bratislava}}, [[Slovaška]], od 2001 *{{Coat of arms|São Paulo}}, [[Brazilija]], od 2002 *[[File:Flagge-Chisinau-01-10.png|19px]] [[Chişinău]], [[Moldavija]], od 2005 *[[File:Coat of Arms of Rostov-on-Don.svg|23px]] [[Rostov na Donu]], Rusija *{{Coat of arms|Los Angeles}}, [[ZDA]], od 2007 *{{Coat of arms|Nice}}, Francija, od 2007 *{{Coat of arms|Benetke}}, Italija, od 2011 *{{Coat of arms|Riga}}, [[Latvija]], od 2013 * [[Aman]], [[Jordanija]], od 2014 *{{Coat of arms|Novosibirsk}}, Rusija, od 2014 *[[File:Coat of arms of Volgograd city.svg|22px]] [[Volgograd]], Rusija, od 2015 |} === Partnerska mesta === [[File:Place de France, Yerevan (cropped).jpg|thumb|''Place de France'' s kipom Jules Bastien-Lepage, Augusta Rodina v središču so simboli, ki prikazujejo partnerstvo med Erevanom in Parizom]] Od marca 2017 ima Erevan sporazum o partnerstvu s 25 mesti / upravnimi regijami: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{Coat of arms|Podgorica}}, [[Črna gora]], od 1974 *{{Coat of arms|Atene}}, [[Grčija]], od 1993 *{{Coat of arms|Lyon}}, Francija, od 1993 *[[File:Coat of Arms of Stavropol (1994).png|23px]] Stavropol, Rusija, od 1994 *{{Coat of arms|Kijev}}, Ukrajina, od 1995 *{{Coat of arms|Moskva}}, Rusija, od 1995 *{{Coat of arms|Toskana}} regija, Italija, od 1996 *{{Coat of arms|Sankt Peterburg}}, Rusija, od 1997 *{{Coat of arms|Volgograd}}, Rusija, od 1998 *{{Coat of arms|Minsk}}, [[Belorusija]], od 2002 *{{Coat of arms|Rio de Janeiro}}, Brazilja, od 2007 *{{Coat of arms|Sofija}}, [[Bolgarija]], od 2008 *[[File:Flag of Delhi Capital Territory.svg|23px]] [[Delhi]], [[Indija]], od 2008 || *[[Peking]], [[Kitajska]], od 2009 *{{Coat of arms|Kaliningrad}}, Rusija, od 2009 *{{Coat of arms|Pariz}}, Francija, od 2011 *{{Coat of arms|Île-de-France}} region, Francija, od 2011 *[[File:Stepanakert seal.png|22px]] [[Stepanakert]], [[Gorski Karabah]], od 2012<ref>"[http://www.tert.am/am/news/2012/09/28/taron-nkr/?sw Երևանի և Ստեփանակերտի քաղաքապետերը բարեկամության համաձայնագիր են ստորագրել] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103052124/http://www.tert.am/am/news/2012/09/28/taron-nkr/?sw |date=2014-01-03 }}." [Mayors of Yerevan and Stepanakert Sign Friendship Agreement]. ''Tert.am''. 28 September 2012.</ref> *{{Coat of arms|Bukarešta}}, [[Romunija]], od 2013 *{{Coat of arms|Varšava}}, [[Poljska]], od 2013 *[[File:Coat of Arms of Krasnodar (Krasnodar krai).png|23px]] [[Krasnodar]], Rusija, od 2014 *[[File:Ashgabat (seal).svg|23px]] [[Ašhabat]], [[Turkmenistan]], od 2014 * [[Kazvin]], [[Iran]], od 2014 *[[File:Coat of Arms of Khanty-Mansiysk.svg|23px]] [[Hanti-Mansijsk]], Rusija, od 2014 *{{Coat of arms|Talin}}, [[Estonija]], od 2015 |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Armeniji]] * [[Radio Erevan]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yerevan}} {{Wikivoyage|Yerevan}} * [http://www.armenica.org Armenica.org - Armenski zgodovina] * [http://www.cilicia.com/armo5_yerevan.html Vodič po mestu na Cilicia.com] * [http://www.armeniainfo.am/sites/?section=regions_desc&site_id=11 Stran o Erevanu na Armeniainfo.am] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161115111549/http://armeniainfo.am/sites/?section=regions_desc&site_id=11 |date=2016-11-15 }} * [http://www.yerevan.am/ Yerevan Municipality] * [http://www.myyerevan.am/ My Yerevan portal] * [http://armeniaphotos.info/photos/yerevan_sights Photos of Yerevan Sights] {{svetovna prestolnica knjige}} [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Erevan|*]] {{normativna kontrola}} 7cntn7sf8zi1i9zr5aaqrct9thnagym 6653941 6653842 2026-03-31T19:29:01Z Ljuba24b 92351 jezik 6653941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Erevan | native_name = Երևան | native_name_lang = hy | settlement_type = [[mesto]] | image_skyline = Yerevan coll. 2015.jpg | image_caption = Od zgoraj levo: Erevan z Araratom;• kompleks Karen Demirčjan • <br/>spomenik genocidu Cicernakaberd&nbsp;• stolnica sv. [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] • <br/>ulica Tamanjan in Erevanska opera&nbsp;• Cafesjian Museum of Art pri Cascade • <br/>Republiški trg ponoči | imagesize = 300px | image_flag = Flag of Yerevan.svg | image_seal = Coat of arms of Yerevan.svg | etymology = | nickname = "Rožnato mesto"<ref>{{cite journal|last1=Billock|first1=Jennifer|title=How Ancient Volcanoes Created Armenia’s Pink City|journal=Smithsonian|date=28 December 2016|url=http://www.smithsonianmag.com/travel/yerevan-armenias-pink-city-180961506/}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Hovasapyan|first1=Zara|title=When in Armenia, Go Where the Armenians Go|url=http://www.ancawr.org/when-in-armenia-go-where-the-armenians-go/|publisher=Armenian National Committee of America|date=1 August 2012|quote=Made of local pink tufa stones, it gives Yerevan the nickname of "the Pink City.}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Dunn|first=Ashley|title=Pink Rock Comes as Gift From Homeland in Answer to Armenian College's Dreams|url=http://articles.latimes.com/1988-02-21/local/me-44260_1_armenian-college|work=Los Angeles Times|date=21 February 1988|quote=To Armenians, though, the stone is unique. They often refer to Yerevan, the capital of their homeland, as "Vartakouyn Kaghak," or the "Pink City" because of the extensive use of the stone, which can vary from pink to a light purple.}}</ref> (վարդագույն քաղաք<ref>{{navedi splet|title=Տուֆ [Tuff]|url=http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=822|website=Armenian Encyclopedia|language=hy|quote=Երևանն անվանում են վարդագույն քաղաք, որովհետև մեր մայրաքաղաքը կառուցապատված է վարդագույն գեղեցիկ տուֆե շենքերով:|accessdate=2019-11-23|archive-date=2015-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150715182217/http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=822|url-status=dead}}</ref> ''vardaguyn k'aghak' ''<ref>{{navedi splet|title=Old Yerevan|url=http://www.yerevan.am/en/old-yerevan/|website=yerevan.am|publisher=Yerevan Municipality|quote=Since this construction material gave a unique vividness and specific tint to the city, Yerevan was called "Rosy city".}}</ref> | mapsize = 230px | map_caption = Lega Erevana v Armeniji | pushpin_map = Armenia | pushpin_relief = 1 |latd=40 |latm=10 |lats=53 |N |longd=44 |longm=30 |longs=52 |E | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = država| subdivision_name = {{ARM}} | parts_type = Administrativno okrožje | parts = 12 | established_title = ustanovitev trdnjave Erebuni, Argišti I. | established_date = 782 pr. n. št. | established_title1 = status mesta, Aleksander II. Ruski | established_date1 = 1. oktober 1879<ref>{{navedi novice|last=Sarukhanyan|first=Petros|script-title=hy:Շնորհավո՛ր տոնդ, Երեւան դարձած իմ Էրեբունի|url=http://www.hhpress.am/?sub=hodv&hodv=20110921_35&flag=am|accessdate=1 February 2014|newspaper=Hayastani Hanrapetutyun|date=21 September 2011|language=hy|quote=Պատմական իրադարձությունների բերումով Երեւանին ուշ է հաջողվել քաղաք դառնալ։ Այդ կարգավիճակը նրան տրվել է 1879 թվականին, Ալեքսանդր Երկրորդ ցարի հոկտեմբերի 1—ի հրամանով։|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720174059/http://www.hhpress.am/?sub=hodv&hodv=20110921_35&flag=am|url-status=bot: unknown}}()</ref> | established_title2 = glavno mesto Armenije | established_date2 = 19. julij 1918 ''de facto''<ref>{{navedi knjigo|last=Hovannisian|first=Richard|title=The Republic of Armenia: The First Year, 1918–1919|year=1971|publisher=University of California Press|isbn=9780520018051|authorlink=|url= https://books.google.com/books?id=WSl4JW5hQewC&printsec=frontcover|p=41|quote=On July 19 the Armenian cabinet and National Council were greeted at the outskirts of Erevan by Aram, Dro, and General Nazarbekian. Together the entourage rode into the nation's capital.}}</ref> | government_type = župan - svet | governing_body = mestni svet | leader_party = | leader_title = | leader_name = | unit_pref = Metric | area_total_km2 = 223 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | dimensions_footnotes = l | elevation_footnotes = | elevation_m = 990 | elevation_max_m = 1390 | elevation_min_m = 865 | population_as_of = 2017 | population_footnotes = <ref name="Armstat RA capital">[http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf Armstat]</ref> | population_total = 1.075.800 | population_density_km2 = 4.824 | population_metro_footnotes = <small> (2001 estimate)</small><ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Bell |editor1-first=Imogen |title=Eastern Europe, Russia and Central Asia 2003 |publisher=Taylor & Francis |location=London |isbn=9781857431377 |page=[https://books.google.am/books?id=EPP3ti4hysUC&pg=PA84&dq=yerevan+population+with+suburbs 84] |edition=3. |chapter=Armenia}}</ref> | population_metro = 1.510.000 | population_demonym = | timezone1 = [[Armenski čas|AMT]] | utc_offset1 = +4 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = +374 10 | iso_code = | blank_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2017) | blank_info_sec2 = 0,798<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|#0c0|visok}} | website = https://www.yerevan.am/ | footnotes = }} '''Erevan''' ({{langx|hy|Երևան}}, [[Datoteka:Audio_Yerewan.ogg|izgovorjava ''Jerevan'']] ali {{langx|hy|Երեւան}}, {{IPA|hy|jɛɾɛˈvɑn||Audio_Yerewan.ogg}}, {{lang-az|İrəvan}}, {{lang-ru|Ереван|Jerevan}}; slovenska izgovorjava [êrevan]<ref>{{Navedi splet|title=Erevan – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/erevan/|date=2024-02-10|accessdate=2024-02-10|language=sl-SI}}</ref>) je [[glavno mesto|prestolnica]] [[Armenija|Republike Armenije]] in s približno 1,2 milijona [[prebivalstvo|prebivalcev]] tudi največje [[mesto]] te države. Mesto se je včasih imenovalo '''Erivan''' in '''Erebuni'''. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini [[Aras (reka)|Aras]]. Skozi mesto teče reka [[Hrazdan (reka)|Hrazdan]], ki je vrezala [[soteska|sotesko]] in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. [[Nadmorska višina]] spodnjih delov mesta je 900 [[meter|m]] in se dvigne vse do 1200 m. == Simboli == Glavni simbol Erevana je gora Ararat, ki je viden s katerega koli območja v prestolnici. [[Grb]] mesta predstavlja okronani lev na podstavku z napisom v zgornjem delu. Emblem je pravokoten ščit z modro obrobo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.yerevan.am/index.php?page=emblem&lang=eng |title=Symbols and emblems of the city |publisher=Yerevan.am |accessdate=2 July 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090113182323/http://www.yerevan.am/index.php?page=emblem&lang=eng |archivedate=13 January 2009}}</ref> 27. septembra 2004 je Erevan sprejel himno ''Erebuni-Erevan'', ki jo je napisal Paruyr Sevak in sestavil Edgar Hovhanisyan. Izbrana je bil na natečaju za novo himno in novo zastavo, ki bi najbolje predstavljala mesto. Izbrana zastava ima belo ozadje z mestnim grbom na sredini, obdan z dvanajstimi majhnimi rdečimi trikotniki, ki simbolizirajo dvanajst zgodovinskih prestolnic Armenije. Zastava vključuje tri barve armenske državne zastave. Lev je prikazan na oranžnem ozadju z modrim robom. [[slika:Mount Ararat and the Yerevan skyline.jpg|thumb|left|Panoramski posnetek mesta z Araratom v ozadju]] == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Shengavit Settlement 2.jpg|thumb|left|Temelji zgodovinske lokacije Šengavit (naseljena 3200 pr. n. št. do okoli 2500 pr. n. št.)]] Ozemlje Erevana je bilo naseljeno že od približno 2. polovice 4. tisočletja pred našim štetjem. Južni del mesta, ki je trenutno znan kot Šengavit, je bil naseljen že od vsaj 3200 pr. n. št., v obdobju kulture Kura-Araxes v zgodnji [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Prva izkopavanja na zgodovinskem najdišču Šengavit so bila izvedena med letoma 1936 in 1938 pod vodstvom arheologa Jevgenija Bayburdjana. Po dveh desetletjih je arheolog Sandro Sardarian nadaljeval z izkopavanji od leta 1958 do leta 1983. 3. faza izkopavanj se je začela leta 2000 pod vodstvom arheologa Hakoba Simonyana. Leta 2009 se je Simonyanu pridružil profesor Mitchell S. Rothman z univerze Widener v Pensilvaniji. Skupaj so v letih 2009, 2010 in 2012 izvedli tri serije izkopavanj. Med postopkom je bil dosežen celoten stratigrafski stolpec do stene, kjer je bilo 8 ali 9 različnih stratigrafskih ravni. Te ravni zajemajo čas med 3200 pr. n. št. in 2500 pr. n. št. Najdeni so bili tudi dokazi o poznejši uporabi lokacije, po možnosti do leta 2200 pred našim štetjem. Proces izkopavanj je razkril vrsto velikih okroglih stavb s kvadratnimi sosednjimi prostori in manjšimi okroglimi zgradbami. V letih 2010 in 2012 je bila odkrita vrsta obrednih instalacij. === Kasnejša zgodovina === Leta 782 pr. n. št je urartski [[kralj]] [[Argišti I.]] na jugovzhodnem delu današnjega mesta dal postaviti [[trdnjava Erebuni|trdnjavo Erebuni]] za 6600 vojakov, katere ostanke je moč videti še danes. Ob utrdbi je nastala pomembna naselbina, vendar je stoletje kasneje njen pomen začel upadati, ko je kralj [[Rusa II.]] postavil novo domnevno težje osvojljivo utrdbo [[Teišebai Uru]] ('Mesto boga Teišeba'), na današnjem Rdečem hribu (''Karmir Blur'') v zahodnem delu današnjega mesta. Zaradi bližine rodovitne doline [[Aras (reka)|Aras]]a je območje mesta ostalo nepretregoma poseljeno vse do danes, kljub [[potres]]u, ki ga je leta [[1679]], takrat že pod [[Perzija|perzijsko]] zasedbo, skoraj popolnoma porušil. Leta [[1684]] je perzijski [[šah]] [[Sulejman II.]] dovolil, da [[Ludvik XIV.]] pošlje v mesto jezuite, ki so katolikosa neuspešno poskušali prepričati, naj se [[armenska apostolska cerkev]] združi z [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoliško]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] mesto znova pridobi strateški pomen zaradi lege, kjer so se križali [[Rusija|ruski]], [[Perzija|perzijski]] in [[Turčija|turški]] interesi. Pavel Cicjanov, guverner ruskega severnega Kavkaza, ga prvič poskuša zavzeti leta [[1804]], vendar je bil kljub dvomesečnemu obleganju neuspešen. Ravno tako je bila neuspešna vojska pod poveljstvom maršala Ivana Vasiljeviča leta [[1808]], zato pa to leta [[1827]] uspe generalu Ivanu Paskeviču. Mesto, ki ga je car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] ob obisku leta [[1837]] zaradi številnih iz blatnih zidakov zidanih hiš poimenoval kot 'glineni vrč', je naslednjih 9 desetletij bilo predvsem vojaška postojanka v senci Aleksandropola (današnji [[Gjumri]]), ki so ga [[Rusi]] določili za regionalno središče. Pomen mesta se je spremenil 28. maja 1918, ko je postalo [[glavno mesto]] najprej prve armenske republike, zatem pa Armenske SSR. Mesto se je v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] skokovito razširilo na okoliške griče, prebivalstvo (50.000 na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]]) pa se je kar potrideseterilo. To so spodbujale tudi republiške oblasti, kajti vsa sovjetska mesta z več kot milijonom prebivalcev so imela poseben vsedržavni pomen in bila tako upravičena do zveznega financiranja [[podzemna železnica|podzemne železnice]], [[krematorij]]a, ipd. [[Slika:Erebuni.jpg|300px|thumb|right|Ostanki trdnjave Erebuni]] == Geografija == Erevan leži na povprečni nadmorski višini 990 m, najmanj 865 m in največ 1390 m na jugozahodu in severovzhodu. Je na robu reke Hrazdan, severovzhodno od Araratske planote. Zgornji del mesta je obkrožen z gorami na treh straneh, medtem ko se na jugu spušča do bregov reke Hrazdan, ki teče skozi slikovit kanjon in deli Erevan na dva dela. Zgodovinsko gledano je mesto postavljeno v osrčje Armenskega višavja v kantonu Kotajk (armensko: Կոտայք գավառ ''Kotayk gavar'', ne ga zamenjati s sedanjo provinco Kotajk) v provinci Ajrarat. Ker je glavno mesto Armenije, Erevan ni del nobene ''marz'' ('provinca'). Namesto tega meji na naslednje province: Kotajk s severa in vzhoda, Ararat z juga in jugozahoda, Armavir z zahoda in Aragacotn s severozahoda. '''Državni rezervat Erebuni''', ustanovljen leta 1981, je približno 8 km jugovzhodno od mestnega središča v okrožju mesta Erebuni. Na višini med 1300 in 1450 metri nadmorske višine rezervat zavzema površino 120 hektarjev, v glavnem je sestavljen iz polpuščavske gorske stepe. Rezervat je bil ustanovljen za zaščito divjih vrst [[trave|trav]], vključno z ''Triticum araraticum''. Številne zavarovane vrste so vključene na Rdeči seznam Armenije. Ima tudi številne druge zaščitene in endemske vrste rastlin, vključno ''Iris elegantissima''. V rezervatu so tudi številne vrste [[dvoživke|dvoživk]], med njimi žaba ''Pelobates Syriacus'', [[debeloglavka]] in evropska [[zelena krastača]]. V rezervatu najdemo tudi številne vrste glodavcev. === Podnebje === Erevan odlikuje stepsko podnebje pod vplivom celine (klimatska razvrstitev Köppen: BSk ali hladno polsušno podnebje) z dolgimi, vročimi, suhimi poletji in kratkimi, a hladnimi in snežnimi zimami. To gre pripisati temu, da je Erevan na planoti, obkrožen z gorami in oddaljen od morja in njegovih učinkov. Poletja so po navadi zelo vroča, ko temperatura avgusta doseže do 40 ° C, zime pa običajno prinašajo snežne padavine in temperature zmrzovanja, januarja je pogosto –15 ° C in nižje. Količina padavin je majhna in znaša letno približno 318 milimetrov. Erevan doživi povprečno 2700 sončnih ur na leto. == Uprava == == Glavno mesto == [[File:2014 Erywań, Budynek Zgromadzenia Narodowego Republiki Armenii.jpg|thumb|upright=1.15|Državni zbor Armenije na aveniji Baghramyan]] Erevan je bil prestolnica Armenije od osamosvojitve Prve republike leta 1918. Leži na Araratski planoti, zgodovinskih deželah Armenije in je bil takrat najboljša logična izbira za prestolnico mlade republike. Ko je Armenija postala republika Sovjetske zveze, je Erevan ostal prestolnica in je dobil vse politične in diplomatske institucije v republiki. Leta 1991 z neodvisnostjo Armenije je Erevan nadaljeval s svojim statusom političnega in kulturnega središča države, kjer so bile vse nacionalne institucije: vlada, državni zbor, predsedniška palača, centralna banka, ustavno sodišče, vsa ministrstva, pravosodni organi in druge vladne organizacije. === Občina === [[File:Yerevan City Hall, 2008.jpg|thumb|Erevanska mestna hiša]] Erevan je status mesta dobil 1. oktobra 1879 z odlokom ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]]. Prvi ustanovljeni mestni svet je vodil Hovhannes Ghorghanyan, ki je postal prvi župan Erevana. Ustava Republike Armenije, sprejeta 5. julija 1995, je Erevanu podelila status ''marz'' (մարզ, provinca) <ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://www.president.am/library/constitution/eng/?chapter=7|title=Article 108 of the Armenian Constitution|accessdate=16 May 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124085555/http://president.am/library/constitution/eng/?chapter=7|archivedate=24 January 2009}}</ref>. Zato je Erevan z nekaj specifikacijami deloval podobno kot armenske province. Upravni organ Erevana so tako zastopali: * župan, ki ga na priporočilo predsednika vlade imenuje predsednik (ki ga lahko kadar koli odstrani), skupaj s skupino štirih podžupanov, ki vodijo enajst ministrstev (od tega finančno, prometno, urbani razvoj itd.), * mestni svet Erevana, ki združuje vodje občinskih skupnosti v pristojnosti župana, * dvanajst 'komunalnih okrožij', od katerih ima vsako svojega vodjo in svoje izvoljene svete. Erevan ima glavno mestno hišo in dvanajst podžupanov okrožij V spremenjeni ustavi z dne 27. novembra 2005 je bilo mesto Erevan spremenjeno v 'skupnost' (համայնք, ''hamaynk''); ker ustava določa, da mora to skupnost voditi župan, izvoljen neposredno ali posredno in da mora mesto urejati poseben zakon <ref>{{navedi splet|url=http://www.president.am/library/constitution/eng/ |title=Articles 88.1 and 108 of the Armenian Constitution |accessdate=16 May 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081013082548/http://www.president.am/library/constitution/eng/ |archivedate=13 October 2008 }}</ref>. Prve volitve mestnega sveta Erevana so bile izvedene leta 2009 in zmagala jih je vladajoča Republikanska stranka Armenije. Poleg državne policije in cestne policije ima Erevan svojo občinsko policijo. Vsi trije organi sodelujejo pri ohranjanju zakona v mestu. === Administrativna okrožja === [[File:Yerevan's districts.svg|thumb|upright=1.6|right|12 okrožij Erevana]] Erevan je razdeljen na dvanajst "upravnih okrožij" (վարչական շրջան, ''varčakan šrĵan''), vsako z izvoljenim voditeljem. Skupna površina 12 okrožij Erevana je 223 kvadratnih kilometrov. {| class="wikitable sortable" |- !Okrožje!!Armensko!!št. prebivalcev<br /> <small>(2011 census)</small>!!št. prebivalcev<br /> <small>(2016 estimate)</small>!!Povešina (km²) |- | Ajapnjak | Աջափնյակ | style="text-align:center;" | 108.282 | style="text-align:center;" | 109.100 | 25.82 |- | Arabkir | Արաբկիր | style="text-align:center;" | 117.704 | style="text-align:center;" | 115.800 | 13.29 |- | Avan | Ավան | style="text-align:center;" | 53.231 | style="text-align:center;" | 53.100 | 7.26 |- | Davtašen | Դավթաշեն | style="text-align:center;" | 42.380 | style="text-align:center;" | 42.500 | 6.47 |- | Erebuni | Էրեբունի | style="text-align:center;" | 123.092 | style="text-align:center;" | 126.500 | 47.49 |- | Kanaker-Zejtun | Քանաքեր-Զեյթուն | style="text-align:center;" | 73.886 | style="text-align:center;" | 74.100 | 7.73 |- | Kentron | Կենտրոն | style="text-align:center;" | 125.453 | style="text-align:center;" | 125.700 | 13.35 |- | Malatia-Sebastia | Մալաթիա-Սեբաստիա | style="text-align:center;" | 132.900 | style="text-align:center;" | 135.900 | 25.16 |- | Nork-Maraš | Նորք-Մարաշ | style="text-align:center;" | 12.049 | style="text-align:center;" | 11.800 | 4.76 |- | Nor Nork | Նոր Նորք | style="text-align:center;" | 126.065 | style="text-align:center;" | 130.300 | 14.11 |- | Nubarašen | Նուբարաշեն | style="text-align:center;" | 9561 | style="text-align:center;" | 9800 | 17.24 |- | Šengavit | Շենգավիթ | style="text-align:center;" | 135.535 | style="text-align:center;" | 139.100 | 40.6 |} == Demografija == Prvotno majhno mesto je Erevan postal glavno mesto Armenije in veliko mesto z več kot milijonom prebivalcev. Do padca Sovjetske zveze je bila večina prebivalcev Erevana Armencev z manjšinami Rusov, Kurdov, Azerbajdžancev in Irancev. Vendar pa se je z izbruhom vojne v Gorskem Karabahu med letoma 1988 in 1994 azerbajdžanska manjšina v državi zmanjšala, kar je del izmenjave prebivalstva med Armenijo in Azerbajdžanom. Velik del ruske manjšine je pobegnil iz države med gospodarsko krizo v 1990-ih. Danes je prebivalstvo Erevana pretežno armensko. Po razpadu Sovjetske zveze je zaradi gospodarskih kriz na tisoče ljudi zapustilo Armenijo, večinoma v Rusijo, Severno Ameriko in Evropo. Prebivalstvo Erevana se je zmanjšalo iz 1.250.000 leta 1989 na 1.103.488 v letu 2001<ref>2001 Census : [http://docs.armstat.am/census/pdfs/15.pdf ArmStat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304070502/http://docs.armstat.am/census/pdfs/15.pdf |date=2016-03-04 }}.</ref> in na 1.091.235 v letu 2003<ref name="ArmStat 2003">{{navedi splet|url=http://docs.armstat.am/census/pdfs/12.pdf|title=ArmStat, 2003 Census|accessdate=21 March 2008|archive-date=2008-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080910034121/http://docs.armstat.am/census/pdfs/12.pdf|url-status=dead}}</ref>. Vendar se od takrat število prebivalcev Erevana povečuje. Leta 2007 je imelo glavno mesto 1.107.800 prebivalcev. Erevanci na splošno uporabljajo erevansko narečje, vzhodno armensko narečje, ki se je najverjetneje izoblikovalo v 13. stoletju. Trenutno se govori v Erevanu in okoli njega, vključno z mesti Vagharšapat in Aštarak. Klasične armenske (''grabar'') besede sestavljajo pomemben del slovarja narečja<ref name="Markossian">{{cite journal|last=Markossian|first=Razmik|title=Արարատյան բարբառ (Araratian dialect)|year=1989|page=390|url=http://lraber.asj-oa.am/3544/|accessdate=13 March 2013|publisher=Luys|location=Yerevan|language=hy|archive-date=2016-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160923151052/http://lraber.asj-oa.am/3544/|url-status=dead}}</ref>. Skozi zgodovino je nanj vplivalo več jezikov, zlasti ruski in perzijski jezik, izposojene besede pa so v njem danes pomembno prisotne. Trenutno je najbolj razširjeno armensko narečje. === Etnične skupine === [[File:St. Nikolai.png|thumb|Stolnica sv. Nikolaja, uničena leta 1931]] Erevan so najprej naselili Armenci in ostali homogeni do 15. stoletja. Prebivalstvo Erevanske trdnjave, ustanovljene v 1580-ih, je bilo sestavljeno predvsem iz muslimanskih vojakov, po ocenah dva do tri tisoč. Mesto je bilo v glavnem poseljeno z Armenci. Francoski popotnik Jean-Baptiste Tavernier, ki je med 1631 in 1668 obiskal Erevan do šestkrat navaja, da je mesto izključno poseljeno z Armenci. Demografska slika regije se je spremenila zaradi vrste vojn med Osmanskim cesarstvom, Iranom in Rusijo. Do začetka 19. stoletja je imel Erevan muslimansko večino. Do sovjetizacije Armenije je bil Erevan večkulturno mesto, večinoma z armenskim in 'kavkaškim tatarskim' (sodobnim azerbajdžanskim) prebivalstvom. Po armenskem genocidu je veliko beguncev iz tistega, kar Armenci imenujejo Zahodna Armenija (danes Turčija, takrat Osmansko cesarstvo), pobegnilo v Vzhodno Armenijo. Leta 1919 je v Erevan prispelo približno 75.000 armenskih beguncev iz Osmanskega cesarstva, večinoma iz regije Vaspurakan (mesto Van in okolica). Pomemben del teh beguncev je umrl zaradi tifusa in drugih bolezni. <ref>[https://books.google.com/books?id=WSl4JW5hQewC&pg=PA126&dq=393,700+refugees&hl=en&ei=azBkTuStBMqRgQew9I2kCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q=393%2C700%20refugees&f=false ''Richard G. Hovannisian'', The Republic of Armenia: The first year, 1918–1919, Universito of California, Los Angeles, 1971]</ref> Od leta 1921 do 1936 je približno 42.000 etničnih Armencev iz Iraka, Turčije, Irana, Grčije, Sirije, Francije, Bolgarije, itd. odšlo v Sovjetsko Armenijo, večina pa se je naselila v Erevanu. Drugi val repatriacije se je zgodil med letoma 1946 in 1948, ko se je približno 100.000 etničnih Armencev iz Irana, Sirije, Libanona, Grčije, Bolgarije, Romunije, Cipra, Palestine, Iraka, Egipta, Francije, ZDA, itd. preselilo v sovjetsko Armenijo, spet večino od katerih so se naselili v Erevanu. Tako je etnična sestava Erevana v prvih treh desetletjih v Sovjetski zvezi postala bolj monoetnična. V poznih 1980-ih in v začetku 1990-ih je preostalih 2000 Azerbajdžancev zapustilo mesto zaradi spopadov v Gorskem Karabahu. === Religija === ==== Armenska apostolska cerkev ==== [[File:St John The Baptist Church of Yerevan.jpg|thumb|Cerkev sv. Janeza Krstnika, posvečena leta 1710]] [[File:Սուրբ Սարգիս, Իսրայել յան փող., ArmAg (1).jpg|thumb|[[ Stolnica sv. Sarkisa, Erevan|Stolnica sv. Sarkisa]], posvečena leta 1842, je glavna stolnica.]] Armensko apostolsko krščanstvo je prevladujoča religija v Armeniji. Cerkev sv. Pavla in Petra iz 5. stoletja, ki so ju Sovjeti podrli novembra 1930, je bila med najzgodnejšimi cerkvami, ki so jih kdaj zgradili v Erebuni-Erevanu. Številne starodavne armenske in srednjeveške cerkve mesta so sovjeti uničili v 1930-ih v času velike čistke. Regulativni organ armenske cerkve v Erevanu je Arapatska papeška škofija, kjer je sedež škofije Surp Sarkis. Je največja škofija armenske cerkve in ena najstarejših škofij na svetu, ki zajema mesto Erevan in armensko provinco Ararat. V Erevanu je trenutno največja armenska cerkev na svetu, [[erevanska stolnica]] ali stolnica sv. [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]]. Posvečena je bilo leta 2001, med 1700. obletnico ustanovitve armenske cerkve in sprejetja krščanstva kot narodne vere v Armeniji. Od leta 2017 ima Erevan 17 aktivnih armenskih cerkva in štiri kapele. ==== Ruska pravoslavna cerkev ==== [[File:Православная церковь в Ереване (2).jpg|thumb|Ruska cerkev sv. Križa]] Po zajetju Erevana v času rusko-perzijske vojne 1826–28 so bile v mestu zgrajene številne ruske pravoslavne cerkve po ukazu ruskega poveljnika generala Ivana Paskeviča. Stolnica sv. Nikolaja, odprta v drugi polovici 19. stoletja, je bila največja ruska cerkev v mestu. Cerkev priprošnje Matere Božje je bila odprta leta 1916 v Kanaker-Zejtunu. Vendar so večino cerkva sovjeti v 1930-ih bodisi zaprli bodisi porušili. Stolnica sv. Nikolaja je bila leta 1931 v celoti uničena, cerkev Marijinega vnebovzetja pa je bila zaprta in preurejena najprej v skladišče in kasneje v klub za vojaško osebje. Verske službe so se v cerkvi nadaljevale leta 1991, leta 2004 pa sta bila stavbi dodana kupola in zvonik. Leta 2010 je potekala revolucionarna slovesnost nove ruske pravoslavne cerkve sv. Križa s prisotnostjo moskovskega patriarha Kirila I. Cerkev je bila na koncu posvečena 7. oktobra 2017, v njej pa so bili prisotni katoličan Karekin II., ruski škofje in cerkveni dobrotnik Ara Abramyan. ==== Druge ==== Po Ivanu Chopinu je bilo v Erevanu sredi 19. stoletja osem mošej. Modra mošeja iz 18. stoletja v Erevanu je bila obnovljena in ponovno odprta v 1990-ih z iranskimi sredstvi in je trenutno edina aktivna mošeja v Armeniji, ki večinoma služi iranskim obiskovalcem. V Erevanu živijo majhne jezidske, molokanske, neopaganske, bahajske in judovske skupnosti, judovsko skupnost pa zastopa judovski svet Armenije. V mestu najdemo tudi različne netrinitarne skupnosti, ki jih Armenska apostolska cerkev šteje za nevarne sekte, med njimi Jehove priče, Mormoni, adventisti sedmega dne in Beseda življenja. == Gospodarstvo == === Industrija === [[File:Yerevan city hall, vodka & brandy factory.jpg|thumb|left|Erevanska tovarna žganja ''Ararat'' (levo)]] Od leta 2013 je delež Erevana v celotnem industrijskem proizvodu Armenije 41 %. Industrija Erevana je precej raznolika, vključno s kemikalijami, primarnimi kovinami in jeklenimi izdelki, stroji, gumijastimi izdelki, plastiko, preprogami, tekstilom, oblačili in obutvijo, nakitom, lesnimi izdelki in pohištvom, gradbenim materialom in predelavo kamna, alkoholnimi pijačami, mineralno vodo, mlečnimi izdelki in predelano hrano. Čeprav je gospodarska kriza v 90. letih opustošila industrijo države, je več tovarn še vedno v uporabi, zlasti v petrokemičnem in aluminijskem sektorju. [[File:Yerevan Brandy Company (2008).jpg|thumb|Erevanska žganjarna]] Armenske pijače, zlasti armenski konjak in pivo, so znane po celem svetu. V Erevanu so torej številna vodilna podjetja v Armeniji in Kavkazu za proizvodnjo alkoholnih pijač, kot so Yerevan Ararat Brandy-Wine-Vodka Factory (armensko: Երևանի Արարատ կոնյակի-գինու-օղու կոմբինատ), ''Yerevani Konyaki Gortsaran'', Erevanska tovarna šampanjcev (''Yerevani Shampayn Ginineri Gortsaran''), pivovarna "Eerevan pivo" (pivo Kilikija), Armco tovarna žganja, Tovarna žganja Proshyan in Tovarna vin Astafian. Dva proizvajalca tobaka v Erevanu sta podjetji "Cigaronne" in "Grand Tabak [[File:ArmChamapgne.jpg|thumb|Erevanska tovarna šampanjskih vin]] Industrija preprog v Armeniji ima globoko zakoreninjeno zgodovino s starodavnimi tradicijami, zato je proizvodnja preprog v Erevanu precej razvita s tremi velikimi tovarnami, ki proizvajajo tudi ročno izdelane preproge. Tovarna preprog Megerian je vodilna v tem sektorju. Drugi večji obrati v mestu so tovarna kemičnih in gumarskih izdelkov "Nairit", mlin za aluminijasto folijo Rusal Armenal, armensko-kanadski proizvajalec slaščic "Grand Candy", tovarna čokolade "Arcolad", tovarna mlečnih izdelkov "Marianna", "Talgrig Group" za izdelke iz pšenice in moke, tovarno sladoleda "Shant", "Crown Chemicals" za barve, rudarsko podjetje za travertin "ATMC", tovarna ur Erevan "AWI ure", Erevanski nakit in obrat za proizvodnjo mineralne vode "Arzni", " Sil " in" Dilijan Frolova ". Prehrambeni izdelki vključujejo predelano meso, vse vrste konzerv, pšenico in moko, sladkarije in čokolado, suho sadje, brezalkoholne pijače in pijače. Gradbeni materiali vključujejo predvsem [[travertin]], drobljen kamen, asfalt in asfaltni beton. === Finance in banke === [[File:CBA building.JPG|thumb| Centralna banka Armenije]] Erevan je privlačna lokacija za izkoriščanje zunanjih virov za zahodnoevropske, ruske in ameriške multinacionalke, zato imajo tu sedež številna mednarodna podjetja. Gre za finančno središče Armenije, v katerem živi centralna banka Armenije, armenska borza (NASDAQ OMX Armenia), pa tudi večina največjih komercialnih bank v državi. Od leta 2013 mesto prevladuje v 85 % celotnih letnih storitev v Armeniji in več kot 84 % letne celotne trgovine na drobno. V Erevanu poslujejo številne podružnice ruskih podjetij in bank, med njimi Gazprom, Ingo Armenija, Rosgosstrakh in VTB Bank. ACBA-Credit Agricole je hčerinsko podjetje francoske družbe Crédit Agricole, HSBC Bank Armenia pa posluje tudi v Erevanu. === Gradbeništvo === [[File:Pavstos Buzand street 2015, Yerevan (1).jpg|thumb|left|Szavbe 19. stoletja v centru Erevana, moderno predelane]] V prvem desetletju 21. stoletja se je gradbeni sektor močno povečal. Od leta 2000 je bil Erevan priča velikemu gradbenemu razcvetu, ki ga financirajo večinoma armenski milijonarji iz Rusije in ZDA, z obsežnim in kontroverznim postopkom prenove, v katerem so porušili številne stavbe iz 18. in 19. stoletja in jih nadomestili z novimi. To rast je prispevala znatnemu zvišanju cen nepremičnin. [[File:Pavstos Byuzand street.jpg|thumb|Zgodovinska območja so bila porušena in nadomeščena s sodobnimi zgradbami]] V Erevanu je bilo izvedenih veliko večjih gradbenih projektov, na primer Severna avenija in sanacija Starega Erevana na ulici Aram. Severna avenija je dokončana in odprta leta 2007, projekt Old Erevan pa je še v razvoju. V zadnjih nekaj letih je bilo središče mesta priča tudi velikim obnovam cest, pa tudi obnova trga Republike, ki jo je financiral ameriško-armenski milijarder Kirk Kerkorian. Na drugi strani je letališče prevzel argentinski armenski poslovnež Eduardo Eurnekian, projekt razvoja Kaskade pa je financiral ameriški armenski milijonar Gerard L. Cafesjian. Vendar se je sektor močno zmanjšal do konca 1. desetletja 21. stoletja, kar je posledica svetovne krize z nepremičninami v obdobju 2007–2009. Leta 2013 je Erevan prevladoval nad 58 % celotnega gradbenega sektorja Armenije. Februarja 2017 je odbor za urbani razvoj vlade razkril svoje načrte za prihajajoče večje gradbene projekte v mestu. S skupnimi stroški v višini 300 milijonov ameriških dolarjev se bo v središču mesta dvignil nov poslovni center, ki bo nadomestil sedanje nakupovalno območje Firdowsi. Odbor je tudi napovedal gradnjo etnografskega stanovanjskega naselja ''Noy'' v zahodni bližini okrožja Kentron, s približno stroški v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. === Energetika === [[File:KanakerHPP 11.JPG|thumb|Kanaker HPP]] Lega mesta na obali reke Hrazdan je omogočila izgradnjo hidroelektrarne. Kot del kaskade Sevan – Hrazdan so na upravnem območju Erevana vzpostavljene tri hidroelektrarne: HE Kanaker, HE Erevan-1, in HE Erevan-3. Celotna elektrarna je bila privatizirana leta 2003, trenutno pa je v lasti RusHydro. V južnem delu mesta je tudi Erevanska termoelektrarna, edinstven objekt v regiji zaradi svoje kakovosti in visoke tehnologije. Prvotno odprta leta 1961, leta 2007 je bila zgrajena sodobna elektrarna, opremljena z novo kombinirano ciklično turbino s plinsko paro, za proizvodnjo električne energije. Marca 2017 se je začela gradnja nove termoelektrarne z začetno naložbo v višini 258 milijonov ameriških dolarjev in predvideno zmogljivostjo 250 megavatov. Elektrarna bo začela obratovati leta 2019. === Turizem === [[File:Yerevan hotel, Yerevan 02.jpg|thumb|left|Grand Hotel Yerevan deluje od leta 1926]] [[File:2014 Erywań, Hotel Armenia Marriot (02).jpg|thumb|Armenia Marriott Hotel Yerevan na Republiškem trgu, zgrajen 1958 s tradicionalnimi armenskimi loki na fasadi.]] Turizem v Armeniji se iz leta v leto razvija, glavno mesto Erevan pa je ena največjih turističnih točk. Mesto ima večino luksuznih hotelov, modernih restavracij, barov, lokalov in nočnih klubov. Letališče Zvartnoc je tudi prenovljeno z vse večjim številom turistov, ki obiščejo državo. Številni kraji v Erevanu so privlačni za turiste, kot so plesne fontane Trga republike, državna opera, [[Erevanske kaskade |kompleks Kaskade]], ruševine urartskega mesta [[Trdnjava Erebuni |Erebuni]] (Arin Berd), zgodovinsko najdišče Karmir Blur (Teišebaini), itd. Največji hotel v mestu je hotel Ani Plaza. Hotel Armenia Marriott je na Trgu republike v središču Erevana, hotel Radisson Blu pa v bližini parka Zmage. [[File:Armenia - Cafe Society, Yerevan (5034085783).jpg|thumb|Prenatrpane kavarne v bližini opere v Erevanu]] Lokacija samega Erevana je navdihujoč dejavnik za tujce, da obiščejo mesto, da bi uživali v pogledu na svetopisemsko goro Ararat, saj mesto leži v podnožju gore in tvori obliko rimskega amfiteatra. Na območjih in regijah, ki obkrožajo mesto Erevan, je veliko zgodovinskih znamenitosti, cerkva in citadel, kot so [[tempelj v Garniju]], [[stolnica Zvartnoc]], [[Samostan Khor Virap|samostani Khor Virap]] in [[samostan Geghard]], itd. Ker je Erevan med prvimi 10 najvarnejših mest na svetu, ima obširno prizorišče nočnega življenja s številnimi nočnimi klubi, prizorišča v živo, cone za pešce, ulične kavarne, jazz kavarne, čajnice, igralnice, lokali, karaoke klubi in restavracije. Casino Shangri La in Pharaon Complex sodita med največji središči za prosti čas in zabavo v mestu. Na koncertih v Erevanu občasno nastopajo številne svetovno znane glasbene zvezde, ruske glasbene zvezdnice, pa tudi armenski pevci iz diaspore [[File:Yerevan Zoo, 1 May 2016.jpg|thumb|left|Erevanski Zoo]] Erevanski živalski vrt, ustanovljen leta 1940, Erevanski cirkus, odprt leta 1956 in vodni svet Erevana, odprt leta 2001, sodijo med priljubljene zabavne centre v mestu. [[File:Dalma Garden Mall.jpg|thumb|Dalma Garden Mall]] Severna avenija, ki povezuje Opero z ulico Abovyanovo, je priljubljeno območje za pešce v Erevanu s sodobnimi stanovanjskimi zgradbami, poslovnimi središči, restavracijami, bari in kavarnami. Druga priljubljena znamenitost sta Erevanska kaskada in "kavarniški vrt skulptur" na ulici Tanjanjan s svojo cono za pešce, v kateri so na pločnikih številne kavarne, bari, restavracije in lokali. "Kavarniški center za umetnost" redno organizira umetniške dogodke skozi vse leto, vključno s serijo klasične glasbe, tradicionalnimi priredbami plesa in živih koncertov jazza, popa in rock glasbe. Od leta 2017 ima Erevan tri trgovske centre: Dalma Garden Mall se je odprl oktobra 2012, sledil je Yerevan Mall februarja 2014, Rossia Mall pa marca 2016. Mednarodna študija, ki jo je izvedel Mercer in je bila objavljena leta 2019, je Erevanu pokazala, da ponuja višjo kakovost bivanja kot druge prestolnice Zakavkazja. == Znamenitosti == {{glavni|Erevanske znamenitosti}} Podobo mestnega središča je v letih [[1924]] - [[1926|26]] zasnoval [[arhitekt]] [[Aleksander Tamanjan]] in precejšnji del njegovih načrtov so tudi uresničili. Zamislil si je velik osrednji trg (nekdanji Leninov trg, danes Trg republike), obdan z veličastnimi zgradbami iz [[tuf]]a, s trga bi vodile široke avenije, središče mesta pa bi bilo obdano z zelenimi površinami. Med glavne znamenitosti sodijo [[Zgodovinski muzej Armenije|Zgodovinski muzej]] na Trgu republike, [[Prirodoslovni muzej Armenije]], ostanki [[Trdnjava Erebuni|trdnjave Erebuni]], muzej [[Matenadaran]] s številnimi rokopisi, [[Armenska narodna galerija]], [[Cafesijanov muzej umetnosti]], spominski park [[armenski genocid|armenskega genocida]] na griču [[Cicernakaberd]], pokopališče junakov. V sovjetskih časih so na pobočju vzpetine severno od središča začeli graditi še Kaskado, ki še danes ni povsem dokončana, z njenega vrha pa se ponuja lep razgled na mesto (ob ugodnih razmerah tudi na goro [[Ararat]]). Nedaleč od tam, ravno tako na hribu severno od mestnega središča, je tudi spomenik, kjer je prvotno stal [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] (in 'gledal' [[Lenin]]a na današnjem Trgu republike), po destalinizaciji pa so na njegovem mestu postavili kip Matere Armenije (simbolično je nekoliko višji od Stalina). V podstavku tega kipa je manjši vojni muzej. 10&nbsp;km zahodno iz mesta se nahaja mednarodno letališče Zvartnoc, mesto ima tudi železniško povezavo s severom države in [[Gruzija|Gruzijo]] (povezava z jugom pa je zaradi trase čez azerbajdžanski [[Nahičevan]] trenutno prekinjena), medtem ko je z avtobusi dobro povezano praktično z vsemi deli [[Armenija|Armenije]]. Mestni promet sestavljajo proga [[podzemna železnica|podzemne železnice]], ki središče mesta povezuje s [[sever]]nimi in [[jug|južnimi]] predmestji, [[avtobus]]ne in [[trolejbus]]ne proge, medtem ko [[tramvaj]]ske proge ukinjajo. Ker so precej hitrejši, se največ potnikov prepelje z zasebnimi kombiji (t. i. ''maršrutkami''). == Zanimivosti == Po [[Charles Aznavour|Charlesu Aznavourju]], [[Francozi|francoskemu]] [[šanson]]jerju [[Armenci|armenskega]] porekla, je v Erevanu poimenovan trg, v mestu [[Gjumri]] pa stoji njegov spomenik. == Mednarodne povezave == Mesto Erevan je član mnogih mednarodnih organizacij: Mednarodne skupščine prestolnic držav in večjih mest (MAG), Združenja prestolnic Črnega morja (BSCA), Mednarodnega združenja frankofonskih županov (AIMF), [199] Organizacija mest svetovne dediščine (OWHC), Mednarodno združenje velikih skupnosti in Mednarodna zveza za razsvetljavo mestnih skupnosti (LUCI). === Pobratena mesta === {|class="wikitable" |- valign="top" | *[[Carrara]], [[Italija]], od 1965 *[[File:Antananarivo.png|23px]] [[Antananarivo]], [[Madagaskar]], od 1981 *Cambridge, Massachusetts, ZDA, od 1987 *{{Coat of arms|Marseille}}, [[Francija]], od 1992 *[[File:Coat of Arms of Stavropol (1994).png|23px]] [[Stavropol]], [[Rusija]], od 1994 *[[Isfahan]], [[Iran]], od 1995 *{{Coat of arms|Odesa}}, [[Ukrajina]], od 1995 *[[File:Tbilisi City Seal.svg|23px]] [[Tbilisi]], [[Gruzija]], od 1996 *{{Coat of arms|Bejrut}}, [[Libanon]], od 1997 *[[File:Damascus-Real-Seal.jpg|21px]] [[Damask]], [[Sirija]], od 1997 *{{Coat of arms|Montreal}}, [[Kanada]], od 1998 *[[File:Escudo de la Ciudad de Buenos Aires.svg|21px]] [[Buenos Aires]], [[Argentina]], od 2000 || *{{Coat of arms|Bratislava}}, [[Slovaška]], od 2001 *{{Coat of arms|São Paulo}}, [[Brazilija]], od 2002 *[[File:Flagge-Chisinau-01-10.png|19px]] [[Chişinău]], [[Moldavija]], od 2005 *[[File:Coat of Arms of Rostov-on-Don.svg|23px]] [[Rostov na Donu]], Rusija *{{Coat of arms|Los Angeles}}, [[ZDA]], od 2007 *{{Coat of arms|Nice}}, Francija, od 2007 *{{Coat of arms|Benetke}}, Italija, od 2011 *{{Coat of arms|Riga}}, [[Latvija]], od 2013 * [[Aman]], [[Jordanija]], od 2014 *{{Coat of arms|Novosibirsk}}, Rusija, od 2014 *[[File:Coat of arms of Volgograd city.svg|22px]] [[Volgograd]], Rusija, od 2015 |} === Partnerska mesta === [[File:Place de France, Yerevan (cropped).jpg|thumb|''Place de France'' s kipom Jules Bastien-Lepage, Augusta Rodina v središču so simboli, ki prikazujejo partnerstvo med Erevanom in Parizom]] Od marca 2017 ima Erevan sporazum o partnerstvu s 25 mesti / upravnimi regijami: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{Coat of arms|Podgorica}}, [[Črna gora]], od 1974 *{{Coat of arms|Atene}}, [[Grčija]], od 1993 *{{Coat of arms|Lyon}}, Francija, od 1993 *[[File:Coat of Arms of Stavropol (1994).png|23px]] Stavropol, Rusija, od 1994 *{{Coat of arms|Kijev}}, Ukrajina, od 1995 *{{Coat of arms|Moskva}}, Rusija, od 1995 *{{Coat of arms|Toskana}} regija, Italija, od 1996 *{{Coat of arms|Sankt Peterburg}}, Rusija, od 1997 *{{Coat of arms|Volgograd}}, Rusija, od 1998 *{{Coat of arms|Minsk}}, [[Belorusija]], od 2002 *{{Coat of arms|Rio de Janeiro}}, Brazilja, od 2007 *{{Coat of arms|Sofija}}, [[Bolgarija]], od 2008 *[[File:Flag of Delhi Capital Territory.svg|23px]] [[Delhi]], [[Indija]], od 2008 || *[[Peking]], [[Kitajska]], od 2009 *{{Coat of arms|Kaliningrad}}, Rusija, od 2009 *{{Coat of arms|Pariz}}, Francija, od 2011 *{{Coat of arms|Île-de-France}} region, Francija, od 2011 *[[File:Stepanakert seal.png|22px]] [[Stepanakert]], [[Gorski Karabah]], od 2012<ref>"[http://www.tert.am/am/news/2012/09/28/taron-nkr/?sw Երևանի և Ստեփանակերտի քաղաքապետերը բարեկամության համաձայնագիր են ստորագրել] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103052124/http://www.tert.am/am/news/2012/09/28/taron-nkr/?sw |date=2014-01-03 }}." [Mayors of Yerevan and Stepanakert Sign Friendship Agreement]. ''Tert.am''. 28 September 2012.</ref> *{{Coat of arms|Bukarešta}}, [[Romunija]], od 2013 *{{Coat of arms|Varšava}}, [[Poljska]], od 2013 *[[File:Coat of Arms of Krasnodar (Krasnodar krai).png|23px]] [[Krasnodar]], Rusija, od 2014 *[[File:Ashgabat (seal).svg|23px]] [[Ašhabat]], [[Turkmenistan]], od 2014 * [[Kazvin]], [[Iran]], od 2014 *[[File:Coat of Arms of Khanty-Mansiysk.svg|23px]] [[Hanti-Mansijsk]], Rusija, od 2014 *{{Coat of arms|Talin}}, [[Estonija]], od 2015 |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Armeniji]] * [[Radio Erevan]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yerevan}} {{Wikivoyage|Yerevan}} * [http://www.armenica.org Armenica.org - Armenski zgodovina] * [http://www.cilicia.com/armo5_yerevan.html Vodič po mestu na Cilicia.com] * [http://www.armeniainfo.am/sites/?section=regions_desc&site_id=11 Stran o Erevanu na Armeniainfo.am] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161115111549/http://armeniainfo.am/sites/?section=regions_desc&site_id=11 |date=2016-11-15 }} * [http://www.yerevan.am/ Yerevan Municipality] * [http://www.myyerevan.am/ My Yerevan portal] * [http://armeniaphotos.info/photos/yerevan_sights Photos of Yerevan Sights] {{svetovna prestolnica knjige}} [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Erevan|*]] {{normativna kontrola}} p3oqczkzpazq6sc0zbg3h84hiphz37w 0 13520 6654167 6606048 2026-04-01T08:36:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 670. logistični bataljon Slovenske vojske | image = | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Logistika|logistična enota]] | branch = | dates = [[8. marec]] [[2004]] | specialization = [[Poveljstvo]]<br>[[Logistika]] | command_structure = [[Logistična brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = | garrison = [[Vojašnica Vincenca Repnika]], [[Slovenska Bistrica]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = Vedno po najboljših močeh | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''670. logistični bataljon Slovenske vojske''' (''kratica'': '''670. LOGB''') je [[logistika|logistična]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] v sestavi [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistične brigade Slovenske vojske]]; [[bataljon]] je nastanjen v vojašnici Vincenca Repnika v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistricai]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=670. logistični polk|url=https://postanivojak.si/enote/logbr/670logp/|website=Postani vojak|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=Postani|last=vojak|archive-date=2026-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20260216164212/https://postanivojak.si/enote/logbr/670logp/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == [[Bataljon]] je bil ustanovljen [[8. marec|8. marca]] [[2004]]. Dne [[17. september|17. septembra]] [[2004]] je [[načelnik GŠSV]] [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Ladislav Lipič]] podelil [[vojaške formacije|formaciji]] [[bojna zastava|bojno zastavo]] pod imenom 670. poveljniško-logistični bataljon. [[27. junij]]a [[2006]] se je odpravila [[transportne enote|transportna]] [[četa]] na šestmesečno misijo v sklopu operacije [[Joint Enterprise]] ([[Kosovo]]). Četo sestavlja 75 pripadnikov, ki so opremljeni ''s 36 vozili, in sicer: s 23 transportnimi vozili ACTROS, petimi terenskimi in štirimi cestnimi vozili, sanitetnim vozilom, vozilom za zveze, avto-dvigalom in premično delavnico''<ref>[http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=1206062706225362&cid=100 SiOL.net - Na Kosovo še ena enota Slovenske vojske]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, [http://www.slovenskavojska.si/dogodki_arhiv/200606/t20060626.htm Slovenskavojska.si - Nova enota Slovenske vojske na Kosovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001131617/http://www.slovenskavojska.si/dogodki_arhiv/200606/t20060626.htm |date=2006-10-01 }}</ref>. Leta 2013 je bil preimenovan v 670. logistični polk'''.''' == Naloge == Poslanstvo polka je načrtovanje, organizacija in izvajanje oskrbovanja ter premikov in transportov za potrebe Slovenske vojske na ozemlju Republike Slovenije in v tujini. Organizira premestljive logistične module s funkcionalnega področja oskrbovanja, premikov in transporta.<ref name=":0" /> 670. LOGB enotam SV zagotavlja oskrbo z blagom (hrana, voda, materialna sredstva, goriva in maziva, storitve (nastanitvene zmogljivosti v terenskih pogojih in njihovo vzdrževanje, postavitev in vzdrževanje energetskih omrežij  in zagotavljanje komunalnih storitev), izvajanje prevoza materialnih sredstev, nadzor premikov na ozemlju RS in dodeljenih območjih na MOM, izvaja usposabljanje voznikov (kategorije A, C, CE in VED voznika) in zagotavlja kolektivno JRKB zaščito premestljivim  enotam SV.<ref name=":0" /> == Sestava == * Poveljstvo * Četa za storitve, * Četa za oskrbo,  * 1. Transportna četa, * 2. Transportna četa, * Nepremična četa za oskrbo in * Šola vožnje. == Vodstvo == ; Poveljniki * [[podpolkovnik]] [[Peter Einfalt]] (? - [[14. januar]] [[2011]]<ref name="slovenskavojska.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljnik-670-poveljnisko-logisticnega-bataljona/ |title=Slovenskavojska.si - Novi poveljnik 670. poveljniško-logističnega bataljona |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2011-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110121045919/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/novi-poveljnik-670-poveljnisko-logisticnega-bataljona/ |url-status=dead }}</ref>) * podpolkovnik [[Jožef Budja]] ([[14. januar]] [[2011]]<ref name="slovenskavojska.si"/> - danes) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Bataljoni Slovenske vojske|0670]] [[Kategorija:Logistika Slovenske vojske|0670]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2004|0670]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Mariboru|0670]] 5c98opp7ynwaf0pwkcz1q2s5ljgdit8 14 15685 6653649 5250427 2026-03-31T12:51:42Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Zgodovina Vojvodine]]; +[[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653649 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Serbia and Montenegro}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Črne gore]] [[Kategorija:Zgodovina Kosova]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] bzeqow3l6leselsjp9rq4voos7eovh5 0 18204 6654012 6653078 2026-03-31T21:57:44Z ~2026-20021-11 257447 /* Etimologija in terminologija */ 6654012 wikitext text/x-wiki [[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2206.JPG|thumb|300px|Anarho-sindikalistične zastave na četrti [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|Vseslovenski ljudski vstaji]] v Ljubljani]] '''Anarhizem''' je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične [[svetovni nazor|nazore]] in [[družbeno gibanje|družbena gibanja]], ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije. Te filozofije opredeljujejo [[anarhija|anarhijo]] kot [[družba|družbo]], temelječo na [[Svobodna volja|prostovoljnem]] [[sodelovanje|sodelovanju]] [[politična svoboda|svobodnih]] posameznikov. Filozofska anarhistična ideja ne odobrava [[kaos]]a ali [[anomija|anomije]] — z anarhijo opisuje naravo človeških odnosov, ki so namenoma ustanovljeni in vzdrževani. Medtem ko sta individualna svoboda in odpor proti državi prvotni težnji anarhizma, večina anarhistov vztraja, da je anarhizem veliko več kot to. Med raznimi anarhističnimi političnimi filozofijami obstajajo velike razlike, tako da se imajo včasih tudi skupine z zelo drugačnimi pogledi za anarhistične. Na to, da so menja zelo različna, na primer kažejo različna mnenja o vlogi [[nasilje|nasilja]] v vzgojnem anarhizmu, o primernosti ali neprimernosti uporabe nasilja pri anarhističnem aktivizmu, o individualizmu in kolektivizmu, o odnosih med tehnologijo in hierarhijo, o interpretacijah egalitarnih idej, o zaželenosti ali nezaželenosti obstoja organizacij, o izbiri najprimernejšega ekonomskega sistema, o odnosu med [[ateizem|ateizmom]] in [[duhovnost]]jo. [[Slika:Anarchist_flags_and_stars.svg|thumb|right|300px|Anarhistične zastave]] == Etimologija in terminologija == εκδίδω Η CCF εμφανίστηκε για πρώτη φορά στις 21 Ιανουαρίου 2008, με ένα κύμα 11 εμπρηστικών επιθέσεων που στόχευαν αντιπροσωπείες πολυτελών αυτοκινήτων και τράπεζες στην Αθήνα και τη Θεσσαλονίκη. Τα μηνιαία κύματα εμπρηστικών επιθέσεων ακολουθήθηκαν από διακηρύξεις αλληλεγγύης προς τους συλληφθέντες αναρχικούς στην Ελλάδα και αλλού. [ 1 ] Τον Σεπτέμβριο του 2009, μετά από μια κλιμάκωση στη χρήση ωρολογιακών βομβών, συνελήφθησαν τέσσερα ύποπτα μέλη της ομάδας. Τον Νοέμβριο του 2010, δύο ακόμη ύποπτοι συνελήφθησαν ενώ προσπαθούσαν να στείλουν δέματα-βόμβες σε πρεσβείες και ηγέτες και οργανισμούς της ΕΕ. Προς τις αδελφές και τους αδελφούς μας της FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου, μια συνεισφορά που αναλογίζεται την επικοινωνία, την οργάνωση και τον ένοπλο αγώνα, στην αυγή μιας νέας εποχής. Μην λες ότι είμαστε λίγοι, και ότι το έργο είναι πολύ μεγάλο για εμάς. Μήπως λες ότι δύο ή τρεις τούφες σύννεφων είναι λίγες σε μια γωνιά του καλοκαιρινού ουρανού; Σε μια στιγμή εξαπλώνονται παντού... Αστραπές, βροντές σκάνε, και βρέχει πάνω σε όλα. Μην λες ότι είμαστε λίγοι. Απλώς πες ότι είμαστε. Λι Κουάνγκ Σου Εμείς, οι σύντροφοι του «FAI/Cooperativa artigiana fuoco e affini (περιστασιακά εντυπωσιακό)/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου» και του «FAI/Brigata 20 luglio/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου», σε αυτό το έγγραφο, αποτέλεσμα μιας πολυμερούς συνάντησης, εκ μέρους των συντρόφων του «FAI/Sisters in Arms Nucleus Mauricio Morales/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου», ισχυριζόμαστε τις επιστολές-βόμβες που τον Μάρτιο του 2011 οδήγησαν στον σοβαρό τραυματισμό του Αντισυνταγματάρχη Alessandro Albamonte του Folgore, την επιστολή-βόμβα που τραυμάτισε ελαφρά τις γυναίκες υπαλλήλους των γραφείων της Swissnuclear, και την επιστολή-βόμβα στις φυλακές του Κορυδαλλού σε ένδειξη αλληλεγγύης με τις αδελφές και τους αδελφούς μας της «Συνωμοσίας Πυρήνων της Φωτιάς/FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου». Τον τελευταίο καιρό, στις μητροπόλεις που βλέπουν στις ακτές της Μεσογείου, οι δρόμοι ζωντανεύουν συνεχώς από ολοένα και πιο έντονες διαμαρτυρίες και διαδηλώσεις των καταπιεσμένων που δεν είναι πλέον πρόθυμοι να υποστούν την καταπίεση της κυριαρχίας: από την Ελλάδα μέχρι την Τυνησία, από την Ισπανία μέχρι τη Λιβύη, το φιτίλι συνεχίζει να καίγεται. Σε έναν από αυτούς τους δρόμους, συναντηθήκαμε και αποφασίσαμε να εμβαθύνουμε στη συνεχιζόμενη συζήτηση στους κύκλους των εξεγερσιακών αναρχικών σε όλο τον κόσμο. Εν μέσω της γενικής αισιοδοξίας των συντρόφων μας, οι οποίοι, παρά την ποικιλομορφία τους, βλέπουν να αναδύονται συνεχώς νέες εστίες αγώνα, μια δυσαρμονική φωνή αναδύθηκε σε μια ζωντανή και ζωηρή διεθνή άτυπη συζήτηση. Ήταν ένας από τους συντρόφους μας από τους "Sisters in Arms Nucleus Mauricio Morales" που μας ενημέρωσε θυμωμένα ότι η δήλωση/συζήτηση που ισχυριζόταν τις προαναφερθείσες ενέργειες είχε λογοκριθεί. Αυτά τα 12 αιτήματα στάλθηκαν ταχυδρομικώς σε διάφορες ιταλικόφωνες αναρχικές ομάδες. Κανένα δεν δημοσιεύθηκε, εμποδίζοντας έτσι την επικοινωνία που είναι ζωτικής σημασίας για τη διεθνή ανάπτυξη της άτυπης συζήτησης. Σήμερα, γνωρίζουμε ότι αυτή η λογοκρισία είναι απλώς η απεγνωσμένη αντίδραση ενός παλιού αναρχισμού που έχει μολυνθεί από τη γραφειοκρατία των συνελεύσεων και μια εμμονή με τον κοινωνικό αγώνα, που έχει μετατραπεί σε μια αποβλάκωση στον μερικό αγώνα. Από τις στάχτες του παλιού και ένδοξου ατομικιστικού αναρχισμού, γεννιέται ένας νέος εξεγερσιακισμός. Όπως έγραψαν οι αδελφές μας στην αίτησή τους που δεν έφτασε ποτέ: «Για πρώτη φορά στην ιστορία, μια άτυπη οργάνωση, μια ομοσπονδία άτυπων ομάδων σε παγκόσμιο επίπεδο, έχει γίνει σάρκα και οστά, αιμορραγώντας και κάνοντας άλλους να αιμορραγούν». Η άτυπη οργάνωση δεν είναι πλέον μια αφηρημένη φαντασίωση, ένας μονόλογος που εκφωνείται από μια χούφτα λίγο πολύ μορφωμένων, λίγο πολύ ειλικρινών συντρόφων. Τα τελευταία χρόνια, σε διάφορα μέρη του κόσμου, οι νέοι μηδενιστές έχουν προκαλέσει ανησυχία σε διάφορα κράτη και φόβο και εχθρότητα μεταξύ των επίσημων αναρχικών κινημάτων. Ο νέος αναρχισμός θα κάνει την καταστροφική φαντασίωση δύναμή του και θα εδραιώσει τη συνοχή του στη μηδενιστική πράξη.Από τότε που ξεκινήσαμε την πρόταση για μια «Άτυπη Αναρχική Ομοσπονδία», πολλά έχουν περάσει κάτω από τη γέφυρα. Σήμερα, χάρη στις αδελφές και τους αδελφούς της «Συνωμοσίας Πυρήνων της Φωτιάς» που την επανεκκίνησαν, την «FAI/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο», το «FAI/Παγκόσμιο Δίκτυο», το «Διεθνές Δίκτυο Δράσης και Αλληλεγγύης», την «Άτυπη Αναρχική Ομοσπονδία-Κόκκινη Παγκόσμια»... Με τα μυριάδες ονόματά της, έχει γίνει πραγματικότητα. Μια πραγματικότητα που τώρα περισσότερο από ποτέ χρειάζεται να αναπτυχθεί μέσω άτυπης οργάνωσης σε παγκόσμια κλίμακα χάρη σε μια ομοσπονδία ομάδων δράσης. Δεκάδες και δεκάδες πυρήνες, πυρήνες, κινήματα και μεμονωμένοι σύντροφοι που, με έναν εκτεταμένο και οριζόντιο τρόπο, ενωμένοι από μια σταθερή και σαφή συμφωνία αμοιβαίας υποστήριξης, διεξάγουν χαοτικό και καταστροφικό πόλεμο στην υπάρχουσα τάξη. Στην Ελλάδα: – Συνωμοσία Πυρήνων της Φωτιάς/FAI/ Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο – Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο/ Συνωμοσία Πυρήνων της Φωτιάς/ Επαναστατικές ομάδες για την εξάπλωση της τρομοκρατίας, πυρήνας βανδάλων – Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο/ Συνενοχή τρομοκρατών, πολεμιστές της αβύσσου, διοίκηση Severino di Giovanni – Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο/ Αποκλίνουσες συμπεριφορές για την εξάπλωση της επαναστατικής τρομοκρατίας/ Πυρήνας Αναρχικής Δράσης – Πυρήνας Επαναστατικής Αλληλεγγύης-FAI – Αναρχικό Επαναστατικό Μέτωπο/ Αποκλίνουσες συμπεριφορές για την εξάπλωση της επαναστατικής τρομοκρατίας/ Πυρήνας Ανακλαστικής Επίθεσης – FAI/Πυρήνας Επιθετικής Συνείδησης – Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο/ Συνωμοσία Πυρήνων της Φωτιάς/ Επαναστατικές ομάδες για την εξάπλωση της τρομοκρατίας/ Πυρήνας Ανώμαλων-Αιρετικών Στην Ινδονησία: – Άτυπη Αναρχική Ομοσπονδία FAI, Τμήμα Ινδονησίας. Στο Μεξικό: Οι Δύο Ψυχές του Μεξικανικού Εξεγερσιακού Ρόλου (FLA-FLT) και οι Αυτόνομοι Πυρήνες της Άμεσης Επανάστασης Praxedis G. Guerriero. – Federacion Anarquista Informal/Acrata – Frente de Liberacion de la Tierra (FLT)/ Red Internacional de accion y solidaridad Grupo Informal Anti-civilizacion – Frente de Liberacion de la Tierra (FLT)/ Federacion Anarquista Informal- Red Global – Nucleo Celeo Insurrecto Insurrecto Solenomas-B Guerriero/FAI – Comando de Individuos Libres, Peligrosos, Salvajes e Incendiarios por la Peste Gras /FAI/Red Global – Luddistas contra la domesticacion de la naturalezza Salvaje/FAI/Red Global – Celula Eco Anarquista por el ataque directo/FAI/Red Global προπαγάνδα la accion armada-Simon Ραντόβισκι/FAI/ Κόκκινη Παγκόσμια Στη Χιλή: – Frente Internacional Rivoluzionario/Comando Insurrecional Aracely Romo – Comando 8 de dicembre Coordinamento Internacional FAI Στη Ρωσία: – ELF Άτυπη Αναρχική Ομοσπονδία Ρωσίας (FAI)/Διεθνές Δίκτυο Δράσης και Αλληλεγγύης/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο Στο Περού: – Circulo de accion Iconoclasta/FAI Στην Ολλανδία: – Συνωμοσία Πυρήνων της Φωτιάς – Ολλανδικός Πυρήνας Στην Αγγλία: – Άτυπη Διεθνής Αναρχική Ομοσπονδία/FAI Στην Ιταλία: – FAI/Cooperativa Artigiana fuoco e affini (περιστασιακά εντυπωσιακή)/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο. – FAI/Brigata 20 Luglio/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο – FAI/Sisters in Arms Nucleus Mauricio Morales/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο – FAI/Επαναστατικός Πυρήνας Lambros Fountas – FAI/Διεθνής Αλληλεγγύη – FAI/Εξέγερση των Ζώων – FAI/Επαναστατικός Πυρήνας Horst Fantazzini – FAI/Πυρήνες κατά του Κεφαλαίου, της Φυλακής, των Φυλακιστών του και των Πυρήνων του – FAI/Ένοπλοι Πυρήνες για τη Διεθνή Αλληλεγγύη – FAI/Ανώνυμη Τρομερή Εξέγερση (RAT) – FAI/Μητροπολιτικοί Πυρήνες – FAI/Narodnaja Vojla Εδώ και δέκα χρόνια, εργαζόμαστε εντός των ορίων μας, αλλά επιδιώκουμε σταθερά να υλοποιήσουμε αυτό το οργανωτικό έργο. Φυσικά, η ανάπτυξη δεν θα είναι γραμμική και προοδευτική. Θα υπάρχουν σκαμπανεβάσματα, μεγάλες και σύντομες περίοδοι όπου σχεδόν όλα θα είναι σιωπηλά, μόνο και μόνο για να ανακάμψουν πιο δυνατά από ποτέ σε μια χώρα που ίσως δεν μπορούμε καν να φανταστούμε. Κάθε ομάδα και άτομο, με τη δύναμη και τη θέλησή του, θα συνεισφέρει τη δική του δράση και επικοινωνία, βοηθώντας όλους τους άλλους να προσαρμόσουν την πορεία τους. Η καταστολή έχει ήδη πλήξει σκληρά την Ελλάδα. Οι αδελφές και οι αδελφοί μας από τα «Πυρήνες της Φωτιάς» συνεχίζουν να αγωνίζονται εντός των τειχών, συμμετέχοντας με τα γραπτά τους, με εξαιρετικό τρόπο, σε αυτή την οργανωτική προσαρμογή. Χωρίς να γνωρίζουμε ο ένας τον άλλον, είμαστε ένα. στις πολλές μας ποικιλομορφίες, είμαστε το χέρι που θα σπάσει τις αλυσίδες. Αρχικά, αυτό που θα μας δέσει θα είναι η επαναστατική αλληλεγγύη μέσα από αυτό που ορισμένοι αναρχικοί αποκαλούν ανόητα «πλασματικό κίνημα», αδυνατώντας να κατανοήσουν ότι ακριβώς στην αλληλεγγύη μετριάζεται κάθε επαναστατικό έργο. Σε όλη την ιστορία μας, εμείς στην Ιταλική FAI ενεργούσαμε πάντα άμεσα σε «κοινωνικούς» αγώνες: στον αγώνα ενάντια στο FIES (Ιταλικό Ινστιτούτο για την Πρόληψη της Ένταξης), στον αγώνα ενάντια στο CIE (Κέντρα Κράτησης), χωρίς ποτέ να ακολουθούμε μια δημαγωγική, από πάνω προς τα κάτω προσέγγιση. Πάντα ενεργούσαμε ως άτομα, χωρίς ποτέ να επιδιώκουμε να κατηχήσουμε κανέναν. Ό,τι μας καταστρέφει, το καταστρέφουμε εμείς. Ό,τι δεν μας σκοτώνει, μας ενδυναμώνει. Τα μόνα όρια που θέτουμε στη δράση μας είναι ηθικά. Σε έναν κόσμο διαιρεμένο σε συμπεριλαμβανόμενους και αποκλεισμένους, έχουμε κάνει μια επιλογή με τις πράξεις μας. Δεν μας ενδιαφέρει μια κοινωνία διαιρεμένη σε τάξεις. Δεν θέλουμε καμία δικτατορία μιας τάξης πάνω σε μια άλλη. θέλουμε αναρχία! Εκατομμύρια μικρόκοσμοι όπου κάθε άτομο μπορεί να πειραματιστεί ελεύθερα. Κάτι πολύ παρόμοιο με αυτό που βιώνουμε καθημερινά μέσω της δράσης: την ανάπτυξη του καλύτερου τρόπου οργάνωσης χωρίς να θυσιάζουμε την ατομική μας ελευθερία. Είναι συναρπαστικό να μεγαλώνουμε σε αυτή την οργανωτική εμπειρία δίπλα σε αδελφές και αδέρφια που δεν έχουμε ξαναδεί και πιθανώς δεν θα ξαναδεί. Είναι εμπνευστικό το πώς, σε μια δεδομένη στιγμή στην ιστορία, άτομα που δεν γνωρίζονται μεταξύ τους καταλήγουν στα ίδια συμπεράσματα. Δεν γνωρίζουμε πώς θα εξελιχθεί η FAI/Διεθνής Επαναστατική Οργάνωση. Οι δυνατότητες είναι τεράστιες και αδιανόητες. Θα μπορούσε να εξαφανιστεί σε μια στιγμή ή να αυξηθεί εκθετικά. Η ανάπτυξή μας θα είναι πρωτίστως ποιοτική, μια ανάπτυξη που βασίζεται ακριβώς στις αδιανόητες δυνατότητες της άτυπης οργάνωσης. Θα χρειαστεί πολύς χρόνος για να δώσει η FAI/Διεθνής Επαναστατική Οργάνωση τον καλύτερό της εαυτό, πριν η άτυπη οργάνωση δημιουργήσει πραγματικά προβλήματα για αυτήν την κατάσταση πραγμάτων. Αυτός ο αναρχικός πόλεμος, που ξεκίνησε πριν από έναν αιώνα και πλέον, είναι ένας πόλεμος αντίστασης. Με τα υψηλά του: τη συμβολή στην Παρισινή Κομμούνα, την εποχή της προπαγάνδας με πράξεις, την εποχή των μεγάλων επαναστάσεων· και τα χαμηλά του: τον συνδικαλισμό.Μη βία, ελευθεριακός κοινοτισμός, όλα όσα πιστεύουμε ότι είναι συμβιβασμός. Το ταξίδι μας θα είναι μακρύ και θα χαρακτηρίζεται από συνεχή επικοινωνία μέσω της δράσης. Η επικοινωνία είναι ο ακρογωνιαίος λίθος ολόκληρης της άτυπης δομής μας, αλλά και το πιο αδύναμο σημείο της. Μέχρι πριν από ένα χρόνο, οι ανακοινώσεις δράσης μας μπορούσαν να διαβαστούν στις πρώτες σελίδες όλων των μεγάλων ιταλικών εφημερίδων. Έτσι επικοινωνούσαμε. Σήμερα, όσοι βρίσκονται στην εξουσία (αναπόφευκτα) έχουν συνειδητοποιήσει τον κίνδυνο που ενυπάρχει σε αυτήν την επικοινωνία και λογοκρίνουν όχι τη δράση, αλλά την ανακοίνωση, το μήνυμα. Για να επιταχύνουμε τη διάδοση αυτού του εγγράφου και να προσεγγίσουμε όσο το δυνατόν περισσότερες αναρχικές ομάδες, αποφασίσαμε να χρησιμοποιήσουμε το ηλεκτρονικό ταχυδρομείο. Αυτή η επιλογή οφείλεται επίσης στην έλλειψη ιταλικών εκδόσεων που είναι πρόθυμες και ικανές να δώσουν χώρο σε ό,τι νέο υπάρχει στο διεθνές αναρχικό κίνημα. Για να αυξηθεί η αναπαραγωγιμότητα μιας δράσης, πιστεύουμε ότι πρέπει να παρακινείται και να υποστηρίζεται. Διαφορετικά, η εξουσία θα τη μολύνει, διαστρεβλώνοντας το νόημά της και ουσιαστικά καθιστώντας την στείρα, και εμείς που γράφουμε το γνωρίζουμε αυτό καλά, έχοντας το βιώσει από πρώτο χέρι πολλές φορές. Μια καταστροφική δράση εξακολουθεί να είναι κάτι όμορφο, ακόμα κι αν δεν διεκδικείται. Και μπορεί επίσης να γίνει απλώς για την ευχαρίστηση που μας προσφέρει. Το να κάνουμε κάτι σωστό είναι πάντα καλό. Αλλά αυτό δεν μας αρκεί. Θέλουμε να ανατρέψουμε αυτό το σύστημα. Όσο πιο αναπαραγώγιμη είναι η δράση, τόσο μεγαλύτερο είναι το πραγματικό καταστροφικό της δυναμικό. Όσο περισσότερο οι επαναστάτες κατανοούν ότι υπάρχει συγκεκριμένη αντίσταση, τόσο περισσότερο θα ωθηθούν σε δράση. Στο παρελθόν, και ακόμα και σήμερα, μερικοί από εμάς έχουμε συμμετάσχει ατομικά σε ανεκδιήγητες δράσεις με συντρόφους που, φυσικά, δεν ήταν μέρος της FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου. Αυτό έγινε για να παρέχουμε τεχνικές πληροφορίες που θα μπορούσαν να σώσουν τις πολύτιμες ζωές των συντρόφων, και γιατί όχι, για να μάθουμε μερικές νέες τεχνικές. Εμείς της ιταλικής FAI συνεχίζουμε να εξερευνούμε όλες τις οδούς που μπορούν να ρέουν στο επαναστατικό ποτάμι. Οι συγκρούσεις στους δρόμους, οι αγώνες βάσης και τα πιο περιορισμένα ριζοσπαστικά έργα συμβάλλουν στην αναζωογόνηση των επιθετικών μας πρακτικών. Λειτουργούμε ανεμπόδιστα εδώ και δέκα χρόνια. Η εξουσία χτυπά αριστερά και δεξιά με ολοένα και πιο ευφάνταστες κατασταλτικές επιχειρήσεις, αλλά μέχρι στιγμής κανείς μας δεν έχει υποστεί κακό. Λυπούμαστε βαθιά για τους συντρόφους που συλλαμβάνονται και ερευνώνται, αλλά είναι καλύτερο για τους ενόχους να παραμένουν έξω, ελεύθεροι να χτυπούν ξανά και ξανά. Κάποιοι από εμάς μπορεί να πέσουν, αλλά σύντομα θα αντικατασταθούν από άλλες ομάδες. Ελπίζουμε, σε αυτή την περίπτωση, να συμπεριφερθούμε όπως οι αδελφές και οι αδελφοί των «Πυρήνων της Φωτιάς», που συνεχίζουν με θάρρος και συνέπεια τον αγώνα μέσα στα τείχη μιας φυλακής που είμαστε βέβαιοι ότι θα εκραγεί. Η κριτική πρέπει πάντα να είναι ενεργή και σε εγρήγορση.Η κριτική και η αυτοκριτική πρέπει να μας σώσουν από την αυτοαναφορικότητα που θα μας οδηγούσε στο φανταστικό, στο τίποτα. Όπως έχουμε πει στο παρελθόν, είναι προτιμότερο οι ομάδες συγγένειας να μην γνωρίζονται μεταξύ τους, για να αντιμετωπίσουν καλύτερα την καταστολή, αλλά αν, όπως κάναμε, τύχει να αναγνωρίσουμε ο ένας τον άλλον μέσα στο κίνημα, τότε οι κίνδυνοι αυξάνονται μαζί με τις άμεσες προοπτικές. Για παράδειγμα, αυξημένες τεχνικές δυνατότητες, αυξημένη πιθανότητα απόκτησης όπλων και εκρηκτικών, μεγαλύτερη πιθανότητα υποστήριξης συντρόφων που αναγκάζονται να κρυφτούν. Έχουμε διαβάσει προσεκτικά το "Ο Ήλιος θα Συνεχίσει να Ανατέλλει" από τη "Συνωμοσία των Πυρήνων της Φωτιάς" και έχουμε καταλήξει στο συμπέρασμα ότι τα τρία βασικά σημεία για την άτυπη συμφωνία της δεύτερης γενιάς των "Πυρήνων της Φωτιάς" θα μπορούσαν να γίνουν τα βασικά σημεία του "FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου". Αυτά τα τρία σημεία αντικατοπτρίζουν τα κύρια χαρακτηριστικά μας. Το πρώτο: η καταστροφική άμεση δράση ως απαραίτητο και ουσιαστικό στοιχείο. Δράσεις που μπορεί να κυμαίνονται από τη ρίψη ενός κοκτέιλ μολότοφ μέχρι τη δολοφονία, χωρίς καμία ιεραρχία σημασίας, κάθε ομάδα ή άτομο θα αποφασίσει όπως επιθυμεί, σεβόμενη τη δική του επαναστατική ηθική, η οποία σίγουρα δεν πρέπει ποτέ να συναινέσει στο χτύπημα των μαζών. Αυτό το σημείο, από τη δική μας οπτική γωνία, πρέπει να οδηγήσει σε έναν νέο αναρχικό και μηδενιστικό ανταρτοπόλεμο, χίλιες φωτιές παντού ενάντια στο κεφάλαιο. Το δεύτερο, εξαιρετικά σημαντικό, καθοριστικό σημείο είναι ότι δεν πρέπει ποτέ να ενεργούμε ως εκπρόσωποι ή εκπρόσωποι κανενός. Εκπροσωπούμε μόνο τους εαυτούς μας, γυναίκες και άνδρες, σε μια αέναη εξέγερση ενάντια στην υπάρχουσα τάξη, ενάντια στην πολιτική εξουσία, την τεχνολογική εξουσία, τη δύναμη του κεφαλαίου που σε κάθε επίπεδο απειλεί να εξαλείψει κάθε ζωή σε αυτόν τον πλανήτη. Φυσικά, δεν έχουμε καμία ελπίδα σε μια τάξη που επιβάλλει τη δικτατορία της πάνω σε μια άλλη, η οποία στη συνέχεια καταλήγει πάντα στη δικτατορία των «εκπροσώπων» μιας τάξης πάνω σε όλες τις άλλες. Δεν έχουμε καμία αλληλεγγύη με τους καταπιεσμένους, οι οποίοι, αν και εκμεταλλευόμενοι, δεν κουνούν ποτέ ούτε το δάχτυλό τους για να ξεσηκωθούν, συμβάλλοντας έτσι και στη δική μας καταπίεση. Αυτό που μας διακρίνει περισσότερο είναι η απόρριψη της ανάθεσης, της «εκπροσώπησης». Η εξέγερσή μας είναι ατομική, και εκεί ο αναρχισμός μας γίνεται μηδενισμός και επανάσταση μέσω του οργανωτικού εργαλείου της άτυπης ομοσπονδίας. Το τρίτο καθοριστικό σημείο: η διεθνής επαναστατική αλληλεγγύη. Οι σύντροφοι που θα συμμετάσχουν σε αυτή την άτυπη συμφωνία θα ξεκινήσουν καμπάνιες αγώνα που θα υιοθετηθούν από τις άλλες ομάδες της FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου στον δικό τους χρόνο και με τους δικούς τους τρόπους. Αυτά τα τρία απλά και άμεσα σημεία, κατά τη γνώμη μας, θα σηματοδοτούσαν ένα βήμα μπροστά για την άτυπη οργάνωσή μας, επεκτείνοντας το «αντικοινωνικό» και «μηδενιστικό» όραμά της στο ιδρυτικό έγγραφο της FAI: «Ποιοι είμαστε: μια ανοιχτή επιστολή προς το αναρχικό και αντιεξουσιαστικό κίνημα».Όλα όσα αφορούν το «FAI/Διεθνές Επαναστατικό Μέτωπο» βρίσκονται σε μια χαοτική και συνεχή εξέλιξη, ξεκινώντας από τα πολλά ονόματα και τους ορισμούς του. Είμαστε μόνο στην αρχή. Η «Συνωμοσία των Πυρήνων της Φωτιάς» είναι η κινητήρια δύναμη αυτής της έκρηξης επαναστατικής ζωτικότητας. Είναι η κινητήρια δύναμη μιας άτυπης ομοσπονδίας που αναπτύσσεται και έχει ξεπεράσει τα εθνικά σύνορα, την οποία εμείς οι αναρχικοί πιστεύουμε ότι πρέπει να γκρεμιστεί. Όποια οργανωτική γραφή, ανάλυση και κριτική προκύψει από τις δράσεις του FAI/Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου δεν θα είναι ποτέ οριστική. Η άτυπη ομοσπονδία μας εξελίσσεται συνεχώς. Οι σύντροφοι του Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου, διασκορπισμένοι σε όλο τον κόσμο ανάμεσα σε φωτιά και φωτιά, συμβάλλουν ήδη στην ανάλυση και την ανάπτυξη αυτού του έργου. Οι φυλακισμένες αδελφές και αδελφοί μας είναι η μεγαλύτερη δύναμή μας. Η ανάλυσή τους μας ανοίγει τα μάτια και ο θυμός και το μίσος μας για τη σύλληψή τους μας δίνουν δύναμη. Μια συνεχής και άπειρη οργανωτική προσαρμογή - αυτή, άλλωστε, είναι η Άτυπη Ομοσπονδία - όχι στην προοπτική μιας μακρινής παγκόσμιας επανάστασης του μέλλοντος, της οποίας ο χρόνος, αν ποτέ έρθει, δεν το γνωρίζουμε, αλλά στην προοπτική της ίδιας της ποιότητας της ύπαρξής μας, η οποία σε αυτή τη στιγμή, εδώ και τώρα, πραγματοποιείται πλήρως στον ένοπλο αγώνα ενάντια στην εξουσία. Εμείς της ιταλικής FAI προτείνουμε ως σημαία αυτού του αγώνα το σύμβολο της «Συνωμοσίας των Πυρήνων της Φωτιάς», τα πέντε βέλη διαφορετικού μήκους και από διαφορετικές κατευθύνσεις που χτυπούν ενωμένα την εξουσία. Αυτό αντιπροσωπεύει τις μυριάδες ομάδες και άτομα του Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου/FAI που, με ποικίλη ένταση αλλά ενωμένα από μια συμφωνία αμοιβαίας υποστήριξης, χτυπούν αδιάκοπα. Τα βέλη στεφανώνονται από ένα μαύρο αστέρι με ένα Α στο εσωτερικό, το σύμβολο του αναρχισμού μας. Πάνω από το αστέρι είναι το όνομα της ομάδας του Διεθνούς Επαναστατικού Μετώπου που διεκδικεί τη δράση. Επιλέξαμε αυτό το σύμβολο επειδή η ιστορία της «Συνωμοσίας των Πυρήνων της Φωτιάς» μας έχει αγγίξει βαθιά και έχει αγγίξει μια χορδή στις επαναστατημένες καρδιές μας. Αυτό, φυσικά, εάν συμφωνούν οι Έλληνες σύντροφοι. Σε μια εποχή παγκόσμιας κρίσης σε όλα τα επίπεδα, η δημιουργία μιας άτυπης αναρχικής δομής σημαίνει να σταματήσουμε να περιμένουμε τα γεγονότα και να προχωρήσουμε προς την επανάσταση. Στις αραβικές χώρες, τα καθεστώτα καταρρέουν για να δημιουργήσουν άλλα καθεστώτα, αυτή τη φορά δημοκρατικά. Οι υπερδυνάμεις του κόσμου έχουν την ευκολία να επηρεάσουν τα γεγονότα. Η Ευρώπη βρίσκεται στα πρόθυρα της κατάρρευσης. Δεν πρέπει να μείνουμε άπραγοι, δεμένοι σε παλιά οργανωτικά μοντέλα που έχουν ήδη δείξει τα χειρότερα τους στο παρελθόν. Η δημιουργία μιας Άτυπης Αναρχικής Ομοσπονδίας σημαίνει ότι έχουμε συγκεκριμένο αντίκτυπο στους αγώνες των αποκλεισμένων σε όλο τον κόσμο. Σημαίνει ότι έχουμε συγκεκριμένο αντίκτυπο στον αγώνα που δίνει η φύση καθημερινά ενάντια στην εγκληματική ανθρώπινη «τεχνολογία».Να κάνουμε αντίκτυπο μέσω της συγκεκριμένης φύσης εκτεταμένων επιθέσεων σε όλη την επικράτεια. Αυτές οι επι Beseda »anarhizem« je sestavljena iz besede ''[[anarhija]]'' in pripone ''-izem'',<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchism&allowed_in_frame=0 Anarchism], [[Online etymology dictionary]].</ref> ki sta izpeljanki iz [[grščina|grških]] {{lang|grc|ἀναρχία}}, ''anarhija''<ref>{{LSJ|a)narxi/a|ἀναρχία|ref}}</ref><ref name="AnarchyMW">[http://www.merriam-webster.com/dictionary/anarchy Anarchy], [[Merriam-Webster]].</ref><ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchy&allowed_in_frame=0 Anarchy], Online etymology dictionary.</ref> (ta izvira iz besede {{lang|grc|ἄναρχος}}, ''anarchos'', v pomenu »brez vladarjev«;<ref>{{LSJ|a)/narxos|ἄναρχος|ref}}.</ref> iz predpone ἀν-, ''an-'', »brez« in {{lang|grc|ἀρχός}}, ''arhos'', »voditelj«, »vladar«;<ref>{{LSJ|a)rxo/s|ἀρχός|ref}}</ref>) in {{lang|grc|-ισμός}} ali {{lang|grc|-ισμα}} (''-ismos'', ''-isma'', iz [[nedoločnik|nedoločniške]] pripone -ίζειν, ''-izein'').<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=-ism&allowed_in_frame=0 -ism], Online etymology dictionary.</ref> Najstarejši znani zapis je v srednjeveški latinščini iz leta 1539.<ref name="AnarchyMW"/> Z besedo »anarhist« je [[Maximilien de Robespierre]] napadal pripadnike levice, ki jih je izkoristil med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] in se jih je kasneje hotel znebiti, čeprav so le redki med njimi zagovarjali ideje družbenega upora, značilne za kasnejše anarhiste. Številni avtorji zgodnjega 19. stoletja, kot sta [[William Godwin]] and [[Wilhelm Weitling]], so prispevali k razvoju doktrine anarhizma kasnejših generacij, vendar sebe in svojih nazorov niso opisovali s tem izrazom.<ref>{{navedi knjigo |title=The Anarchists |url=https://archive.org/details/anarchists0000joll |last=Joll |first=James |year=1964 |publisher=Harvard University Press |isbn=0-674-03642-5 |pages=[https://archive.org/details/anarchists0000joll/page/27 27]–37}}</ref> Anarhistična filozofija doslej še ni našla enotnega in nespornega poimenovanja za cilj svojega nazora − to je za družbeni red, v katerem ne bi bilo prisilne avtoritete. Ta družbeni red običajno nosi ime anarhija in tudi večina današnjih anarhistov uporablja oznako anarhija, čeprav so nekateri anarhisti zanj iskali tudi drugačne izraze kakršna sta npr. akracija in [[libertarni socializem]]. === Anarhija === {{glavni|Anarhija}} Oznako anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]]. Anarhija je v odnosu do prisile preveč nevtralen izraz in dobesedno pomeni zgolj odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Beseda je grškega izvora in je sestavljena iz osnov ἀν, ''a(n)'' v pomenu »brez« in ἀρχή, ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Izraz lahko uporabljamo bodisi kot izraz za akefalni družbeni red, za katerega se zavzemajo anarhisti, lahko pomeni pojem iz teorije mednarodnih odnosov, lahko pa gre za sopomenko za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. Dejansko izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. === Akracija === Da bi se izognili spornemu izrazu anarhija, so nekateri anarhisti že v 19. stoletju skovali novo oznako: akracija,<ref>glej npr. v: Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 199.</ref> ki je sestavljena iz osnov ''a'' v pomenu »brez« in ''kratein'' v pomenu »gospodovanje«. Akracija torej pomeni družbeno ureditev brez gospodovanja oziroma despotizma. Gospodovanje ne obsega zgolj vsiljevanja prednosti v socialni hierarhiji, ampak tudi sporadično nasilje, ki je značilno za anomijo. Uporaba izraza akracija je kljub večji ustreznosti ostala omejena tudi med samimi anarhisti, kjer so jo uporabljali predvsem [[anarho-kolektivizem|anarho-kolektivisti]]. Poleg tega se izraz akratija/akracija danes pogosto uporablja tudi v pomenu razuzdanosti, pomanjkanja samoobvladovanja, s čimer anarhistična ureditev ni povezana. === Libertarni socializem in libertarni komunizem === Izraza anarhija in akracija izhajata iz uporabe negativne definicije. Zato so nekateri anarhisti za cilj svoje politične ureditve že v 19. stoletju pričeli iskati pozitivne vsebine. Pri oznaki libertarni socializem je libertarnost treba razumeti v kontinentalnem evropskem duhu (v anglo-saškem svetu je bil izraz libertarizem vezan na idejo ekonomskega liberalizma). Toda takšna definicija je preozka, saj je nesprejemljiva za individualistične anarhiste, kakršni so bili [[Max Stirner|Stirner]], Warren ali Thucker. Še ožji pomen nosi oznaka anarho-komunizem, za katero se je zavzemal [[Peter Kropotkin]]. == Razvoj anarhističnih idej == === Predhodniki anarhizma === Anarhistični primitivisti trdijo, da je najdaljše odbobje pred zapisano [[zgodovina|zgodovino]] bilo organizirano po anarhističnih načelih, vendar za to nimamo zanesljivih [[antropologija|antropoloških]] potrditev. Akefalne družbene ureditve namreč v današnjih rodovnih ureditvah srečamo zelo redko.<ref>primerjaj: van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Prva znana omemba izraza anarhija v političnem smislu se okrog leta [[467 pr. n. št.]] pojavi v dramski igri ''[[Sedmerica proti Tebam]]'', ki jo je spisal dramatik [[Ajshil]].<ref>Lowe David E. (2006): ''The Anti-Capitalist Dictionary''. Fernwood Publishing ltd, Canada, str. 12.</ref> V tej igri [[Antigona]] zavestno ne upošteva državnih zakonov in pokoplje telo brata Polinejka, ki je umrl na strani poraženih v bitki za [[Tebe, Grčija|Tebe]]. [[Slika: Zeno of Citium.jpg|thumb|right|200px|stoik Zenon]] V Antični Grčiji se je prvič pojavil tudi primer anarhizma kot filozofskega ideala. Ohranjeno je [[Aristip]]ovo mnenje, da misleci ne bi smeli odstopiti svoje [[svoboda|svobode]] državi,<ref name="blackcrayon.com">http://www.blackcrayon.com/page.jsp/library/britt1910.html</ref> [[stoicizem|stoicistični]] filozof [[Zenon iz Kitija]] pa je utemeljil stoicizem, ki je izključeval vsako zunanjo prisilo.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 15.</ref> Zenonova zapuščina je bila ohranjena le v raznih citatih, zato poznamo le izseke iz njegove filozofije. Zenon je zavračal vsemogočnost države, njenih posegov in organizacije, in razglasil suverenost moralnih zakonov posameznika. Znotraj [[Grška filozofija|grške filozofije]] je Zenonova vizija svobodne družbe brez vlade nasprotna državni [[utopija|utopiji]] Platonove [[Država (Platon)|''Države'']]. Čeprav je narava človeka oskrbela z instinktom človekove samoohranitve, ga je hkrati oskrbela tudi z instinktom [[socialnost]]i, ki preprečuje, da bi instinkt človekove samoohranitve le-tega zapeljal v [[egoizem]]. Če bi ljudje dovolj preudarno sledili svojim naravnim instinktom, se bodo ne glede na meje združili v tako imenovanem Kozmosu, ki bo odpravil potrebo po [[sodišče|sodiščih]] ali [[policija|policiji]], [[tempelj|templjih]] ali [[denar]]ju, ki ga bo nadomestilo svobodno obdarovanje skozi [[blagovno izmenjavo]].<ref name="blackcrayon.com"/><ref name="Rizman Rudi 1986">Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIV.</ref> Zenon je predhodnik [[Anarho-kolektivizem|anarho-kolektivizma]]. Medtem ko so bili stoiki veliki racionalisti, lahko določene proanarhistične poteze najdemo že v [[Mitologija|mitološkem]] in [[Religija|religioznem]] izročilu starih ljudstev, ki vsebuje zgodbe o uporih proti mogočnim oblastnikom: tako so npr. [[titan (mitologija)|titani]] napadli [[Olimp]], [[Prometej]] se je uprl [[Zevs]]u in [[Satan]] oblastnemu [[Jahve]]ju<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 12.</ref> − slednjega mnogi anarhisti dojemajo kot metaforo za ljubosumnega, maščevalnega in zlega despota. Anarhistične tendence v duhovnosti so bile značilne tako za staro [[Kitajska|Kitajsko]] kot za zgodnje-krščansko [[Sredozemlje]] ter srednjeveško [[Evropa|Evropo]]. Na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]] se je pojavil [[daoizem]], ki je izoblikoval tudi nekatera jasna izhodišča anarhističnega spiritualizma.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-11 |archive-date=2005-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050206194933/http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |url-status=dead }}</ref> Tako naj bi že [[Laozi]] previdno dejal, da idealni voditelj ne vlada. Njegov nasvet pravi, da »''ne obožuj uglednežev, saj potem ljudje med seboj ne bodo tekmovali. Ne ceni redkih zakladov, saj potem ljudje ne bodo kradli''«.<ref>Ebrey Patricia Buckley (1999): ''China''. Cambridge University Press, Hong Kong, str. 48-49.</ref> V delu ''[[Daodedžing]]'' je tudi Dao omenjen skoraj kot anarhist: »Oblači, hrani vse stvari, pa jim le noče biti gospodar.«<ref>Miličinski Maja (1992): ''Uvod''. Iz: ''Klasiki daoizma''. Slovenska matica, Ljubljana, str. 34.</ref> [[Zhuangzi]] je kar naravnost podvomil o vsakršni vladi in zatrdil, da so vlade prepreke k človeški sreči, saj da je slednja odvisna od svobode posameznikov, da spontano izrazijo svojo naravo.<ref>Solomon Robert C., Higgins Kathleen M. (1998): ''Kratka zgodovina filozofije''. Znanstveno in publicistično središče, str. 148, 150-151.</ref> [[Slika: Thomas Muentzer.jpg|thumb|left|200px|Thomas Müntzer]] Nekakšen spiritualni anarhizem se je pojavil tudi v zgodnjem [[Krščanstvo|krščanstvu]], zlasti med nekaterimi [[gnosticizem|gnostiki]]. Krščanski učitelj [[Irenej Lyonski|Irenej]] tako na področju [[Lyon]]a omenja delovanje pneumatikov (»poduhovljenih«), ki niso poznali prave cerkvene hierarhije, saj funkcije župnikov, škofov, bralcev svetih besedil in prerokovalcev niso bile stalne, ampak so bile za vsak obred znova določene z žrebom izmed vsega občestva, tako moškega kot ženskega.<ref>Pangels Elaine (2006): ''The Gnostic Gospels''. Phoenix, Chatam. Str. 65-66.</ref> Še en gnostik - Karpokrat - naj bi pridigal življenje, podobno [[libertarni komunizem|libertarnemu komunizmu]].<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 16.</ref> Takšne anarhistične tendence so se lahko razvile iz nekaterih mest v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], kakršno npr. zasledimo v Pismu Galačanom: »''Toda, če se daste voditi Duhu, niste pod postavo''.« (Gal. 5:18). [[Max Nettlau]] navaja vrsto primerov iz srednjega veka, kjer najdemo zametke anarhizma: sekta »Bratje in sestre svobodnega duha« je poskušala živeti neomejeni libertarni komunizem, v 14. stoletju so jim sledili »Klompdraggers«, v 16. stoletju [[amsterdam]]ski »libertini«, Petr Chelčicky je v 15. stoletju nasprotoval razrednim razlikam, privilegijem plemstva in duhovščine ter se zavzemal za pravice žensk, [[adamiti]] so se zavzemali za preprosto življenje, seksualno svobodo in kult golote.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 17-18.</ref> Elementov anarhističnega razpoloženja pa ne najdemo le pri čeških [[husiti]]h (in adamitih), ampak tudi pri [[prekrščevalci]]h iz 16. stoletja. [[Thomas Müntzer]] je svojo religiozno revolucijo razširil še na družbeno revolucijo, to je na uničenje obstoječega reda in njegovo nadomestitev z Božjim kraljestvom na Zemlji.<ref name="Rizman Rudi 1986"/> Müntzer je avtoritarnega [[Martin Luther|Luthra]] obtožil, da z zbliževanjem z oblastjo pritrjuje [[Poncij Pilat|Pilatu]], ne pa [[Kristus]]u, sam pa se je zavzemal za to, da ljudje postanemo bogovi in je leta 1525 vodil veliki kmečki upor proti oblasti knezov.<ref>Katunarić Vjeran (1994): ''Bogovi, elite, narodi''. AB Biblioteka Elekta, str. 125-130.</ref> Müntzer je kljub porazu sprožil pravo gibanje prekrščevalcev.<ref>Arcangeli Alessandro, Luigi Franco (1998): ''Renesansa''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 202.</ref> [[Bertrand Russell]] je v svoji knjigi ''[[Zgodovina zahodne filozofije]]'' zapisal, da so prekrščevalci zavračali vse zakone, ker so verjeli, da bo vsakega dobrega človeka vodil [[sveti duh]] (ta premisa je vodila do komunizma).<ref>Russell Bertrand (2004): ''History of Western Philosophy‎''. Bertrand Russell Peace Foundation, Great Britain, str. 8.</ref> [[Gerrard Winstanley]], ki je vodil gibanje The Diggers, je v [[17. stoletje|17. stoletju]] izdal brošuro v kateri je pozival k skupni lastnini in družbeni in ekonomski organizaciji v malih agrarnih skupnostih, velja za predhodnika modernega anarhizma.<ref>Primerjaj z: Wogaman J. Philip, Strong Douglas M. (1996): ''Readings in Christian ethics: a historical sourcebook''. Westminster John Knox Press, USA, str. 166-167.</ref> Okrog sebe je zbral štirideset ljudi, ki so na kmečkem posestvu ustvarili svojo komuno. Winstanley je nasprotoval vsiljeni avtoriteti.<ref>Sheehan Sean (2003): ''Anarchism''. Reaktion Books Ltd, Great Britain, str. 82-84</ref> === Med seboj nepovezani »anarhisti« iz 18. stoletja === [[Slika: WilliamGodwin.jpg|thumb|right|250px|William Godwin]] Prvi moderni avtor, ki je objavil daljšo razpravo, ki zagovarja brez-vladje, je bil [[William Godwin]] v delu »Raziskava o načelih politične pravičnosti« (''Enquiry Concerning Political Justice'') iz leta [[1793]].<ref>http://plato.stanford.edu/entries</ref> Pri omenjeni razpravi gre namreč za prvo koherentno in celovito predstavitev anarhističnih idej,<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXV.</ref> zaradi česar pri mnogih velja za začetnika filozofskega anarhizma in to kljub temu, da v tem delu Godwin pri povzemanju [[John Locke|Lockea]] uporabi izraz anarhija le v slabšalnem pomenu anomije.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 8.</ref> Godwin v njej dokazuje, da obstoj države in lastnine vodi v velika prelivanja krvi in zatiranje. Velika neenakost povzroča poglabljanje revščine, nezaslišano bogatenje in predrznost bogatih. Zaradi tega so človekovi zakoni in njih izvrševanje krivični. Toda Godwin ostro zavrne možnost rešitve v revoluciji, ki jo ima le za novo obliko tiranije, v kateri strasti zameglijo razum. Toda obenem nasprotuje institutu države, kjer gre v vsakem primeru za tiranijo − republike in despotistične dežele se med seboj ločijo le po stopnji tiranije. Godwin se nasprotno zavzema za to, da bi na splošnih volitvah postopoma oblikovali skupščine in svete, ki bi pri urejanju družbe namesto ukazov izdajali povabila, ki bi bila, če bi le bila dovolj razumna, tudi sprejeta. Tako bi se državnost postopoma razkrojila.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 3-28.</ref> Proanarhistične tendence so bile v 18. stoletju bolj kot v [[Anglija|Angliji]] močne v [[Francija|Franciji]], ki je tedaj postopoma prihajala v vse večjo družbeno krizo. Nekateri plebejski duhovniki, ki so sodoživljali bridko življenje in jezo svojih vernikov, so se postavili na proanarhistična stališča. Že [[Jean Meslier]] (1664-1729) je postal ateist in je verjetno šele po letu 1718 obsodil vsakršno oblast, zahteval je ukinitev lastnine, ker da ta podpira državo, pa tudi religije, ker podpira [[cerkev (organizacija)|Cerkev]], lastnino pa naj bi po njegovem nadomestila skupnost dobrin. Podobne proanarhistične tendence najdemo tudi pri [[Léger Marie Deschamps|Dom Deschampesu]] (1716-1774), ki je kritiziral lastnino, medsebojno razdeljenost ljudi in tiranijo, in ki se je zavzemal za oblikovanje nove družbene ureditve brez gospodarjev in zakonov, kjer bi obstajala družbena enakost, red pa naj bi namesto na vsiljenih zakonih temeljil na običajih.<ref>o francoskih plebejskih duhovnikih glej v: Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 25-30; Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> Med vidnejšimi intelektualci se je na koncu svojega življenja proanarhizmu približal [[Denis Diderot]] (1713-1784). Pod vplivom Dom Deschampesa se je pričel zavzemati za družbo, v kateri ni vladarjev, lastnine in zakonov, leta 1780 pa je obsodil hlapčevanje svojim gospodarjem in se zaradi tega celo sprl s svojim prijateljem Grimmom.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> === Francoska revolucija === [[Slika:François-Noël Babeuf.jpg|thumb|right|250px|François-Noël Babeuf]] Za »anarhiste« iz 18. stoletja je bilo v nasprotju s predhodnimi prekrščevalci in kasnejšimi anarhisti na splošno značilno, da med seboj niso bili povezani, da niso ustvarili družbenega gibanja za dosego anarhije. Izjema je babuvistično gibanje, ki ga je v času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] ustvaril revolucionar [[François-Noël Babeuf]], za babuvistično gibanje pa je [[Silvain Maréchal]] spisal ''Manifest enakih'', v katerem se pojavi poziv »''Izginite, sovražne razlike med vladarji in vladanimi!''«, in v katerem je obrazložen naiven tip [[anarho-komunizem|anarho-komunistične]] ureditve.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 21.</ref><ref>Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 31-32.</ref> S porazom francoske revolucije in z Godwinovo smrtjo so proanarhistične ideje za nekaj časa zamrle. Povsem na novo in v novih okoliščinah so se šele čez štiri desetletja pojavile s [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhonom]]. === Razvoj anarhistične misli === [[Slika: Portrait of Pierre Joseph Proudhon 1865.jpg|thumb|left|250px|Pierre Joseph Proudhon]] Pierre-Joseph Proudhon (1809-1865) velja za očeta modernega anarhizma in za očeta [[mutualizem|mutualizma]]. Bil je prvi, ki je v štiridesetih letih 19. stoletja za oznako protidržavnega političnega gibanja in brezoblastne družbene ureditve pričel uporabljati pojem anarhije. Čeprav je bil [[socializem|socialist]], je bil obenem skrajni individualist, ki mu komunistične ideje niso bile všeč. Zato je v svojem mutualizmu združeval načeli enakopravnosti in vzajemnosti.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 57.</ref> Znan je njegov rek »''Lastnina je tatvina!''«, vendar s to izjavo Proudhon ni mislil vse lastnine, ampak le njeno zlorabo. Hotel je preprečiti obrestovanje kapitala in njegovo grabljenje, medtem ko je v lastnini sicer videl najboljšo zaščito pred posegi oblasti. Zavzel se je za uvedbo [[samoupravljanje|samoupravljanja]], za ljudske izmenjalne banke, v katerih bi se menjali delavski čeki z nominalnim številom (kasneje ponderiranih) ur. Razredno ureditev in državno oblast z javno upravo bi bilo treba ukiniti ter ustvariti civilno milico. Toda Proudhon se je kmalu odrekel anarhizmu in ponovno pristal na zmerni etatizem.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 175-176.</ref><ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIX-XXXI.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 6-7.</ref> [[Mihail Bakunin]] (1814-1876) se je anarhističnim idejam zares zapisal šele proti koncu življenja. Njegovo mnenje je bilo, da je lastnina državna institucija, in da bo ukinitev države sama po sebi ukinila tudi zasebno lastnino s kapitalizmom vred, v nasprotju z Proudhonom pa se je oprijel anarhističnega kolektivizma,<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 178.</ref> to je brezdržavne družbene ureditve s prepovedjo političnih strank in s kolektivno lastnino, v kateri bi obstajale svobodne kmetijske in industrijske asociacije.<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIV-XXXV.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 15.</ref> Bakunin je ostro kritiziral avtoritarni socializem [[Karl Marx|Karla Marxa]] in obenem podprl sindikalni boj kot naravno organizacijo množic, s čimer je odprl pot oblikovanju [[anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]].<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXVII- XXXV.</ref> Bakunin je v svojem aktivizmu naredil dve večji napaki. Bakunin, ki razen v obdobju pod vplivom Nečajeva ni bil naklonjen nasilju, je podprl Nečajeve teroristične ideje in razvil idejo o tajni ekstremistični revolucionarni organizaciji. Čeprav se je nazadnje skušal od distancirati od Nečajeva, je s prvo idejo sprožil val anarhističnega terorizma (''Propaganda z delom''),<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIX-XL.</ref> s pomočjo druge ideje pa je kasneje [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] oblikoval avtoritarno boljševistično organizacijo. Bakunin ni izdelal zanesljive teorije o anarho-kolektivistični družbi, to so storili Cesar de Paepe, Serrano Y Oteiza, Jose Llunas in Anselmo Lorenzo. [[Slika: Kropotkin2.jpg|thumb|right|250px|Kropotkin]] [[Peter Kropotkin]] (1842-1921) je utemeljil teorijo anarho-komunizma. Svoje poglede je utemeljil na zakonu vzajemne pomoči in se zavzel za skupno lastnino proizvodnih sredstev, za gospodarsko in komunalno samoupravo ter za odpravljanje delitve dela.<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 18-19.</ref> V sami [[Rusija|Rusiji]] je bil Kropotkin med mnogimi anarhisti označen za »desničarja«, zato je bil tam precej izoliran. Po eni strani je bil plemiškega porekla, po drugi je zagovarjal obstoj delavskih organizacij<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 254-256.</ref> in je bil v svoji dialektiki prepričan, da je tehnična razvitost pomemben predpogoj za ustvaritev anarhistične družbe. Zato je menil, da Rusija zaradi zaostalosti še ni pripravljena na revolucijo ter je predlagal, naj se raje preoblikuje v federalno republiko po zgledu ZDA. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v nasprotju z nepristranskostjo večine anarhistov podprl [[antanta|Antanto]].<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 32-33.</ref> Poleg tega se je po začetnem zagonu odpovedal propagandi z delom, čeprav je sicer zagovarjal revolucijo. Čeprav je bil v anarhističnem gibanju izolirana črna ovca, je bil najbolj plodovit anarhistični pisec, njegova dela pa so postala idejna podlaga anarho-komunističnega gibanja. Poleg Kropotkina so v njegovem času delovali še Malatesta in Landauer, pa tudi [[pacifizem|pacifistični]] in religiozni [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], ki ga pogojno prištevamo med anarhiste. == Teorija anarhizma == Anarhistična teorija se posveča kritiki države, kapitalizma in religije, utemeljevanju revolucionarne prakse ter podobi nove družbene ureditve. {{Razširi razdelek}} == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} === Članki === * Feyerabend, Paul, '''Teze za anarhizem'''. V Analiza, 2001, št. 1-2, str. 135-139. {{COBISS|ID=121142016}} == Glej tudi == * [[Federacija za anarhistično organiziranje]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|anarhizem|Anarhizem}} {{kategorija v Zbirki|Anarchism|Anarhizem}} '''Slovenščina:''' * [http://www.a-federacija.org Federacija za anarhistično organiziranje (FAO)] * [http://www.ruleless.com Slovenski anarhistični portal] '''Angleščina:''' * [http://en.contrainfo.espiv.net/ ContraInfo] * [http://theanarchistlibrary.org/ The Anarchist Library] * [http://actforfree.nostate.net/ Act for freedom now!] * [http://anarchistnews.org/ Anarchist News] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Vladavine]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Anarhizem|*]] [[Kategorija:Filozofske smeri]] {{normativna kontrola}} q12r6mqpkzue6oanftg561sbqg9xrdr 6654021 6654012 2026-03-31T22:12:39Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20021-11|~2026-20021-11]] ([[User talk:~2026-20021-11|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6653072 wikitext text/x-wiki [[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2206.JPG|thumb|300px|Anarho-sindikalistične zastave na četrti [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|Vseslovenski ljudski vstaji]] v Ljubljani]] '''Anarhizem''' je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične [[svetovni nazor|nazore]] in [[družbeno gibanje|družbena gibanja]], ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije. Te filozofije opredeljujejo [[anarhija|anarhijo]] kot [[družba|družbo]], temelječo na [[Svobodna volja|prostovoljnem]] [[sodelovanje|sodelovanju]] [[politična svoboda|svobodnih]] posameznikov. Filozofska anarhistična ideja ne odobrava [[kaos]]a ali [[anomija|anomije]] — z anarhijo opisuje naravo človeških odnosov, ki so namenoma ustanovljeni in vzdrževani. Medtem ko sta individualna svoboda in odpor proti državi prvotni težnji anarhizma, večina anarhistov vztraja, da je anarhizem veliko več kot to. Med raznimi anarhističnimi političnimi filozofijami obstajajo velike razlike, tako da se imajo včasih tudi skupine z zelo drugačnimi pogledi za anarhistične. Na to, da so menja zelo različna, na primer kažejo različna mnenja o vlogi [[nasilje|nasilja]] v vzgojnem anarhizmu, o primernosti ali neprimernosti uporabe nasilja pri anarhističnem aktivizmu, o individualizmu in kolektivizmu, o odnosih med tehnologijo in hierarhijo, o interpretacijah egalitarnih idej, o zaželenosti ali nezaželenosti obstoja organizacij, o izbiri najprimernejšega ekonomskega sistema, o odnosu med [[ateizem|ateizmom]] in [[duhovnost]]jo. [[Slika:Anarchist_flags_and_stars.svg|thumb|right|300px|Anarhistične zastave]] == Etimologija in terminologija == Beseda »anarhizem« je sestavljena iz besede ''[[anarhija]]'' in pripone ''-izem'',<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchism&allowed_in_frame=0 Anarchism], [[Online etymology dictionary]].</ref> ki sta izpeljanki iz [[grščina|grških]] {{lang|grc|ἀναρχία}}, ''anarhija''<ref>{{LSJ|a)narxi/a|ἀναρχία|ref}}</ref><ref name="AnarchyMW">[http://www.merriam-webster.com/dictionary/anarchy Anarchy], [[Merriam-Webster]].</ref><ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchy&allowed_in_frame=0 Anarchy], Online etymology dictionary.</ref> (ta izvira iz besede {{lang|grc|ἄναρχος}}, ''anarchos'', v pomenu »brez vladarjev«;<ref>{{LSJ|a)/narxos|ἄναρχος|ref}}.</ref> iz predpone ἀν-, ''an-'', »brez« in {{lang|grc|ἀρχός}}, ''arhos'', »voditelj«, »vladar«;<ref>{{LSJ|a)rxo/s|ἀρχός|ref}}</ref>) in {{lang|grc|-ισμός}} ali {{lang|grc|-ισμα}} (''-ismos'', ''-isma'', iz [[nedoločnik|nedoločniške]] pripone -ίζειν, ''-izein'').<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=-ism&allowed_in_frame=0 -ism], Online etymology dictionary.</ref> Najstarejši znani zapis je v srednjeveški latinščini iz leta 1539.<ref name="AnarchyMW"/> Z besedo »anarhist« je [[Maximilien de Robespierre]] napadal pripadnike levice, ki jih je izkoristil med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] in se jih je kasneje hotel znebiti, čeprav so le redki med njimi zagovarjali ideje družbenega upora, značilne za kasnejše anarhiste. Številni avtorji zgodnjega 19. stoletja, kot sta [[William Godwin]] and [[Wilhelm Weitling]], so prispevali k razvoju doktrine anarhizma kasnejših generacij, vendar sebe in svojih nazorov niso opisovali s tem izrazom.<ref>{{navedi knjigo |title=The Anarchists |url=https://archive.org/details/anarchists0000joll |last=Joll |first=James |year=1964 |publisher=Harvard University Press |isbn=0-674-03642-5 |pages=[https://archive.org/details/anarchists0000joll/page/27 27]–37}}</ref> Anarhistična filozofija doslej še ni našla enotnega in nespornega poimenovanja za cilj svojega nazora − to je za družbeni red, v katerem ne bi bilo prisilne avtoritete. Ta družbeni red običajno nosi ime anarhija in tudi večina današnjih anarhistov uporablja oznako anarhija, čeprav so nekateri anarhisti zanj iskali tudi drugačne izraze kakršna sta npr. akracija in [[libertarni socializem]]. === Anarhija === {{glavni|Anarhija}} Oznako anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]]. Anarhija je v odnosu do prisile preveč nevtralen izraz in dobesedno pomeni zgolj odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Beseda je grškega izvora in je sestavljena iz osnov ἀν, ''a(n)'' v pomenu »brez« in ἀρχή, ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Izraz lahko uporabljamo bodisi kot izraz za akefalni družbeni red, za katerega se zavzemajo anarhisti, lahko pomeni pojem iz teorije mednarodnih odnosov, lahko pa gre za sopomenko za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. Dejansko izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. === Akracija === Da bi se izognili spornemu izrazu anarhija, so nekateri anarhisti že v 19. stoletju skovali novo oznako: akracija,<ref>glej npr. v: Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 199.</ref> ki je sestavljena iz osnov ''a'' v pomenu »brez« in ''kratein'' v pomenu »gospodovanje«. Akracija torej pomeni družbeno ureditev brez gospodovanja oziroma despotizma. Gospodovanje ne obsega zgolj vsiljevanja prednosti v socialni hierarhiji, ampak tudi sporadično nasilje, ki je značilno za anomijo. Uporaba izraza akracija je kljub večji ustreznosti ostala omejena tudi med samimi anarhisti, kjer so jo uporabljali predvsem [[anarho-kolektivizem|anarho-kolektivisti]]. Poleg tega se izraz akratija/akracija danes pogosto uporablja tudi v pomenu razuzdanosti, pomanjkanja samoobvladovanja, s čimer anarhistična ureditev ni povezana. === Libertarni socializem in libertarni komunizem === Izraza anarhija in akracija izhajata iz uporabe negativne definicije. Zato so nekateri anarhisti za cilj svoje politične ureditve že v 19. stoletju pričeli iskati pozitivne vsebine. Pri oznaki libertarni socializem je libertarnost treba razumeti v kontinentalnem evropskem duhu (v anglo-saškem svetu je bil izraz libertarizem vezan na idejo ekonomskega liberalizma). Toda takšna definicija je preozka, saj je nesprejemljiva za individualistične anarhiste, kakršni so bili [[Max Stirner|Stirner]], Warren ali Thucker. Še ožji pomen nosi oznaka anarho-komunizem, za katero se je zavzemal [[Peter Kropotkin]]. == Razvoj anarhističnih idej == === Predhodniki anarhizma === Anarhistični primitivisti trdijo, da je najdaljše odbobje pred zapisano [[zgodovina|zgodovino]] bilo organizirano po anarhističnih načelih, vendar za to nimamo zanesljivih [[antropologija|antropoloških]] potrditev. Akefalne družbene ureditve namreč v današnjih rodovnih ureditvah srečamo zelo redko.<ref>primerjaj: van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Prva znana omemba izraza anarhija v političnem smislu se okrog leta [[467 pr. n. št.]] pojavi v dramski igri ''[[Sedmerica proti Tebam]]'', ki jo je spisal dramatik [[Ajshil]].<ref>Lowe David E. (2006): ''The Anti-Capitalist Dictionary''. Fernwood Publishing ltd, Canada, str. 12.</ref> V tej igri [[Antigona]] zavestno ne upošteva državnih zakonov in pokoplje telo brata Polinejka, ki je umrl na strani poraženih v bitki za [[Tebe, Grčija|Tebe]]. [[Slika: Zeno of Citium.jpg|thumb|right|200px|stoik Zenon]] V Antični Grčiji se je prvič pojavil tudi primer anarhizma kot filozofskega ideala. Ohranjeno je [[Aristip]]ovo mnenje, da misleci ne bi smeli odstopiti svoje [[svoboda|svobode]] državi,<ref name="blackcrayon.com">http://www.blackcrayon.com/page.jsp/library/britt1910.html</ref> [[stoicizem|stoicistični]] filozof [[Zenon iz Kitija]] pa je utemeljil stoicizem, ki je izključeval vsako zunanjo prisilo.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 15.</ref> Zenonova zapuščina je bila ohranjena le v raznih citatih, zato poznamo le izseke iz njegove filozofije. Zenon je zavračal vsemogočnost države, njenih posegov in organizacije, in razglasil suverenost moralnih zakonov posameznika. Znotraj [[Grška filozofija|grške filozofije]] je Zenonova vizija svobodne družbe brez vlade nasprotna državni [[utopija|utopiji]] Platonove [[Država (Platon)|''Države'']]. Čeprav je narava človeka oskrbela z instinktom človekove samoohranitve, ga je hkrati oskrbela tudi z instinktom [[socialnost]]i, ki preprečuje, da bi instinkt človekove samoohranitve le-tega zapeljal v [[egoizem]]. Če bi ljudje dovolj preudarno sledili svojim naravnim instinktom, se bodo ne glede na meje združili v tako imenovanem Kozmosu, ki bo odpravil potrebo po [[sodišče|sodiščih]] ali [[policija|policiji]], [[tempelj|templjih]] ali [[denar]]ju, ki ga bo nadomestilo svobodno obdarovanje skozi [[blagovno izmenjavo]].<ref name="blackcrayon.com"/><ref name="Rizman Rudi 1986">Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIV.</ref> Zenon je predhodnik [[Anarho-kolektivizem|anarho-kolektivizma]]. Medtem ko so bili stoiki veliki racionalisti, lahko določene proanarhistične poteze najdemo že v [[Mitologija|mitološkem]] in [[Religija|religioznem]] izročilu starih ljudstev, ki vsebuje zgodbe o uporih proti mogočnim oblastnikom: tako so npr. [[titan (mitologija)|titani]] napadli [[Olimp]], [[Prometej]] se je uprl [[Zevs]]u in [[Satan]] oblastnemu [[Jahve]]ju<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 12.</ref> − slednjega mnogi anarhisti dojemajo kot metaforo za ljubosumnega, maščevalnega in zlega despota. Anarhistične tendence v duhovnosti so bile značilne tako za staro [[Kitajska|Kitajsko]] kot za zgodnje-krščansko [[Sredozemlje]] ter srednjeveško [[Evropa|Evropo]]. Na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]] se je pojavil [[daoizem]], ki je izoblikoval tudi nekatera jasna izhodišča anarhističnega spiritualizma.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-11 |archive-date=2005-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050206194933/http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |url-status=dead }}</ref> Tako naj bi že [[Laozi]] previdno dejal, da idealni voditelj ne vlada. Njegov nasvet pravi, da »''ne obožuj uglednežev, saj potem ljudje med seboj ne bodo tekmovali. Ne ceni redkih zakladov, saj potem ljudje ne bodo kradli''«.<ref>Ebrey Patricia Buckley (1999): ''China''. Cambridge University Press, Hong Kong, str. 48-49.</ref> V delu ''[[Daodedžing]]'' je tudi Dao omenjen skoraj kot anarhist: »Oblači, hrani vse stvari, pa jim le noče biti gospodar.«<ref>Miličinski Maja (1992): ''Uvod''. Iz: ''Klasiki daoizma''. Slovenska matica, Ljubljana, str. 34.</ref> [[Zhuangzi]] je kar naravnost podvomil o vsakršni vladi in zatrdil, da so vlade prepreke k človeški sreči, saj da je slednja odvisna od svobode posameznikov, da spontano izrazijo svojo naravo.<ref>Solomon Robert C., Higgins Kathleen M. (1998): ''Kratka zgodovina filozofije''. Znanstveno in publicistično središče, str. 148, 150-151.</ref> [[Slika: Thomas Muentzer.jpg|thumb|left|200px|Thomas Müntzer]] Nekakšen spiritualni anarhizem se je pojavil tudi v zgodnjem [[Krščanstvo|krščanstvu]], zlasti med nekaterimi [[gnosticizem|gnostiki]]. Krščanski učitelj [[Irenej Lyonski|Irenej]] tako na področju [[Lyon]]a omenja delovanje pneumatikov (»poduhovljenih«), ki niso poznali prave cerkvene hierarhije, saj funkcije župnikov, škofov, bralcev svetih besedil in prerokovalcev niso bile stalne, ampak so bile za vsak obred znova določene z žrebom izmed vsega občestva, tako moškega kot ženskega.<ref>Pangels Elaine (2006): ''The Gnostic Gospels''. Phoenix, Chatam. Str. 65-66.</ref> Še en gnostik - Karpokrat - naj bi pridigal življenje, podobno [[libertarni komunizem|libertarnemu komunizmu]].<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 16.</ref> Takšne anarhistične tendence so se lahko razvile iz nekaterih mest v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], kakršno npr. zasledimo v Pismu Galačanom: »''Toda, če se daste voditi Duhu, niste pod postavo''.« (Gal. 5:18). [[Max Nettlau]] navaja vrsto primerov iz srednjega veka, kjer najdemo zametke anarhizma: sekta »Bratje in sestre svobodnega duha« je poskušala živeti neomejeni libertarni komunizem, v 14. stoletju so jim sledili »Klompdraggers«, v 16. stoletju [[amsterdam]]ski »libertini«, Petr Chelčicky je v 15. stoletju nasprotoval razrednim razlikam, privilegijem plemstva in duhovščine ter se zavzemal za pravice žensk, [[adamiti]] so se zavzemali za preprosto življenje, seksualno svobodo in kult golote.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 17-18.</ref> Elementov anarhističnega razpoloženja pa ne najdemo le pri čeških [[husiti]]h (in adamitih), ampak tudi pri [[prekrščevalci]]h iz 16. stoletja. [[Thomas Müntzer]] je svojo religiozno revolucijo razširil še na družbeno revolucijo, to je na uničenje obstoječega reda in njegovo nadomestitev z Božjim kraljestvom na Zemlji.<ref name="Rizman Rudi 1986"/> Müntzer je avtoritarnega [[Martin Luther|Luthra]] obtožil, da z zbliževanjem z oblastjo pritrjuje [[Poncij Pilat|Pilatu]], ne pa [[Kristus]]u, sam pa se je zavzemal za to, da ljudje postanemo bogovi in je leta 1525 vodil veliki kmečki upor proti oblasti knezov.<ref>Katunarić Vjeran (1994): ''Bogovi, elite, narodi''. AB Biblioteka Elekta, str. 125-130.</ref> Müntzer je kljub porazu sprožil pravo gibanje prekrščevalcev.<ref>Arcangeli Alessandro, Luigi Franco (1998): ''Renesansa''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 202.</ref> [[Bertrand Russell]] je v svoji knjigi ''[[Zgodovina zahodne filozofije]]'' zapisal, da so prekrščevalci zavračali vse zakone, ker so verjeli, da bo vsakega dobrega človeka vodil [[sveti duh]] (ta premisa je vodila do komunizma).<ref>Russell Bertrand (2004): ''History of Western Philosophy‎''. Bertrand Russell Peace Foundation, Great Britain, str. 8.</ref> [[Gerrard Winstanley]], ki je vodil gibanje The Diggers, je v [[17. stoletje|17. stoletju]] izdal brošuro v kateri je pozival k skupni lastnini in družbeni in ekonomski organizaciji v malih agrarnih skupnostih, velja za predhodnika modernega anarhizma.<ref>Primerjaj z: Wogaman J. Philip, Strong Douglas M. (1996): ''Readings in Christian ethics: a historical sourcebook''. Westminster John Knox Press, USA, str. 166-167.</ref> Okrog sebe je zbral štirideset ljudi, ki so na kmečkem posestvu ustvarili svojo komuno. Winstanley je nasprotoval vsiljeni avtoriteti.<ref>Sheehan Sean (2003): ''Anarchism''. Reaktion Books Ltd, Great Britain, str. 82-84</ref> === Med seboj nepovezani »anarhisti« iz 18. stoletja === [[Slika: WilliamGodwin.jpg|thumb|right|250px|William Godwin]] Prvi moderni avtor, ki je objavil daljšo razpravo, ki zagovarja brez-vladje, je bil [[William Godwin]] v delu »Raziskava o načelih politične pravičnosti« (''Enquiry Concerning Political Justice'') iz leta [[1793]].<ref>http://plato.stanford.edu/entries</ref> Pri omenjeni razpravi gre namreč za prvo koherentno in celovito predstavitev anarhističnih idej,<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXV.</ref> zaradi česar pri mnogih velja za začetnika filozofskega anarhizma in to kljub temu, da v tem delu Godwin pri povzemanju [[John Locke|Lockea]] uporabi izraz anarhija le v slabšalnem pomenu anomije.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 8.</ref> Godwin v njej dokazuje, da obstoj države in lastnine vodi v velika prelivanja krvi in zatiranje. Velika neenakost povzroča poglabljanje revščine, nezaslišano bogatenje in predrznost bogatih. Zaradi tega so človekovi zakoni in njih izvrševanje krivični. Toda Godwin ostro zavrne možnost rešitve v revoluciji, ki jo ima le za novo obliko tiranije, v kateri strasti zameglijo razum. Toda obenem nasprotuje institutu države, kjer gre v vsakem primeru za tiranijo − republike in despotistične dežele se med seboj ločijo le po stopnji tiranije. Godwin se nasprotno zavzema za to, da bi na splošnih volitvah postopoma oblikovali skupščine in svete, ki bi pri urejanju družbe namesto ukazov izdajali povabila, ki bi bila, če bi le bila dovolj razumna, tudi sprejeta. Tako bi se državnost postopoma razkrojila.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 3-28.</ref> Proanarhistične tendence so bile v 18. stoletju bolj kot v [[Anglija|Angliji]] močne v [[Francija|Franciji]], ki je tedaj postopoma prihajala v vse večjo družbeno krizo. Nekateri plebejski duhovniki, ki so sodoživljali bridko življenje in jezo svojih vernikov, so se postavili na proanarhistična stališča. Že [[Jean Meslier]] (1664-1729) je postal ateist in je verjetno šele po letu 1718 obsodil vsakršno oblast, zahteval je ukinitev lastnine, ker da ta podpira državo, pa tudi religije, ker podpira [[cerkev (organizacija)|Cerkev]], lastnino pa naj bi po njegovem nadomestila skupnost dobrin. Podobne proanarhistične tendence najdemo tudi pri [[Léger Marie Deschamps|Dom Deschampesu]] (1716-1774), ki je kritiziral lastnino, medsebojno razdeljenost ljudi in tiranijo, in ki se je zavzemal za oblikovanje nove družbene ureditve brez gospodarjev in zakonov, kjer bi obstajala družbena enakost, red pa naj bi namesto na vsiljenih zakonih temeljil na običajih.<ref>o francoskih plebejskih duhovnikih glej v: Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 25-30; Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> Med vidnejšimi intelektualci se je na koncu svojega življenja proanarhizmu približal [[Denis Diderot]] (1713-1784). Pod vplivom Dom Deschampesa se je pričel zavzemati za družbo, v kateri ni vladarjev, lastnine in zakonov, leta 1780 pa je obsodil hlapčevanje svojim gospodarjem in se zaradi tega celo sprl s svojim prijateljem Grimmom.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> === Francoska revolucija === [[Slika:François-Noël Babeuf.jpg|thumb|right|250px|François-Noël Babeuf]] Za »anarhiste« iz 18. stoletja je bilo v nasprotju s predhodnimi prekrščevalci in kasnejšimi anarhisti na splošno značilno, da med seboj niso bili povezani, da niso ustvarili družbenega gibanja za dosego anarhije. Izjema je babuvistično gibanje, ki ga je v času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] ustvaril revolucionar [[François-Noël Babeuf]], za babuvistično gibanje pa je [[Silvain Maréchal]] spisal ''Manifest enakih'', v katerem se pojavi poziv »''Izginite, sovražne razlike med vladarji in vladanimi!''«, in v katerem je obrazložen naiven tip [[anarho-komunizem|anarho-komunistične]] ureditve.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 21.</ref><ref>Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 31-32.</ref> S porazom francoske revolucije in z Godwinovo smrtjo so proanarhistične ideje za nekaj časa zamrle. Povsem na novo in v novih okoliščinah so se šele čez štiri desetletja pojavile s [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhonom]]. === Razvoj anarhistične misli === [[Slika: Portrait of Pierre Joseph Proudhon 1865.jpg|thumb|left|250px|Pierre Joseph Proudhon]] Pierre-Joseph Proudhon (1809-1865) velja za očeta modernega anarhizma in za očeta [[mutualizem|mutualizma]]. Bil je prvi, ki je v štiridesetih letih 19. stoletja za oznako protidržavnega političnega gibanja in brezoblastne družbene ureditve pričel uporabljati pojem anarhije. Čeprav je bil [[socializem|socialist]], je bil obenem skrajni individualist, ki mu komunistične ideje niso bile všeč. Zato je v svojem mutualizmu združeval načeli enakopravnosti in vzajemnosti.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 57.</ref> Znan je njegov rek »''Lastnina je tatvina!''«, vendar s to izjavo Proudhon ni mislil vse lastnine, ampak le njeno zlorabo. Hotel je preprečiti obrestovanje kapitala in njegovo grabljenje, medtem ko je v lastnini sicer videl najboljšo zaščito pred posegi oblasti. Zavzel se je za uvedbo [[samoupravljanje|samoupravljanja]], za ljudske izmenjalne banke, v katerih bi se menjali delavski čeki z nominalnim številom (kasneje ponderiranih) ur. Razredno ureditev in državno oblast z javno upravo bi bilo treba ukiniti ter ustvariti civilno milico. Toda Proudhon se je kmalu odrekel anarhizmu in ponovno pristal na zmerni etatizem.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 175-176.</ref><ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIX-XXXI.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 6-7.</ref> [[Mihail Bakunin]] (1814-1876) se je anarhističnim idejam zares zapisal šele proti koncu življenja. Njegovo mnenje je bilo, da je lastnina državna institucija, in da bo ukinitev države sama po sebi ukinila tudi zasebno lastnino s kapitalizmom vred, v nasprotju z Proudhonom pa se je oprijel anarhističnega kolektivizma,<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 178.</ref> to je brezdržavne družbene ureditve s prepovedjo političnih strank in s kolektivno lastnino, v kateri bi obstajale svobodne kmetijske in industrijske asociacije.<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIV-XXXV.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 15.</ref> Bakunin je ostro kritiziral avtoritarni socializem [[Karl Marx|Karla Marxa]] in obenem podprl sindikalni boj kot naravno organizacijo množic, s čimer je odprl pot oblikovanju [[anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]].<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXVII- XXXV.</ref> Bakunin je v svojem aktivizmu naredil dve večji napaki. Bakunin, ki razen v obdobju pod vplivom Nečajeva ni bil naklonjen nasilju, je podprl Nečajeve teroristične ideje in razvil idejo o tajni ekstremistični revolucionarni organizaciji. Čeprav se je nazadnje skušal od distancirati od Nečajeva, je s prvo idejo sprožil val anarhističnega terorizma (''Propaganda z delom''),<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIX-XL.</ref> s pomočjo druge ideje pa je kasneje [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] oblikoval avtoritarno boljševistično organizacijo. Bakunin ni izdelal zanesljive teorije o anarho-kolektivistični družbi, to so storili Cesar de Paepe, Serrano Y Oteiza, Jose Llunas in Anselmo Lorenzo. [[Slika: Kropotkin2.jpg|thumb|right|250px|Kropotkin]] [[Peter Kropotkin]] (1842-1921) je utemeljil teorijo anarho-komunizma. Svoje poglede je utemeljil na zakonu vzajemne pomoči in se zavzel za skupno lastnino proizvodnih sredstev, za gospodarsko in komunalno samoupravo ter za odpravljanje delitve dela.<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 18-19.</ref> V sami [[Rusija|Rusiji]] je bil Kropotkin med mnogimi anarhisti označen za »desničarja«, zato je bil tam precej izoliran. Po eni strani je bil plemiškega porekla, po drugi je zagovarjal obstoj delavskih organizacij<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 254-256.</ref> in je bil v svoji dialektiki prepričan, da je tehnična razvitost pomemben predpogoj za ustvaritev anarhistične družbe. Zato je menil, da Rusija zaradi zaostalosti še ni pripravljena na revolucijo ter je predlagal, naj se raje preoblikuje v federalno republiko po zgledu ZDA. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v nasprotju z nepristranskostjo večine anarhistov podprl [[antanta|Antanto]].<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 32-33.</ref> Poleg tega se je po začetnem zagonu odpovedal propagandi z delom, čeprav je sicer zagovarjal revolucijo. Čeprav je bil v anarhističnem gibanju izolirana črna ovca, je bil najbolj plodovit anarhistični pisec, njegova dela pa so postala idejna podlaga anarho-komunističnega gibanja. Poleg Kropotkina so v njegovem času delovali še Malatesta in Landauer, pa tudi [[pacifizem|pacifistični]] in religiozni [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], ki ga pogojno prištevamo med anarhiste. == Teorija anarhizma == Anarhistična teorija se posveča kritiki države, kapitalizma in religije, utemeljevanju revolucionarne prakse ter podobi nove družbene ureditve. {{Razširi razdelek}} == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} === Članki === * Feyerabend, Paul, '''Teze za anarhizem'''. V Analiza, 2001, št. 1-2, str. 135-139. {{COBISS|ID=121142016}} == Glej tudi == * [[Federacija za anarhistično organiziranje]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|anarhizem|Anarhizem}} {{kategorija v Zbirki|Anarchism|Anarhizem}} '''Slovenščina:''' * [http://www.a-federacija.org Federacija za anarhistično organiziranje (FAO)] * [http://www.ruleless.com Slovenski anarhistični portal] '''Angleščina:''' * [http://en.contrainfo.espiv.net/ ContraInfo] * [http://theanarchistlibrary.org/ The Anarchist Library] * [http://actforfree.nostate.net/ Act for freedom now!] * [http://anarchistnews.org/ Anarchist News] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Vladavine]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Anarhizem|*]] [[Kategorija:Filozofske smeri]] {{normativna kontrola}} g48zsdgtajmgz1pcofakcdtjq92t91n 0 24814 6653587 6653372 2026-03-31T12:00:57Z Ljuba24b 92351 oblikovanje po smernicah 6653587 wikitext text/x-wiki [[File:Cviček - Gospodična Trdinov vrh - Dolenjska.jpg|thumb|Čaša cvička z dolenjsko pokrajino v ozadju]] '''Cviček'''<ref>{{cite web|url=https://www.slovenia.info/sl/dozivetja/gastronomija/vina/cvicek|title=Cviček – posebnež med vini Evrope|website=Slovenia.info|access-date=31. marec 2026}}</ref> je tradicionalno slovensko rdeče suho vino z zaščiteno oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja '''(PTP)'''<ref>{{cite web|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14482|title=Pravilnik o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem – cviček|website=PISRS|access-date=31. marec 2026}}</ref>, pridelano v [[vinorodna dežela Posavje|vinorodni deželi Posavje]], zlasti v [[Vinorodni okoliš Dolenjska|dolenjskem vinorodnem okolišu]]. Posebnost cvička je, da je pridelan iz mešanice rdečih in belih sort grozdja, kar ga uvršča med ''redka vina'' te vrste v Evropi. Zanj je značilna nizka vsebnost alkohola (8,5–10 %) ter izrazita svežina, ki izhaja iz višje skupne kisline. Cviček<ref>{{cite web|url=https://www.slovenia.info/sl/dozivetja/gastronomija/vina/cvicek|title=Cviček – posebnež med vini Evrope|website=Slovenia.info|access-date=31. marec 2026}}</ref> se tradicionalno uvršča med lahka, pitna vina, namenjena vsakodnevnemu uživanju in ob spremljavi hrane. Od leta 2001 je cviček zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), kar pomeni, da se lahko prideluje izključno na določenem geografskem območju in po predpisani tehnologiji pridelave. == Sestava in pridelava == Cviček je zvrstno vino, pridelano iz kombinacije rdečih in belih sort grozdja. Njegova sestava je določena s pravilnikom o pridelavi vina z oznako PTP. Vsebuje: Rdeče sorte grozdja (približno 65 %) * od 40 do 50 % žametne črnine (izjemoma do 60 %) * od 15 do 20 % modre frankinje (izjemoma do 30 %) Bele sorte grozdja (skupaj približno 35 %) * od 10 do 15 % kraljevine * do 10 % laškega rizlinga * do 15 % ostalih sort, kot so rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ali ranfol. Takšna kombinacija sort daje cvičku značilno barvo, svežino in aromatični profil, ki odstopa od klasičnih rdečih vin. == Značilnosti == Cviček ima značilno svetlo rdečo barvo ter izrazito svež, kiselkast okus. Zaradi nizke vsebnosti alkohola in relativno visoke kisline se uvršča med lahka vina. Glavne značilnosti cvička vključujejo: * nizko vsebnost alkohola (8,5–10 %) * izrazito svežino * nižjo vsebnost ostanka sladkorja * visoko pitnost == Geografsko poreklo in zakonodaja == Cviček se prideluje v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu. Vina, pridelana izven tega območja, se ne smejo označevati kot cviček, tudi če so sestavljena iz podobnih sort. Pridelava cvička je določena s pravilnikom o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP)<ref>{{cite web|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14482|title=Pravilnik o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem – cviček|website=PISRS|access-date=31. marec 2026}}</ref>, ki opredeljuje dovoljene sorte, razmerja med njimi ter osnovne tehnološke postopke. == Kulturni pomen == Cviček ima pomembno vlogo v kulturni dediščini [[Dolenjska|Dolenjske]] in širšega območja [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]]. Povezan je z vinogradniško tradicijo, družabnim življenjem in številnimi lokalnimi prireditvami. Med najbolj prepoznavnimi dogodki, povezanimi s cvičkom, so ''[[Teden cvička]]'', ''[[Cvičkarija]]'' in druge vinske prireditve, ki promovirajo lokalno pridelavo in kulturno dediščino regije. == Sodobni razvoj == V zadnjih letih se cviček sooča z izzivom sodobnega umeščanja na trg, saj ga del potrošnikov še vedno dojema kot tradicionalno ali manj kakovostno vino. Hkrati pa njegove značilnosti, kot so nizka vsebnost alkohola, svežina in pitnost, ustrezajo sodobnim trendom lahkih vin. Po mnenju enologov je nadaljnji razvoj cvička povezan z izboljšanjem kakovosti in postopnim prilagajanjem sodobnim slogom vina. Enolog [[Jure Grubar]]<ref>{{cite web|url=https://www.ovinu.si/novice/v-cvicek-se-tudi-uradno-ne-smejo-vec-dodajati-aromaticne-sorte/a/9040151|title=V cviček se tudi uradno ne smejo več dodajati aromatične sorte|website=Ovinu.si|access-date=31. marec 2026}}</ref> poudarja, da je pri tem ključna »evolucija, ne revolucija«, pri čemer se spremembe uvajajo postopoma ob ohranjanju tradicionalnega značaja vina.<ref>Ovinu.si, "V cviček se tudi uradno ne smejo več dodajati aromatične sorte", 2025.</ref> Nekateri proizvajalci zato vlagajo v dvig kakovosti, izboljšanje nadzora pridelave ter sodobno predstavitev vina. Med njimi je tudi ''[[Klet Krško]]'', največja pridelovalka cvička na svetu<ref>{{cite web|url=https://agrobiznis.finance.si/novice/poleti-se-lahko-osvezite-tudi-s-peninami-kleti-krsko/a/9001636|title=Poleti se lahko osvežite tudi s peninami Kleti Krško|website=Finance.si|access-date=31. marec 2026}}</ref>, ki pri pridelavi poudarja konsistentnost, tehnološki nadzor in prilagajanje sodobnim potrošniškim navadam. == Pomembni proizvajalci == Cviček pridelujejo številni vinogradniki na območju Dolenjske, tako večje kleti kot tudi manjši, individualni pridelovalci in zadruge. Pomemben del tržne pridelave predstavljajo člani ''Konzorcija cviček'', ki združuje večje proizvajalce in zagotavlja nadzor kakovosti ter porekla. Med pomembnejšimi pridelovalci cvička so: * [[Klet Krško]] * [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzija Pleterje]] * [[Vinska klet Frelih]] * [[Vina Jarkovič]] * [[Vina Cvelbar]] * [[Vinska klet pri Brcarjevih]] * [[Karlovček d.o.o.]] * [[Klet Colnar]] * [[Vina Zajc]] * [[Hiša vina Grabnar]] == Zdravstveni vidiki == Cvičku se v ljudskem izročilu pogosto pripisujejo različni pozitivni učinki na zdravje.<ref>{{cite web|url=https://nijz.si/publikacije/nacionalna-priporocila-o-prehrani-in-telesni-dejavnosti-ob-sladkorni-bolezni-tipa-2/|title=Nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2|website=NIJZ|access-date=31. marec 2026}}</ref> Kljub nizki vsebnosti alkohola je cviček alkoholna pijača, zato njegovo uživanje zahteva zmernost. Prav tako ni dokazov, da bi imel vpliv na zniževanje krvnega sladkorja ali zdravljenje bolezni, kot je sladkorna bolezen.<ref>{{cite web|url=https://nijz.si/publikacije/nacionalna-priporocila-o-prehrani-in-telesni-dejavnosti-ob-sladkorni-bolezni-tipa-2/|title=Nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2|website=NIJZ|access-date=31. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih vin]] * [[Teden cvička]] * [[Cvičkarija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.novomesto.si/si/turizem/kulinarika/cvicek/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050223054817/http://www.novomesto.si/si/turizem/kulinarika/cvicek/ |date=2005-02-23 }} * [http://www.centerizobrazbe.com/Cviček.php Cviček] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111002050251/http://centerizobrazbe.com/Cvi%C4%8Dek.php |date=2011-10-02 }} {{Narodne jedi Slovenije}} {{vino-stub}} [[Kategorija:Slovenska vina]] [[Kategorija:Rdeča vina]] l9610lyaxis30vdey10cto0z0yvw3ta 0 25184 6653651 5133519 2026-03-31T12:52:24Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = {{jezik|ar|الجمهورية العربية المتحدة}} |conventional_long_name = Združena arabska republika |common_name = Združena arabska republika |common_name2 = Združene arabske republike | |continent = Azija |region = Bližnji vzhod |era = Hladna vojna |status = Federacija |government_type = republic | |year_start = 1958 |year_end = 1961 | |event_start = <!--- Default: »Established« ---> |date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format [[1 January]], [[1801]]---> |event_end = <!--- Default: »Disestablished« ---> |date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Kraljevina Egipt |flag_p1 = Flag of Egypt 1922.svg |p2 = Sirija |flag_p2 = Syria-flag 1932-58 1961-63.svg |s1 = Egipt |flag_s1 = Flag of the United Arab Republic.svg |s2 = Sirija |flag_s2 = Syria-flag 1932-58 1961-63.svg | |image_flag = Flag of the United Arab Republic.svg | |image_map = LocationUnitedArabRepublic.svg |image_map_caption = Združena arabska republika v največjem obsegu | |capital = Kairo |common_languages = arabščina |religion = islam |currency = | |<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> |leader1 = [[Gamal Abdel Naser]] |title_leader = predsednik |today = {{EGY}},<br />{{SYR}} }} '''Združena arabska republika''' je [[država]], ki je nastala z združitvijo [[Sirija|Sirije]] in [[Egipt]]a ter je obstajala v letih [[1958]]–[[1961]]. Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale [[komunizem|komunističnega]] prevrata in so se obrnile na egiptovskega [[predsednik]]a [[Gamal Abdel Naser|Naserja]] po pomoč. Zveza s [[prestolnica|prestolnico]] v [[Kairo|Kairu]] je formalno nastala [[1. februar]]ja [[1958]]. V Sirijo so prišli egiptovski [[vojaštvo|vojaški]] in tehnični svetovalci in grožnja prevrata je bila kmalu odpravljena. Nova država se je glede oskrbe z [[orožje]]m, ironično, naslonila na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki je iskala zaveznike v [[hladna vojna|hladni vojni]]. Preostale [[Arabci|arabske]] države niso pokazale prave volje za pridružitev Naserjevemu [[Panarabizem|panarabskemu]] projektu; v Siriji je naraščalo nezadovoljstvo nad [[Egipčani]], ki so se do sirskih »rojakov« vedli kolonialistično (čeprav so obe narodnosti uradno ukinili in ju nadomestili s pojmom »Arabci«), tudi sirski voditelji niso bili zadovoljni z bivanjem v Kairu, daleč od vira svoje moči, in tako je kmalu postalo jasno, da novonastala zveza ne bo zdržala dolgo. Leta [[1961]] je v Siriji prišlo do [[vojaški udar|vojaškega udara]] in [[28. september|28. septembra]] istega leta je Sirija izstopila. Egipt je obdržal uradno ime »Združena arabska republika« vse do Naserjeve smrti leta [[1971]]. Združena arabska republika se je [[8. marec|8. marca]] [[1958]] s [[Severni Jemen|Severnim Jemnom]] povezala v mnogo ohlapnejšo zvezo [[Združene arabske države]], ki se je obdržala do jemenskega izstopa decembra [[1961]]. Osnova za zastavo Združene arabske republike je bila zastava Egipta v rdeče-belo-črni barvni kombinaciji, ki simbolizira arabsko enotnost. Na srednjem, belem polju sta se nahajali dve zeleni zvezdici, ki predstavljata dve članici zveze. Leta 1980 je ta zastava postala državna zastava Sirije. Podobna je tudi zastava [[Irak]]a s tremi zvezdicami, ki so spočetka predstavljale upanje na razširitev ZAR. Isto kombinacijo barv najdemo tudi na [[sudan]]ski in [[jemen]]ski zastavi. {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Egipta]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] [[Kategorija:Bližnji vzhod]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1958]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1961]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] {{normativna kontrola}} d9wgrfviy39mo21j1woiwxpq3jlq9v0 0 26959 6654055 6530844 2026-03-31T23:18:26Z JayCubby 240666 ([[c:GR|GR]]) [[File:Arabslavers.jpg]] → [[File:A long line of men are marching with their hands thrust thro Wellcome V0041263.jpg]] better image 6654055 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Sahara | native_name = sa'hra | other_name = | photo = Sahara satellite hires.jpg | photo_caption = Satelitski posnetek Sahare, avtor: [[NASA World Wind]]. <!-- MAP --> | map = | map_image = | map_caption = <!-- Location --> | location = | country = Alžirija | country1 = Čad | country2 = Egipt | country3 = Libija | country4 = Mali | country5 = Mavretanija | country6 = Maroko | country7 = Niger | country8 = Sudan | country9 = Tunizija | region = | state = | district = | city = | relief = | label = | label_position = | coordinates = {{koord novi| 23 | 13 | type:landmark_source:googlemaps_scale:30000000 | display= title,inline}} | coordinates_ref = <!-- Statistics --> | elevation = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation_ref = | length = 4800 km | length_orientation = | length_note = | width = 1800 km | width_orientation = | width_note = | area = 9.200.000 km² | depth = | type = | age = | border = | topo = | traversed = | river = <!-- Below --> | footnotes = | embed = }} '''Sahara''' ({{jezik-ar|صحراء|puščava}}<ref>{{navedi knjigo|last=Wehr|first=Hans|title=A Dictionary of Modern Written Arabic (Arabic-English)|url=https://archive.org/details/dictionaryofmode0000wehr_t0g4|year=1994|publisher=Otto Harrassowitz|location=Wiesbaden|isbn=0-87950-003-4|edition=4|authorlink=Hans Wehr|page=[https://archive.org/details/dictionaryofmode0000wehr_t0g4/page/589 589]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=al-Ba‘labakkī|first=Rūḥī|title=al-Mawrid: Qāmūs ‘Arabī-Inklīzī|year=2002|publisher=Dār al-‘Ilm lil-Malāyīn|location=Beirut|edition=16|page=689|language=ar}}</ref>) je največja vroča [[puščava]] na svetu in tretja največja puščava za [[Antarktika|Antarktiko]] in [[Arktika|Arktiko]].<ref name="geology.com">{{navedi splet|url=http://geology.com/records/largest-desert.shtml|title=Largest Desert in the World|accessdate=30. december 2011}}</ref> Leži v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in obsega prek [[1 E12 m²|9 milijonov km²]], in se širi. Sahara deli Afriko v dve [[kultura|kulturno]] in [[podnebje|podnebno]] različni območji: Severno in [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]]. == Geografija == Sahara pokriva velike dele [[Alžirija|Alžirije]], [[Čad]]a, [[Egipt]]a, [[Libija|Libije]], [[Mali]]ja, [[Mavretanija|Mavretanije]], [[Maroko|Maroka]], [[Niger|Nigra]], [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]], [[Sudan]]a in [[Tunizija|Tunizije]] in se razteza več kot 9 milijonov kvadratnih kilometrov ter zajema približno četrtino afriške celine. Če bi bile vključene vse površine, s povprečno letno količino padavin manj kot 250&nbsp;mm, bi Sahara obsegala več kot 11 milijonov km². To je ena od treh različnih fizično-geografskih pokrajin afriške morfološke delitve. Na severu jo omejujeta gorovje [[Atlas (gorovje)|Atlas]] in [[Sredozemsko morje]], na zahodu [[Atlantski ocean]], na vzhodu [[Rdeče morje]], na jugu pa Sudan in dolina [[Niger (reka)|reke Niger]]. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 km, od severa proti jugu pa od 1500 do 2000&nbsp;km. Sahara je nastala ob [[Severni povratnik|severnem povratniku]] (23,5° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]). Tukaj se proti tlem spuščajo suhi [[veter|vetrovi]] [[pasat]]i, zato na področju pade izredno malo [[padavine|padavin]]. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča. Puščavske reliefne oblike v Sahari je oblikoval [[veter]] ali zelo redke padavine in obsegajo peščene sipine in sipinska polja ali [[peščeno morje|peščena morja]] (''erg''), kamnite planote (''hamada''), prodne ravnice (''reg''), suhe doline (''[[vadi]]''), suha jezera (''oued'') in slane ravnice (''shatt'' ali ''chott'').<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1327 WWF ecoregion]</ref> Nenavadna reliefna oblika je [[struktura Ričat]] (''Oko Sahare'' sli ''Guelb er Richat'') v Mavretaniji. To je nekoliko eliptična oblika kupole s 40&nbsp;km v premeru. Sedimentna skala izpostavljena v tej kupoli se giblje v starosti od konca [[proterozoik]]a v središču kupole do [[ordovicij]]skega [[peščenjak]]a okoli robov. V Sahari je več globoko razkosanih gora in gorovij, mnoge vulkanskega izvora, ki se dvigajo iz puščave. Med njimi so [[gorovje Air]], [[gorovje Ahagar]], [[Saharski Atlas]], gorovje [[Tibesti]], [[Adrar des Iforas]] in gore ob Rdečem morju. Najvišji vrh Sahare je ugasli ščitast [[ognjenik]] [[Emi Koussi]] s 3415 metri v gorovju Tibesti v severnem Čadu. Edina [[reka]], ki priteče prek Sahare, je [[Nil]] v Egiptu. Večina rek in potokov v Sahari so sezonske ali pa tečejo občasno. Podzemni vodonosniki včasih dosežejo površino, tam se ustvari oaza (Baharija, [[Ghardaïa]], Timimoun, Kufri in [[oaza Siva]]). Države na severu Sahare so del [[Magreb]]a (arabsko 'zahod'). To so Maroko, Alžirija in Tunizija. [[polpuščava|Polpuščavski]] pas, ki se na jugu Sahare vleče v smeri vzhod-zahod prek vse Afrike in predstavlja mejo med puščavo in [[savana|savano]], imenujemo [[Sahel]]. Sušna obdobja na področju Sahela povzročajo veliko lakoto. [[File:Hoggar8.jpg|thumb|250px|Oaza v gorovju Ahaggar]] [[File:Algérie 2009.jpg|thumb|right|250px|Skalna skulptura je posledica vetrne erozije]] Osrednji del Sahare je zelo suh, z malo ali nič vegetacije. Severni in južni del puščave, skupaj z višavji, imajo področja redkih travnikov in puščavskega grmovja, z drevesi in višjimi grmi v vadijih, kjer zbirajo vlago iz podzemlja. V osrednjem zelo sušnem delu obstaja več podregij velike puščave, kot so [[Tanezrouft]], [[Tenere]], [[Libijska puščava]], [[Vzhodna puščava]], [[Nubijska puščava]] in [[Atlantska obalna puščava]]. Te absolutne puščavske regije so značilne po svoji skrajni izsušenosti in po več let brez padavin. Na severu, v Egiptu in delu Libije, Saharo obroblja Sredozemsko morje, toda v [[Cirenajka|Cinerajki]] in Magrebu, Sahara meji s sredozemskim gozdom in [[Makija|makijo]], eko regijo severne Afrike, ki imajo sredozemsko podnebje in zanj značilna vroča poletja in hladne in deževne zime. Glede na botaničnih merila Franka Whita<ref>{{navedi knjigo |author=Wickens, Gerald E. |year=1998 |title=Ecophysiology of Economic Plants in Arid and Semi-Arid Lands. |publisher=Springer, Berlin |isbn=978-3-540-52171-6 |cobiss= |pages=}}</ref> in geografa Roberta Capot-Reya,<ref name=Grove1958>{{cite journal|author=Grove, A.T. |origyear=1958|year=2007|title=The Ancient Erg of Hausaland, and Similar Formations on the South Side of the Sahara|journal=The Geographical Journal|volume=124|issue=4|pages=528–533|doi=10.2307/1790942|jstor=1790942 | issn = 0016-7398 }}</ref><ref name=Bisson2003>{{navedi knjigo|author=Bisson, J.|year=2003|title=Mythes et réalités d'un désert convoité: le Sahara|publisher=L'Harmattan|language=fr}}</ref> severna meja Sahare ustreza severni meji gojenja [[Pravi datljevec|datljevih palm]] in južni meji skalnih grebenov, trave tipičnega mediteranskega podnebja v delu Magreba in Iberskega polotoka. Severna meja ustreza tudi do 100&nbsp;mm [[Izočrte|izohieti]] letnih padavin.<ref name=Walton2007>{{navedi knjigo|author=Walton, K.|year=2007|title=The Arid Zones|publisher=Aldine|asin=B008MR69VM}}</ref> Na jugu je Sahara, ki jo omejuje Sahel, pas suhe tropske savane z letnim deževnim obdobjem, ki se razteza po vsej Afriki, od vzhoda do zahoda. Južna meja Sahare je botanično označena z južno mejo ''[[Cornulaca monacantha]]'' (na sušo odporen rod ''[[Chenopodiaceae]]'') in severno mejo ''[[Cenchrus biflorus]]'', trave značilne za Sahel. Glede na podnebna merila, južna meja Sahare ustreza 150&nbsp;mm isohieti letnih padavin (to je dolgoročno povprečje, saj se padavine letno spreminjajo). Sahara je na svetu največja nizko ležeča vroča puščava. Območje je v zemljepisnih širinah pod subtropskim grebenom, pomemben pas pol-trajno subtropskega toplega visokega tlaka, kjer se zrak iz zgornje ravni [[troposfera|troposfere]] nagiba in potopi proti tlom. Močno padajoč zrak povzroča segrevanje in izsušitev v zgornji troposferi. Potapljajoč zrak preprečuje dvig in tako preprečuje adiabatno hlajenje, ki onemogoča nastanek oblakov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.water-for-africa.org/en/sahara_climate.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-09-09 |archive-date=2015-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150410155656/http://www.water-for-africa.org/en/sahara_climate.html |url-status=dead }}</ref> Stalen razpad oblakov omogoča neovirano svetlobno in toplotno sevanje. Stabilnost ozračja nad puščavo preprečuje konvekcijski preobrat, zaradi česar padavin praktično ni. Posledica tega je sončno, suho in stabilno vreme z minimalnim tveganjem dežja. Subtropski greben je glavni element, ki pojasni vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh'') za to veliko regijo. Zniževanje zraka je najmočnejše in najučinkovitejše preko vzhodnega dela Velike puščave, v Libijski puščavi, ki je najbolj sončna, najbolj suha in med najbolj sušnimi mesto na planetu, razen puščave [[Atacama]], ki leži v [[Čile|Čilu]] in [[Peru]]ju. Prevladujoča zračna masa, ki leži nad Saharo je kontinentalni tropski ena (cT), ki je zelo vroča in suha. Zaradi ekstremnega ogrevanja puščavske površine, je [[vzgornik]] nizko navadno blizu površine, pri čemer je najmočnejši in najbolj razvit v poletnem času. Visoka Sahara predstavlja vzhodno kontinentalno podaljšanje Visokih Azorov, s središčem v severnem Atlantiku. Pogrezanje Visoke Sahare skoraj doseže tla med najbolj hladnim delom leta, medtem ko omejuje na zgornji troposferi v vročih obdobjih. Učinki lokalne površine z nizkim tlakom so zelo omejene, saj zgornje ravni pogrezanja še naprej blokirajo kakršno koli obliko zračnega vzpona. Puščava je tudi različno suha glede na geografsko konfiguracijo in lokacijo. Dejansko skrajno sušnih obdobij Sahare ni mogoče pojasniti samo s subtropskim visokim tlakom. Tudi Atlas, ki ga najdemo v Alžiriji, Maroku in Tuniziji pomaga okrepiti izsušitev v severnem delu puščave. To veliko gorovje deluje kot pregrada, ki povzroča močno ''dežno senco'', učinek na zavetrni strani. Kondenzacija se pojavi na privetrni strani, kjer je nekaj oblačnosti in padavin, medtem ko je stranska zavetrna stran sončna in suha. Stranska zavetrna je očitno puščava. Vse to preprečuje, da bi nestabilni vremenski sistemi prodrli v notranjost in vplivali na ta sušna območja. Glavni vir dežja v Sahari je brezvetrje, ki je neprekinjen pas ekvatorialnega sistema nizkega tlaka, ki prinaša kratko in neredno deževno sezono v Sahel in južno Saharo. Sahari ne manjka padavin zaradi pomanjkanja vlage, ampak zaradi pomanjkanja mehanizma ustvarjanja padavin. Padavine v tej veliki puščavi morajo premagovati fizične in atmosferske ovire, ki običajno preprečujejo nastajanje padavin. Za ostre podnebne razmere v Sahari so večinoma značilne zelo majhne, nezanesljive, zelo neredne padavine; izredne vrednosti trajanja visokega sonca; zelo visoke celoletne temperature; zanemarljiva stopnja relativne vlažnosti, velike dnevne temperaturne razlike in ekstremno visoka stopnja potencialnega izhlapevanje, ki je najvišje zabeleženo na Zemlji.<ref>https://books.google.fr/books?id=8C40QP8vyU0C&pg=PA15&dq=Sahara+Desert+a+wide+area+experiences+in+excess+of&hl=fr&sa=X&ei=mU0xVdbGDoScsgGv9YHwDw&ved=0CCEQ6AEwAA#v=onepage&q=Sahara%20Desert%20a%20wide%20area%20experiences%20in%20excess%20of&f=false</ref> === Temperature === Nebo je nad puščavo običajno jasno in trajanje sončnega obsevanja je izjemno visoko vsepovsod v Sahari. Večina puščave uživa več kot 3.600 ur čistega sonca letno ali več kot 82% časa, na širšem območju v vzhodnem delu presegajo 4.000 h svetlega sonca ali več, 91% časa, kar so najvišje vrednosti in zelo blizu teoretično največje vrednosti. Vrednost 4300 h oziroma 98% časa naj bi zabeležili v Zgornjem Egiptu ([[Asuan]], [[Luksor]]) in v nubijski puščavi (Vadi Halfa).<ref name="books.google.fr">https://books.google.fr/books?id=-mwbAsxpRr0C&pg=PA13&dq=4,300+hours+of+sunshine+Wadi+Halfa&hl=fr&sa=X&ei=lNwgVZPJOIut7gaB5IC4Dg&ved=0CCAQ6AEwAA#v=onepage&q=4%2C300%20hours%20of%20sunshine%20Wadi%20Halfa&f=false</ref> Letno povprečje neposrednega sončnega obsevanja je okoli 2800 kWh / (m² leto) v Veliki puščavi. Sahara ima velikanski potencial sončne energije. Nenehno visok položaj sonca, izjemno nizka relativna vlažnost, pomanjkanje vegetacije in padavin, dela Veliko puščavo zagotovo najbolj vroč kraj na Zemlji, posebej v poletnem času v nekaterih mestih. Povprečna visoka temperatura preseže 38&nbsp;°C–40&nbsp;°C v najbolj vročem mesecu skoraj povsod v puščavi, razen na zelo visokih gorskih območjih. Najvišja uradno zabeležena povprečna visoka temperatura je okoli 47&nbsp;°C v juliju v oddaljenem puščavskem mestu v alžirski puščavi imenovanem Bou Bernous na nadmorski višini 378 metrov. To je najvišja zabeležena povprečna visoka temperatura na svetu in samo Dolina smrti v Kaliforniji jo včasih prehiti.<ref>https://books.google.fr/books?id=8yxRAAAAMAAJ&q=bou+bernous+average&dq=bou+bernous+average&hl=fr&sa=X&ei=Ft4gVaDBAcbuUr6qgagH&ved=0CDAQ6AEwAg</ref> Druga žarišča so v Alžiriji: Adrar, Timimoun, In Salah, Ouallene, Aoulef, Reggane na višini med 200 in 400 metri nad morjem, kjer so poletne povprečne temperature okoli 46&nbsp;°C v najbolj vročih mesecih leta. In Salah, ki je dobro znan v Alžiriji po vročini, ima povprečja 43,8&nbsp;°C, 46,4&nbsp;°C, 45,5 in 41,9&nbsp;°C v juniju, juliju, avgustu in septembru. Dejstvo je, da so še bolj vroča mesta v Sahari, vendar so v zelo oddaljenih območjih, zlasti v Azalai, ki leži v severnem Maliju. Južni osrednji del puščavskih območij ima 6–7 mesecev, ko povprečna visoka temperatura presega 40&nbsp;°C, kar kaže na konstantnost in dolžino res vroče sezone v Sahari. Celoletna povprečna dnevna temperatura preseže povsod 20&nbsp;°C in se lahko približa 30&nbsp;°C v vročih regijah. Vendar pa ima večina puščave vrednost, ki presega 25&nbsp;°C. Temperature peska in tal so še bolj ekstremne. Podnevi je temperatura peska zelo visoka, saj lahko zlahka doseže 80&nbsp;°C ali več.<ref name="ReferenceB">https://books.google.fr/books?id=fqussIGJ0NcC&pg=PA158&dq=Port-Sudan+84+%C2%B0C&hl=fr&sa=X&ei=DUklVfD6HY3gaqy0gZAH&ved=0CDMQ6AEwAg#v=onepage&q=Port-Sudan%2084%20%C2%B0C&f=false</ref> Temperatura peska 83,5&nbsp;°C je bila zabeležena v Port Sudanu. Temperature tal 72&nbsp;°C so bile zabeležene v Adrarju v Mavretaniji in vrednosti 75&nbsp;°C v Borkou, v severnem Čadu. Zaradi pomanjkanja oblačnosti in zelo nizke vlažnosti, ima puščava običajno visoka dnevna temperaturna nihanja med dnevom in nočjo. Vendar pa je mit, da so noči mrzle. Povprečna dnevna temperaturna območja so običajno med 13&nbsp;°C in 20&nbsp;°C. Najnižje vrednosti najdemo vzdolž obalnih regij zaradi visoke vlage in so pogosto celo nižje od 10&nbsp;°C in najvišje vrednosti na celinskem območju, kjer je vlažnost najnižja, predvsem v južni Sahari. Kljub temu je res, da so lahko zimske noči hladne, saj se temperatura lahko spusti do ledišča, še posebej v visokogorju. === Padavine === Povprečne letne padavine so zelo nizke na severnih in južnih robovih puščave do skoraj nič nad osrednjim in vzhodnim delom. Ozek severni rob puščave prejme več zimske oblačnosti in padavin, zaradi prihoda sistema nizkega tlaka nad Sredozemskim morjem ob polarni fronti, čeprav je vpliv dežja zelo oslabljen v [[padavinska senca|padavinski senci]] gora in se povprečne letne padavine gibljejo od 100&nbsp;mm do 250&nbsp;mm. Biskra, Alžirija in [[Ouarzazate]] v Maroku najdemo na tem območju. Južni rob puščave, ob meji s Sahelom, prejme poletno oblačnost in padavine zaradi prihoda intertropske konvergenčne cone iz juga, povprečnih letne padavine se gibljejo od 100&nbsp;mm do 250&nbsp;mm. [[Timbuktu]], Mali in Agadez, Niger sta na tem območju. Veliko osrednje skrajno sušno jedro puščave je praktično brez padavin in trajno ostaja pod vplivom najmočnejšega anticiklonskega vremenskega režima, povprečna letna količina padavin lahko pade na manj kot 1&nbsp;mm. Dejstvo je, da večina Sahare leži v manj kot 20&nbsp;mm. Od 9.000.000&nbsp;km² puščavskega ozemlja v Sahari, le območje okoli 2.800.000&nbsp;km² prejme letno povprečno količino padavin 10&nbsp;mm ali manj, kar je enako približno 31% celotne površine, medtem ko okoli 1.500.000&nbsp;km² prejeme povprečno 5&nbsp;mm ali manj, kar je okoli 17 % celotne površine. Letno povprečje padavin je praktično nič v širokem območju približno 1.000.000&nbsp;km² v vzhodni Sahari in obsega puščave Libije, Egipta in Sudana (Tazirbu, Kufri, Dakhla, Kharga, Farafra, Siva, Asjut, Sohag, Luksor, Asuan, [[Abu Simbel]], Vadi Halfa), kjer se dolgoročno povprečje približuje 0,5&nbsp;mm na leto. == Geologija == Običajno si, ko zaslišimo besedo Sahara, predstavljamo peščeno puščavo, vendar moramo vedeti, da [[peščeno morje]] ali erg predstavlja komaj slabo petino vse Sahare. Saharski pesek nastaja zaradi [[erozija|erozije]] in preperevanja gorovij, ki ga veter počasi, a vztrajno spreminja v prah. Površje Sahare je povečini skalnato (''hamada'') ali pa gruščnato (''serir''). Del pokrajine sestavljajo tudi suhe rečne struge ali [[vadi]]ji, ki vodijo s pogorij in so hkrati dokaz, da je bila Sahara nekoč bolj vodnata. Včasih se vreme za nekaj minut spremeni hudo deževje, ki z vodo napolni vadije in še bolj pospešuje [[preperevanje]]. == Ekoregije == [[File:Saharan topographic elements map.png|thumb|380px|Glavne topografske značilnosti Saharskih regij.]] Sahara obsega več ločenih eko regij in njihovih variacij temperatur, padavin, nadmorske višine in sestave tal, ki gostijo različne skupnosti rastlin in živali. '''Atlantska obalna puščava''' je ozek pas ob atlantski obali, kjer nastajanje megle zagotavlja hladen [[Kanarski tok]], ki zagotavlja dovolj vlage za ohranjanje različnih [[lišaj]]ev, [[sukulente|sukulent]] in grmovnic. Zajema 39.900 kvadratnih kilometrov na jugu Maroka in Mavretanije.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1304 WWF ecoregion]</ref> '''Severna saharska stepa in gozdovi''' leži ob severni puščavi, poleg sredozemskih gozdov in makije je eko regija severnega Magreba in Cirenajka. Zimsko deževje vzdržuje makijo in suhe gozdove, ki tvorijo prehod med sredozemskim podnebjem na severu in skrajno sušni Sahari na jugu. Zajema 1.675.300 kvadratnih kilometrov v Alžiriji, Egiptu, Libiji, Mavretaniji, Maroku in Tuniziji.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1321 WWF ecoregion]</ref> '''Eko regija puščava Sahara''' pokriva skrajno sušni osrednji del Sahare, kjer je količina padavin majhna in sporadična. Vegetacija je redka in sestoji večinoma iz peščenih sipin (''erg'', ''shesh'', ''raoui''), kamnitih planot (''hamadas''), prodnih ravnin (''reg''), suhih dolin (''vadi'') in solnih ravnic. Zajema 4.639.900 kvadratnih kilometrov od Alžirije, Čada, Egipta, Libije, Malija, Mavretanije, Nigra in Sudana. '''Južna saharska stepa in gozdovi''' je ozek pas, ki teče vzhodno in zahodno med skrajno sušno Saharo in sahelsko savano na jugu. Gibanje ekvatorialne intertropske konvergenčne cone (ITCZ) prinaša poletno deževje v juliju in avgustu, ki znaša v povprečju od 100 do 200&nbsp;mm, vendar se močno razlikujejo iz leta v leto. Te padavine vzdržujejo poletne pašnike trav in zelišč, s suhimi gozdovi in grmičevjem ob sezonskih vodotokih. Ta eko regija zajema 1.101.700&nbsp;km² v Alžiriji, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Sudanu.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1329 WWF ecoregion]</ref> '''Zahodni saharski montanski puščavski gozdovi'''; več vulkanskega višavja zagotovlja hladnejše, vlažno okolje, ki podpira saharsko-sredozemske gozdove in makijo. Eko regija pokriva 258.100&nbsp;km², predvsem v Tassili n'Ajjer v Alžiriji, z manjšimi enklavami v Aïr v Nigru, Dhar Adrar v Mavretaniji ter Adrar des Iforas v Maliju in Alžiriji.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1332 WWF ecoregion]</ref> '''Tibesti-Jebel Uweinat montanski puščavski gozdovi''' sestavljajo visokogorja Tibesti in Jebel Uweinat. Višje in bolj redne padavine in hladnejše temperature podpirajo gozdnate pokrajine in grmičevje kot so palme, akacije, mirta, oleander, tamariska, in nekaj redkih in endemičnih rastlin. Eko regija pokriva 82.200&nbsp;km² v Tibesti v Čadu in Libiji in Jebel Uweinat na meji Egipta, Libije in Sudana.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa1331 WWF ecoregion]</ref> '''Saharski halofitik''' je območje sezonsko poplavljenih solnih depresij, ki je dom [[Slanuša|slanuš]] – soli prilagojenih rastlinskih združb. Saharski halofitik pokriva 54.000&nbsp;km² vključno [[depresija (geologija)|depresiji]] Qattara in Siva na severu Egipta, slana jezera v osrednji Tuniziji, Chott Melghir v Alžiriji in manjša območja Alžirije, Mavretanije in južnega dela Maroka.<ref>[http://www.worldwildlife.org/ecoregions/pa0905 WWF ecoregion]</ref> '''Tanezrouft''' je eno izmed najbolj negostoljubnih območij na Zemlji, kot tudi eden izmed najbolj vročih in suhih delov Sahare, brez vegetacije in zelo malo življenja. Leži na mejah Alžirije, Nigra in Malija, zahodno od gorovja [[Ahagar]]. == Rastlinstvo in živalstvo== Rastlinstvo Sahare je zelo raznoliko in temelji na bio-geografskih značilnostih te velike puščave. Delimo jo na tri cone, ki temeljijo na količini padavin - severno (sredozemsko), osrednjo in južno cono. Obstajata dve prehodni coni -. Sredozemlje-Sahara in sahelska prehodna cona.<ref name="Mares1999">{{navedi knjigo|editor=Mares, Michael A.|title=Encyclopedia of Deserts|url=http://books.google.com/books?id=g3CbqZtaF4oC&pg=PA490|year=1999|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3146-7|page=490}}</ref> Saharsko rastlinstvo obsega okoli 2800 vrst vaskularnih rastlin. Približno četrtina od njih je endemičnih. Približno polovica teh vrst je skupna z rastlinstvom Arabske puščave.<ref name="Houérou2008">{{navedi knjigo|last=Houérou|first=Henry N.|title=Bioclimatology and Biogeography of Africa|url=http://books.google.com/books?id=_Rvs7NkfeLEC&pg=PA82|year= 2008|publisher=Springer|isbn=978-3-540-85192-9|page=82}}</ref> Osrednja Sahara ocenjujejo, da obsega petsto vrst rastlin, kar je izjemno malo, če upoštevamo obseg območja. Rastline, kot so akacijeva drevesa, palme, sukulente, trnasto grmičevje in trave so se prilagodile sušnim razmeram tako, da rastejo nižje, da preprečijo izgubo vode zaradi močnih vetrov, ter s shranjevanjem vode v svojih debelih steblih, imajo pa tudi dolge korenine, ki se razprostirajo vodoravno, da bi dosegle največjo površino vode in da bi našle vso površinsko vlago, imajo majhne debele liste ali iglice za preprečevanje izgube vode. Rastlinski listi se lahko popolnoma izsušijo, a si opomorejo v ugodnih razmerah. [[File:GueltaCamels.jpg|thumb|Kamele v Guelta d'Archei v severovzhodnem Čadu]] V Sahari živi več vrst lisic ([[fenek]], bleda lisica (''Vulpes pallida'') in Rüppellsova lisica (''Vulpes rueppellii''). Adaks antilopa, velika bela antilopa preživi skoraj eno leto v puščavi brez pitja. ''Gazella dorcas'' je severno afriška gazela, ki prav tako lahko dolgo časa preživi brez vode. Druge pomembne gazele sta ''Gazella leptoceros'' in ''Gazella dama''. Saharski [[gepard]] (severozahodni afriški gepard) živi v Alžiriji, Togu, Nigru, Maliju, Beninu in Burkina Fasu. Tam je še manj kot 250 odraslih gepardov, ki so zelo previdni, ki bežijo pred kakršno koli človeško prisotnostjo. Gepard se izogiba soncu, od aprila do oktobra išče zavetje drevja ''balanites'' in akacije. So nenavadno svetli.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7905986.stm |title= Rare cheetah captured on camera |publisher=BBC News |date=24 February 2009 |accessdate=12 June 2010}}</ref><ref>Belbachir, F. (2008). [http://www.iucnredlist.org/details/full/221/0 ''Acinonyx jubatus'' ssp. hecki]. In: IUCN 2013. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2013.2.</ref> Druge podvrste gepardov (severovzhodni afriški gepard) živi v Čadu, Sudanu in vzhodni regiji Nigra. Vendar ga trenutno v naravi ni v Egiptu in Libiji. Približno 2.000 odraslih posameznikov je v divjini. [[File:Libya 5391 Ubari Lakes Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|left|Jezero v oazi Idehan Ubari s travo in datljevimi palmami]] Druge živali so še vrsta [[varan]]a, [[pečinarji]] (''Hyracoidea''), rogati gad (''Cerastes'') in majhne populacije [[Afriški hijenski pes|afriškega hijenskega psa]] (''Lycaon pictus''),<ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=[[Tico McNutt|McNutt]] ''et al.''|year=2008|id=12436|title=Lycaon pictus|downloaded=6 May 2008}}</ref> morda le v 14 državah<ref name=Borrell>{{navedi splet|url=http://www.slate.com/id/2225607/entry/2225663/|title=Endangered in South Africa: Those Doggone Conservationists|first=Brendan|last=Borrell|publisher=Slate|date=19 August 2009|accessdate=2015-09-09|archive-date=2011-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110430173131/http://www.slate.com/id/2225607/entry/2225663/|url-status=bot: unknown}}</ref> in severnoafriški noj (''Struthio camelus camelus''). Obstajajo druge živali, ptice še posebej, kot so afriški srebrnokljun (''Lonchura cantans'') in vrsta [[Ščinkavci|ščinkavca]] (''Lagonosticta larvata''). V Mavretaniji in na planoti Ennedi v Čadu obstajajo tudi majhni zahodnoafriški krokodili (''Crocodylus suchus'').<ref>"[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/06/0617_020618_croc.html Desert-Adapted Crocs Found in Africa]", National Geographic News, 18 June 2002</ref> Škorpijon ''[[Leiurus quinquestriatus]]'' je lahko 10&nbsp;cm dolg. Njegov strup vsebuje velike količine agitoksina in scyllatoksina in je zelo nevaren, vendar pa želo tega škorpijona redko ubije zdravega odraslega. Podsaharska srebrna mravlja je edinstvena v tem, da zaradi ekstremno visokih temperatur in grožnje plenilcev, aktivno preživi zunaj svojega gnezda le za približno deset minut na dan.<ref name="WehnerEtAl1992">{{cite journal |last1=Wehner |first1=R. |last2=Marsh |first2=A. C. |last3=Wehner |first3=S. |year=1992 |title=Desert ants on a thermal tightrope |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1992-06-18_357_6379/page/586 |journal=Nature |publisher=Nature Publishing Group |volume=357 |issue=6379 |pages=586–7 |doi=10.1038/357586a0}}</ref> [[Enogrba kamela|Dromedarji]] in koze so najpogostejše udomačene živali v Sahari. Zaradi svojih lastnosti vzdržljivosti in hitrosti je dromedar najljubša žival nomadov. Človekova dejavnost bolj verjetno vpliva na življenjski prostor na območjih trajne vode (oaze) ali kjer je voda blizu površine. Tukaj je lahko lokalni pritisk na naravne vire intenziven. Preostala populacija velikih [[sesalci|sesalcev]] je v veliki meri zmanjšana zaradi lova za hrano in rekreacijo. V zadnjih letih so se začeli razvojni projekti v puščavah Alžirije in Tunizije z uporabo namakalnih naprav iz podzemnih [[vodonosnik]]ov. Ti ukrepi pogosto privedejo do degradacije tal in [[salinizacija|salinizacije]]. Raziskovalci iz Hacettepe University (Yücekutlu, n. Et al., 2011) so poročali, da imajo lahko saharska tla bio-razpoložljivo železo in tudi nekatere bistvene makro in mikro elemente hranil, primerne za uporabo kot gnojilo za gojenje pšenice.<ref name=YTSB2011>{{cite journal|last1=Yücekutlu|first1=Nihal|last2=Terzioğlu|first2=Serpil|last3=Saydam|first3=Cemal|last4=Bildacı|first4=Işık|title=Organic Farming By Using Saharan Soil: Could It Be An Alternative To Fertilizers?|journal=Hacettepe Journal of Biology and Chemistry|date=2011|volume=39|issue=1|pages=29–38|url=http://www.hjbc.hacettepe.edu.tr/journal/volume-39/issue-1/HJBC_39_1_29-38.pdf|accessdate=23 March 2015}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Transsaharska trgovina}} [[File:A long line of men are marching with their hands thrust thro Wellcome V0041263.jpg|thumb|Arabska karavana s sužnji iz Afrike pri prečkanju Sahare (gravura iz 19.-tega stoletja)]] [[File:Beni-Izguen.jpg|thumb|[[Beni Isguen]], sveto mesto obdano z debelimi zidovi v alžirski Sahari]] === Nubijci === Med [[neolitik]]om, pred nastopom [[dezertifikacija|dezertifikacije]], okoli 9500 pred našim štetjem je bil osrednji Sudan bogato okolje, v katerem je živela velika populacija in ki segala preko tega, kar je sedaj neplodna puščava, primer Wadi el-Qa'ab. Kjer od 5. tisočletja pr. n. št. živijo ljudje, je zdaj [[Nubija]], takrat je nastala »kmetijska revolucija«, živeli so urejen življenjski slog z domačimi živalmi in rastlinami. Saharska skalna umetnost goveda in lovcev kaže na prisotnost [[kult]]a goveda, tistega, ki ga še danes najdemo v Sudanu in drugih pastoralnih družbah v Afriki <ref>{{navedi splet |url=http://www.anth.ucsb.edu/faculty/stsmith/research/nubia_history.html |title=History of Nubia |publisher=Anth.ucsb.edu |accessdate=12 June 2010 |archive-date=2019-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190318232400/http://www.anth.ucsb.edu/faculty/stsmith/research/nubia_history.html |url-status=dead }}</ref>. [[Nabta Playa]] [[megalit]]i so očitni primeri, verjetno znani prvi na svetu, arhaeo-astronomskih naprav, ki so starejše od [[Stonehenge]]a okoli 2.000 let.<ref>[https://web.archive.org/web/20130725174732/http://www.planetquest.org/learn/nabta.html The History of Astronomy]. PlanetQuest</ref> Taka kompleksnost, kot je bila ugotovljena v Nabta Playa in različne ravni oblasti izražene v tedanji družbi, so bile verjetno osnova za strukturo tako neolitske družbe v Nabta kot starem kraljestvu [[Stari Egipt|Egiptu]].<ref>Wendorf, Fred (1998) [https://web.archive.org/web/20101009235228/http://www.comp-archaeology.org/WendorfSAA98.html Late Neolithic megalithic structures at Nabta Playa].</ref> === Egipčani === Od 6000 pr. n. št. so predinastični Egipčani v jugozahodnem delu Egipta redili govedo in gradili večje stavbe. Organizirani in stalno naseljeni so sredi 6. tisočletja pr. n. št. pridelovali žito in se ukvarjali z živinorejo. Kovinski predmeti so nadomestili predhodnike iz kamna. Strojenje živalskih kož, [[lončarstvo]] in tkanje je bilo običajno. Obstajajo znaki sezonske ali le začasne zasedbe [[Al Fajum]]a v 6. tisočletju pr. n. št. z dejavnostmi pridelave hrane, [[ribolov]]om, [[lov]]om in nabiranjem hrane.<ref name= Fayum>[http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/fayum/fayumb.html Fayum, Qarunian] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416080018/http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/ |date=2010-04-16 }} (Fayum B, about 6000–5000 BCE?), [http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk Digital Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416080018/http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/ |date=2010-04-16 }}.</ref> Pogosto se pojavljajo kamnite osti, noži in strgala iz tega obdobja. V grobovih so našli keramiko, nakit, opremo za kmetovanje in lov in izbrano hrano, vključno suho meso in sadje. Zdi se, da so pokopi v puščavskih okoljih povečali egiptovske obrede ohranjanja, mrtvi so bili pokopani obrnjeni proti zahodu.<ref name= Predynastic>Predynastic (5,500–3,100 BCE), Tour Egypt].</ref> Od 3400 pred našim štetjem je bila Sahara, zaradi zmanjšane količine padavin in višje temperature, ki so posledica premika Zemljine orbite, suha kot je danes. Postala je v veliki meri neprehodna za človeka, naselja so se v glavnem osredotočila okoli številnih oaz in ob [[Nil]]u. Znano je, da je šlo v poznejših obdobjih le malo trgovine ali drugega poslovanja skozi notranjost, edina večja izjema je bila dolina Nila. Nil pa je bil neprehoden na več [[Katarakti na Nilu|katarakt]]ih, zaradi česar sta bila trgovina in stiki težja za ladje. === Feničani === Prebivalci [[Fenicija|Fenicije]], katerih civilizacija se je razcvetela od 1200–800 pr. n. št., so ustvarili konfederacijo kraljestev po celotni Sahari do Egipta. Naselili so se ob sredozemski obali, kot tudi v Sahari, med ljudmi antične Libije, ki so bili predniki ljudi, ki govorijo [[Berberi|berberske]] jezike v Severni Afriki in današnji Sahari, vključno [[Tuaregi]] centralne Sahare. [[File:Bilma-Salzkarawane1.jpg|thumb|''Azalai'', karavana s soljo. Francoski poročevalec je leta 1906 v karavani naštel 20.000 kamel]] Feničansko pisavo so sprejeli starodavni Libijci severne Afrike in [[Tifinagh]] (berberska latinska pisava) se danes še vedno uporablja med berbersko govorečimi Tuaregi, vodiči kamel, osrednje Sahare. Nekje med 633 in 530 pred našim štetjem je [[Hanno Navigator]], kartažanski raziskovalec, bodisi uveljavil ali okrepil feničanske kolonije v Zahodni Sahari, toda vse antične ostaline so izginile praktično brez sledu. === Grki === 500 pred našim štetjem so prišli v puščavo Grki. Grški trgovci širijo posel vzdolž vzhodne obale puščave in ustanavljajo kolonije trgovanja vzdolž Rdečega morja. [[Kartagina|Kartažani]] so raziskali atlantsko puščavsko obalo, vendar je vrtinčenje vode in pomanjkanje trgov imelo za posledico neprisotnost južneje od današnjega Maroka. Centralizirane države so tako obkrožale puščavo na severu in vzhodu; ostala je bilo izven nadzora teh držav. Napadi nomadskih berberskih ljudi iz puščave so bila stalna skrb tistih, ki so živeli na robu puščave. === Urbane civilizacije === [[File:Ghardaia01.jpg|thumb|Tržnica na Glavnem trgu v [[Ghardaïa]]ji (1971)]] Urbana civilizacija [[Garamanti]] je nastala okoli 500 pr. n. št. v osrčju Sahare, v dolini, ki se zdaj imenuje Wadi al-Ajal v Fezzanu, v Libiji.<ref name="Lakes">{{Cite journal | title=Ancient Lakes of the Sahara | publisher=American Scientist | volume=94 | year=2006 | pages= 58–65 | author1=Kevin White|author2= David J. Mattingly | issue=1 | postscript=<!--None-->}}</ref> Garamanti so razvili sistem kopanja tunelov daleč v gore, zajemali fosilno vodo in jo dovajali na svoja področja. Garamanti so zrasli številčnejši in močni, osvajali so svoje sosede in zasegli številne sužnje (ki so delali na širitvi predorov). [[Stari Grki]] in [[Rimljani]] so vedeli za Garamante in jih obravnavati kot necivilizirane nomade. Vendar pa so trgovali z njimi. V njihovem glavnem mestu Garama so našli rimsko kopel. Arheologi so našli osem večjih mest in številna druga pomembna naselja na ozemlju Garamantov. Ta civilizacija je propadla po tem ko so bile izčrpane razpoložljive vodne zaloge v vodonosnikih in niso mogli več vzdrževati dodatne širitve predorov v gore.<ref name = "Keys">{{cite journal|author=Keys, David|year=2004|title=Kingdom of the Sands|journal=Archaeology|volume=57|issue=2|url=http://www.archaeology.org/0403/abstracts/sands.html|access-date=2015-09-10|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514034144/http://www.archaeology.org/0403/abstracts/sands.html|url-status=dead}}</ref> === Berberi === [[File:Marabutto-Taghirt.JPG|thumb|''Zawiya'' (samostan) pred vhodom v Taghirt, Alžirija]] Berbersko ljudstvo je zasedalo (in še vedno zaseda) velik del Sahare. Garamantski Berberi so zgradili uspešen imperij v srcu puščave.<ref>Mattingly et al. (2003). ''Archaeology of Fazzan'', Volume 1</ref> Tuareški nomadi še naprej, vse do današnjih dni, živijo in se selijo čez široka prostranstva Sahare. === Širjenje islama === [[Bizantinsko cesarstvo]] je vladalo severnim obalam Sahare od 5. do 7. stoletja. Po muslimanskem osvajanju Arabije ([[Arabski polotok|Arabskega polotoka]]) in muslimanski osvojitvi Severne Afrike, se je začel v sredini 7. do zgodnjega 8. stoletja, [[islam]]ski vpliv hitro širiti po Sahari. Do konca leta 641 je bil celoten Egipt v muslimanskih rokah. Trgovina čez puščavo se je okrepila. Pomembna trgovina s sužnji je prečkala puščavo. Ocenjeno je bilo, da so med 10. in 19. stoletjem okoli 6.000 do 7.000 sužnjev vsako leto prepeljali na sever. Ta trgovina prek Sahare je trajala več stoletij, do razvoja ladij [[Karavela|karavel]] (ladij) v Evropi. Prva iz Portugalske in kmalu iz vse zahodne Evrope, so jadrali okoli puščave in zbirali sredstva iz virov v Gvineji. Sahara je hitro postala nepomembna. === Doba Osmanskega cesarstva === V 16. stoletju je severni rob Sahare, kot so obalna območja v današnji Alžiriji in Tuniziji, pa tudi nekateri deli današnje Libije, skupaj s pol-avtonomnim kraljestvom Egiptom, zasedlo [[Osmansko cesarstvo]]. Od leta 1517 je bil Egipt pomemben del Osmanskega cesarstva, lastništvo, ki je zagotovilo Turkom nadzor nad dolino Nila, vzhodnega Sredozemlja in Severne Afrike. Korist od Osmanskega cesarstva je bila svoboda gibanja za državljane in blago. Trgovina je izkoriščala Osmanske kopenske poti, skrbela za [[začimbe]], [[zlato]] in [[svila|svilo]] iz vzhoda, proizvode iz Evrope in [[sužnji|sužnje]] in zlato iz Afrike. [[Arabščina]] se ostala kot lokalni jezik, islamska kultura se je precej okrepila. Sahel in južne saharske regije so postale sedež številnih neodvisnih držav ali gostujočih Tuareških klanov. === Evropska kolonizacija === Evropski kolonializem se je v Sahari začel v 19. stoletju. Francija je osvojila Otomansko Alžirijo leta 1830, francoska oblast se je širila južno od Alžirije in vzhodno od Senegala v zgornji Niger, na območja današnje Alžirije, Čada, Malija, tedaj Francoski Sudan, vključno Timbuktu, Mavretanije, Maroka (1912), Niger in Tunizija (1881). Do začetka dvajsetega stoletja se je trans-saharska trgovina opazno zmanjšala, ker se je blago prevažalo z bolj sodobnimi in učinkovitimi sredstvi, kot so letala, ne pa čez puščavo.<ref>Trans-Saharan Africa in World History, Ch. 6, Ralph Austin</ref> V Sahari je prevladoval francoski kolonialni imperij. Ustanovili so redne letalske povezave iz Toulousa (HQ slovi Aeropostale) do Orana in čez [[Ahagar]] do [[Timbuktu]]ja in zahodno proti Bamaku in Dakarju, kot tudi trans saharske avtobusne prevoze, ki jih je izvajala ''La Companie Transsaharienne'' (est. 1927).<ref name=wauthier1>{{navedi splet | url = http://saharayro.free.fr/fwauthier1.htm | title = Wauthier Bréard 1933 | accessdate = 22 February 2013 | language = fr }}</ref> Izjemen film dokumentira prvo prečkanje znanega letalca kapitana René Wauthierja z velikim konvojem tovornjakov iz Alžira do Čada čez Saharo.<ref name=Reconnaissance_saharienne>{{navedi splet|last=Wauthier|first=René|title=Reconnaissance saharienne|url=http://www.cnc-aff.fr/internet_cnc/Internet/ARemplir/Fiches/Corpus_Algerie/decouverte/46506.html|work=French Cinema Archives|accessdate=22 February 2013|language=fr|archive-date=2013-04-12|archive-url=https://archive.today/20130412164401/http://www.cnc-aff.fr/internet_cnc/Internet/ARemplir/Fiches/Corpus_Algerie/decouverte/46506.html|url-status=dead}}</ref> Egipt pod Mohamedom Alijem in njegovimi nasledniki, je osvojil Nubijo leta 1820-22, ustanovil [[Kartum]] leta 1823 in osvojil Darfur leta 1874. Egipt, vključno s Sudanom, je postal britanski [[protektorat]] leta 1882. Egipt in Velika Britanija sta izgubila nadzor nad Sudanom iz leta 1882 do leta 1898, kot posledica ''Mahdi vstaje''. Po zajemu britanskih vojakov leta 1898 je Sudan postal Anglo-egiptovski [[kondominij]]. [[Španija]] je zajela današnjo Zahodno Saharo po 1874, čeprav Rio del Oro ostal večinoma pod vplivom Tuaregov. Leta 1912 je [[Italija]] prevzela dele, kaj naj bi se imenovali Libija, od Turkov. Za spodbujanje rimskokatoliške vere v puščavi, je [[papež Pij IX.]] imenoval delegata apostolske Sahare in Sudana leta 1868; kasneje v 19. stoletju je bila njegova pristojnost reorganizirali se v Apostolski vikariat Sahara. === Razpad imperijev in posledice === [[File:Libya 5101 Fozzigiaren Arch Tadrart Acacus Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|Naravni most v jugovzhodni Libiji]] [[File:Hoggar Desert (Algerie).jpg|left|thumb|Sahara danes]] Egipt je postal neodvisen od Britanije leta 1936, čeprav je Anglo-egiptovska pogodba 1936 dovoljevala Britaniji voditi čete preko Egipt in ohraniti britansko-egiptovski kondominij v Sudanu. Britanske vojaške sile so bile leta 1954 umaknjene. Večina saharskih držav je dosegla neodvisnost po drugi svetovni vojni: Libija leta 1951, Maroko, Sudan in Tunizija leta 1956, Čad, Mali, Mavretanija in Niger leta 1960, in Alžirija leta 1962. Španija se je umaknila iz Zahodne Sahare v letu 1975, nato je bila razdeljena med Mavretanijo in Maroko. Mavretanija se je umaknila leta 1979, Maroko še naprej drži to ozemlje. V obdobju po drugi svetovni vojni so številni rudniki in skupnosti razvijali izkoriščanje naravnih virov v puščavi. To so velika nahajališča [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] v Alžiriji in Libiji in velika nahajališča [[Fosfatni minerali|fosfat]]ov v Maroku in Zahodni Sahari. Številne trans-afriške ceste so bile predvidene čez Saharo, vključno cesta Kairo-Dakar vzdolž atlantske obale, cesta Trans-Sahara od Alžira na Sredozemlju do Kano v Nigeriji, cesta Tripoli - Cape Town od Tripolija v Libiji do N'Djamene v Čadu in cesta Kairo - Cape Town, ki bi sledila Nilu. Vsaka od teh cest je le delno zgrajena, z znatnimi vrzelmi in neasfaltiranimi odseki. == Prebivalstvo == [[File:Hoggar caravane2.jpg|thumb|[[Tuaregi]] so stoletja živeli nomadsko življenje, a danes je ohranjena le še peščica plemenskih skupin.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kdjt.si/si/tuaregi/kdo-so-tuaregi |title=Kdo so Tuaregi? |accessdate=11.2.2015 |publisher=Kulturno društvo Josipine Turnograjske |archive-date=2015-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150211163628/http://www.kdjt.si/si/tuaregi/kdo-so-tuaregi |url-status=dead }}</ref>]] Ljudje živijo na robovih puščave že skoraj 500.000 let. Domače prebivalstvo v Sahari je sestavljeno iz najrazličnejših rodov in plemen ljudstev iz črne Afrike, z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in iz sredozemskega prostora. Večji del puščavskega prebivalstva predstavljajo [[Tuaregi]]. Od 7. stoletja pa se je na to območje preseljevalo vedno več Arabcev. Stalne naselbine so nastajale tam, kjer je bilo dovolj vode, na križiščih karavanskih poti pa so se nato razvila manjša mesta, kot so Agadez, Ghat in Kufra. Med prebivalci teh oaz je vse v 20. stoletje obstajala medsebojna odvisnost. Zaradi sušnih obdobij v zadnjih letih in zaradi političnih ter tehničnih sprememb (npr.prevažanja blaga s tovornjaki) so številni nomadi začeli opuščati stare življenjske navade in se bolj ali manj neprostovoljno naseljevati v oaznih mestih in na območju [[Sahel]]a. Zaradi sušnih obdobij, političnih in tehničnih sprememb, zaradi katerih nomadi opuščajo stare življenjske, se je začel proces dezertifikacije. Nomadi se za stalno naseljujejo na tem zelo občutljivem ekosistemu, ki ga poleg pogostih suš dandanes ogroža tudi prenakomerno izčrpavanje zemlje. Puščava se počasi pomika v območja Sahela, kjer ne uspevajo več pridelki, ki so prebivalce oskrbovali s hrano. Zaradi pogostih suš vsako leto umre na tisoče ljudi. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikislovar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Afrike]] [[Kategorija:Puščave]] [[Kategorija:Puščave v Libiji]] [[Kategorija:Puščave v Alžiriji]] [[Kategorija:Puščave v Maroku]] [[Kategorija:Puščave v Tuniziji]] [[Kategorija:Puščave v Egiptu]] [[Kategorija:Sahara| ]] 08rx67m63qodc6djb81ubew82tjs7ca 0 29690 6654037 6491485 2026-03-31T22:33:52Z ~2026-13659-49 255600 /* O njem */ 6654037 wikitext text/x-wiki ''za druge osebe glej [[Janko Kos]] (razločitvena stran)''{{Infobox person |name = Janko Kos |image = <!--WD--> |image_size = 250px |caption = Janko Kos |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = znanstvena obravnava slovenske književnosti |occupation = <!--WD--> |nationality = slovenska }} '''Janko Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnost|književni]] [[književni teoretik|teoretik]], [[Komparativist|literarni komparativist]], [[literarni zgodovinar|zgodovinar]] in [[književni kritik|kritik]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[9. marec]] [[1931]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in rod == Rodil se je 9. Marca 1931 v Ljubljani kot tretji otrok materi Katarini, ki je bila pred poroko učiteljica, in očetu [[Tine Kos|Tinetu]], ki je bil kmečki otrok iz okolice [[Češnjice pri Moravčah|Moravč]], ki se je od risarja in kamnoseka izšolal do uspešnega akademskega kiparja. Po klasični gimnaziji je leta 1956 šolanje nadaljeval na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in leta 1969 [[doktor]]iral. == Življenje in delo == Služboval je kot [[dramaturg]] v [[lutka|lutkovnem]] [[gledališče|gledališču]] in od 1963 kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na Filozofski fakulteti. Leta 1977 je postal dopisni (izredni), od 1983 pa je redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], v okviru katere je 1980–83 upravljal tudi [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede]] ([[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]]) [[SAZU]] in bil zatem še predsednik znanstvenega sveta tega inštituta (1984–95). Od 1976 do 1986 in med 1990 in 1994 je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Bil je sourednik številnih [[revija|revij]] ([[Beseda]], [[Perspektive]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]) in knjižnih zbirk ter glavni urednik ''[[Literarni leksikon|Literarnega leksikona]]'' in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. [[Esej]]istični in [[kritika|kritični]] začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Raziskoval je tudi delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Matija Čop|Matije Čopa]] ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja (periodizacije). Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin. Je (so)avtor in/ali (so) urednik številnih [[srednja šola|srednješolskih]] [[učbenik]]ov in beril za [[književnost]]. Zbral in uredil je dela Prešerna, Valentin Vodnika, Cankarja, pa tudi Matije Čopa in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]. 1986 je (s sodelavci) prejel nagrado Kidričevega sklada za urejanje in avtorstvo pri seriji znanstvenoraziskovalnih razprav [[Literarni leksikon]] (ZRC SAZU), 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje [[FF]] za pedagoško delo ter 2019 državno odlikovanje zlati [[red za zasluge Republike Slovenije]] in častno članstvo Društva slovenskih katoliških pedagogov. Prejel je tudi [[Trubarjevo priznanje]] NUK za leto 2022. Posvečen mu je bil jubilejni zbornik ''Janko Kos in slovenska primerjalna književnost'' (2023) v uredništvu [[Tone Smolej|Toneta Smoleja]] (bibliografijo sestavil [[Martin Grum]]), izšel pri Znanstveni založbi FF. == Družina == Janko Kos je oče literarnega zgodovinarja [[Matevž Kos|Matevža Kosa]], tast pisatelja in urednika [[Igor Bratož|Igorja Bratoža]], tast [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]], mlajši brat strojnika, inovatorja, pisatelja in publicista [[Marko Kos|Marka Kosa]] ter bratranec pesnika in književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]]. == Dela (monografije) == * ''Prešernov pesniški razvoj: interpretacija'', DZS, 1966 (227 str.) {{COBISS|ID=125953}} * ''Oris filozofije'' (priročnik za pouk filozofije), Cankarjeva založba, 1967; 1970 - popravljena in dopolnjena izdaja) {{COBISS|ID=372297}} * ''Prešeren in evropska romantika'', DZS, 1970 (298 str.) {{COBISS|ID=31260161}} * ''Znanost in ideologija'' (zbirka Znamenja), Obzorja, Maribor, 1970 {{COBISS|ID=4321024}} * ''Temelji filozofije za gimnazije'', Cankarjeva založba, 1973; ponatisa: 1977, 1979 (327 str.) *''Pregled slovenskega slovstva: za srednje šole'', DZS, 1974 (402 str.); dopolnjene izdaje 1975 (440 str.), 1987 (484 str.), 1992 (487 str.) {{COBISS|ID=8709377}} *''Pregled svetovne književnosti'', DZS, 1978; 1986 (dopolnjena izd.), 2005 (prenovljena in dopolnjena izd.) s ponatisi * ''Literatura'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1978 {{COBISS|ID=11189761}} * ''Matija Čop'' (zbirka Znameniti Slovenci), Partizanska knjiga, 1979 (199 str.) {{COBISS|ID=11407105}} * ''Romantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1980 {{COBISS|ID=11193601}} * ''Morfologija literarnega dela'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1981 {{COBISS|ID=11188481}} * ''Marksizem in problemi literarnega vrednotenja'', Mladinska knjiga, 1983 {{COBISS|ID=1865224}} * ''Moderna misel in slovenska književnost'', Cankarjeva založba, 1983 (391 str.) {{COBISS|ID=13929729}} * ''Očrt literarne teorije'', 1983 (210 str.); popravljena in dopolnjena izd. 1994 (188 str.) * ''Roman'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1983 {{COBISS|ID=11190017}} * ''Razsvetljenstvo'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1986 {{COBISS|ID=11192065}} * ''Predromantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1987 {{COBISS|ID=21707521}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Znanstveni inštitut FF; Partizanska knjiga,1987 (prva izdaja, 265 str.) {{COBISS|ID=3730944}} * ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 (531 str.); prenovljene izdaje 1991, 1994, 1995 ( * ''Literarne tipologije'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1989, 1990? {{COBISS|ID=15895040}} * ''Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode'', Razprave SAZU, 1989 (separat) {{COBISS|ID=44621666}} *''Književnost - Učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 {{COBISS|ID=239880}} *''Svet književnosti 1-4'' (srednješolski učbeniki, 1-2000, 2-2001 (soavtor [[Tomo Virk]]), 3-2002 (soavtorja T. Virk, [[Gregor Kocijan]]), 4-2003 (soavtorji T. Virk, [[Lado Kralj]], [[Matevž Kos]]); prenovljene izdaje: 1-2009, 2-2010, 3-2011, 4-2012 * ''Valentin Vodnik'', 1990 (222 str.) {{COBISS|ID=20517888}} * ''Prešeren in njegova doba: študije'', Lipa, Koper, 1991 {{COBISS|ID=22511104}} * ''Zgodbe Svetega pisma'' (izbral, uredil in spremna besedila), 1992 (2. izdaja 2006) * ''Lirika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1993 * ''Die slowenische Literatur'' (prispevek za 45. [[Frankfurtski knjižni sejem]] 1993) * ''Neznani Prešeren'', Cankarjeva založba, 1994 {{COBISS|ID=42187776}} * ''Na poti v postmoderno'', LUD Literatura, 1995 (215 str.) {{COBISS|ID=49227520}} * ''Postmodernizem: književnost'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1995 {{COBISS|ID=1766498}} * ''Duhovna zgodovina Slovencev'', 1996, Slovenska matica (225 str.; elektronska izdaja 2020) {{COBISS|ID=63068160}} * ''Literarna teorija'', DZS, 2001 (196 str.) {{COBISS|ID=110720256}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Mladinska knjiga, 2001 (dopolnjena izdaja, 417 str.) {{COBISS|ID=18566957}} * ''Prešeren in krščanstvo'', 2002, Slovenska matica (162 str.) {{COBISS|ID=119981568}} * ''Slovenci in Evropa'', Študentska založba, 2007 (380 str.) (elektronska izdaja 2013) * ''Svetovni roman'', LUD Literatura, 2009 (671 str.; ponatis študij iz zbirke ''Sto romanov'' s študijo T. Virka: ''Kosova teorija in zgodovina romana'' na str. 627-664) * ''Umetniki in meščani: spominjanja'', Znanstvena založba FF in Beletrina, 2015 * ''Ideologi in oporečniki: spominjanja'', Beletrina, 2015 (tudi elektronska izdaja) * ''Sociologija slovenske literature'', Slovenska matica, 2016 * ''Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom'', SAZU, 2017 * ''Misliti Cankarja'', Beletrina, 2018 (tudi elektronska izdaja) *''Kultura in politika'', Nova obzorja, 2021 (kolumne, izšle v ''[[Demokracija (revija)|Demokraciji]]'' 2003-19) *''Primerjalna zgodovina svetovne literature'', Slovenska matica, 2021 *''Sredi Evrope in zgodovine'', FF, 2026 == O njem == * {{navedi splet |url=https://vecer.com/v-soboto/obrazi-z-markom-crnkovicem-v-bistvu-sem-duhovno-maturiral-ko-sem-pri-janku-kosu-diplomiral-10226342 |title=Obrazi z Markom Crnkovičem: V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral |last=Crnkovič |first=Marko |author-link=Marko Crnkovič |date= |website=Večer |publisher=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=7. november 2020 |accessdate=8. april 2025 |quote=Delati intervju s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv.|ref=Crn_Večer}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/janko-kos |title=Janko Kos |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=SAZU |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |accessdate=8. april 2025 |ref=BioSAZU}} * {{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/455 |title=Janko Kos in slovenska primerjalna književnost |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=Založba Univerze v Ljubljani |publisher=Založba [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |accessdate=8. april 2025|ref=JKmonogrf}}{{cobiss|id=159926275}} == Glej še == * Priimek [[Kos (priimek)|Kos]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Janko Kos}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/prof-dr-janko-kos/ intervju z J. Kosom] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kos, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] arlrdzm540k8o7xab67u3ewrws5x29j 6654038 6654037 2026-03-31T22:34:29Z ~2026-13659-49 255600 /* O njem */ 6654038 wikitext text/x-wiki ''za druge osebe glej [[Janko Kos]] (razločitvena stran)''{{Infobox person |name = Janko Kos |image = <!--WD--> |image_size = 250px |caption = Janko Kos |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = znanstvena obravnava slovenske književnosti |occupation = <!--WD--> |nationality = slovenska }} '''Janko Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnost|književni]] [[književni teoretik|teoretik]], [[Komparativist|literarni komparativist]], [[literarni zgodovinar|zgodovinar]] in [[književni kritik|kritik]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[9. marec]] [[1931]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in rod == Rodil se je 9. Marca 1931 v Ljubljani kot tretji otrok materi Katarini, ki je bila pred poroko učiteljica, in očetu [[Tine Kos|Tinetu]], ki je bil kmečki otrok iz okolice [[Češnjice pri Moravčah|Moravč]], ki se je od risarja in kamnoseka izšolal do uspešnega akademskega kiparja. Po klasični gimnaziji je leta 1956 šolanje nadaljeval na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in leta 1969 [[doktor]]iral. == Življenje in delo == Služboval je kot [[dramaturg]] v [[lutka|lutkovnem]] [[gledališče|gledališču]] in od 1963 kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na Filozofski fakulteti. Leta 1977 je postal dopisni (izredni), od 1983 pa je redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], v okviru katere je 1980–83 upravljal tudi [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede]] ([[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]]) [[SAZU]] in bil zatem še predsednik znanstvenega sveta tega inštituta (1984–95). Od 1976 do 1986 in med 1990 in 1994 je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Bil je sourednik številnih [[revija|revij]] ([[Beseda]], [[Perspektive]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]) in knjižnih zbirk ter glavni urednik ''[[Literarni leksikon|Literarnega leksikona]]'' in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. [[Esej]]istični in [[kritika|kritični]] začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Raziskoval je tudi delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Matija Čop|Matije Čopa]] ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja (periodizacije). Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin. Je (so)avtor in/ali (so) urednik številnih [[srednja šola|srednješolskih]] [[učbenik]]ov in beril za [[književnost]]. Zbral in uredil je dela Prešerna, Valentin Vodnika, Cankarja, pa tudi Matije Čopa in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]. 1986 je (s sodelavci) prejel nagrado Kidričevega sklada za urejanje in avtorstvo pri seriji znanstvenoraziskovalnih razprav [[Literarni leksikon]] (ZRC SAZU), 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje [[FF]] za pedagoško delo ter 2019 državno odlikovanje zlati [[red za zasluge Republike Slovenije]] in častno članstvo Društva slovenskih katoliških pedagogov. Prejel je tudi [[Trubarjevo priznanje]] NUK za leto 2022. Posvečen mu je bil jubilejni zbornik ''Janko Kos in slovenska primerjalna književnost'' (2023) v uredništvu [[Tone Smolej|Toneta Smoleja]] (bibliografijo sestavil [[Martin Grum]]), izšel pri Znanstveni založbi FF. == Družina == Janko Kos je oče literarnega zgodovinarja [[Matevž Kos|Matevža Kosa]], tast pisatelja in urednika [[Igor Bratož|Igorja Bratoža]], tast [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]], mlajši brat strojnika, inovatorja, pisatelja in publicista [[Marko Kos|Marka Kosa]] ter bratranec pesnika in književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]]. == Dela (monografije) == * ''Prešernov pesniški razvoj: interpretacija'', DZS, 1966 (227 str.) {{COBISS|ID=125953}} * ''Oris filozofije'' (priročnik za pouk filozofije), Cankarjeva založba, 1967; 1970 - popravljena in dopolnjena izdaja) {{COBISS|ID=372297}} * ''Prešeren in evropska romantika'', DZS, 1970 (298 str.) {{COBISS|ID=31260161}} * ''Znanost in ideologija'' (zbirka Znamenja), Obzorja, Maribor, 1970 {{COBISS|ID=4321024}} * ''Temelji filozofije za gimnazije'', Cankarjeva založba, 1973; ponatisa: 1977, 1979 (327 str.) *''Pregled slovenskega slovstva: za srednje šole'', DZS, 1974 (402 str.); dopolnjene izdaje 1975 (440 str.), 1987 (484 str.), 1992 (487 str.) {{COBISS|ID=8709377}} *''Pregled svetovne književnosti'', DZS, 1978; 1986 (dopolnjena izd.), 2005 (prenovljena in dopolnjena izd.) s ponatisi * ''Literatura'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1978 {{COBISS|ID=11189761}} * ''Matija Čop'' (zbirka Znameniti Slovenci), Partizanska knjiga, 1979 (199 str.) {{COBISS|ID=11407105}} * ''Romantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1980 {{COBISS|ID=11193601}} * ''Morfologija literarnega dela'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1981 {{COBISS|ID=11188481}} * ''Marksizem in problemi literarnega vrednotenja'', Mladinska knjiga, 1983 {{COBISS|ID=1865224}} * ''Moderna misel in slovenska književnost'', Cankarjeva založba, 1983 (391 str.) {{COBISS|ID=13929729}} * ''Očrt literarne teorije'', 1983 (210 str.); popravljena in dopolnjena izd. 1994 (188 str.) * ''Roman'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1983 {{COBISS|ID=11190017}} * ''Razsvetljenstvo'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1986 {{COBISS|ID=11192065}} * ''Predromantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1987 {{COBISS|ID=21707521}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Znanstveni inštitut FF; Partizanska knjiga,1987 (prva izdaja, 265 str.) {{COBISS|ID=3730944}} * ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 (531 str.); prenovljene izdaje 1991, 1994, 1995 ( * ''Literarne tipologije'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1989, 1990? {{COBISS|ID=15895040}} * ''Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode'', Razprave SAZU, 1989 (separat) {{COBISS|ID=44621666}} *''Književnost - Učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 {{COBISS|ID=239880}} *''Svet književnosti 1-4'' (srednješolski učbeniki, 1-2000, 2-2001 (soavtor [[Tomo Virk]]), 3-2002 (soavtorja T. Virk, [[Gregor Kocijan]]), 4-2003 (soavtorji T. Virk, [[Lado Kralj]], [[Matevž Kos]]); prenovljene izdaje: 1-2009, 2-2010, 3-2011, 4-2012 * ''Valentin Vodnik'', 1990 (222 str.) {{COBISS|ID=20517888}} * ''Prešeren in njegova doba: študije'', Lipa, Koper, 1991 {{COBISS|ID=22511104}} * ''Zgodbe Svetega pisma'' (izbral, uredil in spremna besedila), 1992 (2. izdaja 2006) * ''Lirika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1993 * ''Die slowenische Literatur'' (prispevek za 45. [[Frankfurtski knjižni sejem]] 1993) * ''Neznani Prešeren'', Cankarjeva založba, 1994 {{COBISS|ID=42187776}} * ''Na poti v postmoderno'', LUD Literatura, 1995 (215 str.) {{COBISS|ID=49227520}} * ''Postmodernizem: književnost'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1995 {{COBISS|ID=1766498}} * ''Duhovna zgodovina Slovencev'', 1996, Slovenska matica (225 str.; elektronska izdaja 2020) {{COBISS|ID=63068160}} * ''Literarna teorija'', DZS, 2001 (196 str.) {{COBISS|ID=110720256}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Mladinska knjiga, 2001 (dopolnjena izdaja, 417 str.) {{COBISS|ID=18566957}} * ''Prešeren in krščanstvo'', 2002, Slovenska matica (162 str.) {{COBISS|ID=119981568}} * ''Slovenci in Evropa'', Študentska založba, 2007 (380 str.) (elektronska izdaja 2013) * ''Svetovni roman'', LUD Literatura, 2009 (671 str.; ponatis študij iz zbirke ''Sto romanov'' s študijo T. Virka: ''Kosova teorija in zgodovina romana'' na str. 627-664) * ''Umetniki in meščani: spominjanja'', Znanstvena založba FF in Beletrina, 2015 * ''Ideologi in oporečniki: spominjanja'', Beletrina, 2015 (tudi elektronska izdaja) * ''Sociologija slovenske literature'', Slovenska matica, 2016 * ''Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom'', SAZU, 2017 * ''Misliti Cankarja'', Beletrina, 2018 (tudi elektronska izdaja) *''Kultura in politika'', Nova obzorja, 2021 (kolumne, izšle v ''[[Demokracija (revija)|Demokraciji]]'' 2003-19) *''Primerjalna zgodovina svetovne literature'', Slovenska matica, 2021 *''Sredi Evrope in zgodovine'', FF, 2026 (izšlo ob 95-letnici avtorja) == O njem == * {{navedi splet |url=https://vecer.com/v-soboto/obrazi-z-markom-crnkovicem-v-bistvu-sem-duhovno-maturiral-ko-sem-pri-janku-kosu-diplomiral-10226342 |title=Obrazi z Markom Crnkovičem: V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral |last=Crnkovič |first=Marko |author-link=Marko Crnkovič |date= |website=Večer |publisher=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=7. november 2020 |accessdate=8. april 2025 |quote=Delati intervju s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv.|ref=Crn_Večer}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/janko-kos |title=Janko Kos |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=SAZU |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |accessdate=8. april 2025 |ref=BioSAZU}} * {{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/455 |title=Janko Kos in slovenska primerjalna književnost |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=Založba Univerze v Ljubljani |publisher=Založba [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |accessdate=8. april 2025|ref=JKmonogrf}}{{cobiss|id=159926275}} == Glej še == * Priimek [[Kos (priimek)|Kos]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Janko Kos}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/prof-dr-janko-kos/ intervju z J. Kosom] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kos, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 19kzh4gevh9pugv6oa38hcf1lgequxh 6654039 6654038 2026-03-31T22:35:14Z ~2026-13659-49 255600 /* O njem */ 6654039 wikitext text/x-wiki ''za druge osebe glej [[Janko Kos]] (razločitvena stran)''{{Infobox person |name = Janko Kos |image = <!--WD--> |image_size = 250px |caption = Janko Kos |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = znanstvena obravnava slovenske književnosti |occupation = <!--WD--> |nationality = slovenska }} '''Janko Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnost|književni]] [[književni teoretik|teoretik]], [[Komparativist|literarni komparativist]], [[literarni zgodovinar|zgodovinar]] in [[književni kritik|kritik]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[9. marec]] [[1931]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in rod == Rodil se je 9. Marca 1931 v Ljubljani kot tretji otrok materi Katarini, ki je bila pred poroko učiteljica, in očetu [[Tine Kos|Tinetu]], ki je bil kmečki otrok iz okolice [[Češnjice pri Moravčah|Moravč]], ki se je od risarja in kamnoseka izšolal do uspešnega akademskega kiparja. Po klasični gimnaziji je leta 1956 šolanje nadaljeval na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in leta 1969 [[doktor]]iral. == Življenje in delo == Služboval je kot [[dramaturg]] v [[lutka|lutkovnem]] [[gledališče|gledališču]] in od 1963 kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na Filozofski fakulteti. Leta 1977 je postal dopisni (izredni), od 1983 pa je redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], v okviru katere je 1980–83 upravljal tudi [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede]] ([[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]]) [[SAZU]] in bil zatem še predsednik znanstvenega sveta tega inštituta (1984–95). Od 1976 do 1986 in med 1990 in 1994 je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Bil je sourednik številnih [[revija|revij]] ([[Beseda]], [[Perspektive]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]) in knjižnih zbirk ter glavni urednik ''[[Literarni leksikon|Literarnega leksikona]]'' in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. [[Esej]]istični in [[kritika|kritični]] začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Raziskoval je tudi delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Matija Čop|Matije Čopa]] ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja (periodizacije). Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin. Je (so)avtor in/ali (so) urednik številnih [[srednja šola|srednješolskih]] [[učbenik]]ov in beril za [[književnost]]. Zbral in uredil je dela Prešerna, Valentin Vodnika, Cankarja, pa tudi Matije Čopa in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]. 1986 je (s sodelavci) prejel nagrado Kidričevega sklada za urejanje in avtorstvo pri seriji znanstvenoraziskovalnih razprav [[Literarni leksikon]] (ZRC SAZU), 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje [[FF]] za pedagoško delo ter 2019 državno odlikovanje zlati [[red za zasluge Republike Slovenije]] in častno članstvo Društva slovenskih katoliških pedagogov. Prejel je tudi [[Trubarjevo priznanje]] NUK za leto 2022. Posvečen mu je bil jubilejni zbornik ''Janko Kos in slovenska primerjalna književnost'' (2023) v uredništvu [[Tone Smolej|Toneta Smoleja]] (bibliografijo sestavil [[Martin Grum]]), izšel pri Znanstveni založbi FF. == Družina == Janko Kos je oče literarnega zgodovinarja [[Matevž Kos|Matevža Kosa]], tast pisatelja in urednika [[Igor Bratož|Igorja Bratoža]], tast [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]], mlajši brat strojnika, inovatorja, pisatelja in publicista [[Marko Kos|Marka Kosa]] ter bratranec pesnika in književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]]. == Dela (monografije) == * ''Prešernov pesniški razvoj: interpretacija'', DZS, 1966 (227 str.) {{COBISS|ID=125953}} * ''Oris filozofije'' (priročnik za pouk filozofije), Cankarjeva založba, 1967; 1970 - popravljena in dopolnjena izdaja) {{COBISS|ID=372297}} * ''Prešeren in evropska romantika'', DZS, 1970 (298 str.) {{COBISS|ID=31260161}} * ''Znanost in ideologija'' (zbirka Znamenja), Obzorja, Maribor, 1970 {{COBISS|ID=4321024}} * ''Temelji filozofije za gimnazije'', Cankarjeva založba, 1973; ponatisa: 1977, 1979 (327 str.) *''Pregled slovenskega slovstva: za srednje šole'', DZS, 1974 (402 str.); dopolnjene izdaje 1975 (440 str.), 1987 (484 str.), 1992 (487 str.) {{COBISS|ID=8709377}} *''Pregled svetovne književnosti'', DZS, 1978; 1986 (dopolnjena izd.), 2005 (prenovljena in dopolnjena izd.) s ponatisi * ''Literatura'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1978 {{COBISS|ID=11189761}} * ''Matija Čop'' (zbirka Znameniti Slovenci), Partizanska knjiga, 1979 (199 str.) {{COBISS|ID=11407105}} * ''Romantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1980 {{COBISS|ID=11193601}} * ''Morfologija literarnega dela'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1981 {{COBISS|ID=11188481}} * ''Marksizem in problemi literarnega vrednotenja'', Mladinska knjiga, 1983 {{COBISS|ID=1865224}} * ''Moderna misel in slovenska književnost'', Cankarjeva založba, 1983 (391 str.) {{COBISS|ID=13929729}} * ''Očrt literarne teorije'', 1983 (210 str.); popravljena in dopolnjena izd. 1994 (188 str.) * ''Roman'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1983 {{COBISS|ID=11190017}} * ''Razsvetljenstvo'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1986 {{COBISS|ID=11192065}} * ''Predromantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1987 {{COBISS|ID=21707521}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Znanstveni inštitut FF; Partizanska knjiga,1987 (prva izdaja, 265 str.) {{COBISS|ID=3730944}} * ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 (531 str.); prenovljene izdaje 1991, 1994, 1995 ( * ''Literarne tipologije'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1989, 1990? {{COBISS|ID=15895040}} * ''Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode'', Razprave SAZU, 1989 (separat) {{COBISS|ID=44621666}} *''Književnost - Učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 {{COBISS|ID=239880}} *''Svet književnosti 1-4'' (srednješolski učbeniki, 1-2000, 2-2001 (soavtor [[Tomo Virk]]), 3-2002 (soavtorja T. Virk, [[Gregor Kocijan]]), 4-2003 (soavtorji T. Virk, [[Lado Kralj]], [[Matevž Kos]]); prenovljene izdaje: 1-2009, 2-2010, 3-2011, 4-2012 * ''Valentin Vodnik'', 1990 (222 str.) {{COBISS|ID=20517888}} * ''Prešeren in njegova doba: študije'', Lipa, Koper, 1991 {{COBISS|ID=22511104}} * ''Zgodbe Svetega pisma'' (izbral, uredil in spremna besedila), 1992 (2. izdaja 2006) * ''Lirika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1993 * ''Die slowenische Literatur'' (prispevek za 45. [[Frankfurtski knjižni sejem]] 1993) * ''Neznani Prešeren'', Cankarjeva založba, 1994 {{COBISS|ID=42187776}} * ''Na poti v postmoderno'', LUD Literatura, 1995 (215 str.) {{COBISS|ID=49227520}} * ''Postmodernizem: književnost'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1995 {{COBISS|ID=1766498}} * ''Duhovna zgodovina Slovencev'', 1996, Slovenska matica (225 str.; elektronska izdaja 2020) {{COBISS|ID=63068160}} * ''Literarna teorija'', DZS, 2001 (196 str.) {{COBISS|ID=110720256}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Mladinska knjiga, 2001 (dopolnjena izdaja, 417 str.) {{COBISS|ID=18566957}} * ''Prešeren in krščanstvo'', 2002, Slovenska matica (162 str.) {{COBISS|ID=119981568}} * ''Slovenci in Evropa'', Študentska založba, 2007 (380 str.) (elektronska izdaja 2013) * ''Svetovni roman'', LUD Literatura, 2009 (671 str.; ponatis študij iz zbirke ''Sto romanov'' s študijo T. Virka: ''Kosova teorija in zgodovina romana'' na str. 627-664) * ''Umetniki in meščani: spominjanja'', Znanstvena založba FF in Beletrina, 2015 * ''Ideologi in oporečniki: spominjanja'', Beletrina, 2015 (tudi elektronska izdaja) * ''Sociologija slovenske literature'', Slovenska matica, 2016 * ''Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom'', SAZU, 2017 * ''Misliti Cankarja'', Beletrina, 2018 (tudi elektronska izdaja) *''Kultura in politika'', Nova obzorja, 2021 (kolumne, izšle v ''[[Demokracija (revija)|Demokraciji]]'' 2003-19) *''Primerjalna zgodovina svetovne literature'', Slovenska matica, 2021 *''Sredi Evrope in zgodovine'', 2026 (izšlo na FF ob 95-letnici avtorja) == O njem == * {{navedi splet |url=https://vecer.com/v-soboto/obrazi-z-markom-crnkovicem-v-bistvu-sem-duhovno-maturiral-ko-sem-pri-janku-kosu-diplomiral-10226342 |title=Obrazi z Markom Crnkovičem: V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral |last=Crnkovič |first=Marko |author-link=Marko Crnkovič |date= |website=Večer |publisher=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=7. november 2020 |accessdate=8. april 2025 |quote=Delati intervju s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv.|ref=Crn_Večer}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/janko-kos |title=Janko Kos |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=SAZU |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |accessdate=8. april 2025 |ref=BioSAZU}} * {{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/455 |title=Janko Kos in slovenska primerjalna književnost |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=Založba Univerze v Ljubljani |publisher=Založba [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |accessdate=8. april 2025|ref=JKmonogrf}}{{cobiss|id=159926275}} == Glej še == * Priimek [[Kos (priimek)|Kos]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Janko Kos}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/prof-dr-janko-kos/ intervju z J. Kosom] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kos, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] hphbkkdr6lj934patq41de9e43qadvr 6654045 6654039 2026-03-31T22:53:21Z ~2026-13659-49 255600 /* Dela (monografije) */ 6654045 wikitext text/x-wiki ''za druge osebe glej [[Janko Kos]] (razločitvena stran)''{{Infobox person |name = Janko Kos |image = <!--WD--> |image_size = 250px |caption = Janko Kos |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = znanstvena obravnava slovenske književnosti |occupation = <!--WD--> |nationality = slovenska }} '''Janko Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnost|književni]] [[književni teoretik|teoretik]], [[Komparativist|literarni komparativist]], [[literarni zgodovinar|zgodovinar]] in [[književni kritik|kritik]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[9. marec]] [[1931]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in rod == Rodil se je 9. Marca 1931 v Ljubljani kot tretji otrok materi Katarini, ki je bila pred poroko učiteljica, in očetu [[Tine Kos|Tinetu]], ki je bil kmečki otrok iz okolice [[Češnjice pri Moravčah|Moravč]], ki se je od risarja in kamnoseka izšolal do uspešnega akademskega kiparja. Po klasični gimnaziji je leta 1956 šolanje nadaljeval na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in leta 1969 [[doktor]]iral. == Življenje in delo == Služboval je kot [[dramaturg]] v [[lutka|lutkovnem]] [[gledališče|gledališču]] in od 1963 kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na Filozofski fakulteti. Leta 1977 je postal dopisni (izredni), od 1983 pa je redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], v okviru katere je 1980–83 upravljal tudi [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede]] ([[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]]) [[SAZU]] in bil zatem še predsednik znanstvenega sveta tega inštituta (1984–95). Od 1976 do 1986 in med 1990 in 1994 je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Bil je sourednik številnih [[revija|revij]] ([[Beseda]], [[Perspektive]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]) in knjižnih zbirk ter glavni urednik ''[[Literarni leksikon|Literarnega leksikona]]'' in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. [[Esej]]istični in [[kritika|kritični]] začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Raziskoval je tudi delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Matija Čop|Matije Čopa]] ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja (periodizacije). Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin. Je (so)avtor in/ali (so) urednik številnih [[srednja šola|srednješolskih]] [[učbenik]]ov in beril za [[književnost]]. Zbral in uredil je dela Prešerna, Valentin Vodnika, Cankarja, pa tudi Matije Čopa in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]. 1986 je (s sodelavci) prejel nagrado Kidričevega sklada za urejanje in avtorstvo pri seriji znanstvenoraziskovalnih razprav [[Literarni leksikon]] (ZRC SAZU), 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje [[FF]] za pedagoško delo ter 2019 državno odlikovanje zlati [[red za zasluge Republike Slovenije]] in častno članstvo Društva slovenskih katoliških pedagogov. Prejel je tudi [[Trubarjevo priznanje]] NUK za leto 2022. Posvečen mu je bil jubilejni zbornik ''Janko Kos in slovenska primerjalna književnost'' (2023) v uredništvu [[Tone Smolej|Toneta Smoleja]] (bibliografijo sestavil [[Martin Grum]]), izšel pri Znanstveni založbi FF. == Družina == Janko Kos je oče literarnega zgodovinarja [[Matevž Kos|Matevža Kosa]], tast pisatelja in urednika [[Igor Bratož|Igorja Bratoža]], tast [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]], mlajši brat strojnika, inovatorja, pisatelja in publicista [[Marko Kos|Marka Kosa]] ter bratranec pesnika in književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]]. == Dela == * ''Prešernov pesniški razvoj: interpretacija'', DZS, 1966 (227 str.) {{COBISS|ID=125953}} * ''Oris filozofije'' (priročnik za pouk filozofije), Cankarjeva založba, 1967; 1970 - popravljena in dopolnjena izdaja) {{COBISS|ID=372297}} * ''Prešeren in evropska romantika'', DZS, 1970 (298 str.) {{COBISS|ID=31260161}} * ''Znanost in ideologija'' (zbirka Znamenja), Obzorja, Maribor, 1970 {{COBISS|ID=4321024}} * ''Temelji filozofije za gimnazije'', Cankarjeva založba, 1973; ponatisa: 1977, 1979 (327 str.) *''Pregled slovenskega slovstva: za srednje šole'', DZS, 1974 (402 str.); dopolnjene izdaje 1975 (440 str.), 1987 (484 str.), 1992 (487 str.) {{COBISS|ID=8709377}} *''Pregled svetovne književnosti'', DZS, 1978; 1986 (dopolnjena izd.), 2005 (prenovljena in dopolnjena izd.) s ponatisi * ''Literatura'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1978 {{COBISS|ID=11189761}} * ''Matija Čop'' (zbirka Znameniti Slovenci), Partizanska knjiga, 1979 (199 str.) {{COBISS|ID=11407105}} * ''Romantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1980 {{COBISS|ID=11193601}} * ''Morfologija literarnega dela'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1981 {{COBISS|ID=11188481}} * ''Marksizem in problemi literarnega vrednotenja'', Mladinska knjiga, 1983 {{COBISS|ID=1865224}} * ''Moderna misel in slovenska književnost'', Cankarjeva založba, 1983 (391 str.) {{COBISS|ID=13929729}} * ''Očrt literarne teorije'', 1983 (210 str.); popravljena in dopolnjena izd. 1994 (188 str.) * ''Roman'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1983 {{COBISS|ID=11190017}} * ''Razsvetljenstvo'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1986 {{COBISS|ID=11192065}} * ''Predromantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1987 {{COBISS|ID=21707521}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Znanstveni inštitut FF; Partizanska knjiga,1987 (prva izdaja, 265 str.) {{COBISS|ID=3730944}} * ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 (531 str.); prenovljene izdaje 1991, 1994, 1995 ( * ''Literarne tipologije'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1989, 1990? {{COBISS|ID=15895040}} * ''Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode'', Razprave SAZU, 1989 (separat) {{COBISS|ID=44621666}} *''Književnost - Učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 {{COBISS|ID=239880}} *''Svet književnosti 1-4'' (srednješolski učbeniki, 1-2000, 2-2001 (soavtor [[Tomo Virk]]), 3-2002 (soavtorja T. Virk, [[Gregor Kocijan]]), 4-2003 (soavtorji T. Virk, [[Lado Kralj]], [[Matevž Kos]]); prenovljene izdaje: 1-2009, 2-2010, 3-2011, 4-2012 * ''Valentin Vodnik'', 1990 (222 str.) {{COBISS|ID=20517888}} * ''Prešeren in njegova doba: študije'', Lipa, Koper, 1991 {{COBISS|ID=22511104}} * ''Zgodbe Svetega pisma'' (izbral, uredil in spremna besedila), 1992 (2. izdaja 2006) * ''Lirika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1993 * ''Die slowenische Literatur'' (prispevek za 45. [[Frankfurtski knjižni sejem]] 1993) * ''Neznani Prešeren'', Cankarjeva založba, 1994 {{COBISS|ID=42187776}} * ''Na poti v postmoderno'', LUD Literatura, 1995 (215 str.) {{COBISS|ID=49227520}} * ''Postmodernizem: književnost'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1995 {{COBISS|ID=1766498}} * ''Duhovna zgodovina Slovencev'', 1996, Slovenska matica (225 str.; elektronska izdaja 2020) {{COBISS|ID=63068160}} * ''Literarna teorija'', DZS, 2001 (196 str.) {{COBISS|ID=110720256}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Mladinska knjiga, 2001 (dopolnjena izdaja, 417 str.) {{COBISS|ID=18566957}} * ''Prešeren in krščanstvo'', 2002, Slovenska matica (162 str.) {{COBISS|ID=119981568}} * ''Slovenci in Evropa'', Študentska založba, 2007 (380 str.) (elektronska izdaja 2013) * ''Svetovni roman'', LUD Literatura, 2009 (671 str.; ponatis študij iz zbirke ''Sto romanov'' s študijo T. Virka: ''Kosova teorija in zgodovina romana'' na str. 627-664) * ''Umetniki in meščani: spominjanja'', Znanstvena založba FF in Beletrina, 2015 * ''Ideologi in oporečniki: spominjanja'', Beletrina, 2015 (tudi elektronska izdaja) * ''Sociologija slovenske literature'', Slovenska matica, 2016 * ''Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom'', SAZU, 2017 * ''Misliti Cankarja'', Beletrina, 2018 (tudi elektronska izdaja) *''Kultura in politika'', Nova obzorja, 2021 (kolumne, izšle v ''[[Demokracija (revija)|Demokraciji]]'' 2003-19) *''Primerjalna zgodovina svetovne literature'', Slovenska matica, 2021 *''Sredi Evrope in zgodovine'', 2026 (izšlo na FF ob 95-letnici avtorja) == O njem == * {{navedi splet |url=https://vecer.com/v-soboto/obrazi-z-markom-crnkovicem-v-bistvu-sem-duhovno-maturiral-ko-sem-pri-janku-kosu-diplomiral-10226342 |title=Obrazi z Markom Crnkovičem: V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral |last=Crnkovič |first=Marko |author-link=Marko Crnkovič |date= |website=Večer |publisher=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=7. november 2020 |accessdate=8. april 2025 |quote=Delati intervju s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv.|ref=Crn_Večer}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/janko-kos |title=Janko Kos |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=SAZU |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |accessdate=8. april 2025 |ref=BioSAZU}} * {{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/455 |title=Janko Kos in slovenska primerjalna književnost |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=Založba Univerze v Ljubljani |publisher=Založba [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |accessdate=8. april 2025|ref=JKmonogrf}}{{cobiss|id=159926275}} == Glej še == * Priimek [[Kos (priimek)|Kos]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Janko Kos}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/prof-dr-janko-kos/ intervju z J. Kosom] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kos, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] n6m4pi1c5rtrlno4woxr754z777iuxh 6654047 6654045 2026-03-31T23:07:56Z ~2026-13659-49 255600 /* Dela */ 6654047 wikitext text/x-wiki ''za druge osebe glej [[Janko Kos]] (razločitvena stran)''{{Infobox person |name = Janko Kos |image = <!--WD--> |image_size = 250px |caption = Janko Kos |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = znanstvena obravnava slovenske književnosti |occupation = <!--WD--> |nationality = slovenska }} '''Janko Kos''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnost|književni]] [[književni teoretik|teoretik]], [[Komparativist|literarni komparativist]], [[literarni zgodovinar|zgodovinar]] in [[književni kritik|kritik]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[9. marec]] [[1931]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in rod == Rodil se je 9. Marca 1931 v Ljubljani kot tretji otrok materi Katarini, ki je bila pred poroko učiteljica, in očetu [[Tine Kos|Tinetu]], ki je bil kmečki otrok iz okolice [[Češnjice pri Moravčah|Moravč]], ki se je od risarja in kamnoseka izšolal do uspešnega akademskega kiparja. Po klasični gimnaziji je leta 1956 šolanje nadaljeval na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in leta 1969 [[doktor]]iral. == Življenje in delo == Služboval je kot [[dramaturg]] v [[lutka|lutkovnem]] [[gledališče|gledališču]] in od 1963 kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na Filozofski fakulteti. Leta 1977 je postal dopisni (izredni), od 1983 pa je redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], v okviru katere je 1980–83 upravljal tudi [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede]] ([[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]]) [[SAZU]] in bil zatem še predsednik znanstvenega sveta tega inštituta (1984–95). Od 1976 do 1986 in med 1990 in 1994 je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Bil je sourednik številnih [[revija|revij]] ([[Beseda]], [[Perspektive]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]) in knjižnih zbirk ter glavni urednik ''[[Literarni leksikon|Literarnega leksikona]]'' in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. [[Esej]]istični in [[kritika|kritični]] začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Raziskoval je tudi delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Matija Čop|Matije Čopa]] ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja (periodizacije). Metodo literarne zgodovine je dopolnil z upoštevanjem duhovnozgodovinskih prvin. Je (so)avtor in/ali (so) urednik številnih [[srednja šola|srednješolskih]] [[učbenik]]ov in beril za [[književnost]]. Zbral in uredil je dela Prešerna, Valentin Vodnika, Cankarja, pa tudi Matije Čopa in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]. 1986 je (s sodelavci) prejel nagrado Kidričevega sklada za urejanje in avtorstvo pri seriji znanstvenoraziskovalnih razprav [[Literarni leksikon]] (ZRC SAZU), 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje [[FF]] za pedagoško delo ter 2019 državno odlikovanje zlati [[red za zasluge Republike Slovenije]] in častno članstvo Društva slovenskih katoliških pedagogov. Prejel je tudi [[Trubarjevo priznanje]] NUK za leto 2022. Posvečen mu je bil jubilejni zbornik ''Janko Kos in slovenska primerjalna književnost'' (2023) v uredništvu [[Tone Smolej|Toneta Smoleja]] (bibliografijo sestavil [[Martin Grum]]), izšel pri Znanstveni založbi FF. == Družina == Janko Kos je oče literarnega zgodovinarja [[Matevž Kos|Matevža Kosa]], tast pisatelja in urednika [[Igor Bratož|Igorja Bratoža]], tast [[Ženja Leiler|Ženje Leiler Kos]], mlajši brat strojnika, inovatorja, pisatelja in publicista [[Marko Kos|Marka Kosa]] ter bratranec pesnika in književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]]. == Bibliografija == * ''Prešernov pesniški razvoj: interpretacija'', DZS, 1966 (227 str.) {{COBISS|ID=125953}} * ''Oris filozofije'' (priročnik za pouk filozofije), Cankarjeva založba, 1967; 1970 - popravljena in dopolnjena izdaja) {{COBISS|ID=372297}} * ''Prešeren in evropska romantika'', DZS, 1970 (298 str.) {{COBISS|ID=31260161}} * ''Znanost in ideologija'' (zbirka Znamenja), Obzorja, Maribor, 1970 {{COBISS|ID=4321024}} * ''Temelji filozofije za gimnazije'', Cankarjeva založba, 1973; ponatisa: 1977, 1979 (327 str.) *''Pregled slovenskega slovstva: za srednje šole'', DZS, 1974 (402 str.); dopolnjene izdaje 1975 (440 str.), 1987 (484 str.), 1992 (487 str.) {{COBISS|ID=8709377}} *''Pregled svetovne književnosti'', DZS, 1978; 1986 (dopolnjena izd.), 2005 (prenovljena in dopolnjena izd.) s ponatisi * ''Literatura'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1978 {{COBISS|ID=11189761}} * ''Matija Čop'' (zbirka Znameniti Slovenci), Partizanska knjiga, 1979 (199 str.) {{COBISS|ID=11407105}} * ''Romantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1980 {{COBISS|ID=11193601}} * ''Morfologija literarnega dela'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1981 {{COBISS|ID=11188481}} * ''Marksizem in problemi literarnega vrednotenja'', Mladinska knjiga, 1983 {{COBISS|ID=1865224}} * ''Moderna misel in slovenska književnost'', Cankarjeva založba, 1983 (391 str.) {{COBISS|ID=13929729}} * ''Očrt literarne teorije'', 1983 (210 str.); popravljena in dopolnjena izd. 1994 (188 str.) * ''Roman'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1983 {{COBISS|ID=11190017}} * ''Razsvetljenstvo'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1986 {{COBISS|ID=11192065}} * ''Predromantika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1987 {{COBISS|ID=21707521}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Znanstveni inštitut FF; Partizanska knjiga,1987 (prva izdaja, 265 str.) {{COBISS|ID=3730944}} * ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 (531 str.); prenovljene izdaje 1991, 1994, 1995 ( * ''Literarne tipologije'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1989, 1990? {{COBISS|ID=15895040}} * ''Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode'', Razprave SAZU, 1989 (separat) {{COBISS|ID=44621666}} *''Književnost - Učbenik literarne zgodovine in teorije'', Obzorja, Maribor, 1989 {{COBISS|ID=239880}} *''Svet književnosti 1-4'' (srednješolski učbeniki, 1-2000, 2-2001 (soavtor [[Tomo Virk]]), 3-2002 (soavtorja T. Virk, [[Gregor Kocijan]]), 4-2003 (soavtorji T. Virk, [[Lado Kralj]], [[Matevž Kos]]); prenovljene izdaje: 1-2009, 2-2010, 3-2011, 4-2012 * ''Valentin Vodnik'', 1990 (222 str.) {{COBISS|ID=20517888}} * ''Prešeren in njegova doba: študije'', Lipa, Koper, 1991 {{COBISS|ID=22511104}} * ''Zgodbe Svetega pisma'' (izbral, uredil in spremna besedila), 1992 (2. izdaja 2006) * ''Lirika'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1993 * ''Die slowenische Literatur'' (prispevek za 45. [[Frankfurtski knjižni sejem]] 1993) * ''Neznani Prešeren'', Cankarjeva založba, 1994 {{COBISS|ID=42187776}} * ''Na poti v postmoderno'', LUD Literatura, 1995 (215 str.) {{COBISS|ID=49227520}} * ''Postmodernizem: književnost'' ([[Literarni leksikon]]), DZS, 1995 {{COBISS|ID=1766498}} * ''Duhovna zgodovina Slovencev'', 1996, Slovenska matica (225 str.; elektronska izdaja 2020) {{COBISS|ID=63068160}} * ''Literarna teorija'', DZS, 2001 (196 str.) {{COBISS|ID=110720256}} * ''Primerjalna zgodovina slovenske literature'', Mladinska knjiga, 2001 (dopolnjena izdaja, 417 str.) {{COBISS|ID=18566957}} * ''Prešeren in krščanstvo'', 2002, Slovenska matica (162 str.) {{COBISS|ID=119981568}} * ''Slovenci in Evropa'', Študentska založba, 2007 (380 str.) (elektronska izdaja 2013) * ''Svetovni roman'', LUD Literatura, 2009 (671 str.; ponatis študij iz zbirke ''Sto romanov'' s študijo T. Virka: ''Kosova teorija in zgodovina romana'' na str. 627-664) * ''Umetniki in meščani: spominjanja'', Znanstvena založba FF in Beletrina, 2015 * ''Ideologi in oporečniki: spominjanja'', Beletrina, 2015 (tudi elektronska izdaja) * ''Sociologija slovenske literature'', Slovenska matica, 2016 * ''Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom'', SAZU, 2017 * ''Misliti Cankarja'', Beletrina, 2018 (tudi elektronska izdaja) *''Kultura in politika'', Nova obzorja, 2021 (kolumne, izšle v ''[[Demokracija (revija)|Demokraciji]]'' 2003-19) *''Primerjalna zgodovina svetovne literature'', Slovenska matica, 2021 *''Sredi Evrope in zgodovine'', 2026 (izšlo na FF ob 95-letnici avtorja) == O njem == * {{navedi splet |url=https://vecer.com/v-soboto/obrazi-z-markom-crnkovicem-v-bistvu-sem-duhovno-maturiral-ko-sem-pri-janku-kosu-diplomiral-10226342 |title=Obrazi z Markom Crnkovičem: V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral |last=Crnkovič |first=Marko |author-link=Marko Crnkovič |date= |website=Večer |publisher=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=7. november 2020 |accessdate=8. april 2025 |quote=Delati intervju s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv.|ref=Crn_Večer}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/janko-kos |title=Janko Kos |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=SAZU |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |accessdate=8. april 2025 |ref=BioSAZU}} * {{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/455 |title=Janko Kos in slovenska primerjalna književnost |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website=Založba Univerze v Ljubljani |publisher=Založba [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] |accessdate=8. april 2025|ref=JKmonogrf}}{{cobiss|id=159926275}} == Glej še == * Priimek [[Kos (priimek)|Kos]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Janko Kos}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/prof-dr-janko-kos/ intervju z J. Kosom] {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kos, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni teoretiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] gdx75jqcs0i47uaoor0vfh0zxlvua6m 0 30768 6654024 6653466 2026-03-31T22:21:12Z ~2026-18374-00 256977 Dodala sem resnice, ki jih avtor prejšnjih zapisov ne želi slišati. Slikarja ni osebo poznal in marsičesa o njem preprosto ne ve. In ne bo nikoli izvedel. 6654024 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je imel okoli 30 skupinskih in samostojnih razstav. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v galeriji Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Prvo stalno razstavo njegovih 134 izbranih grafičnih listov, ki jih je Mušič večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan), je leta 1991 uredil [[Goriški muzej|Goriški muzej.]] Priprave je koordinirala [[Nelida Nemec|N. Nemec]] (predsednik odbora je bil [[Dušan Šinigoj]]). Razstavo so odprli v prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] (Galerija Zorana Mušiča) v Goriških Brdih v Sloveniji. Žal razstave do danes niso nadgradili. Avstrijci mu obljubljene stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič kar dve desetletji ni imel večje razstave. V Italiji so njegova dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodano v Belgijo), posamezna dela v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Katalog ima besedila N. Silič Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši življenjepis, pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija, na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Da tega podatka tam ni je zato, ker avtorici zapisa slikar tega ni odobril, dokler mu ni prinesla krstni list iz biljenske župnije. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in seznam izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafičnih listov. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Bibliografija sega od 1937 do 1990. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter ključnih besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) ter natančnejše dokumentacije in analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Škoda, da ti Tajini podatki niso obelodanjeni. Tako bi ta vrzel bila napolnjena. Ta primerjava zveni kot napaka, ki je v katalogu iz leta 1991 v resnici ni. V resnici je za tisti čas katalog iz leta 1991 prinesel najobširnejše podatke o življenju in delu našega velikega slikarja. In kar je najbolj pomembno, vsi podatki, ki so objavljeni, so preverjeni s strani umetnika samega.Tudi njegov življenjepis. Kar nedvomno daje težo, tako kot imajo svojo težo življenjepisi izpod peresa Paola Rizzija, njegovega prijatelja. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan). Galerija donacijo nadgrajuje z drugimi Mušičevimi deli. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjevo filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1938-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1963-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], [[Galerija Kambič]], [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *[[Pilonova galerija Ajdovščina]], [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (1 risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005-11. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177-182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *NELIDA NEMEC, Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Zorana Mušiča, Renče, ''Občinski list'', april 2007, štev. 3. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * naziv dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] rzzze3ihhm7ia7hm730cbwer4toky6z 6654169 6654024 2026-04-01T08:50:14Z G-Cup 10746 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6654024|6654024]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-18374-00|~2026-18374-00]] ([[User talk:~2026-18374-00|pogovor]]) 6654169 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je imel okoli 30 skupinskih in samostojnih razstav. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v galeriji Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Prvo stalno razstavo njegovih 134 izbranih grafičnih listov, ki jih je Mušič večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan), je leta 1991 uredil [[Goriški muzej|Goriški muzej.]] Priprave je koordinirala [[Nelida Nemec|N. Nemec]] (predsednik odbora je bil [[Dušan Šinigoj]]). Razstavo so odprli v prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] (Galerija Zorana Mušiča) v Goriških Brdih v Sloveniji. Žal razstave do danes niso nadgradili. Avstrijci mu obljubljene stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič kar dve desetletji ni imel večje razstave. V Italiji so njegova dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodano v Belgijo), posamezna dela v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Katalog ima besedila N. Silič Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši življenjepis, pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija, na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavlja pa značilne napake, ki so podobno prepisovane v nemških in francoskih besedilih. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in seznam izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafičnih listov. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Bibliografija sega od 1937 do 1990. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter ključnih besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) ter natančnejše dokumentacije in analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan). Galerija donacijo nadgrajuje z drugimi Mušičevimi deli. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjevo filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1938-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1963-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], [[Galerija Kambič]], [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *[[Pilonova galerija Ajdovščina]], [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (1 risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005-11. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177-182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *NELIDA NEMEC, Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Zorana Mušiča, Renče, ''Občinski list'', april 2007, štev. 3. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * naziv dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 3c9dn5tgjj0uwmit100t95v949e2yf7 0 32044 6653911 6577614 2026-03-31T18:24:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653911 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Violin case.jpg|thumb|Violina in lok v kovčku]] '''Violina''' (starinsko tudi '''''gosli''''' in '''''škant'''''<ref>{{Navedi splet |url=http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html |title=SSKJ |accessdate=2014-01-23 |archive-date=2012-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120510044738/http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html |url-status=dead }}</ref>) spada med najmanjše [[godala|godalne]] [[glasbilo|instrumente]], ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega [[viola]] oz. ''viola da braccio''. Ima štiri [[struna|strune]], ki jih štejemo in označujemo po višini [[tonska uglasitev|tonske uglasitve]] navzdol (e2, a1, d1, g). == Zgodovina == [[Slika:Mongolian Musician.jpg|thumb|Morin khur, tradicionalno mongolsko godalo.]] Starodavni glasbeni instrumenti s strunami so bili namenjeni brenkanju, na primer grška [[lira (glasbilo)|lira]]. Glasbila s strunami, na katere se igra z lokom, pa verjetno izvirajo iz osrednje Azije, kot na primer morin khur iz [[Mongolija|Mongolije]]. Na azijska glasbila se je, tako kot na moderno violino, igralo z lokom iz konjske žime.<ref>{{navedi splet |title = ''The Silk Road: Connecting Cultures, Creating Trust'', Silk Road Story 2: Bowed Instruments |publisher = Smithsonian Center for Folk life and Cultural Heritage |url = http://www.silkroadproject.org/smithsonian/nomads/story.html |accessdate = 2008-09-26 |archive-date = 2008-10-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081013123420/http://www.silkroadproject.org/smithsonian/nomads/story.html |url-status = dead }}</ref> Podobna glasbila so se postopoma razširila na [[Kitajska|Kitajsko]], v [[Indija|Indijo]], preko [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] v italijanska pristanišča ([[Genova]] in [[Benetke]]). V severni Italiji je v 16. stol. nastala violina, kot jo skoraj nespremenjeno poznamo še danes.<ref>{{navedi knjigo |url= http://books.google.com/books?id=e6GcPB5v0yIC&printsec=frontcover |title=The NPR Classical Music Companion: Terms and Concepts from A to Z |last=Hoffman |first=Miles |year = 1997}}</ref><ref name=Grillet29>{{harvnb|Grillet|1901|p=29}}</ref><ref>Margaret J. Kartomi: On Concepts and Classifications of Musical Instruments. Chicago Studies in Ethnomusicology, University of Chicago Press, 1990</ref> Najzgodnejši evropski opis violine je iz leta 1556.<ref> {{navedi splet |url=http://www.violinonline.com/historicalbackgroundoftheviolin.htm |title=Historical Background of the Violin |publisher=ViolinOnline.com |first=Robin Kay|last=Deverich|year=2006|accessdate=2006-09-22 }}</ref> Najstarejšo znano violino s štirimi strunami (starejše so imele tri) je izdelal [[Andrea Amati]] leta 1555. Vse kaže, da so bile že takrat dokaj popularne, saj je [[Karel IX. Francoski]] pri Amatiju leta 1560 naročil 24 violin.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bartruff.com/history.php |title=The History of the Violin |first=William |last=Bartruff |accessdate=2014-01-24 |archive-date=2007-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208112530/http://www.bartruff.com/history.php |url-status=dead }}</ref> Ena od violin iz tega naročila se je ohranila in velja za najstarejšo še ohranjeno sploh. Ljudje, ki izdelujejo godala, se imenujejo '''goslarji'''. Zlato obdobje goslarstva je zacvetelo predvsem po zaslugi [[Beneška republika|beneških]] trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse [[Evropa|evropske]] pokrajine, najbolj pa so bili uspešni [[Italija|italijanski]] goslarji, in sicer družini [[Amati]] in [[Guarneri]], ter [[Antonio Stradivari]]. Andrea Amati je svoje znanje prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša učenca Nicole sta bila [[Andrea Guarneri]] in [[Antonio Stradivari]]. Najslavnejše delavnice so bile v [[Cremona|Cremoni]] v severni Italiji, kjer so omenjene družine izdelovale violine več kot dve stoletji. Njihovi inštrumenti veljajo za najboljše<ref>{{navedi splet|last=Inskeep |first=Steve |last2=Hoffman |first2=Miles |date=2004-06-24 |title=The Sweet Sound of a Stradivarius |publisher=National Public Radio (U.S.) |url=http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1972690 |accessdate=2009-01-23}}</ref> in posledično najdražje instrumente na svetu. Ena od stradivark (''Lady Blunt'') je na dražbi leta 2011 dosegla ceno 15,9 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{navedi novice | title=Stradivarius violin sold for L9.8m at charity auction | url=http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-13852872 | publisher=BBC News | date=2011-06-21 | accessdate=2014-01-24}}</ref> Stradivarke naj bi imele vrhunski zven zaradi lesa, v katerem so letnice bolj skupaj zaradi počasne rasti dreves v [[mala ledena doba|mali ledeni dobi]] (1645 - 1750),<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2003/TECH/science/12/08/stradivarius.secret.ap/ |title=Cool weather may be Stradivarius' secret |publisher=CNN |author=Associated Press |date=8 December 2003 |accessdate=2007-06-24 |archive-date=2007-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513143309/http://www.cnn.com/2003/TECH/science/12/08/stradivarius.secret.ap/ |url-status=bot: unknown }}</ref> ali zaradi kemične obdelave lesa.<ref>Texas A&M University. "Secrets Of Stradivarius' Unique Violin Sound Revealed, Professor Says." ScienceDaily 25 January 2009. 25 January 2009 [http://www.sciencedaily.com­/releases/2009/01/090122141228.htm sciencedaily.com]</ref> Kljub vsemu na številnih slepih testih poslušalci niso mogli ločiti igranja na stradivarko od igranja na violine drugih izdelovalcev.<ref>A guitar-like violin made by the naval engineer François Chanot, a member of a family of luthiers. A committee of scientists and musicians, listening to the violins played in an adjacent room, judged Chanot's violin to be at least as good as the Stradivarius, but apparently Chanot's instruments quickly lost their good qualities. {{navedi knjigo|last=Fétis|first=François-Joseph|year=1868|title=Biographie Universelle des Musiciens et Bibliographie Générale de la Musique, Tome 1|place=Paris|publisher=Firmin Didot Freres, Fils, et Cie|edition=Second|page=249|url=http://books.google.com/books?id=UEMQAAAAYAAJ&pg=RA1-PA249|accessdate=2011-07-21}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Dubourg|first=George|year=1852|title=The Violin: Some Account of That Leading Instrument and its Most Eminent Professors...|edition=Fourth|place=London|publisher=Robert Cocks and Co|pages=356–357|url=http://books.google.com/books?id=ybY3AQAAIAAJ&pg=PA356|accessdate=2011-07-21}}</ref><ref name="Fritz">{{cite journal|last=Fritz|first=Claudia|first2=Joseph |last2=Curtin |first3=Jacques |last3=Poitevineau |first4=Palmer |last4=Morrel-Samuels |first5=Fan-Chia |last5=Tao|title=Player preferences among new and old violin|journal=PNAS Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=3 January 2012|volume=109|doi=10.1073/pnas.1114999109|issn = 0027-8424 }}</ref> == Sestavni deli == Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine, t. i. polž, vijačnica in vijaki za [[uglaševanje]]. Vrat vključuje ebenovinasto ubiralko, ob katero se s prsti pritiskajo strune, s čimer se spreminja višina tonov. Trup je pravzaprav resonančna škatla iz smrekovega lesa, ki jo sestavljajo zgoraj pokrov, ob strani obod in spodaj dno. Na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune in pomaga pri nastanku zvoka, saj vibrira med tem, ko z lokom drsimo prek strun. Vibriranje kobilice lahko zmanjšamo tako, da na kobilico pritrdimo ''sordino'' oziroma dušilec. Pod kobilico je strunik, na katerega so pripete strune in štirje mali kovinski vijaki za fino uglaševanje. Sledi gumb, ki z vezjo drži strunik, in duša (postavljena v notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov—dno ter kot ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz. zvočnici, ''f-odprtini'' (v obliki črke [[f]]). Na zgornji del telesa violine se namesti ''podbradnik'' za lažjo držo in na spodnji strani ''mostiček'', ki se opira na [[rama|ramo]]. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi. Podbradek in mostiček omogočata, da violino držimo z brado na rami, roka violino samo rahlo podpira. [[Slika:Violinconsruction3.JPG|sličica|Sestavni deli violine v angleščini. ]] Lok je posebna palica, na katero je napeta [[konj]]ska žima, ki jo vlečemo po strunah. Žima je namazana s [[kolofonija|kolofonijo]], smolo, ki ostane pri destilaciji [[terpentin]]a. Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa [[pernambuco|pernambuka]] ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica/špica (zgornji del). [[Slika:Three bow frogs.jpg|thumb|left|250x|Loki (z žabicami) različnih godal, od zgoraj navzdol: violina, viola, čelo]] Violina običajne velikosti je celinka (4/4). Otroci običajno igrajo manjše violine, najpogosteje tričetrtinke (3/4), polovinke (2/4) in četrtinke (1/4). Manjše izvedbe so redke. Oznake ne pomenijo razmerja dolžine glede na celinko. Obstajajo pa tudi manjše izvedbe violine za odrasle, na primer žepna violina imenovana pošet (''pochette''), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji. Strune so bile prvotno iz raztegnjenih, posušenih in zvitih [[ovca|ovčjih]] [[čreva|črev]]. Kasneje so bile narejene iz [[svila|svile]], [[aluminij]]a ali [[jeklo|jekla]]. Moderne strune so večinoma narejene iz specialnih vrst jekla, včasih obdane s [[srebro]]m ali (struna e) z [[zlato]]m. Uglaševanje se začne s struno a (440 [[Hz]]). == Tehnika igranja == [[Slika:Bowed violin string in slow motion.gif|thumb|right|Vibracija violinske strune g v počasnem posnetku.]] === Leva roka === Z levo roko nekoliko podpiramo vrat, predvsem pa s prsti pritiskamo strune na ubiralko. Roko lahko premikamo po violinskem vratu v različne lege. To pomeni, da v tretji legi premaknemo roko tako, da s kazalcem pritiskamo na tisto točko, kjer smo v prvi legi imeli prstanec (tretji prst). Na ta način lahko zaigramo precej višje tone na struni e. Običajno s prstom pritiskamo na eno struno, lahko pa tudi na dve sosednji struni hkrati. Pri tehniki ''vibrato'' s prstom ne držimo strune pri miru na ubiralki, ampak z rahlim premikanjem prstne blazinice dosežemo spreminjanje tona. Na harmoničnih točkah lahko igramo tudi ''[[flažolet|flageolette]]'', pri čemer se s prstom strune samo dotaknemo, torej je ne pritisnemo na ubiralko. Pri ''trilčku'' pa hitro menjavamo glavni ton z zgornjim sosednjim tonom, se pravi da imamo en prst na glavnem tonu, z naslednjim prstom pa čimvečkrat v kratkem času pritisnemo na višje mesto. === Desna roka === Na violino igramo z lokom ali v načinu ''pizzicato'', kjer po strunah [[brenkanje|brenkamo]] s prsti. V zelo redkih primerih se po strunah igra s palico violinskega loka, to je tehnika ''con legno'' (z lesom). Tehnike z lokom se razlikujejo predvsem v hitrosti in moči gibov, recimo ''martelé'' ali ''martellato'' (kot s kladivom), ''tremolo'' (zelo hitro ponavljanje iste note, samo z zgornjim delom loka) in podobno. Praviloma z lokom vlečemo po eni struni, lahko tudi po dveh sosednjih hkrati. == Glasbeni slogi == [[Slika:Antonio Vivaldi portrait.jpg|thumb|left|Portret [[Antonio Vivaldi|Antonia Vivaldija]] z violino]] V [[simfonični orkester|simfoničnem orkestru]] igrajo glavno vlogo [[godala]], kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še [[viola|viole]], [[violončelo|čela]] in [[kontrabas]]i. Violine predstavljajo največji del orkestra, ki igra klasično glasbo, običajno so razdeljene na prvo (zahtevnejša melodija) in drugo violino (spremljava, običajno nižji toni). Violina ima svojo vlogo tudi v [[jazz]]ovskih zasedbah (Joe Venuti, Stéphane Grappelli), popularni glasbi, kot tudi v folklorni glasbi ([[rezija]]nska glasba). V zadnjih letih se je pojavila tudi električna violina ([[Vanessa Mae]]). [[Slika:F58 wiki.jpg|thumb|250x|Električna violina]] Glasbenik, ki igra na violino, se imenuje violinist, goslač (predvsem za folklorno glasbo) ali na vrhunskem nivoju virtuoz. Znani virtuozi so bili [[Yehudi Menuhin]], [[Giuseppe Tartini]], [[Antonio Vivaldi]] in verjetno najboljši [[Niccolo Paganini]]. Znana slovenska violinista sta [[Anja Bukovec]] in [[Igor Ozim]]. == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam izdelovalcev violin v Sloveniji]] * Seznami violinistov :* [[Seznam baročnih violinistov 1600 - 1780]] :* [[Seznam violinistov 1750 - 1900]] :* [[Seznam violinistov 1900 - danes]] :* [[Seznam slovenskih violinistov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Violins}} {{Wikislovar|left|violina|Violina}} [[Kategorija:Godala]] {{normativna kontrola}} 6x7vgettsphk11vriilw39mjo8ednfx 0 32241 6654065 6633239 2026-04-01T00:27:33Z ~2026-13659-49 255600 /* L */ 6654065 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[harfist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Brin Bernatović]] *[[Dalibor Bernatović]] *[[Zlata Bernatović]] *[[Sara Briški Cirman]] == C == * [[Jasna Corrado Merlak]] == G == *[[Maria Gamboz Gradišnik]] *[[Erika Gričar]] *[[Anja Gaberc]] == K == *[[Urška Križnik Zupan]] == L == * [[Maja Locatelli]] * [[Franjo Lukeš|Franjo]] [[Franjo Lukeš|Lukeš]] * [[Helena Lukeš]] == M == * [[Ula Mlakar]] * [[Naja Mohorič]] == P == *[[Tea Plesničar]] *[[Jelica Pertot Portograndi]] *[[Bronislava Prinčič]] == R == *[[Ruda Ravnik Kosi]] *[[Urška Rihtaršič]] *[[Natalija Ristič]] *[[Sofia Ristič]] == S == *[[Katja Skrinar]] == U == *[[Pavla Uršič]] == V == *[[Tanja Vogrin]] == Z == *[[Mojca Zlobko Vajgl]] == Ž == *[[Tina Žerdin|Tina (Martina) Žerdin]] *[[Štefica Žužek]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Harfisti]] [[Kategorija:Slovenski harfisti|*]] mg6a1kwzcv8wk7ba45bi0jdgt8kwd2c 0 35624 6653870 6639457 2026-03-31T16:47:26Z ~2026-13860-82 255650 6653870 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Oražen''' (tudi '''Janez Oražen'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03904 {{!}} Kostanjevica na Krki {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/kostanjevica-na-krki/03904/?pg=14|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[zdravnik]] in dobrotnik, * [[9. februar]] [[1869]], [[Kostanjevica na Krki]], † [[11. marec]] [[1921]], (Zeleni hrib), [[Ljubljana]]. Oražen velja za pomembno osebnost slovenskega javnega življenja na prelomu 19. in 20. stoletja. Njegovo zdravniško delo ter njegova filantropska zapuščina sta pomembno prispevala k razvoju študentske infrastrukture in podpori izobraževanju v Ljubljani. == Življenje == Oražen se je rodil kot nezakonski otrok 26-letne kmetice Ivane Oražen in sodnika. Kot ''Janez'' je bil krščen 9. februarja v [[župnija Kostanjevica na Krki|župniji Kostanjevica]]''.'' Njegova krstna botra sta bila trgovec Franc Šetinc in županova hči Klementina Sever.<ref name=":0" /> V letih 1875–1880 je obiskoval osnovno šolo v kraju Kostanjevica na Krki, nato se je leta 1881 vpisal na gimnazijo v Ljubljano, ki jo je obiskoval do leta 1888 in jo takrat zapustil zaradi negativne ocene pri matematiki in prirodoslovju. Prepisal se je na novomeško gimnazijo, kjer je leta 1889 maturiral in se vpisal na študij medicine na Dunaj. Tam se je preživljal z instštrukcijami in darovi. Prvi rigoroz je opravil na Dunaju, drugega in tretjega pa v Gradcu. 5. februarja 1900 je diplomiral. V ljubljanski deželni bolnici je opravljal sekundariat. Stanoval je na Zaloški 1, Zaloška 2<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5b21dbd1-1ab9-48ba-8d44-aa620e025c12/enota/2/3839a7db-df3d-4276-b0e9-89272a6026dc?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> in na Dunajski 2. Stika z očetom ni imel, mame pa ni obiskoval zaradi slabih prometnih povezav. V potnem listu je opisan kot lep, zdrav, umirjen, visok in postaven.{{Navedi vir}} Imel je kostanjeve lase in brke ter zelenomodre oči. === Poroka === Evgenijo Auer (Ženi) je spoznal že v gimnazijskih letih, ko je k Auerjevim prihajal na kosilo. Auerjevi so bili zelo premožna družina tistega časa, v lasti so imeli posesti na Wolfovi, Dolenjski cesti, Dunajski cesti in na Begunjah na Gorenjskem. Imeli so svojo pivovarno in gostilno Aurejevi dediči. Ženi in Oražen sta se ponovno srečala, ko je bila Ženi stara 25 let, takrat je bila že mlada vdova. 8. marca 1902 se je z Evgenijo poročil, v [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župniji Ljubljana – Marijino oznanjenje]]. Poročni priči sta bila Jan Duffe in Karol Zakrajšek.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04046 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04046/?pg=145|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref> Skupaj sta se preselila v prvo nadstropje na Wolfovo 12,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/e47218ad-0646-4ff2-af2d-8345a89f0eb7/enota/2/23b095c6-25e1-48e1-a6cc-b034cc41c899?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> kjer je Oražen nato odprl ordinacijo. V hiši je takrat bivala tudi družina Miličinski. Kljub vsemu bogastvu, ki ga je dobil po poroki, je ostal skromen. Ženi je bila zelo slabega zdravja, imela je jetiko, poleg tega pa je bila še strastna kadilka. Kljub prizadevanju in obisku zdravilišč je bila neplodna.{{Navedi vir}} Umrla je leta 1919 in njena smrt je Oražna globoko pretresla.[[Slika:Oraznov dijaski dom - Ljubljana Wolfova.jpg|thumb|Oražnov dijaški dom leta 2009]] === Politika === Že med študijem je bil aktiven v različnih društvih, bil je predsednik Študentskega akademskega društva Slovenija, v odrasli dobi pa je bil tudi politično aktiven. Med letoma 1906 in 1910 je bil občinski svetnik, leta 1908 pa je bil izvoljen za poslanca v deželnem zboru, kjer si je poslanske klopi delil tudi z [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]]. Oražen je bil pošten politik, pokončen in nepodkupljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921), dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda: za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič-Slavec}}</ref> Bil je član Narodne napredne stranke, zato si je želel, da bi Slovenci odločali o političnem življenju doma ter da bi se kot narod uspeli osvoboditi Nemške prevlade nad domovino. Leta 1908 je postal starosta novoustanovljene [[Slovenska sokolska zveza|Slovenske sokolske zveze]] (SSZ), ki je sledilo načelom Narodne napredne stranke. Posamezniki so morali podrejati svoje delo skupnosti, sokolstvo pa je imelo ob gojenju telovadbe pomembno vlogo tudi v družabnem in političnem življenju. == Dobrodelnost == Oražen je bil znan po svoji narodni zavesti in podpori izobraževanju slovenskih študentov. Ker ni imel neposrednih dedičev, je v oporoki skoraj ves del svojega premoženja namenil Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na podlagi njegove zapuščine je bil ustanovljen Dijaški dom Ivana Oražna na Wolfovi ulici 2, ki že dolga desetletja zagotavlja bivanje številnim generacijam slovenskih študentov. Ustanova predstavlja eno pomembnejših trajnih dobrodelnih zapuščin v slovenskem prostoru. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.orazen.net/dr-ivan-orazen/ Ivan Oražen] * [http://www.orazen.net Oražnov dijaški dom] * Zupanič-Slavec, Zvonka. [http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf „Dr. Ivan Oražen (1869-1921)“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150705144429/http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf |date=2015-07-05 }}, ''Med razgl'' 2011; 50: 477-489 {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oražen Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1921]] [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Kostanjevičani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] 2zypvxvtdajepg9has2vt34i6yy4w4v 6653871 6653870 2026-03-31T16:49:07Z ~2026-13860-82 255650 6653871 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Oražen''' (tudi '''Janez Oražen'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03904 {{!}} Kostanjevica na Krki {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/kostanjevica-na-krki/03904/?pg=14|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[zdravnik]] in dobrotnik, * [[9. februar]] [[1869]], [[Kostanjevica na Krki]], † [[11. marec]] [[1921]], (Zeleni hrib), [[Ljubljana]]. Oražen velja za pomembno osebnost slovenskega javnega življenja na prelomu 19. in 20. stoletja. Njegovo zdravniško delo ter njegova filantropska zapuščina sta pomembno prispevala k razvoju študentske infrastrukture in podpori izobraževanju v Ljubljani. == Življenje == Oražen se je rodil kot nezakonski otrok 26-letne kmetice Ivane Oražen in sodnika. Kot ''Janez'' je bil krščen 9. februarja v [[župnija Kostanjevica na Krki|župniji Kostanjevica]]''.'' Njegova krstna botra sta bila trgovec Franc Šetinc in županova hči Klementina Sever.<ref name=":0" /> V letih 1875–1880 je obiskoval osnovno šolo v kraju Kostanjevica na Krki, nato se je leta 1881 vpisal na gimnazijo v Ljubljano, ki jo je obiskoval do leta 1888 in jo takrat zapustil zaradi negativne ocene pri matematiki in prirodoslovju. Prepisal se je na novomeško gimnazijo, kjer je leta 1889 maturiral in se vpisal na študij medicine na Dunaj. Tam se je preživljal z instštrukcijami in darovi. Prvi rigoroz je opravil na Dunaju, drugega in tretjega pa v Gradcu. 5. februarja 1900 je diplomiral. V ljubljanski deželni bolnici je opravljal sekundariat. Stanoval je na Zaloški 1, Zaloška 2<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5b21dbd1-1ab9-48ba-8d44-aa620e025c12/enota/2/3839a7db-df3d-4276-b0e9-89272a6026dc?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> in na Dunajski 2. Stika z očetom ni imel, mame pa ni obiskoval zaradi slabih prometnih povezav. V potnem listu je opisan kot lep, zdrav, umirjen, visok in postaven.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921): dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda; za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska Fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič Slavec|first2=Franc|last2=Štolfa}}</ref> Imel je kostanjeve lase in brke ter zelenomodre oči. === Poroka === Evgenijo Auer (Ženi) je spoznal že v gimnazijskih letih, ko je k Auerjevim prihajal na kosilo. Auerjevi so bili zelo premožna družina tistega časa, v lasti so imeli posesti na Wolfovi, Dolenjski cesti, Dunajski cesti in na Begunjah na Gorenjskem. Imeli so svojo pivovarno in gostilno Aurejevi dediči. Ženi in Oražen sta se ponovno srečala, ko je bila Ženi stara 25 let, takrat je bila že mlada vdova. 8. marca 1902 se je z Evgenijo poročil, v [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župniji Ljubljana – Marijino oznanjenje]]. Poročni priči sta bila Jan Duffe in Karol Zakrajšek.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04046 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04046/?pg=145|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref> Skupaj sta se preselila v prvo nadstropje na Wolfovo 12,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/e47218ad-0646-4ff2-af2d-8345a89f0eb7/enota/2/23b095c6-25e1-48e1-a6cc-b034cc41c899?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> kjer je Oražen nato odprl ordinacijo. V hiši je takrat bivala tudi družina Miličinski. Kljub vsemu bogastvu, ki ga je dobil po poroki, je ostal skromen. Ženi je bila zelo slabega zdravja, imela je jetiko, poleg tega pa je bila še strastna kadilka. Kljub prizadevanju in obisku zdravilišč je bila neplodna.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921), dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda: za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič-Slavec}}</ref> Umrla je leta 1919 in njena smrt je Oražna globoko pretresla.[[Slika:Oraznov dijaski dom - Ljubljana Wolfova.jpg|thumb|Oražnov dijaški dom leta 2009]] === Politika === Že med študijem je bil aktiven v različnih društvih, bil je predsednik Študentskega akademskega društva Slovenija, v odrasli dobi pa je bil tudi politično aktiven. Med letoma 1906 in 1910 je bil občinski svetnik, leta 1908 pa je bil izvoljen za poslanca v deželnem zboru, kjer si je poslanske klopi delil tudi z [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]]. Oražen je bil pošten politik, pokončen in nepodkupljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921), dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda: za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič-Slavec}}</ref> Bil je član Narodne napredne stranke, zato si je želel, da bi Slovenci odločali o političnem življenju doma ter da bi se kot narod uspeli osvoboditi Nemške prevlade nad domovino. Leta 1908 je postal starosta novoustanovljene [[Slovenska sokolska zveza|Slovenske sokolske zveze]] (SSZ), ki je sledilo načelom Narodne napredne stranke. Posamezniki so morali podrejati svoje delo skupnosti, sokolstvo pa je imelo ob gojenju telovadbe pomembno vlogo tudi v družabnem in političnem življenju. == Dobrodelnost == Oražen je bil znan po svoji narodni zavesti in podpori izobraževanju slovenskih študentov. Ker ni imel neposrednih dedičev, je v oporoki skoraj ves del svojega premoženja namenil Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na podlagi njegove zapuščine je bil ustanovljen Dijaški dom Ivana Oražna na Wolfovi ulici 2, ki že dolga desetletja zagotavlja bivanje številnim generacijam slovenskih študentov. Ustanova predstavlja eno pomembnejših trajnih dobrodelnih zapuščin v slovenskem prostoru. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.orazen.net/dr-ivan-orazen/ Ivan Oražen] * [http://www.orazen.net Oražnov dijaški dom] * Zupanič-Slavec, Zvonka. [http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf „Dr. Ivan Oražen (1869-1921)“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150705144429/http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf |date=2015-07-05 }}, ''Med razgl'' 2011; 50: 477-489 {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oražen Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1921]] [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Kostanjevičani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] gtv2eg1iftqx0q5fio1p89zkt83w4yn 6653879 6653871 2026-03-31T17:02:34Z MaksiKavsek 244409 --podvojitev 6, 7 6653879 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Oražen''' (tudi '''Janez Oražen'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03904 {{!}} Kostanjevica na Krki {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/kostanjevica-na-krki/03904/?pg=14|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[zdravnik]] in dobrotnik, * [[9. februar]] [[1869]], [[Kostanjevica na Krki]], † [[11. marec]] [[1921]], (Zeleni hrib), [[Ljubljana]]. Oražen velja za pomembno osebnost slovenskega javnega življenja na prelomu 19. in 20. stoletja. Njegovo zdravniško delo ter njegova filantropska zapuščina sta pomembno prispevala k razvoju študentske infrastrukture in podpori izobraževanju v Ljubljani. == Življenje == Oražen se je rodil kot nezakonski otrok 26-letne kmetice Ivane Oražen in sodnika. Kot ''Janez'' je bil krščen 9. februarja v [[župnija Kostanjevica na Krki|župniji Kostanjevica]]''.'' Njegova krstna botra sta bila trgovec Franc Šetinc in županova hči Klementina Sever.<ref name=":0" /> V letih 1875–1880 je obiskoval osnovno šolo v kraju Kostanjevica na Krki, nato se je leta 1881 vpisal na gimnazijo v Ljubljano, ki jo je obiskoval do leta 1888 in jo takrat zapustil zaradi negativne ocene pri matematiki in prirodoslovju. Prepisal se je na novomeško gimnazijo, kjer je leta 1889 maturiral in se vpisal na študij medicine na Dunaj. Tam se je preživljal z instštrukcijami in darovi. Prvi rigoroz je opravil na Dunaju, drugega in tretjega pa v Gradcu. 5. februarja 1900 je diplomiral. V ljubljanski deželni bolnici je opravljal sekundariat. Stanoval je na Zaloški 1, Zaloška 2<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5b21dbd1-1ab9-48ba-8d44-aa620e025c12/enota/2/3839a7db-df3d-4276-b0e9-89272a6026dc?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> in na Dunajski 2. Stika z očetom ni imel, mame pa ni obiskoval zaradi slabih prometnih povezav. V potnem listu je opisan kot lep, zdrav, umirjen, visok in postaven.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921): dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda; za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska Fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič Slavec|first2=Franc|last2=Štolfa}}</ref> Imel je kostanjeve lase in brke ter zelenomodre oči. === Poroka === Evgenijo Auer (Ženi) je spoznal že v gimnazijskih letih, ko je k Auerjevim prihajal na kosilo. Auerjevi so bili zelo premožna družina tistega časa, v lasti so imeli posesti na Wolfovi, Dolenjski cesti, Dunajski cesti in na Begunjah na Gorenjskem. Imeli so svojo pivovarno in gostilno Aurejevi dediči. Ženi in Oražen sta se ponovno srečala, ko je bila Ženi stara 25 let, takrat je bila že mlada vdova. 8. marca 1902 se je z Evgenijo poročil, v [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župniji Ljubljana – Marijino oznanjenje]]. Poročni priči sta bila Jan Duffe in Karol Zakrajšek.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04046 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04046/?pg=145|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref> Skupaj sta se preselila v prvo nadstropje na Wolfovo 12,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/e47218ad-0646-4ff2-af2d-8345a89f0eb7/enota/2/23b095c6-25e1-48e1-a6cc-b034cc41c899?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> kjer je Oražen nato odprl ordinacijo. V hiši je takrat bivala tudi družina Miličinski. Kljub vsemu bogastvu, ki ga je dobil po poroki, je ostal skromen. Ženi je bila zelo slabega zdravja, imela je jetiko, poleg tega pa je bila še strastna kadilka. Kljub prizadevanju in obisku zdravilišč je bila neplodna.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921), dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda: za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič-Slavec}}</ref> Umrla je leta 1919 in njena smrt je Oražna globoko pretresla.[[Slika:Oraznov dijaski dom - Ljubljana Wolfova.jpg|thumb|Oražnov dijaški dom leta 2009]] === Politika === Že med študijem je bil aktiven v različnih društvih, bil je predsednik Študentskega akademskega društva Slovenija, v odrasli dobi pa je bil tudi politično aktiven. Med letoma 1906 in 1910 je bil občinski svetnik, leta 1908 pa je bil izvoljen za poslanca v deželnem zboru, kjer si je poslanske klopi delil tudi z [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]]. Oražen je bil pošten politik, pokončen in nepodkupljiv.<ref name=":1" /> Bil je član Narodne napredne stranke, zato si je želel, da bi Slovenci odločali o političnem življenju doma ter da bi se kot narod uspeli osvoboditi Nemške prevlade nad domovino. Leta 1908 je postal starosta novoustanovljene [[Slovenska sokolska zveza|Slovenske sokolske zveze]] (SSZ), ki je sledilo načelom Narodne napredne stranke. Posamezniki so morali podrejati svoje delo skupnosti, sokolstvo pa je imelo ob gojenju telovadbe pomembno vlogo tudi v družabnem in političnem življenju. == Dobrodelnost == Oražen je bil znan po svoji narodni zavesti in podpori izobraževanju slovenskih študentov. Ker ni imel neposrednih dedičev, je v oporoki skoraj ves del svojega premoženja namenil Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na podlagi njegove zapuščine je bil ustanovljen Dijaški dom Ivana Oražna na Wolfovi ulici 2, ki že dolga desetletja zagotavlja bivanje številnim generacijam slovenskih študentov. Ustanova predstavlja eno pomembnejših trajnih dobrodelnih zapuščin v slovenskem prostoru. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.orazen.net/dr-ivan-orazen/ Ivan Oražen] * [http://www.orazen.net Oražnov dijaški dom] * Zupanič-Slavec, Zvonka. [http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf „Dr. Ivan Oražen (1869-1921)“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150705144429/http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf |date=2015-07-05 }}, ''Med razgl'' 2011; 50: 477-489 {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oražen Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1921]] [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Kostanjevičani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] 0vx3qqs165a4sgxdo1lwtrxa7edd64c 0 35737 6653606 6245193 2026-03-31T12:17:04Z ~2026-90770-6 254477 6653606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Tübingen |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = TuebingenAltstadt.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Tübingen – Staro mesto (Altstadt) s cerkvenega zvonika |image_flag = |image_seal = |image_shield = Wappen Tuebingen.svg |pushpin_map = Germany |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption =Lega Tübingena v Zvezni republiki Nemčiji <!-- Location --> |coordinates_display=inline,title |coordinates_region =GE |latd=48|latm=31|lats=12|latNS=N |longd=9|longm=3|longs=20|longEW=E |subdivision_type = Zvezna dežela |subdivision_name = Baden-Württemberg |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Tübingen |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Tübingen |government_type = |leader_title = župan |leader_name = Boris Palmer (Zeleni) |established_title = Ustanovitev |established_date = 1191 <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 108,12 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = | area_metro_km2 = |population_as_of = |population_note = |population_total = 85.383 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = 341 |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = 72001–72099 |area_code = 07071<br>07073 <small>(Unterjesingen)</small><br>07472 <small>(Bühl)</small> |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = TÜ |website = [http://www.tuebingen.de/ www.tuebingen.de] |twin1 = |twin1_country = |footnotes = }} '''Tübingen''' je staro univerzitetno [[mesto]] z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]] v jugozahodni [[Nemčija|Nemčiji]] med rekama [[Ammer]] in [[Neckar]]. Od glavnega mesta dežele, [[Stuttgart]]a, je oddaljen 30 km. Mesto je upravno središče pokrajine in okrožja Tübingen. Ime mesta Tübingen je prvič uradno zapisano že v 12. stoletju. Od nekdaj je znano kot izobraževalno središče, saj je v mestu nekaj zelo starih fakultet. Leta 1477 ustanovljena [[Univerza v Tübingenu|Univerza Eberharda Karla]] je ena najstarejših univerz v Nemčiji. V mestu je 30 šol, saj približno 10.000 otrok, mladih in odraslih redno obiskuje šolo. 17 je osnovnih šol, druge so srednje šole. Od leta 2014 je približno ena od treh oseb, ki živijo v Tübingenu, študent ali študentka, <ref>[http://www.uni-tuebingen.de/index.php?eID=tx_nawsecuredl&u=0&file=fileadmin/Uni_Tuebingen/Dezernate/Dezernat_II/studentenstatistiken/statistik-ws-20132014.pdf&t=1396474438&hash=170226b5ae438eb3c10a4601bea8314bc4209582 On student statistics, see here.]</ref> saj je Tübingen staro in sloveče univerzitetno mesto, danes pa tudi sedež Evropske ekološke akademije. Tübingen se lahko pohvali z mnogimi pevskimi zbori in gledališkimi skupinami, tudi z nočnim življenjem v različnih nočnih klubih. V mestu je veliko slikovitih zgradb iz prejšnjih stoletij. Med najbolj znanimi prebivalci Tübingena in okolice so bili [[Friedrich Miescher]], ki je prvi odkril [[DNA]], [[Wilhelm Schickard]], ki je razvil prvi mehanski računalnik, pa tudi [[Primož Trubar]], avtor prvih slovenskih knjig. == Geografija == Takoj severno od mesta leži Schönbuch, pogozden naravni park. [[Švabska Jura]] se dviga približno 13 kilometrov zračne črte od mesta z Roßbergom (869 m) na jugovzhodu Tübingena. Reki Ammer in Steinlach se izlivata v [[Neckar]], ki teče skozi mesto južno od srednjeveškega starega mesta v vzhodni smeri. Velik del mesta je hribovit s Schlossbergom in Osterbergom v središču mesta in Schnarrenbergom in Herrlesbergom, ki se dvigata neposredno ob meji s središčem mesta. [3] Najvišja točka je na okoli 500 m nadmorske višine v bližini Bebenhausna v gozdu Schönbuch, medtem ko je najnižja točka 305 m v dolini Neckar. V bližini botaničnega vrta mestne univerze je v gozdičku, imenovanem Elysium, geografsko središče dežele Baden-Württemberg. Tübingen je glavno mesto istoimenskega okrožja in istoimenske upravne regije (''Regierungsbezirk''), pred letom 1973 se je imenovala ''Südwürttemberg-Hohenzollern''. Tübingen in bližnji [[Reutlingen]] (približno 15 km vzhodno) sta dve središči regije Neckar-Alb. Upravno ni del regije Stuttgart, na severu meji na četrt [[Esslingen]] in na zahodu na četrt [[Böblingen]], vendar pa lahko mesto in severni del njegovega okrožja štejemo k tej regiji v širšem regionalnem in kulturnem smislu. === Okrožja === *[[Bebenhausen]] *Bühl *[[Derendingen, Tübingen|Derendingen]] *[[Hagelloch]] *Herrlesberg *[[Tübingen-Hirschau|Hirschau]] *Innenstadt *[[Kilchberg, Nemčija|Kilchberg]] *Kreßbach *[[Lustnau]] *Österberg *[[Pfrondorf]] *Südstadt *[[Unterjesingen]] *Waldhäuser Ost *Wanne *Weilheim *Weststadt == Prebivalstvo == [[Slika:Tübinger Neckarinsel in Winter.jpg|thumb|250px|Tübingen, spredaj reka Neckar z drevoredom na otoku]] Leta 1871 je imelo mesto le 16.176 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni se je prebivalstvo Tübingena skoraj podvojilo, s približno 45.000 na 88.000, tudi zaradi vključitve prej samostojnih vasi v mesto leta 1970. Zdajšnji župan Boris Palmer (Zeleni) si je zastavil velikopotezen cilj, povečanje prebivalstva v Tübingenu na 100.000 v naslednjih letih. Da bi to dosegli, bodo v mestu zapolnili vrzeli med stavbami, kar bo omogočalo gradnjo novih hiš; s tem bodo tudi preprečili širjenje mesta in porabo zemljišč, kar naj bi ogrožalo ohranjanje podeželske krajine južne Nemčije. [http://karte.immobilien-kompass.de/wohnen/tuebingen#details] {| border="0" | valign="top" width="25 %" | {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="1" style="background:#f3f9ff;" !style="background:#aaaaff;" |Leto !style="background:#aaaaff;" |Prebivalstvo |- |[[1871]] ||align=right|16.176 |- |[[1880]] ||align=right|19.378 |- |[[1890]] ||align=right|20.913 |- |[[1900]] ||align=right|23.425 |- |[[1910]] ||align=right|28.499 |- |[[1925]] ||align=right|29.971 |- |[[1933]] ||align=right|34.112 |- |[[1939]] ||align=right|35.963 |- |[[1950]] ||align=right|44.221 |- |[[1956]] ||align=right|51.454 |- |[[1961]] ||align=right|58.768 |- |[[1962]] ||align=right|61.068 |- |[[1963]] ||align=right|61.484 |- |[[1964]] ||align=right|62.454 |- |[[1965]] ||align=right|63.450 |} | valign="top" width="25 %" | {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="1" style="background:#f3f9ff;" !style="background:#aaaaff;" |Leto !style="background:#aaaaff;" |Prebivalstvo |- |[[1966]] ||align=right|64.886 |- |[[1967]] ||align=right|65.846 |- |[[1968]] ||align=right|67.054 |- |[[1969]] ||align=right|67.947 |- |[[1970]] ||align=right|66.788 |- |[[1971]] ||align=right|68.231 |- |[[1972]] ||align=right|69.650 |- |[[1973]] ||align=right|70.993 |- |[[1974]] ||align=right|71.175 |- |[[1975]] ||align=right|71.348 |- |[[1976]] ||align=right|71.558 |- |[[1977]] ||align=right|71.820 |- |[[1978]] ||align=right|71.193 |- |[[1979]] ||align=right|72.167 |- |[[1980]] ||align=right|73.132 |} | valign="top" width="25 %" | {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="1" style="background:#f3f9ff;" !style="background:#aaaaff;" |Leto !style="background:#aaaaff;" |Prebivalstvo |- |[[1981]] ||align=right|74.500 |- |[[1982]] ||align=right|74.766 |- |[[1983]] ||align=right|75.013 |- |[[1984]] ||align=right|75.333 |- |[[1985]] ||align=right|75.825 |- |[[1986]] ||align=right|76.122 |- |[[1987]]¹ ||align=right|71.701 |- |[[1987]] ||align=right|72.936 |- |[[1988]] ||align=right|76.046 |- |[[1989]] ||align=right|78.643 |- |[[2001]] ||align=right|82.444 |- |[[2002]] ||align=right|82.885 |- |[[2003]] ||align=right|83.137 |} |} ¹ podatki po popisu == Zgodovina == Območje je bilo verjetno prvič naseljeno v 12. tisočletju pred našim štetjem. Rimljani so pustili sledi leta 85, ko so zgradili [[limes]], obmejni zid ob reki Neckar. Tübingen sam izvira iz 6. ali 7. stoletja, ko je bilo območje poseljeno z [[Alemani]]. Nekateri celo trdijo, da so se v bitki za Solicinium borili na gori Spitzberg v Tübingenu leta 367, čeprav ni nobenega dokaza za to. Tübingen se prvič pojavi v uradnih evidencah leta 1191, lokalni [[grad Hohentübingen]] ima zapise, ki segajo do leta 1078, ko ga je oblegal [[Henrik IV. Nemški|nemški kralj Henrik IV.]] Leta 1146 je grof Hugo V. (1125–1152) postal pfalški grof kot Hugo I., ki je določil Tübingen za središče okrožja Pfalzgrafen von Tübingen. Od leta 1231 je bil Tübingen ''civitas'', kar kaže, da je imel priznane državljanske svoboščine in sodni sistem. Leta 1262 je [[papež Aleksander IV.]] v Tübingenu ustanovil [[avguštinci|avguštinski]] [[samostan]], leta 1272 [[Frančiškani|frančiškanski]] samostan. Slednji je obstajal do vojvode Ulricha Würtemberškega, ki ga je leta 1535 razpustil zaradi [[Reformacija|protestantske reformacije]], ki je bila sprejeta v vojvodini Württemberg. Leta 1300 je bila ustanovljena latinska šola (današnja Uhland-Gymnasium). Leta 1342 je bilo pfalško okrožje prodano Ulrichu III., grofu Württemberškemu, in vključeno v grofijo Württemberg. [[File:Tübingen Neckarfront BW 2015-04-27 15-31-07.jpg|thumb|right|265px|Tübingen, Neckar spredaj. Levo: drevesa na rečnem otoku; zadaj je rumen stolp, v katerem je v osami živel Friedrich Hölderlin.]] [[File:Tübingen Markt BW 2015-04-27 15-43-00.jpg|thumb|265px|right|Vrsta trgovin na mestnem trgu]] Med letoma 1470 in 1483 je bila zgrajena kolegijska cerkev svetega Jurija. Kmalu se ji je ponudila priložnost za najpomembnejši dogodek v zgodovini Tübingena: ustanovitev Univerze Eberharda Karlsa, ki jo je leta 1477 ustanovil vojvoda Eberhard im Bart iz Württemberga in je ena najstarejših univerz v srednji Evropi. Kmalu je postala znana kot najvplivnejša za učenje v Svetem rimskem cesarstvu, še posebej za teologijo (protestantska fakulteta, Tübinger Stift, je bila ustanovljena leta 1535 v nekdanjem avguštinskem samostanu). Danes je univerza še vedno največji vir dohodka za mesto in ena največjih univerz v Nemčiji z več kot 22.000 študenti. Med letoma 1622 in 1625, med tridesetletno vojno, je Katoliška liga zasedla luteranski Württemberg. Poleti leta 1631 je bilo mesto napadeno. Leta 1635/36 je mesto prizadela [[kuga]]. Leta 1638 so Tübingen zavzeli švedski vojaki. Proti koncu vojne so od 1647 do 1649 mesto zasedle francoske čete. Leta 1789 je del starega mesta pogorel, vendar so ga obnovili v izvirnem slogu. Leta 1798 je Johann Friedrich Cotta v Tübingenu ustanovil ''Allgemeine Zeitung'', vodilni časopis v začetku 19. stoletja v Nemčiji. Od 1807 do 1843 je v Tübingenu v stolpu s pogledom na Neckar živel pesnik [[Friedrich Hölderlin]]. V obdobju nacizma je bila v Kristalni noči 9. novembra 1938 požgana [[sinagoga]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] mesto v glavnem ni bilo poškodovano, predvsem zaradi mirovne pobude lokalnega zdravnika Theodorja Doblerja. Zasedla ga je francoska vojska in postal je del francoske cone. Od leta 1946 do 1952 je bil Tübingen središče novoustanovljene države Württemberg-Hohenzollern, preden je nastala Baden-Württemberg z združitvijo z Badnom, Württemberg-Badnom in Württemberg-Hohenzollernom. Francoski vojaki so imeli posadko na jugu mesta do konca hladne vojne v 1990-ih. V šestdesetih letih je bil Tübingen leta 1968 eno od središč nemškega študentskega gibanja in protestov. Od takrat imajo leva in zelena politična stališča. Nekateri radikalni študenti so podprli levičarsko teroristično skupino [[Frakcija rdeče armade]] (''Rote Armee Fraktion'') z dejavno članico [[Gudrun Ensslin]], študentko od 1960 do 1963. Še nedavno, leta 1950, je bil Tübingen močno socialno-ekonomsko razdeljeno mesto z revnimi lokalnimi kmeti in obrtniki, ki so živeli ob Stadtgrabnu, ter študenti in akademiki, ki so prebivali okoli Alte Aula in Burse, stare univerzitetne zgradbe. Na Cottahausu visi znak, ki spominja na nekajtedensko bivanje [[Goethe]]ja, ko je obiskal svojega založnika. Ta preprosta stavba ima navaden znak z besedami ''Hier kotzte Goethe'' (dobesedno: "Tukaj je bruhal Goethe"). V drugi polovici 20. stoletja je bilo upravno območje Tübingena razširjeno in je vključevalo več odročnih majhnih naselij in vasi. Najbolj znana vas med njimi je Bebenhausen okoli gradu in samostana Bebenhausen, [[Cistercijani|cistercijanskega]] samostana okoli 3 km severno od Tübingena. == Splošno == Leta 2011 je imelo mesto 89.000 prebivalcev. V njem je približno 25.800 študentov. Tübingen najbolje opišemo kot mešanico starega in uglednega akademskega okusa z liberalnimi in zelenimi politiki na eni strani in tradicionalno nemško študentsko bratovščino na drugi strani, kmečko okolico in luteransko-[[pietizem|pietističnimi]] značilnostmi, kot so varčevanje in protestantska delovna etika, tradicionalne prvine, kot sta skromnost in urejenost. V mestu so ob reki Neckar številne slikovite zgradbe iz prejšnjih stoletij. Leta 1995 je nemški tednik Focus{{navedi vir}} objavil raziskavo, po kateri naj bi Tübingen imel najvišjo kakovost življenja v vseh mestih v Nemčiji. Dejavniki, ki so bili upoštevani, so vključevali infrastrukturo, vključevanje kolesarskih stez v cestni sistem, javni prevoz, ki povezuje okoliške hribe in doline, poznovečerne storitve, dele mesta, urejene za pešce, pešcone starega mestnega jedra, druge dobrine in kulturne prireditve, ki jih ponujajo univerze. Tübingen je mesto z najmlajšo povprečno starostjo prebivalstva v Nemčiji. == Znamenitosti == V osrednjem Tübingenu se reka Neckar na kratko razdeli v dva tokova, ki oblikujeta podolgovat otok Neckarinsel, ki slovi po visokih platanah, nekatere so stare več kot 200 let. Pešci lahko pridejo na otok po stopnicah na ožjih koncih, ki vodijo navzdol od dveh mostov, ki prečkata Neckar. Poleti je otok občasno prizorišče koncertov, gledaliških in literarnih branj. Vrsta zgodovinskih hiš po eni strani podolgovatega otoka se imenuje Neckarfront in vključuje hišo s sosednjim stolpom, v katerem je zadnjih 36 let svojega življenja preživel pesnik Friedrich Hölderlin in se boril z duševno nestabilnostjo. [[File:TuebingenNeckar.jpg|left|thumb|250px|Pogled iz samostanske cerkve]] [[File:Tuebingen Rathaus.jpg|thumb|250px|right|Mestna hiša]] [[File:TuebingenNeckarfront3.jpg|thumb|250px|right|Neckar in [[Hölderlinturm|Hölderlinov stolp]]]] [[File:TuebingenStiftskirche.jpg|thumb|250px|left|V ozadju samostanska cerkev]] Staro mesto je preživelo drugo svetovno vojno zaradi pomanjkanja težke industrije. Znamenitosti Tübingena so njegove ukrivljene tlakovane steze, ozke stopnice, ki se vijejo po hribovitem terenu, ulice s kanali in urejenimi tradicionalnimi hišami [[Predalčna lesena gradnja |predalčne lesene gradnje]]. Mestne znamenitosti so: Mestna hiša na Mestnem trgu (Marktplatz) in grad ''Hohentübingen'', zdaj del tübengenške univerze. Osrednja znamenitost je samostanska cerkev. Skupaj s preostalim delom mesta je ena prvih, ki je bila preoblikovana v protestantsko cerkev [[Martin Luther|Martina Lutra]]. Ohranja (in skrbno brani) več "rimskokatoliških" značilnosti, kot so svetniki zaščitniki. Pod Mestno hišo je mirna stanovanjska ulica z imenom Judovska ulica (''Judengasse''), nekdanja judovska soseska Tübingena (mestni Judje so bili izgnani leta 1477). Na vogalu je plošča v spomin na njihovo usodo. Središče Tübingena je kraj tedenskih in sezonskih dogodkov z rednimi tržnimi dnevi na Holzmarktu ob strani samostanske cerkve (Stiftskirche) in na Mestnem trgu pri Mestni hiši, kot so kino na prostem pozimi in poleti, praznična jesen, božični trg ter največji evropski afro-brazilski festival. Študenti in turisti prihajajo poleti tudi k reki Neckar v pivnice ali čolnarijo. ''Stocherkahn'' je vrsta čolna z drogom za do 20 ljudi. Drugi četrtek v juniju vsi čolni sodelujejo na večji dirki. Samostan Bebenhausen je v vasi Bebenhausen v okrožju Tübingen ob kraku [[Jakobova pot |romarske poti svetega Jakoba]], ki se začne tu in teče skozi Tübingen. == Kultura == [[File:Neckar Stocherkahn.JPG|thumb|250px|''Stocherkahn'' (čoln z drogom)]] Tübingen ima pomembno kulturno in nočno življenje. Poleg veliko uradnih in neuradnih univerzitetnih dogodkov, kot je predstavitev univerzitetnega uradnega pesnika osebam, ki so jih gostila študentska združenja posameznih fakultet, se mesto lahko pohvali z več zbori, gledališkimi in nočnimi klubi. V Kunsthalle (likovna razstavna dvorana) na območju "Wanne" so vsako leto dve ali tri mednarodne razstave. == Pomembni meščani == Opazni prebivalci Tübingena in strokovnjaki so: pesniki [[Friedrich Hölderlin]], [[Eduard Mörike]] in [[Ludwig Uhland]], [[nevrolog]] [[Alois Alzheimer]], po katerem je [[Alzheimerjeva bolezen]] dobila ime, [[Friedrich Miescher]], ki je prvi odkril nukleinsko kislino, in [[Wilhelm Schickard]], iznajditelj predhodnika mehanskega kalkulatorja, ki se je rodil v bližnjem Herrenbergu. [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]], [[Friedrich Wilhelm Joseph Schelling]], [[David Friedrich Strauss]] in [[Johannes Kepler]] so študirali v Tübingenu na Tübinger Stift, [[Joseph Alois Ratzinger]] ([[papež Benedikt XVI.]]) je imel katedro dogmatične teologije na univerzi. [[Hermann Hesse]] je delal v Tübingenu kot knjigarnar pripravnik od leta 1895 do 1899. Najbolj znan skladatelj Tübingena je [[Friedrich Silcher]], ki je bil glasbeni direktor univerze od 1817 do 1860. Puščavski umetnik [[Carl Eytel]] je študiral gozdarstvo v Tübingenu, preden se je leta 1885 izselil v Ameriko in sčasoma naselil v Palm Springsu v Kaliforniji. Tübingen je tudi dom znanstvenikov mednarodnega slovesa, kot so [[filozof]]a [[Ernst Bloch]] in [[Immanuel Hermann von Fichte]], [[teolog]] [[Hans Küng]], pravnik [[Gerhard Anschütz]], znan avtor [[Walter Jens]], tudi [[Christiane Nüsslein-Volhard]]. Slovenski begunec, protestantski pridigar [[Primož Trubar]], ki je izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku in je ključni združevalec slovenske identitete, je živel v Tübingenu in njegovem predmestju [[Derendingen, Tübingen| Derendingen]], kjer je tudi pokopan. Lutrov spremljevalec [[Philipp Melanchthon]], ''Praeceptor Germaniae'' (učitelj Nemčije), je študiral tukaj od 1512 do 1514. Nekdanji predsednik Nemčije [[Horst Köhler]] je tübingenski diplomant, kot je nekdanji nemški kancler [[Kurt Georg Kiesinger]]. Nobelov nagrajenec in humanitarec [[Albert Schweitzer]] je objavil svojo doktorsko disertacijo v Tübingenu leta 1899. Tübingen je tudi rojstni kraj nekdanjega športnika [[Dieter Baumann| Dieterja Baumanna]], zmagovalca na 5000 m na poletnih olimpijskih igrah leta 1992. Leta 1990 je nagrajena izraelska odvetnica za človekove pravice [[Felicia Langer]] sprejela učiteljski položaj v Tübingenu in od takrat živi tu. [[File:Neckar watershed closer.gif|right|thumb|220px|Tübingen (spodaj desno) ob reki Neckar]] == Visoke šole == [[File:TuebingenUniNeueAula.jpg|thumb|right|250px|Tübingenska univerza, glavna zgradba (Neue Aula)]] [[File:Germany Tübingen Student.jpg|thumb|right|250px|Tübingenski študent]] Univerza Eberharda Karlsa v Tübingenu izvira iz leta 1477 in je med najstarejšimi v Nemčiji. Mesto je gostilo tudi več raziskovalnih inštitutov, tudi Inštitut Maxa Plancka za biološko kibernetiko, Inštitut Maxa Plancka za razvojno biologijo, Inštitut Maxa Plancka za inteligentne sisteme, Laboratorij Friedricha Miescherja (prej Inštitut za biologijo Maxa Plancka) in Hertie-Inštitut za klinično raziskovanje možganov. Univerza ima tudi lep botanični vrt. [[File:Tuebingen Panorama.jpg|centre|thumb|800px|Panorama iz cerkve]] == Pobratena mesta == Tübingen je pobraten z mesti: {| class="wikitable" |- valign="top" | * [[Monthey]], [[Švica]], od 1959 * [[Aix-en-Provence]], [[Francija]], od 1960<ref>[http://www.aix-jumelages.com/ Association of twinnings and international relations of Aix-en-Provence]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.mairie-aixenprovence.fr/article.php3?id_article=2981 |title=Mairie of Aix-en-Provence - Twinnings and partnerships |accessdate=2016-05-28 |archive-date=2009-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090113162049/http://www.mairie-aixenprovence.fr/article.php3?id_article=2981 |url-status=dead }}</ref> * Ann Arbor, [[Michigan]], [[ZDA]], od 1965 * [[Durham, Anglija|Durham]], [[Združeno Kraljestvo]], od 1969 * Aigle, Švica, od 1973<ref name="Swiss twinnings">{{navedi splet|url=http://www.asccre.ch/fr/N208/vaud-waadt-vaud.html|title=Association Suisse des Communes et Régions d’Europe|accessdate=2013-07-20|work=L'Association suisse pour le Conseil des Communes et Régions d'Europe (ASCCRE)|language=fr|archive-date=2012-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120724051705/http://www.asccre.ch/fr/N208/vaud-waadt-vaud.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120724051705/http://www.asccre.ch/fr/N208/vaud-waadt-vaud.html |date=2012-07-24 }}</ref> || * [[Petrozavodsk]], [[Rusija]], od 1989 * [[Perugia]], [[Italija]], od 1994<ref>[http://www.comune.perugia.it/news.asp?idcat=55 Perugia Official site - Relazioni Internazionali]{{it}}</ref> * Villa El Salvador, [[Peru]], od 2006 * Kilchberg, [[Zürich]], Švica, samo okrožje Kilchberg (Tübingen), od 1956 * Kingersheim, Francija, samo okrožje Hirschau (Tübingen), od 1963 |} Novembra 2009 je mestni svet Tübingena glasoval za pogovore z mestom Moshi v [[Tanzanija|Tanzaniji]], ki naj bi postalo 11. pobrateno mesto. Zaradi zavzemanja za mednarodno partnerstvo je [[Svet Evrope]] leta 1965 [10] podelil nagrado Evrope Tübingenu in Aix-en-Provence. Predanost evropskemu razumevanju se kaže tudi v poimenovanju več ulic in trgov, tudi velik ''Europaplatz'' (Evropski trg) zunaj železniške postaje. == Glej tudi == * [[seznam mest v Nemčiji]] * [[Univerza v Tübingenu]] *[[Derendingen, Tübingen]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{wikivoyage|Tübingen}} * [http://www.tuebingen.de/ Uradna spletna stran Tübingena] {{de}} * [http://www.uni-tuebingen.de/ Univerza Eberhard-Karla] {{en}} in {{de}} * [http://www.tuebingen-info.de/ Turistične informacije] {{de}} * [http://www.germany-tourism.de/e/city_tuebingen.html Stran o Tübingenu] Nemškega ministrstva za turizem {{en}} * [http://www.tuepps.de/ Tuebingen Insider Tipps] {{de}} * [http://www.tuepps.de/tuebingen-english.html Tübingen, mesto kulture] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040824035811/http://www.tuepps.de/tuebingen-english.html |date=2004-08-24 }} {{en}} * [http://tuezilla.de/ TÜzilla] Tübingen [[Open Directory Project]] {{de}} [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Tübingen|*]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] {{normativna kontrola}} 9vcp3uewt7zsa3d72nct7lh4q20ueug 0 36251 6653807 6609543 2026-03-31T14:23:37Z ~2026-90770-6 254477 /* B */ 6653807 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[saksofonist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Matjaž Albreht]] - [[Andrej Arnol]] - [[Matjaž Ašič]] - [[Miki Ašič]] == B == [[Franc Bahar]] - [[Nada Barle]] - [[Nejc Bečan|Nejc P. Bečan]] - [[Tim Berne]] - [[Betka Bizjak-Kotnik]] - [[Vasko Blaj]] - [[Jure Boršič]] - [[Maj Brinovec]] - [[Silvio Brosche]] - [[Borut Bučar]] - [[Matej Bunderla]] - == C == [[Igor Cesar]] - == Č == [[Danijel Čampa]] - [[Reno Čibej]] - == D == [[Stane Deželak]] - [[Braco Doblekar]] - [[Luka Dolžan]] - [[Srečko Dražil]] - [[Matjaž Drevenšek]] - [[Tadej Drobne]] - [[Norbert Drugovič]] == F == [[Primož Fleischman]] - == G == [[Katarina Galič]] - [[Luka Golob]] - [[Janko Gregorc]] - [[Jan Gričar]] - [[Mihael Gunzek]] == H == [[Miha Hawlina]] - == I == == J == [[Lado Jakša]] - [[Mladen Jakšić]] - [[Tone Janša]] - [[David Jukič]] - [[Rudi Javornik]] - [[Oton Jugovec]] == K == [[Jože Kampič]] - [[Nejc Kebe]] - [[Blaž Kemperle]] - [[Danilo Kertel]] - [[Adam Klemm]] - [[Andrej Knap]] - [[David Kocijan]] - [[Jera Kodrič]] - [[Neža Zala Kodrič]] - [[Robert Kodrič]] - [[Špela Kolenc]] - [[Zoran Komac]] - [[Jaka Kopač]] - [[Klemen Kotar]] - [[Betka Kotnik]] - [[Marko Kovač]] - [[Anja Kožuh]] - [[Tadej Kranjc]] - [[Lenart Krečič]] - [[Brina Kren]] - [[Vilko Kroflič]] - [[Peter Kruder]] - [[Breda Krumpak]] - [[Jan Kus]] == L == [[Danijel Lauko]] - [[Milko Lazar]] - [[Oskar Laznik]] - [[Tilen Lebar]] - [[Borut Lesjak]] - [[Luka Loštrek]] - [[Alan Lužar]] - [[Tilen Lebar]] - [[Maja Lisac Barroso]] - [[Igor Lumpert]] (1975) == M == [[Larisa Marjanovič]] - [[Mario Marolt]] - [[Janez Martinc]] - [[Tone Martinc]] - [[Blaž Mijovič]] - [[Matic Mikola]] - [[Matjaž Mlakar]] - David Mozetič == N == [[Tomaž Nedoh]] - [[Miljutin Negode]]? - [[Emil Novak]] - == O == [[Andrej Omejc]] - [[Vilko Ovsenik]] - == P == [[Bogo Pečnikar]] - [[Jože Pegam]] - [[Rudi Pešl]] - [[Tadej Piko]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Dušan C. Prevoršek]] - [[Jernej Podboj]] - [[Albert Podgornik]] - [[Nada Poglajen]] - [[Jure Pukl]] - [[Lev Pupis]] == R == [[Lovro Ravbar]] - [[Tomaž Ravnihar]] - [[Črt Remic]] - [[Cene Resnik]] - [[Sandra Rijavec]] - [[Marjan Rogina]] - [[Miha Rogina]] - [[Nina Rogina]] - [[Matic Romih]] - [[Marko Rous]] - [[Anže Rupnik]] - [[Aljaž Razdevšek]] - [[Boštjan Rojc]] == S == [[Žiga Saksida]] - [[Jure Schultz]] - [[Primož Simončič]] - [[Ati Soss]] - [[Rok Spruk]] - [[Bojan Sumrak]] - [[Aleš Suša]] - [[Darja Seliškar]] - [[Boštjan Simon]] (1982) == Š == [[Tomaž Šalamon]] - [[Hugo Šekoranja]] - [[Jani Šepetavec]] - [[Simon Širec]] - [[Matjaž Škoberne]] - [[Irena Šmid]] - [[Tomaž Šmid]] - [[Primož Šmit]] - [[Simon Šoln]] - [[Oskar Šonc]] - [[Sašo Šonc]] - [[Sašo Špec]] - [[Gregor Špajzer]] - [[Gregor Šteharnik|Gregor (Grega) Šteharnik]] - == T == [[Tadej Tomšič]] - [[Gorazd Topolovec]] - [[Blaž Trček]] - [[Andrej Tomažin]] - == U == [[Urban Urbanija]] - [[Melinda Urh]] - [[Janez Uršič]] == V == [[Vida Vatovec]] - [[Miha Vavti]] - [[Dušan Veble]] - [[Katarina Vertin]] - [[Žiga Vešligaj]] - [[Rok Volk]] - [[Oto Vrhovnik]] - [[Peter Vrhunc]] == Z == [[Miloš Ziherl]] - [[Marta Zore]] - [[Tomaž Zlobko]] - [[Bojan Zupančič]] - [[Gregor Zver]] == Ž == [[Mitja Žerjal]] - [[Aljaž Žižek]] - [[Sandi Žnidarčič]] == Glej tudi == * [[seznam saksofonistov]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] == Zunanje povezave == *[http://www.saksofonija.com/ Slovensko glasbeno društvo »Saksofonija«] {{seznami narodov po poklicu|saksofonistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski saksofonisti|*]] tj5wnxxpxhh49ab3knv6inauiul9pm1 0 37479 6654240 6649860 2026-04-01T11:13:00Z Upwinxp 126544 +{{koord}} 6654240 wikitext text/x-wiki '''Sečoveljske soline''' so največje delno delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ene od treh Piranskih solin. Raztezajo se na približno 650 [[hektar|ha]] površine na [[Rečna delta|ustju]] rek [[Dragonja|Dragonje]] in Drnice, pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so v Istri že času [[Rimljani|Rimljanov]] pridelovali sol, Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe]], zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804. Prvič so bile izrecno pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274 <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaje soli in celo prodajne cene. == Pridobivanje soli == [[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (cavedini/kavedini) na Leri (del Sečoveljskih solin)]] Sol se pridobiva z zgoščevanjem morske vode na 4-ih oz. 6-ih stopnjah. Zadnja stopnja izparevanja poteka na kristalizacijskih bazenih (kavedinih), kjer voda doseže nasičenost in se prične [[kristal]]izacija. [[Morska voda]] je speljana po kanalih "''Lidih"'' po katerih teče s pomočjo prostega pada do večjih izparilnih površin "''Morarov''" nato pa v zbiralnike "vaske". Do končnih kristalizacijskih bazenov pa ji pomagajo [[črpalka|črpalke]]. Na "''Fontaniggiah" Južnem delu solin,'' so vodo dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] - "''pompe a vele"''. Na Leri, to je severni del solin, pa električne črpalke. Ta del je posodobljen v 20. stoletju in tu se danes še prideluje sol za prodajo. V avstro-ogrskih časih pred približno sto leti so tu uvedli moderniziran postopek z uporabo dizelskih črpalk, ki so bile kasneje nadomeščene z električnimi. Ta postopek se bistveno razlikuje predvsem značaju dela. Bivanje v solinah ni več potrebno. Delovni postopek pa temelji na tovarniškem modelu delitve nalog v pridelovalnem postopku na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce, itd. Kristalizacijske bazene zgodaj pomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast "''petole" (podlaga ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in spretnosti vodarjev. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot so burin, maestral ali pa burja [[burja]] in [[tramontana]]. Ko v kristalizacijskih bazenčkih gostota vode doseže nasičenost, se v vodi prične kristalizacija morske [[sol]]i (NaCL). Sol nato solinarji z lesenimi polnimi grabljami( "gavero"), spretno pograbijo na kupčke ne da bi poškodovali podlago. Tako se iz sol odcedi odvečna voda saj se sol pobira iz vode. Ko je sol dovolj suha, jo s pomočjo lesenih vozičkov (kareli) ali samokolnic (karjole) spravijo na skladiščno ploščad ali "pjacal". Med pobiranjem soli mora solinar hoditi po kavedinu z leseni natikači (tapperini), ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in poškodbe "petole". Po končanem delu morajo solinarji oprati svoje solinarsko orodje in vozičke, za kar uporabljajo vrč na dolgem ročaju (botasso) za zajemanju [[voda|vode]] iz kanala za odpadne vode ali (fosada). === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a <ref name="ReferenceA"/> so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili pobirat (levat) sol, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih gospodarsko zelo pomembna. Poleg konzerviranja živil je njena uporaba v industriji bila zelo obsežna. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] se dandanes odvija vsakoletni solinarski praznik med aprilom in avgustom. === Solinske hiše === Tradicionalni način pridobivanja [[sol]]i v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na "štabilu" (Manjši enoti - zaprt sistem obrtniške proizvodnje soli z lastnim skladiščem) Na takem polju je solinar bival s celotne družino dokler je trajala kristalizacija, predvsem v poletnih mesecih. Stanovanja so bila nad skladiščem soli - solinarske hiše. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v Sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin ter tri obnovljene ([https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] od 175 hiš južnega dela (Fontanigge). Hiše so grajene iz peščenjaka ali belega kamna. Rjavi peščenjak izvira iz okolice, beli "costaccio" pa iz nekdanjega kamnoloma v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje–hiša, ter glavnim dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za [[transport]] iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna občinska skladišča v Portorožu ali na Seči. [[Slika:1898 postcard of Sečovlje.jpg|obroba|levo|sličica|461x461_pik|Pogled na soline s polotoka Seča, ko je v solinah bilo več kot 400 hiš]] === Priprava solnih polj === Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelave [[sol]]i, imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. vsako Obnova in čiščenje vseh nasipov in pretočnih poti je sezonsko opravilo. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo "''[[Petola|petolo]]"''. Ta nekaj mm debela plast plast [[sediment|biosediment]]a iz [[alge|alg]], [[sadra|ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s sadro]] in [[mineral]]i, tako sluzaste alge postanejo hrapave in čvrste, kot skorja je biološki filter, ki preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku izumljenem na [[Pag]]u, v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]], podobnega so uporabljali v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova in utrjevanje vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi v nasprotnem primeru v nekaj letih soline propadle. Do 80ih let prejšnjega stoletja je na solnih poljih na Leri (severnem delu) bilo zaposlenih več kot 60 solinarjev. Zadnjih nekaj 10 letih pa je solinarjev vedno manj s tem pa je povezana izguba nematerialne kulturne dediščine povezane s to obrtjo. [[Slika:Fontanigge houses.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (zapuščene v Fontaniggiah)]] [[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (delujoče na Leri)]] == Fango == Zaradi visoke vsebnosti soli vode in blata v solinah je v nekdanjih portoroških termah postalo popularno zdravljenje kožnih in revmatski obolenj z blatom in slanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo. == Biodiverziteta == === Varstveni režim === Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili je v odloku opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršnikoli posegi na območju [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskega parka Sečoveljske soline]] so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. === Ramsarska lokaliteta=== Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam [[Ramsarska konvencija|Ramsarskih]] lokalitet zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti, kot prva taka lokaliteta v Sloveniji. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje. === Rastlinstvo === V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki potrebujejo velike koncentracije [[sol]]i. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja in [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides''). <gallery> slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium''). slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima''). slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. </gallery> === Živalstvo === Sečoveljske soline so najbolj znane po [[ptice|pticah]]. Do sedaj so zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj 4 vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. Tu prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica, imenovana [[solinarka]], ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides''). V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. <gallery> slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg| Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis'') slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta''), ki je tudi simbol Krajinskega parka slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni so življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina'') </gallery> == Glej tudi == * [[Krajinski park Sečoveljske soline]] *[[Strunjanske soline]] *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Kuhinjska sol]] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Mencinger Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 *Miroslav Pahor, Tatjana Poberaj: Stare piranske soline, 1963 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=stare+piranske+soline&db=cobib&mat=allmaterials COBISS]) *Piranske soline, strokovna monografija, Založništvo in izdelava - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2015 (Jezik - slovenski, angleški) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283325440 COBISS]) == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti] *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174357426 Sečoveljske soline - 700 let tradicije]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2015). RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}} {{Istra}} {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|28|48|N|13|36|7|E|region:SI_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Piranski zaliv]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Parecag]] [[Kategorija:Soline|Sečovlje]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Sečovlje]] c4vqau5ft3oibjm6f5gly493qsy39aq 0 38811 6653843 6410105 2026-03-31T15:19:39Z ~2026-19937-03 257425 6653843 wikitext text/x-wiki '''[[Glasba|Glasbeno]] [[izrazoslovje]].''' {{slog}} {{CompactTOC2}} == A == * ''a'', ''a'' ''([[francoščina|francosko]])'' - predlog: »pri«, »k«, »ob«, »za«, »v«, »v stilu nečesa«. * ''aber'' ''([[nemščina|nemško]])'' - »ampak«. * ''a cappella'' - [[pevski zbor|zborovska]] [[glasbena kompozicija|glasba]] brez [[glasbilo|instrumentalne]] spremljave. * ''accelerando'' - postopno hitrejši [[tempo]]. * ''acciaccatura '' ''([[italijanščina|italijansko]])'' - zelo hiter [[predložek]] k naslednji [[nota|noti]], ki se ne šteje kot ritmična vrednost v taktu. * ''accompagnato'' (''italijansko'') - »spremljano« spremljevalni instrument mora solistu slediti in se mu prilagajati v tempu. * ''adagietto'' - »pretežno počasi.« * ''adagio'' - »počasi« * ''adagissimo'' - »zelo počasi« * ''ad libitum'' (pogosto tudi okrajšano: ''ad lib'') - hitrost izvajanja ni definirana; po želji izvajalca * ''affettuoso'' – »zanosno«. * ''affrettando'' – »pohitevajoče«. * ''agitato'' – »razburjeno.« * ''al'', ''alla'' – »do«, »na način«. * ''alla breve'' – dvodobni takt, sestavljen iz dveh polovink. * ''alla marcia'' – »v slogu koračnice«. * ''allargando'' – »razširjujoče,« »upočasnjeno«. * ''allegretto'' – »pretežno živahno,« ali »zmerno hitro.« * ''allegro'' – »živo,« ali »hitro.« * ''als'' – »kot« (nemško). * ''altissimo'' (''It.'') – »zelo visoko« * ''amabile'' – »ljubeče«, »prijetno«. * ''amoroso'' – »zaljubljeno«. * ''andante'' – »počasnejši zmerni tempo.« * ''andantino'' – malo hitreje kot ''andante''. * ''animato'' – »razgibano«, »živo«. * ''apaisé'' – »umirjeno« (francoščina). * ''a piacere'' – »po želji«. Označuje, da izvajalcu ni potrebno strogo slediti ritmu ali tempu. * ''appoggiatura'' (''It.'') – »naslon« – [[predložek]], ki se »nasloni« na naslednjo noto in s tem prevzame tudi del njene dolžinske vrednosti v taktu. * ''appassionato'' – »strastno.« * ''[[arpeggio]]'' – dobesedno, ''kot [[harfa]] (arpa).'' Označuje, da se note določenega [[akord]]a zaigrajo hitro ena za drugo (in ne hkrati), večinoma od nižjih proti višjim tonom. V [[klavir]]ski [[glasba|glasbi]] je to rešitev pri igranju razsežnih akordov, ki jih sicer s hkratnim obsegom roke ne bi mogli zaigrati na drugačen način. Glasba, ki je generirana z omejeno računalniško strojno opremo (npr. video igre) in ni zmožna polifone zvokovne reprodukcije, uporablja podobno tehniko, da zaigra akord s pomočjo enega zvočnega generatorja. Arpeggii so tudi spremljevalni vzorci pri generalbasu ali korepeticijah starejše klasične glasbe. * ''[[arco]]'' – »zaigrano z lokom,« nasprotno tehniki [[pizzicato]] »zabrenkano,« v glasbi za godalne instrumente. * ''assai'' – »zelo.« * ''assez''– »dovolj«, »zadostujoče« (francoščina). Včasih uporabljeno v istem smislu kot ''assai''. * ''attacca'' – (na koncu [[stavek (glasba)|stavka]]): navodilo za začetek igranja novega stavka nemudoma, brez diha ali premora. * ''Ausdruck'' – »izraz« (nemščina). * ''ausdrucksvoll'' – »izrazito« (nemščina). * ''avec'' – »z« (francosko). == B == * ''[[basso continuo]]'' – basovska melodična linija, ki je kontinuirano igrana skozi vso skladbo in podaja harmonsko strukturo skladbi. Uporablja se predvsem v [[baročna glasba|baročni glasbi]]. * ''[[bisbigliando]]'' – »šepetaje« – poseben zvočni efekt tremola pri [[harfa|harfi]], ki pomeni da se pri majhni dinamiki (tiho) akord ali ena nota hitro ponavlja. * ''bocca chiusa'' – z zaprtimi usti (v uporabi pri pevcih, pojejo na »m«). * ''brillante'' – »brilijantno,« »iskrivo.« * ''brio'' – »intenzivno«; večinoma v izrazu ''con brio'' (glej naslednji izraz). * ''brioso'' ali ''con brio'' – »intenzivno, ognjevito« * ''bruscamente'' – »osorno, robato«. == C == * ''calando'' – »umirjajoče«; postopno upočasnjevanje tempa in zmanjševanje dinamike. * ''cambiare'' – »zamenjati« – kakršna koli sprememba, npr. zamenjati instrument, pri čemer se uporablja tudi izraz ''muta in'' * ''cantabile'' – »spevno.« * ''cesura'' ali ''caesura'' – je glasbena oznaka, ki najavlja popoln premor v glasbi. * ''chiuso'' – »zaprto« – pri rogu, pomeni da mora biti zvočilo »zadušena« z roko. * ''[[col legno]]'' – »z lesom«; velja za godala - strune morajo biti udarjene z lesenim delom loka; tudi ''battuta col legno'': »udarjeno z lesom.« * ''[[coloratura]]'' – »barvitost« – temeljito okraševanje vokalne linije (''glej tudi'' [[koloraturni sopran]]). * ''comodo'' – »udobno« – pri zmernem tempu. * ''con'' – »z,« v kontekstu z mnogimi izrazi, npr. ''con allegrezza'' («z živahnostjo«), ''con amore'' («z nežnostjo, z ljubeznijo«). * ''con amor'' – »z ljubeznijo« – nežno. * ''con brio'' – krepko. * ''con fuoco'' – »ognjevito«. * ''con moto'' – »v enakomernem tempu.« * ''con sordino'' – »z dušilcem]].« * ''coperti'' – bobni, dušeni s prevleko. * ''[[crescendo]]'' – naraščajoča glasnost, obratno od tega je decrescendo (''tudi'' diminuendo). == D == * ''da capo'' – »od začetka.« * ''deciso'' – »odločno.« * ''decrescendo'', tudi ''diminuendo'' ali ''dim.'' – »pojemajoče« – navodilo za izvajanje glasbe s postopnim zmanjševanjem glasnosti (obratno = ''crescendo''). * ''divisi'' – (krajše ''div.'') »razdeljeno«: v notnem partu, kjer več glasbenikov praviloma igra iste note; se v primerih polifonega ali hkratnega vertikalnega zapisa več not - razdeli skupina izvajalcev glede na število zapisanih melodičnih linij. Najpogosteje se ''divisi'' uporablja pri godalih. (Razrešitev ukaza ''divisi'' je označena z ''unisono'':glej tam). * ''dolce'' – »sladkobno.« * ''dolente'' – »žalostno.« * ''[[dinamika (glasba)|dinamika]]'' – se nanaša na relativno glasnost pri izvajanju določene skladbe == E == * ''espressivo'' – »izrazno.« * ''estinto'' – »kolikor mogoče lahno,« »brez življenja« (dobesedno »izbrisano«). == F == * ''fine'' – »konec,« pogosto v uporabi kot ''al fine'' («do konca«). * ''[[dinamika (glasba)|forte]]'' – večinoma označeno s ''f'': glasno. Izraz ''fortissimo'' ali ''ff'' pomeni »zelo glasno.« * ''[[dinamika (glasba)|fortepiano]]'' – 1. glasno in takoj nato tiho ; 2. drugi izraz za različico [[klavir]]ja. * ''fuoco'' – »ogenj«; »con fuoco« pomeni »ognjevito.« * ''fortefortissimo'' ''najglasneje'' == G == * ''geschwind'' (nemško) – »hitro.« * ''getragen'' (nemško) – »zadržano.« * ''giocoso'' – »veselo, igrivo.« * ''[[glissando]]'' – zvezni zvočni zdrs od enega do drugega tona («pravi« glissando - ki ga lahko izvajajo vsa godala, pozavna, tudi klarinet), ali pa hitro zaigrana naključna lestvica, ki jo zaigramo na teh ali vseh ostalih instrumetih, ki omogočajo igranje različnih tonskih višin (an »efektivni« glissando). * ''grazioso'' – »graciozno.« * ''giusto'' – točno, natančno. == H == * ''Hauptstimme'' (nemško) – »glavna tema«, pri kontrapunktičnih skladbeh prvotnega pomemnosti, za nesprotno od ''Nebenstimme.'' == I == * ''immer'' (nemško) – »vedno.« * ''impetuoso'' – ».« * ''in altissimo'' – igrati oktavo višje. * ''incalzando'' – z naraščujočo hitrostjo. == K == # ''[[kräftig]]'' (nemško) – »močno.« == L == * ''lacrimoso'' – »žalostno« (dobesedno »jokajoče«). * ''lamentoso'' – »tožeče.« * ''langsam'' (nemško) – »počasi.« * ''larghetto'' – »zmerno počasi«; ne tako počasi kot ''largo''. * ''largo'' – »počasi.« * ''[[artikulacija|legato]]'' – »vezano«. * ''leggiero'' – »lahkotno,« »delikatno.« * ''lent'' (francosko) – »počasi.« * ''loco'' – igraj kot je napisano (večinoma v uporabi kot prekinitev [[8va]] igranja). * ''lusingando'' – »laskavo.« * ''lento'' leno == M == * ''ma'' – »toda.« * ''ma non troppo'' – »toda ne preveč.« * ''maestoso'' – »veličastno.« * ''malevolo'' - »zlobno, zlohotno.« * ''mano destra'' – zaigrano z desno roko (okrajšava: MD). * ''mano sinistra'' – zaigrano z levo roko (okrajšava: MS). * ''marcia'' – koračnica; ''alla marcia'' pomeni »v slogu koračnice.« * ''martellato'' – zelo poudarjeno. * ''mässig'' (nemško) – »zmerno.« * ''MD'' – glej ''mano destra''. * ''meno'' – »manj«; glej npr.''meno mosso'', pri izrazu ''mosso''. * ''mezza voce'' – »z umirjeno glasnostjo,« dobesedno »polglasno.« * ''mezzo'' – »polovica, srednje«; v uporabi s povezavami, npr. ''mezzo forte'' (''mf''). * ''mezzo forte'' – »srednje glasno«. * ''mezzo piano'' – »srednje tiho«. * ''[[mezzo-soprano]]'' – ženski pevski glas med altom in sopranom, z obsegom večinoma od a do f₂. * ''moderato'' – »zmerno,« pogosto kombinirano z drugimi izrazi, npr. »allegro moderato«. * ''molto'' – »zelo« * ''morendo'' – »umirajoče« v smislu dinamike ali tempa. * ''mosso'' – »gibanje«; združeno s »più« ali z »meno«, za bolj razgiban ali manj razgiban tempo. * ''MS'' – glej ''mano sinistra''. * ''munter'' (nemško) – »živo«. * ''marcato'' - poudarjeno. == N == * ''Nebenstimme'' (nemško) – »stranski glas.« kontrapunktična linija, v istočasnem poteku z ''Hauptstimme.'' * ''nicht zu schnell'' (nemško) – »ne prehitro.« * ''[[notes inégales]]'' (francosko) – neenake notne dolžine. * ''non legato'' - ne vezano. == O == * ''ossia'' – označuje alternativni notni zapis ali način izvajanja določenega dela skladbe, večinoma zapisan z malimi notami v dodatnem notnem črtovju. == P == * ''piano'' – oznaka: ''p'', tiho petje ali igranje glasbe. Izrazu soroden je ''pianissimo'', ''pp'', ki pomeni »zelo tiho.« * ''pesante'' – »težko.« * ''piacevole'' – »ugajajoče.« * ''piangevole'' – »jokajoče«. * ''più'' – »bolj«; glej npr. ''mosso''. * ''[[pizzicato]]'' – »brenkano,« v glasbi za godala; nasprotno načinu igranja [[arco]], ki pomeni »igranje z lokom«, in služi za prekinitev igranja pizzicato na godalih. * ''pochettino'' (''poch'') – »čisto malo.« * ''poco'' – »malo«, kot npr. pri ''poco più allegro'' («malo hitrje«). * ''poco a poco'' – »malo po malo; postopno.« * ''poi'' – »potem,« nakazuje sosledje glasbenih navodil; npr. ''diminuendo poi subito fortissimo'': »vedno tišjr in potem naenkrat glasno.« * ''portamento'' – 1. večinoma drsenje tonov od enega proti drugemu (posebno pri petju; pogostejši izraz je ''[[glissando]]'' v instrumentalni glasbi); 2. v klavirski literaturi pomeni način [[artikulacija|artikulacije]] med [[legato]]m in [[staccato]]m. * ''portato'' – non-legato but not as short as staccato (same as ''portamento'' [2], in this list). * ''precipitato'' – »prehitevajoče.« * ''prestissimo'' – »izjemno hitro.« * ''presto'' – »zelo hitro.« * ''prima volta'' – »prvič«; npr. ''prima volta senza accompanimento'' («prvič brez spremljave«); izraz je dodatno navodilo pri znaku za ponovitev glasbe. * ''primo'' – »prvi.« * ''pianopianissimo'' ''najtišje'' zelo tiho igranje ali petje'' == Q == * ''quasi'' – »kakor,« »skoraj.« == R == * ''rallentando'' (''rall.'') – »postopno počasneje, umirjajoče«. * ''rasch'' (nemško) – »hitro.« * ''restez'' (francosko) – zaustaviti se na določeni noti ali struni. * ''rinforzando'' (''rf'') – »poudarjena glasnost«; včasih podobno nenadnemu ''crescendu'', večinoma pa se nanaša na eno noto. * ''ritardando'' (''rit.'') – »postopno počasneje.« * ''ritenuto'' (''riten.'') – »hitra upočasnitev tempa,« (praviloma bolj kot ''ritardando''; za razliko od ritardanda se lahko nanaša na eno samo noto. * ''rubato'' – spremenljiv tempo znotraj glasbene fraze, s katerim dosežemo izrazni efekt; večinoma so ti tempi prepuščeni svobodni izbiri izvajalca == S == * ''scherzando'' – »igraje, zabavljivo.« * ''scherzo'' – »šala.« * ''schneller'' (nemško) – »hitreje.« * ''[[scordatura]]'' – različica [[tonska uglasitev|tonske uglasitve]] praznih strun pri godalnih instrumentih. * ''sempre'' – »vedno.« * ''senza'' – »brez.« * ''senza sordino'' – »brez dušilca.« * ''sforzando'' ali ''sfz'' – močan poudarek določene note. * ''simile'' – »podobno«— tj. podobnost se nanaša na prejšnjo oznako za način izvajanja, karkoli že je bila. * ''soave'' – »gladko, tekoče.« * ''sostenuto'' – »zadržano.« * ''sotto voce'' – lahno, dobesedno »polglasno« je navodilo, naj glasbenik nadaljuje izvajanje glasbe v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. * ''[[staccato]]'' – navodilo izvajalcu, naj igra kratke, ostre note. V [[glasbena notacija|glasbeni notaciji]] je oznaka za ''staccato'' majhna pika pod ali nad noto. * ''smorzando'' (ali ''smorz.'') – zabrisati tone; »umirajoče.« * ''subito'' – »takoj, nenadno.« * ''sul ponticello'' – način igranja pri godalih, ki pomeni igranje z lokom blizu kobilice, kar povzroči značilen »steklen« zvok, pri katerem so poudarjeni višji alikvotni toni. * ''sul tasto'' – način igranja pri godalih, ki pomeni igranje z lokom nad ubiralko (''tasto''), kjer sicer glasbenik igra s prsti == T == * ''tacet'', izraz uporabljan za prekinitev igranja večje skupine glasbenikov, medtem ko solist izvaja del skladbe v svobodni izbiri tempa * ''[[tempo]]'' – »čas« – hitrost izvajanja glasbe. * ''tenuto'' – »zadržano« – navodilo, naj glasbenik zaigra malo daljši ton, kot nakazuje njegova notna vrednost. * ''[[tremolo]]'' – hitro ponavljanje enega tona ali hitro ponavljanje dveh ali več tonov; včasih se tudi (nepravilno) tolmači kot hitro spreminjanje višine istega tona (glej [[vibrato]]). Z notnimi simboli je ''tremolo'' označen kot diagonalna črta skozi notno črtovje, ali pa kot črta, ki se navezuje na zapisane note. * ''tre corde'' – (''tc''; dobesedno »tri strune«; navodilo, naj se pri klavirju izpusti levi pedal (ki ga v klavirski glasbi označimo z ''una corda''). * ''tutti'' – »vsi skupaj,« izraz, ki je večinoma uporabljen pri orkesterskem ali zborovskem delu, ko vsi glasovi nastopijo naenkrat. Uporablja se tudi kot navodilo za vključitev vseh orgelskih registrov. == U == * ''una corda'' – »ena struna« – v klavirski glasbi navodilo za pritisk levega pedala, ki povzroči premik kladivc tako, da udarjajo le po eni struni in s tem povzročijo spremembo (zmanjšanje) jakosti zvoka. (Večina modernih instrumentov sicer deluje tako, da kladivce udari po dveh namesto po treh strunah). Temu navodilu je nasprotno ''tre corde'', levi pedal je izpuščen. * ''un poco'' – »malo.« * ''unisono'' (or ''unis'') – »enoglasno« – več izvajalcev igra iste note orkesterske oartiture ali parta, obratno od razdelitve izvajalcev na skupine pri navodilu ''divisi''. == V == * ''vivace'' – »živahno,« »hitrejši tempo.« * ''V.S.'' (''volti subito'') – »hitro obrni stran«; pogosto uporabljan izraz v orkesterskih partih. == W == * ''wolno'' – (poljsko) »počasi«. Izraz se nahaja v skladbi »Slon«, ki je del ciklične skladbe »Živalski karneval«, Camilla Saint-Saensa. Redko uporabljan izraz! * ''vivo'' - živo. == Z == * ''Zeitmass'' (nemško) – tempo, hitrost. {{stublist}} [[Kategorija:Glasbeni seznami|Izrazoslovje]] [[Kategorija:Glasbeno izrazoslovje|*]] iztjuv8ss6sa55fl5p1s4fciwyiga9n 0 40008 6654072 6509292 2026-04-01T01:13:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 7 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654072 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Historic City of Ayutthaya | Image = Ayuthistparkmap.svg | Caption = Tloris zgodovinskega parka Ayutthaya | Location = provinca Phra Nakhon Si Ayutthaya, Tajska | Criteria = kulturno: iii | ID = 576 | Year = 1991 | Area = 289 ha | Coordinates = {{coord|14|20|52|N|100|33|38|E}} | locmapin = Tajska }} '''Zgodovinsko mesto Ajuthaja''' ({{langx|th|อุทยานประวัติศาสตร์พระนครศรีอยุธยา}} ([http://www.forvo.com/word/อุทยานประวัติศาสตร์พระนครศรีอยุธยา/#th Pronunciation])) pokriva ruševine starega mesta Ayutthaya, provinca [[Phra Nakhon Si Ayutthaya]], [[Tajska]]. Mesto Ayutthaya je ustanovil kralj Ramathibodi I. leta 1351, čeprav je verjetno precej starejše, na podlagi dokazov, ki kažejo, da je bilo območje poseljeno že v obdobju Mon Dvaravati. Viri nadalje omenjajo, da so okoli leta 850 n. št. Kmeri zasedli območje in tam ustanovili trdnjavo, ki so jo poimenovali Ayodhya, po enem najsvetejših hindujskih mest v Indiji z istim imenom. Zgodnja zgodovina Ayutthaye je povezana s to kmersko naselbino.<ref>{{Cite web|url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Ayodhya.html|title=History of Ayutthaya - Temples & Ruins - Wat Ayodhya|website=www.ayutthaya-history.com|access-date=16 March 2020}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Thammikarat.html|title=History of Ayutthaya – Temples & Ruins – Wat Thammikarat|website=ayutthaya-history.com|access-date=16 March 2020|archive-date=2019-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190102111805/http://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Thammikarat.html|url-status=dead}}</ref> Poleg tega je princ Damrong potrdil tudi obstoj mesta z imenom Ayodhya, ki so ga ustanovili Kmeri, ki so vladali iz Lopburija, na mestu, kjer se srečajo tri reke.<ref>{{cite web |last=Kasetsiri |first=Charnvit |date=July 1979 |title=The Rise of Ayudhya: A History of Siam in the Fourteenth to Fifteenth Centuries |url=http://michaelvickery.org/vickery1979new.pdf |website=michaelvickery.org |format=PDF |access-date=24 May 2025 |pages=31}}</ref> Zemljevid izkopavanj prikazuje sledi starodavnega ''baraya'' (vodnega rezervoarja) blizu jugozahodne konice Wat Yai Chai Mongkhon, ki bi lahko bil zgrajen na nekdanjem pomembnem kmerskem tempeljskem kompleksu.<ref>{{Cite web|url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_YaiChaiMongkhon.html|title=History of Ayutthaya – Temples & Ruins – Wat Yai Chai Mongkhon|website=ayutthaya-history.com|access-date=16 March 2020}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Mesto so Burmanci zavzeli leta 1569. Čeprav ni bilo oropano, je izgubilo »veliko dragocenih in umetniških predmetov«.<ref name="prince">Chakrabongse, C., 1960, Lords of Life, London: Alvin Redman Limited</ref>{{rp|42–43}} Bilo je glavno mesto [[Kraljestvo Ayutthaya|države]], dokler ga ni leta 1767 uničila burmanska vojska.<ref name="unesco">{{cite web|title=Historic City of Ayutthaya - UNESCO World Heritage Centre|url=https://whc.unesco.org/en/list/576|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=24 August 2012}}</ref> Leta 1969 je tajski oddelek za likovno umetnost začel z obnovo ruševin in projekt še povečal, potem ko je bilo območje leta 1976 razglašeno za zgodovinski park. Del parka je bil leta 1991 razglašen za območje svetovne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|title=Ayutthaya, Thailand |url=http://www.khaosanroad.com/en/central/402-ayutthaya-thailand|archive-url=https://archive.today/20130127024554/http://www.khaosanroad.com/en/central/402-ayutthaya-thailand |url-status=dead |archive-date=27 January 2013 |website=KhaoSanRoad.com |access-date=25 August 2012 }}</ref> == Lokacije na najdišču == {{div col}} * [[Wat Chaiwatthanaram]] * [[Wat Kasatrathiraj]] * [[Wat Kudi Dao]] * [[Wat Thammikarat]] * [[Wat Lokayasutharam]] * [[Wat Mahathat (Ayutthaya)|Wat Mahathat]] * [[Wat Phanan Choeng]] * [[Wiharn Phra Mongkhon Bopit]] * [[Wat Phra Ram]] * [[Wat Phra Si Sanphet]] * [[Wat Ratchaburana, Ayutthaya]] * [[Wat Yai Chai Mongkhon]] * [[Suriyothai|Phra Chedi Suriyothai]] * Zgodovinski študijski center Ayutthaya * Japonska vas * Baan Hollanda (nizozemska vas) * [[Chedi Phukhao Thong|Wat Phu Khao Thong]] * Slonji kraal {{div col end}} === Pomembne lokacije === {| class="wikitable sortable" border="1" |- !width="100"|Ime !width="100"|Slika !width="100"|Zgrajeno !width="120"|Naročnik !width="500"|Opomba |- | [[Wat Yai Chai Mongkhon]] | [[File:Ayutthaya Wat Yai Chai Mongkhon 2.jpg |150px]] | 1357<ref>{{cite web |last1=Vandenburg |first1=Tricky |title=Wat Yai Chaimongkhon |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_YaiChaiMongkhon.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | kralj [[Uthong|Ramathibodi I.]]<ref>{{cite web |last1=Vandenburg |first1=Tricky |title=Wat Yai Chaimongkhon |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_YaiChaiMongkhon.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Eden najbolj znanih templjev v Ayutthayi |- | [[Wat Mahathat (Ayutthaya)|Wat Mahathat]] | [[File:Templo Mahathat, Ayutthaya, Tailandia, 2013-08-23, DD 06.jpg|150px]] | 1374 | kralj [[Borommaracha I.]] | |- | [[Wat Chai Watthanaram]] | [[File:Sunset at Wat Chaiwatthanaram, Ayutthaya, Thailand.jpg|150px]] | 1630 | kralj [[Prasat Thong]] | Eden najbolj znanih templjev v Ayutthayi |- | [[Wat Phanan Choeng]] | [[File:001 Vihara seen from the Side (9188173523).jpg|150px]] | 1324 | | |- | [[Wat Phra Si Sanphet]] | [[File:Ayutthaya Tapinaklari.jpg|150px]] | 1350 | kralj [[Ramathibodi I.]] | |- | [[Wihan Phra Mongkhon Bophit]] | [[File:001 Wihan Phra Mongkhon Bophit (9197756441).jpg|150px]] | ok. 1637 (obnovljeno ok. 1742/20. stoletja, večkrat)<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wihan Phra Mongkhon Bophit |url=https://ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_ViharnMongkhonBophit.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 |date=July 2009}}</ref> | kralj [[Chairacha]]<br />kralj [[Borommakot]]<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wihan Phra Mongkhon Bophit |url=https://ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_ViharnMongkhonBophit.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=22 July 2021 }}</ref> | V 18. stoletju enkrat ali dvakrat obnovljen. Po padcu Ayutthaye leta 1767 zravnan v ruševine. Obnovljen v 20. stoletju.<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wihan Phra Mongkhon Bophit |url=https://ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_ViharnMongkhonBophit.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=22 July 2021 }}</ref> |- | [[Wat Na Phra Men]] | [[File:Ubosot of Wat Na Phra Men.jpg|150px]] | 1503<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Temples and Ruins - Wat Na Phra Men |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_NaPhraMen.html |website=History of Ayutthaya |access-date=21 July 2021 |date=September 2009}}</ref> | kralj [[Ramathibodi II.]] | Eden najbolje ohranjenih templjev, ki so se ohranili po padcu Ayutthaye leta 1767. Obnovljen med vladavino Rame III. (vladal 1824–51).<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Temples and Ruins - Wat Na Phra Men |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_NaPhraMen.html |website=History of Ayutthaya |access-date=21 July 2021 |date=September 2009}}</ref> |- | [[Wat Ratchaburana, Ayutthaya|Wat Ratchaburana]] | [[File:Wat Ratchaburana (Ayutthaya).jpg|150px]] | 1424 | kralj [[Borommarachathirat II.]] | |- | [[Wat Pradu Songtham]] | | | Pod kraljevim pokroviteljstvom kralja Songthama (vladal 1611–1628) do padca Ayutthaye leta 1767<ref>{{cite web |last1=May |first1=Ken |title=Temples and Ruins - Wat Pradu Songtham |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_PraduSongtham.html |website=History of Ayutthaya |access-date=22 July 2021 |date=September 2009}}</ref> | kralj [[Uthumphon]] je v tem templju vstopil v meniški stan po prisilni abdikaciji leta 1758<ref>{{cite web |last1=May |first1=Ken |title=Temples and Ruins - Wat Pradu Songtham |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_PraduSongtham.html |website=History of Ayutthaya |access-date=22 July 2021 |date=September 2009}}</ref> |- | [[Wat Lokaya Sutharam]] | [[File:Wat Lokayasutharam (Temple) Ayuthaya, Thailand.jpg|150px]] | 1452 | kralj [[Intharacha]] | |- | [[Wat Phra Ram]] | [[File:Templo Phra Ram, Ayutthaya, Tailandia, 2013-08-23, DD 04.jpg|150px]] | 1369 | kralj [[Ramesuan]] | |- | [[Wat Phutthaisawan]] | [[File:Ayutwputhaisawan0506a.jpg|150px]] | Before 1350 | kralj [[Ramathibodi I.]] | Zgrajeno pred ustanovitvijo Ayutthaye |- | [[Chedi Phukhao Thong]] | [[File:Wat Phu Khao Thong (Ayutthaya).jpg|150px]] | ok. 1569, 1587 (obnovljen leta 1744)<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wat Phukhao Thong |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_PhukhaoThong.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 |date=July 2009 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | kralj (takratni princ) [[Naresuan]]<br />kralj [[Borommakot]]<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wat Phukhao Thong |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_PhukhaoThong.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 |date=July 2009 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Zgrajeno v spomin na zmago v bitki po osvoboditvi Ayutthaye izpod Burme leta 1584<ref>{{cite web |last1=Vandenberg |first1=Tricky |title=Wat Phukhao Thong |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_PhukhaoThong.html |website=History of Ayutthaya - Temples and Ruins |access-date=21 July 2021 |date=July 2009 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | [[Wat Thammikarat]] | [[File:Ruins of Chedi Singha Lom Wat Thammikarat.jpg|150px]] | pred 1350 | kralj kraljestva Lavo | Zgrajeno pred ustanovitvijo Ayutthaye |- | [[Wat Kudi Dao]] | [[File:โบสถ์วัดกุฎีดาวด้านหลัง.jpg|150px]] | 1711 ali prej<ref>{{cite web |last1=May |first1=Ken |title=History of Ayutthaya - Temples And Ruins |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Kudidao.html |website=Wat Kudi Dao |access-date=21 July 2021 |date=September 2009}}</ref> | Princ, poznejši kralj [[Borommakot]]<ref>{{cite web |last1=May |first1=Ken |title=History of Ayutthaya - Temples And Ruins |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Kudidao.html |website=Wat Kudi Dao |access-date=21 July 2021 |date=September 2009}}</ref> | Dober primer arhitekture poznega ajutajskega hrama iz 18. stoletja. Delno obnovljen.<ref>{{cite web |last1=May |first1=Ken |title=History of Ayutthaya - Temples And Ruins |url=https://www.ayutthaya-history.com/Temples_Ruins_Kudidao.html |website=Wat Kudi Dao |access-date=23 July 2021 |date=September 2009}}</ref> |- |} ==Opombe== {{refbegin}} {{note label|reference_name_a|a|a}} Mesto je bilo ustanovljeno v petek, 6. dan rastoče lune 5. meseca, leta 1893 [[budistični koledar|budistična doba]], kar ustreza petku, 4. marcu 1351 našega letnega obdobja, po izračunu Oddelka za likovno umetnost Tajske.<ref>{{cite book | title = Prachum Phongsawadan Chabap Kanchanaphisek Lem Nueng | script-title=th:ประชุมพงศาวดาร ฉบับกาญจนาภิเษก เล่ม ๑ | trans-title = Golden Jubilee Collection of Historical Archives, Volume 1 | year = 1999 | publisher = Fine Arts Department of Thailand | location = Bangkok | isbn = 9744192151 | language = th | page = 211 | editor-last1 = Rotchanaratha | editor-first1 = Wina }}</ref> {{refend}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ayutthaya Historical Park}} * [https://web.archive.org/web/20120621104735/http://www.tourismthailand.org/Where-to-Go/Phra-Nakhon-Si-Ayutthaya Thai Tourism Authority: official Ayutthaya historical park website] * [https://web.archive.org/web/20130107000826/http://www.ayutthaya.net/attractions Ayutthaya.net: Ayutthaya Attractions] * [https://whc.unesco.org/en/list/576 UNESCO: Official Ayutthaya website] {{coord|14|21|N|100|35|E|display=title|region:TH_type:city(65000)_source:dewiki}} [[Kategorija:Mesta na Tajskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Tajskem]] [[Kategorija:Arheološka najdišđča na Tajskem]] {{normativna kontrola}} 790djrrf8c0rgt3lemirz0bynixyext 0 41230 6654194 6577737 2026-04-01T09:30:07Z BuDi 13534 6654194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mićo Mrkaić''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[kolumnist]], * [[5. januar]] [[1968]], [[Kranj]]. Obiskoval je SŠPRNMU Kranj (sedanja in nekdanja [[Gimnazija Kranj]]). Kot srednješolec in kot edini predstavnik Slovenije se je leta 1985 udeležil [[mednarodna fizikalna olimpijada|mednarodne fizikalne olimpijade]], ki je potekala v [[Portorož|Portorožu]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.html |title=Slovenski tekmovalci na Mednarodnih fizikalnih olimpijadah |accessdate=6.8.2007 |work=DMFA Slovenije |archive-date=2007-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813093217/http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.html |url-status=dead }}</ref> Mrkaić je po diplomi iz fizike leta 1991, za katero je na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] leto pozneje dobil [[Prešernova nagrada študentom|študentsko Prešernovo nagrado]], šolanje nadaljeval na [[Univerza Carnegie Mellon|Univerzi Carnegie Mellon]] v [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburghu]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je [[doktorat|doktoriral]] iz [[ekonomija|ekonomije]] (1998). Istega leta je dobil tudi nagrado [[Alexander Henderson]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.tepper.cmu.edu/doctoral-program/fields-of-study/economics/phd-in-economics--alexander-henderson-award/index.aspx |title=Alexander Henderson Award |accessdate=24.6.2008 |work=Tepper School of Business |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118093701/http://www.tepper.cmu.edu/doctoral-program/fields-of-study/economics/phd-in-economics--alexander-henderson-award/index.aspx |url-status=dead }}</ref> Po opravljenem [[doktorat]]u se je zaposlil na [[univerza Duke|univerzi Duke]], kjer je predaval [[makroekonomija|makroekonomijo]] podiplomskim študentom organizacije (MBA). Od leta 2002 do leta 2007 je sprva kot [[docent]] in pozneje kot izredni profesor ekonomike predaval na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteti za organizacijske vede]] v [[Kranj]]u ([[Univerza v Mariboru]]). Poleg akademskega dela je bil predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj. Znan je po klasičnih liberalnih ekonomskih stališčih. Znan je po nasprotovanju levo in socialno usmerjenim ideologijam, miselnim tokovom in režimom ([[komunizem|komunizmu]], [[Krščanski socializem|socialnemu katolicizmu]]). Svoje mnenje izraža tudi v [[kolumna|kolumni]] za časopis ''[[Finance]]''. Trenutno (2006–07) je ekonomist v oddelku za [[statistika|statistiko]] [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v Washingtonu. Leta 2007 je izdal knjigo [[To so bile svete krave]]. Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še: [[Janez Šušteršič]], [[Jože P. Damjan], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://oraport.fov.uni-mb.si/portal/page?_pageid=33,44305,33_46505:33_182284&_dad=portal&_schema=PORTAL fov.uni-mb.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704063727/http://oraport.fov.uni-mb.si/portal/page?_pageid=33,44305,33_46505:33_182284&_dad=portal&_schema=PORTAL |date=2007-07-04 }} * http://www.finance-on.net/avtor.php?id=MMr == Opombe in sklici == {{sklici}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Duke]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] {{normativna kontrola}} 6qgukqogqkgnrejl51z0nkzhx2dd0n5 6654195 6654194 2026-04-01T09:30:24Z BuDi 13534 6654195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mićo Mrkaić''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[kolumnist]], * [[5. januar]] [[1968]], [[Kranj]]. Obiskoval je SŠPRNMU Kranj (sedanja in nekdanja [[Gimnazija Kranj]]). Kot srednješolec in kot edini predstavnik Slovenije se je leta 1985 udeležil [[mednarodna fizikalna olimpijada|mednarodne fizikalne olimpijade]], ki je potekala v [[Portorož|Portorožu]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.html |title=Slovenski tekmovalci na Mednarodnih fizikalnih olimpijadah |accessdate=6.8.2007 |work=DMFA Slovenije |archive-date=2007-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813093217/http://www.dmfa.si/fiz_SS/UspehNaMFO.html |url-status=dead }}</ref> Mrkaić je po diplomi iz fizike leta 1991, za katero je na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] leto pozneje dobil [[Prešernova nagrada študentom|študentsko Prešernovo nagrado]], šolanje nadaljeval na [[Univerza Carnegie Mellon|Univerzi Carnegie Mellon]] v [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburghu]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je [[doktorat|doktoriral]] iz [[ekonomija|ekonomije]] (1998). Istega leta je dobil tudi nagrado [[Alexander Henderson]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.tepper.cmu.edu/doctoral-program/fields-of-study/economics/phd-in-economics--alexander-henderson-award/index.aspx |title=Alexander Henderson Award |accessdate=24.6.2008 |work=Tepper School of Business |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118093701/http://www.tepper.cmu.edu/doctoral-program/fields-of-study/economics/phd-in-economics--alexander-henderson-award/index.aspx |url-status=dead }}</ref> Po opravljenem [[doktorat]]u se je zaposlil na [[univerza Duke|univerzi Duke]], kjer je predaval [[makroekonomija|makroekonomijo]] podiplomskim študentom organizacije (MBA). Od leta 2002 do leta 2007 je sprva kot [[docent]] in pozneje kot izredni profesor ekonomike predaval na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteti za organizacijske vede]] v [[Kranj]]u ([[Univerza v Mariboru]]). Poleg akademskega dela je bil predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj. Znan je po klasičnih liberalnih ekonomskih stališčih. Znan je po nasprotovanju levo in socialno usmerjenim ideologijam, miselnim tokovom in režimom ([[komunizem|komunizmu]], [[Krščanski socializem|socialnemu katolicizmu]]). Svoje mnenje izraža tudi v [[kolumna|kolumni]] za časopis ''[[Finance]]''. Trenutno (2006–07) je ekonomist v oddelku za [[statistika|statistiko]] [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v Washingtonu. Leta 2007 je izdal knjigo [[To so bile svete krave]]. Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še: [[Janez Šušteršič]], [[Jože P. Damjan]], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://oraport.fov.uni-mb.si/portal/page?_pageid=33,44305,33_46505:33_182284&_dad=portal&_schema=PORTAL fov.uni-mb.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704063727/http://oraport.fov.uni-mb.si/portal/page?_pageid=33,44305,33_46505:33_182284&_dad=portal&_schema=PORTAL |date=2007-07-04 }} * http://www.finance-on.net/avtor.php?id=MMr == Opombe in sklici == {{sklici}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju|Mrkaić, Mićo]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Duke]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] {{normativna kontrola}} s0lymdo8xoub7qbk98uvpkuuhz98k9y 0 42992 6654244 6318925 2026-04-01T11:20:41Z Upwinxp 126544 +1 np, slog, −kategorija 6654244 wikitext text/x-wiki '''Železnica''' je lahko: * [[železniška proga]] * [[železnica]] - oblika transporta ime naselij: * [[Železnica, Grosuplje]] * [[Železnica, Hodiše|Železnica]] (nem. Schelesnitz), občina Hodiše, Avstrija {{razločitev}} 5m09dkzx7flb2vat7rea31tsi9i1few 14 47886 6653669 4389605 2026-03-31T13:08:50Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653669 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[pakt]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Military alliances}} [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Mednarodna varnost]] [[Kategorija:Zveze]] n2jhqcnwj5b6g3y5xjhbefbt0zj9rl0 14 48018 6653671 1120244 2026-03-31T13:09:26Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653671 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[politična zveza|politične zveze]]. [[Kategorija:Politika|Zveze]] [[Kategorija:Zveze]] sg3hy71uy2h7q8xde2o4lbxqmsecaxx 14 60496 6653663 3964476 2026-03-31T13:03:16Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Organizacije]]; dodal [[Kategorija:Organizacije po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653663 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[organizacija|organizacije]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. {{Kategorija v Zbirki|Organizations of Slovenia}} [[Kategorija:Organizacije po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Slovenija]] snyusi39g18ajke8kfylsdbsaekxtg2 14 68746 6653836 6295630 2026-03-31T15:09:19Z Yerpo 8417 {{shranjevalna kategorija}} 6653836 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Buildings by country}} {{shranjevalna kategorija}} {{ktgr|[[zgradba]]h in [[objekt]]ih po [[država]]h}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti| ]] [[Kategorija:Kategorije po državah]] dlmpg6ob1c66kwlx6a55y424gw4u8t5 0 69533 6653696 6492044 2026-03-31T13:14:51Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653696 wikitext text/x-wiki [[Slika:Helikoptersko reševanje s helikopterjem Slovenske vojske.jpg|sličica|250x250_pik|Gorsko reševanje s helikopterjem Slovenske vojske.]] '''Gorska reševalna zveza Slovenije''' ([[kratica]] '''GRZS''') je [[organizacija]], katere osnovna naloga je preventivna dejavnost in pomoč ponesrečenim ter onemoglim obiskovalcem [[gora]]. Vsebina in obseg dela sta se iz leta v leto širila z razvojem množičnega [[planinstvo|planinstva]] in [[gorništvo|gorništva]] ter drugih športov povezanih z gorami. Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRZS opredeljena kot [[javna služba]] za zaščito in reševanje in pomoč. GRZS od leta 2006 deluje kot samostojna zveza društev, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne zveze. Pred organizacijskimi spremembami v letu 2006 je Gorska reševalna služba Slovenije delovala v okviru [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. GRZS je organizirana v 17 društvih/postajah, ki pokrivajo predalpski in alpski prostor v [[Slovenija|Sloveniji]]. Skupno deluje v organizaciji okrog 700 gorskih reševalcev različnih specialnosti. Predhodnica današnje je bila ustanovljena 16. junija 1912 v [[Kranjska gora|Kranjski gori]] pod okriljem takratnega [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] in je kasneje delovala v različnih organizacijskih oblikah in v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, najdlje pa v okviru Planinske zveze Slovenije. GRZS je tudi ustanovna članica [[IKAR-CISA|Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR-CISA)]] in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav. V Ajdovščini so po ideji tamkajšnjega kolesarskega kluba Črn Trn junija 2021 organizirali prvo gorsko službo na kolesih v Sloveniji. Enota je opremljena z dvema električnima gorskima kolesoma, ki naj bi ju uporabljali v kombinaciji s Helikoptersko eskadrilijo Slovenske vojske.<ref>{{Navedi splet|title=V AJDOVŠČINI PRVA GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA NA KOLESIH V SLOVENIJI|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15503|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-04}}</ref> Tako naj bi potekala hitrejša obravnavana tretjine vseh težje dostopnih nesreč, prav tako pa lahko nudi varovanje na pohodih in športnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet|title=Tega v slovenskih gorah še ni bilo|url=https://siol.net/sportal/naj-planinska-koca/v-ajdovscini-gorski-resevalci-tudi-na-e-kolesih-553889|website=siol.net|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> ==Organiziranost Gorske reševalne službe Slovenije do leta 2006== [[Slika:Orgaiziranost GRS.gif|center|Organiogram GRS]] ==Zunanje povezave== * [http://www.grzs.si/ Uradna stran GRS] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Javne službe v Sloveniji]] [[Kategorija:Gorništvo]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1912]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] jryklrrmymaq2xs4snwrir46taumaib 0 72139 6653654 6457605 2026-03-31T12:53:06Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name=''Rzeczpospolita Obojga Narodów''<small>([[poljščina|poljsko]])</small><br />''Abiejų Tautų Respublika''<small>([[Litvanščina|litvansko]])</small> | common_name = Poljsko-litvanska država | continent= | status=Zveza držav | p1=Kraljevina Poljska | image_p1=Alex K Kingdom of Poland-flag.svg | p2=Velika litovska kneževina | image_p2=Alex K Grundwald flags 1410-03.svg | s1=Prusija | flag_s1=Flag of the Kingdom of Prussia (1750-1801).svg | s2=Habsburška monarhija | flag_s2=Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s3=Rusija | flag_s3=Flag of Russia.svg | year_start=1569 | date_start=1. julij | event_start=[[Lublinska unija|ustanovitev]] | year_end=1795 | date_end=24. oktober 1795 | event_end=[[tretja delitev Poljske]] | event1=[[prva delitev Poljske]] | date_event1=5. avgust 1772 | event2=[[ustava tretjega maja]] | date_event2=3. maj 1791 | event3=[[druga delitev Poljske]] | date_event3=23. januar 1793 | image_flag=Chorągiew_królewska_króla_Zygmunta_III_Wazy.svg | flag = | flag_type = zastava | image_coat=Žygimont Aŭgust, Pahonia. Жыгімонт Аўгуст, Пагоня crop.png | symbol= grb | image_map=Rzeczpospolita2nar.png | image_map_caption=Republika obeh narodov sredi 17. stoletja | government_type=monarhija | legislature=sejm | title_deputy=litovski veliki knez | deputy1= | title_leader=poljski kralj | leader1= | religion= | capital=[[Krakov]] in [[Vilnius]] do 1596, [[Varšava]] od 1673 | stat_area1=815000 | stat_pop1=6500000 | stat_year1=1582 | stat_area2=990000 | stat_pop2=10500000 | stat_year2=1618 | national_motto={{lang-la|Si Deus Nobiscum quis contra nos}}<br />(''Če je bog z nami, kdo je proti nam'')<br />{{lang-la|Pro Fide, Lege et Rege}}<br />(''Za vero, zakon in kralja'', od 18. stoletja) | common_languages= }} '''Republika obeh narodov''' ({{Jezik-pl|Rzeczpospolita Obojga Narodów}}, {{Jezik-lt|Žečpospolita, Abiejų Tautų Respublika}}, {{Jezik-be|Рэчпаспалiта Абодвух Народаў|translit=Rečpaspalita Abodvuch Narodaŭ}}) je bila zvezna država, ki je združevala [[Kraljevina Poljska|Kraljevino Poljsko]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] na območju današnje [[Belorusija|Belorusije]], [[Litva|Litve]], [[Poljska|Poljske]], večine [[Ukrajina|Ukrajine]] ter deloma [[Latvija|Latvije]] in zahodne [[Rusija|Rusije]]. Obstajala je med letoma 1569 ([[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Lublinska unija|Lublinska unija]]) in 1795 ([[tretja delitev Poljske]]). Zvezna republika se je razvila iz [[personalna unija|personalne unije]] Kraljevine Poljske in Velike litovske kneževine, ki je bila obveljala že dve stoletji prej, leta 1386. Republika je bila ena največjih, najmogočnejših in najbolj obljudenih držav tedanje [[Evropa|Evrope]]. Dobri dve stoletji je uspešno vodila vojne z [[Tevtonski viteški red|Tevtonskim viteškim redom]], Rusijo, [[Osmansko cesarstvo|osmansko državo]] in [[Švedska|Švedsko]]. Politično ureditev Republike obeh narodov, ki so jo včasih imenovali ''[[demokracija]] žlahte'' ali ''zlata svoboda'', so odlikovale značilno omejene pristojnosti kralja – velikega kneza in široke pristojnosti parlamenta, imenovanega [[Sejem]] (poljsko ''Sejm'', litovsko ''Seimas'', belorusko ''Sojm'') ter dokaj razvita lokalna samouprava. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na polsplošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Sejem je imel celo pravico odpoklicati monarha s položaja in jo je tudi nekajkrat uspešno uporabil. V času med smrtjo ali odpustitvijo vladarja in volitvami novega so oblast v državi prevzemali lokalni samoupravni sveti, t. i. ''sodišča kapuc'', ki se jih je lahko udeležil vsakdo, ne glede na svoj socialni status. Člani teh svetov so si morali nadeti na glave kapuce, da bi njihov status in vplivnost ostali neznani - s tem naj bi bila zagotovljena enakopravnost vseh članov.<br />Politična ureditev Republike obeh narodov je bila zametek sodobnih idej širše demokracije, ustavne [[Monarhija|monarhije]] in federativnosti. Državi, ki sta sestavljali zvezo, sta bili formalno popolnoma enakopravni, čeprav je dejansko dominanten položaj, predvsem zaradi večjega gospodarskega potenciala in večjega števila prebivalcev, imela Kraljevina Poljska. Republika obeh narodov se je vpisala v zgodovino z drugo najstarejšo [[ustava|ustavo]] na svetu (»[[Ustava tretjega maja]]« 1791) in, kljub privilegiranemu položaju [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]], dosledni verski strpnosti, ki je bila v tedanji Evropi prej izjema kot načelo. Prav zaradi nje so se na območju Republike naseljevali pripadniki verskih skupnosti, ki so bile drugod po Evropi preganjane, med drugim [[Judi]], [[Rusi|ruski]] [[staroverci]], [[Karaimi]], [[Čehi|češki]] [[husiti]] in [[Nizozemska|nizozemski]] [[menoniti]]. Prvo stoletje obstoja Republike je bilo zlato obdobje za oba dela federacije. Drugo stoletje so zaznamovale izgubljene vojne in čedalje večja anarhija v političnem življenju. Republika obeh narodov je prenehala obstajati leta 1795, ko so jo tretjič v dvaindvajsetih letih istočasno napadle [[Habsburška monarhija]], [[Rusija]] in [[Prusija]], jo dokončno premagale in razdelile medse njeno ozemlje. == Glej tudi == * [[zgodovina Belorusije]] * [[zgodovina Litve]] * [[zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Belorusije]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] {{normativna kontrola}} 1icracuou9m8mhyq196jj0b9f5k5kit 10 72180 6654156 6605564 2026-04-01T07:45:39Z Sporti 5955 pos. 6654156 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Politika Slovenije | bodyclass = vcard | wraplinks = true | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | liststyle = text-align:left; | title = [[Republika Slovenija]] <br /> [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|100px]] | heading1 = <small>Članek je del serije:</small><br /> '''[[Politika Slovenije|Politika in uprava Slovenije]]'''<small> <br /> ---- [[File:Flag_of_Europe.svg|40px|]]<br>[[Evropska unija|članica Evropske unije]]<br>''<small>[[Evro|članica evrskega območja]]<br>[[Schengensko območje|članica schengenskega območja]]</small>'' [[File:Flag_of_NATO.svg|40px|]]<br>[[NATO|članica zveze NATO]] ---- | list1title = [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]] | list1 = * [[Ustavno sodišče]] *: [[Rok Čeferin]] * [[Ustava Republike Slovenije]] | list2title = [[Izvršilna oblast]] | list2 = * [[Predsednik Republike Slovenije]] *: [[Nataša Pirc Musar]] * [[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] *: [[Robert Golob]] * [[Vlada Republike Slovenije]] *: [[15. vlada Republike Slovenije]] | list3title = [[Zakonodajna oblast]] | list3 = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] *: predsednica: [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] *: predsednik: [[Marko Lotrič]] | list4title = Pravo | list4 = * [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] *: predsednik: [[Damjan Orož]] :* [[Višja sodišča v Sloveniji|Višja sodišča]] :* [[Okrožna in okrajna sodišča v Sloveniji|Okrožna in okrajna sodišča]] * [[Tožilstvo v Sloveniji|Tožilstvo]] :* [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije|Vrhovno državno tožilstvo]] :* [[Generalni državni tožilec Republike Slovenije|Generalni državni tožilec]]: [[Drago Šketa]] * [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče]] :* predsednica: [[Jana Ahčin]] | list5title = Ostale ustanove |list5 = * [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije]] *: [[Simona Drenik Bavdek]] * [[Banka Slovenije]] *: [[Primož Dolenc]] * [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije|Diplomatska predstavništva in konzulati]] * [[Šolstvo v Sloveniji|Šolstvo]] * [[Zdravstvo v Sloveniji|Zdravstvo]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Slovenska vojska|Oborožene sile]] | list6title = Volitve | list6 = * [[Seznam političnih strank v Sloveniji|Politične stranke]] * [[Volitve v Sloveniji|Volitve in referendumi]] | list7title = Lokalna samouprava | list7 = :* [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] :* [[Občine v Sloveniji|Občine]] ([[Seznam občin v Sloveniji|seznam]]) | list8title = Diplomacija | list8 = *: [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije|Diplomatska predstavništva in konzulati]] *:[[Blejski strateški forum]] *:[[Vrh pobude Tri morja 2019]] * Članstvo v organizacijah *: [[Združeni narodi]] *: [[Evropska unija]] *: [[NATO]] *: [[OECD]] *: [[Svet Evrope]] }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] [[Kategorija:Predloge »Politika x«|Slovenija]] </noinclude> 2ucrn3typvu6mvhdbm7wlp5ylrun030 0 72191 6653958 6647840 2026-03-31T20:03:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653958 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''[[Volitve]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' so zagotovljene z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]], na katerih lahko sodelujejo [[volilni upravičenec|volilni upravičenci]] (vsi [[državljan]]i Slovenije, ko dopolnijo 18 let) ter tako sodelujejo v [[politika Slovenije|politiki Slovenije]]. Izvedba volitev je v pristojnosti [[Državna volilna komisija Republike Slovenije|Državne volilne komisije]]. == Predsedniške volitve == [[Predsednik Republike Slovenije]] je [[volitve|izvoljen]] na [[neposredne volitve|neposrednih]], [[splošne volitve|splošnih]] in [[tajne volitve|tajnih volitvah]], ki so razpisane na vsakih 5 let oz. v primeru [[smrt]]i predsednika 15 dni po smrti. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. === Dosedanje volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! rowspan=2|Volitve ! rowspan=2|Zmagovalec ! colspan=2|Udeležba v % |- ! 1. krog ! 2. krog |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1992|1992]] | [[Milan Kučan]] | 85,84 | / |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]] | [[Milan Kučan]] | 68,65 | / |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|2002]] | [[Janez Drnovšek]] | 48,24 | 41,95 |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|2007]] | [[Danilo Türk]] | 57,67 | 58,46 |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|2012]] | rowspan=2|[[Borut Pahor]] | 48,41 | 42,41 |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] | 44,24 | 42,13 |- ! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] | [[Nataša Pirc Musar]] | 51,74 | 53,60 |- |} == Državnozborske volitve == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitvah]] volivci v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] izvolijo 90 [[Poslanec|poslancev]]. Mandati za poslanske sedeže se delijo po proporcionalnem sistemu. Redne volitve potekajo vsaka 4 leta, če se državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe, pa se razpišejo predčasne volitve.<ref name=":1" /> [[Slika:Slovenia si.gif|frame|center|Volilne enote v Sloveniji do leta 2021<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili zakon, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev|url=https://siol.net/novice/svet/poslanci-na-izredni-seji-o-spremembah-meja-volilnih-okrajev-545886|website=siol.net|accessdate=2022-04-02|language=sl}}</ref>]] === Kandidiranje === Listo s kandidati za poslance lahko predlaga politična stranka ali skupina ljudi. Stranka lahko liste vloži v vseh volilnih enotah, če jih s podpisi podprejo vsaj trije poslanci. V posamezni volilni enoti jo lahko vloži, če zbere podpise 100 volilcev s stalnim prebivališčem v tej volilni enoti, ali 50, če so listo določili člani stranke, ki imajo prav tako stalno prebivališče v tej volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=43. člen}}</ref> Listo lahko s podpisi vloži tudi skupina najmanj 1.000 volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti, v kateri vlagajo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=44. člen}}</ref> Kandidat lahko kandidira tudi v dveh volilnih okrajih, če sta okraja v isti volilni enoti in v obeh kandidira kot del iste liste.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-08|at=49. in 57. člen}}</ref> Kandidate za poslance italijanske oziroma madžarske skupnosti s podpisi določijo volivci, ki pripadajo tej skupnosti. Kandidata morajo s podpisi podpreti najmanj 1,5% vseh volilnih upravičencev skupnosti. <ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-08|at=44. člen}}</ref> Na listi na nivoju volilne enote noben spol ne sme predstavljati manj kot 35% skupnega števila kandidatov, razen če listo sestavljajo le trije kandidati. V tem primeru mora biti na listi vsaj en predstavnik vsakega spola.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/volitve/DZ/2022/kandidacijski_postopek/spolne_kvote.pdf|title=Spolne kvote|date=2021|accessdate=8. april 2022|type=pdf}}</ref> === Volilne enote in okraji === V namene volitev v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] je Slovenija razdeljena na 8 [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enot]] (in dve posebni za narodni skupnosti), vsaka izmed njih pa nadalje na 11 volilnih okrajev. Ker je na volitvah iz večine okrajev izvoljen en [[poslanec]], [[Ustava Republike Slovenije|ustava]] pa določa, da mora biti en poslanec izvoljen na približno enako število volivcev, morajo biti volilni okraji približno enakih velikosti.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/odz/ureditev/volitveInVolilniSistem/!ut/p/z0/fYzBCoJAEEB_ZS5em8lA8GgZgR6i6KB7ic1dYkpnU9cl_PqM7t3eg8dDhRUq0YHv2rMT3S5eq-RapGVWlIc10Wa7o1N-OSb79LymPMYC1f9gOfCj71WGqnHi7dtjZWYwrpk6K36EEK8oIgdmmHUQ28F8c8MU0c81TIM17G2IKLiWfbDAAl9shWHk0dsOX09VfwCE7JWJ/?msclkid=49a59253ae1211ecac62d0eeac4727ec#!|title=Volitve in volilni sistem|website=dz-dr.si|accessdate=2022-04-02|at=poglavje "Volilni postopek: organizacija volitev v Državni zbor"|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402144011/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/odz/ureditev/volitveInVolilniSistem/!ut/p/z0/fYzBCoJAEEB_ZS5em8lA8GgZgR6i6KB7ic1dYkpnU9cl_PqM7t3eg8dDhRUq0YHv2rMT3S5eq-RapGVWlIc10Wa7o1N-OSb79LymPMYC1f9gOfCj71WGqnHi7dtjZWYwrpk6K36EEK8oIgdmmHUQ28F8c8MU0c81TIM17G2IKLiWfbDAAl9shWHk0dsOX09VfwCE7JWJ/?msclkid=49a59253ae1211ecac62d0eeac4727ec#!|url-status=dead}}</ref> Leta 2021, po sprejetju novele zakona o določitvi volilnih enot, bila povprečna velikost volilnega okraja 19.358 volivcev. Najmanjši volilni okraj je imel 29.705 v prebivalcev, največji pa 12.660 – razmerje 1 proti 2,3.<ref>{{Navedi splet|url=https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/download/10714/10106/31989|title=Ali je nova ureditev volilnih okrajev za državnozborske volitve ustavna?|date=2021|accessdate=2. april 2022|last=Rogelj|first=Boštjan|type=pdf}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vsaka svojo volilno enoto imata tudi [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanska]] in [[Madžarska narodna manjšina|madžarska]] narodna manjšina.<ref name=":0" /> Volilni okraji odločijo, kateri kandidati na listi bodo izvoljeni, vendar pa kandidati niso voljeni po volilnih okrajih – okraji nimajo vpliva na to, koliko mandatov bo lista prejela. Volilne enote pa igrajo osrednjo vlogo tudi pri delitvi mandatov med listami.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-04-02|language=sl}}</ref> Zakon<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ)|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO281|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=4. člen}}</ref> določa naslednje volilne enote: *VE1 Kranj *VE2 Postojna *VE3 Ljubljana Center *VE4 Ljubljana Bežigrad *VE5 Celje *VE6 Novo mesto *VE7 Maribor *VE8 Ptuj *VE9 Koper (za italijansko narodno manjšino) *VE10 Lendava (za madžarsko narodno manjšino) === Volilni prag === [[Volilni prag]] za vstop v parlament je 4%.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=89.a člen}}</ref> === Volilni sistem === Mandate se razdeljuje na dveh nivojih: najprej na nivoju volilnih enot, tiste ki niso bili razdeljeni na ta način, pa na nivoju države. ==== Prva delitev mandatov ==== V vsaki volilni enoti se število oddanih glasov deli s številom, ki je za ena večje od števila mandatov v volilni enoti: ''11 mandatov + 1 = 12''. To je “[[Droopov količnik]]”, število glasov, potrebno za pridobitev enega mandata. Vsaka lista prejme toliko mandatov, kolikorkrat je presegla količnik.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=90. člen}}</ref> V volilni enoti, kjer bi bilo oddanih 180.000 glasov, bi bil Droopov količnik ''180.000/12 = 15.000''. Stranka s 40.000 glasovi v tej enoti bi dvakrat presegla količnik, 10.000 glasov pa bi imela na nivoju te volilne enote viška (''40.000 = 2 &times; 15.000 + 10.000'').<ref>{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2022-04-02|language=sl}}</ref> ==== Druga delitev mandatov ==== Mandate, ki niso bili razdeljeni na nivoju volilnih enot, se nato razdeli na nivoju države. V ta namen se uporabi [[d’Hondtov sistem]]: za vsako listo se iz skupnega števila glasov, ki jih je osvojila na nivoju države, ustvari 88 količnikov (toliko, kolikor poslanskih mest je na voljo). Prvi količnik se dobi tako, da se glasove deli z 1, drugega tako, da se glasove deli z 2, in tako naprej do 88. količnika, ko se glasove deli z 88. Med vsemi dobljenimi količniki vseh list se nato poišče 88 največjih količnikov in se prešteje, koliko izmed njih pripada posamezni listi – toliko mandatov bi pripadlo listi, če bi se ti razdeljevali izključno na ravni države. Mandate, ki so še ostali po razdeljevanju na ravni volilnih enot, se sedaj razdeli tako, da vsaka lista prejme še toliko dodatnih mandatov, da je ''skupno število mandatov, prejetih na ravni volilnih enot + število dodatnih mandatov = število mandatov, ki bi jih lista dobila, če bi se mandati razdeljevali na nivoju države''.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=92. člen}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-02|language=sl}}</ref> Te dodatni mandati se listam dodelijo v tistih volilnih enotah, kjer je razmerje med viškom glasov in Droopovim količnikom največje, torej tam, kjer je bila lista najbližje temu, da bi že na ravni volilnih enot dobila še en mandat. Kandidate se iz volilnih okrajev nato voli po enakem postopku kot pri prvi fazi delitve mandatov (glej naslednje podpoglavje).<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=93. člen}}</ref> '''Primer uporabe d'Hondtovega sistema:<ref>{{Navedi splet|url=https://data.oireachtas.ie/ie/oireachtas/libraryResearch/2016/2016-03-22_d-hondt-system-for-allocation-of-parliamentary-positions_en.pdf|title=D’Hondt system for allocation of parliamentary positions|date=2016|accessdate=8. april 2022|type=pdf}}</ref>''' recimo, da je na nekih volitvah glasove oddalo 100.000 volivcev, glasovalo se je za tri stranke, razdeljevalo pa se je 5 mandatov za sedeže. Spodnja tabela prikazuje delovanje sistema. Številka v oklepaju kaže vrstni red količnika med vsemi, po velikosti razporejenimi količniki. Vsak izmed prvih petih največjih količnikov prinese mandat stranki, na podlagi rezultatov katere je bil izračunan. Kjer se v tabeli pojavijo "...", količnikov ni bilo treba računati, saj so bili vsi mandati razdeljeni, še preden bi ti količniki postali relevantni. {| class="wikitable" |+ !Stranka !Število glasov !Delež glasov !Prvi količnik !Drugi količnik !Tretji količnik !Četrti količnik !Peti količnik !Sedeži !Delež sedežev |- |A |60.000 |60% |60.000/1= <u>'''60.000'''</u> (1) |60.000/2 = <u>'''30.000'''</u> (2) |60.000/3 = <u>'''20.000'''</u> (4) |60.000/4 = <u>'''15.000'''</u> (5) |... |4 |80% |- |B |28.000 |28% |28.000/1= <u>'''28.000'''</u> (3) |28.000/2 = <u>14.000</u> |... |... |... |1 |20% |- |C |12.000 |12% |12.000/1= <u>12.000</u> |... |... |... |... |0 |0% |- |Skupaj |100.000 |100% | | | | | |5 |100% |} ==== Izvoljeni kandidati ==== Iz liste v volilni enoti je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je v volilni enoti dobila lista. Vrstni red, po katerem so znotraj liste izvoljeni kandidati, je določen na podlagi deleža glasov, ki so jih dobili v svojih volilnih okrajih. Kandidat liste, ki je v svojem okraju dobil večji delež glasov, kot katerikoli drugi kandidat na isti listi v svojem, je iz liste izvoljen prvi, in tako naprej. Pri kandidatu, ki je kandidiral v dveh okrajih, se gleda delež glasov, ki jih je dobil v obeh okrajih skupaj. Lahko se zgodi, da v nekem volilnem okraju kandidat nobene izmed list ni bil dovolj uspešen v primerjavi s kandidati iste liste v drugih volilnih okrajih, da bi prišel na vrsto za izvolitev, preden listi zmanjka mandatov. V tem primeru iz tega volilnega okraja ni izvoljen noben poslanec. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da so v okraju kandidati več list zelo uspešni v primerjavi s kandidati istih list drugod; v tem primeru bo iz tega okraja prišel več kot en poslanec.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=91. člen}}</ref> === Meje za upravičenost do proračunskih sredstev in povračila stroškov kampanje === Stranke so upravičene do sredstev iz državnega proračuna, če njihovi kandidati skupaj v državi dosežejo 1 odstotek glasov. Če sta neko listo kandidatov skupaj sestavili dve stranki, se meja glasov dvigne na 1,2 odstotka, če tri ali več strank, pa na 1,5 odstotkov.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o političnih strankah (ZPolS)|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO359|website=pisrs|accessdate=2022-04-02|at=23. člen}}</ref> Vse te stranke so upravičene do enakih deležev 25 odstotkov proračuna. Nadaljnjih 75 odstotkov se razdeli proporcionalno glede na delež glasov, ki so jih liste strank prejele na volitvah. Če stranke s skupnimi listami niso sprejele internih dogovorov o delitvi sredstev, se sredstva iz drugega dela delitve med njih razdelijo v enakih deležih. Leta 2021 se je za ta način financiranja strank porabilo 2.537.147 evrov, SDS, do največjega deleža je bila upravičena SDS, ki je prejela 546.508,22 evra, do najmanjšega pa Zeleni Slovenije, ki so prejeli 70.552,20 evra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/is/PogostaVprasanja/vprasanje/ea02c21e-1fa0-4cd5-aa24-258e0ba78ff4/!ut/p/z0/jY5Bb4JAEIX_Ch44kt2loPSImlBE0eoF99KM7EIXYRYBNw2_vtj22DS9zLzJvHnfEE4ywhGMKmFQGqGe5jOfvy3Tox8nEaPBccHo61OczrcvjMXUJxvCJ0MS70_PSxbSIJoMMTuEfno6smjFHglut1vtSsJbGN4dhYUm2X7djWBQNvyiuzvJEqE3ciokO-i-BrzKGL9VrkjWfimZ_9D-eOd3mgTq5i6TDiuAOl4ufAfA9RzXDyS9wCIoCu9xqqrbjYeE5xoH-TGQTIyW0Pm9kTj0Nm2kUJWyqRajMlM3bQc9YAUWaqMQukoaS6GlRamN7pSF01La9F_49srPa78223A2-wQl0M8y/#|title=Financiranje političnih strank iz državnega proračuna|date=5. januar 2022|accessdate=2. april 2022|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Če lista dobi mandat, se organizatorjem volilne kampanje za to listo povrnejo stroški v višini 0,33 evra za vsak glas tej listi (do največ celotnih stroškov kampanje). Če lista ne dobi mandata, vendar osvoji vsaj 2 odstotka glasov na nivoju države ali pa vsaj 6 odstotkov glasov na nivoju neke volilne enote, pa se organizatorjem volilne kampanje za to listo povrnejo stroški v višini 0,17 evra za vsak glas tej listi v državi oziroma volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4749|title=Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)|website=pisrs.si|at=24. člen|accessdate=2022-04-02}}</ref> === Dosedanje volitve === Dosedanje volitve: *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]], *[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. == Lokalne volitve == Lokalne volitve so volitve, ki potekajo le na določenemu ozemlju Slovenije (po navadi na ozemlju [[občina|občine]]); na njih občani volijo svoje predstavnike za [[župan]]e, [[občinski zbor]], [[mestni zbor]], ... Dosedanje volitve: [[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]], [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]. == Evropske volitve == Evropske volitve so volitve slovenskih evroposlancev oz. slovenskih predstavnikov v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. === Dosedanje volitve === [[Slika:Glasovnice evropskih volitev in referendumov 9. 6. 2024.jpg|sličica|Vse glasovnice supervolilne nedelje 9. junija 2024: zgoraj za evropske volitve, spodaj za tri referendume.]] Dosedanje volitve: [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]]. == Referendumi == {{Glavni|Referendumi v državi Sloveniji}} [[Referendum]] je odločanje [[volilni upravičenec|volilnih upravičencev]] o [[referendumsko vprašanje|referendumskem vprašanju]]. V Sloveniji se razlikuje med ustavnorevizijskimi, zakonodajnimi referendumi in referendumi o ustanovitvi občine. Rezultati vseh so obvezujoči, razen kadar se razpiše predhoden posvetovalni referendum na državni ali lokalni ravni. Referendumi so lahko splošni | veljajo za celotno Slovenijo ali pa lokalni | poteka le na določenem ozemlju. Leta 2013 je [[Državni zbor Republike Slovenije]] sprejel ustavna dopolnila, s katerimi je odpravil pravico poslancev Državnega zbora in svetnikov [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]] predlagati referendum ter prvič uvedel kvorum - prag 20 odstotkov volilnih upravičencev, nad katerim bo referendum veljaven.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/pravica-do-referendumov-odslej-mocno-omejena/309530 |title=Pravica do referendumov odslej močno omejena |date=24.5.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=24.5.2013}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.lokalnevolitve.si/ Podatki o lokalnih volitvah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061024102241/http://www.lokalnevolitve.si/ |date=2006-10-24 }} * [http://www.volitve.gov.si/ https://www.volitve.gov.si/] *https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220119163520/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi |date=2022-01-19 }} {{Volitve v RS}} {{Slovenija}}{{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji|*]] 69qks5s69msrqa6hka9z76jeufg6gxs 0 73564 6653678 6653510 2026-03-31T13:13:05Z ~2026-90770-6 254477 /* L */ 6653678 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] dxfqslu3jcels6192osccz6mlrgopju 0 73662 6654060 6650341 2026-03-31T23:39:22Z ~2026-13659-49 255600 /* R */ 6654060 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot|Marjeta (Feguš) Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 9jjp27zkdfjo3kw7rd23szxqco16cs5 0 74602 6653997 6647843 2026-03-31T21:28:08Z ~2026-20104-82 257445 6653997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Metod Trobec |image=Metod Trobec.jpg |caption= |citizenship= |criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[Rop (kriminal)|rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998) |death_cause=[[samomor]] |education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]] |known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec |occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije) |parents=Marija Trobec |resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen) }} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[serijski morilec]], prevarant, [[Kraja|tat]] in [[Rop (kriminal)|ropar]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115054137/https://www.dnevnik.si/182461|url-status=dead}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]].<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Njegove žrtve so bile Vida Markovčič, Marija Cankar, Urška Brečko, Ana Plevnik in Zorica Nikolić. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref name=":12"/>}} Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[turist]]a.<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za ena najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Poleg umorov je bil obsojen tudi zaradi tatvin, povzročitve hudih telesnih poškodb, goljufij in divjega lova. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[avtomobil]]ov. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115062424/https://www.dnevnik.si/254420|url-status=dead}}</ref> Na prvem sojenju je [[fotograf]]e in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":34" /><ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":10" /><ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]] kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":13" /><ref name=":8" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj]]a ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115110416/https://www.dnevnik.si/307955|url-status=dead}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308101208/https://www.dnevnik.si/1042700929|url-status=dead}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111224/https://www.dnevnik.si/182530|url-status=dead}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[samomor]]u je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[kmet]]ici Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih večkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[vas]]i iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju Metodu Trobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj dnarja je dodal tudi Metod sam), katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat naprej je živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, katera je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref name=":28" /><ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[moped]]a)<ref name=":28" /><ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] pa je prijavil da je avto ukraden.<ref name=":10" /><ref name=":34" /><ref name=":35" /><ref name=":25" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd]]a, na kranjski avtobusni postaji , z laganjem in pod pretvezo da je [[taksi]]st, ponudil prevoz na Planino(naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":27" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]], ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, ki išče pot iz stiske (pretvarjal se je, da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[elektrošok]]e, ob drugem pa dva (po 110 [[volt]]ov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mati tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umori === Žrtve je vodil k sebi domov in jih umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem, preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[bencin]]a in [[Drva|drv]].<ref name=":1" /><ref name=":35" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši, so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" /> v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":8" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši,kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":1" /><ref name=":34" /><ref name=":0" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je, pod pretvezo da gre telefonirat svoji sestri, odpeljal s turistovo potovalko, medtem ko je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine, ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj]]u, v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat [[goba]]ril tam, oddpeljal do telefona, od koder je poklicalpolicijo.Nemški turist s priimkom Lampenau, si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021),ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":34" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov , kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev.<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 MetodaTrobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora. Za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemškega turista, je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":11" /><ref name=":4" /><ref name=":3" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]]. Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd]]a,<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov]]a tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref><ref name=":5" /> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":13" /><ref name=":7" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejanj po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mati, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Obramba je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo).<ref name=":30" /> Dr. Peršić je potrdil, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[kromosom]]ov, ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršić je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[delirij]]a, Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":31" /><ref name=":9" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":10" /><ref name=":27" /><ref name=":9" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref><ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[seks]]u, da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil.<ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref name=":16" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":17" /><ref name=":18" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":24" /><ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref name=":21" /><ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref><ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115124824/https://www.dnevnik.si/61410|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115125000/https://www.dnevnik.si/63664|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114220001/https://www.dnevnik.si/69061|url-status=dead}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič]]u in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodnega ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":24" /><ref name=":38" /><ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055730/https://www.dnevnik.si/1042680735|url-status=dead}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111409/https://www.dnevnik.si/1042734754|url-status=dead}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[naklep]]om in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[poklic]]nem in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":17" /><ref name=":43" /><ref name=":31" /><ref name=":9" /><ref name=":2" /><ref name=":47" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":16" /><ref name=":23" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[karikatura]]mi in Trobčevimi [[anagram]]i. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec !«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130240/http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|url-status=dead}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[samomor]]u zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[duhovnik]]a, velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130626/https://www.dnevnik.si/1042731757|url-status=dead}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215411/https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|url-status=dead}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215228/https://www.dnevnik.si/1042928494|url-status=dead}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter]]ju napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[esej]]ev o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki je razvijal še celovečerni film – ta je bil realiziran kot televizijska serija [[Pošast za železno zaveso]]<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419063013/http://strup.si/project/metod/|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> ===Serija=== * ''Pošast za železno zaveso'' (2026, RTV Slovenija), v kateri ga je upodobil [[Svit Stefanija]] (lik je bil preimenovan v Metoda Štrbca) === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230306154943/https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu |date=2023-03-06 }}'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805170416/https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026204718/https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] oujqrhjsx580wca4s3u0nsr1glsa4ao 6654000 6653997 2026-03-31T21:33:22Z ~2026-20104-82 257445 6654000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Metod Trobec |image=Metod Trobec.jpg |caption= |citizenship= |criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[Rop (kriminal)|rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998) |death_cause=[[samomor]] |education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]] |known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec |occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije) |parents=Marija Trobec |resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen) }} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[serijski morilec]], prevarant, [[Kraja|tat]] in [[Rop (kriminal)|ropar]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115054137/https://www.dnevnik.si/182461|url-status=dead}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]].<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Njegove žrtve so bile Vida Markovčič, Marija Cankar, Urška Brečko, Ana Plevnik in Zorica Nikolić. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref name=":12"/>}} Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[turist]]a.<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za ena najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Poleg umorov je bil obsojen tudi zaradi tatvin, povzročitve hudih telesnih poškodb, goljufij in divjega lova. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[avtomobil]]ov. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115062424/https://www.dnevnik.si/254420|url-status=dead}}</ref> Na prvem sojenju je [[fotograf]]e in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":34" /><ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":10" /><ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]] kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":13" /><ref name=":8" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj]]a ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115110416/https://www.dnevnik.si/307955|url-status=dead}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308101208/https://www.dnevnik.si/1042700929|url-status=dead}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111224/https://www.dnevnik.si/182530|url-status=dead}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[samomor]]u je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[kmet]]ici Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih večkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[vas]]i iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju Metodu Trobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj dnarja je dodal tudi Metod sam), katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat naprej je živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, katera je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref name=":28" /><ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[moped]]a)<ref name=":28" /><ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] pa je prijavil da je avto ukraden.<ref name=":10" /><ref name=":34" /><ref name=":35" /><ref name=":25" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd]]a, na kranjski avtobusni postaji , z laganjem in pod pretvezo da je [[taksi]]st, ponudil prevoz na Planino(naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":27" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]], ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, ki išče pot iz stiske (pretvarjal se je, da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[elektrošok]]e, ob drugem pa dva (po 110 [[volt]]ov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mati tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umori === Žrtve je vodil k sebi domov in jih umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem, preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[bencin]]a in [[Drva|drv]].<ref name=":1" /><ref name=":35" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši, so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" /> v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":8" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši,kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":1" /><ref name=":34" /><ref name=":0" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je, pod pretvezo da gre telefonirat svoji sestri, odpeljal s turistovo potovalko, medtem ko je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine, ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj]]u, v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat [[goba]]ril tam, oddpeljal do telefona, od koder je poklical policijo. Nemški turist s priimkom Lampenau, si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021),ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":34" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov , kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev.<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 MetodaTrobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora. Za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemškega turista, je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":11" /><ref name=":4" /><ref name=":3" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]]. Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd]]a,<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov]]a tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref><ref name=":5" /> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":13" /><ref name=":7" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejanj po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mati, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Obramba je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo).<ref name=":30" /> Dr. Peršić je potrdil, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[kromosom]]ov, ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršić je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[delirij]]a, Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":31" /><ref name=":9" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":10" /><ref name=":27" /><ref name=":9" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref><ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[seks]]u, da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil.<ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref name=":16" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":17" /><ref name=":18" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":24" /><ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref name=":21" /><ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref><ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115124824/https://www.dnevnik.si/61410|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115125000/https://www.dnevnik.si/63664|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114220001/https://www.dnevnik.si/69061|url-status=dead}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič]]u in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodnega ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":24" /><ref name=":38" /><ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055730/https://www.dnevnik.si/1042680735|url-status=dead}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111409/https://www.dnevnik.si/1042734754|url-status=dead}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[naklep]]om in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[poklic]]nem in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":17" /><ref name=":43" /><ref name=":31" /><ref name=":9" /><ref name=":2" /><ref name=":47" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":16" /><ref name=":23" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[karikatura]]mi in Trobčevimi [[anagram]]i. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec !«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130240/http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|url-status=dead}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[samomor]]u zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[duhovnik]]a, velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130626/https://www.dnevnik.si/1042731757|url-status=dead}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215411/https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|url-status=dead}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215228/https://www.dnevnik.si/1042928494|url-status=dead}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter]]ju napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[esej]]ev o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki je razvijal še celovečerni film – ta je bil realiziran kot televizijska serija [[Pošast za železno zaveso]]<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419063013/http://strup.si/project/metod/|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> ===Serija=== * ''Pošast za železno zaveso'' (2026, RTV Slovenija), v kateri ga je upodobil [[Svit Stefanija]] (lik je bil preimenovan v Metoda Štrbca) === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230306154943/https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu |date=2023-03-06 }}'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805170416/https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026204718/https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] 5e1njqqt370ruhj9sbqpe2bzojxcie2 0 75876 6653940 6651998 2026-03-31T19:28:08Z Sporti 5955 pos. 6653940 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 241 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 31. marca 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 71 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 24 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 28 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 36 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 48 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 30 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 46 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 44 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 82 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 6 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 65 || 13 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Urbančič|Jošt}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 66 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 24 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi NZS.si - Nastopi] * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=strelci NZS.si - Strelci] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] 5ui98ryjmm4uiy8ob1pyht23wj1eqwb 6653942 6653940 2026-03-31T19:29:33Z Sporti 5955 /* Seznam */ pp 6653942 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 241 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 31. marca 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 71 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 24 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 28 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 36 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 48 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 30 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 46 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 44 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 82 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 6 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 65 || 13 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 66 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 24 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi NZS.si - Nastopi] * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=strelci NZS.si - Strelci] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] sigfsk6sivjo9nro2n87f9j676hsbi0 6653949 6653942 2026-03-31T19:43:05Z Sporti 5955 /* Seznam */ pos. 6653949 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 241 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 31. marca 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 71 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 24 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 28 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 36 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 48 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 30 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 46 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 44 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 82 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 6 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 65 || 13 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 66 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 24 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi NZS.si - Nastopi] * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=strelci NZS.si - Strelci] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] awku6on55oblywjq9ssdt59zygdlknd 0 78059 6653747 6647016 2026-03-31T13:28:42Z ~2026-90770-6 254477 /* L */ 6653747 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *Moni Černe *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerkovič]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] (gluha) *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] 2h3v0p2dqs5j94rxflioubtkoyw2q6o 0 78834 6653803 6646462 2026-03-31T14:14:58Z ~2026-90770-6 254477 /* B */ 6653803 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[diplomat]]ov v preteklosti in sedanjosti.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Marija Adanja]] * [[Natalia Al Mansour]] * [[Boris Antolič]] * [[Jaka Avšič]] == B == * [[Milan Balažic]] * [[Aleš Balut]] *[[Boštjan Barborič]] *[[Dragan Barbutovski]] *[[Bogdan Batič]] * [[Darja Bavdaž Kuret]] * [[Aleš Bebler]] *[[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Minca Benedejčič]] * [[Bogdan Benko]] *([[Vlado Benko]]) *[[Alain Brian Bergant]] *[[Damijan Bergant|Damjan Bergant]] *[[Nataša Bergelj]] *[[Josip Bernot]] *[[Bojan Bertoncelj]] *[[Aleš Biber]] *[[Borut Blaj]] *[[Ondina Blokar Drobič]] *[[Katja Boh]] *[[Borut Bohte]] * [[Pavle Bojc]] *[[Karl Bonutti]] (1928-2023) * [[Miklavž Borštnik]] *[[Veronika Bošković-Pohar]] *[[Dušan Bravničar]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Srečko Brezigar]] *[[Branko Brezovnik]] *[[Jože Brilej]] *[[Andrej Briški]] *[[David Brozina]] *([[Miloš Bučar]]) * [[Karmelo Budihna]] *[[Zorica Bukinac]] * [[Martin Burjan]] * [[Mirko Bunc]] *[[Stanko Buser]] *[[Franci But]] == C == * [[Izidor Cankar]] *[[Andrej Capuder]] *[[Sabina Carli Sitar]] * [[Marjan Cencen]] *[[Božo Cerar]] *[[Mirko Cigler]] *[[Štefan Cigoj]] *[[Bojana Cipot]] *[[Jožef Ciraj]] * [[Boris Cizelj]] *[[Janez Gašper Cobenzl]] * [[Janez Karel Ludvik Cobenzl]] * [[Janez Filip Cobenzl]] *[[Ludovik Janez Jožef Cobenzl]] *[[Renata Cvelbar Bek]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Darko Černej]] *[[Stanislav Černoša]] *[[Aleksander Čičerov]] *[[Anton Edvard Čižman]] *[[Miran Čupkovič Skender]] == D == *[[Andrej Debenak]] *[[Franci Demšar]] *[[Vladislav Derč]] *[[Damir Devčič]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Gašper Dovžan]] *[[Zvone Dragan]] *[[Helena Drnovšek Zorko]] *[[Mitja Drobnič]] *[[Jožef Drofenik]] *([[Tatiana Dumas-Rodica]]) == E == * ([[Robert A. Eiletz]]) * [[Jožef Ferdinand Erberg]] * [[Stanko Erhartič]] *([[Karl Erjavec]]) == F == * [[Joannes Franciscus Faber]] (Kovač) * [[Luigi Faidutti]] * ([[Tanja Fajon]]) * [[Štefan Falež]] *[[Ada Filip-Slivnik]] *[[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Božena Forštnarič Boroje]] *[[Anžej Frangeš]] * [[Boris Frlec]] == G == *[[Melita Gabrič]] *[[Rudi Gabrovec]] *[[Franc Genuin Gallenfels]] *[[Dušan Gaspari]] *[[Vladimir Gasparič]] *[[Jure Gašparič]]? *[[Rado Genorio]] *[[Andrej Gerenčer]] *[[Arthur Germ|Art(h)ur Germ]] *[[Aleksander Geržina]] *[[Saša Geržina]] *[[Vladimir Godler|Vladimir (Vlado) Godler]] *[[Tone Gogala]] *[[Darja Golež]] *[[Ignac Golob]] *[[Peter Golob]] *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože Goričar]] *[[Bogo Gorjan]] *[[Nataša Goršek Mencin]] *[[Aljaž Gosnar]] *[[Ladislav Graber]] *[[Bernarda Gradišnik]] *[[Andrej Grahor]] *[[Andrej Grasselli]] *[[Nina Gregori]] *[[Florijan Cvetko Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] *[[Peter Grk]] *[[Iztok Grmek]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Matjaž Gruden]] == H == *[[Ferenc Hajós]] *[[Avguštin Hallerstein]] *[[Marko Ham]] *[[Žiga Herberstein]] *[[France Hočevar]] *[[Jadran Hočevar]] *[[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] *([[Erik Horvat]]) *[[Hans Hozhevar]] *[[Gašper Hrastelj]]? * [[Ivan Hribar]] == I == * [[Jože Ingolič]] *[[Valentin Inzko]] *[[Metka Ipavic]] == J == *[[Livij Jakomin|Livij (Livio) Jakomin]] *[[Mirko Jakše]] *[[Blanka Jamnišek]] *[[Jernej Jan]] *[[Matjaž Jančar]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Peter Japelj]] *[[Iztok Jarc]] *[[Milan Jazbec]] *[[Željko Jeglič]] *[[Jožef Jeraj]] *[[Alenka Jerak]] *[[Boštjan Jerman]] *[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]] *[[Peter Ješovnik]] *[[Jerneja Jug Jerše]] *[[Igor Jukič]] *[[Franco Juri]] *[[Ivan Jurkovič]] *[[Mihael Jurman]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Kacjan]] *[[Tone Kajzer]] in [[Milena Kajzer]] *([[Ioannis Antonios Kapodistrias]]) *[[Branko Karapandža]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Robert Kašca]] *[[Janez Kavar]] *[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]]) *[[Vladimir Kavčnik]] *[[Dušan Kermavner]] *[[Eliška Kersnič]] Žmavc *[[Igor Kerstein]] * [[Roman Kirn]] *[[Elizabeta Kirn Kavčič]] *[[Janja Klasinc]]? *[[Ivo Klemenčič]] *[[Edvard Kljun]] *[[Smiljana Knez]] *[[Franc Kobav]] (Franciscus Kobavius) *[[Janez Kobencl]] ([[Cobenzl]]) *[[Tina Kobilšek]] *[[Nina Kodelja]] *[[Rudi Kodrič]] *[[Robert Kojc]] *[[Robert Kokalj]] *[[Vilko Kolar]] - Domen *[[Stane Kolman]] *[[Vladimir Kolmanič]] *[[Ivan Konte]] *([[Eddy Alojz Kontelj]]) *[[Erik Kopač]] * [[Marcel Koprol]] *[[Edvard Kopušar]] *[[Jože Korošec (diplomat)|Jože Korošec]] *[[Štefan Korošec]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marta Kos]] (Marko) *[[Nataša Kos]] *[[Ljudevit Koser]] *[[Marko Kosin]] *[[Jernej Kosmač]] * [[Ciril Kotnik]] *[[Boštjan Kovačič]] *[[Fran Kovačič]] *[[Matjaž Kovačič]] * [[Gregor Kozovinc]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] * [[Davorin Kračun]] * [[Mateja Kračun]] * [[Sonja Kralj]] *[[Albert Kramer]] *[[Gustav Kranjc]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] *[[Miha Krek]] *([[Darijo Križ]]) *[[Primož Križaj]] *[[Robert Krmelj]] *[[Branko Kromar]] *[[Marko Kržišnik]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Drago Kunc]] *[[Jožef Kunič]] * [[Tomaž Kunstelj]] *[[Miloš Kuret]] *[[Benedikt Kuripečič]] *[[Vojko Kuzma]] *[[Dušan Kveder]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Anton Lah (diplomat)]] *[[Špela Laimiš]] *[[Metka Lajnšček]] *[[Dušan S. Lajovic]]? *([[Ivan Janez Lapajne]]) *[[Anton Lavrin]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Mitja Leskovar]] *[[Simona Leskovar]] * [[Ladislav Lipič]] * [[Andrej Logar]] *([[Anže Logar]]) *[[Matjaž Longar]] *[[Hine Lotrič]] *[[Tomaž Lovrenčič]] *[[Maja Marija Lovrenčič Svetek]] *[[Bojan Lubej]] *[[Benjamin Lukman]] *[[Franc Lukner]] == M == * [[Borut Mahnič]] * [[Marjan Mahnič]] *[[Marjan Majcen|Marijan Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Miljan Majhen]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Marko Makovec]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Boštjan Malovrh]] *[[Leon Marc]] * [[Aleš Marič]] *[[Uroš Markič]] *[[Eva Marn]] * [[Matej Marn]] *[[Ivan Martelanc (1938)]] *[[Dragutin Mate]] *[[Tomaž Matjašec]] * ([[Miro Medved]]) *[[Miran Mejak]] * [[Tomaž Mencin]] *[[Mirko Mermolja]] *[[Vlado Mihelič]] *([[Lydia Mihelič Pulsipher]]) * [[Mitja Miklavec]] * [[Tomaž Miklavčič]] *[[Franc Mikša]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Peter Millonig]] *[[Drago Mirošič]] * [[Iztok Mirošič]] * [[Vladimir Miselj]] *[[Tatjana Miškova]] *[[Ida Močivnik]] (r. [[Jelen]], 1.por. [[Zajc]]) *[[Radko Močivnik]] *[[Mitja Močnik]] *[[Vlado Močnik]] *[[Erik Modic]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jernej Müller]] *[[Ivo Murko]] == N == *[[Alfonz Naberžnik]] *[[Mojca Nemec van Gorp]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Anton Novak]] *Franc Novak (1931-87) *[[Lovro Novinšek]] * [[Anton Novačan]] == O == *[[Miloš Oprešnik]] *[[Tanja Orel Šturm]] *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Marjan Osolnik]] == P == *[[Breda Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Zorko Pelikan]] *[[Ivan Perne]] *([[Zvone Petek]]) *[[Anton Petkovšek]] * [[Ernest Petrič]] *[[Tea Petrin]] *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Anita Pipan]] *Franc Pirc *[[Igor Pirkovič]] *[[Franc Pirkovič]] * [[Leonid Pitamic]] *[[Kristina Plavšak Krajnc]] *Boris Pleskovič? *[[Robert Plešnik]] *[[Sašo Podlesnik]] *[[Alojz Pogačar]] *[[Josip Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (diplomat)]] *[[Bojan Pograjc]] *[[Ana Polak Petrič]] * [[Bojan Polak-Stjenka]] *[[Jože Poličar]] *[[Tone Poljšak]] *[[Jasna Ponikvar Velasquez]] *Klemen Ponikvar * [[Bojan Potočnik]] * [[Nataša Prah]] *[[Milan Predan]] *[[Tomaž Prelokar]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premože]] *Franc Presetnik *[[Gregor Presker]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] * [[Mateja Prevolšek]] *[[Franc Primožič]] *[[Miloš Prislan]] * [[Matjaž Puc]] *[[Jožica Puhar]] *[[France Punčuh]] *[[Oto Pungartnik]] *[[Andreja Purkart Martinez]] == R == *[[Kristina Radej]] *[[Milena Radenković]] *[[Andrej Rahten]] *[[Janez Luka Rakovec]] (pl. Raigersfeld/Rakhersfeld) *[[Branko Rakovec]] *[[Marko Rakovec]] *[[Vinko Rapotec]] *Irena Rappelj *[[Stanislav Raščan]] *[[Peter Reberc]] *[[Ivan Rebernik]] *[[Gorazd Renčelj]] *[[Ivan Renko]] *[[Viktor Repič]] *[[Jurij Rifelj]] *[[Ladislav Riha]] *[[Josip Rijavec]] *[[Marjan Ristič]] *[[Andrej Gregor Rode]] *[[Tatjana Rodica-Dumas]] *[[Jurij Roš]] *[[Dimitrij Rupel]] *[[Tadej Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Otokar Rybář]] *[[Vladimir Rybář]] == S == *[[Hinko Samec]] *[[Marjan Samec]] *[[Jožef Schwegel]] (tudi ''Švegel'' ali ''Žvegel'') *[[Damijan Sedar]] *[[Jernej Sekolec]] *[[Cvetka Selšek]] * [[Igor Senčar]] *[[Ivan Seničar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Ingrid Sergaš]] *[[Stanislav Sikošek]] *[[Iztok Simoniti]] *[[Edvin Skrt]] *[[Andrej Slapničar]] *([[Jože Slobodnik]]) *[[Darja Slokar]] *[[Elvi Slokar-Miklavec]] *[[Jože Smole]] *[[Marko Smole]] *[[Predrag Smole]] *[[Dušan Snoj]] *[[Lojze Sočan]] *[[Irena Sodin]] *[[Marko Sotlar]] *[[Ferdinand Souvan]] * [[Boris Sovič]] * [[Veronika Stabej]] *[[Sabina Stadler]] Repnik *[[Lea Stančič]] *[[Zoran Stančič]] *[[Janez Stani]] *[[Aleksander Stanič]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Dušan Sterle (diplomat)|Dušan Sterle]]? *[[Janez Sterniša]] *[[Ronald Strelec]] *[[Tanja Strniša]] *[[Josip Suchy]] *[[Alenka Suhadolnik]] *[[Barbara Sušnik]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] *[[Milan Šamec]] *[[Edmond Šarani]] *[[Dubravka Šekoranja]] * [[Primož Šeligo]] *[[Vlado Šestan]] *[[Slobodan Šešum]] *[[Marjan Šetinc ‎]] *[[Drago Šiftar]] *[[Marjan Šiftar]] *[[Maša Šiftar]] *[[Niko Šilih]] *[[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] *[[Boštjan Širnik]] *[[Karel Širok]] *[[Andrej Škerlavaj]] *[[Bojan Škoda]] *[[Ksenija Škrilec]] *[[Duša Škulj]] *[[Milena Šmit]] *([[Jože Šmon]]) *[[Boris Šnuderl]] *[[Igor Šoltes]]? *[[Timotej Šooš]] *[[Gregor Štajer]]? *[[Andrej Šter]] *[[Sanja Štiglic]] * [[Ciril Štokelj]] *[[Mitja Štrukelj]] *[[Stanka Štrukelj]] *[[Marko Štucin]] *[[Jakob Štunf]] *[[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Ivo Šubelj]] * [[Gregor Šuc]] *[[Vojislav Šuc]] * [[Borut Šuklje]] *[[Janez Šumrada]] *[[Jože Šušmelj]] * [[Ivan Krizostom Švegel]] (tudi ''Schwegel'' ali ''Žvegel'') == T == *[[Zoran Thaler]] *([[Anthony Tomažin]]) *[[Eva Tomič]] *[[Zora Tomič]] *[[Ludvik Toplak]] * [[Peter Toš]] *[[Magdalena Tovornik]] *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]] *[[Boris Trampuž]] – [[Čož]] *[[Jelka Travnik]] *[[Borut Trekman]] * [[Anton Turk (častnik)|Anton Turk]] * [[Danilo Türk]] *[[Tit Turnšek]] == U == * [[Dragica Urtelj]] == V == *[[Ivo Vajgl]] *[[Vlado Valenčak]] *[[Vlasta Valenčič Pelikan]] *([[Mateja Valtanen]]) *[[Vladimir Vauhnik]] *[[Zlatko Vehovar]] *[[Milan Venišnik]] *[[Vojko Venišnik]] *[[Zlatko Verbič]] *([[John P. Vidmar]]) *([[Srečko Vidmar]]) *[[Jernej Videtič]] *[[Stanislav Vidovič]] *[[Lara Vihar]] *[[Fran Vilfan]] (1874 - 1931) *[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] (1878 - 1955) *[[Joža Vilfan]] (1908 - 1987) *[[Marija Vilfan]] (1912 - 1994) *[[Alenka Vipotnik Kopanja]] *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod) *[[Mateja Vodeb Ghosh]] * [[Žiga Vodušek]] *[[Nataša Vodušek]] *[[Teobald Vodušek]] *[[Dolfe Vogelnik]] * [[Gregor Voglar]] *[[Ivan Vogrič]] *[[Vojko Volk]] *[[Jean-Pierre Vonarb]] *[[Bogumil Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Fedja Vraničar]] *[[Anton Vratuša]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Miha Vrhunec]] *[[Vekoslav Vršič]] *[[Lojze Vrtačnik]] == W == *[[Tamara Weingerl-Požar]] *[[Zdravko Wiegele]] *[[Gregor Woschnagg]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Srečko Zajc]] *[[Drago Zalar]] *[[Samo Zanoškar]] *[[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]] * [[Jože Zemljak]] *[[Andraž Zidar]] *[[Milovan Zidar]] *[[Boris Zidarič]] *([[Ronald Zlatoper|Ronald Joseph Zlatoper]]) *[[Jaša Zlobec]] *[[Gregor Zore]] * [[Slavko Zore]] * ([[Herman Zupan]]) *[[Milan Zupan]] *[[Branko Zupanc]] *[[Mihael Zupančič]] *([[Fran Zwitter]]) == Ž == *[[Iztok Žagar]] *[[Jelko Žagar]] *[[Zoran Žagar]] * [[Jožef Žabkar]] * [[Janez Žakelj]] *[[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] *[[Janez Žgajnar]] *[[Mirko Žgur]] *[[Zvone Žigon]] *[[Mirko Žlender]] * [[Ivan Žolger]] *[[Franc Žugel]] * [[Franc Željko Županič]] * [[Borut Žunič]] * [[Melita Župevc]] *[[Drago Žvab]] *[[Barbara Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|diplomatov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Diplomati]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|*]] qd5z9hy55rw4vbrmj1kl95yn1wvb5pn 0 80269 6653672 5789330 2026-03-31T13:09:34Z Hefty99 192291 Popravek naglasov 6653672 wikitext text/x-wiki '''Sòproizvódnja toplôte in eléktrične energíje''', krajše tudi ''sòproizvódnja'' ali s kratico SPTE, je način uporabe [[stroj]]ev za pretvarjanje [[energija|energije]] [[gorivo|goriv]] pri katerem poleg najbolj želene [[električna energija|električne energije]] koristno uporabimo tudi [[toplota|toploto]]; oziroma postroj, s katerim je tak način uporabe goriv izveden. Najbolj značilne naprave s soproizvodnjo so mestne, krajevne ali industrijske [[Toplarna|toplarne]], pri katerih se toplota izrablja bodisi za ogrevanje stavb s sistemom [[daljinsko ogrevanje|daljinskega ogrevanja]], ali za industrijske procese. [[Slika:TE-TOLjubljana cor.jpg|thumb|250px|Toplarna, ki oskrbuje mesto [[Ljubljana]] s toploto, podjetje TE-TOL. <br>Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote]] Popolna pretvorba energije goriv v [[delo]] namreč ni možna, zato vedno poleg mehanske oziroma električne energije nastaja tudi toplota (glej: [[Drugi zakon termodinamike]]). Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit način izrabljanja goriva. Toploto v [[termoelektrarna]]h (TE) večinoma zavržejo kot [[odpadna toplota|odpadno toploto]]. Termoelektrane zaradi tega izkazujejo nizek celotni [[izkoristek]] pretvorbe goriva v električno energijo. Ta izkoristek se giblje v območju od 25 % (starejše in majhne TE) do 40 % (sodobne TE na trda goriva, veliki [[motor z notranjim zgorevanjem|motorji z notranjim zgorevanjem]]) oziroma že celo do 60 % (sodobne [[kombinirane plinsko-parne termoelektrarne]]). Če koristno uporabimo tudi toploto, ki je nujni stranski proizvod pretvorbe, je možno doseči celotni izkoristek pretvorbe (v koristno toploto in električno energijo) celo do več kot 90 %. Koristna izraba toplote, ki jo proizvedejo toplotni stroji ni vedno izvedljiva. Pri motornih [[vozilo|vozilih]], na primer [[avtomobil]]ih, je delež energije goriva, ki se pretvori v mehansko delo le do okoli četrtine (25 %). Ostala energija porabljenega goriva gre v obliki tolote v izpuh oziroma se odvaja v okoliški zrak s hladilnimi napravami na motorju v okoliški zrak. Le majhen del toplote v zimskem času uporabimo za koristno ogrevanje notranjosti vozila. Načina za gospodarno izkoriščanje večjega deleža proizvedene toplote še niso iznašli. Energetske in s tem [[Strategija|strateške]] prednosti soproizvodnje priznava zakonodaja številnih držav. Zakonodajo o spodbujanju soproizvodnje je sprejela tudi [[Evropska Unija]]. Izrecno je temu namenjena direktiva iz leta [[2004]] ([http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32004L0008:SL:HTML Direktiva 2004/8/ES ... o spodbujanju soproizvodnje]). V Sloveniji je spodbujanje izvedeno na osnovi [[Energetski zakon Republike Slovenije|energetskega zakona]] z uredbami in sklepi vlade (glej [https://web.archive.org/web/20061004070607/http://www.mg.gov.si/index.php?id=7739 Ministrstvo za gospodarstvo RS, Podzakonski akti]). V Sloveniji je soproizvodnja in proizvodnja električne energije iz [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] združena v pravni pojem [[kvalificirana proizvodnja električne energije]]. Proizvajalci, ki ustrezajo pogojem, določenim v zakonodaji, si pridobijo status ''kvalificiranega proizvajalca'' in pripadajoče ugodnosti. == Zunanje povezave == * [http://www.te-tol.si/ TE-TOL Toplarna Ljubljana] * [http://www.opet-chp.net/download/wp2/WP2_2f_articles_IJS_Slovenia.pdf Članek: Odprti trg z energijo - izziv za soproizvodnjo?, 2004] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050218095822/http://www.opet-chp.net/download/wp2/WP2_2f_articles_IJS_Slovenia.pdf |date=2005-02-18 }} * [https://web.archive.org/web/20030625140123/http://www.gov.si/aure/eknjiznica/FMPTSOPR.PDF Novice FEMOPET 2/99] [[Kategorija:Energetika]] {{normativna kontrola}} e6xhz47owxgb382r71nfio574g57klv 0 82460 6653865 6550216 2026-03-31T16:31:40Z Kranjski Timijan 249731 odstavek o imenu 6653865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10098157_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 12.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 37 |longs = 25.53 |longEW = E |najdisi=Črna+pri+Kamniku |slika=CrnaPriKamniku1.jpg |povrsina=1,73 |prebivalstvo=165 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=615,3 |postna=1242 |posta=Stahovica |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |ime=Črna pri Kamniku|zgodovinsko ime=Prapretno - Sveti Primož (do 1955)}} {{drugipomeni2|Črna}} '''Črna pri Kamniku''' (do leta 1955 '''Prapretno - Sveti Promož''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače romarske cerkve ([[Sveti Primož nad Kamnikom]]) – svetem Primožu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Prapretno - Sveti Primož''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Črna pri Kamniku''” po dolini potoka Črne.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zgodovinski viri|zgodovinskih virih]] običajno imenovala ''Swarzenpach'' to je ''Črni potok''.<ref>''Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta.'' Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985</ref> V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni [[samostan]]u [[klarise|klaris]] v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]].<ref>List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije</ref> == Opis == Naselje se nahaja ob cesti [[Stahovica]]–[[Gornji Grad]], na južnem pobočju [[Velika planina|Velike planine]] v dolini [[Črna, Kamniška Bistrica|potoka Črna]], ki skupaj s sosednjim naseljem [[Potok v Črni]] tvori nekdanje rudarsko naselje. Tu so od leta 1746 izkopavali fino glino – [[kaolin]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[Nemci]] tu [[8. julij]]a [[1942]] [[usmrtitev|usmrtili]] 51 [[talec|talcev]], na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. [[Dolina Črne]] poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) [[skrilavec|skrilavcev]]. Po njih ima dolina, vključno z rečico in [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] ime. == Galerija slik == <gallery> Slika:Črna-gw29082009.jpg|Črna </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Kamnik}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Črna pri Kamniku| *]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] tst6gbkaf921kwy9gswp7w439m85cdl 6654014 6653865 2026-03-31T22:00:51Z Kranjski Timijan 249731 6654014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10098157_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 12.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 37 |longs = 25.53 |longEW = E |najdisi=Črna+pri+Kamniku |slika=CrnaPriKamniku1.jpg |povrsina=1,73 |prebivalstvo=165 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=615,3 |postna=1242 |posta=Stahovica |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |ime=Črna pri Kamniku|zgodovinsko ime=Prapretno - Sveti Primož (do 1955)}} {{drugipomeni2|Črna}} '''Črna pri Kamniku''' (do leta 1955 '''Prapretno - Sveti Primož''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače romarske cerkve ([[Sveti Primož nad Kamnikom]]) – svetem Primožu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Prapretno - Sveti Primož''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Črna pri Kamniku''” po potoku in dolini.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zgodovinski viri|zgodovinskih virih]] običajno imenovala ''Swarzenpach'' – to je ''Črni potok''.<ref>''Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta.'' Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985</ref> V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni [[samostan]]u [[klarise|klaris]] v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]].<ref>List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije</ref> == Opis == Naselje se nahaja ob cesti [[Stahovica]]–[[Gornji Grad]], na južnem pobočju [[Velika planina|Velike planine]] v dolini [[Črna, Kamniška Bistrica|potoka Črna]], ki skupaj s sosednjim naseljem [[Potok v Črni]] tvori nekdanje rudarsko naselje. Tu so od leta 1746 izkopavali fino glino – [[kaolin]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[Nemci]] tu [[8. julij]]a [[1942]] [[usmrtitev|usmrtili]] 51 [[talec|talcev]], na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. [[Dolina Črne]] poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) [[skrilavec|skrilavcev]]. Po njih ima dolina, vključno z rečico in [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] ime. == Galerija slik == <gallery> Slika:Črna-gw29082009.jpg|Črna </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Kamnik}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Črna pri Kamniku| *]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] mrmjjm6c87jkxvlclhty6b2hh1bpz3y 14 83214 6653852 3952992 2026-03-31T15:47:14Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Kategorije po državah]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653852 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Sports venues by country}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[športni objekt|športnih objektih]] po [[država]]h. [[Kategorija:Športni objekti|Države]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]] 8bul0e7e2gvzp211kkw70zwbnvh54ox 6653853 6653852 2026-03-31T15:47:37Z Janezdrilc 3152 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653853 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Sports venues by country}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[športni objekt|športnih objektih]] po [[država]]h. [[Kategorija:Športni objekti|Države]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah| ]] 1nwb1ahc0ku646wceia4vuofleddpkn 0 85623 6653823 6641723 2026-03-31T14:44:25Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ np 6653823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | name = Astana | native_name = Астана | native_name_lang = | settlement_type = [[Seznam mest v Kazahstanu|Mesto]] | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = Central Downtown Astana 4.jpg |photo2a = Ishim River in Nur-Sultan (cropped).jpg |photo2b = Central Downtown Astana 1.jpg |photo3b = L.N.Gumilyov Eurasian National University.JPG |spacing = 2 |position = center |color_border = white |color = white |size = 266 |foot_montage = Od leve proti desni, od zgoraj:<br />Središče Astane, reka Išim, bulvar Nurjol, Evrazijska nacionalna univerza L. N. Gumiljova }} | image_alt = | image_caption = | image_flag = New flag of Astana.svg | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = Emblem of Nur-Sultan.svg | shield_alt = | nickname = | motto = | image_map = | relief = 1 | map_caption = | pushpin_map = Kazahstan | latd = 51 | latm = 10 | latNS = N | longd = 71 | longm = 26 | longEW = E |mapsize = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{KAZ}} | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1830 | founder = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Akim <small>(župan)</small> | leader_name = Ženis Kasymbek | area_note = | area_water_percent = | area_rank = | area_blank1_title = | area_blank2_title = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 810,2 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = | area_metro_km2 = | area_blank1_km2 = | area_blank2_km2 = <!-- hektari --> <!-- dunam se uporablja le v člankih o Srednjem Vzhodu --> | dunam_link = <!-- Če se uporablja dunam, to opredeli ustrezno wikipovezavo. --> | length_km = | width_km = | perimeter_km = | dimensions_footnotes = | elevation_footnotes = | elevation_m = 347 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet | url=https://stat.gov.kz/en/region/astana/ | title=Astana city - Statistics of the regions of the Republic of Kazakhstan - Agency for Strategic planning and reforms of the Republic of Kazakhstan Bureau of National statistics }}</ref> | population_total = 1423726 | population_as_of = 1. december 2023 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Astančan, Astančanka | population_metro = 1.550.000 | population_note = | timezone1 = | utc_offset1 = +6 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 010000–010015 | area_code_type = [[Območna številka]] | area_code = +7 7172 | iso_code = AST |blank_name = [[Registrske oznake Kazahstana|Registrska oznaka]] |blank_info = 01, Z | website = | footnotes = }} '''Astana''' ({{Lang-kk|Астана|translit=Astana}} in {{lang-ru|Астана}}; prej ''Akmolinsk'', ''Celinograd'', ''Akmola'' in ''Nursultan''<ref>{{navedi splet |last= |first= |date=2022-09-18 |title=The Capital Has Been Officially Renamed to Astana |url=https://qazmonitor.com/news/844/the-capital-has-been-officially-renamed-to-astana |website=The Qazaqstan Monitor |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2024-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241003193414/https://qazmonitor.com/news/844/the-capital-has-been-officially-renamed-to-astana |url-status=dead }}</ref>) je [[glavno mesto]] [[Kazahstan]]a in drugo največje mesto v državi. Mesto, ki se je pred razglasitvijo imenovalo ''Akmola'', je bilo razglašeno za prestolnico Republike Kazahstan 10. decembra 1997 in sicer z [[dekret]]om [[Predsednik Kazahstana|predsednika]], ki je bil izdan 20. oktobra 1997 in še istega dne potrjen s strani [[parlament]]a. Mesto leži na bregovih reke Išim v severnem osrednjem delu Kazahstana, znotraj regije Akmola, čeprav se upravlja kot mesto s posebnim statusom, ločeno od preostale regije. Uradna ocena iz leta 2022 je poročala o 1.350.228 prebivalcih znotraj meja mesta, zaradi česar je bilo drugo največje mesto v državi, takoj za [[Almati]]jem, ki je bil glavno mesto do leta 1997. Mesto je leta 1997 postalo glavno mesto Kazahstana; od takrat je zraslo in se gospodarsko razvilo v eno najmodernejših mest v Srednji Aziji.<ref name="jtmodern">{{navedi novice |last=Hari |first=Kurniawan |date=July 7, 2017 |title=Astana, a city of modern structures |agency=Jakarta Times |url=http://www.thejakartapost.com/travel/2017/07/07/astana-a-city-of-modern-structures.html |url-status=live |access-date=17 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180617065756/http://www.thejakartapost.com/travel/2017/07/07/astana-a-city-of-modern-structures.html |archive-date=17 June 2018}}</ref> Leta 2021 je vlada izbrala Astano kot eno od 10 prednostnih destinacij za razvoj turizma. Moderna Astana je načrtovano mesto, ki sledi procesu drugih načrtovanih prestolnic. Potem ko je postalo glavno mesto Kazahstana, je mesto dramatično spremenilo obliko s svojim glavnim načrtom, ki ga je zasnoval japonski arhitekt Kisho Kurokawa. Kot sedež kazahstanske vlade je Astana mesto parlamenta, vrhovnega sodišča, predsedniške palače Ak Orda ter številnih vladnih oddelkov in agencij. Je dom številnih futurističnih stavb, vključno s številnimi nebotičniki.<ref>{{navedi novice |last=Myers |first=Steven Lee |date=13 October 2006 |title=Kazakhstan's Futuristic Capital, Complete With Pyramid |newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2006/10/13/world/asia/13astana.html?_r=0 |url-status=live |url-access=limited |access-date=6 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160719005212/http://www.nytimes.com/2006/10/13/world/asia/13astana.html?_r=0 |archive-date=19 July 2016}}</ref> == Imena == Naselje Akmoly je bilo ustanovljeno leta 1830, verjetno poimenovano po lokalni znamenitosti — ''Ақ moла'' dobesedno pomeni 'bel grob' v kazaščini — čeprav ta teorija ni splošno sprejeta.{{sfn|Pospelov|1993|pp=24–25}} Leta 1832 je dobil status mesta in se preimenoval v Akmolinsk. Leta 1961 se je pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]] preimenoval v Celinograd.<ref>{{Navedi splet|title=Акмолинск, Целиноград, Астана: история переименований города: 21 марта 2019, 19:00 - новости на Tengrinews.kz|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/akmolinsk-tselinograd-astana-istoriya-pereimenovaniy-goroda-365574/|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|date=2019-03-21|accessdate=2025-01-25|language=ru|last=tengrinews.kz}}</ref> Leta 1991, po osamosvojitvi Kazahstana, se je ime spremenilo v Akmola. Decembra 1997 je mesto zamenjalo Almati kot glavno mesto Kazahstana, maja 1998 pa se je preimenovalo v Astano, kar v kazaščini pomeni 'glavno mesto'.<ref name="The history of Astana">{{navedi splet |publisher=Akimat of Astana |title=The history of Astana |url=http://astana.gov.kz/en/modules/material/42 |date=19 January 2013 |access-date=6 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141007033517/http://astana.gov.kz/en/modules/material/42 |archive-date=7 October 2014 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Marca 2019 se je prestolnica preimenovala v Nur-Sultan (/ˌnʊərsʊlˈtɑːn/; {{lang-kk|Нұр-Сұлтан|Nūr-Sūltan}}) v čast dolgo vladajočemu predsedniku [[Nursultan Nazarbajev|Nursultana Nazarbajeva]], kmalu po njegovem odstopu.<ref name="Inform">{{navedi splet|title=Astana renamed as Nur-Sultan|url=https://www.inform.kz/en/astana-renamed-as-nur-sultan_a3510137|publisher=Kazinform|access-date=20 September 2022|date=23 March 2019}}</ref> Septembra 2022 je predsednik Kassym-Jomart Tokayev podpisal ustavni amandma za vrnitev imena Astana.<ref>{{navedi splet |date=2022-09-13 |title=President: Kazakhstan's capital will again be called Astana |url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/09/13/president-kazakhstans-capital-will-again-be-called-astana.html |access-date=2022-09-14 |website=thestar.com |language=en}}</ref> Od leta 2022 ima Guinnessov svetovni rekord za glavno mesto z največ spremembami imen v sodobnem času.<ref name=":1">{{navedi novice |title=Guess which city holds the record for the most name changes? |url=https://www.economist.com/asia/2022/09/29/guess-which-city-holds-the-record-for-the-most-name-changes?ppccampaignID=17210591673&ppcadID=&gclid=EAIaIQobChMI7uyEv7uL-wIVVeOGCh1MzAqgEAMYASAAEgKDzvD_BwE&gclsrc=aw.ds |access-date=31 October 2022 |newspaper=The Economist |date=1 October 2022 |pages=29}}</ref> == Zgodovina mesta == === Srednji vek (od 8. do 18. stoletja) === Pred mnogimi stoletji je bilo naselje Bozok na ozemlju sodobne Astane. Bila je vojaška utrdba stepskega dela Velike [[svilna pot|svilne poti]]. Etimologija turške besede ''Boz'' ima več pomenov, kot so 'neokrnjena zemlja', 'deviška zemlja' in 'perna trava'. Bilo je veliko naselje 12-14. stoletja. Trenutno se Astana širi na ozemlje starodavnega Bozoka.<ref>{{navedi splet|author=From Bozok to a Modern Capital: the Long Journey Astana has Made Thus Far|title=From Bozok to a Modern Capital: The Long Journey Astana has Made Thus Far |url=https://e-history.kz/en/news/show/7144/|access-date=13 January 2015|publisher=e-history.kz}}</ref> === Zgodnja leta (1830–1918) === Naselje Akmoli je bilo ustanovljeno ob reki Išim leta 1830 kot sedež okrožja. Leta 1832 je naselje dobilo status mesta; poimenovali so ga Akmolinsk. Prednosti položaja mesta so bile jasne že leta 1863. Opisuje, kako so ceste povezovale to geografsko središče s Kargalijem na vzhodu, trdnjavo Aktau na jugu in prek Atbasarja s Kokšetaujem na zahodu. Leta 1838, na vrhuncu velikega narodnega in osvobodilnega gibanja, ki ga je vodil Kenesari Kan, je bila trdnjava Akmolinsk požgana.<ref>{{navedi splet|publisher=e-history.kz|title=Revolt of 1837—1847 under the leadership of khan Kenesary|url=http://e-history.kz/en/contents/view/272|access-date=13 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114232603/http://e-history.kz/en/contents/view/272|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> Po zatrtju osvobodilnega gibanja je bila trdnjava obnovljena. 16. julija 1863 je bil Akmolinsk uradno razglašen za okrajno mesto [[ujezd]].<ref name="History of Astana">{{navedi splet|publisher=e-history.kz|title=History of Astana|url=http://e-history.kz/en/contents/view/380|access-date=13 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114232709/http://e-history.kz/en/contents/view/380|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> Leta 1869 sta bila Akmolinsko zunanje okrožje in oddelek preklicana, Akmolinsk pa je postal središče novoustanovljene Akmolinske oblasti. Leta 1879 je generalmajor Dubelt ruskemu ministrstvu za komunikacije predlagal izgradnjo železnice med Tjumnom in Akmolinskom. V prvih 30 letih svojega obstoja je prebivalstvo Akmola štelo nekaj več kot 2000 ljudi. Vendar pa se je v naslednjih 30 letih prebivalstvo povečalo za trikrat glede na [[volost]]i in naselja Akmolinske regije. Leta 1893 je bil Akmolinsk okrožje s 6428 prebivalci, 3 cerkvami, 5 šolami in visokimi šolami ter 3 tovarnami. === Sovjetska doba (1918–1991) === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Akmolinsk služil kot pot za prevoz inženirskega orodja in opreme iz evakuiranih obratov v Ukrajinski SSR, Beloruski SSR in Ruski SFSR, ki so bili v regijah Kazahstanske SSR. Lokalna industrija je bila imenovana, da se odzove na vojne potrebe in pomaga državi pri zagotavljanju potrebnega za bitke in domače fronte. V povojnih letih je Akmolinsk postal svetilnik gospodarskega preporoda na zahodu Sovjetske zveze, ki ga je uničila vojna. Poleg tega je bilo sem preseljenih veliko rusko-nemških državljanov, potem ko so bili deportirani pod vladavino [[Josif Stalin|Josifa Stalina]].<ref>{{navedi splet|author=S. Kurmanova|title=Deportation of Volga Germans to Kazakhstan: Causes and Consequences|url=http://e-history.kz/media/upload/1488/2014/06/26/18cc9c944aa4adcf1f67b8f1f45826ca.pdf|access-date=13 January 2015|publisher=e-history.kz|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122234513/http://e-history.kz/media/upload/1488/2014/06/26/18cc9c944aa4adcf1f67b8f1f45826ca.pdf|archive-date=22 January 2015|url-status=live}}</ref> Leta 1954 so regije Severne Kazahstanske SSR postale ozemlje kampanje Razvoj nedotaknjenih dežel, da bi regijo spremenili v drugega proizvajalca žita za Sovjetsko zvezo. Decembra 1960 je Centralni komite sprejel resolucijo o ustanovitvi Celini Kraj, ki je obsegala pet regij severnokazahstanske regije SSR. Akmolinska oblast je prenehala obstajati kot ločena upravna enota. Njena okrožja so bila neposredno podrejena novi pokrajinski upravi in Akmolinsk je postal glavno mesto pokrajine ter upravni sedež nove gospodarske regije.{{sfn|Khrushchev|2010|p=739}} 14. marca 1961 je Hruščov predlagal, da bi mesto dobilo ime, ki bi ustrezalo njegovi vlogi v kampanji za Razvoj nedotaknjenih dežel.{{sfn|Khrushchev|2010|p=739}} 20. marca 1961 je Vrhovni sovjet Kazahstanske SSR preimenoval Akmolinsk v Celinograd. 24. aprila 1961 je bila regija ponovno ustanovljena v Celinogradsko oblast.{{sfn|Kozlov|Gilburd|2013|p=293}} V 1960-ih se je Celinograd popolnoma preoblikoval. Leta 1963 so se začela dela na prvih treh novih visokih stanovanjskih četrtih. Poleg tega je mesto dobilo številne nove monumentalne javne stavbe, vključno s palačo Nedotaknjene dežele, palačo Mladosti, hišo Sovjetov, novim letališčem in več športnimi prizorišči. Leta 1971 je bil Celini Kraj ukinjen in Celinograd je postal središče regije. === Sodobna doba (1991–danes) === Ime Astana je mesto dobilo dne 6. maja 1998 z dekretom predsednika. V kazaškem jeziku pomeni ''prestolnica''. Pred tem je bila prestolnica mesto [[Almati]], ki leži na jugu [[država|države]]. Razlog za selitev glavnega mesta je bila boljša geo-strateška lega Astane, saj se nahaja skoraj v središču Evro-Azije. V Astani se križajo poti, ki vodijo iz [[Sibirija|Sibirije]] v osrednjo [[Azija|Azijo]] in iz [[Kitajska|Kitajske]] v [[Evropa|Evropo]]. Drugi razlog, ki je botroval preselitvi, pa je bila ideja predsednika Kazahstana [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultana Nazarbajeva]], ki je želel prikazati Kazahstan kot moderno državo, katere blišč bi naj predstavljalo ravno novo glavno mesto. Na dan odstopa dolgoletnega predsednika Kazahstana Nursultana Nazarbajeva 20. marca 2019 je parlament sprejel odlok, s katerim so glavno mesto preimenovali v Nursultan. Septembra 2022 je bilo mestu vrnjeno ime Astana.<ref>{{Navedi novice|title=Kazakhstan’s president signs decree to rename capital city to Astana|date=17. september 2022|url=https://tass.com/world/1509213|newspaper=TASS|language=en}}</ref> == Geografija == [[Slika:Astana (Kazakhstan), satellite image 2017-07-24.jpg|thumb|Satelitski posnetek mesta]] Astana je skoraj 1000 km oddaljena od največjega mesta v državi in ​​nekdanje prestolnice, [[Almati]]ja. Najbližji veliki mesti sta Karaganda (200 km) in Omsk v Rusiji (450 km). Astana leži na obrežju reke [[Išim (reka)|Išim]] v zelo ravninskem, polsušnem stepskem območju, ki pokriva večino ozemlja države. Je na 51° 10' severne zemljepisne širine in 71° 26' vzhodne zemljepisne dolžine. Mesto obsega 722 kvadratnih kilometrov. Nadmorska višina Astane je 347 metrov. Staro mestno jedro se nahaja na desni strani reke, medtem ko se je popolnoma novo mestno središče z državnimi poslopji, novimi naselji in zabaviščnimi vsebinami razraslo na levi strani reke. Januarja 2020 je Astana imela 1.136.008 prebivalcev;<ref name="stat.gov.kz">{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/region/268012?lang=en|url-status=dead|title=Archived copy|access-date=8 May 2020|archive-date=26 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200726100426/https://stat.gov.kz/region/268012?lang=en}}</ref> več kot dvakrat več kot leta 2002, ko je bilo 493.000 prebivalcev. Pred odločitvijo o tem, da postane glavno mesto, je štela manj kot 300.000 prebivalcev. Astano lahko opišemo kot srednjeazijski [[Dubaj]], saj urbanistične in arhitekturne rešitve poudarjajo blišč in razkošje te z [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]] bogate države. === Podnebje === Astana je druga najhladnejša nacionalna prestolnica na svetu za [[Ulan Bator]]jem v [[Mongolija|Mongoliji]], položaj, ki ga je prej imela kanadska prestolnica [[Ottawa]], dokler Astana leta 1997 ni dobila statusa glavnega mesta. Astana ima ekstremno celinsko podnebje s toplimi poletji (z občasnimi kratkotrajnimi padavinami) in dolgimi, zelo mrzlimi in suhimi zimami. Poletne temperature občasno dosežejo 35 °C, medtem ko od -30 do -35 °C ni nič nenavadnega med sredino decembra in začetkom marca. Običajno je mestna reka zamrznjena med drugim tednom novembra in začetkom aprila. Astana ima med Kazahstanci zaslužen sloves zaradi pogostih močnih vetrov, katerih posledice se še posebej močno čutijo na hitro razvijajočem se, a razmeroma izpostavljenem območju mesta na levem bregu. Na splošno ima Astana klasifikacijo celinskega podnebja po Köppnovi shemi (''Dfb'').<ref>[[commons:File:Asia Koppen Map.png|Updated Central, South, Southeast, and Eastern Asian and Siberian Map of the Köppen climate classification system.]]</ref> Povprečna letna temperatura v Astani je 3,9 °C. Januar je najhladnejši mesec s povprečno temperaturo −14,5 °C, rekordna najnižja pa je bila januarja 1893, ko je mrzli val dosegel temperature do −51,6 °C.<ref name="pogoda">{{navedi splet | url = http://www.pogodaiklimat.ru/climate/35188.htm | title = Weather and Climate-The Climate of Astana | access-date = 3 January 2022 | language = ru | publisher = Weather and Climate | archive-url = https://web.archive.org/web/20150208191629/http://www.pogodaiklimat.ru/climate/35188.htm | archive-date = 8 February 2015 | url-status = live}}</ref> Julij je najbolj vroč mesec s povprečno temperaturo 20,6 °C. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Astane temelji na trgovini, industrijski proizvodnji, prometu, komunikacijah in gradbeništvu. Mestna industrijska proizvodnja je usmerjena predvsem v proizvodnjo gradbenih materialov, živil in strojegradnjo. Astana je leta 2022 vodilna v regiji CIS na lestvici Global Financial Centers Index.<ref>{{navedi novice |date=2022-09-23 |title=How did Astana and Almaty Rank on Global Financial Centers Index? |pages=1 |work=The Qazaqstan Monitor |url=https://qazmonitor.com/business/870/how-did-astana-and-almaty-rank-on-global-financial-centers-index |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2024-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240412105926/https://qazmonitor.com/business/870/how-did-astana-and-almaty-rank-on-global-financial-centers-index |url-status=dead }}</ref> Mednarodni finančni center Astana (AIFC) je bil odprt julija 2018, da bi postal središče finančnih storitev v Srednji Aziji.<ref name="aifchub">{{navedi splet |title=Kazakhstan: Staff Concluding Statement of the 2018 Article IV Mission |url=https://www.imf.org/en/News/Articles/2018/06/28/ms062818-kazakhstan-staff-concluding-statement-of-the-2018-article-iv-mission |publisher=IMF |access-date=28 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180629022202/https://www.imf.org/en/News/Articles/2018/06/28/ms062818-kazakhstan-staff-concluding-statement-of-the-2018-article-iv-mission |archive-date=29 June 2018 |url-status=live}}</ref> Astana je sedež državnih korporacij, kot so Samruk-Kazyna, Kazakhstan Temir Zholy, KazMunayGas, KazTransOil, Kazatomprom, KEGOC, Kazpost in Kazakhtelecom. Premik prestolnice je močno spodbudil gospodarski razvoj mesta. Visoka stopnja gospodarske rasti je pritegnila številne vlagatelje. V 16 letih, odkar je Astana prestolnica, se je obseg naložb povečal za skoraj 30-krat, bruto regionalni proizvod se je povečal za 90-krat,[59] industrijska proizvodnja pa za 11-krat. Bruto regionalni proizvod mesta predstavlja približno 8,5 odstotka republiškega bruto domačega proizvoda. Posebna ekonomska cona Astana – Novo mesto je bila ustanovljena leta 2001, da bi pomagala pri razvoju industrije in povečala privlačnost mesta za vlagatelje.<ref name="sez">{{navedi splet|title=Five projects to be launched in Astana industrial park this year |url=http://www.timesca.com/news/14947-five-projects-to-be-launched-in-astana-industrial-park-this-year |publisher=The Times of Central Asia |date=5 February 2015 |access-date=20 February 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219233616/http://www.timesca.com/news/14947-five-projects-to-be-launched-in-astana-industrial-park-this-year |archive-date=19 February 2015}}</ref> Administracija Astane spodbuja razvoj malih in srednje velikih podjetij s sodelovanjem državnega sklada blaginje Samruk-Kazyna in nacionalne gospodarske zbornice. Podpora je zagotovljena s posebnim programom kreditiranja. Tako se je število malih in srednje velikih podjetij v primerjavi s predhodnim letom na dan 1. 7. 2015 povečalo za 13,7 % na več kot 96.000. Poleg tega se je število zaposlenih v malem in srednjem gospodarstvu povečalo za 17,8 % na več kot 234.000 ljudi na dan 1. 4. 2015.[63] Astana je bila uvrščena na seznam 21 najboljših inteligentnih skupnosti na svetu, glede na poročilo, ki ga je oktobra 2016 objavil Intelligent Community Forum. Ocenjevalni seznam vključuje mesta, regije in skupnosti, ki uporabljajo digitalne instrumente za gradnjo lokalnega gospodarstva in družba.<ref>{{navedi splet|title=The Smart21 Communities of the Year|url=http://www.intelligentcommunity.org/smart21|website=www.intelligentcommunity.org|access-date=4 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170105084101/http://www.intelligentcommunity.org/smart21|archive-date=5 January 2017|url-status=dead}}</ref> Turizem postaja eden od dejavnikov, ki poganjajo gospodarsko rast v mestu. Astana je med desetimi najprivlačnejšimi turističnimi mesti v Skupnosti neodvisnih držav (CIS). == Mestna pokrajina == [[File:Downtown Astana With The National Concert Hall (6246435844).jpg|thumb|left|narodna koncertna dvorana]] Astana je razdeljena na štiri okrožja. Okrožje Almaty je bilo ustanovljeno 6. maja 1998 s predsedniškim odlokom. Ozemlje okrožja obsega površino 21.054 hektarjev s 375.938 prebivalci. Okraj ima pet vasi. Okrožje Yesil, ki se imenuje tudi levi breg mesta, je bilo ustanovljeno 5. avgusta 2008 s predsedniškim odlokom. Ozemlje okrožja obsega površino 31.179 ha s 119.929 prebivalci. Okrožje Saryarka je bilo ustanovljeno 6. maja 1998 s predsedniškim odlokom. Ozemlje okrožja obsega površino 19.202 ha s 339.286 prebivalci. Okrožje Baykonyr je bilo ustanovljeno 16. marca 2018 s predsedniškim odlokom. Ozemlje okrožja obsega površino 18.129 ha s 233.351 prebivalci. Aprila 1998 je vlada Kazahstana pozvala arhitekte in urbaniste mednarodnega slovesa, da sodelujejo na natečaju za novo prestolnico. 6. oktobra 1998 je japonski arhitekt [[Kišo Kurokava]] prejel prvo nagrado.{{sfn|Whyte|2000|p=216}} Kurokavin predlog je bil namenjen ohranitvi in ponovnemu razvoju obstoječega mesta ter ustvarjanju novega mesta na južni in vzhodni strani reke Išim, kar bi omogočilo simbiozo zgodovine in prihodnosti. Severno od železniške proge, ki prečka Astano v smeri vzhod–zahod, so industrijska in revnejša stanovanjska območja. Med železniško progo in reko Išim je središče mesta, kjer poteka intenzivna gradbena dejavnost. Na zahodu in vzhodu so bolj dvignjena stanovanjska območja s parki in novim območjem državne uprave južno od reke Išim. Tukaj poteka veliko velikih gradbenih projektov; na primer gradnja diplomatske četrti in vladnih stavb. Do leta 2030 naj bi bile te četrti dokončane. Glavni načrtovalec Astane Vladimir Laptev želi zgraditi Berlin v evrazijskem slogu. Izjavil je, da zgolj administrativna prestolnica, kot je Canberra, ni eden od njegovih ciljev. {{wide image|Central Downtown Astana pamorama.jpg|1000px|align-cap=center|Panoramski pogled na vladni sedež}} === Expo 2017 === {{glavni|EXSPO 2017}} 1. julija 2010 so na 153. generalni skupščini Bureau International des Expositions v Parizu predstavniki takratne Astane predstavili ponudbo mesta za gostitelja Specialized Expo 2017. Tema Astana Expo je bila ''Energija prihodnosti''.<ref name="theme">{{navedi splet|title=APCO Worldwide to Drive Energy Innovation Future as Chief Organizing Partner for USA Pavilion at Expo 2017 |url=http://www.apcoworldwide.com/news/detail/2016/11/16/u.s.-government-partners-with-businesses-to-showcase-american-energy-innovation-at-expo-2017 |access-date=24 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708233411/http://apcoworldwide.com/news/detail/2016/11/16/u.s.-government-partners-with-businesses-to-showcase-american-energy-innovation-at-expo-2017|archive-date=8 July 2017|url-status=dead}}</ref> Expo 2017 se je ob velikem pompu odprl 10. junija 2017, prisotnih pa so bili voditelji držav iz 17 držav. Gre za prvi svetovni sejem v Srednji Aziji, njegov osrednji paviljon ''Nur Alem'' pa je največja sferična stavba na svetu. Dvomilijonti obiskovalec je bil zabeležen 7. avgusta. Dogodka se je udeležilo več kot 4 milijone ljudi. == Znamenitosti == *[[Predsedniška palača Ak Orda]] je rezidenca predsednika Republike Kazahstan *[[Velika mošeja Astana]] – največja mošeja v Srednji Aziji, dokončana leta 2022 *[[Baiterek (spomenik)|Baiterek]] je glavna atrakcija in simbol Astane *Narodni kulturni kompleks Etnoavl – edinstven kulturni, turistični in imidž projekt za Expo 2017. Etnoavl je prava priložnost, da odpotujete v preteklost in se počutite kot pravi nomad, začutite vzdušje preteklih stoletij. Narodno-kulturni kompleks obiskovalce seznani z bogato zgodovino, kulturo, umetnostjo in tradicijo kazahstanskega ljudstva. *''Vrata večne dežele'' (Мәңгілік ел қақпасы) je znamenita arhitekturna stavba, postavljena v čast obletnice neodvisnosti Kazahstana po zamisli Nursultana Nazarbajeva *[[Palača neodvisnosti (Astana)|Palača neodvisnosti]] – stavba, namenjena diplomatskim in drugim dogodkom mednarodne ravni; stavba ima tudi obsežen načrt postavitve Astane z obstoječimi in prihodnjimi objekti *''Jastar'' – palača ustvarjalnosti šolarjev in mladine *''Kazakh Eli'' – ("Dežela Kazahov") – spomenik na Trgu neodvisnosti. 91-metrska stela je okronana s ptico Samruk – kraljem vseh ptic, varuhom ljudstev. Mitološka podoba Samruka vključuje tudi drugi pomemben spomenik Kazahstana - ''Baiterek'', v prevodu 'Drevo življenja', pod katerim sedi kralj ptic in s plapolanjem kril širi semena po tleh. *Kazahstan – Centralna koncertna dvorana *[[Zabaviščni center Khan Shatyr]] je največji nakupovalni in zabaviščni center (velja za največji šotor na svetu). Arhitekt [[Norman Foster (arhitekt)|Norman Foster]] * Kazahstanski paviljon Expo 2017 **Kazahstanski paviljon in znanstveni muzej ''Nur Alem'' je najvišja stavba kroglaste oblike s premerom 30 metrov kot Ericsson-Glob Arena v Stockholmu **National Space Center Future Energy Museum ''Nur Alem'' EXPO 2017 – sferična stavba ''Nur Alem'' (kaz. Sijoči svet). Njena višina je 100 metrov, premer pa 80 metrov *Nurjol Boulevard je rekreacijska cona za pešce z Alejo pojočih fontan *[[Palača miru in sprave]] je kongresna dvorana, zasnovana za vrhove in kongrese predstavnikov tradicionalnih kazahstanskih in svetovnih religij. Arhitekt Norman Foster *Palača Shabyt<!--Q60446898--> – Kazahstanska nacionalna univerza za umetnost *[[Narodni muzej Republike Kazahstan]] je največji muzej v Srednji Aziji. Muzej je bil ustanovljen v imenu prvega predsednika Republike Kazahstan N. A. Nazarbajeva v okviru državnega programa ''Kulturna dediščina''. *[[Mošeja Hazrata Sultana]] ima največjo kupolo v Kazahstanu *[[Mošeja Nur-Astana]] *[[Astanska opera]] == Pobratena mesta == Astana je pobratena z:<ref name=twins>{{navedi splet|title=Международный авторитет Астаны повышают города-побратимы|url=https://www.inform.kz/ru/mezhdunarodnyy-avtoritet-astany-povyshayut-goroda-pobratimy_a2927628|website=inform.kz|publisher=KazInform|language=ru|date=6 July 2016|access-date=30 November 2020|archive-date=12 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201212132913/https://www.inform.kz/ru/mezhdunarodnyy-avtoritet-astany-povyshayut-goroda-pobratimy_a2927628|url-status=live}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|JOR}} [[Aman]], Jordanija (2005) *{{flagicon|TUR}} [[Ankara]], Turčija (2001) *{{flagicon|TKM}} [[Ašgabat]], Turkmenistan (2017)<ref>{{navedi splet|title=State visit of President of Turkmenistan to the Republic of Kazakhstan|url=https://www.mfa.gov.tm/en/news/245|website=mfa.gov.tm|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Turkmenistan|date=18 April 2017|access-date=30 November 2020|archive-date=19 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201119052524/https://www.mfa.gov.tm/en/news/245|url-status=live}}</ref> *{{flagicon|THA}} [[Bangkok]], Tajska (2004) *{{flagicon|CHN}} [[Peking]], Kitajska (2006) *{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan (2011) *{{flagicon|SYR}} [[Damask]], Sirija *{{flagicon|POL}} [[Gdańsk]], Poljska (1996) *{{flagicon|VIE}} [[Hanoj]], Vietnam (2009) *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan *{{flagicon|RUS}} [[Kazan]], Rusija (2004) *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina (1998) *{{flagicon|PHI}} [[Manila]], Filipini<ref name="About Manila: Sister Cities">{{navedi splet |title=About Manila: Sister Cities |url=http://manila.gov.ph/government/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160611173109/http://manila.gov.ph/government/ |archive-date=June 11, 2016 |access-date=November 24, 2016 |publisher=City of Manila}}</ref> *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija *{{flagicon|FRA}} [[Nica]], Francija (2013) *{{flagicon|IDN}} Nusantara, Indonezija (2023)<ref>{{navedi splet|title=30 Years of Indonesia - Kazakhstan Bilateral Relations: Astana and Nusantara Forge Sister City Cooperation in Historic First|url=https://kemlu.go.id/portal/en/read/4901/berita/30-years-of-indonesia-kazakhstan-bilateral-relations-astana-and-nusantara-forge-sister-city-cooperation-in-historic-first|website=kemlu.go.id|publisher=Ministry of Foreign Affairs (Indonesia)|date=4 July 2023|access-date=13 July 2023}}</ref> *{{flagicon|FIN}} [[Oulu]], Finska (2013) *{{flagicon|MYS}} [[Putrajaya]], Malezija *{{flagicon|LVA}} [[Riga]], Latvija (1998) *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija (1996) *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], Južna Koreja (2004) *{{flagicon|UZB}} [[Taškent]], Uzbekistan *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija (1996) *{{flagicon|RUS}} [[Ufa]], Rusija (2010) *{{flagicon|MNG}} [[Ulan Bator]], Mongolija (2019)<ref>{{navedi splet|title="Улаанбаатар олон улсын өдөрлөг-2019" арга хэмжээ эхэллээ|url=https://ulaanbaatar.mn/Home/newsdetail?dataID=44139|website=ulaanbaatar.mn|publisher=Ulaanbaatar|language=mn|date=21 October 2019|access-date=11 November 2020|archive-date=11 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111082639/https://ulaanbaatar.mn/Home/newsdetail?dataID=44139|url-status=live}}</ref> *{{flagicon|TUR}} [[Uşak]], Turčija *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], Litva *{{flagicon|POL}} [[Varšava]], Poljska (2002) *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška (2014) <!--rest - not twinning--> {{div col end}} ===Prijateljska mesta=== Astana sodeluje tudi zh:<ref name=twins/> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan *{{flagicon|SRB}} [[Beograd]], Srbija *{{flagicon|GER}} [[Berlin]], Nemčija *{{flagicon|ROU}} [[Bukarešta]], Romunija *{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], Madžarska *{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt *{{flagicon|RUS}} [[Čeljabinsk]], Rusija *{{flagicon|MDA}} [[Čișinău]], Moldavija *{{flagicon|RUS}} Kurgan, Rusija *{{flagicon|RUS}} [[Kursk]], Russia *{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija *{{flagicon|RUS}} [[Omsk]], Rusija *{{flagicon|RUS}} [[Penza]], Rusija *{{flagicon|RUS}} [[Saratov]], Rusija *{{flagicon|RUS}} Sverdlovsk, Rusija *{{flagicon|RUS}} [[Tomsk]], Rusija *{{flagicon|CHN}} [[Urumči]], Kitajska {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Kazahstanu]] * [[glavno mesto|seznam glavnih mest držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Astana}} * [http://www.astana.kz/ Akimat mesta Astana] * [http://www.bie-paris.org/site/en/2017-astana Official website of the BIE] [[Kategorija:Astana|* ]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Mesta v Kazahstanu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1830]] {{normativna kontrola}} rqxtwh3v871iua43ho5vcfclgdbtu1w 0 86982 6653811 6208407 2026-03-31T14:29:34Z Stebunik 55592 /* Umor */ 6653811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name =Nikolaj II. | title =Cesar in avtokrat vseh Rusij | image =<!-- WD --> | caption = | reign =[[1. november]] [[1894]] - [[15. marec]] [[1917]] | coronation = | predecessor =[[Aleksander III. Ruski|Aleksander III.]] | successor =Cesarstvo je ukinjeno, država postane [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]] in leta 1922 [[Sovjetska zveza]]. | heir = | consort =[[Aleksandra Fjodorovna Romanova]] | issue =[[Velika vojvodinja Olga Nikolajeva Ruska|Velika vojvodinja Olga Nikolajeva]]<br />[[Velika Vojvodinja Tatjana Nikolajeva Ruska|Velika vojvodinja Tatjana Nikolajeva]]<br />[[Velika vojvodinja Marija Nikolajeva Ruska|Velika vojvodinja Marija Nikolajeva]]<br />[[Velika vojvodinja Anastazija Nikolajeva Ruska|Velika vojvodinja Anastazija Nikolajeva]]<br />[[Carjevič Aleksej Ruski|Veliki vojvoda carjevič Aleksej Nikolajevič]] | royal house =[[Romanovi]] | royal anthem = | father =[[Aleksander III. Ruski|Aleksander III.]] | mother =[[Marija Fjodorovna]] | date of birth =<!-- WD --> | place of birth = | date of death =<!-- WD --> | place of death = | buried = | module = {{Listen |embed= yes |filename= Nicholas II of Russia 1910.ogg |title= Glas Nikolaja II. |type= speech |description= iz nagovora ljudstvu ob rojstnodnevni paradi leta 1910.}} {{Infopolje Svetnik|child=yes |feast_day=[[17. julij]] |venerated_in=[[Vzhodna pravoslavna cerkev]] |titles=Sveti Nikolaj II. Ruski<br>[[Pasijonosec|pasijonosec]], [[car]] | canonized_date = {{ubl | 1981, [[Ruska pravoslavna cerkev v inozemstvu]] | 2000, [[Ruska pravoslavna cerkev]]}} |canonized_place= |canonized_by= |attributes=carska krona, družina |patronage= |major_shrine=[[Cerkev Vseh svetih, Jekaterinburg|Cerkev Vseh svetih]], [[Jekaterinburg]], [[Rusija]] |suppressed_date= |issues= }} |}} '''Nikolaj II. Ruski''', [[Rusi|ruski]] [[monarh]], * [[18. maj]] [[1868]] [[Puškin, Sankt Peterburg|Puškin]], [[Ruski imperij]] † [[17. julij]] [[1918]] [[Jekaterinburg]], [[Sovjetska Rusija]]. Bil je zadnji [[cesar]] [[Ruski imperij|Ruskega carstva]], [[kralj]] [[Kongresna Poljska|Poljske]] in veliki vojvoda [[Velika vojvodina Finska|Finske]]. Vladal je od leta [[1894]] do prisilnega sestopa z oblasti leta [[1917]]. Rojen je bil v Aleksandrijskem dvorcu v [[Sankt Peterburg]]u. Bil je sin [[Marija Fjodorovna|Marije Fjodorovne]], rojene [[Dagmar]], [[princesa|princese]] [[Danska|Danske]] in očeta, [[car]]ja [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] Nikolaj je imel odlično izobrazbo in je verjetno bil najbolj izobražen evropski vladar svojega časa. Nikolaj je odraščal izolirano v krogu svoje družine in je dozorel zelo pozno. Vedno je bil nezaupljiv, tako do sebe kot do drugih. Zelo malo je imel stika z ljudmi in življenja navadnih prebivalcev sploh ni poznal. Prav tako ni imel skoraj nobenega stika z rusko inteligenco in umetnostno srenjo, kar je verjetno botrovalo temu, da je imel izredno ozke vrednote, kot so čast, služenje in tradicija, kar ga je oviralo kasneje, ko je prevzel prestol in postal car. Kot carjevič ([[prestolonaslednik]]) je Nikolaj postal polkovnik v cesarski gardi. Zelo rad je imel vojsko in vedno je v sebi videl vojaka. Vojaška leta so pustila neizbrisen pečat v njegovem značaju in navadah. Tudi njegovi najboljši prijatelji so bili iz časov, ko je bil mladi [[oficir]]. To so bila tudi njegova najsrečnejša leta, ko je bil njegov oče še relativno mlad in mu ni bilo treba skrbeti za državo. V času služenja vojske je spoznal tudi mlado plesalko iz cesarskega baleta, [[Matilda Kšesinska|Matildo Kšesinsko]], ki je postala njegova prva resna zveza. Toda kmalu zatem je že spoznal svojo bodočo ženo, nemško princeso [[Aleksandra Hessenska|Aleksandro Hessensko]], ki je prestopila v pravoslavno vero in se prekrstila v Aleksandro Fjodorovno. Uradno sta bila zaročena leta [[1893]]. Leta [[1894]] je umrl njegov oče, car [[Aleksander III. Ruski|Aleksander III.]] v carski letni rezidenci [[Livadija]] na [[Krim, Ukrajina|Krimu]]. Nikolaj je menil, da ni sposoben vladati. Zavedal se je, da je naloga vladati [[Rusija|Rusiji]] večja od njegovih sposobnosti in izkušenj. A kljub temu je menil, da je božja usoda tako odločila. Kmalu po kronanju je car ugotovil, da lahko zaupa le malo ljudem, zato je začel iskati svet pri svoji ženi in pri izbranih prijateljih. Z družino ni živel v [[Zimski dvorec|Zimskem dvorcu]] (Ermitažu), temveč v [[Aleksandrijski dvorec|Aleksandrijskem dvorcu]], njegova obmorska rezidenca pa je bil dvorec [[Peterhof]]. Nikoli ni hotel imeti tajnika, pomagal mu je zgolj carski pribočnik. Rad je imel glasbo, posebno Wagnerjevo Tristana in Izoldo. == Pogled na carja z druge strani == Nekoliko drugačen pogled na Nikolaja kot osebo in vladarja ponuja, morda nekoliko nenavadno, [[Lev Trocki]] v svoji knjigi »Zgodovina ruske revolucije« ([[1930]]). Njegova pripoved je ena izmed redkih poglobljenih analiz časovnega sopotnika carja in njegove vladavine. ''"Nikolaj II. od svojih prednikov ni podedoval zgolj ogromnega imperija, temveč tudi revolucijo. Njegovi predniki ga niso obdarili s sposobnostjo vladati cesarstvu, niti ne s sposobnostjo vladati kateri izmed provinc ali mestu. Proti zgodovinskemu valu, ki se je z dneva v dan bolj in bolj približeval vratom njegove palače, je zadnji Romanov odgovoril z nerazumljivo brezbrižnostjo. Izgledalo je, kakor da bi med njegovo zavestjo in časom, v katerem je živel, obstajala prozorna, a povsem neprebojna stena.'' ''Ljudje, ki so obdajali carja so se po revoluciji pogosto spominjali, da je v obdobjoih kriz in napetosti, edini ohranil mirno kri; naj si je šlo za vdajo [[Port Arthur]]ja in potopitev ladjevja pri [[Tsu-ši-mi|Tsu-šimi-ju]] ali deset let kasneje, v času umika ruske vojske iz [[Galicija|Galicije]], in dve leti zatem v zadnjih dneh pred njegovim sestopom s prestola. Kot vedno, je tudi takrat spraševal koliko verst (dolžinska mera) je prepotoval po [[Rusija|Rusiji]], se spominjal preteklih izhodov na lov, anekdot z uradnih sprejemov in se sploh zanimal za nepomembne malenkosti vsakdanjega življenja, medtem ko je nad njim bliskalo in grmelo. »Kaj je to,« je vprašal eden izmed njegovih generalov, »izjemen, skoraj nedojemljiv samonadzor, produkt vzreje, skoraj nepredstavljive vere v božjo usodo? Ali morda nezadostna zavest?« V tem vprašanju je skrita več kot polovica odgovora. Tako imenovane carjeve »vzreje«, njegove sposobnosti samonadzora v najbolj nenavadnih okoliščinah, ni mogoče razložiti zgolj kot posledico zunanjega treninga; njegovo bistvo je v notranji brezbrižnosti, duhovni revščini, šibkosti impulzov volje. Ta maska brezbrižnosti, ki so ji v določenih krogih rekli vzgoja, je bila sestavni del Nikolajeve narave že ob njegovem rojstvu."'' == Odnosi z dumo == Nikolajevi odnosi z [[duma|dumo]] niso bili dobri. Prva duma, v kateri so imeli večino kadeti, se je z njim takoj zapletla v nesoglasja. Čeprav je imel Nikolaj v začetku dober odnos s sorazmerno liberalnim predsednikom vlade [[Sergej Witte|Sergejem Wittejem]], mu Aleksandra ni zaupala, in ko so se politične razmere pričele slabšati, je Nikolaj dumo razpustil. Witte, ki ni razumel dozdevno nepremostljivih težav pri [[reformiranje|reformiranju]] [[Rusija|Rusije]] in monarhije je v pismu, naslovljenem na carja Nikolaja II., z dne 14. aprila 1906, odstopil, čeprav nekateri trdijo, da ga je car v to prisilil. Nikolaj je Witteja 22. aprila istega leta odlikoval z viteškim redom [[Red svetega Aleksandra Nevskega|svetega Aleksandra Nevskega]]. Ko je tudi druga duma zašla v podobne težave, jo je razpustil kar sam predsednik vlade [[Pjotr Stolipin]], ki ga je Witte opisal kot 'nazadnjaškega'. Stolipin je tudi spremenil volilne zakone, ki so prihodnjim dumam vlili nekoliko bolj konzervativno vsebino. Tako je zavladala Stranka liberalnih konzervativcev - oktobrska stranka, ki jo je vodil [[Aleksander Gučkov]]. Stolipin, ki je bil spreten politik, je imel ambiciozne reformne načrte. Nižjim slojem je hotel omogočiti dostop do kreditov, s katerimi bi lahko kupili zemljo, kar bi omogočilo vzpon carju lojalnega kmečkega razreda. Njegove načrte so preprečili konzervativci na sodišču, ki so imeli več vpliva pri carju. Ko je 18. septembra 1911 v Kijevskem gledališču judovski [[študent]] [[Dimitrij Bogrov]] ubil Stolipin, sta s carjem komaj spregovorila besedo in njegov padec je bil že dolgo pričakovan. == Prva svetovna vojna == Ko je [[Gavrilo Princip]], član srbske nacionalistične organizacije, imenovane [[Mlada Bosna]], [[28. junij]]a [[1914]] ubil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]], je Nikolaj v tem videl Rusko prekletstvo. [[Rusija]] je [[Srbija|Srbiji]] izdala protekcijske deklaracije. Nikolaj ni hotel [[Srbija|Srbije]] prepustiti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], niti zanetiti splošne vojne. V pismih, ki sta jih izmenjala z nemškim cesarjem sta se oba zavzela za mirno rešitev spora, a pri tem je vsaki izmed njiju poskušal drugega ukloniti. Nikolaj je v zvezi s tem naredil konkretne korake in zahteval mobilizacijo ruske vojske zgolj proti avstrijski meji, z namero preprečiti vojno z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. A bilo je prepozno, da bi lahko osebna pisma določila potek dogodkov. [[31. julij]]a [[1914]] je moral Nikolaj, tudi zaradi zunanjega političnega pritiska in vojaškega pritiska doma, potrditi zahtevo za splošno mobilizacijo. Ker sta [[Avstroogrska]] in [[Nemško cesarstvo]] imeli vzajemni pogodbi o vojaški zaščiti, je to avtomatično sprožilo nemško splošno mobilizacijo in objavo vojne ter izbruh [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] [[1. avgust]]a [[1914]], ki je [[Rusija|Rusijo]] doletela nepripravljeno. Kljub temu je bil takoj izdan ukaz za takojšen napad na nemško provinco [[Vzhodna Prusija]]. Nemci so mobilizirali fante zelo temeljito, tako da je Nemška vojska povsem premagala obe Ruski armadi, ki sta jo napadli. Kljub temu, je Ruska armada imela kasneje vidne uspehe v boju proti avstroogrski in otomanski armadi. Postopoma se je vojna premaknila na prostrano [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodno fronto]], kjer so se morali [[Rusi]] soočiti z združeno močjo [[Avstroogrska|Avstroogrske]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčije]] in kjer so doživeli uničujoče izgube. Nikolaj je menil, da bo njegova osebna navzočnost vzpodbudila njegove vojake in zato osebno prevzel vodenje svoje vojske. Prevzel je položaj vrhovnega poveljnika, potem ko je (septembra [[1915]]), z njega odstranil svojega bratranca, uglednega in izkušenega [[Nikolaj Nikolajevič|Nikolaja Nikolajeviča]], ko je slednji izgubil Rusko kraljestvo [[Poljska|Poljske]]. Ker je bil Nikolaj na fronti, se je z notranjimi zadevami v bistvu ukvarjala Aleksandra. A ker je bila Nemka, ni bila priljubljena. Ob tem je [[Duma]] neprenehoma zahtevala politične reforme. Politična nestabilnost se je nadaljevala tudi med vojno. Ker je bil Nikolaj odrezan od javnega mnenja, ni razumel, kako nezaupljivi so postali navadni ljudje do njegove žene, ki je bila tudi tarča uničujočih govoric o njeni odvisnosti od sibirskega mistika [[Grigorij Jefimovič Rasputin|Grigorija Rasputina]]. Nikolaj je zavrnil možnost cenzure tiska, zato so časopisi skoraj vsakodnevno objavljali govorice in obtožbe o Aleksandri in Rasputinu. Jeza nad uničujočim vplivom Rasputina na moralo vojakov na fronti in ljudi doma, je vodila do njegovega umora, ki ga je [[16. december|16. decembra]] [[1916]] izvedel [[princ]] [[Feliks Jusupov]] s skupino plemičev v kleti svoje palače. == Sestop z oblasti == Ker carska vlada ni mogla zagotoviti gospodarskega razvoja in kvalitetne oskrbe prebivalstva v času vojne, je prihajalo do vse pogostejših uporov in razraščanja revščine in bede. Ker tudi vojska do junija leta [[1916]] ni zabeležila vidnejših uspehov, je v [[Sankt Peterburg]]u začelo prihajati do stavk in oboroženih napadov. Ker je bil Nikolaj na fronti, je v prestolnici umanjkalo vodstvo, ki bi zatrlo upore in umirilo ljudi. Carica Aleksandra je vodila vlado iz [[Moskva|Moskve]] od leta [[1915]], skupaj z [[Grigorij Jefimovič Rasputin|Rasputinom]], dokler ga niso umorili. [[Sankt Peterburg]] so zato dnevno pretresale stavke in zborovanja upornih vojakov. Ob koncu »[[Februarska revolucija|Februarske revolucije]]« leta [[1917]] (februar po starem ruskem koledarju), [[2. marec|2. marca]] (po julijanskem koledarju) ali [[15. marec|15. marca]] gregorijanskem koledarju, so carja Nikolaja II. prisilili k odstopu s prestola. V ta nemen je podpisal naslednjo odstopno izjavo, v kateri je prestol odstopil v svojem imenu in v imenu svojega sina carjeviča Alekseja svojemu bratu, velikemu knezu [[Mihael Aleksandrovič|Mihaelu Aleksandroviču]]. A Mihael je zavrnil prestol, s čimer je le-ta postal prazen in je čakal na odločitev oz. določitev naslednjega vladarja s strani predstavnikov ljudstva. '''Odstopna izjava carja Nikolaja II.'''[http://www.histdoc.net/history/ru/nikolai.html] ''V dneh velikih bojev proti tujim sovražnikom, ki že skoraj tri leta poskušajo zasužnjiti našo domovino, se je Gospod [[Bog]] odločil postaviti Rusijo pred novo težko preizkušnjo. Tudi notranji pretresi nam grozijo z uničujočimi posledicami v še vedno trajajoči vojni. Usoda [[Rusija|Rusije]], čast naše junaške vojske, dobrobit ljudi in prihodnost naše ljubljene domovine zahtevajo, da privedemo vojno do zmagovitega konca, ne glede na ceno. Kruti sovražnik vlaga svoje zadnje napore in že se bliža ura, ko ga bo naša veličastna vojska, skupaj z našimi trdnimi zavezniki, zdrobila.'' ''V teh odločilnih dneh življenja [[Rusija|Rusije]], Smo menili, da je Naša zavestna dolžnost omogočiti Našim ljudem kar se da trdno zvezo med njimi samimi in konsolidacijo vseh narodnih sil, ki bosta omogočili hitro dosego zmage. V soglasju s Carsko [[Duma|Dumo]] smo menili, da se je najbolje odpovedati prestolu Ruskega imperija in odstopiti z oblasti. Ker se Mi ne želimo ločiti od našega ljubljenega sina, predajamo prestol našemu bratu, velikemu knezu [[Mihael Aleksandrovič|Mihaelu Aleksandroviču]] in mu podeljujemo Naš blagoslov ob prevzemu prestola Ruskega cesarstva. Našemu bratu naročamo, da vodi državne zadeve v polni in neprekinjeni zvezi s predstavniki ljudi in zakonodajnimi organi, po načelih, ki jih bodo postavili oni in na katerih bo izrekel svojo zaprisego. V imenu Naše vroče ljubljene domovine, naročamo Našim vernim sinom domovine, da izpolnijo svojo sveto dolžnost do domovine, da ubogajo carja v težkih trenutkih državnih preizkušenj in mu pomagajo, skupaj s predtavniki ljudi, da vodijo Ruski imeprij na pota zmage, blaginje in slave. Naj Gospod [[Bog]] pomaga [[Rusija|Rusiji]]!'' ''Kraj Pskov'' ''[[2. marec|2. marca]] ob 15 uri 5 min. [[1917]] leta.'' ''Nikolaj.'' ''Minister carskega dvora General-polkovnik [[Grof]] [[Frederiks]].'' == Izgon == Provizorična vlada v [[Sankt Peterburg]]u, ki jo je vodil [[Aleksander Kerenski]] ([[1881]]–[[1970]]) je carja Nikolaja, njegovo ženo Aleksandro in njihove otroke najprej zadrževala na njihovem domu, v Aleksandrijski palači v [[Carsko selo|Carskem selu]], oddaljenem 20 kilometrov od [[Sankt Peterburg]]a. Da bi jih odstranili od morebitnih težav in napadov, se je vlada [[Aleksander Kerenski|Kerenskega]] odločila za premestitev carske družine na vzhod, v sibirski [[Tobolsk]] avgusta [[1917]], kjer so ostali v času [[Oktobrska revolucija|Oktobrske revolucije]]. Po njej so jih premestili v [[Jekaterinburg]], ki je bil pod nadzorom [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in [[Boljševik]]ov. Bili so zaprti v hiši trgovca Ipatieva, ki jo je dal v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja porušiti upravnik tamkajšnje pokrajine in kasnejši prvi ruski predsednik [[Boris Nikolajevič Jelcin]]. == Umor == [[File:1904-1905peterhof.jpg|thumb|right|200px|<center>Car Nikolaj z družino [[1904]]]]</center> Kmalu po premestitvi carske družine v Jekaterinburg so jih [[Vladimir Lenin|Leninovi]] boljševiki [[17. julij]]a [[1918]] [[Usmrtitev družine Romanov|umorili]]. O dogodkih v noči iz [[16. julij|16.]] na [[17. julij]] obstajata dve temeljni in najbolj verodostojni poročili, in sicer poročilo eksekutorja Jurovskega in poročilo sodnika Sokolova. V zvezi z eksekucijo so se pojavljala številna ugibanja, vključno s tem, ali so bili umorjeni vsi člani carske družine. Tudi boljševiki so sami sprva zatrjevali, da so umorili zgolj Nikolaja, druge člane družine pa predhodno premestili na drugi kraj. Leta 1989 je bilo objavljeno poročilo vodilnega eksekutorja [[Jakov Jurovski|Jakova Jurovskega]], ki je kot prvi ustrelil carja, in ki govori o tem, kaj se je dogajalo tiste noči. Poročilo v angleščini je možno prebrati [http://www.alexanderpalace.org/palace/yurovmurder.html] tukaj. Po tem poročilu so je mestu bližala [[Češka legija]] med svojim umikom iz [[Rusija|Rusije]]. V bojazni, da jih bodo Čehi premagali in osvobodili [[car]]ja in njegovo družino, so se Boljševiki odločili za takojšnjo usmrtitev, z utemeljitvijo, da »ni poti nazaj«. Dovoljenje je dal Vrhovni sovjet (Vrhovni svet) v Moskvi po telegramu. Pod dovoljenje VS je bil podpisan [[Jakob Sverdlov]], po katerem so mesto Jekaterinburg kasneje tudi poimenovali. Trupla carja Nikolaja in njegove družine so po usmrtitvi namočili v kislino, zažgali ter vrgli v zapuščen jašek, a jih je naslednje jutro Jurovski ponovno izvlekel zaradi širjenja govoric o umoru in mestu pokopa. Ker se je tovornjak, s katerim so trupla premeščali na novo mesto pokopa na poti pokvaril, jih je dal Jurovski pokopati ob poti, v zaprto in zakrito votlino ob Koptijakovi cesti, 16 kilometrov iz Jekaterinburga. Toda že veliko pred objavo poročila Jurovskega, natančneje leta [[1920]], je na dan prišlo poročilo o umoru carja in njegove družine. V času državljanske vojne je namreč mesto zavzela [[Bela armada]] in magistrat Sokolov je bil pooblaščen, da razišče umor carske družine. Po padcu vlade [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]], leta [[1920]] je Sokolovo poročilo prišlo v roke nekdanjega carjevičevega učitelja, Francoza Gillarda, ki je vsebino objavil v svoji knjigi ''Tragična usoda Nikolaja II.'' Iz Sokolovega poročila o preiskavi izhaja, da je odločitev o eksekuciji sprejel jud [[Jakov Sverdlov]] (pravo ime: Jakél Solomon), in da je [[Lenin]] zanjo vedel. Eksekucijo je izvedla posobna skupina tajne boljševistične policije, ki jo je vodil [[Jakov Jurovski]]. Predsednik lokalnega sovjeta v Jekaterinburgu je bil Beloborodov (pravo ime: Waisbart), ki je bil tudi obveščen. Sokolovo poročilo se skoraj v vsem ujema s poročilom Jurovskega, razen v dveh podrobnostih. V kletni sobi Ipatieve hiše je Sokolov odkril dva nenavadna zapisa. Prvi je bil v nemščini, in sicer 21. verz Heinejeve pesnitve Besazar (Baltazar): »Belsatzar wurd in selbiger Nacht / Von seinen Knechten umgebracht ('Baltazarja so v isti noči ubili njegovi služabniki'). Verz se nanaša na 5. poglavje knjige preroka Danijela v Svetem pismu in govori o edinem nejudovskem Babilonskem kralju Baltazarju, ki je užalil boga Jehovo in bil zato umorjen. Njegov umor in razpad njegovega kraljestva je napovedala nevidna roka, ki je prerokbo napisla na steno. Zapis v Ipatievi hiši je pomenljiv tudi zato, ker je beseda Baltazar zapisana kot Belsatzar (torej car) in ne Belsazar, kot je zapisal Heine. Drugi nepojasnjeni zapis, ki ga je odkril [[Nikolaj Sokolov]] so štiri črke, zapisane na steno kletnega prostora pri oknu. Ugotovil je, da gre za hebrejske znake, ki pomenijo: Tukaj je bila zaklana glava države in cerkve. Ukaz je bil izpolnjen. Zanimivo je tudi to, da je Rusko cesarstvo, ki so mu rekli tudi Tretji Rim, uradno prenehalo obstajati na [[15. marec]], dan Marčevih id, ko je bil v [[Rim]]u umorjen [[Julij Cezar]]. == Pogreb Nikolaja II. == [[17. julij]]a [[1998]], natančno 80 let po umoru, so bila trupla zadnjega ruskega carja Nikolaja II., njegove žene in otrok ter najožjega spremstva, pokopana v [[Sankt Peterburg]]u, v katedrali sv. Petra in Pavla. == Razglasitev svetništva == Leta [[1981]] je Ruska pravoslavna cerkev zunaj [[Rusija|Rusije]] kanonizirala Nikolaja in njegovo neposredno družino kot mučenike. [[14. avgust]]a [[2000]] jih je kanonizirala tudi Sinoda ruske pravoslavne cerkve, vendar jih ni imenovala za mučenike, kajti njihova smrt ni bila neposredna posledica njihove krščanske vere. Zato so bili kanonizirani kot zaščitniki vere. V izjavi Moskovske sinode, so bili povzdignjeni v svetnike iz naslednjih razlogov: ''"V zadnjem pravoslavnem ruskem vladarju in članih njegove družine vidimo ljudi, ki so si resnično prizadevali živeti po pravilih evangelijev. V trpljenju, ki ga je prenašala kraljeva družina v zaporu s ponižnostjo, potrpljenjem in vztrajnostjo in v njihovi mučeniški smrti v Jekaterinburgu v noči [[17. julij]]a [[1918]] se je razkrila luč vere v Kristusa, ki premaguje zlo."'' ==Družina== Nikolaj in Aleksandra Fjodorovna (rojena princesa Alix hessenska) sta imela štiri hčerke in enega sina: *Velika kneginja Olga (* 15. november 1895; † 17. julij 1918) *Velika kneginja Tatjana (* 10. junij 1897; † 17. julij 1918) *Velika kneginja Marija (* 26. junij 1899; † 17. julij 1918) *Velika kneginja Anastazija (* 18. junij 1901; † 17. julij 1918) *Carjevič in veliki knez Aleksej (* 12. avgust 1904; † 17. julij 1918) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih carjev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Nicholas II of Russia}} {{Predloga:Ruski vladarji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nikolaj II. Ruski}} [[Kategorija:Ruski carji]] [[Kategorija:Romanovi]] [[Kategorija:Umorjeni vladarji]] [[Kategorija:Osebnosti prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Državni svetniki Ruskega imperija]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Ruski svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve]] kesr8kibbxy0idlawyd1cfxfjwlas33 0 88921 6653708 6619028 2026-03-31T13:14:56Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653708 wikitext text/x-wiki [[Slika:PZS logotip.PNG|thumb|right|200px|Logotip Planinske zveze Slovenije]] '''Planinska zveza Slovenije''' je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi [[Nevladna organizacija|nevladnimi organizacijami]] v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu. V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2019 včlanjenih 291 [[Planinsko društvo|društev]] (planinskih društev, klubov, postaj GRS), ki so imele skupaj 61.523 (stanje 31. december 2019)<ref>PZS [https://kvgn.pzs.si/novice.php?pid=14035]</ref> članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 2002 [[Planinska pot|planinskih poti]] v skupni dolžini preko 10.000 km, od tega je 80 poti [[obhodnica|obhodnic]], upravljajo s 178 [[planinska koča|planinskimi kočami]] (podatek oktober 2015), zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči. <ref>Letopis 2015[http://www.pzs.si/javno/javno/pzs-letopis-2015-splet.pdf]</ref> Je naslednica [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]], ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Trenutni predsednik je [[Jože Rovan]]. == Naloge in poslanstvo == Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo. Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za [[alpinizem]], za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za [[športno plezanje]], za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles. Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: [[Mentor planinske skupine|mentorjem planinskih skupin]], [[Vaditelj orientacije|vaditeljem orientacije]], [[varuh gorske narave|varuhom gorske narave]], [[Planinski vodnik |vodnikom PZS]] za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, [[Turno-kolesarski vodnik|turno-kolesarskim vodnikom]], [[alpinist]]om, [[markacist]]om, [[Trenerjem športnega plezanja|trenerjem športnega plezanja]] in [[Inštruktor|inštruktor]]jem vseh vrst. V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi ([[športno plezanje]], [[ledno plezanje]], tekmovalno [[turno smučanje]] in [[planinska orientacija]]) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). V okviru Planinske založbe izdaja planinske [[zemljevid]]e in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik [[Planinski vestnik]], kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895). PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij. == Status humanitarne organizacije == Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]. == Status društva v javnem interesu == Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: * športa (2007), * ohranjanja narave (2007), * humanitarne dejavnosti (2008), * varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010), * Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013). == Članstvo v organizacijah == Planinska zveza Slovenije je članica: * [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (OKS), * Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), * Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA), * Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA) * [[Club Arc Alpin|Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA)]], * Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF), * Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), * Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom. * Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP), * Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA), * pristopila je k [[EU]] planinskemu forumu in je * pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU). == Statut Planinske zveze Slovenije == Statut PZS je bil sprejet na osnovi: * upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v [[Bohinj]]u za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati", * ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram", * zakona o društvih. Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.<ref>Statut [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> Simboli Planinske zveze Slovenije so: [[grb]], [[zastava]], [[prapor]] in [[himna]].<ref>8. člen statuta[http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> == Komisije in odbori == {| |- valign="top" | width="320px" | * [[Častno sodišče pri PZS]] * [[Gospodarska komisija PZS]] * [[Komisija za alpinizem]] * [[Komisija za gorske športe]] * [[Komisija za planinske poti]] * [[Komisija za športno plezanje]] * [[Komisija za turno kolesarstvo]] * [[Komisija za varstvo gorske narave]] * [[Mladinska komisija]] * [[Vodniška komisija]] | width="320px" | * Nadzorni odbor pri PZS * Odbor za članstvo * Odbor za pravne zadeve * Odbor za usposabljanje in preventivo * Odbor za založništvo in informiranje ** [[Planinski vestnik]] ** Odbor Gore in varnost ** Obvestila PZS ** Spletne strani PZS |} == Zgodovina == Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti: * 1689 [[Janez Vajkard Valvasor]] izda [[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]], kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove. * 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava * 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju. * 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem. * 23. julij 1892 izlet piparjev na [[Stol, Karavanke|Stol]], na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo. * 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] * 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane [[Fran Orožen]]. * 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik. * 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), [[Fedor Košir]] je njen prvi predsednik. * 1951 ustanovljena Planinska založba. * 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS. * 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov * 1984 je v [[Mojstrana|Mojstrani]] odprta stalna Triglavska muzejska zbirka * 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ. * Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA. * 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS. * 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez * 7. avgusta 2010 predsednik države [[Danilo Türk]] slavnostno odpre [[Slovenski planinski muzej]] v Mojstrani. == Meddruštveni odbori == Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji: * MDO PD Koroške * MDO Primorsko-Notranjskih PD * MDO PD Kamniško Bistriškega * Savinjski MDO PD * MDO PD Podravja * MDO PD Ljubljane * MDO PD Posočja * MDO PD Pomurja * MDO PD Notranjske * MDO PD Dolenjske in Bele krajine * MDO PD Gorenjske * MDO PD Zasavja Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.<ref>Razdelitev MDO [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]</ref> == Društva - članice == {| |----- valign="top" | * [[Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor]] * [[Akademsko planinsko društvo Ljubljana]] * [[Alpinistični klub Črna na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Ravne na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Slovenj Gradec]] * [[Alpinistični klub Slovenska Bistrica]] * [[Alpinistični klub Vertikala]] * [[Alpski gorniški klub]] * [[Društvo ekstremnih športov]] * [[Turno smučarski klub Olimpik]] * [[Društvo Prosti čas, Šmartno]] * [[Društvo Šaleški alpinistični odsek Velenje]] * [[Društvo za razvoj plezalne kulture]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bohinj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Društvo Ljubljana]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kamnik]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Koroške]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kranj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Maribor]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Radovljica]] * [[Društvo plezalcev Koper]] * [[Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana]] * [[Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje - društvo]] * [[Kolesarsko - pohodniško društvo Hej, gremo naprej]] * [[Koroški alpinistični klub]] * [[Obalni alpinistični klub]] * [[Obalno planinsko društvo Koper]] * [[Planinska družina Benečije]] * [[Planinski klub Peca - Olševa]] * [[Planinski klub Kamnik (pod mentorstvom PD Moravče)]] * [[Planinski klub Rimske Toplice (mentorstvo PD Rimske Toplice) ]] * [[Planinsko društvo A-banka]] * [[Planinsko društvo Ajdovščina]] * [[Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek]] * [[Planinsko društvo Avtomontaža]] * [[Planinsko društvo Avtotehna]] * [[Planinsko društvo Bajtar Velika planina]] * [[Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec]] * [[Planinsko društvo Blagovica]] * [[Planinsko društvo Bled]] * [[Planinsko društvo Boč - Kostrivnica]] * [[Planinsko društvo Bohinjska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Bohor Senovo]] * [[Planinsko društvo Borovnica]] * [[Planinsko društvo Bovec]] * [[Planinsko društvo Brda]] * [[Planinsko društvo Brezje]] * [[Planinsko društvo Brežice]] * [[Planinsko društvo Bricnik Muta]] * [[Planinsko društvo Brkini]] * [[Planinsko društvo Celje Matica]] * [[Planinsko društvo Cerknica]] * [[Planinsko društvo Cerkno]] * [[Planinsko društvo Cirkulane]] * [[Planinsko društvo Črna na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Črnomelj]] * [[Planinsko društvo Črnuče]] * [[Planinsko društvo Delo]] * [[Planinsko društvo Dobrepolje]] * [[Planinsko društvo Dobrna]] * [[Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče]] * [[Planinsko društvo Dol pri Hrastniku]] * [[Planinsko društvo Domžale]] * [[Planinsko društvo Donačka gora]] * [[Planinsko društvo Dovje - Mojstrana]] * [[Planinsko društvo Drago Bregar]] * [[Planinsko društvo Dramlje]] * [[Planinsko društvo Drava Maribor]] * [[Planinsko društvo Dravograd]] * [[Planinsko društvo Fram]] * [[Planinsko društvo Galicija]] * [[Planinsko društvo Gorenja vas]] * [[Goričko Tromeja (mentorstvo PD Matica Murska Sobota)]] * [[Planinsko društvo Gorje]] * [[Planinsko društvo Gornik]] * [[Planinsko društvo Gornja Radgona]] * [[Planinsko društvo Gornji Grad]] * [[Planinsko društvo Gozd Martuljk]] * [[Planinsko društvo Grmada Celje]] * [[Planinsko društvo Grosuplje]] * [[Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica]] * [[Planinsko društvo Haloze]] * [[Planinsko društvo Horjul]] * [[Planinsko društvo Hrastnik]] * [[Planinsko društvo Hudournik]] * [[Planinsko društvo Idrija]] * [[Planinsko društvo IMP]] * [[Planinsko društvo Integra]]l * [[Planinsko društvo Iskra Kranj]] * [[Planinsko društvo Iskra Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Jakoba Aljaža]] * [[Planinsko društvo Janez Trdina]] * [[Planinsko društvo Janko Mlakar]] * [[Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo]] * [[Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela]] * [[Planinsko društvo Jeglič]] * [[Planinsko društvo Jesenice]] | * [[Planinsko društvo Jezersko]] * [[Planinsko društvo K2]] * [[Planinsko društvo Kamnik]] * [[Planinsko društvo Kobarid]] * [[Planinsko društvo Kočevje]] * [[Planinsko društvo Komenda]] * [[Planinsko društvo Kranj]] * [[Planinsko društvo Kranjska gora]] * [[Planinsko društvo Kres]] * [[Planinsko društvo Krim]] * [[Planinsko društvo Križe]] * [[Planinsko društvo Križna gora]] * [[Planinsko društvo Krka Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Kum]] * [[Planinsko društvo Laško]] * [[Planinsko društvo Lenart]] * [[Planinsko društvo Lendava]] * [[Planinsko društvo Liboje]] * [[Planinsko društvo Lisca Sevnica]] * [[Planinsko društvo Litija]] * [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]] * [[Planinsko društvo Ljubno ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Ljutomer]] * [[Planinsko društvo Loče]] * [[Planinsko društvo Logatec]] * [[Planinsko društvo Loški Potok]] * [[Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan]] * [[Planinsko društvo Luče]] * [[Planinsko društvo Majšperk]] * [[Planinsko društvo Makole]] * [[Planinsko društvo Maks Meško Ormož]] * [[Planinsko društvo Maribor Matica]] * [[Planinsko društvo Mariborski tisk]] * [[Planinsko društvo Matica Murska Sobota]] * [[Planinsko društvo Medvode]] * [[Planinsko društvo Mercator]] * [[Planinsko društvo Metlika]] * [[Planinsko društvo Mežica]] * [[Planinsko društvo Miklavž na Dravskem polju]] * [[Planinsko društvo Mislinja]] * [[Planinsko društvo Moravče]] * [[Planinsko društvo Mozirje]] * [[Planinsko društvo Mura]] * [[Planinsko društvo Naveza]] * [[Planinsko društvo Nazarje]] * [[Planinsko društvo Nova Gorica]] * [[Planinsko društvo občine Kidričevo]] * [[Planinsko društvo Obrtnik]] * [[Planinsko društvo Ojstrica]] * [[Planinsko društvo Onger Trzin]] * [[Planinsko društvo Oplotnica]] * [[Planinsko društvo Ožbalt - Kapla]] * [[Planinsko društvo Paloma Sladki vrh]] * [[Planinsko društvo Panorama]] * [[Planinsko društvo Piramida Maribor - Ptuj]] * [[Planinsko društvo Piran]] * [[Planinsko društvo Planika Maribor]] * [[Planinsko društvo Podbrdo]] * [[Planinsko društvo Podnanos]] * [[Planinsko društvo Podpeč - Preserje]] * [[Planinsko društvo POHODNIK Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Pohorje]] * [[Planinsko društvo Polet Šentrupert]] * [[Planinsko društvo Poljčane]] * [[Planinsko društvo Polje]] * [[Planinsko društvo Polom Kostanjevica na Krki]] * [[Planinsko društvo Polzela]] * [[Planinsko društvo Polž]] * [[Planinsko društvo Postojna]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor]] * [[Planinsko društvo Prebold]] * [[Planinsko društvo Preddvor]] * [[Planinsko društvo Prevalje]] * [[Planinsko društvo Prevorje]] * [[Planinsko društvo Pristava]] * [[Planinsko društvo Ptuj]] * [[Planinsko društvo Radeče]] * [[Planinsko društvo Radlje ob Dravi]] * [[Planinsko društvo Radovljica]] * [[Planinsko društvo Rašica]] * [[Planinsko društvo Rateče Planica]] * [[Planinsko društvo Ravne na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Rečica ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Rega Log]] * [[Planinsko društvo Ribnica]] * [[Planinsko društvo Ribnica na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Rimske Toplice]] * [[Planinsko društvo Rovte]] * [[Planinsko društvo RPD Dolga pot Dravograd]] * [[Planinsko društvo RTV Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Ruše]] * [[Planinsko društvo Saturnus]] * [[Planinsko društvo Semič]] * [[Planinsko društvo Sežana]] * [[Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica]] | * [[Planinsko društvo Slavnik]] * [[Planinsko društvo Slivnica pri Celju]] * [[Planinsko društvo Sloga Rogatec]] * [[Planinsko društvo Slovenj Gradec]] * [[Planinsko društvo Slovenska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Slovenske Konjice]] * [[Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini]] * [[Planinsko društvo Solčava]] * [[Planinsko društvo Sovodenj]] * [[Planinsko društvo Spin]] * [[Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju]] * [[Planinsko društvo Sveti Vid]] * [[Planinsko društvo Šempeter]] * [[Planinsko društvo Šentjernej]] * [[Planinsko društvo Šentjošt]] * [[Planinsko društvo Šentjur]] * [[Planinsko društvo Šentvid pri Stični]] * [[Planinsko društvo Škale - Hrastovec]] * [[Planinsko društvo Škofja Loka]] * [[Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah]] * [[Planinsko društvo Šmarna gora]] * [[Planinsko društvo Šmartno ob Paki]] * [[Planinsko društvo Šoštanj]] * [[Planinsko društvo Tabor]] * [[Planinsko društvo TAM Maribor]] * [[Planinsko društvo Tisa Maribor]] * [[Planinsko društvo Tolmin]] * [[Planinsko društvo Trbovlje]] * [[Planinsko društvo Trebnje]] * [[Planinsko društvo Tržič]] * [[Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal]] * [[Planinsko društvo Večer]] * [[Planinsko društvo Velenje]] * [[Planinsko društvo Velike Lašče]] * [[Planinsko društvo Vevče]] * [[Planinsko društvo Videm]] * [[Planinsko društvo Viharnik]] * [[Planinsko društvo Vinska Gora]] * [[Planinsko društvo Vipava]] * [[Planinsko društvo Vitanje]] * [[Planinsko društvo Vojnik]] * [[Planinsko društvo Vransko]] * [[Planinsko društvo Vrelec]] * [[Planinsko društvo Vrhnika]] * [[Planinsko društvo Vuzenica]] * [[Planinsko društvo za Selško dolino Železniki]] * [[Planinsko društvo Zabukovica]] * [[Planinsko društvo Zagorje]] * [[Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje]] * [[Planinsko društvo Zreče]] * [[Planinsko društvo Žalec]] * [[Planinsko društvo Železar Štore]] * [[Planinsko društvo Železničar Celje]] * [[Planinsko društvo Železničar Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Železničar Maribor]] * [[Planinsko društvo Žetale]] * [[Planinsko društvo Žiri]] * [[Planinsko društvo Žirovnica]] * [[Planinsko društvo Žusem]] * [[Plezalni klub 6b Ptuj]] * [[Plezalni klub Divača]] * [[Plezalni klub Ekstrem]] * [[Plezalni klub Laško]] * [[Plezalni klub Martinček]] * [[Plezalni klub Novo mesto]] * [[Plezalni klub Ribnica]] * [[Plezalni klub Rifnik Šentjur]] * [[Plezalni klub Rogaška Slatina]] * [[Plezalni klub Slovenske Konjice]] * [[Plezalni klub Stena]] * [[Plezalni klub Škofja Loka]] * [[Plezalno društvo Cempin]] * [[Plezalno društvo Grif Brezovica]] * [[Pohodniško društvo Novo mesto]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Celje]] * [[Slovensko planinsko društvo CELOVEC]] * [[Slovensko planinsko društvo Gorica]] * [[Slovensko planinsko društvo Trst]] * [[Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka]] * [[Športno društvo BTC]] * [[Športno društvo Pajki]] * [[Športno društvo Proteus]] * [[Športno planinsko društvo Gams]] * [[Športno-plezalni klub Andreja Kokalja]] * [[Športno-plezalni klub Plus]] * [[Športno-plezalno društvo Korenjak]] * [[Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka]] * [[Športnoplezalno društvo Gre Gor]], Škofja Loka * [[Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero]], Škofja vas * [[Plezalni klub Stratus]], Maribor * [[Športno društvo Balvanija]], Ljubljana * [[Plezalni klub Idrija]], Idrija * [[Planinsko društvo Pijava Gorica]], Pijava Gorica * [[Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek]], Praga |} Novi člani sprejeti novembra 2015: Športnoplezalno društvo Gre Gor (Škofja Loka), Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero (Škofja vas), Plezalni klub Stratus (Maribor) in Športno društvo Balvanija (Ljubljana). (Vir: 7. seja UO PZS, ki je potekala 5. novembra v Mengeški koči na Gobavici). Novi člani sprejeti novembra 2016: Plezalni klub Idrija, Planinsko društvo Pijava Gorica in Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek iz Prage. (Češka). (Vir: 12. seja UO PZS, 17. novembra 2016) == Viri in sklici == {{sklici}} * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [https://www.pzs.si/javno/pzs-letopis-2018-splet_2.pdf Letopis 2018] == Glej tudi == * [[Turistovski klub Skala]] * [[Seznam zvez v Sloveniji]] * [[Planinsko društvo]] * [[Slovenski planinski muzej]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://artsandculture.google.com/partner/alpine-association-of-slovenia Planinska zveza Slovenije] na [[Google Arts & Culture]] {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] 4u1yj1r75og2pgj6e2nb5pc0qc86t0b 0 89977 6653992 6578335 2026-03-31T21:22:26Z ~2026-19924-70 257443 Korekcija datumov 6653992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Valentin Areh | known_for = vojni dopisnik }} '''Valentin Areh''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[vojni dopisnik]] in [[pisatelj]], * [[22. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]]. Areh je leta 1997 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]], leta 2003 je tam končal podiplomski [[magisterij|magistrski študij]] iz socioloških vidikov ameriškega volilnega sistema. Kot vojak je od leta 1990 do 1991 služil v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Kninska krajina|Kninski krajini]], leta 1991 pa sodeloval v [[vojna za Slovenijo|vojni za Slovenijo]] in bil odlikovan z značko Zvest domovini. V letih od 1991 do 1995 je kot vojni dopisnik poročal iz [[vojna|vojn]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in [[BiH|Bosni in Hercegovini]], od leta 1996 do 1998 iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], od 1998 do 1999 iz [[Kosovo|Kosova]], leta 2000 iz [[Čečenija|Čečenije]], leta 2001 iz [[Makedonija|Makedonije]] in [[Afganistan]]a in leta 2003 iz [[Irak]]a, od 2022 do 2024 iz Ukrajine. Od leta 1996 do 2010 je delal na televiziji [[POP TV]], in sicer kot vojni dopisnik, novinar in urednik oddaje [[24UR]]. Od leta 2010 do 2024 je bil zaposlen v informativnem programu [[TV Slovenija]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zoom.enaa.com/ZOOM/TV/Novinar-Valentin-Areh-sedaj-tudi-uradno-na-TVS.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-07-31 |archive-date=2010-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100811023324/http://zoom.enaa.com/ZOOM/TV/Novinar-Valentin-Areh-sedaj-tudi-uradno-na-TVS.html |url-status=dead }}</ref> Od 2021 do 2022 je bil tudi direktor TV Slovenija. Od 2024 je predstojnik Šole za medije in komuniciranje ter predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Ljubljani. == Dela == * ''Afganistan: Zgodbe vojnega dopisnika'', Ljubljana, 2002. * ''Sadam Husein al Tikriti'', Ljubljana, 2004. * ''Kri v puščavskem pesku'', Ljubljana, 2004. * ''Strukturalna analiza elektorskih volitev'', Ljubljana, 2004. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1000740|avtor=Rahten Andrej|ime=Areh Valentin|vir=NSBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Areh, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojni dopisniki]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] gsv8ooln507b38asfi3dr249pdduo23 6654002 6653992 2026-03-31T21:37:16Z ~2026-19924-70 257443 Dopolnitev iz angleške verzije wikipedije 6654002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Valentin Areh | known_for = vojni dopisnik }} '''Valentin Areh''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[vojni dopisnik]] in [[pisatelj]], * [[22. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]]. Areh je leta 1997 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]], leta 2003 je tam končal podiplomski [[magisterij|magistrski študij]] iz socioloških vidikov ameriškega volilnega sistema. Kot vojak je od leta 1990 do 1991 služil v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Kninska krajina|Kninski krajini]], leta 1991 pa sodeloval v [[vojna za Slovenijo|vojni za Slovenijo]] in bil odlikovan z značko Zvest domovini. V letih od 1991 do 1995 je kot vojni dopisnik poročal iz [[vojna|vojn]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in [[BiH|Bosni in Hercegovini]], od leta 1996 do 1998 iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], od 1998 do 1999 iz [[Kosovo|Kosova]], leta 2000 iz [[Čečenija|Čečenije]], leta 2001 iz [[Makedonija|Makedonije]] in [[Afganistan]]a in leta 2003 iz [[Irak]]a, od 2022 do 2024 iz Ukrajine. Delal je za medijske hiše, kot so Associated Press Televison News, Italia Uno, Mediaset, ter sodeloval z Reuters, Discovery Channel in National Geographic. Od leta 1996 do 2010 je delal na televiziji [[POP TV]], in sicer kot vojni dopisnik, novinar in urednik oddaje [[24UR]]. Od leta 2010 do 2024 je bil zaposlen v informativnem programu [[TV Slovenija]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zoom.enaa.com/ZOOM/TV/Novinar-Valentin-Areh-sedaj-tudi-uradno-na-TVS.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-07-31 |archive-date=2010-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100811023324/http://zoom.enaa.com/ZOOM/TV/Novinar-Valentin-Areh-sedaj-tudi-uradno-na-TVS.html |url-status=dead }}</ref> Od 2021 do 2022 je bil tudi direktor TV Slovenija. Od 2024 je predstojnik Šole za medije in komuniciranje ter predavatelj na Fakulteti za uporabne študije v Ljubljani. == Dela == * ''Afganistan: Zgodbe vojnega dopisnika'', Ljubljana, 2002. * ''Sadam Husein al Tikriti'', Ljubljana, 2004. * ''Kri v puščavskem pesku'', Ljubljana, 2004. * ''Strukturalna analiza elektorskih volitev'', Ljubljana, 2004. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1000740|avtor=Rahten Andrej|ime=Areh Valentin|vir=NSBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Areh, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojni dopisniki]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 51jy0r3hwh1cpv2ub3r8yxbbhv0ogci 14 90115 6653685 3984687 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653685 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[šport]]nih [[zveza]]h v [[Slovenija|Sloveniji]]. [[Kategorija:Šport v Sloveniji|Zveze]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Športne organizacije|Slovenija]] tdnabdusie7rgh5cq6c2u1yuagy7ik4 14 90117 6653674 509220 2026-03-31T13:11:07Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653674 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[seznam zvez v Sloveniji|zvezah v Sloveniji]]. [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Zveze po državah|Slovenija]] fx17wx0ki6nr27lcidt8ci7uvgp5pc7 6653679 6653674 2026-03-31T13:14:28Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] na [[Kategorija:Slovenske zveze]]: v skladu s [[:Kategorija:Slovenska društva]] 6653674 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[seznam zvez v Sloveniji|zvezah v Sloveniji]]. [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Zveze po državah|Slovenija]] fx17wx0ki6nr27lcidt8ci7uvgp5pc7 0 91779 6653889 6651504 2026-03-31T17:37:47Z MaksiKavsek 244409 /* Obdobje samostojnega vladanja in reforme */ domnevna zanimivost 6653889 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jožef II.}}{{Infobox royalty | name = Jožef II. | title = [[Holy Roman Emperor|Imperator Romanorum]] | image = Anton von Maron 006.png | caption = Portret [[Anton von Maron|Antona von Marona]], 1775 | succession = [[Sveto rimski cesar]] | reign = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | cor-type = [[Coronation of the Holy Roman Emperor#German royal coronation|Coronation]] | predecessor = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | birth_date = [[13. marec]] [[1741]] | birth_place = [[Hofburg]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1790|2|20|1741|3|13|df=y}} | death_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]] | burial_date = | burial_place = [[Cesarska kripta]] | spouses = {{plainlist| * {{marriage|[[Princesa Izabela Parmska]]|1760|1763|end=d.}} * {{marriage|[[Marija Jožefa Bavarska]]|1765|1767|end=d.}} }} | issue = {{ubl|[[Nadvojvodinja Marija Terezija Avstrijska (1762–1770)|Nadvojvodinja Marija Terezija]]|Nadvojvodinja Marija Kristina}} | full name = Josephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija]] | signature = Signature of Joseph II, Holy Roman Emperor.svg | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] | succession1 = {{ubl|[[Seznam vladarjev Avstrije|Nadvojvoda Avstrije]],|[[Seznam madžarskih monarhov|Kralj Madžarske]], [[Seznam vladarjev Hrvaške|Hrvaške]]}} in [[Kralj Češke|Boemije]] | reign1 = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | predecessor1 = [[Marija Terezija]] in [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor1 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold VII. & II.]] | reg-type1 = sovladar | regent1 = [[Marija Terezija]] (1765–1780) | succession2 = [[Seznam vladarjev Galicije in Lodomerije|Kralj Galicije in Lodomerije]] | reign2 = 5. avgust 1772 – {{nowrap|20. februar 1790}} | successor2 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | reg-type2 = sovladar | regent2 = [[Marija Terezija]] (1772–1780) }} '''Jožef II. Habsburško-Lotarinški''' (polno ime ''Jožef Benedikt Avgust Janez Anton Mihael Adam Habsburško-Lotarinški''), [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemški]] [[cesar]], * [[13. marec]] [[1741]], [[Dunaj]], † [[20. februar]] [[1790]], [[Dunaj]]. Bil je najstarejši sin cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega moža, cesarja [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], ter brat [[Marija Antoaneta|Marije Antoinete]], [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]], [[Marija Karolina Avstrijska|Marije Karoline Avstrijske]] in [[Marija Amalija, vojvodinja Parmska|Marije Amalije]]. [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemški cesar]] je postal po smrti očeta [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], avgusta 1765. V tem letu mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Bil je prvi vladar v avstrijskih posestvih unije Habsburžanov in Lotaringov, imenovane Habsburško-Lotarinška. V času sovladarstva se je pretežno ukvarjal z vojsko, državnimi financami, dvorno upravo in zunanjo politiko. Po smrti Marije Terezije (1780) je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah. Jožef II. je bil zagovornik [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], tako kot njegov brat [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]; vendar je njegova zavezanost [[Sekularizacija|sekularizaciji]], [[Liberalizacija|liberalizaciji]] in modernizacijskim reformam naletela na precejšnje nasprotovanje, zaradi česar njegove reforme niso bili v celoti izvedeni. Medtem je njegova slabo premišljena zunanja politika kljub nekaterim ozemeljskim pridobitvam izolirala Avstrijo. Skupaj z rusko [[Katarina Velika|Katarino Veliko]] in pruskim [[Friderik II. Veliki|Friderikom]] [[Friderik II. Veliki|II. Velikim]] je uvrščen kot eden izmed treh velikih razsvetljenskih monarhov. Lažna, a vplivna pisma ga prikazujejo kot nekoliko bolj radikalnega ''filozofa,'' kot je verjetno bil. Njegova politika je danes znana kot jožefinizem. V okviru jožefinskih reform je med drugim uvedel versko strpnost, omejil vpliv Cerkve, ukinil tlačanstvo, centraliziral upravo in sodstvo, poenotil šolstvo ter poskušal okrepiti državno oblast z enotnim upravnim in jezikovnim sistemom. Bil je podpornik umetnosti, zlasti skladateljev, kot sta [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Antonio Salieri]]. Umrl je brez znanih preživelih zakonitih potomcev, nasledil ga je mlajši brat Leopold II., [[Toskana|toskanski]] vojvoda. Njegov moto je bil: ''Virtute et exemplo'' (»Z vrlino in zgledom«). == Zgodnje življenje == [[Slika:Martin van Meytens 003.jpg|sličica|Nadvojvoda Jožef, ok. 1749 (slika Martina van Meytensa)]] Rodil se je v ponedeljek, 13. marca 1741, ob dveh zjutraj v dunajskem [[Hofburg|Hofburgu]], glavni hiši in upravnem središču habsburške dinastije. Naslednji dan ga je papeški nuncij s pomočjo kar šestnajstih drugih prelatov krstil pod imenom J''osephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus''. Botra, papeža [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] in poljskega kralja [[Avgust III. Poljski|Avgusta III.]], so zastopali delegati.{{sfn|Beales|1987|p=26}} Imel je 15 bratov in sester, od katerih jih je 6 umrlo pred adolescenco.{{sfn|Mraz|1979|p=196}} === Izobraževanje === Jožef II. je prejel celovito in skrbno strukturirano izobrazbo. Njegovo zgodnje izobraževanje je nadzorovala skupina uglednih učiteljev, ki jih je izbrala Marija Terezija, med katerimi sta bila predvsem [[Pater Anton von Weger]] in [[Karl Joseph Batthyány]], ki sta bila Jožefova hofmeistra in jima je bilo zaupano, da nadzirata njegovo izobraževanje. Poleg njiju je pomembno vlogo pri Jožefovem izobraževanju igralo še več drugih mentorjev. [[Johann Wilhelm Höller Franz]] in [[Bernhard Weickhart]] sta bila odgovorna za poučevanje [[Latinščina|latinščine]] in klasičnih študij, ki sta mu zagotovila temelje [[Zgodovina|zgodovinskih]] in [[Filozofija|filozofskih]] besedil. [[Jean Bréquin]], Francoz, pa je bil zadolžen za poučevanje [[Matematika|matematike]].{{sfn|Beales|1987|p=44}} Velik del njegove izobrazbe se je osredotočal na zgodovino, ki jo je poučeval državni sekretar [[Christoph von Bartenstein]].{{sfn|Padover|1967|pp=14–15}} == Poroki in otroka == [[Slika:Martin_van_Meytens_-_Einzug_der_Braut.jpg|levo|sličica|Prihod Izabele Parmske ob njeni poroki z Jožefom II., 1760 (slika Martina van Meytensa)]] Čeprav je bila Jožefova poroka, ki se je zgodila pri devetnajstih letih, neizogiben politični dogovor, se je izkazala za prijetno za celotno trajanje. Poroka je bila povezana z diplomatsko [[Versajska pogodba (1756)|avstro-francosko zveza leta 1756]]. Pri njej sta sodelovala gospa de Pompadour, ljubica Ludvika XV., in avstrijski kancler princ Wenzel Anton von Kaunitz. Ludvik XV. je predlagal, da se Jožef, mladoletni dedič avstrijskega prestola, poroči z njegovo vnukinjo [[Princesa Izabela Parmska|Izabelo Parmsko]], da bi utrdil habsburško-burbonsko zavezništvo. Navdušen je bil tudi Jožef, ki je občudoval Izabelin videz, ko je videl njen portret, in Marija Terezija. Poroka je bila razkošno praznovana junija 1760. Obred je v avguštinski cerkvi vodil papeški legat Boromeo.{{sfn|Padover|1967|pp=19–20}} [[Slika:Martin van Meytens 018.jpg|sličica|Poročni obred v avguštinski cerkvi med Jožefom in Izabelo ( Martin van Meytens, okoli 1760/65)]] Poroka Jožefa in Izabele je privedla do rojstva hčerke Marije Terezije. Izabela se je bala nosečnosti in prezgodnje smrti, ki je bila predvsem posledica prezgodnje izgube [[Ludovika-Elizabeta Francoska|matere]]. Njena lastna nosečnost se je izkazala za še posebej težko, saj je trpela za nosečniško depresijo, čeprav jo je Jožef skrbel in jo poskušal tolažiti. {{sfn|Padover|1967|p=21}} [[Slika:Johann_Georg_Weikert_003.jpg|desno|sličica|Praznovanje, organizirano v počastitev poroke cesarja Jožefa II. s princeso Marijo Jožefo Bavarsko. Osrednje figure so trije najmlajši bratje in sestre Jožefa, od leve proti desni nadvojvoda Ferdinand kot ženin, nadvojvoda Maksimilijan Franz kot Kupid in nadvojvodinja Marija Antoaneta kot nevesta.]] Leta 1763 je Izabela zbolela za črnimi kozami in prezgodnje rodila, kar je povzročilo rojstvo njunega drugega otroka, nadvojvodinje Marije Kristine (roj. 22. novembra 1763), ki je umrla kmalu po rojstvu. Izabela je kmalu zatem umrla. Izguba ljubljene žene in novorojenčka je bila za Jožefa huda, po kateri se je močno obotavljal ponovno poročiti.{{sfn|Beales|1987|p=77}} Zaradi političnih razlogov in pod nenehnim pritiskom je leta 1765 popustil in se poročil s svojo drugosestrično, princeso [[Marijo Jožefo Bavarsko]], hčerko [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII.]], svetega rimskega cesarja, in nadvojvodinje [[Marija Amalija Avstrijska|Marije Amalije Avstrijske]]. Čeprav je Marija Jožefa ljubila svojega moža, se je v njegovi družbi počutila plašno in manjvredno. Ker nista imela skupnih interesov ali užitkov, razmerje ni ponudilo veliko Jožefu, ki je priznal, da do nje ni čutil ljubezni (niti privlačnosti) v zameno. Prilagodila se je tako, da se je od žene distanciral do te mere, da se ji je skoraj popolnoma izogibal, videval jo je le pri obrokih in po odhodu v posteljo. Marija Jožefa je nato trpela zaradi hladne zveze brez ljubezni. Štiri mesece po drugi obletnici njune poroke je Marija Jožefa zbolela in umrla za črnimi kozami. Jožef je med boleznijo ni obiskal niti se ni udeležil njenega pogreba, čeprav je kasneje izrazil obžalovanje, da ji ni izkazal več prijaznosti in spoštovanja. Ena stvar, ki mu jo je zveza ponudila, je bila izboljšana možnost, da si je prislužil del Bavarske, čeprav je to na koncu privedlo do [[Bavarska nasledstvena vojna|bavarske nasledstvene vojne]]. Jožef se ni nikoli več poročil.{{sfn|Padover|1967|pp=24–26}} == Obdobje sovladarstva z Marijo Terezijo == [[Slika:Martin_van_Meytens_015.jpg|sličica|Kronanje nadvojvode Jožefa za rimskega kralja v [[Frankfurtska stolnica|cesarski katedrali svetega]] [[Frankfurtska stolnica|Jerneja v Frankfurtu]], 3. april 1764 (slika Martina van Meytensa)]] Jožef je bil imenovan za člana ustanovnega državnega sveta (Staatsrat) in je začel sestavljati zapisnike, ki jih je brala njegova mati. Ti dokumenti vsebujejo zametke njegove poznejše politike in vseh nesreč, ki so ga nazadnje doletele. Bil je zagovornik verske strpnosti, zavzet za zmanjšanje moči cerkve, razbremenitev kmetov fevdalnih bremen in odpravo omejitev trgovine in znanja. V tem se ni razlikoval od Friderika ali svojega brata in naslednika Leopolda II., vseh razsvetljenih vladarjev 18. stoletja.{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Poskušal je osvoboditi tlačane, vendar to ni bilo v veljavi po njegovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|p=300}} Jožef se je od velikih takratnih vladarjev razlikoval in bil soroden [[Jakobinci|jakobincem]] v intenzivnosti svojega prepričanja v moč države, kadar jo vodi razum. Kot absolutistični vladar pa je bil prepričan tudi o svoji pravici, da govori v imenu države, ki je ne nadzorujejo zakoni, in o modrosti lastne vladavine. Od matere je podedoval tudi prepričanje o avstrijski hiši v njen "avgustovski" značaj in njeno trditev, da si pridobi vse, kar se ji zdi zaželeno za njeno moč ali dobiček. Ni mogel razumeti, da bi se njegovi filozofski načrti za oblikovanje človeštva lahko srečali z opravičljivim nasprotovanjem.{{Sfn|Padover|1967|p=313}}{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Sodobniki so Jožefa dokumentirali kot impresivno osebo, a ne nujno všečno. Leta 1760 so mu izročili njegovo dogovorjeno soprogo, dobro izobraženo Izabelo Parmsko. Zdi se, da je bil Jožef vanjo zaljubljen, toda Izabela je imela raje družbo Jožefove sestre, Marije Kristine Avstrijske. Pruski Friderik II. je bil očiten prevzetni značaj cesarja, ki ga je po njunem prvem srečanju leta 1769 opisal kot ambicioznega in sposobnega zanetiti svet. Francoski minister Vergennes, ki je Jožefa srečal med njegovim inkognito potovanjem leta 1777, ga je ocenil kot "ambicioznega in despotskega".{{Sfn|Padover|1967|p=146}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=514–515}} Avgusta 1765 je njegov oče - po epileptičnem napadu - umrl. V pismu svojemu nekdanjemu mentorju Batthyanyju je Jožef, ki je samodejno postal cesar, izrazil žalost in samopomilovanje ob očetovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|pp=29}} {{Blockquote|text=Bil je moj učitelj, moj prijatelj … Zdaj sem star štiriindvajset let. Previdnost mi je v zgodnjih dneh dala kelih žalosti. Ženo sem izgubil, potem ko sem jo imel komaj tri leta. Draga Izabela! Nikoli te ne bom pozabil! Ti, moj princ, si bil vodnik moje mladosti; pod tvojim vodstvom sem postal mož. Zdaj me podpri tudi kot monarha pri pomembnih dolžnostih, ki mi jih nalaga usoda, in ohrani svoje srce za svojega prijatelja.}} Kot cesar, nominalni vodja častitljive, a neaktivne ustanove, znane kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je imel le malo resnične moči. Jožefu je bilo v času življenja njegove matere dovoljeno imeti le toliko oblasti, kolikor mu jo je bila pripravljena prepustiti Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije ter kraljica Češke in Ogrske. Dejansko oblast je imela Marija Terezija, ki je vladala avstrijskim dednim deželam. Sprejela je izjemno odločitev, da svojega sina imenuje za sovladarja, saj je menila, da vlade ne more več voditi sama. Jožef ni imel druge moči kot v vojski, državni blagajni, dvorni upravi in zunanji politiki. Tudi ta oblast je bila omejena, saj je imela njegova mati zadnjo besedo pri vseh pomembnih vprašanjih. Čeprav je imel Jožef nekoliko več vpliva pri vojaških zadevah, ga je preudarno redko uporabljal, ker se je zavedal materine jeze in ji je vedno izkazoval spoštovanje kot podrejeni.{{Sfn|Padover|1967|p=37}}[[Slika:Pompeo_Batoni_002.jpg|desno|sličica|''Emperor Joseph II and Grand Duke Pietro Leopoldo of Tuscany'',[[Pompeo Batoni]], 1769, [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]]Kot sovladar ob svoji materi, cesarici Mariji Tereziji, od leta 1765 naprej, se je Jožef II. hitro vključil v finančno upravo habsburške monarhije, pri čemer je prepoznal nujno potrebo po reformi in racionalizaciji državnega ter dvornega proračuna. Avstrijski fiskalni sistem je bil v tistem času znan po svoji neučinkovitosti in je bil močno obremenjen s stroški vzdrževanja razkošnega cesarskega dvora, obsežne birokracije in velike stalne vojske. Jožef, ki so ga navdihovale razsvetljenske ideje o učinkovitosti in koristnosti, je zagovarjal bolj centraliziran in odgovoren pristop k javnim financam.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Ena njegovih prvih prioritet je bila pridobiti jasnejši vpogled v finančno stanje monarhije, ki je bilo dolgo časa zakrito zaradi razdrobljenega sistema regionalnih računov in pomanjkanja standardiziranih postopkov. Jožef si je prizadeval za uvedbo bolj sistematičnega in preglednega knjigovodstva ter vztrajal pri podrobnih in rednih finančnih poročilih dvornih in državnih uradov. Prav tako je skušal zmanjšati nepotrebne izdatke na dvoru, pri čemer je omejeval razkošno porabo za ceremonije, slavja in osebne privilegije, ki so zaznamovali vladavino prejšnjih habsburških vladarjev.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Jožef je uvedel zmanjšanje velikosti in stroškov cesarskega dvora, zmanjšal število dvornih uradnikov in služabnikov ter skušal omejiti razkošje dvornega življenja. Zavzemal se je za idejo, da mora monarhija služiti državi in ne obratno, ter da je treba kraljevska sredstva uporabljati za skupno dobro, ne pa za osebno razkošje. Poleg tega je zagovarjal reformo pobiranja davkov, pri čemer si je prizadeval za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena in večjo učinkovitost pri zbiranju državnih prihodkov.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Sredi 18. stoletja je jezuitski red postal tarča sumničenj in kritik po vsej Evropi, saj so ga številni vladarji videli kot preveč neodvisnega, preveč vplivnega na področju izobraževanja in premalo zvestega posvetni oblasti. Jožef je delil te razsvetljenske pomisleke in jezuite videl kot oviro za modernizacijske reforme, zlasti na področju izobraževanja in odnosov med cerkvijo in državo. Ko je papež [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] leta 1773 uradno razpustil [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], je habsburška monarhija pod vladavino Marije Terezije, ob močnem Jožefovem spodbujanju, hitro ukrepala in uveljavila papeško odredbo. Jožef si je že prej prizadeval za večji državni nadzor nad izobraževanjem in verskimi ustanovami, razpustitev reda pa mu je ponudila idealno priložnost za uresničitev teh ciljev.{{Sfn|Padover|1967|pp=41–42}} Ko se je Jožefova moč vse bolj utrjevala, se je osredotočil na zunanje zadeve. Jožef je imel ključno vlogo pri pogajanjih in poznejši vključitvi [[Galicija|Galicije]] v habsburško monarhijo ob prvi delitvi Poljske leta 1772.{{Sfn|Padover|1967|pp=93–94}} V obdobju njegovega sovladarstva so bile pod vodstvom Marije Terezije in z Jožefovo podporo uvedene tudi pomembne pravne in izobraževalne reforme. Splošni šolski odlok (Allgemeine Schulordnung) iz leta 1774 je vzpostavil standardiziran, državno nadzorovan šolski sistem, ki je odražal razsvetljenske ideale o izobraževanju in državljanstvu.{{sfn|Van Horn Melton|1988|p=212}} V teh letih je Jožef veliko potoval. Leta 1769 se je zasebno srečal s Friderikom Velikim v Nisi in ponovno v Mährisch-Neustadtu leta 1770; vladarja sta se sprva dobro razumela. Drugič ga je spremljal knez Kaunitz, čigar pogovor s Friderikom bi lahko označili za začetek prve delitve Poljske. Temu in vsem drugim ukrepom, ki so obljubljali razširitev oblasti njegove hiše, je Jožef iz srca odobril.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ko je Friderik leta 1775 hudo zbolel, je Jožef na Češkem zbral vojsko, ki naj bi v primeru Friderikove smrti prodrla v Prusijo in zahtevala Šlezijo (ozemlje, ki ga je Friderik osvojil od Marije Terezije v avstrijski nasledstveni vojni). Vendar si je Friderik opomogel in nato postal previden in nezaupen do Jožefa.{{sfn|Mitford|1988|pp=274}} Nenadna smrt bavarskega volilnega kneza Maksimilijana Jožefa decembra 1777 je povzročila krizo, ki je grozila z nadaljevanjem velikih konfliktov med Prusijo in Avstrijo. Že dolgo je bilo jasno, da bo moška linija bavarske hiše izginila, in avstrijski dvor je na skrivaj pripravljal načrte za pridobitev znatnega ozemlja, ko se je pojavilo vprašanje nasledstva. Da bi premostili vrzel med Češko in južnimi provincami avstrijskega cesarstva, je bilo zelo zaželeno imeti Bavarsko ali vsaj njen del, in zdelo se je, da bi lahko imeli upravičene zahteve za precejšen del prazne dediščine. Nesrečna druga poroka mladega cesarja je bila dogovorjena predvsem zato, da bi si zagotovili to prednost. Prezgodnja smrt cesarice Jožefe leta 1766 je stvari vrnila v prejšnji red, in medtem ko je Maksimilijan po svoji smrti svoja prizadevanja osredotočil na ohranitev celovitosti svojih posesti, je Jožef – ki je bil vedno voljan učenec, ko je šlo za ozemeljsko širitev – še naprej razvijal svoje agresivne načrte.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Jožefove ambicije so vznemirile pruskega kralja Friderika Velikega, ki se je bal spremembe v ravnovesju moči. Ko je Avstrija začela zasesti dele Bavarske, se je Prusija odzvala z mobilizacijo svoje vojske in obe sili sta se pripravili na vojno. Marija Terezija je bila veliko previdnejša in je nasprotovala možnosti večjega spopada, toda Jožef je agresivno pritiskal na ozemeljske pridobitve in osebno vodil diplomatska pogajanja in vojaško načrtovanje. Ko je leta 1778 izbruhnila vojna, je Jožef prevzel poveljstvo nad avstrijsko vojsko na bojnem polju in se pridružil četam na Češkem. Vendar se je kampanja hitro ujela v manevrsko in izčrpavajočo vojno z malo dejanskih bojev – od tod tudi vzdevek »krompirjeva vojna«, saj sta obe vojski porabili več časa za zagotavljanje oskrbe kot za boj. Jožefove logistične in organizacijske omejitve so postale očitne, njegova upanja na hitro in veličastno osvojitev pa so se razblinila sredi zastoja in naraščajočih stroškov.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Ves čas krize si je Jožefova mati neutrudno prizadevala v zakulisju, da bi omejila škodo. Marija Terezija je vzdrževala tajno korespondenco s Friderikom Velikim in iskala diplomatsko rešitev, saj se je bala, da bi dolgotrajna vojna oslabila monarhijo in tvegala, da bo izgubila več, kot je pridobila. Na koncu so njena prizadevanja – podprta s posredovanjem Francije in Rusije – zmagala. Konflikt je bil rešen s Tešinsko pogodbo leta 1779, ki je Avstriji podelila le majhen pas ozemlja (Innviertel), a Jožefa prisilila, da je opustil svoje večje ambicije na Bavarskem.{{sfn|Wangermann|1976|p=286}} == Obdobje samostojnega vladanja in reforme == Smrt Marije Terezije 29. novembra 1780 je Jožefu pustila proste roke, da je nadaljeval svojo politiko, in svojo vlado je takoj usmeril na novo pot, s katero je poskušal uresničiti svoj ideal razsvetljenega despotizma, ki deluje po določenem sistemu v dobro vseh.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Lotil se je širjenja izobraževanja, sekularizacije cerkvenih zemljišč, zmanjšanja verskih redov in duhovščine na splošno do popolne podrejenosti laičnemu stanu, izdaje [[Tolerančni patent|tolerančnega patenta]] (1781), ki je zagotavljal omejeno jamstvo za [[Verska svoboda|versko svobodo]], in spodbujanja enotnosti z obvezno uporabo [[Nemščina|nemškega jezika]] (ki je nadomestil latinščino in/ali v nekaterih primerih lokalne jezike) – vsega, kar se je z vidika filozofije 18. stoletja, dobe razsvetljenstva, zdelo "razumno". Kljub temu naj bi na začetku svojega vladanj svojim ministrom postavil vprašanje: kateri jezik naj se na splošno uvede v njegovem cesarstvu, slovanski ali nemški?<ref>{{cite book|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ|page=24}}</ref> Prizadeval si je za upravno enotnost z značilno naglico, da bi dosegel rezultate brez priprav. Jožef je izvajal ukrepe za emancipacijo kmetstva, ki jih je začela njegova mati,{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} in je leta 1781 odpravil tlačanstvo.{{sfn|Blanning|1970|p=52}} === Notranja politika === V državni organizaciji je odpravil vse pravice deželnih stanov v upravi in nehal sklicevati njihove sestanke. Po več dežel je povezal v nove gubernije. Zrasel je pomen uradniške uprave, pogoj za uradniško službo je bila določena stopnja izobrazbe. S tem se je povečal delež meščanstva in nižjega plemstva uradniškem aparatu, čeprav so pomembnejša mesta večinoma še ohranili velikaši. Končno je Jožef II. 1786 centralistično in absolutistično vlado razširil še na Ogrsko kraljestvo, kar je ogrskemu parlamentu odvzelo vse pristojnosti in ga sploh niso sklicali.<ref>{{Cite news|last=Votruba|first=Martin|title=Emperor Joseph II, The Law on the German Language in Administration. 18 May 1784|work=Slovak Studies Program|publisher=University of Pittsburgh|url=http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|access-date=9 May 2012|archive-date=5 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605201310/http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|url-status=dead}}</ref>{{Sfn|Čepič|1979|pp=370-371}} Po izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 si je Jožef prizadeval pomagati družini svoje odtujene sestre, kraljice Marije Antoanete, in njenega moža, kralja Ludvika XVI. Jožef je spremljal razvoj revolucije in se aktivno vključil v načrtovanje reševalnega poskusa. Vendar so ti načrti propadli bodisi zaradi Marije Antoanete, da bi pustila svoje otroke doma v korist hitrejše kočije, bodisi zaradi [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]], ki ni hotel postati ubežni kralj. Ukrepi za povečanje prebivalstva so tako šli z roko v roki. V tem kontekstu je treba na primer gledati na odpravo smrtne kazni leta 1787 – storilci kaznivih dejanj so bili navsezadnje potrebni za prisilno delo. S svojim kolonizacijskim programom je rekrutiral naseljence za zavarovanje Galicije , od katerih je velik delež prišel iz današnjega Pfalškega. Uvedel je tudi strogo policijsko državo s sistemom informatorjev, ki ga je organiziral Johann [[Anton von Pergen]]. Kratkotrajni poskusi s svobodo tiska so bili hitro opuščeni. === Administrativna politika === [[Slika:Ducat_d'or_à_l'effigie_de_Joseph_II,_1787.jpg|sličica|Zlati [[ducat]] Jožefa II., 1787]] Ko je Marija Terezija umrla, je Jožef začel izdajati več kot 6000 ediktov in 11.000 novih zakonov, namenjenih urejanju in preureditvi vseh vidikov cesarstva. Duh [[Jožefinstvo|jožefinstva]] je bil dobrohoten in očetovski. Nameraval je osrečiti svoje ljudstvo, vendar strogo v skladu s svojimi lastnimi merili. Jožef se je lotil gradnje racionalizirane, centralizirane in enotne vlade za svoja raznolika ozemlja, hierarhije pod njim kot vrhovnim avtokratom. Od vladnega osebja se je pričakovalo, da bo prežeto z enakim predanim duhom služenja državi, kot ga je imel sam. Zaposlili so ga brez naklonjenosti razrednemu ali etničnemu poreklu, napredovanje pa je bilo izključno na podlagi zaslug. Grof [[Karl von Zinzendorf]] (1739–1813) je kot tajni finančni minister uvedel enoten sistem obračunavanja državnih prihodkov, odhodkov in dolgov ozemelj avstrijske krone. Avstrija je bila pri pokrivanju rednih odhodkov in pridobivanju kreditov uspešnejša od Francije. Vendar pa dogodki v zadnjih letih Jožefa II. kažejo tudi na to, da je bila vlada finančno ranljiva zaradi evropskih vojn, ki so sledile po letu 1792.{{sfn|Dickson|2007|pp=22–56}} Leta 1792 so bile Štajerska, Kranjska in Koroška združene pod ''gubernijem'' v Gradcu, Trst in Goriško-Gradiščanska pa pod gubernijem v Trstu. Meje okrožij so se ponekod spremenile, deloma tudi deželne meje. Stanovski odbori so bili odpravljeni in zamenjani z dvema članoma, ki sta postala gubernialna svetnika, po svojem položaju pa se nista v ničemer razlikovala od državnih uradnikov. Pravice deželnega glavarja je prevzel guverner, funkcije deželnih odborov in uradov so prešle na državne urade. Stanovi so še lahko dajali svoja mnenja o zakonskih predlogih, vendar je vlada te pripombe le redko upoštevala. Ob tej reformi so ustanovili v Celovcu apelacijsko sodišče za ozemlje graškega in tržaškega gubernija.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Poskušal je tudi poenostaviti upravljanje svojih posesti, ki so bile pogosto sestavljene iz mozaika držav, združenih v personalni uniji s strani habsburškega monarha. Na primer, leta 1786 je odpravil ločeno upravo [[Vojvodina Mantova|vojvodine Mantova]] in jo združil s sosednjo vojvodino Milano. Lokalno nasprotovanje spremembi je prisililo njegovega naslednika Leopolda II., da je ta ukrep razveljavil in leta 1791 obnovil vojvodino. === Pravosodni sistem === Reformatorski duh Jožefa II. je segal daleč onkraj zgolj prilagajanja kazenskega sistema – prizadeval si je za temeljito prenovo celotne pravne ureditve. V letih, ko je bil sovladar, je spodbujal odkrite kritike obstoječega terezijanskega zakonika, kot sta bila knez Kaunitz in baron Binder, ki sta trdila, da so postopne spremembe starega rimskega prava brezupno zastarele in da Avstrija potrebuje povsem nov pravni okvir. Ob prevzemu oblasti je izkoristil priložnost, da te ideje začne uresničevati. Sprva si je prizadeval za popolno preobrazbo tako kazenskega kot civilnega prava, vendar je kmalu spoznal, da je zaradi izjemne zapletenosti takšen projekt nepraktičen, celo za vladarja z njegovo energijo in odločnostjo. Že v prvem letu samostojne vladavine je ugotovil, da je bolj realistična pot sistematična ureditev in zbranje obstoječih zakonov, ki bi jih dopolnil z novo zakonodajo in ciljno usmerjenimi procesnimi reformami v sodstvu.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Te namene je prvič jasno opredelil v svojem aktu iz leta 1781, ''Allgemeine Gerichtsordnung''. Jožef je ohranil Oberste Justizstelle kot najvišje sodišče cesarstva, pri čemer ga je naredil neodvisnega od upravnih organov in odgovornega izključno cesarju. Za izboljšanje učinkovitosti in strokovnosti je zmanjšal število nižjih sodišč ter določil, da morajo vsi sodniki imeti univerzitetno pravno izobrazbo. Število pritožbenih sodišč je prav tako zmanjšal na zgolj šest za celotno državo. Sodnikom je bilo naročeno, naj se strogo držijo zapisanega prava in se v primeru pravnih nejasnosti obrnejo na višje sodišče.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Država tedaj še ni bila dovolj utrjena, da bi prek uradnih sodišč prevzela civilno in nižje kazensko sodstvo, je pa skušala tudi na tem področju okrepiti svoj vpliv. V ta namen je poskušala vzpostaviti t. i. državna krajevna sodišča kot prvostopenjska sodišča v ozemeljsko zaokroženih sodnih okrajih. Sodstvo naj bi v posameznem okraju opravljalo eno izmed gospostev ob pomoči izobraženega pravniškega uradnika. Očitno je bil cilj postopna odprava patrimonialnih sodišč fevdalcev, podobno kot pri ureditvi nabornih okrajev. Hkrati so si tudi nekatera manjša gospostva prizadevala otresti se patrimonialnega sodstva in so del svojih pristojnosti prenašala na druga sodišča na svojem območju. Krvna sodišča v deželsko-sodnih okrajih naj bi nadomestila nova okrožna sodišča. Kljub tem prizadevanjem reforma ni uspela; krajevna sodišča in delegirana gospostva so preživela Jožefa II., in sicer le na Goriškem.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Prav tako je preoblikoval razvrstitev kaznivih dejanj. Hujša kazniva dejanja so bila po novem označena preprosto kot ''Verbrechen'', medtem ko so manj resni prekrški, imenovani ''politična kazniva dejanja'' (''politische Verbrechen''), nekoliko zavajajoče prevzeli izraz, ki je bil v času Marije Terezije namenjen hudim političnim zločinom. Kazni za ta lažja kazniva dejanja so vključevale pretepe, javno sramotenje na sramotilnem stebru ali izgon, zaporne kazni pa so bile omejene na največ eno leto. Hujši prestopniki so bili zaprti v zaporih, posebna sodišča – razen vojaških – pa so bila odpravljena. Poleg tega je odpravil plemiške privilegije na sodišču in vztrajal pri enakosti vseh družbenih slojev pred zakonom.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Zanimivo je, da je obnovil nekatere stroge kazni, ki so bile prej odpravljene, na primer žigosanje doživljenjskih zapornikov ali njihovo pritrjevanje na stene celic z železom. Prav tako je kazniva dejanja proti državi – ''Staatsverbrechen'' – ločil v posebno kategorijo, kamor so sodili prestopke, kot so izdaja, ponarejanje in zločini proti suverenu. Ti primeri so bili neposredno dodeljeni pritožbenim sodiščem, pri čemer ni bilo potrebno obravnavati jih na nižjih sodiščih. Ko je uredil to področje, se je ponovno osredotočil na svojo dolgoletno skrb: uporabo smrtne kazni. V zaupni direktivi, izdani avgusta 1783, je odločil, da bo smrtna kazen sicer uradno ostala del zakonodaje, vendar se bo v praksi redko ali skoraj nikoli izvajala.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Namesto tega bi bila po izreku kazni na sodišču samodejno spremenjena v zapor – razen če bi sam naredil izjemo. Hkrati je spremenil prejšnjo omejitev zapornih kazni, ki jo je določal Terezijanski zakonik, tako da je bila najvišja kazen nedoločena, razen v primerih, ko je bila smrtna kazen spremenjena. Po mnenju kneza Kaunitza, ki je bil na dobrem mestu za opazovanje cesarjevega razmišljanja, Jožefova motivacija ni bila niti želja po sledenju razsvetljenskim filozofom niti poseben odpor do usmrtitev; verjel je, da bodo težke razmere v zaporu močnejše sredstvo za odvračanje od kriminala kot grožnja usmrtitve.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Komisija, zadolžena za reformo kazenskega zakonika, ki naj bi sprva pripravila povsem nov zakon, kasneje pa ji je bilo naročeno le, naj revidira Terezijano, je delala skoraj tako počasi kot prejšnja komisija pod Marijo Terezijo. Šele januarja 1787 je bil končno objavljen novi Splošni zakonik o zločinih in kaznih (''Allgemeines Gesetzbuch über Verbrechen und deren Bestrafung''). Ta obsežen dokument je v primerjavi s predhodnikom pomenil tako napredek kot nazadovanje: čeprav je dejansko odpravil smrtno kazen, je uvedel vrsto novih ukrepov, namenjenih temu, da bi bilo zaporno kazen še posebej neprijetno.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Denarne globe, ki so bile nekoč običajne za manjša kazniva dejanja, so bile večinoma odpravljene v korist policijskega pridržanja ali prisilnega dela, kot je čiščenje ulic. Načelo ''nullum crimen sine lege'' – ni zločina brez zakona – je postalo osnova za vse kazenske postopke. Vendar pa je bila praksa, da se obtožencu dovoli pravno zastopanje, ukinjena, saj je trdil, da je sodnikova odgovornost, da preuči možnost obtoženčeve nedolžnosti in da predvsem išče resnico. Poleg tega so bila nekatera kazniva dejanja, kot so prešuštvo, bogokletstvo in sodomija, degradirana na politična kazniva dejanja, sodniki pa so izgubili pooblastilo za zniževanje obtožb ali pogajanja zunaj običajnega pravnega postopka. Od takrat naprej so se vsa kazniva dejanja preganjala kot kazniva dejanja zoper državo, tudi če noben posamezni tožilec ni bil pripravljen zadeve predložiti sodišču.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Kot del jožefinskim reform civilnega prava je bila zakonska zveza na novo opredeljena kot civilna pogodba. Za nekatoliške pare je bila ločitev pod določenimi pogoji mogoča. Reforme so zagotovile tudi enake dedne pravice za sinove in hčere. Poleg tega so lahko starši otrok, ki niso želeli obiskovati šole, bili kaznovani z globo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} === Šolstvo in medicina === Reforme Jožefa II. so se razširile tudi na izobraževanje in družbo. Dostop do srednjih šol in univerz je bil olajšan tako za državljane kot za kmete. Pri zaposlovanju učiteljev sta se upoštevala le strokovno znanje in usposobljenost. Med njegovo vladavino je bila cenzura prav tako omilitev.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} Za pismenost državljanov je bilo osnovnošolsko izobraževanje obvezno za vse dečke in deklice, visokošolsko izobraževanje s praktičnimi usmeritvami pa je bilo na voljo le redkim izbrancem. Jožef je ustanovil štipendije za nadarjene revne študente in dovolil ustanovitev šol za Jude in druge verske manjšine. Leta 1784 je odredil, da država spremeni učni jezik iz latinščine v nemščino, kar je bil v večjezičnem cesarstvu zelo kontroverzen korak. [[Slika:AAKH-1784.jpg|sličica|Splošna bolnišnica mesta Dunaj, ki jo je zgradil Jožef II., prav tako za revne, s približno 2000 posteljami (1784)<ref>[[Andreas Mettenleiter]]: ''Das Juliusspital in Würzburg. Band III: Medizingeschichte.'' Herausgegeben vom Oberpflegeamt der Stiftung Juliusspital Würzburg anlässlich der 425jährigen Wiederkehr der Grundsteinlegung. Stiftung Juliusspital Würzburg, Würzburg 2001, ISBN 3-933964-04-0, Str 13, 65.</ref>]] Resnejši vidik teh prizadevanj je bila njegova zdravstvena politika, ki se je kazala v ustanovitvi Splošne bolnišnice in Josephinuma (ustanove za usposabljanje vojaških zdravnikov, katere prvi direktor je bil Jožefov osebni zdravnik Giovanni Alessandro Brambilla ). Splošna bolnišnica je bila cesarjev ljubljeni projekt, s katerim se je ukvarjal zelo podrobno – vključno z načrtovanjem tako imenovanega Stolpa norcev, ustanove za oskrbo duševno bolnih. Do 18. stoletja je bila centralizacija trend v medicini, saj je vedno več in bolje izobraženih zdravnikov zahtevalo izboljšane zmogljivosti. Mesta niso imela dovolj proračuna za financiranje lokalnih bolnišnic, monarhija pa je želela končati drage epidemije in karantene. Jožef je poskušal centralizirati zdravstveno oskrbo na Dunaju z izgradnjo ene same velike bolnišnice, znane kot ''Allgemeines Krankenhaus'', ki je bila odprta leta 1784. Centralizacija je poslabšala sanitarne težave, kar je povzročilo epidemije in 20 % stopnjo smrtnosti v novi bolnišnici; kljub temu je mesto v naslednjem stoletju postalo vodilno na področju medicine.{{sfn|Bernard|1975|pp=193–215}} Njegova reformna prizadevanja so na koncu propadla zaradi odkritega in prikritega odpora starih elit, pa tudi zato, ker je vladal le deset let. Pri izbiri svojega osebja je pogosto spregledal njihove pomanjkljivosti in nezmožnost doseganja soglasja. Na primer, protokirurg Giovanni Alessandro Brambilla je konservativnemu zdravstvenemu establišmentu ponudil toliko streliva, da se je razvoj kirurgije v Avstriji na koncu zavlekel za desetletja. === Cerkev in vera === [[Slika:Patent_of_Tolerance_13.10.1781_p1.jpg|sličica|331x331_pik|Prva stran tolerančnega patenta, 13. oktober 1781]] Jožefinske cerkvene reforme so, tako kot njegovi poskusi preoblikovanja države, sicer naletele na širok odpor po vsej habsburški monarhiji, a so kljub temu pomembno spremenile cerkveno in družbeno življenje, saj so omejile vpliv Cerkve, ukinile številne samostane in uvedle večjo državno nadzorovanost nad duhovščino. S krepitvijo uradniške uprave in z odpravo stanovskih pravic so upadale posebne pravice katoliške, Cerkve in cerkvena organizacija je nekako bila vključena v uradniški aparat. Med drugim je bila pristojna za vodenje [[Matične knjige|matičnih knjig]], pa tudi sklenitev zakonske zveze je moral potrditi rimokatoliški [[župnik]]. Eno njegovih najzgodnejših dejanj je bil [[Tolerančni patent|odlokom verski strpnosti]] (1781), ki je podelila [[Protestantizem|protestantom]], [[Kalvinizem|kalvinistom]] in [[Pravoslavci|pravoslavcem]] pravico do javnega izpovedovanja vere, vendar ne tudi enakopravnost s katoličani. Reforma naj bi olajšala dotekanje nemškega (in kasneje judovskega) kapitala ter doseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel. Kljub temu da so 1781 razglasili versko strpnost, je ostala edina državna cerkev katoliška. Čeprav so se njihove cerkve soočale z omejitvami – brez zvonov, stolpov ali neposrednega dostopa do ulic – so se protestantske skupnosti po stoletjih pod zemljo zdaj lahko legalno organizirale. Kljub nasprotovanju mnogih katoličanov je ta edikt pomenil pomemben korak naprej, saj je nekatolikom podelil državljanske pravice, enake tistim katoličanom. Protestanti so zdaj lahko opravljali javne funkcije, se učili obrti in obiskovali univerze, s čimer so odpravili versko pripadnost kot oviro za državljansko udeležbo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} [[Slika:עמוד השער של כתב הסובלנות ליהודים 1782.jpg|sličica|319x319_pik|Naslovna stran Zakona o toleranci do Judov, 1782]] Njegova naslednja večja reforma se je nanašala na [[Judje|Jude]] (Žide), ki so se dolgo soočali z [[Diskriminacija|diskriminacijo]]. Leta 1782 je izdal odlok, ki je Judom dovoljeval delo v različnih poklicih, obiskovanje šol in univerz, najemanje gospodinjskega osebja in najem mestnih stanovanj – koraki, ki so spodkopali stari sistem getov. Diskriminatorni zakoni o oblačilih so bili odpravljeni. Jožefovi motivi so bili tako humanitarni kot ekonomski; želel je obstoječe judovske skupnosti narediti bolj koristne za državo, ne pa jih širiti. Kljub odporu je te spremembe uveljavil proti zakoreninjenim predsodkom.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} [[Husiti|Husitski]] nasledniki, zlasti bratje češki, niso bili priznani kot samostojna verska skupnost, temveč so se morali za legalno delovanje formalno vključiti v eno izmed priznanih protestantskih veroizpovedi. Meje (katoliških) škofij so bile z jožefinskimi reformami izenačene s političnimi (deželnimi ipd.); župnije so bile znatno zmanjšane in njihovo število je bilo povečano. Jožefova najpomembnejša verska politika je bilo zaprtje samostanov, ki se niso ukvarjali z izobraževanjem ali zdravstvom, temveč so se osredotočali zgolj na kontemplacijo in molitev. Tako je dal ukiniti nad 700 samostanov (1782–1790); njihovo premoženje je bilo združeno v "Verski sklad" pod državno upravo. Potrebno število duhovščine in materialnih sredstev za reorganizacijo in ustanovitvijo več kot 3000 novih župnij<ref>{{Internetquelle|autor=Martin Mutschlechner|url=https://www.habsburger.net/de/kapitel/die-frage-nach-der-nuetzlichkeit-der-klostersturm-unter-joseph-ii|titel=Die Frage nach der Nützlichkeit: Der Klostersturm unter Joseph II.|abruf=2022-04-17|sprache=de}}</ref> itn. so zagotovili ravno z razpustitvijo samostanov. Med drugim so bili na Slovenskem ukinjeni in zaprti samostani in opetije: [[Kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]], [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]], [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]], [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], [[Cistercijanska opatija Vetrinj|Vetrinj]], [[Žička kartuzija|Žička Kartuzija]]. Medtem ko je Marija Terezija že začela z nekaterimi reformami, so bila Jožefova dejanja širša in so odražala utilitaristično prepričanje tistega časa, da so dragoceni le tisti, ki prispevajo k skupnemu dobremu. Njegov cilj ni bil sovražnost do Cerkve, temveč praktična reforma: želel je, da bi redovniški redovi igrali večjo vlogo pri socialnem in izobraževalnem delu. V nekaj letih je bila približno tretjina avstrijskih in madžarskih samostanov razpuščena.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}}{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} Nepričakovano veliko število spreobrnjencev v protestantizem je Jožefa II. pripeljalo do tega, da je leta 1787 pred spremembo vere zahteval šesttedenski katoliški »tečaj spreobrnjenja«. [[Slika:Léonard_Defrance_La_suppression_des_couvents_sous_Joseph_II.jpg|sličica|Zatiranje samostanov pod Jožefom II., 1782]] Njegove [[Antiklerikalizem|protiklerikalne]] in liberalne inovacije so marca 1782 spodbudile [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] k obisku. Jožef je papeža vljudno sprejel in se izkazal za dobrega katoličana, vendar se ni pustil vplivati.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Po drugi strani pa je bil naklonjen [[Prostozidarstvo|prostozidarstvu]], ki ga je legaliziral decembra 1785, vendar je bil dostop do lož omejen. Prostozidarstvo se mu je zdelo združljivo z njegovo lastno razsvetljensko filozofijo, čeprav se sam očitno ni nikoli pridružil nobeni loži. Prostozidarstvo je pritegnilo veliko antiklerikalcev in ga je Cerkev obsodila. Jožefova čustva do religije se odražajo v duhovitosti, ki jo je nekoč izrekel v Parizu. Med ogledom knjižnice Sorbone ga je arhivar odpeljal v temno sobo, v kateri so bili verski dokumenti, in se pritoževal nad pomanjkanjem svetlobe, zaradi česar jih Jožef ni mogel brati. Jožef je moža pomiril z besedami (v prevodu):{{Sfn|Padover|1967|p=79}}<blockquote>Ah, ko gre za teologijo, ni nikoli veliko svetlobe.</blockquote>Jožef je bil torej nedvomno veliko bolj površen katoličan kot njegova mati. Leta 1789 je izdal še listino o verski strpnosti za Jude v Galiciji, regiji z veliko tradicionalnim judovskim prebivalstvom, ki je govorilo jidiš. Listina je odpravila komunalno avtonomijo, po kateri so Judje nadzorovali svoje notranje zadeve; spodbujala je germanizacijo in nošenje nejudovskih oblačil. === Davčna politika in odnos do kmetov === [[Slika:Joseph2pflug_1799.jpg|sličica|Jožef II. je 19. avgusta 1769 upodobil oranje polja blizu [[Slavíkovice (Rousínov)]], na podeželju južne [[Moravska|Moravske]].]] Najgloblje pa je segla jožefinska davčna in urbarialna ureditev, ki je začela veljati 1. novembra 1789. Zemljiški davek je postal skoraj edini neposredni davek, postavljen pa je bil na novo, sodobno in v vsej državi enako podlago. Zato je Jožef II. 20. aprila 1785 izdal patent za izdelavo [[Jožefinski kataster|jožefinskega katastra]]. Temeljna pravila za ta kataster so bila izdana 1. septembra 1788 ''ob uvedbi davka na hiše''. Sledil je [[Terezijanski kataster|terezijanskemu katastru]], vendar je prinesel številne novosti, zlasti natančno merjenje. Njegova merjenje je potekalo v kratkem času, v prakso pa je bil uveden že leta 1789. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov celotni dohodek in od tega kosmatega dohodka bi določen odstotek plačevali kot davek. Vse razlike med zemljiškimi posestniki (dominikalna in rustikalna zemlja) glede obveznosti do države so bile odpravljene. Namen te reforme ni bil zvišanje davkov, obveznosti posameznih dežel se po večini niso razlikovale od prejšnje višine davkov. Izjema je bila le Kranjska, ki se ji je davek v sorazmerju z drugimi deželami bistveno zvišal. Namen davčne regulacije je bil samo ta, da se davek, enakomerno porazdeli med dežele in se jih na ta način pravičneje obremeni.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Jožef II. je pri urejanju položaja podložnikov šel precej dlje kot Marija Terezija in skušal poseči v same temelje zemljiškega gospostva. Omejil je pristojnosti patrimonialnih sodišč ter zožil pravice fevdalcev pri izganjanju podložnikov z zemlje. Z državno zakonodajo je leta 1786 uredil dedovanje kmečkih posesti in pri tem odpravil stanovske razlike. Hkrati je razširil pristojnosti kresijskih uradov, zlasti na področju sodstva. Odpravil je tudi nekatere fevdalne privilegije, kot so monopol nad prodajo vina v določenih mesecih in obveznost podložnikov, da svoje pridelke najprej ponudijo zemljiškemu gospodu. Ključni korak pa je bila odprava osebne odvisnosti podložnikov, čeprav je želel cesar preoblikovati tudi njihove gospodarske obveznosti. Leta 1782 so bili za slovenske dežele izdani patenti o odpravi nevoljništva. Kljub temu je podložnost v stvarnem smislu ostala: kmetje so morali še naprej opravljati tlako in plačevati dajatve, dokler so obdelovali zemljo. Vendar so pridobili pomembne osebne svoboščine – otroci so se lahko svobodno izobraževali ali učili obrti, za poroko ni bilo več potrebno dovoljenje gosposke, prav tako so odpravili obvezno službovanje na dvoru (z izjemo sirot). Tudi kmet se je lahko odselil, če je zagotovil ustreznega naslednika in poravnal obveznosti. Poleg tega so kmetje dobili pravico do zadolževanja do dveh tretjin vrednosti posestva, dedna pravica pa je dodatno utrdila njihov položaj.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Te reforme pa niso povsod imele enakega učinka – na primer na Goriškem, kjer je prevladoval kolonat, niso bistveno spremenile razmer. Poskušal je odpraviti tudi tlako. Leta 1783 je nastal načrt, po katerem bi dominikalno zemljo razdelili na kmetije, tlako pa nadomestili z denarno dajatvijo. Druga možnost je bila njena omejitev glede na velikost kmetije. V praksi so se te zamisli uresničile le delno, saj so se podložniki lahko odkupili od tlake, vendar za to niso kazali posebnega interesa – pričakovali so namreč popolno odpravo fevdalnih bremen. V zadnjih letih njegovega vladanja je sledil še ambicioznejši načrt: uvedba enotnega davka po načelih fiziokratizma. Vse fevdalne obveznosti naj bi nadomestila denarna dajatev, odmerjena kot delež dohodka kmetije. Ta reforma je leta 1789 formalno stopila v veljavo, vendar zaradi ostrega odpora plemstva ni bila dejansko izvedena in so jo po cesarjevi smrti kmalu odpravili.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Čeprav so reforme dolgoročno izboljšale položaj kmetov, so ti še vedno občutili velik davčni pritisk. Upori proti državi so bili redki, pogosteje pa so se kmetje upirali zemljiškim gospodom (npr. na Tolminskem leta 1787). Največji upor je izbruhnil leta 1790 na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer so kmetje zahtevali odpravo tlake in fevdalnih dajatev. Zavzeli so več gradov in prisilili gosposko k odpovedi pravicam, vendar je bil upor kmalu zadušen. Nemiri so se nato širili še po drugih slovenskih deželah in trajali vse do sredine leta 1790.{{Sfn|Čepič|1979|p=372-373}} === Zunanja politika === [[Slika:II._Jozsef_es_katonai_1787-ben.JPG|sličica|Jožef II. in avstrijski vojaki, 1787]] Habsburško cesarstvo je imelo tudi politiko vojne, širitve, kolonizacije in trgovine ter izvoza intelektualnih vplivov. Medtem ko je nasprotovala Prusiji in Turčiji, je Avstrija ohranila obrambno zavezništvo s Francijo in bila prijateljska do Rusije, čeprav je poskušala izločiti donavske kneževine izpod ruskega vpliva. Mayer trdi, da je bil Jožef pretirano bojevit, ekspanzionističen voditelj, ki si je prizadeval, da bi habsburška monarhija postala največja evropska sila.{{sfn|Mayer|2004|pp=257–299}} Njegov glavni cilj je bil pridobiti Bavarsko, če je potrebno v zameno za [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]], vendar mu je leta 1778 in ponovno leta 1785 v tem preprečil pruski kralj Friderik II., ki se ga je zelo bal; ob drugi priložnosti se je na Friderikovo stran pridružilo več drugih nemških knezov, ki so bili previdni zaradi Jožefovih načrtov na njihovih ozemljih.{{sfn|Black|1999|p=136}} Rusija je delovala v zavezništvu z Avstrijo in – včasih – tudi s pruskimi subvencijami proti Turčiji, toda potem, ko je bilo Osmansko cesarstvo v veliki meri oslabljeno, se je Jožef II. vse bolj bal naraščajočega vpliva Ruskega cesarstva v jugovzhodni Evropi. Cesar je Balkan, katerega slovanska ljudstva so bila njegovi podložniki, videl kot ogrožen. Skrbeti ga je morala varnost. Zato je sam odpotoval v Rusijo pod psevdonimom grof Falkenstein, da bi se srečal s Katarino II.,{{sfn|Pantenius|1997|p=117}} kar je sčasoma privedlo do [[Avstrijsko-ruska zveza (1781)|avstrijsko-ruske zveze (1781)]].{{sfn|Hochedlinger|2003|pp=376–377}} Sporazum z Rusijo je kasneje Avstrijo pripeljal v drago in večinoma brezplodno [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno (1788–1791)]].{{sfn|Shaw|1976|p=259}} [[Slika:Calafat_iulie_1790_1305816656828128.jpg|sličica|Spopad med avstrijskimi in turškimi četami med avstrijsko-turško vojno, 1790]] Balkanska politika Marije Terezije in Jožefa II. je odražala [[kameralizem]], ki ga je spodbujal [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški]] in je poudarjal utrjevanje obmejnih območij z reorganizacijo in širitvijo Vojaške meje. [[Transilvanija]] je bila leta 1761 vključena v mejo, obmejni polki pa so postali hrbtenica vojaškega reda, poveljnik polka pa je izvajal vojaško in civilno oblast. "Populationistika" je bila prevladujoča teorija kolonizacije, ki je blaginjo merila z delovno silo. Jožef II. je poudarjal tudi gospodarski razvoj. Habsburški vpliv je bil bistven dejavnik razvoja Balkana v drugi polovici 18. stoletja, zlasti za [[Srbi|Srbe]] in [[Hrvati|Hrvate]].{{sfn|Piaschka|1975|pp=471–478}} ==== Odzivi ==== [[Slika:Georg_Decker_Joseph_II.jpg|desno|sličica|246x246_pik|Portret Jožefa II., [[Georg Decker]]]] Številni posegi v stare običaje so začeli povzročati nemire v vseh delih njegove države. Medtem se je Jožef zapletal v zaporedje zunanjepolitičnih pobud, ki so bile vse usmerjene v širitev moči, a hkrati tudi takšne, da so žalile njegove sosede – sprejemal jih je z vnemo, nato pa jih opuščal z razočaranjem. Skušal je odpraviti Barierni sporazum (''Barrier Treaty''), ki je njegovim flamskim podanikom preprečeval plovbo po reki [[Šelda|Šeldi]]. Ko je naletel na odpor Francije, se je obrnil k drugim načrtom zavezništva z Ruskim cesarstvom za razdelitev Osmanskega cesarstva in Beneške republike. Tudi ti načrti so morali biti opuščeni zaradi nasprotovanja sosednjih držav, zlasti Francije. Nato je ponovno poskusil pridobiti Bavarsko – tokrat z zamenjavo za Avstrijsko Nizozemsko – vendar je s tem le spodbudil nastanek Zveze knezov (''Fürstenbund''), ki jo je organiziral Friderik II. Pruski.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ambiciozne jožefinske reforme so v njegovem raznolikem cesarstvu izzvale precejšnje nemire in odpor. Čeprav je bil namen njegove centralizirane politike in razsvetljenskih sprememb posodobiti in poenotiti habsburške dežele, so jih mnogi lokalni prebivalci videli kot grožnjo svojim tradicijam, privilegijem in avtonomiji. V Avstrijski Nizozemski in na Ogrskem so vsi zamerili načinu, kako je poskušal odpraviti vso regionalno vlado in vse podrediti svoji osebni vladavini na Dunaju. Navadni ljudje niso bili zadovoljni. Sovražili so cesarjevo vmešavanje v vsako podrobnost njihovega vsakdanjega življenja.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Leta 1789 so izbruhnili obsežni nemiri, ki so dosegli vrhunec v tako imenovani "Brabantski revoluciji". Uporniki so izgnali cesarske uradnike in za kratek čas ustanovili neodvisne Združene belgijske države. Čeprav so Habsburžani sčasoma ponovno prevzeli nadzor, je upor razkril globoko nezadovoljstvo z Jožefovimi metodami. Na Madžarskem so bili Jožefovi poskusi uveljavitve nemščine kot upravnega jezika in oslabitve moči madžarskega plemstva zelo nepriljubljeni. Madžarski plemiči in duhovščina so se upirali prizadevanjem za centralizacijo oblasti in spodkopavanje njihovih tradicionalnih privilegijev. Obsežni protesti in pasivni odpor so Jožefa prisilili, da je tik pred smrtjo umaknil številne svoje reforme na Madžarskem. Opozicija je pokazala meje cesarske moči in trajno moč lokalnih identitet.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Hkrati se je Jožef II. zapletel v konflikte z Osmanskim cesarstvom. V upanju na pridobitev ozemlja in ugleda je sklenil zavezništvo z Rusijo in leta 1788 napovedal vojno Osmanskemu cesarstvu. Vendar je bila kampanja slabo pripravljena in je imela le omejen uspeh.{{sfn|Bright|1897|pp=174–175}} == Potovanja == Ne toliko kot rimski kralj in cesar, temveč kot prestolonaslednik, sovladar in edini vladar habsburške monarhije v Avstriji ter vrhovni poveljnik cesarske vojske, se je Jožef II. podal na številna potovanja, ki so ga pripeljala celo do [[Španija|Španije]] in [[Krim (polotok)|Krima]]. Verjetno je prepotoval več ozemlja kot kateri koli drug evropski vladar svojega časa. Od skoraj 25 let svojega vladanja je dobrih šest let preživel stran od svoje prestolnice. Njegova najdaljša potovanja so bila v Italijo leta 1769, v Transilvanijo/Galicijo leta 1773, v Francijo leta 1777, v Rusijo leta 1780 in nazaj v Italijo leta 1783/84. Jožef je največje razdalje prevozil na potovanjih v Francijo leta 1777 ter v Rusijo leta 1780 in 1787. Njegove najdaljše odsotnosti z Dunaja so bile med bavarsko nasledstveno vojno leta 1778 in turško vojno leta 1788. Od njegovih prenočitev zunaj Dunaja jih je bilo še posebej veliko v Pragi in vojaškem vadbišču Hloubětín/Tiefenbach, [[Pešta|Pešti]] in [[Budim|Budimu]]/Ofen, [[Brno|Brnu]]/Brünnu in vojaškem vadbišču Turany/Turas, [[Lvov|Lvovu]]/Lembergu, [[Milano|Milanu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]] in okolici ter [[Sibiu|Sibiuu]]/ Hermannstadtu; zunaj monarhije je bival v [[Firence|Firencah]], [[Pariz|Parizu]] in [[Versailles|Versaillesu]], [[Neapelj|Neaplju]] in okolici ter [[Rim|Rimu]]. Poleg tega je bil tam njegov štab med omenjenimi pohodi: leta 1778 v Rtyni v Podkrkonoší /Ertini, Jičínu /Jitschinu in Oleśnici /Oelsu ter leta 1788 v [[Zemun|Zemunu]]/Semlinu. Zunaj habsburških ozemelj je Jožef potoval [[Incognito (Ceremonialno)|al incognito]] pod nazivom "grof [[Grofije Falkenstein|Falkenstein]]" v grofijo v današnjem Pfalškem, ki jo je podedoval od očeta kot podrejeno ozemlje Lorene in brez katere ne bi mogel postati cesar v času materinega življenja. == Smrt == Jeseni 1788 se je cesar že bolan vrnil na Dunaj. Zdravljenje, ki ga je prejel takoj zatem, ni bilo v veliko pomoč. »Kašljam, pljuvam in težko diham,« je pisal svojemu bratu Leopoldu. »Pijem mineralno vodo in kozje mleko, vendar ne opazim nobenega izboljšanja. To traja že osem mesecev.« Danes velja prepričanje, da je cesar trpel za eksudativno pljučno tuberkulozo. Po mesecih relativnega dobrega počutja se je njegovo zdravje od januarja 1790 naprej hitro poslabšalo. Nenehna vročina, napadi kašlja, zasoplost in bolečine v prsih so ga mučili. V noči z 19. na 20. februar 1790 je Jožef lahko nekaj ur spal, očitno zaradi protibolečinskih zdravil. Ob petih zjutraj se je zbudil in vprašal po svojem spovedniku. Pet minut pozneje je umrl. Star je bil nekaj manj kot devetinštirideset let. Cesar je bil oblečen v uniformo feldmaršala in tri dni pozneje pokopan v bakreni krsti ob vznožju veličastnih baročnih krst svojih staršev v Kapuzinergruftu na Dunaju.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Padover|1967|p=290}} == Spomin in zapuščina == [[Slika:Allegorie_auf_das_Toleranzpatent_Kaiser_Josephs_II.jpg|sličica|Razsvetljeni absolutizem Jožefa II. je vključeval Patent o toleranci, sprejet leta 1781, in Edikt o toleranci leta 1782.]] Zapuščina jožefinizma je živela naprej skozi avstrijsko razsvetljenstvo. Do neke mere je avtor tega, kar je Beales imenoval "lažna carigrajska pisma", Jožefova II. razsvetljenska prepričanja pretiraval. Ta ponarejena dela, ki so dolgo veljala za pristna Jožefova II. spisa, so stoletja zmotno dopolnjevala cesarjev spomin.{{sfn|Beales|1987|p=65}}{{sfn|Beales|1975|pp=467–495}} Ti legendarni citati so ustvarili izjemno dojemljiv vtis o Jožefu II. kot filozofu, podobnem [[Voltaire|Voltaireju]] in [[Denis Diderot|Diderotu]], ki so bili verjetno bolj radikalni, kot je bil v resnici.{{sfn|Sadie|1996|p=9}} Leta 1849 je madžarska deklaracija o neodvisnosti razglasila, da Jožef II. ni pravi ogrski kralj, saj ni bil nikoli kronan, zato je bil vsak akt iz časa njegove vladavine anuliran.<ref>{{Cite web|title=Hungarian Declaration of Independence|date=14 April 1849|url=https://ecommons.cornell.edu/bitstream/handle/1813/1446/Hung_Independence_1849.pdf;sequence=1|website=Habsburg H-Net Discussion Network}}</ref> Leta 1888 je madžarski zgodovinar [[Henrik Marczali]] objavil tri-zvezkovno študijo o Jožefu, prvo pomembno moderno znanstveno delo o njegovi vladavini in prvo, ki je sistematično uporabilo arhivske raziskave. Marczali je bil Jud in je pisal pod vplivom meščansko-liberalne šole na Madžarskem, Jožefa pa je prikazal kot liberalnega junaka. Ruski učenjak [[Pavel Pavlovič Mitrofanov]] je leta 1907 objavil temeljito biografijo, ki je postavila standard za stoletje po tem, ko je bila leta 1910 prevedena v nemščino. Mitrofanova interpretacija je bila za Jožefa zelo škodljiva: ni bil populistični cesar in njegov liberalizem je bil mit; Jožefa niso navdihovale ideje razsvetljenstva, temveč čista politika moči. Bil je večji oblastnež kot njegova mati. Dogmatizem in nepotrpežljivost sta bila razloga za njegove neuspehe.{{Sfn|Szabo|2011|pp=125-127}} [[Slika:Medaille_Einnahme_Belgrads_1789.jpg|sličica|Medalja v spomin na avstrijsko zmago nad Osmanskim cesarstvom in obleganje Beograda]] P. G. M. Dickson je opazil, da je Jožef II. kršil starodavne aristokratske privilegije, svoboščine in predsodke, s čimer si je ustvaril veliko sovražnikov, ki so na koncu zmagali. Jožefov poskus reforme ogrskih dežel ponazarja šibkost absolutizma v soočenju z dobro branjenimi fevdalnimi svoboščinami.{{sfn|Dickson|1995|pp=323–367}} Za številnimi reformami je stal obsežen program, na katerega so vplivale doktrine (nemškega) razsvetljenega absolutizma, [[Naravno pravo|naravnega prava]], [[Merkantilizem|merkantilizma]], [[Fiziokratizem|fiziokratizma]] in zahtev po močnejšem vplivu države na Cerkev.{{Sfn|Čepič|1979|p=370}} Reforme, katerih cilj je bil vzpostaviti enoten pravni okvir, ki bi nadomestil heterogene tradicionalne strukture, so vsaj implicitno vodila načela svobode in enakosti ter so temeljile na konceptu osrednje zakonodajne oblasti države. Jožefov prihod na prestol pomeni velik prelom, saj predhodne reforme pod Marijo Terezijo teh struktur niso izpodbijale; vendar podobnega preloma ni bilo niti ob koncu jožefinskega obdobja. Reforme, ki jih je začel, so se v različni meri nadaljevale pod njegovim naslednikom Leopoldom in kasnejšimi nasledniki ter dobile absolutno in celovito "avstrijsko" obliko v avstrijskem civilnem zakoniku (''Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch'') iz leta 1811. Veljajo za temelje poznejših reform, ki so se vršile v 19. stoletjem.[[Slika:Festung_Josefov_(38631333261).jpg|sličica|Kip Jožefa II. v [[Josefov, Praga|Josefovu]] na Češkem]]V Avstriji rojeni ameriški učenjak [[Saul K. Padover]] je s svojim barvitim delom ''The Revolutionary Emperor: Joseph II of Austria'' (1934) dosegel široko ameriško javnost. Padover je slavil Jožefov radikalizem in dejal, da ga je njegova »vojna proti fevdalnim privilegijem« naredila za enega velikih »osvoboditeljev [[Človeštvo|človeštva]]«. Jožefove neuspehe so pripisovali njegovi nepotrpežljivosti in pomanjkanju takta ter njegovim nepotrebnim vojaškim pustolovščinam; kljub vsemu pa je Padover trdil, da je bil cesar največji od vseh razsvetljenskih monarhov.{{Sfn|Szabo|2011|p=127}} Medtem ko je Padover upodabljal nekakšnega demokrata iz obdobja [[New Deal|New Deala]], so nemški nacistični zgodovinarji v 30-ih Jožefa prikazovali kot predhodnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].{{Sfn|Szabo|2011|p=128}} [[Slika:Antonín Machek Josef II. panovnicky cyklus (randlos).jpg|sličica|Jožef II. kot predstavnik [[Liberalizem|liberalcev]], ok. 1828–1835 (Antonín Machek)]] Američan [[Paul Bernard]] je v 60-ih zavrnil nemške nacionalne, radikalne in antiklerikalne podobe Jožefa ter namesto tega poudarjal dolgotrajne kontinuitete. Trdil je, da so bile Jožefove reforme zelo primerne potrebam tistega časa. Številne so propadle zaradi gospodarske zaostalosti in Jožefove nesrečne zunanje politike.{{Sfn|Szabo|2011|p=130}} Britanski zgodovinar [[Tim Blanning]] je poudaril močna protislovja, ki so bila neločljivo povezana z njegovo politiko, zaradi katerih je bila neuspešna. Jožef je po njegov npr. spodbujal mala kmečka posestva in s tem zaviral gospodarsko modernizacijo, ki so jo lahko obvladovala le velika posestva.{{Sfn|Szabo|2011|pp=130-131}} Francoski zgodovinar Jean Bérenger postavlja skelp, da je Jožefova vladavina kljub številnim neuspehom "predstavljala odločilno fazo v procesu modernizacije avstrijske monarhije". Neuspehi so se zgodili, ker je "preprosto želel narediti preveč in prehitro".{{Sfn|Szabo|2011|p=133}} Szabo pa sklepa, da je daleč najpomembnejše delo o Jožefu delo Dereka Bealesa, ki se pojavlja več kot tri desetletja in temelji na izčrpnih iskanjih v številnih arhivih. Beales se ukvarja z cesarjevo osebnostjo, z njenim samovoljnim vedenjem in mešanico prijaznosti in razdražljivosti. Beales pokaže, da je Jožef resnično cenil Mozartovo glasbo in zelo občudoval njegove opere. Kot večina drugih učenjakov ima tudi Beales negativno mnenje o Jožefovi zunanji politiki. Beales ugotavlja, da je bil Jožef despotski v smislu kršenja ustaljenih ustav in zavračanja zdravih nasvetov, ne pa despotski v smislu kakršne koli hude zlorabe oblasti.{{Sfn|Szabo|2011|pp=133-136}} Jožefova podoba v ljudskem spominu je bila raznolika. Po njegovi smrti mu je centralna vlada postavila številne spomenike po njegovih deželah. Ob osamosvojitvi leta 1918 je [[prva Češkoslovaška republika]] spomenike podrla. Čehi so Jožefu II. pripisovali zasluge za izobraževalne reforme, versko strpnost in omilitev cenzure, hkrati pa so obsojali njegovo politiko centralizacije in germanizacije, ki so jo krivili za upad češke kulture.{{sfn|Wingfield|1997|pp=147–171}} = Grb = {| class="wikitable" style="margin:1em auto; text-align:center;" |[[Slika:Middle_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Srednji grb |[[Slika:Greater_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Veliki grb |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor-Or_shield_variant.svg|212x212_pik]] Veliki grb (s ščitom) |[[Slika:Ornamented_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|250x250_pik]] Veliki grb (s ščitom in podporniki) |} == Naziv == Celotna titulatura Jožefa po tem, ko je od svoje matere Marije Terezije podedoval prestole Svetega rimskega cesarstva in obsežna ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope, je bila naslednja: {{Blockquote|text="Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo Jožef II., po milosti božji izvoljeni cesar Svetega rimskega cesarstva, vedno Avgust, kralj Nemčije, kralj Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lodomerije, Italije, Kumanije, Bolgarije, Srbije itd. itd.; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Burgundije, Štajerske, Koroške in Kranjske; veliki knez Transilvanije; mejni grof Moravske; vojvoda Brabanta, Limburga, Luksemburga, Gelderna, Württemberga, Zgornje in Spodnje Šlezije, Milana, Mantove, Parme, Piacenze, Guastalle, Osvienčima, Zatorja in Tecka; knez Švabije; knežji grof Habsburga, Flandrije, Tirolske, Hainauta, Kyborga, Goriške in Gradiške; mejni grof Burgaua, Zgornje in Spodnje Lužice; grof Namurja; gospod Slovenske marke (Windisch mark) in Mechlina; vojvoda Lotarinške in Bara, veliki vojvoda Toskane, itd. itd."{{Sfn|Padover|1967|p=125}}}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{cite book|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=1987|series=Joseph II|volume=1|title=In the Shadow of Maria Theresa, 1741–1780|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=0-521-24240-1|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{cite book|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=2009|series=Joseph II|volume=2|title=Against the World, 1780–1790|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-0-521-24240-0|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{Cite journal|last=Beales|first=Derek|date=1975|title=The False Joseph II|url=https://www.jstor.org/stable/2638606|journal=The Historical Journal|volume=18|issue=3|doi=10.1017/S0018246X00008414|issn=0018-246X|jstor=2638606|url-access=subscription}} * {{cite book|last=Bernard|first=Paul P.|title=The Limits of Enlightenment: Joseph II and the Law|publisher=University of Illinois Press|location=Urbana|date=1979|isbn=0-2-520-0735-2}} * {{cite book|last=Black|first=Jeremy|title=From Louis XIV to Napoleon: the fate of a great power|publisher=ULC Press|location=London|date=1999|isbn=978-1-857-28933-6|pages=136}} * {{cite book|last=Blanning|first=T. C. W|title=Joseph II and enlightened despotism|publisher=Longman|location=London|date=1970|oclc=1150078618}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|year=2007|title=Count Karl von Zinzendorf's 'New Accountancy': the Structure of Austrian Government Finance in Peace and War, 1781–1791|journal=[[International History Review]]|volume=29|issue=1|doi=10.1080/07075332.2007.9641118|issn=0707-5332|s2cid=153577075}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|date=April 1995|title=Monarchy and Bureaucracy in Late Eighteenth-century Austria|journal=English Historical Review|publisher=Oxford University Press|volume=110|issue=436|doi=10.1093/ehr/CX.436.323|issn=0013-8266|jstor=576012}} * {{cite book|last=Bright|first=James Franck|title=Joseph II|publisher=Macmillan|location=London|date=1897|oclc=847949869}} * {{Cite book|last=Böhm|first=Leonhard|series=Geschichte des Temeser Banats|volume=I|title=Politische Geschichte des Temeser Banats|publisher=Otto Wigand|location=Leipzig|date=1861|url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/details/bsb10009110|pages=303}} * {{cite book|last=Güttner von|first=Darius|date=2015|title=The French Revolution|publisher=Cengage Learning Australia|location=South Melbourne|isbn=978-0-170-24399-5|pages=139–140}} * {{cite book|last=Hochedlinger|first=Michael|title=Austria's wars of emergence : war, state and society in the Habsburg Monarchy, 1683-1797|publisher=Longman|location=London|date=2003|isbn=0582290848}} * {{cite book|last=Massie|first=Robert K.|title=Catherine the Great: portrait of a woman|publisher=Random House|location=New York|date=2011|isbn=1-7895-4453-X}} * {{Cite journal|last=Mayer|first=Matthew Z.|year=2004|title=The Price for Austria's Security: Part I – Joseph II, the Russian Alliance, and the Ottoman War, 1787–1789|journal=[[International History Review]]|volume=26|issue=2|doi=10.1080/07075332.2004.9641031|jstor=40109472|s2cid=153786907}} * {{cite book|last=Van Horn Melton|first=James|title=Absolutism and the eighteenth-century origins of compulsory schooling in Prussia and Austria|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1988|isbn=0-5-213-4668-1}} * {{cite book|last=Mitford|first=Nancy|title=Frederick the Great|publisher=Hamish Hamilton Paperback|location=London|date=1988|isbn=978-0-241-12588-5|pages=274}} * {{cite book|last=Mraz|first=Gerda|title=Maria Theresia : Ihr Leben und ihre Zeit in Bildern und Dokumenten|publisher=Süddeutscher Verlag|location=Munich|date=1979|isbn=3-7-991-6022-1}} * {{cite book|last=Padover|first=Saul K.|title=The Revolutionary Emperor, Joseph the Second, 1741–1790|orig-date=1934|date=1967|publisher=Archon Books|location=Hamden, Conn.|isbn=978-0-208-00236-5}} * {{cite book|last=Pantenius|first=Michael|collaboration=Europa in der frühen Neuzeit : Festschrift für Günter Mühlpfordt|volume=III|title=Aufbruch zur Moderne|chapter=Das preußisch-russische Verhältnis im Spiegel der Schriften Anton Friedrich Büschings|publisher=Böhlau|location=Weimar|date=1997|isbn=3412004979}} * {{Cite journal|last=Piaschka|first=Richard|year=1975|title=Austrian Policy towards the Balkans in the Second Half of the Eighteenth Century: Maria Theresa and Josef II|journal=East European Quarterly|volume=9|issue=4}} * Pohl, Walther (1994). ''Habsburžani: zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=38746880}} * {{cite book|last=Rounding|first=Virginia|title=Catherine the Great|location=London|publisher=Arrow|date=2007|isbn=978-0-099-46234-7}} * {{Cite book|last=Sadie|first=Stanley|title=Wolfgang Amadè Mozart : essays on his life and his music|date=1996|publisher=Clarendon Press|isbn=0-19-816443-2|oclc=231661778}} * {{cite book|last=Shaw|first=Stanford J.|series=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|title=Empire of the Gazis: The rise and decline of the Ottoman Empire, 1280 – 1808|volume=I|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1976|isbn=978-0-521-29163-7|pages=259}} * {{Cite journal|last=Szabo|first=Franz A. J.|date=March 2011|title=Changing Perspectives on the "Revolutionary Emperor": Joseph II Biographies since 1790|url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/658104|journal=[[The Journal of Modern History]]|language=en|volume=83|issue=1|pages=111–138|doi=10.1086/658104|issn=0022-2801|url-access=subscription|s2cid=144338172}} * {{cite book|last1=Vocelka|first1=Karl|last2=Traninger|first2=Anita|series=Wien - Geschichte einer Stadt|volume=II|title=Die frühneuzeitliche Residenz (16. bis 18. Jahrhundert)|publisher=Böhlau Verlag|location=Vienna|date=2003|isbn=3-205-99267-9}} * {{cite book|last=Weissensteiner|first=Friedrich|title=Reformer, Republikaner und Rebellen das andere Haus Habsburg-Lothringen|publisher=Piper|location=Munich|date=1995|isbn=978-3-492-11954-2}} * {{cite book|last=Wangermann|first=E.|collaboration=The New Cambridge Modern History|volume=VIII|title=The American and French Revolutions|chapter=The Habsburg Possessions and Germany|publisher=Cambridge University Press|date=1976|location=Cambridge|isbn=0-5-210-4546-0}} * {{Cite book|last=Wingfield|first=Nancy Meriwether|title=Conflicting Constructions of Memory: Attacks on Statues of Joseph II in the Bohemian Lands after the Great War|series=Austrian History Yearbook|date=1997|volume=28|oclc=8271184518}} {{s-start}} {{s-hou|[[Sveto rimsko cesarstvo]]|13. marec |1741|20. februar |1790}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] }} {{s-ttl| title=[[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]] | years=1765-1790}} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{s-bef| before=[[Marija Terezija]] }} {{s-ttl| title=nadvojvoda Avstije,<br />vojvoda Koroške, Štajerske, Kranjske | years=1765-1790 (sovladar)<br>1780-1790 (samostojno) }} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{end}} {{Kategorija v Zbirki|Joseph II, Holy Roman Emperor}} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{Češki vladarji}} {{DEFAULTSORT:Jožef II. Habsburško-Lotarinški}} [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Vojvode Štajerske]] [[Kategorija:Vojvode Kranjske]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] {{normativna kontrola}} 014eh4oqlo7ibz369mwy3s6x973w5h4 6653890 6653889 2026-03-31T17:38:44Z MaksiKavsek 244409 tn 6653890 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jožef II.}}{{Infobox royalty | name = Jožef II. | title = [[Holy Roman Emperor|Imperator Romanorum]] | image = Anton von Maron 006.png | caption = Portret [[Anton von Maron|Antona von Marona]], 1775 | succession = [[Sveto rimski cesar]] | reign = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | cor-type = [[Coronation of the Holy Roman Emperor#German royal coronation|Coronation]] | predecessor = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | birth_date = [[13. marec]] [[1741]] | birth_place = [[Hofburg]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1790|2|20|1741|3|13|df=y}} | death_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]] | burial_date = | burial_place = [[Cesarska kripta]] | spouses = {{plainlist| * {{marriage|[[Princesa Izabela Parmska]]|1760|1763|end=d.}} * {{marriage|[[Marija Jožefa Bavarska]]|1765|1767|end=d.}} }} | issue = {{ubl|[[Nadvojvodinja Marija Terezija Avstrijska (1762–1770)|Nadvojvodinja Marija Terezija]]|Nadvojvodinja Marija Kristina}} | full name = Josephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija]] | signature = Signature of Joseph II, Holy Roman Emperor.svg | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] | succession1 = {{ubl|[[Seznam vladarjev Avstrije|Nadvojvoda Avstrije]],|[[Seznam madžarskih monarhov|Kralj Madžarske]], [[Seznam vladarjev Hrvaške|Hrvaške]]}} in [[Kralj Češke|Boemije]] | reign1 = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | predecessor1 = [[Marija Terezija]] in [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor1 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold VII. & II.]] | reg-type1 = sovladar | regent1 = [[Marija Terezija]] (1765–1780) | succession2 = [[Seznam vladarjev Galicije in Lodomerije|Kralj Galicije in Lodomerije]] | reign2 = 5. avgust 1772 – {{nowrap|20. februar 1790}} | successor2 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | reg-type2 = sovladar | regent2 = [[Marija Terezija]] (1772–1780) }} '''Jožef II. Habsburško-Lotarinški''' (polno ime ''Jožef Benedikt Avgust Janez Anton Mihael Adam Habsburško-Lotarinški''), [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemški]] [[cesar]], * [[13. marec]] [[1741]], [[Dunaj]], † [[20. februar]] [[1790]], [[Dunaj]]. Bil je najstarejši sin cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega moža, cesarja [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], ter brat [[Marija Antoaneta|Marije Antoinete]], [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]], [[Marija Karolina Avstrijska|Marije Karoline Avstrijske]] in [[Marija Amalija, vojvodinja Parmska|Marije Amalije]]. [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemški cesar]] je postal po smrti očeta [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], avgusta 1765. V tem letu mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Bil je prvi vladar v avstrijskih posestvih unije Habsburžanov in Lotaringov, imenovane Habsburško-Lotarinška. V času sovladarstva se je pretežno ukvarjal z vojsko, državnimi financami, dvorno upravo in zunanjo politiko. Po smrti Marije Terezije (1780) je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah. Jožef II. je bil zagovornik [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], tako kot njegov brat [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]; vendar je njegova zavezanost [[Sekularizacija|sekularizaciji]], [[Liberalizacija|liberalizaciji]] in modernizacijskim reformam naletela na precejšnje nasprotovanje, zaradi česar njegove reforme niso bili v celoti izvedeni. Medtem je njegova slabo premišljena zunanja politika kljub nekaterim ozemeljskim pridobitvam izolirala Avstrijo. Skupaj z rusko [[Katarina Velika|Katarino Veliko]] in pruskim [[Friderik II. Veliki|Friderikom]] [[Friderik II. Veliki|II. Velikim]] je uvrščen kot eden izmed treh velikih razsvetljenskih monarhov. Lažna, a vplivna pisma ga prikazujejo kot nekoliko bolj radikalnega ''filozofa,'' kot je verjetno bil. Njegova politika je danes znana kot jožefinizem. V okviru jožefinskih reform je med drugim uvedel versko strpnost, omejil vpliv Cerkve, ukinil tlačanstvo, centraliziral upravo in sodstvo, poenotil šolstvo ter poskušal okrepiti državno oblast z enotnim upravnim in jezikovnim sistemom. Bil je podpornik umetnosti, zlasti skladateljev, kot sta [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Antonio Salieri]]. Umrl je brez znanih preživelih zakonitih potomcev, nasledil ga je mlajši brat Leopold II., [[Toskana|toskanski]] vojvoda. Njegov moto je bil: ''Virtute et exemplo'' (»Z vrlino in zgledom«). == Zgodnje življenje == [[Slika:Martin van Meytens 003.jpg|sličica|Nadvojvoda Jožef, ok. 1749 (slika Martina van Meytensa)]] Rodil se je v ponedeljek, 13. marca 1741, ob dveh zjutraj v dunajskem [[Hofburg|Hofburgu]], glavni hiši in upravnem središču habsburške dinastije. Naslednji dan ga je papeški nuncij s pomočjo kar šestnajstih drugih prelatov krstil pod imenom J''osephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus''. Botra, papeža [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] in poljskega kralja [[Avgust III. Poljski|Avgusta III.]], so zastopali delegati.{{sfn|Beales|1987|p=26}} Imel je 15 bratov in sester, od katerih jih je 6 umrlo pred adolescenco.{{sfn|Mraz|1979|p=196}} === Izobraževanje === Jožef II. je prejel celovito in skrbno strukturirano izobrazbo. Njegovo zgodnje izobraževanje je nadzorovala skupina uglednih učiteljev, ki jih je izbrala Marija Terezija, med katerimi sta bila predvsem [[Pater Anton von Weger]] in [[Karl Joseph Batthyány]], ki sta bila Jožefova hofmeistra in jima je bilo zaupano, da nadzirata njegovo izobraževanje. Poleg njiju je pomembno vlogo pri Jožefovem izobraževanju igralo še več drugih mentorjev. [[Johann Wilhelm Höller Franz]] in [[Bernhard Weickhart]] sta bila odgovorna za poučevanje [[Latinščina|latinščine]] in klasičnih študij, ki sta mu zagotovila temelje [[Zgodovina|zgodovinskih]] in [[Filozofija|filozofskih]] besedil. [[Jean Bréquin]], Francoz, pa je bil zadolžen za poučevanje [[Matematika|matematike]].{{sfn|Beales|1987|p=44}} Velik del njegove izobrazbe se je osredotočal na zgodovino, ki jo je poučeval državni sekretar [[Christoph von Bartenstein]].{{sfn|Padover|1967|pp=14–15}} == Poroki in otroka == [[Slika:Martin_van_Meytens_-_Einzug_der_Braut.jpg|levo|sličica|Prihod Izabele Parmske ob njeni poroki z Jožefom II., 1760 (slika Martina van Meytensa)]] Čeprav je bila Jožefova poroka, ki se je zgodila pri devetnajstih letih, neizogiben politični dogovor, se je izkazala za prijetno za celotno trajanje. Poroka je bila povezana z diplomatsko [[Versajska pogodba (1756)|avstro-francosko zveza leta 1756]]. Pri njej sta sodelovala gospa de Pompadour, ljubica Ludvika XV., in avstrijski kancler princ Wenzel Anton von Kaunitz. Ludvik XV. je predlagal, da se Jožef, mladoletni dedič avstrijskega prestola, poroči z njegovo vnukinjo [[Princesa Izabela Parmska|Izabelo Parmsko]], da bi utrdil habsburško-burbonsko zavezništvo. Navdušen je bil tudi Jožef, ki je občudoval Izabelin videz, ko je videl njen portret, in Marija Terezija. Poroka je bila razkošno praznovana junija 1760. Obred je v avguštinski cerkvi vodil papeški legat Boromeo.{{sfn|Padover|1967|pp=19–20}} [[Slika:Martin van Meytens 018.jpg|sličica|Poročni obred v avguštinski cerkvi med Jožefom in Izabelo ( Martin van Meytens, okoli 1760/65)]] Poroka Jožefa in Izabele je privedla do rojstva hčerke Marije Terezije. Izabela se je bala nosečnosti in prezgodnje smrti, ki je bila predvsem posledica prezgodnje izgube [[Ludovika-Elizabeta Francoska|matere]]. Njena lastna nosečnost se je izkazala za še posebej težko, saj je trpela za nosečniško depresijo, čeprav jo je Jožef skrbel in jo poskušal tolažiti. {{sfn|Padover|1967|p=21}} [[Slika:Johann_Georg_Weikert_003.jpg|desno|sličica|Praznovanje, organizirano v počastitev poroke cesarja Jožefa II. s princeso Marijo Jožefo Bavarsko. Osrednje figure so trije najmlajši bratje in sestre Jožefa, od leve proti desni nadvojvoda Ferdinand kot ženin, nadvojvoda Maksimilijan Franz kot Kupid in nadvojvodinja Marija Antoaneta kot nevesta.]] Leta 1763 je Izabela zbolela za črnimi kozami in prezgodnje rodila, kar je povzročilo rojstvo njunega drugega otroka, nadvojvodinje Marije Kristine (roj. 22. novembra 1763), ki je umrla kmalu po rojstvu. Izabela je kmalu zatem umrla. Izguba ljubljene žene in novorojenčka je bila za Jožefa huda, po kateri se je močno obotavljal ponovno poročiti.{{sfn|Beales|1987|p=77}} Zaradi političnih razlogov in pod nenehnim pritiskom je leta 1765 popustil in se poročil s svojo drugosestrično, princeso [[Marijo Jožefo Bavarsko]], hčerko [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII.]], svetega rimskega cesarja, in nadvojvodinje [[Marija Amalija Avstrijska|Marije Amalije Avstrijske]]. Čeprav je Marija Jožefa ljubila svojega moža, se je v njegovi družbi počutila plašno in manjvredno. Ker nista imela skupnih interesov ali užitkov, razmerje ni ponudilo veliko Jožefu, ki je priznal, da do nje ni čutil ljubezni (niti privlačnosti) v zameno. Prilagodila se je tako, da se je od žene distanciral do te mere, da se ji je skoraj popolnoma izogibal, videval jo je le pri obrokih in po odhodu v posteljo. Marija Jožefa je nato trpela zaradi hladne zveze brez ljubezni. Štiri mesece po drugi obletnici njune poroke je Marija Jožefa zbolela in umrla za črnimi kozami. Jožef je med boleznijo ni obiskal niti se ni udeležil njenega pogreba, čeprav je kasneje izrazil obžalovanje, da ji ni izkazal več prijaznosti in spoštovanja. Ena stvar, ki mu jo je zveza ponudila, je bila izboljšana možnost, da si je prislužil del Bavarske, čeprav je to na koncu privedlo do [[Bavarska nasledstvena vojna|bavarske nasledstvene vojne]]. Jožef se ni nikoli več poročil.{{sfn|Padover|1967|pp=24–26}} == Obdobje sovladarstva z Marijo Terezijo == [[Slika:Martin_van_Meytens_015.jpg|sličica|Kronanje nadvojvode Jožefa za rimskega kralja v [[Frankfurtska stolnica|cesarski katedrali svetega]] [[Frankfurtska stolnica|Jerneja v Frankfurtu]], 3. april 1764 (slika Martina van Meytensa)]] Jožef je bil imenovan za člana ustanovnega državnega sveta (Staatsrat) in je začel sestavljati zapisnike, ki jih je brala njegova mati. Ti dokumenti vsebujejo zametke njegove poznejše politike in vseh nesreč, ki so ga nazadnje doletele. Bil je zagovornik verske strpnosti, zavzet za zmanjšanje moči cerkve, razbremenitev kmetov fevdalnih bremen in odpravo omejitev trgovine in znanja. V tem se ni razlikoval od Friderika ali svojega brata in naslednika Leopolda II., vseh razsvetljenih vladarjev 18. stoletja.{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Poskušal je osvoboditi tlačane, vendar to ni bilo v veljavi po njegovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|p=300}} Jožef se je od velikih takratnih vladarjev razlikoval in bil soroden [[Jakobinci|jakobincem]] v intenzivnosti svojega prepričanja v moč države, kadar jo vodi razum. Kot absolutistični vladar pa je bil prepričan tudi o svoji pravici, da govori v imenu države, ki je ne nadzorujejo zakoni, in o modrosti lastne vladavine. Od matere je podedoval tudi prepričanje o avstrijski hiši v njen "avgustovski" značaj in njeno trditev, da si pridobi vse, kar se ji zdi zaželeno za njeno moč ali dobiček. Ni mogel razumeti, da bi se njegovi filozofski načrti za oblikovanje človeštva lahko srečali z opravičljivim nasprotovanjem.{{Sfn|Padover|1967|p=313}}{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Sodobniki so Jožefa dokumentirali kot impresivno osebo, a ne nujno všečno. Leta 1760 so mu izročili njegovo dogovorjeno soprogo, dobro izobraženo Izabelo Parmsko. Zdi se, da je bil Jožef vanjo zaljubljen, toda Izabela je imela raje družbo Jožefove sestre, Marije Kristine Avstrijske. Pruski Friderik II. je bil očiten prevzetni značaj cesarja, ki ga je po njunem prvem srečanju leta 1769 opisal kot ambicioznega in sposobnega zanetiti svet. Francoski minister Vergennes, ki je Jožefa srečal med njegovim inkognito potovanjem leta 1777, ga je ocenil kot "ambicioznega in despotskega".{{Sfn|Padover|1967|p=146}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=514–515}} Avgusta 1765 je njegov oče - po epileptičnem napadu - umrl. V pismu svojemu nekdanjemu mentorju Batthyanyju je Jožef, ki je samodejno postal cesar, izrazil žalost in samopomilovanje ob očetovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|pp=29}} {{Blockquote|text=Bil je moj učitelj, moj prijatelj … Zdaj sem star štiriindvajset let. Previdnost mi je v zgodnjih dneh dala kelih žalosti. Ženo sem izgubil, potem ko sem jo imel komaj tri leta. Draga Izabela! Nikoli te ne bom pozabil! Ti, moj princ, si bil vodnik moje mladosti; pod tvojim vodstvom sem postal mož. Zdaj me podpri tudi kot monarha pri pomembnih dolžnostih, ki mi jih nalaga usoda, in ohrani svoje srce za svojega prijatelja.}} Kot cesar, nominalni vodja častitljive, a neaktivne ustanove, znane kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je imel le malo resnične moči. Jožefu je bilo v času življenja njegove matere dovoljeno imeti le toliko oblasti, kolikor mu jo je bila pripravljena prepustiti Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije ter kraljica Češke in Ogrske. Dejansko oblast je imela Marija Terezija, ki je vladala avstrijskim dednim deželam. Sprejela je izjemno odločitev, da svojega sina imenuje za sovladarja, saj je menila, da vlade ne more več voditi sama. Jožef ni imel druge moči kot v vojski, državni blagajni, dvorni upravi in zunanji politiki. Tudi ta oblast je bila omejena, saj je imela njegova mati zadnjo besedo pri vseh pomembnih vprašanjih. Čeprav je imel Jožef nekoliko več vpliva pri vojaških zadevah, ga je preudarno redko uporabljal, ker se je zavedal materine jeze in ji je vedno izkazoval spoštovanje kot podrejeni.{{Sfn|Padover|1967|p=37}}[[Slika:Pompeo_Batoni_002.jpg|desno|sličica|''Emperor Joseph II and Grand Duke Pietro Leopoldo of Tuscany'',[[Pompeo Batoni]], 1769, [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]]Kot sovladar ob svoji materi, cesarici Mariji Tereziji, od leta 1765 naprej, se je Jožef II. hitro vključil v finančno upravo habsburške monarhije, pri čemer je prepoznal nujno potrebo po reformi in racionalizaciji državnega ter dvornega proračuna. Avstrijski fiskalni sistem je bil v tistem času znan po svoji neučinkovitosti in je bil močno obremenjen s stroški vzdrževanja razkošnega cesarskega dvora, obsežne birokracije in velike stalne vojske. Jožef, ki so ga navdihovale razsvetljenske ideje o učinkovitosti in koristnosti, je zagovarjal bolj centraliziran in odgovoren pristop k javnim financam.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Ena njegovih prvih prioritet je bila pridobiti jasnejši vpogled v finančno stanje monarhije, ki je bilo dolgo časa zakrito zaradi razdrobljenega sistema regionalnih računov in pomanjkanja standardiziranih postopkov. Jožef si je prizadeval za uvedbo bolj sistematičnega in preglednega knjigovodstva ter vztrajal pri podrobnih in rednih finančnih poročilih dvornih in državnih uradov. Prav tako je skušal zmanjšati nepotrebne izdatke na dvoru, pri čemer je omejeval razkošno porabo za ceremonije, slavja in osebne privilegije, ki so zaznamovali vladavino prejšnjih habsburških vladarjev.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Jožef je uvedel zmanjšanje velikosti in stroškov cesarskega dvora, zmanjšal število dvornih uradnikov in služabnikov ter skušal omejiti razkošje dvornega življenja. Zavzemal se je za idejo, da mora monarhija služiti državi in ne obratno, ter da je treba kraljevska sredstva uporabljati za skupno dobro, ne pa za osebno razkošje. Poleg tega je zagovarjal reformo pobiranja davkov, pri čemer si je prizadeval za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena in večjo učinkovitost pri zbiranju državnih prihodkov.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Sredi 18. stoletja je jezuitski red postal tarča sumničenj in kritik po vsej Evropi, saj so ga številni vladarji videli kot preveč neodvisnega, preveč vplivnega na področju izobraževanja in premalo zvestega posvetni oblasti. Jožef je delil te razsvetljenske pomisleke in jezuite videl kot oviro za modernizacijske reforme, zlasti na področju izobraževanja in odnosov med cerkvijo in državo. Ko je papež [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] leta 1773 uradno razpustil [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], je habsburška monarhija pod vladavino Marije Terezije, ob močnem Jožefovem spodbujanju, hitro ukrepala in uveljavila papeško odredbo. Jožef si je že prej prizadeval za večji državni nadzor nad izobraževanjem in verskimi ustanovami, razpustitev reda pa mu je ponudila idealno priložnost za uresničitev teh ciljev.{{Sfn|Padover|1967|pp=41–42}} Ko se je Jožefova moč vse bolj utrjevala, se je osredotočil na zunanje zadeve. Jožef je imel ključno vlogo pri pogajanjih in poznejši vključitvi [[Galicija|Galicije]] v habsburško monarhijo ob prvi delitvi Poljske leta 1772.{{Sfn|Padover|1967|pp=93–94}} V obdobju njegovega sovladarstva so bile pod vodstvom Marije Terezije in z Jožefovo podporo uvedene tudi pomembne pravne in izobraževalne reforme. Splošni šolski odlok (Allgemeine Schulordnung) iz leta 1774 je vzpostavil standardiziran, državno nadzorovan šolski sistem, ki je odražal razsvetljenske ideale o izobraževanju in državljanstvu.{{sfn|Van Horn Melton|1988|p=212}} V teh letih je Jožef veliko potoval. Leta 1769 se je zasebno srečal s Friderikom Velikim v Nisi in ponovno v Mährisch-Neustadtu leta 1770; vladarja sta se sprva dobro razumela. Drugič ga je spremljal knez Kaunitz, čigar pogovor s Friderikom bi lahko označili za začetek prve delitve Poljske. Temu in vsem drugim ukrepom, ki so obljubljali razširitev oblasti njegove hiše, je Jožef iz srca odobril.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ko je Friderik leta 1775 hudo zbolel, je Jožef na Češkem zbral vojsko, ki naj bi v primeru Friderikove smrti prodrla v Prusijo in zahtevala Šlezijo (ozemlje, ki ga je Friderik osvojil od Marije Terezije v avstrijski nasledstveni vojni). Vendar si je Friderik opomogel in nato postal previden in nezaupen do Jožefa.{{sfn|Mitford|1988|pp=274}} Nenadna smrt bavarskega volilnega kneza Maksimilijana Jožefa decembra 1777 je povzročila krizo, ki je grozila z nadaljevanjem velikih konfliktov med Prusijo in Avstrijo. Že dolgo je bilo jasno, da bo moška linija bavarske hiše izginila, in avstrijski dvor je na skrivaj pripravljal načrte za pridobitev znatnega ozemlja, ko se je pojavilo vprašanje nasledstva. Da bi premostili vrzel med Češko in južnimi provincami avstrijskega cesarstva, je bilo zelo zaželeno imeti Bavarsko ali vsaj njen del, in zdelo se je, da bi lahko imeli upravičene zahteve za precejšen del prazne dediščine. Nesrečna druga poroka mladega cesarja je bila dogovorjena predvsem zato, da bi si zagotovili to prednost. Prezgodnja smrt cesarice Jožefe leta 1766 je stvari vrnila v prejšnji red, in medtem ko je Maksimilijan po svoji smrti svoja prizadevanja osredotočil na ohranitev celovitosti svojih posesti, je Jožef – ki je bil vedno voljan učenec, ko je šlo za ozemeljsko širitev – še naprej razvijal svoje agresivne načrte.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Jožefove ambicije so vznemirile pruskega kralja Friderika Velikega, ki se je bal spremembe v ravnovesju moči. Ko je Avstrija začela zasesti dele Bavarske, se je Prusija odzvala z mobilizacijo svoje vojske in obe sili sta se pripravili na vojno. Marija Terezija je bila veliko previdnejša in je nasprotovala možnosti večjega spopada, toda Jožef je agresivno pritiskal na ozemeljske pridobitve in osebno vodil diplomatska pogajanja in vojaško načrtovanje. Ko je leta 1778 izbruhnila vojna, je Jožef prevzel poveljstvo nad avstrijsko vojsko na bojnem polju in se pridružil četam na Češkem. Vendar se je kampanja hitro ujela v manevrsko in izčrpavajočo vojno z malo dejanskih bojev – od tod tudi vzdevek »krompirjeva vojna«, saj sta obe vojski porabili več časa za zagotavljanje oskrbe kot za boj. Jožefove logistične in organizacijske omejitve so postale očitne, njegova upanja na hitro in veličastno osvojitev pa so se razblinila sredi zastoja in naraščajočih stroškov.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Ves čas krize si je Jožefova mati neutrudno prizadevala v zakulisju, da bi omejila škodo. Marija Terezija je vzdrževala tajno korespondenco s Friderikom Velikim in iskala diplomatsko rešitev, saj se je bala, da bi dolgotrajna vojna oslabila monarhijo in tvegala, da bo izgubila več, kot je pridobila. Na koncu so njena prizadevanja – podprta s posredovanjem Francije in Rusije – zmagala. Konflikt je bil rešen s Tešinsko pogodbo leta 1779, ki je Avstriji podelila le majhen pas ozemlja (Innviertel), a Jožefa prisilila, da je opustil svoje večje ambicije na Bavarskem.{{sfn|Wangermann|1976|p=286}} == Obdobje samostojnega vladanja in reforme == Smrt Marije Terezije 29. novembra 1780 je Jožefu pustila proste roke, da je nadaljeval svojo politiko, in svojo vlado je takoj usmeril na novo pot, s katero je poskušal uresničiti svoj ideal razsvetljenega despotizma, ki deluje po določenem sistemu v dobro vseh.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Lotil se je širjenja izobraževanja, sekularizacije cerkvenih zemljišč, zmanjšanja verskih redov in duhovščine na splošno do popolne podrejenosti laičnemu stanu, izdaje [[Tolerančni patent|tolerančnega patenta]] (1781), ki je zagotavljal omejeno jamstvo za [[Verska svoboda|versko svobodo]], in spodbujanja enotnosti z obvezno uporabo [[Nemščina|nemškega jezika]] (ki je nadomestil latinščino in/ali v nekaterih primerih lokalne jezike) – vsega, kar se je z vidika filozofije 18. stoletja, dobe razsvetljenstva, zdelo "razumno". Kljub temu naj bi na začetku svojega vladanja svojim ministrom postavil vprašanje: kateri jezik naj se na splošno uvede v cesarstvu, slovanski ali nemški?<ref>{{cite book|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ|page=24}}</ref> Prizadeval si je za upravno enotnost z značilno naglico, da bi dosegel rezultate brez priprav. Jožef je izvajal ukrepe za emancipacijo kmetstva, ki jih je začela njegova mati,{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} in je leta 1781 odpravil tlačanstvo.{{sfn|Blanning|1970|p=52}} === Notranja politika === V državni organizaciji je odpravil vse pravice deželnih stanov v upravi in nehal sklicevati njihove sestanke. Po več dežel je povezal v nove gubernije. Zrasel je pomen uradniške uprave, pogoj za uradniško službo je bila določena stopnja izobrazbe. S tem se je povečal delež meščanstva in nižjega plemstva uradniškem aparatu, čeprav so pomembnejša mesta večinoma še ohranili velikaši. Končno je Jožef II. 1786 centralistično in absolutistično vlado razširil še na Ogrsko kraljestvo, kar je ogrskemu parlamentu odvzelo vse pristojnosti in ga sploh niso sklicali.<ref>{{Cite news|last=Votruba|first=Martin|title=Emperor Joseph II, The Law on the German Language in Administration. 18 May 1784|work=Slovak Studies Program|publisher=University of Pittsburgh|url=http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|access-date=9 May 2012|archive-date=5 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605201310/http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|url-status=dead}}</ref>{{Sfn|Čepič|1979|pp=370-371}} Po izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 si je Jožef prizadeval pomagati družini svoje odtujene sestre, kraljice Marije Antoanete, in njenega moža, kralja Ludvika XVI. Jožef je spremljal razvoj revolucije in se aktivno vključil v načrtovanje reševalnega poskusa. Vendar so ti načrti propadli bodisi zaradi Marije Antoanete, da bi pustila svoje otroke doma v korist hitrejše kočije, bodisi zaradi [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]], ki ni hotel postati ubežni kralj. Ukrepi za povečanje prebivalstva so tako šli z roko v roki. V tem kontekstu je treba na primer gledati na odpravo smrtne kazni leta 1787 – storilci kaznivih dejanj so bili navsezadnje potrebni za prisilno delo. S svojim kolonizacijskim programom je rekrutiral naseljence za zavarovanje Galicije , od katerih je velik delež prišel iz današnjega Pfalškega. Uvedel je tudi strogo policijsko državo s sistemom informatorjev, ki ga je organiziral Johann [[Anton von Pergen]]. Kratkotrajni poskusi s svobodo tiska so bili hitro opuščeni. === Administrativna politika === [[Slika:Ducat_d'or_à_l'effigie_de_Joseph_II,_1787.jpg|sličica|Zlati [[ducat]] Jožefa II., 1787]] Ko je Marija Terezija umrla, je Jožef začel izdajati več kot 6000 ediktov in 11.000 novih zakonov, namenjenih urejanju in preureditvi vseh vidikov cesarstva. Duh [[Jožefinstvo|jožefinstva]] je bil dobrohoten in očetovski. Nameraval je osrečiti svoje ljudstvo, vendar strogo v skladu s svojimi lastnimi merili. Jožef se je lotil gradnje racionalizirane, centralizirane in enotne vlade za svoja raznolika ozemlja, hierarhije pod njim kot vrhovnim avtokratom. Od vladnega osebja se je pričakovalo, da bo prežeto z enakim predanim duhom služenja državi, kot ga je imel sam. Zaposlili so ga brez naklonjenosti razrednemu ali etničnemu poreklu, napredovanje pa je bilo izključno na podlagi zaslug. Grof [[Karl von Zinzendorf]] (1739–1813) je kot tajni finančni minister uvedel enoten sistem obračunavanja državnih prihodkov, odhodkov in dolgov ozemelj avstrijske krone. Avstrija je bila pri pokrivanju rednih odhodkov in pridobivanju kreditov uspešnejša od Francije. Vendar pa dogodki v zadnjih letih Jožefa II. kažejo tudi na to, da je bila vlada finančno ranljiva zaradi evropskih vojn, ki so sledile po letu 1792.{{sfn|Dickson|2007|pp=22–56}} Leta 1792 so bile Štajerska, Kranjska in Koroška združene pod ''gubernijem'' v Gradcu, Trst in Goriško-Gradiščanska pa pod gubernijem v Trstu. Meje okrožij so se ponekod spremenile, deloma tudi deželne meje. Stanovski odbori so bili odpravljeni in zamenjani z dvema članoma, ki sta postala gubernialna svetnika, po svojem položaju pa se nista v ničemer razlikovala od državnih uradnikov. Pravice deželnega glavarja je prevzel guverner, funkcije deželnih odborov in uradov so prešle na državne urade. Stanovi so še lahko dajali svoja mnenja o zakonskih predlogih, vendar je vlada te pripombe le redko upoštevala. Ob tej reformi so ustanovili v Celovcu apelacijsko sodišče za ozemlje graškega in tržaškega gubernija.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Poskušal je tudi poenostaviti upravljanje svojih posesti, ki so bile pogosto sestavljene iz mozaika držav, združenih v personalni uniji s strani habsburškega monarha. Na primer, leta 1786 je odpravil ločeno upravo [[Vojvodina Mantova|vojvodine Mantova]] in jo združil s sosednjo vojvodino Milano. Lokalno nasprotovanje spremembi je prisililo njegovega naslednika Leopolda II., da je ta ukrep razveljavil in leta 1791 obnovil vojvodino. === Pravosodni sistem === Reformatorski duh Jožefa II. je segal daleč onkraj zgolj prilagajanja kazenskega sistema – prizadeval si je za temeljito prenovo celotne pravne ureditve. V letih, ko je bil sovladar, je spodbujal odkrite kritike obstoječega terezijanskega zakonika, kot sta bila knez Kaunitz in baron Binder, ki sta trdila, da so postopne spremembe starega rimskega prava brezupno zastarele in da Avstrija potrebuje povsem nov pravni okvir. Ob prevzemu oblasti je izkoristil priložnost, da te ideje začne uresničevati. Sprva si je prizadeval za popolno preobrazbo tako kazenskega kot civilnega prava, vendar je kmalu spoznal, da je zaradi izjemne zapletenosti takšen projekt nepraktičen, celo za vladarja z njegovo energijo in odločnostjo. Že v prvem letu samostojne vladavine je ugotovil, da je bolj realistična pot sistematična ureditev in zbranje obstoječih zakonov, ki bi jih dopolnil z novo zakonodajo in ciljno usmerjenimi procesnimi reformami v sodstvu.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Te namene je prvič jasno opredelil v svojem aktu iz leta 1781, ''Allgemeine Gerichtsordnung''. Jožef je ohranil Oberste Justizstelle kot najvišje sodišče cesarstva, pri čemer ga je naredil neodvisnega od upravnih organov in odgovornega izključno cesarju. Za izboljšanje učinkovitosti in strokovnosti je zmanjšal število nižjih sodišč ter določil, da morajo vsi sodniki imeti univerzitetno pravno izobrazbo. Število pritožbenih sodišč je prav tako zmanjšal na zgolj šest za celotno državo. Sodnikom je bilo naročeno, naj se strogo držijo zapisanega prava in se v primeru pravnih nejasnosti obrnejo na višje sodišče.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Država tedaj še ni bila dovolj utrjena, da bi prek uradnih sodišč prevzela civilno in nižje kazensko sodstvo, je pa skušala tudi na tem področju okrepiti svoj vpliv. V ta namen je poskušala vzpostaviti t. i. državna krajevna sodišča kot prvostopenjska sodišča v ozemeljsko zaokroženih sodnih okrajih. Sodstvo naj bi v posameznem okraju opravljalo eno izmed gospostev ob pomoči izobraženega pravniškega uradnika. Očitno je bil cilj postopna odprava patrimonialnih sodišč fevdalcev, podobno kot pri ureditvi nabornih okrajev. Hkrati so si tudi nekatera manjša gospostva prizadevala otresti se patrimonialnega sodstva in so del svojih pristojnosti prenašala na druga sodišča na svojem območju. Krvna sodišča v deželsko-sodnih okrajih naj bi nadomestila nova okrožna sodišča. Kljub tem prizadevanjem reforma ni uspela; krajevna sodišča in delegirana gospostva so preživela Jožefa II., in sicer le na Goriškem.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Prav tako je preoblikoval razvrstitev kaznivih dejanj. Hujša kazniva dejanja so bila po novem označena preprosto kot ''Verbrechen'', medtem ko so manj resni prekrški, imenovani ''politična kazniva dejanja'' (''politische Verbrechen''), nekoliko zavajajoče prevzeli izraz, ki je bil v času Marije Terezije namenjen hudim političnim zločinom. Kazni za ta lažja kazniva dejanja so vključevale pretepe, javno sramotenje na sramotilnem stebru ali izgon, zaporne kazni pa so bile omejene na največ eno leto. Hujši prestopniki so bili zaprti v zaporih, posebna sodišča – razen vojaških – pa so bila odpravljena. Poleg tega je odpravil plemiške privilegije na sodišču in vztrajal pri enakosti vseh družbenih slojev pred zakonom.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Zanimivo je, da je obnovil nekatere stroge kazni, ki so bile prej odpravljene, na primer žigosanje doživljenjskih zapornikov ali njihovo pritrjevanje na stene celic z železom. Prav tako je kazniva dejanja proti državi – ''Staatsverbrechen'' – ločil v posebno kategorijo, kamor so sodili prestopke, kot so izdaja, ponarejanje in zločini proti suverenu. Ti primeri so bili neposredno dodeljeni pritožbenim sodiščem, pri čemer ni bilo potrebno obravnavati jih na nižjih sodiščih. Ko je uredil to področje, se je ponovno osredotočil na svojo dolgoletno skrb: uporabo smrtne kazni. V zaupni direktivi, izdani avgusta 1783, je odločil, da bo smrtna kazen sicer uradno ostala del zakonodaje, vendar se bo v praksi redko ali skoraj nikoli izvajala.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Namesto tega bi bila po izreku kazni na sodišču samodejno spremenjena v zapor – razen če bi sam naredil izjemo. Hkrati je spremenil prejšnjo omejitev zapornih kazni, ki jo je določal Terezijanski zakonik, tako da je bila najvišja kazen nedoločena, razen v primerih, ko je bila smrtna kazen spremenjena. Po mnenju kneza Kaunitza, ki je bil na dobrem mestu za opazovanje cesarjevega razmišljanja, Jožefova motivacija ni bila niti želja po sledenju razsvetljenskim filozofom niti poseben odpor do usmrtitev; verjel je, da bodo težke razmere v zaporu močnejše sredstvo za odvračanje od kriminala kot grožnja usmrtitve.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Komisija, zadolžena za reformo kazenskega zakonika, ki naj bi sprva pripravila povsem nov zakon, kasneje pa ji je bilo naročeno le, naj revidira Terezijano, je delala skoraj tako počasi kot prejšnja komisija pod Marijo Terezijo. Šele januarja 1787 je bil končno objavljen novi Splošni zakonik o zločinih in kaznih (''Allgemeines Gesetzbuch über Verbrechen und deren Bestrafung''). Ta obsežen dokument je v primerjavi s predhodnikom pomenil tako napredek kot nazadovanje: čeprav je dejansko odpravil smrtno kazen, je uvedel vrsto novih ukrepov, namenjenih temu, da bi bilo zaporno kazen še posebej neprijetno.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Denarne globe, ki so bile nekoč običajne za manjša kazniva dejanja, so bile večinoma odpravljene v korist policijskega pridržanja ali prisilnega dela, kot je čiščenje ulic. Načelo ''nullum crimen sine lege'' – ni zločina brez zakona – je postalo osnova za vse kazenske postopke. Vendar pa je bila praksa, da se obtožencu dovoli pravno zastopanje, ukinjena, saj je trdil, da je sodnikova odgovornost, da preuči možnost obtoženčeve nedolžnosti in da predvsem išče resnico. Poleg tega so bila nekatera kazniva dejanja, kot so prešuštvo, bogokletstvo in sodomija, degradirana na politična kazniva dejanja, sodniki pa so izgubili pooblastilo za zniževanje obtožb ali pogajanja zunaj običajnega pravnega postopka. Od takrat naprej so se vsa kazniva dejanja preganjala kot kazniva dejanja zoper državo, tudi če noben posamezni tožilec ni bil pripravljen zadeve predložiti sodišču.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Kot del jožefinskim reform civilnega prava je bila zakonska zveza na novo opredeljena kot civilna pogodba. Za nekatoliške pare je bila ločitev pod določenimi pogoji mogoča. Reforme so zagotovile tudi enake dedne pravice za sinove in hčere. Poleg tega so lahko starši otrok, ki niso želeli obiskovati šole, bili kaznovani z globo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} === Šolstvo in medicina === Reforme Jožefa II. so se razširile tudi na izobraževanje in družbo. Dostop do srednjih šol in univerz je bil olajšan tako za državljane kot za kmete. Pri zaposlovanju učiteljev sta se upoštevala le strokovno znanje in usposobljenost. Med njegovo vladavino je bila cenzura prav tako omilitev.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} Za pismenost državljanov je bilo osnovnošolsko izobraževanje obvezno za vse dečke in deklice, visokošolsko izobraževanje s praktičnimi usmeritvami pa je bilo na voljo le redkim izbrancem. Jožef je ustanovil štipendije za nadarjene revne študente in dovolil ustanovitev šol za Jude in druge verske manjšine. Leta 1784 je odredil, da država spremeni učni jezik iz latinščine v nemščino, kar je bil v večjezičnem cesarstvu zelo kontroverzen korak. [[Slika:AAKH-1784.jpg|sličica|Splošna bolnišnica mesta Dunaj, ki jo je zgradil Jožef II., prav tako za revne, s približno 2000 posteljami (1784)<ref>[[Andreas Mettenleiter]]: ''Das Juliusspital in Würzburg. Band III: Medizingeschichte.'' Herausgegeben vom Oberpflegeamt der Stiftung Juliusspital Würzburg anlässlich der 425jährigen Wiederkehr der Grundsteinlegung. Stiftung Juliusspital Würzburg, Würzburg 2001, ISBN 3-933964-04-0, Str 13, 65.</ref>]] Resnejši vidik teh prizadevanj je bila njegova zdravstvena politika, ki se je kazala v ustanovitvi Splošne bolnišnice in Josephinuma (ustanove za usposabljanje vojaških zdravnikov, katere prvi direktor je bil Jožefov osebni zdravnik Giovanni Alessandro Brambilla ). Splošna bolnišnica je bila cesarjev ljubljeni projekt, s katerim se je ukvarjal zelo podrobno – vključno z načrtovanjem tako imenovanega Stolpa norcev, ustanove za oskrbo duševno bolnih. Do 18. stoletja je bila centralizacija trend v medicini, saj je vedno več in bolje izobraženih zdravnikov zahtevalo izboljšane zmogljivosti. Mesta niso imela dovolj proračuna za financiranje lokalnih bolnišnic, monarhija pa je želela končati drage epidemije in karantene. Jožef je poskušal centralizirati zdravstveno oskrbo na Dunaju z izgradnjo ene same velike bolnišnice, znane kot ''Allgemeines Krankenhaus'', ki je bila odprta leta 1784. Centralizacija je poslabšala sanitarne težave, kar je povzročilo epidemije in 20 % stopnjo smrtnosti v novi bolnišnici; kljub temu je mesto v naslednjem stoletju postalo vodilno na področju medicine.{{sfn|Bernard|1975|pp=193–215}} Njegova reformna prizadevanja so na koncu propadla zaradi odkritega in prikritega odpora starih elit, pa tudi zato, ker je vladal le deset let. Pri izbiri svojega osebja je pogosto spregledal njihove pomanjkljivosti in nezmožnost doseganja soglasja. Na primer, protokirurg Giovanni Alessandro Brambilla je konservativnemu zdravstvenemu establišmentu ponudil toliko streliva, da se je razvoj kirurgije v Avstriji na koncu zavlekel za desetletja. === Cerkev in vera === [[Slika:Patent_of_Tolerance_13.10.1781_p1.jpg|sličica|331x331_pik|Prva stran tolerančnega patenta, 13. oktober 1781]] Jožefinske cerkvene reforme so, tako kot njegovi poskusi preoblikovanja države, sicer naletele na širok odpor po vsej habsburški monarhiji, a so kljub temu pomembno spremenile cerkveno in družbeno življenje, saj so omejile vpliv Cerkve, ukinile številne samostane in uvedle večjo državno nadzorovanost nad duhovščino. S krepitvijo uradniške uprave in z odpravo stanovskih pravic so upadale posebne pravice katoliške, Cerkve in cerkvena organizacija je nekako bila vključena v uradniški aparat. Med drugim je bila pristojna za vodenje [[Matične knjige|matičnih knjig]], pa tudi sklenitev zakonske zveze je moral potrditi rimokatoliški [[župnik]]. Eno njegovih najzgodnejših dejanj je bil [[Tolerančni patent|odlokom verski strpnosti]] (1781), ki je podelila [[Protestantizem|protestantom]], [[Kalvinizem|kalvinistom]] in [[Pravoslavci|pravoslavcem]] pravico do javnega izpovedovanja vere, vendar ne tudi enakopravnost s katoličani. Reforma naj bi olajšala dotekanje nemškega (in kasneje judovskega) kapitala ter doseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel. Kljub temu da so 1781 razglasili versko strpnost, je ostala edina državna cerkev katoliška. Čeprav so se njihove cerkve soočale z omejitvami – brez zvonov, stolpov ali neposrednega dostopa do ulic – so se protestantske skupnosti po stoletjih pod zemljo zdaj lahko legalno organizirale. Kljub nasprotovanju mnogih katoličanov je ta edikt pomenil pomemben korak naprej, saj je nekatolikom podelil državljanske pravice, enake tistim katoličanom. Protestanti so zdaj lahko opravljali javne funkcije, se učili obrti in obiskovali univerze, s čimer so odpravili versko pripadnost kot oviro za državljansko udeležbo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} [[Slika:עמוד השער של כתב הסובלנות ליהודים 1782.jpg|sličica|319x319_pik|Naslovna stran Zakona o toleranci do Judov, 1782]] Njegova naslednja večja reforma se je nanašala na [[Judje|Jude]] (Žide), ki so se dolgo soočali z [[Diskriminacija|diskriminacijo]]. Leta 1782 je izdal odlok, ki je Judom dovoljeval delo v različnih poklicih, obiskovanje šol in univerz, najemanje gospodinjskega osebja in najem mestnih stanovanj – koraki, ki so spodkopali stari sistem getov. Diskriminatorni zakoni o oblačilih so bili odpravljeni. Jožefovi motivi so bili tako humanitarni kot ekonomski; želel je obstoječe judovske skupnosti narediti bolj koristne za državo, ne pa jih širiti. Kljub odporu je te spremembe uveljavil proti zakoreninjenim predsodkom.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} [[Husiti|Husitski]] nasledniki, zlasti bratje češki, niso bili priznani kot samostojna verska skupnost, temveč so se morali za legalno delovanje formalno vključiti v eno izmed priznanih protestantskih veroizpovedi. Meje (katoliških) škofij so bile z jožefinskimi reformami izenačene s političnimi (deželnimi ipd.); župnije so bile znatno zmanjšane in njihovo število je bilo povečano. Jožefova najpomembnejša verska politika je bilo zaprtje samostanov, ki se niso ukvarjali z izobraževanjem ali zdravstvom, temveč so se osredotočali zgolj na kontemplacijo in molitev. Tako je dal ukiniti nad 700 samostanov (1782–1790); njihovo premoženje je bilo združeno v "Verski sklad" pod državno upravo. Potrebno število duhovščine in materialnih sredstev za reorganizacijo in ustanovitvijo več kot 3000 novih župnij<ref>{{Internetquelle|autor=Martin Mutschlechner|url=https://www.habsburger.net/de/kapitel/die-frage-nach-der-nuetzlichkeit-der-klostersturm-unter-joseph-ii|titel=Die Frage nach der Nützlichkeit: Der Klostersturm unter Joseph II.|abruf=2022-04-17|sprache=de}}</ref> itn. so zagotovili ravno z razpustitvijo samostanov. Med drugim so bili na Slovenskem ukinjeni in zaprti samostani in opetije: [[Kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]], [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]], [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]], [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], [[Cistercijanska opatija Vetrinj|Vetrinj]], [[Žička kartuzija|Žička Kartuzija]]. Medtem ko je Marija Terezija že začela z nekaterimi reformami, so bila Jožefova dejanja širša in so odražala utilitaristično prepričanje tistega časa, da so dragoceni le tisti, ki prispevajo k skupnemu dobremu. Njegov cilj ni bil sovražnost do Cerkve, temveč praktična reforma: želel je, da bi redovniški redovi igrali večjo vlogo pri socialnem in izobraževalnem delu. V nekaj letih je bila približno tretjina avstrijskih in madžarskih samostanov razpuščena.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}}{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} Nepričakovano veliko število spreobrnjencev v protestantizem je Jožefa II. pripeljalo do tega, da je leta 1787 pred spremembo vere zahteval šesttedenski katoliški »tečaj spreobrnjenja«. [[Slika:Léonard_Defrance_La_suppression_des_couvents_sous_Joseph_II.jpg|sličica|Zatiranje samostanov pod Jožefom II., 1782]] Njegove [[Antiklerikalizem|protiklerikalne]] in liberalne inovacije so marca 1782 spodbudile [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] k obisku. Jožef je papeža vljudno sprejel in se izkazal za dobrega katoličana, vendar se ni pustil vplivati.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Po drugi strani pa je bil naklonjen [[Prostozidarstvo|prostozidarstvu]], ki ga je legaliziral decembra 1785, vendar je bil dostop do lož omejen. Prostozidarstvo se mu je zdelo združljivo z njegovo lastno razsvetljensko filozofijo, čeprav se sam očitno ni nikoli pridružil nobeni loži. Prostozidarstvo je pritegnilo veliko antiklerikalcev in ga je Cerkev obsodila. Jožefova čustva do religije se odražajo v duhovitosti, ki jo je nekoč izrekel v Parizu. Med ogledom knjižnice Sorbone ga je arhivar odpeljal v temno sobo, v kateri so bili verski dokumenti, in se pritoževal nad pomanjkanjem svetlobe, zaradi česar jih Jožef ni mogel brati. Jožef je moža pomiril z besedami (v prevodu):{{Sfn|Padover|1967|p=79}}<blockquote>Ah, ko gre za teologijo, ni nikoli veliko svetlobe.</blockquote>Jožef je bil torej nedvomno veliko bolj površen katoličan kot njegova mati. Leta 1789 je izdal še listino o verski strpnosti za Jude v Galiciji, regiji z veliko tradicionalnim judovskim prebivalstvom, ki je govorilo jidiš. Listina je odpravila komunalno avtonomijo, po kateri so Judje nadzorovali svoje notranje zadeve; spodbujala je germanizacijo in nošenje nejudovskih oblačil. === Davčna politika in odnos do kmetov === [[Slika:Joseph2pflug_1799.jpg|sličica|Jožef II. je 19. avgusta 1769 upodobil oranje polja blizu [[Slavíkovice (Rousínov)]], na podeželju južne [[Moravska|Moravske]].]] Najgloblje pa je segla jožefinska davčna in urbarialna ureditev, ki je začela veljati 1. novembra 1789. Zemljiški davek je postal skoraj edini neposredni davek, postavljen pa je bil na novo, sodobno in v vsej državi enako podlago. Zato je Jožef II. 20. aprila 1785 izdal patent za izdelavo [[Jožefinski kataster|jožefinskega katastra]]. Temeljna pravila za ta kataster so bila izdana 1. septembra 1788 ''ob uvedbi davka na hiše''. Sledil je [[Terezijanski kataster|terezijanskemu katastru]], vendar je prinesel številne novosti, zlasti natančno merjenje. Njegova merjenje je potekalo v kratkem času, v prakso pa je bil uveden že leta 1789. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov celotni dohodek in od tega kosmatega dohodka bi določen odstotek plačevali kot davek. Vse razlike med zemljiškimi posestniki (dominikalna in rustikalna zemlja) glede obveznosti do države so bile odpravljene. Namen te reforme ni bil zvišanje davkov, obveznosti posameznih dežel se po večini niso razlikovale od prejšnje višine davkov. Izjema je bila le Kranjska, ki se ji je davek v sorazmerju z drugimi deželami bistveno zvišal. Namen davčne regulacije je bil samo ta, da se davek, enakomerno porazdeli med dežele in se jih na ta način pravičneje obremeni.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Jožef II. je pri urejanju položaja podložnikov šel precej dlje kot Marija Terezija in skušal poseči v same temelje zemljiškega gospostva. Omejil je pristojnosti patrimonialnih sodišč ter zožil pravice fevdalcev pri izganjanju podložnikov z zemlje. Z državno zakonodajo je leta 1786 uredil dedovanje kmečkih posesti in pri tem odpravil stanovske razlike. Hkrati je razširil pristojnosti kresijskih uradov, zlasti na področju sodstva. Odpravil je tudi nekatere fevdalne privilegije, kot so monopol nad prodajo vina v določenih mesecih in obveznost podložnikov, da svoje pridelke najprej ponudijo zemljiškemu gospodu. Ključni korak pa je bila odprava osebne odvisnosti podložnikov, čeprav je želel cesar preoblikovati tudi njihove gospodarske obveznosti. Leta 1782 so bili za slovenske dežele izdani patenti o odpravi nevoljništva. Kljub temu je podložnost v stvarnem smislu ostala: kmetje so morali še naprej opravljati tlako in plačevati dajatve, dokler so obdelovali zemljo. Vendar so pridobili pomembne osebne svoboščine – otroci so se lahko svobodno izobraževali ali učili obrti, za poroko ni bilo več potrebno dovoljenje gosposke, prav tako so odpravili obvezno službovanje na dvoru (z izjemo sirot). Tudi kmet se je lahko odselil, če je zagotovil ustreznega naslednika in poravnal obveznosti. Poleg tega so kmetje dobili pravico do zadolževanja do dveh tretjin vrednosti posestva, dedna pravica pa je dodatno utrdila njihov položaj.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Te reforme pa niso povsod imele enakega učinka – na primer na Goriškem, kjer je prevladoval kolonat, niso bistveno spremenile razmer. Poskušal je odpraviti tudi tlako. Leta 1783 je nastal načrt, po katerem bi dominikalno zemljo razdelili na kmetije, tlako pa nadomestili z denarno dajatvijo. Druga možnost je bila njena omejitev glede na velikost kmetije. V praksi so se te zamisli uresničile le delno, saj so se podložniki lahko odkupili od tlake, vendar za to niso kazali posebnega interesa – pričakovali so namreč popolno odpravo fevdalnih bremen. V zadnjih letih njegovega vladanja je sledil še ambicioznejši načrt: uvedba enotnega davka po načelih fiziokratizma. Vse fevdalne obveznosti naj bi nadomestila denarna dajatev, odmerjena kot delež dohodka kmetije. Ta reforma je leta 1789 formalno stopila v veljavo, vendar zaradi ostrega odpora plemstva ni bila dejansko izvedena in so jo po cesarjevi smrti kmalu odpravili.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Čeprav so reforme dolgoročno izboljšale položaj kmetov, so ti še vedno občutili velik davčni pritisk. Upori proti državi so bili redki, pogosteje pa so se kmetje upirali zemljiškim gospodom (npr. na Tolminskem leta 1787). Največji upor je izbruhnil leta 1790 na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer so kmetje zahtevali odpravo tlake in fevdalnih dajatev. Zavzeli so več gradov in prisilili gosposko k odpovedi pravicam, vendar je bil upor kmalu zadušen. Nemiri so se nato širili še po drugih slovenskih deželah in trajali vse do sredine leta 1790.{{Sfn|Čepič|1979|p=372-373}} === Zunanja politika === [[Slika:II._Jozsef_es_katonai_1787-ben.JPG|sličica|Jožef II. in avstrijski vojaki, 1787]] Habsburško cesarstvo je imelo tudi politiko vojne, širitve, kolonizacije in trgovine ter izvoza intelektualnih vplivov. Medtem ko je nasprotovala Prusiji in Turčiji, je Avstrija ohranila obrambno zavezništvo s Francijo in bila prijateljska do Rusije, čeprav je poskušala izločiti donavske kneževine izpod ruskega vpliva. Mayer trdi, da je bil Jožef pretirano bojevit, ekspanzionističen voditelj, ki si je prizadeval, da bi habsburška monarhija postala največja evropska sila.{{sfn|Mayer|2004|pp=257–299}} Njegov glavni cilj je bil pridobiti Bavarsko, če je potrebno v zameno za [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]], vendar mu je leta 1778 in ponovno leta 1785 v tem preprečil pruski kralj Friderik II., ki se ga je zelo bal; ob drugi priložnosti se je na Friderikovo stran pridružilo več drugih nemških knezov, ki so bili previdni zaradi Jožefovih načrtov na njihovih ozemljih.{{sfn|Black|1999|p=136}} Rusija je delovala v zavezništvu z Avstrijo in – včasih – tudi s pruskimi subvencijami proti Turčiji, toda potem, ko je bilo Osmansko cesarstvo v veliki meri oslabljeno, se je Jožef II. vse bolj bal naraščajočega vpliva Ruskega cesarstva v jugovzhodni Evropi. Cesar je Balkan, katerega slovanska ljudstva so bila njegovi podložniki, videl kot ogrožen. Skrbeti ga je morala varnost. Zato je sam odpotoval v Rusijo pod psevdonimom grof Falkenstein, da bi se srečal s Katarino II.,{{sfn|Pantenius|1997|p=117}} kar je sčasoma privedlo do [[Avstrijsko-ruska zveza (1781)|avstrijsko-ruske zveze (1781)]].{{sfn|Hochedlinger|2003|pp=376–377}} Sporazum z Rusijo je kasneje Avstrijo pripeljal v drago in večinoma brezplodno [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno (1788–1791)]].{{sfn|Shaw|1976|p=259}} [[Slika:Calafat_iulie_1790_1305816656828128.jpg|sličica|Spopad med avstrijskimi in turškimi četami med avstrijsko-turško vojno, 1790]] Balkanska politika Marije Terezije in Jožefa II. je odražala [[kameralizem]], ki ga je spodbujal [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški]] in je poudarjal utrjevanje obmejnih območij z reorganizacijo in širitvijo Vojaške meje. [[Transilvanija]] je bila leta 1761 vključena v mejo, obmejni polki pa so postali hrbtenica vojaškega reda, poveljnik polka pa je izvajal vojaško in civilno oblast. "Populationistika" je bila prevladujoča teorija kolonizacije, ki je blaginjo merila z delovno silo. Jožef II. je poudarjal tudi gospodarski razvoj. Habsburški vpliv je bil bistven dejavnik razvoja Balkana v drugi polovici 18. stoletja, zlasti za [[Srbi|Srbe]] in [[Hrvati|Hrvate]].{{sfn|Piaschka|1975|pp=471–478}} ==== Odzivi ==== [[Slika:Georg_Decker_Joseph_II.jpg|desno|sličica|246x246_pik|Portret Jožefa II., [[Georg Decker]]]] Številni posegi v stare običaje so začeli povzročati nemire v vseh delih njegove države. Medtem se je Jožef zapletal v zaporedje zunanjepolitičnih pobud, ki so bile vse usmerjene v širitev moči, a hkrati tudi takšne, da so žalile njegove sosede – sprejemal jih je z vnemo, nato pa jih opuščal z razočaranjem. Skušal je odpraviti Barierni sporazum (''Barrier Treaty''), ki je njegovim flamskim podanikom preprečeval plovbo po reki [[Šelda|Šeldi]]. Ko je naletel na odpor Francije, se je obrnil k drugim načrtom zavezništva z Ruskim cesarstvom za razdelitev Osmanskega cesarstva in Beneške republike. Tudi ti načrti so morali biti opuščeni zaradi nasprotovanja sosednjih držav, zlasti Francije. Nato je ponovno poskusil pridobiti Bavarsko – tokrat z zamenjavo za Avstrijsko Nizozemsko – vendar je s tem le spodbudil nastanek Zveze knezov (''Fürstenbund''), ki jo je organiziral Friderik II. Pruski.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ambiciozne jožefinske reforme so v njegovem raznolikem cesarstvu izzvale precejšnje nemire in odpor. Čeprav je bil namen njegove centralizirane politike in razsvetljenskih sprememb posodobiti in poenotiti habsburške dežele, so jih mnogi lokalni prebivalci videli kot grožnjo svojim tradicijam, privilegijem in avtonomiji. V Avstrijski Nizozemski in na Ogrskem so vsi zamerili načinu, kako je poskušal odpraviti vso regionalno vlado in vse podrediti svoji osebni vladavini na Dunaju. Navadni ljudje niso bili zadovoljni. Sovražili so cesarjevo vmešavanje v vsako podrobnost njihovega vsakdanjega življenja.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Leta 1789 so izbruhnili obsežni nemiri, ki so dosegli vrhunec v tako imenovani "Brabantski revoluciji". Uporniki so izgnali cesarske uradnike in za kratek čas ustanovili neodvisne Združene belgijske države. Čeprav so Habsburžani sčasoma ponovno prevzeli nadzor, je upor razkril globoko nezadovoljstvo z Jožefovimi metodami. Na Madžarskem so bili Jožefovi poskusi uveljavitve nemščine kot upravnega jezika in oslabitve moči madžarskega plemstva zelo nepriljubljeni. Madžarski plemiči in duhovščina so se upirali prizadevanjem za centralizacijo oblasti in spodkopavanje njihovih tradicionalnih privilegijev. Obsežni protesti in pasivni odpor so Jožefa prisilili, da je tik pred smrtjo umaknil številne svoje reforme na Madžarskem. Opozicija je pokazala meje cesarske moči in trajno moč lokalnih identitet.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Hkrati se je Jožef II. zapletel v konflikte z Osmanskim cesarstvom. V upanju na pridobitev ozemlja in ugleda je sklenil zavezništvo z Rusijo in leta 1788 napovedal vojno Osmanskemu cesarstvu. Vendar je bila kampanja slabo pripravljena in je imela le omejen uspeh.{{sfn|Bright|1897|pp=174–175}} == Potovanja == Ne toliko kot rimski kralj in cesar, temveč kot prestolonaslednik, sovladar in edini vladar habsburške monarhije v Avstriji ter vrhovni poveljnik cesarske vojske, se je Jožef II. podal na številna potovanja, ki so ga pripeljala celo do [[Španija|Španije]] in [[Krim (polotok)|Krima]]. Verjetno je prepotoval več ozemlja kot kateri koli drug evropski vladar svojega časa. Od skoraj 25 let svojega vladanja je dobrih šest let preživel stran od svoje prestolnice. Njegova najdaljša potovanja so bila v Italijo leta 1769, v Transilvanijo/Galicijo leta 1773, v Francijo leta 1777, v Rusijo leta 1780 in nazaj v Italijo leta 1783/84. Jožef je največje razdalje prevozil na potovanjih v Francijo leta 1777 ter v Rusijo leta 1780 in 1787. Njegove najdaljše odsotnosti z Dunaja so bile med bavarsko nasledstveno vojno leta 1778 in turško vojno leta 1788. Od njegovih prenočitev zunaj Dunaja jih je bilo še posebej veliko v Pragi in vojaškem vadbišču Hloubětín/Tiefenbach, [[Pešta|Pešti]] in [[Budim|Budimu]]/Ofen, [[Brno|Brnu]]/Brünnu in vojaškem vadbišču Turany/Turas, [[Lvov|Lvovu]]/Lembergu, [[Milano|Milanu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]] in okolici ter [[Sibiu|Sibiuu]]/ Hermannstadtu; zunaj monarhije je bival v [[Firence|Firencah]], [[Pariz|Parizu]] in [[Versailles|Versaillesu]], [[Neapelj|Neaplju]] in okolici ter [[Rim|Rimu]]. Poleg tega je bil tam njegov štab med omenjenimi pohodi: leta 1778 v Rtyni v Podkrkonoší /Ertini, Jičínu /Jitschinu in Oleśnici /Oelsu ter leta 1788 v [[Zemun|Zemunu]]/Semlinu. Zunaj habsburških ozemelj je Jožef potoval [[Incognito (Ceremonialno)|al incognito]] pod nazivom "grof [[Grofije Falkenstein|Falkenstein]]" v grofijo v današnjem Pfalškem, ki jo je podedoval od očeta kot podrejeno ozemlje Lorene in brez katere ne bi mogel postati cesar v času materinega življenja. == Smrt == Jeseni 1788 se je cesar že bolan vrnil na Dunaj. Zdravljenje, ki ga je prejel takoj zatem, ni bilo v veliko pomoč. »Kašljam, pljuvam in težko diham,« je pisal svojemu bratu Leopoldu. »Pijem mineralno vodo in kozje mleko, vendar ne opazim nobenega izboljšanja. To traja že osem mesecev.« Danes velja prepričanje, da je cesar trpel za eksudativno pljučno tuberkulozo. Po mesecih relativnega dobrega počutja se je njegovo zdravje od januarja 1790 naprej hitro poslabšalo. Nenehna vročina, napadi kašlja, zasoplost in bolečine v prsih so ga mučili. V noči z 19. na 20. februar 1790 je Jožef lahko nekaj ur spal, očitno zaradi protibolečinskih zdravil. Ob petih zjutraj se je zbudil in vprašal po svojem spovedniku. Pet minut pozneje je umrl. Star je bil nekaj manj kot devetinštirideset let. Cesar je bil oblečen v uniformo feldmaršala in tri dni pozneje pokopan v bakreni krsti ob vznožju veličastnih baročnih krst svojih staršev v Kapuzinergruftu na Dunaju.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Padover|1967|p=290}} == Spomin in zapuščina == [[Slika:Allegorie_auf_das_Toleranzpatent_Kaiser_Josephs_II.jpg|sličica|Razsvetljeni absolutizem Jožefa II. je vključeval Patent o toleranci, sprejet leta 1781, in Edikt o toleranci leta 1782.]] Zapuščina jožefinizma je živela naprej skozi avstrijsko razsvetljenstvo. Do neke mere je avtor tega, kar je Beales imenoval "lažna carigrajska pisma", Jožefova II. razsvetljenska prepričanja pretiraval. Ta ponarejena dela, ki so dolgo veljala za pristna Jožefova II. spisa, so stoletja zmotno dopolnjevala cesarjev spomin.{{sfn|Beales|1987|p=65}}{{sfn|Beales|1975|pp=467–495}} Ti legendarni citati so ustvarili izjemno dojemljiv vtis o Jožefu II. kot filozofu, podobnem [[Voltaire|Voltaireju]] in [[Denis Diderot|Diderotu]], ki so bili verjetno bolj radikalni, kot je bil v resnici.{{sfn|Sadie|1996|p=9}} Leta 1849 je madžarska deklaracija o neodvisnosti razglasila, da Jožef II. ni pravi ogrski kralj, saj ni bil nikoli kronan, zato je bil vsak akt iz časa njegove vladavine anuliran.<ref>{{Cite web|title=Hungarian Declaration of Independence|date=14 April 1849|url=https://ecommons.cornell.edu/bitstream/handle/1813/1446/Hung_Independence_1849.pdf;sequence=1|website=Habsburg H-Net Discussion Network}}</ref> Leta 1888 je madžarski zgodovinar [[Henrik Marczali]] objavil tri-zvezkovno študijo o Jožefu, prvo pomembno moderno znanstveno delo o njegovi vladavini in prvo, ki je sistematično uporabilo arhivske raziskave. Marczali je bil Jud in je pisal pod vplivom meščansko-liberalne šole na Madžarskem, Jožefa pa je prikazal kot liberalnega junaka. Ruski učenjak [[Pavel Pavlovič Mitrofanov]] je leta 1907 objavil temeljito biografijo, ki je postavila standard za stoletje po tem, ko je bila leta 1910 prevedena v nemščino. Mitrofanova interpretacija je bila za Jožefa zelo škodljiva: ni bil populistični cesar in njegov liberalizem je bil mit; Jožefa niso navdihovale ideje razsvetljenstva, temveč čista politika moči. Bil je večji oblastnež kot njegova mati. Dogmatizem in nepotrpežljivost sta bila razloga za njegove neuspehe.{{Sfn|Szabo|2011|pp=125-127}} [[Slika:Medaille_Einnahme_Belgrads_1789.jpg|sličica|Medalja v spomin na avstrijsko zmago nad Osmanskim cesarstvom in obleganje Beograda]] P. G. M. Dickson je opazil, da je Jožef II. kršil starodavne aristokratske privilegije, svoboščine in predsodke, s čimer si je ustvaril veliko sovražnikov, ki so na koncu zmagali. Jožefov poskus reforme ogrskih dežel ponazarja šibkost absolutizma v soočenju z dobro branjenimi fevdalnimi svoboščinami.{{sfn|Dickson|1995|pp=323–367}} Za številnimi reformami je stal obsežen program, na katerega so vplivale doktrine (nemškega) razsvetljenega absolutizma, [[Naravno pravo|naravnega prava]], [[Merkantilizem|merkantilizma]], [[Fiziokratizem|fiziokratizma]] in zahtev po močnejšem vplivu države na Cerkev.{{Sfn|Čepič|1979|p=370}} Reforme, katerih cilj je bil vzpostaviti enoten pravni okvir, ki bi nadomestil heterogene tradicionalne strukture, so vsaj implicitno vodila načela svobode in enakosti ter so temeljile na konceptu osrednje zakonodajne oblasti države. Jožefov prihod na prestol pomeni velik prelom, saj predhodne reforme pod Marijo Terezijo teh struktur niso izpodbijale; vendar podobnega preloma ni bilo niti ob koncu jožefinskega obdobja. Reforme, ki jih je začel, so se v različni meri nadaljevale pod njegovim naslednikom Leopoldom in kasnejšimi nasledniki ter dobile absolutno in celovito "avstrijsko" obliko v avstrijskem civilnem zakoniku (''Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch'') iz leta 1811. Veljajo za temelje poznejših reform, ki so se vršile v 19. stoletjem.[[Slika:Festung_Josefov_(38631333261).jpg|sličica|Kip Jožefa II. v [[Josefov, Praga|Josefovu]] na Češkem]]V Avstriji rojeni ameriški učenjak [[Saul K. Padover]] je s svojim barvitim delom ''The Revolutionary Emperor: Joseph II of Austria'' (1934) dosegel široko ameriško javnost. Padover je slavil Jožefov radikalizem in dejal, da ga je njegova »vojna proti fevdalnim privilegijem« naredila za enega velikih »osvoboditeljev [[Človeštvo|človeštva]]«. Jožefove neuspehe so pripisovali njegovi nepotrpežljivosti in pomanjkanju takta ter njegovim nepotrebnim vojaškim pustolovščinam; kljub vsemu pa je Padover trdil, da je bil cesar največji od vseh razsvetljenskih monarhov.{{Sfn|Szabo|2011|p=127}} Medtem ko je Padover upodabljal nekakšnega demokrata iz obdobja [[New Deal|New Deala]], so nemški nacistični zgodovinarji v 30-ih Jožefa prikazovali kot predhodnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].{{Sfn|Szabo|2011|p=128}} [[Slika:Antonín Machek Josef II. panovnicky cyklus (randlos).jpg|sličica|Jožef II. kot predstavnik [[Liberalizem|liberalcev]], ok. 1828–1835 (Antonín Machek)]] Američan [[Paul Bernard]] je v 60-ih zavrnil nemške nacionalne, radikalne in antiklerikalne podobe Jožefa ter namesto tega poudarjal dolgotrajne kontinuitete. Trdil je, da so bile Jožefove reforme zelo primerne potrebam tistega časa. Številne so propadle zaradi gospodarske zaostalosti in Jožefove nesrečne zunanje politike.{{Sfn|Szabo|2011|p=130}} Britanski zgodovinar [[Tim Blanning]] je poudaril močna protislovja, ki so bila neločljivo povezana z njegovo politiko, zaradi katerih je bila neuspešna. Jožef je po njegov npr. spodbujal mala kmečka posestva in s tem zaviral gospodarsko modernizacijo, ki so jo lahko obvladovala le velika posestva.{{Sfn|Szabo|2011|pp=130-131}} Francoski zgodovinar Jean Bérenger postavlja skelp, da je Jožefova vladavina kljub številnim neuspehom "predstavljala odločilno fazo v procesu modernizacije avstrijske monarhije". Neuspehi so se zgodili, ker je "preprosto želel narediti preveč in prehitro".{{Sfn|Szabo|2011|p=133}} Szabo pa sklepa, da je daleč najpomembnejše delo o Jožefu delo Dereka Bealesa, ki se pojavlja več kot tri desetletja in temelji na izčrpnih iskanjih v številnih arhivih. Beales se ukvarja z cesarjevo osebnostjo, z njenim samovoljnim vedenjem in mešanico prijaznosti in razdražljivosti. Beales pokaže, da je Jožef resnično cenil Mozartovo glasbo in zelo občudoval njegove opere. Kot večina drugih učenjakov ima tudi Beales negativno mnenje o Jožefovi zunanji politiki. Beales ugotavlja, da je bil Jožef despotski v smislu kršenja ustaljenih ustav in zavračanja zdravih nasvetov, ne pa despotski v smislu kakršne koli hude zlorabe oblasti.{{Sfn|Szabo|2011|pp=133-136}} Jožefova podoba v ljudskem spominu je bila raznolika. Po njegovi smrti mu je centralna vlada postavila številne spomenike po njegovih deželah. Ob osamosvojitvi leta 1918 je [[prva Češkoslovaška republika]] spomenike podrla. Čehi so Jožefu II. pripisovali zasluge za izobraževalne reforme, versko strpnost in omilitev cenzure, hkrati pa so obsojali njegovo politiko centralizacije in germanizacije, ki so jo krivili za upad češke kulture.{{sfn|Wingfield|1997|pp=147–171}} = Grb = {| class="wikitable" style="margin:1em auto; text-align:center;" |[[Slika:Middle_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Srednji grb |[[Slika:Greater_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Veliki grb |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor-Or_shield_variant.svg|212x212_pik]] Veliki grb (s ščitom) |[[Slika:Ornamented_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|250x250_pik]] Veliki grb (s ščitom in podporniki) |} == Naziv == Celotna titulatura Jožefa po tem, ko je od svoje matere Marije Terezije podedoval prestole Svetega rimskega cesarstva in obsežna ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope, je bila naslednja: {{Blockquote|text="Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo Jožef II., po milosti božji izvoljeni cesar Svetega rimskega cesarstva, vedno Avgust, kralj Nemčije, kralj Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lodomerije, Italije, Kumanije, Bolgarije, Srbije itd. itd.; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Burgundije, Štajerske, Koroške in Kranjske; veliki knez Transilvanije; mejni grof Moravske; vojvoda Brabanta, Limburga, Luksemburga, Gelderna, Württemberga, Zgornje in Spodnje Šlezije, Milana, Mantove, Parme, Piacenze, Guastalle, Osvienčima, Zatorja in Tecka; knez Švabije; knežji grof Habsburga, Flandrije, Tirolske, Hainauta, Kyborga, Goriške in Gradiške; mejni grof Burgaua, Zgornje in Spodnje Lužice; grof Namurja; gospod Slovenske marke (Windisch mark) in Mechlina; vojvoda Lotarinške in Bara, veliki vojvoda Toskane, itd. itd."{{Sfn|Padover|1967|p=125}}}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{cite book|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=1987|series=Joseph II|volume=1|title=In the Shadow of Maria Theresa, 1741–1780|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=0-521-24240-1|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{cite book|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=2009|series=Joseph II|volume=2|title=Against the World, 1780–1790|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-0-521-24240-0|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{Cite journal|last=Beales|first=Derek|date=1975|title=The False Joseph II|url=https://www.jstor.org/stable/2638606|journal=The Historical Journal|volume=18|issue=3|doi=10.1017/S0018246X00008414|issn=0018-246X|jstor=2638606|url-access=subscription}} * {{cite book|last=Bernard|first=Paul P.|title=The Limits of Enlightenment: Joseph II and the Law|publisher=University of Illinois Press|location=Urbana|date=1979|isbn=0-2-520-0735-2}} * {{cite book|last=Black|first=Jeremy|title=From Louis XIV to Napoleon: the fate of a great power|publisher=ULC Press|location=London|date=1999|isbn=978-1-857-28933-6|pages=136}} * {{cite book|last=Blanning|first=T. C. W|title=Joseph II and enlightened despotism|publisher=Longman|location=London|date=1970|oclc=1150078618}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|year=2007|title=Count Karl von Zinzendorf's 'New Accountancy': the Structure of Austrian Government Finance in Peace and War, 1781–1791|journal=[[International History Review]]|volume=29|issue=1|doi=10.1080/07075332.2007.9641118|issn=0707-5332|s2cid=153577075}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|date=April 1995|title=Monarchy and Bureaucracy in Late Eighteenth-century Austria|journal=English Historical Review|publisher=Oxford University Press|volume=110|issue=436|doi=10.1093/ehr/CX.436.323|issn=0013-8266|jstor=576012}} * {{cite book|last=Bright|first=James Franck|title=Joseph II|publisher=Macmillan|location=London|date=1897|oclc=847949869}} * {{Cite book|last=Böhm|first=Leonhard|series=Geschichte des Temeser Banats|volume=I|title=Politische Geschichte des Temeser Banats|publisher=Otto Wigand|location=Leipzig|date=1861|url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/details/bsb10009110|pages=303}} * {{cite book|last=Güttner von|first=Darius|date=2015|title=The French Revolution|publisher=Cengage Learning Australia|location=South Melbourne|isbn=978-0-170-24399-5|pages=139–140}} * {{cite book|last=Hochedlinger|first=Michael|title=Austria's wars of emergence : war, state and society in the Habsburg Monarchy, 1683-1797|publisher=Longman|location=London|date=2003|isbn=0582290848}} * {{cite book|last=Massie|first=Robert K.|title=Catherine the Great: portrait of a woman|publisher=Random House|location=New York|date=2011|isbn=1-7895-4453-X}} * {{Cite journal|last=Mayer|first=Matthew Z.|year=2004|title=The Price for Austria's Security: Part I – Joseph II, the Russian Alliance, and the Ottoman War, 1787–1789|journal=[[International History Review]]|volume=26|issue=2|doi=10.1080/07075332.2004.9641031|jstor=40109472|s2cid=153786907}} * {{cite book|last=Van Horn Melton|first=James|title=Absolutism and the eighteenth-century origins of compulsory schooling in Prussia and Austria|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1988|isbn=0-5-213-4668-1}} * {{cite book|last=Mitford|first=Nancy|title=Frederick the Great|publisher=Hamish Hamilton Paperback|location=London|date=1988|isbn=978-0-241-12588-5|pages=274}} * {{cite book|last=Mraz|first=Gerda|title=Maria Theresia : Ihr Leben und ihre Zeit in Bildern und Dokumenten|publisher=Süddeutscher Verlag|location=Munich|date=1979|isbn=3-7-991-6022-1}} * {{cite book|last=Padover|first=Saul K.|title=The Revolutionary Emperor, Joseph the Second, 1741–1790|orig-date=1934|date=1967|publisher=Archon Books|location=Hamden, Conn.|isbn=978-0-208-00236-5}} * {{cite book|last=Pantenius|first=Michael|collaboration=Europa in der frühen Neuzeit : Festschrift für Günter Mühlpfordt|volume=III|title=Aufbruch zur Moderne|chapter=Das preußisch-russische Verhältnis im Spiegel der Schriften Anton Friedrich Büschings|publisher=Böhlau|location=Weimar|date=1997|isbn=3412004979}} * {{Cite journal|last=Piaschka|first=Richard|year=1975|title=Austrian Policy towards the Balkans in the Second Half of the Eighteenth Century: Maria Theresa and Josef II|journal=East European Quarterly|volume=9|issue=4}} * Pohl, Walther (1994). ''Habsburžani: zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=38746880}} * {{cite book|last=Rounding|first=Virginia|title=Catherine the Great|location=London|publisher=Arrow|date=2007|isbn=978-0-099-46234-7}} * {{Cite book|last=Sadie|first=Stanley|title=Wolfgang Amadè Mozart : essays on his life and his music|date=1996|publisher=Clarendon Press|isbn=0-19-816443-2|oclc=231661778}} * {{cite book|last=Shaw|first=Stanford J.|series=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|title=Empire of the Gazis: The rise and decline of the Ottoman Empire, 1280 – 1808|volume=I|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1976|isbn=978-0-521-29163-7|pages=259}} * {{Cite journal|last=Szabo|first=Franz A. J.|date=March 2011|title=Changing Perspectives on the "Revolutionary Emperor": Joseph II Biographies since 1790|url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/658104|journal=[[The Journal of Modern History]]|language=en|volume=83|issue=1|pages=111–138|doi=10.1086/658104|issn=0022-2801|url-access=subscription|s2cid=144338172}} * {{cite book|last1=Vocelka|first1=Karl|last2=Traninger|first2=Anita|series=Wien - Geschichte einer Stadt|volume=II|title=Die frühneuzeitliche Residenz (16. bis 18. Jahrhundert)|publisher=Böhlau Verlag|location=Vienna|date=2003|isbn=3-205-99267-9}} * {{cite book|last=Weissensteiner|first=Friedrich|title=Reformer, Republikaner und Rebellen das andere Haus Habsburg-Lothringen|publisher=Piper|location=Munich|date=1995|isbn=978-3-492-11954-2}} * {{cite book|last=Wangermann|first=E.|collaboration=The New Cambridge Modern History|volume=VIII|title=The American and French Revolutions|chapter=The Habsburg Possessions and Germany|publisher=Cambridge University Press|date=1976|location=Cambridge|isbn=0-5-210-4546-0}} * {{Cite book|last=Wingfield|first=Nancy Meriwether|title=Conflicting Constructions of Memory: Attacks on Statues of Joseph II in the Bohemian Lands after the Great War|series=Austrian History Yearbook|date=1997|volume=28|oclc=8271184518}} {{s-start}} {{s-hou|[[Sveto rimsko cesarstvo]]|13. marec |1741|20. februar |1790}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] }} {{s-ttl| title=[[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]] | years=1765-1790}} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{s-bef| before=[[Marija Terezija]] }} {{s-ttl| title=nadvojvoda Avstije,<br />vojvoda Koroške, Štajerske, Kranjske | years=1765-1790 (sovladar)<br>1780-1790 (samostojno) }} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{end}} {{Kategorija v Zbirki|Joseph II, Holy Roman Emperor}} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{Češki vladarji}} {{DEFAULTSORT:Jožef II. Habsburško-Lotarinški}} [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Vojvode Štajerske]] [[Kategorija:Vojvode Kranjske]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] {{normativna kontrola}} b0dsm7ezd4lnudgaqga27c4djqe4jj0 0 92292 6654205 6597505 2026-04-01T10:11:02Z Shabicht 3554 6654205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Maše na tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] ji65ufhsqparzkfelkjm9h4jkqnx9s9 6654207 6654205 2026-04-01T10:14:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] prbdmuz3n6ry7o2pnvgxubglybkwwxt 6654208 6654207 2026-04-01T10:15:45Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] dpn94x5i4s76td4zhss59wail7iezai 6654211 6654208 2026-04-01T10:18:08Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] mf9oy5r97ggcobb71p2vhrnp44tz4be 6654212 6654211 2026-04-01T10:18:39Z Shabicht 3554 /* Posebnost */ 6654212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] l7rgabjk9v0yzdyeaidlfs4timzc7qe 6654213 6654212 2026-04-01T10:21:18Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Gračka Gora]] |- |} [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] na Grački Gori spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 83lozf3rfjwnsxwzjuo9b2f3fzvo00l 6654216 6654213 2026-04-01T10:27:24Z Shabicht 3554 /* Posebnost */ 6654216 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina jih je odšla v trapistovski samostan Marije zvezde v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 70yo22ovw16omjwf3vlyfqyltq8mby2 6654230 6654216 2026-04-01T10:43:09Z Shabicht 3554 /* Trapistovski samostan Rajhenburg */ 6654230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 025n769o13a5qeowvvmyls1ixn2jqbb 6654258 6654230 2026-04-01T11:57:30Z Shabicht 3554 6654258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brestanica | image = | caption = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] v Brestanici. | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Cesta prvih borcev 8A<br>8280 [[Brestanica]] | parish_church = [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]] | dedication = [[Lurška Mati Božja]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Šojč | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Špes | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Simon Ašič]],<br>[[Jožef Cerjak]],<br>[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]],<br>[[Janez Nanut]] | neigboring_parishes = [[Župnija Sevnica|Sevnica]],<br>[[Župnija Senovo|Senovo]],<br>[[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Brestanica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]], ki je del [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. ==Zgodovina== Konec 18. stoletja se je iz nje izločila [[Župnija Koprivnica]], leta 1964 pa še [[Župnija Senovo]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija Celje]], je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. ===Trapistovski samostan Rajhenburg=== Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi [[trapisti]], ki so na [[Grad Rajhenburg|Gradu Rajhenburg]] imeli [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.<ref>{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg |author=Batista, Eva |title=Grad Rajhenburg |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=1.9.2011}}</ref> Po vojni so se nekateri menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, večina pa jih je že poprej odšla v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|trapistovski samostan Marije zvezde]] v [[Banjaluka|Banjaluki]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q10877653|100px}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brestanica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105592618|100px}} | [[Cerkev sv. Ahaca, Stranje|Cerkev sv. Ahaca]] | [[Stranje, Krško|Stranje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105592621|100px}} | [[Cerkev sv. Antona, Gorenji Leskovec|Cerkev sv. Antona]] | [[Gorenji Leskovec]] |- | 4. | {{Slika d|Q66498992|100px}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Cerkev sv. Boštjana]] | [[Brestanica]] |- | 5. | {{Slika d|Q105592637|100px}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Cerkev sv. Duha]] | [[Gorica pri Raztezu]] |- | 6. | {{Slika d|Q105592597|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Rožno]] |- | 7. | {{Slika d|Q105592670|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Cerkev sv. Križa]] | [[Armeško]] |- | 8. | {{Slika d|Q66499000|100px}} | [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Brestanica|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] | [[Brestanica]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351224|100px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Brestanica|Cerkev sv. Petra]] <br>(nekdanja župnijska) | [[Brestanica]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351162|100px}} | [[Cerkev Vseh svetnikov, Poklek nad Blanco|Cerkev Vseh svetnikov]] | [[Poklek nad Blanco]] |} Poleg omenjenih objektov se nahajata v [[Grad Rajhenburg|gradu Rajhenburg]] še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni. ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam duhovnikov Župnije Brestanica]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnijabrestanica.si/ Zupnijabrestanica.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brestanica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnija Brestanica| ]] [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Brestanica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 1td8ssz28l31hrpflkdktsl7hxqrm7x 0 92293 6654218 5795493 2026-04-01T10:29:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Glavni trg 15<br>8290 [[Sevnica]] | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Brečko | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Matild Domić | assistant = Ivan Turk,<br>Štefan Vozlič,<br>Jože Zabret | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sevnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnijo vodijo [[salezijanci]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q60351187}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|Cerkev sv. Nikolaja]] | [[Sevnica]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351203}} | [[Cerkev sv. Ane, Sevnica|Cerkev sv. Ane]] | [[Sevnica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351154}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Cerkev sv. Benedikta]] | [[Žigrski Vrh]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351153}} | [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|Cerkev sv. Florijana]] | [[Sevnica]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351286}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnje Brezovo|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dolnje Brezovo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351169}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Metni Vrh|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Metni Vrh]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sevnica]] |- | 8. | {{Slika d|Q60351156}} | [[Cerkev sv. Marjete, Pečje|Cerkev sv. Marjete]] | [[Pečje]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351089}} | [[Cerkev sv. Martina, Drožanje|Cerkev sv. Martina]] | [[Drožanje]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351152}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Cerkev sv. Neže]] | [[Čanje]] |- | 11. | {{Slika d|Q60351086}} | [[Cerkev sv. Roka, Drožanje|Cerkev sv. Roka]] | [[Drožanje]] |- | 12. | {{Slika d|Q60351168}} | [[Cerkev sv. Štefana, Vranje|Cerkev sv. Štefana]] | [[Vranje, Sevnica|Vranje]] |- | 13. | {{Slika d|Q60351253}} | [[Cerkev sv. Ulrika, Gornje Brezovo|Cerkev sv. Ulrika]] | [[Gornje Brezovo]] |- | 14. | {{Slika d|Q60351207}} | [[Kapela Božjega groba, Sevnica|Kapela Božjega groba]] | [[Sevnica]] |} ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod [[Župnija Sevnica|Župnijo Sevnica]], stoji pa na meji med župnijama. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://sevnica.donbosko.si/ Sevnica.donbosko.si], uradna stran * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica Skofija-celje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190129064219/http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica |date=2019-01-29 }} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sevnica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sevnica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Posavje]] qttzc8mo56220h55uin52xtkh780jvk 6654220 6654218 2026-04-01T10:32:33Z Shabicht 3554 /* Posebnost */ 6654220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Glavni trg 15<br>8290 [[Sevnica]] | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Brečko | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Matild Domić | assistant = Ivan Turk,<br>Štefan Vozlič,<br>Jože Zabret | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sevnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnijo vodijo [[salezijanci]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q60351187}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|Cerkev sv. Nikolaja]] | [[Sevnica]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351203}} | [[Cerkev sv. Ane, Sevnica|Cerkev sv. Ane]] | [[Sevnica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351154}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Cerkev sv. Benedikta]] | [[Žigrski Vrh]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351153}} | [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|Cerkev sv. Florijana]] | [[Sevnica]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351286}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnje Brezovo|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dolnje Brezovo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351169}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Metni Vrh|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Metni Vrh]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sevnica]] |- | 8. | {{Slika d|Q60351156}} | [[Cerkev sv. Marjete, Pečje|Cerkev sv. Marjete]] | [[Pečje]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351089}} | [[Cerkev sv. Martina, Drožanje|Cerkev sv. Martina]] | [[Drožanje]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351152}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Cerkev sv. Neže]] | [[Čanje]] |- | 11. | {{Slika d|Q60351086}} | [[Cerkev sv. Roka, Drožanje|Cerkev sv. Roka]] | [[Drožanje]] |- | 12. | {{Slika d|Q60351168}} | [[Cerkev sv. Štefana, Vranje|Cerkev sv. Štefana]] | [[Vranje, Sevnica|Vranje]] |- | 13. | {{Slika d|Q60351253}} | [[Cerkev sv. Ulrika, Gornje Brezovo|Cerkev sv. Ulrika]] | [[Gornje Brezovo]] |- | 14. | {{Slika d|Q60351207}} | [[Kapela Božjega groba, Sevnica|Kapela Božjega groba]] | [[Sevnica]] |} ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod Župnijo Sevnica, stoji pa na meji z [[Župnija Brestanica|Župnijo Brestanica]]. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://sevnica.donbosko.si/ Sevnica.donbosko.si], uradna stran * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica Skofija-celje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190129064219/http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica |date=2019-01-29 }} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sevnica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sevnica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Posavje]] 3jjyem2n4nstj4exele91mcseuybezo 6654222 6654220 2026-04-01T10:34:52Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Glavni trg 15<br>8290 [[Sevnica]] | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Brečko | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Matild Domić | assistant = Ivan Turk,<br>Štefan Vozlič,<br>Jože Zabret | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sevnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnijo vodijo [[salezijanci]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q60351187}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|Cerkev sv. Nikolaja]]<br> [[Župnijska cerkev]] | [[Sevnica]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351203}} | [[Cerkev sv. Ane, Sevnica|Cerkev sv. Ane]] | [[Sevnica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351154}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Cerkev sv. Benedikta]] | [[Žigrski Vrh]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351153}} | [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|Cerkev sv. Florijana]] | [[Sevnica]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351286}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnje Brezovo|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dolnje Brezovo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351169}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Metni Vrh|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Metni Vrh]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sevnica]] |- | 8. | {{Slika d|Q60351156}} | [[Cerkev sv. Marjete, Pečje|Cerkev sv. Marjete]] | [[Pečje]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351089}} | [[Cerkev sv. Martina, Drožanje|Cerkev sv. Martina]] | [[Drožanje]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351152}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Cerkev sv. Neže]] | [[Čanje]] |- | 11. | {{Slika d|Q60351086}} | [[Cerkev sv. Roka, Drožanje|Cerkev sv. Roka]] | [[Drožanje]] |- | 12. | {{Slika d|Q60351168}} | [[Cerkev sv. Štefana, Vranje|Cerkev sv. Štefana]] | [[Vranje, Sevnica|Vranje]] |- | 13. | {{Slika d|Q60351253}} | [[Cerkev sv. Ulrika, Gornje Brezovo|Cerkev sv. Ulrika]] | [[Gornje Brezovo]] |- | 14. | {{Slika d|Q60351207}} | [[Kapela Božjega groba, Sevnica|Kapela Božjega groba]] | [[Sevnica]] |} ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod Župnijo Sevnica, stoji pa na meji z [[Župnija Brestanica|Župnijo Brestanica]]. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://sevnica.donbosko.si/ Sevnica.donbosko.si], uradna stran * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica Skofija-celje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190129064219/http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica |date=2019-01-29 }} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sevnica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sevnica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Posavje]] c5asny4gvbhwq7jp4meq9752x2cyyvy 6654224 6654222 2026-04-01T10:36:59Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Glavni trg 15<br>8290 [[Sevnica]] | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Brečko | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Matild Domić | assistant = Ivan Turk,<br>Štefan Vozlič,<br>Jože Zabret | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sevnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnijo vodijo [[salezijanci]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q60351187|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|Cerkev sv. Nikolaja]]<br> [[Župnijska cerkev]] | [[Sevnica]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351203|100px}} | [[Cerkev sv. Ane, Sevnica|Cerkev sv. Ane]] | [[Sevnica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351154|100px}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Cerkev sv. Benedikta]] | [[Žigrski Vrh]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351153|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|Cerkev sv. Florijana]] | [[Sevnica]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351286|100px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnje Brezovo|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dolnje Brezovo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351169|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Metni Vrh|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Metni Vrh]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351202|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sevnica]] |- | 8. | {{Slika d|Q60351156|100px}} | [[Cerkev sv. Marjete, Pečje|Cerkev sv. Marjete]] | [[Pečje]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351089|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Drožanje|Cerkev sv. Martina]] | [[Drožanje]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351152|100px}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Cerkev sv. Neže]] | [[Čanje]] |- | 11. | {{Slika d|Q60351086|100px}} | [[Cerkev sv. Roka, Drožanje|Cerkev sv. Roka]] | [[Drožanje]] |- | 12. | {{Slika d|Q60351168|100px}} | [[Cerkev sv. Štefana, Vranje|Cerkev sv. Štefana]] | [[Vranje, Sevnica|Vranje]] |- | 13. | {{Slika d|Q60351253|100px}} | [[Cerkev sv. Ulrika, Gornje Brezovo|Cerkev sv. Ulrika]] | [[Gornje Brezovo]] |- | 14. | {{Slika d|Q60351207|100px}} | [[Kapela Božjega groba, Sevnica|Kapela Božjega groba]] | [[Sevnica]] |} ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod Župnijo Sevnica, stoji pa na meji z [[Župnija Brestanica|Župnijo Brestanica]]. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://sevnica.donbosko.si/ Sevnica.donbosko.si], uradna stran * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica Skofija-celje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190129064219/http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica |date=2019-01-29 }} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sevnica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sevnica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Posavje]] grq9tw980l78q8vlki8kwkc2mcsvegh 6654225 6654224 2026-04-01T10:37:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6654225 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Glavni trg 15<br>8290 [[Sevnica]] | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | archdeaconry = [[Savski naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Brečko | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Matild Domić | assistant = Ivan Turk,<br>Štefan Vozlič,<br>Jože Zabret | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sevnica''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnijo vodijo [[salezijanci]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q60351187|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|Cerkev sv. Nikolaja]]<br> [[župnijska cerkev]] | [[Sevnica]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351203|100px}} | [[Cerkev sv. Ane, Sevnica|Cerkev sv. Ane]] | [[Sevnica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351154|100px}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Cerkev sv. Benedikta]] | [[Žigrski Vrh]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351153|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Sevnica|Cerkev sv. Florijana]] | [[Sevnica]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351286|100px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnje Brezovo|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dolnje Brezovo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351169|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Metni Vrh|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Metni Vrh]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351202|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sevnica]] |- | 8. | {{Slika d|Q60351156|100px}} | [[Cerkev sv. Marjete, Pečje|Cerkev sv. Marjete]] | [[Pečje]] |- | 9. | {{Slika d|Q60351089|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Drožanje|Cerkev sv. Martina]] | [[Drožanje]] |- | 10. | {{Slika d|Q60351152|100px}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Cerkev sv. Neže]] | [[Čanje]] |- | 11. | {{Slika d|Q60351086|100px}} | [[Cerkev sv. Roka, Drožanje|Cerkev sv. Roka]] | [[Drožanje]] |- | 12. | {{Slika d|Q60351168|100px}} | [[Cerkev sv. Štefana, Vranje|Cerkev sv. Štefana]] | [[Vranje, Sevnica|Vranje]] |- | 13. | {{Slika d|Q60351253|100px}} | [[Cerkev sv. Ulrika, Gornje Brezovo|Cerkev sv. Ulrika]] | [[Gornje Brezovo]] |- | 14. | {{Slika d|Q60351207|100px}} | [[Kapela Božjega groba, Sevnica|Kapela Božjega groba]] | [[Sevnica]] |} ===Posebnost=== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | {{Slika d|Q60351157|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju]] | [[Čanje]] |- |} Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju spada pod Župnijo Sevnica, stoji pa na meji z [[Župnija Brestanica|Župnijo Brestanica]]. Bogoslužje v tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://sevnica.donbosko.si/ Sevnica.donbosko.si], uradna stran * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica Skofija-celje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190129064219/http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/978-sevnica |date=2019-01-29 }} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sevnica Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sevnica]] [[Kategorija:Dekanija Videm ob Savi]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Posavje]] rp8udhern3yfn3rh2j7u6anr343v698 0 92339 6653585 6653577 2026-03-31T11:59:49Z Shabicht 3554 /* Povečanje župnije */ 6653585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== * Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Brdu pri Lukovici * Podružnična cerkev sv. Katarine, mučenke v Rafolčah * Podružnična cerkev sv. Lovrenca, mučenca, v Spodnjih Kosezah * Podružnična cerkev sv. Luka, evangelista, v Spodnjih Praprečah * Podružnična cerkev sv. Marjete v Gradišču * Podružnična cerkev sv Vida, mučenca v Šentvidu pri Lukovici Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 5408kr8uvr8k01f0zhvznw4stgcg586 6653604 6653585 2026-03-31T12:16:10Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca ]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 7tmjgcxrokmrbhnsgzwmo7y54io6aog 6653607 6653604 2026-03-31T12:17:05Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] js6aj9v9o6zeo7f8shk6gluwas4er5w 6653608 6653607 2026-03-31T12:17:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 9toooeafct1jjqbdx2g9rrhdlid40pk 6653610 6653608 2026-03-31T12:19:17Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 8lwhbiiw6mv0bcn6s8kmj920q20k8wk 6653611 6653610 2026-03-31T12:20:30Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] mkp47ha3dpjr0o1ffna0c5e162yniv6 6653613 6653611 2026-03-31T12:21:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Luka, Spodnje Prapreče ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] cyotdsbx4dsqoffteby8villjzhjxgl 6653616 6653613 2026-03-31T12:22:40Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] jnlo53a7e6i9hx72z9vi01oqzcuh633 6653617 6653616 2026-03-31T12:23:51Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] l2g326e5xeseb8tja0wuxe5yl0nstaf 6653618 6653617 2026-03-31T12:25:07Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] avpn4aomedpn4lsz865ql5wc7ef57u0 6653620 6653618 2026-03-31T12:26:49Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 3rayneqeapacsxp647foxfdf73ql0m8 6653622 6653620 2026-03-31T12:28:01Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luke]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] axr2553pd6q9toam0tg03jfkav7dhge 6653624 6653622 2026-03-31T12:29:12Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> * Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Lenarta, opata, na Pšajnovici (pred l. 2026 del župnije Češnjice) * Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, spokornice, v Zlatem Polju (pred l. 2026 župnijska cerkev župnije Zlato Polje) * Kapela Lurške Matere Božje v Podgori (pred l. 2026 del župnije Zlato Polje) Največja cerkev v župniji je [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] kgxug9oi3gpztjnpyyi5htkpk6fqcbl 6653639 6653624 2026-03-31T12:42:49Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdlene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] ou64eaz4lclb1f7h42pwtc098osdfk6 6653641 6653639 2026-03-31T12:44:20Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdlene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] o8c5ekudc6fnnuqzjnjizhfxoj1albn 6653643 6653641 2026-03-31T12:45:37Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdlene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 89ez45f00pgoaqu9udulh4zgr0mddht 6653646 6653643 2026-03-31T12:47:14Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69400965|100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdlene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] rgxusufrfq9fgmsxpe6iwqbuochtqd9 6653647 6653646 2026-03-31T12:48:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69400965|100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105673771|100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdlene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] 01vtryj44hb5ga6fe4v6v2qyinhj0f3 6653652 6653647 2026-03-31T12:52:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 1026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69400965|100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105673771|100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdalene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=Podgora pri Zlatem Polju Slovenia 2.jpg|100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] efafwf5iebjtjxqwfv48sya150xlo74 6653856 6653652 2026-03-31T15:56:31Z JanezPavelZebovec 208797 Popravljena tipkarska napaka v letnici 6653856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Brdo | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Brdo pri Lukovici 3 <br>1225 Brdo pri Lukovici | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Domžale |Domžale ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Vladimir Jaksetič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Brdo, Domžale|Brdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== ===Povečanje župnije=== Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458717|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brdo pri Lukovici]] |- | 2. | {{Slika d|Q67130790|100px}} | [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Rafolče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675046|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] <br> podružnica | [[Spodnje Koseze]] |- | 4. | {{Slika d|Q60354801|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] <br> podružnica | [[Spodnje Prapreče]] |- | 5. | {{Slika d|Q105677930|100px}} | [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Lukovici]] |- | 6. | {{Slika d|Q60354795|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Šentvid pri Lukovici]] |- |} Po 1. januarju 2026:<ref name="sklep">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69400965|100px}} | [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]<br>podružnica | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105673771|100px}} | [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Pšajnovica]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Magdalene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] <br> podružnica | [[Zlato Polje]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=Podgora pri Zlatem Polju Slovenia 2.jpg|100px}} | [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] <br> [[kapela]] | [[Podgora pri Zlatem Polju]] |- |} Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja. Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]] [[Kategorija:Dekanija Domžale]] [[Kategorija:Brdo, Domžale]] q1la3v1dz02ilpm49wr2schbykvov78 0 94952 6653954 6578545 2026-03-31T19:49:23Z ~2026-19995-88 257437 6653954 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878]] [[Slika:Kočevci-Valvasor.jpg|thumb|Kočevarji, [[Slava vojvodine Kranjske]] (Ljubljana/Nürnberg 1689), [[Janez Vajkard Valvasor]]]] [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev Staroselcev v [[Občice|Občicah]]]] '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' ''(Gottscheer)'' so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do izselitve po 2 sv. vojni l.1945. Danes pa ga na Kočevskem in po svetu (Avstrija, ZDA) govori le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v Črmošnjiški dolini, posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v [[Združene države Amerike|ZDA.]] Nekateri so ddelali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v Posotelju pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar, arhitekt Jože Kregar in učitelj Janko Trošt. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila Gojko Zupan in Mitja Ferenc. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. Peter Kozler), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze- Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} hgfm44qa91k7tll3oxvqnw6uc560hr2 6653955 6653954 2026-03-31T19:54:03Z ~2026-19995-88 257437 6653955 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878]] [[Slika:Kočevci-Valvasor.jpg|thumb|Kočevarji, [[Slava vojvodine Kranjske]] (Ljubljana/Nürnberg 1689), [[Janez Vajkard Valvasor]]]] [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev Staroselcev v [[Občice|Občicah]]]] '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' ''(Gottscheer)'' so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do zadnje izselitve ob koncu 2 sv. vojne l.1945. Danes ta dialect govori na Kočevskem in po svetu (Avstrija, ZDA) , le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v Črmošnjiški dolini, posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v [[Združene države Amerike|ZDA.]] Nekateri so ddelali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v Posotelju pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar, arhitekt Jože Kregar in učitelj Janko Trošt. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila Gojko Zupan in Mitja Ferenc. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. Peter Kozler), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze- Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} 1ln5rwllhoyj6swbv6v93pn19wz87s7 6653957 6653955 2026-03-31T20:01:48Z ~2026-19995-88 257437 6653957 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878]] [[Slika:Kočevci-Valvasor.jpg|thumb|Kočevarji, [[Slava vojvodine Kranjske]] (Ljubljana/Nürnberg 1689), [[Janez Vajkard Valvasor]]]] [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev Staroselcev v [[Občice|Občicah]]]] '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' ''(Gottscheer)'' so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do zadnje izselitve ob koncu 2 sv. vojne l.1945. Danes ta dialekt govori na Kočevskem in po svetu (Avstrija, ZDA) , le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v Črmošnjiški dolini, posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v [[Združene države Amerike|ZDA.]] Nekateri so delali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v Posotelju pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar, arhitekt Jože Kregar in učitelj Janko Trošt. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila Gojko Zupan in Mitja Ferenc. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. Peter Kozler), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze- Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} ekuldcrksvjir4kb2938odna1pn3xvh 2 95309 6654005 6653433 2026-03-31T21:39:55Z FJJ 4310 6654005 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Upor. polja</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = float:right;width:auto; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik od|19|6|2006}} {{clear}} {{Userbox | border-c = #999 | border-s = 1 | id-c = yellow | id-s = 14 | id-fc = black | info-c = #EEE | info-s = 8 | info-fc = black | id = 200k | info = Še {{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}} člankov do 200.000. | float = left }} }} Pred davnimi časi sem se malo, ampak res malo poskušal v urejanju. Malo več kot na Wikipediji sem sodeloval na Wikislovarju. Čas je, da spet poskusim. Slovensko Wikipedijo je potrebno spraviti čez 200.000 člankov, še bolje preko 250.000! 😄 Občasno pogledam med [[Posebno:ŽeleneStrani|Želene strani]] oziroma rdeče povezave in izberem kaj, kjer lahko prispevam. Rad delam na biografijah, tudi o osebah, za katere prej nisem slišal. === Novi članki === Od novejših proti starejšim: * [[Lev Jašin]] * [[Karlo Rojc]] * [[Ivan Matetić Ronjgov]] * [[Studio Barrandov]] * [[Milko Šparemblek]] * [[Ulica arhitekta Novaka]] * [[Veletrgovina Potrošnik]] * [[Dušan Povh]] * [[Ljubo Struna]] * [[Dušan Tršar]] * [[Poštna številka na Madžarskem]] * [[Hinko Leskovšek]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] === Razširjeni članki === * [[Feri Novak|Franc Novak]] === Članki v rubriki "Ste vedeli, da ...?" === * ... je filmar '''[[Ljubo Struna]]''' s sodelavcem skrivaj posnel [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], a je posnetke prvič videl šele več kot 60 let kasneje; [[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2026|^{Ste vedeli/8. teden 2026}]] * ... si je slovenski operni režiser '''[[Hinko Leskovšek]]''' načrtno prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko iz glasbenega gledališča; [[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2026|^{Ste vedeli/5. teden 2026}]] === Zapiski === [[Uporabnik:FJJ/Uporabno|Uporabno]] mnttw34dxzioovqb8ajoyr9jf2rizz0 2 96206 6654198 6650434 2026-04-01T09:45:40Z Shabicht 3554 /* Priznanja */ 6654198 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} qz97enyjb1lwx8qs437afpwjo078tem 6654199 6654198 2026-04-01T09:46:46Z Shabicht 3554 /* Priznanja */ 6654199 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ==Projekti== *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} 9uw5w8ujw8vght6pgm2z1gmh9bgaffk 6654200 6654199 2026-04-01T09:50:28Z Shabicht 3554 /* Projekti */ 6654200 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ==Projekti== *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} 44gsadjggep0jkxhgxnbreo3vjn0mhr 6654237 6654200 2026-04-01T11:03:05Z Shabicht 3554 /* Naj... */ 6654237 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]:[[Italijanska kuhinja]] in [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ==Projekti== *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} ewvf5vjonanw7smsf6faaatrcj82nc6 6654238 6654237 2026-04-01T11:03:56Z Shabicht 3554 6654238 wikitext text/x-wiki <div class="usermessage"><span class="plainlinks">Pustite sporočilo: / Contact me:'''{{URL|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Shabicht|Shabicht}}<font color="#5a3696"></font>'''</span></div> __NOTOC__ <div style="background-color:#d2e7f7;"> <div style="background-color: #d2e7f7; border: 1px solid #8888aa; padding: 5px;"> {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="right" | [[Slika:Commons-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|150px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-it.png|150px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; |} <table style="float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px"> <tr><td><center>'''[[Wikipedija:Babilon]]'''</center></td></tr> <tr><td>{{uporabnik Evropska unija-si-grb}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabniško polje|white|lightblue|[[Slika:Lucija-Lucia.JPG|60px]]|Uporabnik živi v<br>'''[[Lucija, Piran|Luciji]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik sl}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik en-3}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik it-2}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik hr-1}}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik moški}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik IČ|3 }}</td></tr> <tr><td>{{uporabnik Ste vedeli|16}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik starost|15|11|1973}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik rimokatoličan}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik Sveto pismo}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik skavt}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik nekdanji član ZSKSS}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik knjigoljub}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik enoknižje}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik filatelist}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|violet|[[Slika:Slo hel.jpg|60px]]|'''Uporabnik je letel s [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Italy looking like the flag.svg|40px]]|Uporabnik je '''[[Italofil]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#ac2424|#cde4cc|[[Slika:Coca_cola_1-1-.jpg|45px]]|Uporabnik je '''odločen''' nasprotnik ameriške politične in '''[[kultura|nekulturne]] [[kolonizacija|kolonizacije]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|gold|[[Slika:Postcrossing - Logo.png|60px]]|'''Uporabnik je [[Postcrossing|Postcrosser]]'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#953F0F|[[Slika:Bar of Guittard chocolate.jpg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' vse, kar že samo diši po čokoladi.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Emojione 1F9C0.svg|45px]]|Uporabnik '''obožuje''' sire.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|#CC9966|#FFFF99|[[Slika:2013 Hyundai i10.JPG|45px]]|Uporabnik uporablja '''[[Hyundai Motor Company|Hyundai i10 Automatic]] kot svoje osebno vozilo.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Tramway de Dijon DSC 0244.JPG|65px]]|Uporabnik je zagovornik uporabe med seboj povezanih vrst '''[[javni prevoz|javnega prevoza]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|lightblue|[[Image:IBM Thinkpad R51.jpg|60px]]|Uporabnik uporablja '''[[prenosnik]].'''}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#f2e0ce|[[Slika:Microsoft Edge logo (2015–2019).svg|45px]]|Uporabnik prispeva z Microsoft Edge.}}</td></tr> <tr><td>{{userbox|white|#FFFF99|[[Slika:Sony Cybershot DSC-RX100 II Front.jpg|65px]]|Uporabnik se amatersko ukvarja s '''[[fotografija|fotografijo]]'''.}}</td></tr> <tr><td>{{Uporabnik WP1000}}</td></tr> </table> [[Slika:Mestno jedro v Piranu 1.jpg|thumb|left|Slovenska Istra]] [[Slika:Gonobitz church.jpg|thumb|left|Slovenske Konjice]] [[Slika:Flag of Slovenia.svg|thumb|left|'''Slovenija''']] [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|left|'''Evropska unija''']] Sebastjan Habicht, * [[15. november]] [[1973]], [[Koper]]. '''Shabicht''' je vzdevek, ki ga uporabljam na internetu. == Ustvarjanje na Wikipediji == {{navedek|''Kar smo naredili le zase, bo umrlo z nami; kar smo naredili za druge in svet, bo ostalo in je nesmrtno.<br> — [[Albert Pike]]}} ''Članke v Wikipediji pišem iz čistega veselja in želje po pisanju, tudi zaradi poznavanja splošne in lokalne zgodovine. Med ostalim pišem o pomembnih osebnostih in o tistih, ki bi zaslužili, da se ljudje seznanijo z njihovim delom, dosežki ter zaslugami. Rad dopolnjujem članke, tudi s povezavami na različne vire in literaturo, sodelujem z nekaterimi tujimi wikipedisti, s katerimi imam podobne interese.'' == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" align=center ! !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}} || [[1974]] |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || [[1975]] |- | 3. || {{zastava|Italija}} || [[1978]] |- | 4. || {{zastava|Švica}} || [[1982]] |- | 5. || {{zastava|Nemčija}} || [[1982]] |- | 6. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || [[1989]] |- | 7. || {{zastava|Češka}} || [[1992]] |- | 8. || {{zastava|Madžarska}} || [[1992]] |- | 9. || {{zastava|Francija}} || [[1995]] |- | 10. || {{zastava|Monako}} || [[1995]] |- | 11. || {{zastava|Vatikan}} || [[1999]] |- | 12. || {{zastava|Španija}} || [[2001]] |- | 13. || {{zastava|Grčija}} || [[2003]] |- | 14. || {{zastava|Srbija}} || [[2015]] |- | 15 || {{zastava|Severna Makedonija}} || [[2018]] |- | 16. || {{zastava|Črna Gora}} || [[2022]] |- | 17 || {{zastava|Albanija}} || [[2022]] |} <div style="background-color:#d2e7f7;"> {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#AFEEEE; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" |'''INTERESI, AKTIVNOSTI, PROSTI ČAS''' ''Zanimajo me narava, sukulente, [[filatelija]], zgodovina in vse kar je z njimi povezano. V prostem času (kolikor ga pač imam) pojem pri pevskem zboru, občasno fotografiram, sodelujem v [[Župnija Lucija|župniji]], bil sem [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtski]] voditelj. Sem član lokalnega zgodovinskega društva, občasno pišem članke za župnijsko glasilo, objavljam na portalu Kamra, tudi v lokalnem časopisju, pišem svoj [[blog]], trudim se biti čim bolj vsestransko aktiven in koristen... |} <gallery mode="packed"> Slika:Echinopsis unidentified.jpg Slika:Tabac logo.png Slika:Slovenske Konjice grb.gif Slika:Scuderia Ferrari Logo.png Slika:Logotip Cockte.svg Slika:Leonidas Logo.JPG Slika:Swiss chocolate bar "Giandor" (cropped).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Victorinox Deluxe Tinker (34454326856).jpg Slika:California (23796721).jpeg Slika:Spitfire LF9C MK356 5D4 0796 (28855167937).jpg Slika:Gonobitz church.jpg Slika:Piran, Slovenia (23441705423).jpg Slika:Beer mix Prague.jpg Slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg Slika:Grad Konjice stolp.jpg Slika:Lucija1.jpg </gallery> [[Slika:Graffiti by brons & isi, Schwendergasse.jpg|350px||right]] === Naj... === * [[barva]]: [[rumena]] [[Slika:MikadoYellow.jpg|border|24px]] * [[dosežek človeštva]]: [[Apollo 11|prvi pristanek na luni]] [[Slika:Aldrin Apollo 11.jpg |border|50px]] * [[film]]: [[Rimske počitnice]] [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|border|50px]] * [[glasba]]: [[pop 80' leta]] * [[knjiga]]: [[Sveto pismo]] * [[mesto]]: [[Rim]] * [[pesem]]: [[Eagles]] - [[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]] * [[svetnik]]: [[Sveti Boštjan|Sveti Sebastjan]] * [[hrana]]: [[Italijanska kuhinja]] in [[Mediteranska prehrana]] <div class="usermessage"></div> === Moji prispevki (za lastno evidenco, ne za bahanje) === ==Po abecedi== {{compactTOC2}} ===[[A]]=== [[Adria Transport]], [[Anato]], [[Italijanska tiskovna agencija|Italijanska tiskovna agencija (ANSA)]], [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrska vojna mornarica]], [[Carlo Acutis|sv. Carlo Acutis]], [[Avtobusno postajališče Lucija]], [[Avtobusna postaja Koper]], [[Avtobusna postaja Maribor]], ===[[B]]=== [[Batana]], [[Bracera]], [[Bitka pri Piranu]], [[Bitka pri Visu (1866)]], [[Blatacke zlato]], [[Buče]], ===[[C]]=== '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija (Slovenske Konjice)]]''', [[Cvetnonedeljska butarica]], [[Cerkev Srca Jezusovega, Tibidabo|Cerkev Srca Jezusovega (Tibidabo)]] ===[[Č]]=== [[Čupa]], ===[[D]]=== [[Dikasterij]] (in tudi vsi dikasteriji), [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]], [[Dnipro]], ===[[E]]=== [[Elija (prerok)]], [[Elij iz Koštabone]], [[Enota za protokol Slovenske vojske]], [[eskortni rušilec|eskortna rušilca]] [[RE-51 Triglav]] in [[USS Slater (DE-766)|USS Slater]], [[Eskvilin]], ===[[F]]=== [[Francoska Ekvatorialna Afrika]], [[Fondi]], [[Furlani]], ===[[G]]=== [[Gianicolo]], [[Gran Moravia|Gran Moravia (sir)]], [[Zvonarna Grassmayr]] ===[[I]]=== [[Istrobeneščina]], [[Istrsko narečje]], [[Istrski top]], [[Izseljenstvo]] ===[[J]]=== [[Jadran (jadrnica)]], [[Japonska kačja brada]], [[Dvorec Jelše]], ===[[K]]=== [[SMS Kaiserin Elisabeth]], [[Kanal svetega Jerneja]], [[Kapitolski grič]], [[Kinoto]], [[Kiosk K67]], [[Kivano]], [[HMS Mallow (K81)|Korveta Nada]], [[Križanec |Križanec (hibrid)]], [[Krivi Rog]], [[Kadenca orožja]], ===[[L]]=== [[LETOV]], [[LIBIS 180|Libis 180]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Ljubno ob Savinji]], [[Giovanni Losi]], [[Lucija, Piran]], ===[[M]]=== [[Družba hčera Marije pomočnice]], [[Maksimum karta]], [[Cerkev sv. Marjete, Planina|Cerkev sv. Marjete na Planini]], [[Masdamer|Masdamski sir]], [[Minoritski samostan Piran]], [[Mirni človek]], [[Modra rakovica]], [[Modro poletje]], [[Monald Koprski]], [[Montasio]], ===[[N]]=== [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]], '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]''' ===[[O]]=== [[Onufrij Veliki]], ===[[P]]=== [[Plovilo]], [[Pokopališče Piran]], [[Portorož]], [[Postcrossing]], ===[[Q]]=== [[Qingdao]], ===[[R]]=== [[Raclette]], [[Vila Rafut]], [[Park Rastelli]], [[Rimska škofija]], [[Romanje]], ===[[S]]=== [[Sandokan]], [[Sedem rimskih gričev]], [[Sedisvakanca]], [[Antonio Sema]], [[Sirarstvo]], [[Skavtski center Andreis]], [[Skavtski okoljski center Kočevski Rog]], [[Slovenska Istra]], [[Slovenska potica]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSK]], '''[[Slovenske Konjice]]''', [[Splošna bolnišnica Izola]], [[Sveti sedež]], [[Svetovna poštna zveza]], ===[[Š]]=== [[Šavrinsko gričevje]], [[Švicarska garda]] ===[[T]]=== [[Tartinijev spomenik]], [[Wilhelm von Tegethoff]], [[Ternopil]], [[Tete de Moine|Tete de Moine]], [[Tomos|TOMOS]], [[Trabakola]] ===[[U]]=== [[Urbi et orbi]], ===[[V]]=== [[Vatikan]], [[Velikonočna vigilija]], [[Vila Rafut]], [[Viminal]], [[Večnamenska ladja Triglav 11|Večnamenska ladja Triglav 11]] ===[[W]]=== [[Windischgrätzi]], ===[[Z]]=== [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|ZSKSS]], [[Zvezdno mesto]], ===[[Ž]]=== [[Žička kartuzija]], [[Župnija Doberdob]] *[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] po merilih Wikipedije so zapisani '''krepko'''. == Priznanja == {{priznanje3|uredniška zvezda|komentar=Za tvoja tisočera dosedanja urejanja, za številne nove prispevke pa tudi za urejanje sloga že obstoječih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran3|komentar=Kar ne morem verjeti, da si že tri leta med nami in da si tako tiho in marljivo opravil izjemno obsežno delo. Kot članu, ki je le malo mlajši od mene, ti podeljujem 3-letno '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]]'''. Vse čestitke za dosedanje dosežke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 23:00, 4. avgust 2009 (CEST)}}{{-}} {{priznanje3|veteran4|komentar=za štiri ... }}{{-}} {{priznanje3|veteran5|komentar=...in pet let delovanja! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:28, 24. februar 2012 (CET)}}{{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br> Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:30, 12. junij 2023 (CEST){{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 10. junij 2024 (CEST){{-}}<br /> <div class="usermessage"></div> ==Projekti== *[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]] ===Izbor lastnih fotografij=== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Shabicht%27s_pictures Shabicht's pictures] na [[Wikimedijina Zbirka|Zbirki]] == Uporabniške podstrani == * [[Uporabnik:Shabicht/peskovnik|peskovnik]] {{userpage}} 996kjemov1yzmpmg85mrpnp0gatwz14 0 98652 6653812 6554021 2026-03-31T14:36:23Z ~2026-19928-63 257422 6653812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Franc (Feri) Lainšček''' [fêri lájnšček],<ref>{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> [[pisatelj|atelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].<ref name="sigledal">https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.</ref>[[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj|pis]] == Življenje == Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],<ref name=sigledal/> hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. == Dela == Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]). Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju. == Bibliografija == [[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]] === Romani === *''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}} *''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}} *''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}} *''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}} *''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}} *''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}} *''Vankoštanec'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}} *''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}} *''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}} *''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}} *''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}} *''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}} *''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}} *''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}} *''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}} *''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}} *''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}} *''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014 *''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018 *''Zadoščenje'' – 2019 * ''Kurji pastir'' – 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> (prvi del trilogije) * ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022 * ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 * ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024 === Pesniške zbirke === *''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}} *''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}} *''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}} *''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}} *''Ne bodi kot drugi'' '':'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025) *''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} *''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}} *''Lübezen'' – 2014 *''Demon ljubezni'' – 2016 *''Ne'' – 2022 *''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]]) *''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024 *''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025 === Kratka proza === * ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}} * ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}} === Dela za otroke in mladino === * ''Cicibanija'', pesmi (1987) * ''Cufek modrijan'', slikanica (1989) * ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989) * ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990) * ''Ajša Najša'', roman (1989) * ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) * ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990) * ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992) * ''Velecirkus Argo'', roman (1996) * ''Mislice'', pravljice (2000) * ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001) * ''Brki od mleka'', pesmi (2002) * Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002) * ''Lučka'', slikanica (2005) * ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008) * ''Hit poletja'', roman (2008) * ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003) * ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009) * ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010) * ''Barvice'', pesmi (2010) * ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010) * ''Ko bova velika'', zgodbe (2012) * ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013) * ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014) * ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023) * ''Ne'' (2022) * ''Družina'', slikanica (2024) * ''Čarovnica in čarodej'' (2025) === Filmi === * ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti) * ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla) * ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja) * ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk) * ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc) * ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi) === Radijske igre === * Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987 * De revolutionibus – 26min – premiera: 15. 1. 1988 * Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988 * Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar) * Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989 * Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990 * Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta) * Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 01. 10. 1993 * Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij) * Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa) * Jesen – 30,15 min – premiera 06.10.1998 * Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999 * Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. m5. 1999 * Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999 * Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001 * Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja) ==== Kratke radijske igre ==== * Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989 * Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990 * Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992 * Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998 * Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998 ==== Radijske igre za otroke ==== * Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984 * Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) * Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994 * Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996 * Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica) * Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997 * Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi) * Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo) * Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel) == Priznanja == === Nagrade === * 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' * 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]'' * 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]'' * 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]'' * 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]'' * 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] * 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški * 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' <small>([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> * [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' <small>(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' <small>(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])</small> * [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' <small>([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])</small> * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' <small>([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])</small>''' * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' <small>([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' <small>([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' <small>([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)</small> == Viri == * Darka Tancer Kajnih http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Feri Lainšček| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prekmurci]] nm3eutk2ghkwmlcso1nus8s67umk1jj 0 100391 6654150 6403544 2026-04-01T07:32:33Z ~2026-20164-83 257464 zbriso sem vse 6654150 wikitext text/x-wiki == Otroštvo == Sin Hortense de Beauharnais, hčerke iz prvega zakona [[Josephine de Beauharnais]], pozneje [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] žene. Njegov biološki oče ni znan, vendar je za njegovega očeta obveljal [[Louis Bonaparte]], Napoleonov mlajši brat. Domneva, da je Napoleonov nečak, mu je pozneje zelo pomagala. Po Napoleonovem porazu in odstavitvi leta [[1815]] je moral oditi v emigracijo in je živel v [[Švica|Švici]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]]. Po smrti Napoleonovega sina, [[Napoleon II.|vojvode Reichstadskega]], leta [[1832]] je postal tretji v vrsti bonapartističnih pretendentov na prestol; za svojim očetom in stricem. Postal je tudi dejanski vodja bonapartistične stranke in je leta [[1836]] vodil poskus [[državni udar|državnega udara]] v [[Strasbourg]]u. Leta [[1840]], po ponovnem poskusu prevzema oblasti, ni uspel uiti in je bil zaprt. Leta [[1846]] je uspel pobegniti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], po smrti 'očeta' pa je postal edini pretendent na prestol. == epublike == Ko je bil v [[februarska revolucija (1848)|revoluciji leta 1848]] odstavljen kralj [[Ludvik Filip]] in obnovljena republika, se je lahko vrnil v Francijo in je bil izvoljen v [[konstituanta|konstituanto]]. Na predsedniških volitvah [[10. december|10. decembra]] [[1848]] je s prepričljivo večino (okrog 75 % glasov) premagal [[Louis-Eugène Cavaignac|Louis-Eugène Cavaignaca]]. Pri tem je so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov, ki so podprli kandidata s slavnim priimkom. Z izvolitvijo je postal prvi predsednik republike v francoski zgodovini. Potem ko parlament, ki so ga obvladovali monarhisti, ni želel spremeniti ustave in mu dovoliti drugega mandata je leta [[1851]] izvedel državni udar in postal [[diktator]]. Prilastitev oblasti je pozneje potrdil sporen [[referendum]]. Nov referendum potrdil obnovitev cesarstva. Večina oblasti je bila v rokah Napoleona III., parlament, ki je sicer še vedno obstajal, je imel le obrobno vlogo. Razprave so bile omejene, poročanje o delu parlamenta je bilo cenzurirano. Po poroki s špansko grofico [[Evgenija de Montijo|Evgenijo de Montijo]] se mu je [[1856]] rodil pričakovani naslednik Napoléon Eugène Louis. Po letu 1860 se je drugo cesarstvo liberaliziralo, saj je Napoleon omilil režim. == Zunanje zadeve == Napoleon se je v času svojega vladanja vmešal v nekatere evropske spore. Leta [[1854]] se je vmešal v [[Krimska vojna|krimsko vojno]] na strani Turčije. Ena od Francoskih zaveznic med to vojno, [[Sardinija]], se je v vojno vpletla, da bi dobila vpliv v Franciji. Napoleon se je leta [[1858]] sestal s sardinskim predsednikom [[Camillo di Cavour|Cavourjem]] v [[Plombieres]]u. Strinjal se je, da bo Francija podprla Sardinijo v boju proti Avstriji. Sardinija in Francija sta zmagali, Francija pa je v zameno za zavezništvo pridobila [[Nica|Nico]] in [[Savoja|Savojo]], ki sta ji bili odvzeti leta [[1815]]. Leta [[1861]] se je vmešal še v [[Mehiška državljanska vojna|mehiško državljansko vojno]]. Francija je leta [[1864]] zavzela Mehiko in za cesarja postavila avstrijskega nadvojvodo [[Maksimilijan]]a, predsednik in prejšnja vlada pobegnejo na sever Mehike. A Napoleon si je želel marionetnega cesarja, kar pa Maksimilijan noče biti. Povrhu pa še [[Združene države Amerike]] zahtevajo umik francoskih čet, zato Napoleonova vojska zapusti deželo. Maksimilijan, kljub temu, da je brez francoske vojske nemočen, noče zapustiti Mehike. A je storil narobe, saj so ga leta [[1867]] ubili. == Poraz, odstavitev in ponovna emigracija == [[Slika:BismarckundNapoleonIII.jpg|thumbnail|levo||300px|Napoleon III. v pogovoru z [[Otto von Bismarck|Bismarckom]] po porazu pri Sedanu]] Po tej vrsti zunanjepolitičnih avantur, ki naj bi obnovile pomen Francije v Evropi in svetu, se je leta [[1870]] zapletel v [[prusko-francoska vojna|vojno s Prusijo]] in njenimi nemškimi zaveznicami. Julija [[1870]] je bil po porazu v [[bitka pri Sedanu|bitki pri Sedanu]] ujet in nekaj dni pozneje so ga revolucionarji v Parizu odstavili. Umrl je v emigraciji v Veliki Britaniji, kjer je tudi pokopan. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Napoleon III|Napoleon III.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1808|Napoleon III.]] [[Kategorija:Umrli leta 1873|Napoleon III.]] [[Kategorija:Predsedniki Francije|Napoleon III.]] [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski cesarji]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Carbonari]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] {{normativna kontrola}} <references /> [[Kategorija:Bonapartistični pretendenti francoskega prestola]] [[Kategorija:Samooklicani vladarji]] kgf6il5gwf08ofkzfclaozwya1suln6 6654151 6654150 2026-04-01T07:34:07Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20164-83|~2026-20164-83]] ([[User talk:~2026-20164-83|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2A01:261:FCA:8E00:75F8:EF8E:1035:7727|2A01:261:FCA:8E00:75F8:EF8E:1035:7727]] 6403544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Napoléon III. Bonaparte''' (krstno ime '''Charles Louis Napoléon Bonaparte'''), [[seznam francoskih predsednikov|francoski predsednik]] od [[1848]] do [[1852]], nato [[seznam francoskih cesarjev|francoski cesar]] kot '''Napoléon III.''' od [[1852]] do [[1870]], * [[20. april]] [[1808]] [[Pariz]]; † [[9. januar]] [[1873]], [[Chislehurst]] ([[Kent (grofija)|Kent]]). == Otroštvo in emigracija == Sin Hortense de Beauharnais, hčerke iz prvega zakona [[Josephine de Beauharnais]], pozneje [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] žene. Njegov biološki oče ni znan, vendar je za njegovega očeta obveljal [[Louis Bonaparte]], Napoleonov mlajši brat. Domneva, da je Napoleonov nečak, mu je pozneje zelo pomagala. Po Napoleonovem porazu in odstavitvi leta [[1815]] je moral oditi v emigracijo in je živel v [[Švica|Švici]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]]. Po smrti Napoleonovega sina, [[Napoleon II.|vojvode Reichstadskega]], leta [[1832]] je postal tretji v vrsti bonapartističnih pretendentov na prestol; za svojim očetom in stricem. Postal je tudi dejanski vodja bonapartistične stranke in je leta [[1836]] vodil poskus [[državni udar|državnega udara]] v [[Strasbourg]]u. Leta [[1840]], po ponovnem poskusu prevzema oblasti, ni uspel uiti in je bil zaprt. Leta [[1846]] je uspel pobegniti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], po smrti 'očeta' pa je postal edini pretendent na prestol. == Predsednik republike == Ko je bil v [[februarska revolucija (1848)|revoluciji leta 1848]] odstavljen kralj [[Ludvik Filip]] in obnovljena republika, se je lahko vrnil v Francijo in je bil izvoljen v [[konstituanta|konstituanto]]. Na predsedniških volitvah [[10. december|10. decembra]] [[1848]] je s prepričljivo večino (okrog 75 % glasov) premagal [[Louis-Eugène Cavaignac|Louis-Eugène Cavaignaca]]. Pri tem je so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov, ki so podprli kandidata s slavnim priimkom. Z izvolitvijo je postal prvi predsednik republike v francoski zgodovini. Potem ko parlament, ki so ga obvladovali monarhisti, ni želel spremeniti ustave in mu dovoliti drugega mandata je leta [[1851]] izvedel državni udar in postal [[diktator]]. Prilastitev oblasti je pozneje potrdil sporen [[referendum]]. == Obnovitev cesarstva == Naslednje leto, [[2. december|2. decembra]] [[1852]], je nov referendum potrdil obnovitev cesarstva. Večina oblasti je bila v rokah Napoleona III., parlament, ki je sicer še vedno obstajal, je imel le obrobno vlogo. Razprave so bile omejene, poročanje o delu parlamenta je bilo cenzurirano. Po poroki s špansko grofico [[Evgenija de Montijo|Evgenijo de Montijo]] se mu je [[1856]] rodil pričakovani naslednik Napoléon Eugène Louis. Po letu 1860 se je drugo cesarstvo liberaliziralo, saj je Napoleon omilil režim. == Zunanje zadeve == Napoleon se je v času svojega vladanja vmešal v nekatere evropske spore. Leta [[1854]] se je vmešal v [[Krimska vojna|krimsko vojno]] na strani Turčije. Ena od Francoskih zaveznic med to vojno, [[Sardinija]], se je v vojno vpletla, da bi dobila vpliv v Franciji. Napoleon se je leta [[1858]] sestal s sardinskim predsednikom [[Camillo di Cavour|Cavourjem]] v [[Plombieres]]u. Strinjal se je, da bo Francija podprla Sardinijo v boju proti Avstriji. Sardinija in Francija sta zmagali, Francija pa je v zameno za zavezništvo pridobila [[Nica|Nico]] in [[Savoja|Savojo]], ki sta ji bili odvzeti leta [[1815]]. Leta [[1861]] se je vmešal še v [[Mehiška državljanska vojna|mehiško državljansko vojno]]. Francija je leta [[1864]] zavzela Mehiko in za cesarja postavila avstrijskega nadvojvodo [[Maksimilijan]]a, predsednik in prejšnja vlada pobegnejo na sever Mehike. A Napoleon si je želel marionetnega cesarja, kar pa Maksimilijan noče biti. Povrhu pa še [[Združene države Amerike]] zahtevajo umik francoskih čet, zato Napoleonova vojska zapusti deželo. Maksimilijan, kljub temu, da je brez francoske vojske nemočen, noče zapustiti Mehike. A je storil narobe, saj so ga leta [[1867]] ubili. == Poraz, odstavitev in ponovna emigracija == [[Slika:BismarckundNapoleonIII.jpg|thumbnail|levo||300px|Napoleon III. v pogovoru z [[Otto von Bismarck|Bismarckom]] po porazu pri Sedanu]] Po tej vrsti zunanjepolitičnih avantur, ki naj bi obnovile pomen Francije v Evropi in svetu, se je leta [[1870]] zapletel v [[prusko-francoska vojna|vojno s Prusijo]] in njenimi nemškimi zaveznicami. Julija [[1870]] je bil po porazu v [[bitka pri Sedanu|bitki pri Sedanu]] ujet in nekaj dni pozneje so ga revolucionarji v Parizu odstavili. Umrl je v emigraciji v Veliki Britaniji, kjer je tudi pokopan. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Napoleon III|Napoleon III.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1808|Napoleon III.]] [[Kategorija:Umrli leta 1873|Napoleon III.]] [[Kategorija:Predsedniki Francije|Napoleon III.]] [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski cesarji]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Carbonari]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] {{normativna kontrola}} <references /> [[Kategorija:Bonapartistični pretendenti francoskega prestola]] [[Kategorija:Samooklicani vladarji]] ecfp07b2codmwuqzzrv6i3u97c8y2mj 2 108479 6653609 6653219 2026-03-31T12:18:47Z Pinky sl 2932 6653609 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} LATVIJA - Riga International Airport {{Short description|Letališče v Latviji}} {{Infobox airport | name = RIX Riga Airport | nativename = <small>''{{lang|lv|RIX Rīgas lidosta}}''</small> | image = RIX Logo.svg | image-width = 250 | image2 = Riga Airport 2016.jpg | image2-width = 250 | IATA = RIX | ICAO = EVRA | built = 1973 | type = Javno | owner = [[Vlada Latvije]] | operator = | city-served = [[Riga]], Latvija | location = [[Mārupe|Občina Mārupe]] | hub = * [[airBaltic]] * {{nowrap|[[Norwegian Air Shuttle]]}}<ref>{{cite web | url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/127912-norwegian-confirms-riga-latvia-base-for-2q24 | title=Norwegian confirms Riga, Latvia base for 2Q24 | work=ch-aviation }}</ref> * [[SmartLynx Airlines]] * [[Ryanair]] | elevation-f = 36 | elevation-m = 11 | coordinates = {{coord|56|55|25|N|023|58|16|E|region:LV|display=inline,title}} | website = [https://www.riga-airport.com/en riga-airport.com] | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = | pushpin_label = RIX | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Lega letališča v Latviji | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 3.200 | r1-length-f = 10.500 | r1-surface = [[Beton]]/[[Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Število potnikov | stat1-data = 7.120.000<ref name=AIRBALTIC>{{Cite news|url=https://www.riga-airport.com/en/media/3558/download|title=RIX STATISTICS REPORT 2024|date=August 11, 2025|via=riga-airport.com}}</ref> | stat2-header = Passenger change 23–24 | stat2-data = {{increase}} 7%<ref name=AIRBALTIC /> | footnotes = Source (excluding statistics): [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]] | stat3-header = Aircraft movements | stat3-data = 63,200<ref name=AIRBALTIC /> | stat4-header = Movements change 23–24 | stat4-data = {{increase}} 3%<ref name=AIRBALTIC /> | stat5-header = Cargo (tonnes) | stat5-data = 18,800<ref name=AIRBALTIC /> | stat6-header = Cargo change 23–24 | stat6-data = {{decrease}} -2%<ref name=AIRBALTIC /> }} '''RIX Riga Airport''' ({{langx|lv|RIX Rīgas lidosta}}; {{airport codes|RIX|EVRA|p=n}}) je [[mednarodno letališče]] v [[Riga|Rigi]], glavnem mestu [[Latvija|Latvije]], in največje letališče v [[Baltske države|baltskih državah]] z direktnimi leti na 107 destinacij od septembra 2024. Je [[List of the busiest airports in the former Soviet Union|12. najbolj prometno letališče v postsovjetskih državah]] in [[List of the busiest airports in Europe|77. najbolj prometno letališče v Evropi]] . Služi kot vozlišče za [[Air Baltic|airBaltic]] in [[RAF-Avia]] ter kot eno od baznih letališč za [[Ryanair]] in [[Norwegian|Norwegian Air Shuttle]]. Latvijski nacionalni prevoznik airBaltic je največji prevoznik, ki oskrbuje letališče, sledi mu Ryanair. Letališče se nahaja v [[Mārupe|občini Mārupe]] zahodno od Rige, približno 10&nbsp;km od središča mesta. == Zgodovina == Letališče je bilo zgrajeno leta 1973 kot alternativa [[Spilve Airport|letališču Spilve]], ki je postalo zastarelo. Je državna [[delniška družba]], katere lastnik vseh delnic je [[Vlada Latvije|latvijska vlada]] . Imetnik državnega kapitalskega deleža je latvijsko [[ministrstvo za promet]].<ref>{{cite web|title=Airport at a glance|url=http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|website=Riga Airport Website|access-date=25 July 2015|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924033126/http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|url-status=dead}}</ref> Marca 1995 je [[Uzbekistan Airways]] začel let iz Taškenta v New York s postankom v Rigi.<ref>{{cite news | url=https://www.uzdaily.uz/en/post/31750 | title=Uzbekistan Airways marks 20th anniversary of launch flights to New York | work=UzDaily | date=2015-04-03 | accessdate=12 January 2023}}</ref><ref name="bb1104">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/riga-privlekaet-aviakompanii.d?id=9441083 | title=Рига привлекает авиакомпании | work=Biznes & Baltiya | date=2004-11-01 | accessdate=2023-05-13 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prevoznik je storitev opravljal z Airbusom A310.<ref>{{cite journal | id={{ProQuest|224308831}} | title=World airline report: 1994 - Europe | journal=Air Transport World | volume=32 | issue=6 | date=June 1995}}</ref> Zaradi slabega povpraševanja jo je letalska družba tri mesece pozneje preusmerila skozi Amsterdam.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/uzbeki-otpravyatsya-za-okean-cherez-rigu.d?id=9182611 | title=Узбеки отправятся за океан через Ригу | work=Biznes & Baltiya | date=2004-09-29 | accessdate=2023-05-16 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Obnova in posodobitev letališča je bila končana leta 2001. Uzbekistan Airways je oktobra 2004 na svoji liniji iz New Yorka ponovno prestavil v Rigo. Na tej liniji so uporabljali letala Boeing 767. Tesnejše vezi med Uzbekistanom in Latvijo ter odločitev latvijske vlade, da zniža pristojbine letališča v Rigi, so podjetje spodbudile k vrnitvi.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904" /> V letih 2006 in 2016 so bile odprte nove razširitve severnega terminala. Leta 2010 se je na letališču odprl prvi namensko namenjen terminal [[Business aviation|za poslovno letalstvo]] v baltskih državah.<ref>{{cite web|url=https://www.baltictimes.com/news/articles/25741/|title=Russia invests in Riga Airport|website=[[baltictimes.com]]|language=en|access-date=2017-12-03}}</ref> Uzbekistan Airways je oktobra 2017 ukinil let Riga–New York.<ref>{{cite web | url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/ | title=Uzbekistan Airways S18 New York / Riga service changes as of 11OCT17 | work=Routesonline | date=12 October 2017 | accessdate=4 June 2021 | author=Liu, Jim | archivedate=2017-10-13 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20171013013357/https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/}}</ref> == Objekti == ===Terminal=== Letališče ima eno samo dvonadstropno stavbo potniškega terminala, ki je bila v zadnjih letih večkrat razširjena in nadgrajena po sodobnih standardih. Zunanji del letališča sestavlja glavna dvorana z eno vrsto 36 prijavnih pultov, nekaj trgovinami in varnostnim območjem v zgornjem nadstropju, medtem ko se območje prihodov, prevzem prtljage in nekaj servisnih pultov nahajajo v pritličju.<ref name="officialguide">[http://www.riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan riga-airport.com - Terminal and territory plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118033913/http://riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan |date=18 January 2020 }} retrieved 10 November 2019</ref> ===Vzletna steza=== Letališče ima eno samo vzletno-pristajalno stezo v smeri''18/36'',ki je dolga 3200 m in opremljena z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS CAT II]] . Frekvenca ILS 110,30.<ref>{{cite web|url=http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|title=Operational Facilities|access-date=3 June 2015|archive-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423072828/http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|url-status=dead}}</ref> === Drugi objekti === ako [[Air Baltic|airBaltic]] kot [[Latvian Civil Aviation Agency|latvijska agencija za civilno letalstvo]] imata svoja glavna sedeža na mednarodnem letališču v Rigi.<ref>"[http://www.caa.lv/en/contacts Contacts]." [[Latvian Civil Aviation Agency]]. Retrieved on 19 January 2012. "Civil aviation agency Address: Airport "Riga", LV-1053, Latvia"</ref> ==Statistika== [[File:Letie lidojumi RIX (161) (24301691811).jpg|thumb|Check-in hall]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(120)_(23755392474).jpg|thumb|Hallway between piers ''B'' and ''C'']] [[File:Aeropuerto_de_Riga_-_panoramio.jpg|thumb|View of the ''B'' pier]] [[File:RIX tarmac.jpg|thumb|RIX terminal view from tarmac]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(245)_(24367068016).jpg|thumb|Control tower]] === Statistika poti === {| class="wikitable" width=align= |+ '''Busiest routes from Riga (2025)'''<ref name="2025_stats">{{cite web |title=Traffic Statistics 2025 |url=https://www.riga-airport.com/en/media/4230/download |publisher=RIX Riga Airport |access-date=15 January 2026}}</ref> |- ! Rank ! City ! Share of total traffic ! Airlines |- | {{0}}1 | {{flagicon|UK}} [[London]] | align=center|6.7% | airBaltic, Ryanair, British Airways, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}2 | {{flagicon|Finland}} [[Helsinki]] | align=center|5.3% | airBaltic, Finnair |- | {{0}}3 | {{flagicon|Norway}} [[Oslo]] | align=center|4.8% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}4 | {{flagicon|Sweden}} [[Stockholm]] | align=center|4.6% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}5 | {{flagicon|Estonia}} [[Tallinn]] | align=center|4.3% | airBaltic |- | {{0}}6 | {{flagicon|Germany}} [[Frankfurt]] | align=center|3.8% | airBaltic, Lufthansa |- | {{0}}7 | {{flagicon|Lithuania}} [[Vilnius]] | align=center|3.6% | airBaltic |- | {{0}}8 | {{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam]] | align=center|3.1% | airBaltic |- | {{0}}9 | {{flagicon|Denmark}} [[Copenhagen]] | align=center|3.0% | airBaltic, Norwegian Air Shuttle |- | 10 | {{flagicon|Turkey}} [[Istanbul]] | align=center|3.0% | airBaltic, Turkish Airlines |} {| class="wikitable" width=align= |+ '''Busiest Countries served from Riga (2025)'''<ref name="2025_stats" /> |- ! Rank ! Country ! Share of total traffic |- | {{0}}1 | {{GER}} | align=center|10.5% |- | {{0}}2 | {{UK}} | align=center|10.1% |- | {{0}}3 | {{FIN}} | align=center|{{0}}7.6% |- | {{0}}4 | {{ESP}} | align=center|{{0}}5.5% |- | {{0}}5 | {{TUR}} | align=center|{{0}}5.4% |- | {{0}}6 | {{ITA}} | align=center|{{0}}5.2% |- | {{0}}7 | {{SWE}} | align=center|{{0}}5.1% |- | {{0}}8 | {{NOR}} | align=center|{{0}}5.0% |- | {{0}}9 | {{LIT}} | align=center|{{0}}4.5% |- | 10 | {{EST}} | align=center|{{0}}4.3% |} {| class="wikitable" width="align=" |+'''Top 10 most frequent routes from Riga as of July 2025'''<ref>{{Cite web |last=Flightradar24 |title=Live Flight Tracker - Real-Time Flight Tracker Map |url=https://www.flightradar24.com/data/airports/rix |access-date=2025-07-29 |website=Flightradar24 |language=en}}</ref> !Rank !City !Flights per week |- |1 |{{flagicon|Finland}} [[Helsinki Airport|Helsinki]] |~56 |- |2 |{{flagicon|Estonia}} [[Tallinn Airport|Tallinn]] |~32 |- |3 |{{flagicon|Sweden}} [[Stockholm Arlanda Airport|Stockholm]] |~28 |- |4 |{{flagicon|Lithuania}} [[Vilnius Airport|Vilnius]] |~25 |- |5 |{{flagicon|Norway}} [[Oslo Airport, Gardermoen|Oslo Gardermoen]] |~22 |- |6 |{{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam Airport|Amsterdam]] |~20 |- |7 |{{flagicon|Germany}} [[Frankfurt Airport|Frankfurt]] |~20 |- |8 |{{flagicon|Poland}} [[Warsaw Chopin Airport|Warsaw]] |~20 |- |9 |{{flagicon|Denmark}} [[Copenhagen Airport|Copenhagen]] |~18 |- |10 |{{flagicon|Turkey}} [[Istanbul Airport|Istanbul]] |~16 |} ===Largest airlines=== {|class="wikitable sortable" style="font-size: 100%" width=align= |+ Largest airlines by passengers (2025)<ref name="2025_stats" /> |- style="background:lightgrey;" ! style="width:30px"| Rank ! style="width:"| Airline ! style="width:"| Alliance ! style="width:30px"| 2025, % |- |1||{{flagicon|Latvia}} [[airBaltic]]||{{nan}}||57% |- |2||{{flagicon|Ireland}} [[Ryanair]]||{{nan}}||23% |- |3||{{flagicon|Norway}} [[Norwegian Air Shuttle]]||{{nan}}||{{0}}5% |- |4||{{flagicon|Germany}} [[Lufthansa]]||[[Star Alliance]]||{{0}}3% |- |5||{{flagicon|Poland}} [[LOT Polish Airlines]]||[[Star Alliance]]||{{0}}2% |- |6||Others||{{nan}}||10% |} ==Ground transportation== [[File:Bus stop at Riga Airport.jpg|thumb|Bus stop at Riga Airport]] ===Bus=== Riga Airport is accessible by bus line 22, operated by [[Rīgas Satiksme]], which runs between Riga city centre and the airport. A shuttlebus service to the airport from the [[Riga International Coach Terminal|Riga International Bus Terminal]] was launched in 2024 by [[Lux Express]], but was discontinued in 2025 due to low demand. Moreover, there are international bus connections from the airport to cities in [[Estonia]], [[Lithuania]], [[Poland]] and [[Germany]]. === Taxi === Due to instances of overcharging passengers, a taxi voucher system was implemented in April 2024 that offers a fixed-price ticket for a trip to central Riga (right and left bank) by using companies which have received a special licence.<ref>{{Cite web |date=2024-04-11 |title=Pre-paid vouchers now available for Rīga Airport taxi rides |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/11.04.2024-pre-paid-vouchers-now-available-for-riga-airport-taxi-rides.a550027/ |access-date=2024-09-05 |website=[[eng.lsm.lv]] |language=en}}</ref> Other taxis and ride hailing services are also available. ===Car=== Riga Airport can be reached by car via the highway P133 which connects the airport with [[European route E22]]. The airport has 3 car parking areas, with ~1500 parking spaces, offering both short- and long-term parking. ===Rail=== An airport train station is included as part of the [[Rail Baltica]] project. A contract for construction design was signed on 20 March 2018.<ref>{{cite news |title=Riga Airport rail station contract signed |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/riga-airport-rail-station-contract-signed.a272107/ |work=LSM |date=21 March 2018 |access-date=5 July 2018}}</ref> {{Adjacent stations|system1=Rail Baltica |line1=|left1=Panevėžys|right1=Riga}} ==Incidents and accidents== * On 17 September 2016, an airBaltic [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] [[Q400|Dash 8 Q400 NextGen]] aircraft made an emergency landing without its nose landing gear deployed. The plane was carrying 63 passengers and 4 crew members and was forced to return to Riga following issues with its front chassis. The runway was closed between 10:26 and 15:55 as a safety precaution following an emergency landing. Seven inbound flights and four outbound flights were cancelled, 17 flights were diverted to [[Tallinn Airport]] and [[Kaunas Airport]] and others were delayed. The aircraft involved was YL-BAI and the flight BT 641 was scheduled to fly from Riga to [[Zürich Airport]]. No injuries were reported.<ref>{{cite news |title=airBaltic flight makes emergency landing at Riga airport |url=http://www.baltic-course.com/eng/good_for_business/?doc=124129 |publisher=The Baltic Course |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |date=17 September 2016 |title=17 flights diverted today due to closed runway at Riga Airport |url=http://www.baltictimes.com/17_flights_diverted_today_due_to_closed_runway_at_riga_airport/ |newspaper=[[The Baltic Times]] |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |title=Incidents ar 'airBaltic' lidmašīnu ietekmējis 1341 kompānijas pasažieri |url=http://www.delfi.lv/news/national/politics/incidents-ar-airbaltic-lidmasinu-ietekmejis-1341-kompanijas-pasazieri.d?id=47920679 |publisher=delfi.lv |language=lv |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref> * On 17 February 2017, a [[VIM Airlines]] charter flight to [[Ufa]], [[Russia]] slid off the runway during take-off. The aircraft was carrying the [[HC Lada Togliatti|Togliatti Lada ice hockey club team]], including 40 passengers and 7 crew members. No injuries were reported. The aircraft's engine was damaged as it hit airport equipment.<ref>{{Cite web|url=https://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=193673|title = Runway excursion Serious incident Boeing 737-524 (WL) VP-BVS, 17 Feb 2017| date=17 February 2017 }}</ref> The runway was inspected and closed for three hours after the incident. Flights were diverted to [[Tallinn Airport]] and [[Kaunas Airport]] and others were delayed.{{citation needed|date=November 2019}} * On 3 December 2021, due to heavy snowfall, an airBaltic [[Airbus A220-300]] (YL-CSE) slid off the runway after the landing from Stockholm on flight BT102.{{citation needed|date=June 2024}} * On 8 March 2023, an airBaltic flight from Paris slid off the runway while landing. None of the 89 passengers or 7 crew members were injured.<ref>{{cite news |title=Plane slid off runway in Rīga; no injuries |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/plane-slid-off-runway-in-riga-no-injuries.a499993/ |publisher=lsm.lv |language=en |date=9 March 2023 |access-date=9 March 2023}}</ref> ==See also== * [[List of the busiest airports in Europe]] * [[List of largest airports in the Baltic states]] * [[List of the busiest airports in the former USSR]] * [[List of airports in Latvia]] * [[Transportation in Latvia]] * [[Rīgas Satiksme]] (Riga Public Transport) ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category-inline|Riga International Airport}} *{{Official website|https://www.riga-airport.com/en}} {{in_lang|en|lv}} *[http://bestriga.com/en/page/expanded/type/articles/gpart/5/object/94 RIX Marks the Spot for Expansion] *{{NWS-current|EVRA}} *{{ASN|RIX}} {{Airports in Latvia}} {{Transport hubs of Latvia}} {{Airports built in the Soviet Union}} {{authority control}} <!-- [[Category:Airports built in the Soviet Union]] [[Category:Airports in Latvia]] [[Category:Airports established in 1973]] [[Category:1973 establishments in the Soviet Union]] [[Category:1973 establishments in Latvia]] [[Category:Mārupe Municipality]] --> ktnbjft8atpnye4pjm7qpm6j40vvap9 6653781 6653609 2026-03-31T13:49:37Z Pinky sl 2932 /* Statistika */ 6653781 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} LATVIJA - Riga International Airport {{Short description|Letališče v Latviji}} {{Infobox airport | name = RIX Riga Airport | nativename = <small>''{{lang|lv|RIX Rīgas lidosta}}''</small> | image = RIX Logo.svg | image-width = 250 | image2 = Riga Airport 2016.jpg | image2-width = 250 | IATA = RIX | ICAO = EVRA | built = 1973 | type = Javno | owner = [[Vlada Latvije]] | operator = | city-served = [[Riga]], Latvija | location = [[Mārupe|Občina Mārupe]] | hub = * [[airBaltic]] * {{nowrap|[[Norwegian Air Shuttle]]}}<ref>{{cite web | url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/127912-norwegian-confirms-riga-latvia-base-for-2q24 | title=Norwegian confirms Riga, Latvia base for 2Q24 | work=ch-aviation }}</ref> * [[SmartLynx Airlines]] * [[Ryanair]] | elevation-f = 36 | elevation-m = 11 | coordinates = {{coord|56|55|25|N|023|58|16|E|region:LV|display=inline,title}} | website = [https://www.riga-airport.com/en riga-airport.com] | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = | pushpin_label = RIX | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Lega letališča v Latviji | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 3.200 | r1-length-f = 10.500 | r1-surface = [[Beton]]/[[Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Število potnikov | stat1-data = 7.120.000<ref name=AIRBALTIC>{{Cite news|url=https://www.riga-airport.com/en/media/3558/download|title=RIX STATISTICS REPORT 2024|date=August 11, 2025|via=riga-airport.com}}</ref> | stat2-header = Passenger change 23–24 | stat2-data = {{increase}} 7%<ref name=AIRBALTIC /> | footnotes = Source (excluding statistics): [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]] | stat3-header = Aircraft movements | stat3-data = 63,200<ref name=AIRBALTIC /> | stat4-header = Movements change 23–24 | stat4-data = {{increase}} 3%<ref name=AIRBALTIC /> | stat5-header = Cargo (tonnes) | stat5-data = 18,800<ref name=AIRBALTIC /> | stat6-header = Cargo change 23–24 | stat6-data = {{decrease}} -2%<ref name=AIRBALTIC /> }} '''RIX Riga Airport''' ({{langx|lv|RIX Rīgas lidosta}}; {{airport codes|RIX|EVRA|p=n}}) je [[mednarodno letališče]] v [[Riga|Rigi]], glavnem mestu [[Latvija|Latvije]], in največje letališče v [[Baltske države|baltskih državah]] z direktnimi leti na 107 destinacij od septembra 2024. Je [[List of the busiest airports in the former Soviet Union|12. najbolj prometno letališče v postsovjetskih državah]] in [[List of the busiest airports in Europe|77. najbolj prometno letališče v Evropi]] . Služi kot vozlišče za [[Air Baltic|airBaltic]] in [[RAF-Avia]] ter kot eno od baznih letališč za [[Ryanair]] in [[Norwegian|Norwegian Air Shuttle]]. Latvijski nacionalni prevoznik airBaltic je največji prevoznik, ki oskrbuje letališče, sledi mu Ryanair. Letališče se nahaja v [[Mārupe|občini Mārupe]] zahodno od Rige, približno 10&nbsp;km od središča mesta. == Zgodovina == Letališče je bilo zgrajeno leta 1973 kot alternativa [[Spilve Airport|letališču Spilve]], ki je postalo zastarelo. Je državna [[delniška družba]], katere lastnik vseh delnic je [[Vlada Latvije|latvijska vlada]] . Imetnik državnega kapitalskega deleža je latvijsko [[ministrstvo za promet]].<ref>{{cite web|title=Airport at a glance|url=http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|website=Riga Airport Website|access-date=25 July 2015|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924033126/http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|url-status=dead}}</ref> Marca 1995 je [[Uzbekistan Airways]] začel let iz Taškenta v New York s postankom v Rigi.<ref>{{cite news | url=https://www.uzdaily.uz/en/post/31750 | title=Uzbekistan Airways marks 20th anniversary of launch flights to New York | work=UzDaily | date=2015-04-03 | accessdate=12 January 2023}}</ref><ref name="bb1104">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/riga-privlekaet-aviakompanii.d?id=9441083 | title=Рига привлекает авиакомпании | work=Biznes & Baltiya | date=2004-11-01 | accessdate=2023-05-13 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prevoznik je storitev opravljal z Airbusom A310.<ref>{{cite journal | id={{ProQuest|224308831}} | title=World airline report: 1994 - Europe | journal=Air Transport World | volume=32 | issue=6 | date=June 1995}}</ref> Zaradi slabega povpraševanja jo je letalska družba tri mesece pozneje preusmerila skozi Amsterdam.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/uzbeki-otpravyatsya-za-okean-cherez-rigu.d?id=9182611 | title=Узбеки отправятся за океан через Ригу | work=Biznes & Baltiya | date=2004-09-29 | accessdate=2023-05-16 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Obnova in posodobitev letališča je bila končana leta 2001. Uzbekistan Airways je oktobra 2004 na svoji liniji iz New Yorka ponovno prestavil v Rigo. Na tej liniji so uporabljali letala Boeing 767. Tesnejše vezi med Uzbekistanom in Latvijo ter odločitev latvijske vlade, da zniža pristojbine letališča v Rigi, so podjetje spodbudile k vrnitvi.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904" /> V letih 2006 in 2016 so bile odprte nove razširitve severnega terminala. Leta 2010 se je na letališču odprl prvi namensko namenjen terminal [[Business aviation|za poslovno letalstvo]] v baltskih državah.<ref>{{cite web|url=https://www.baltictimes.com/news/articles/25741/|title=Russia invests in Riga Airport|website=[[baltictimes.com]]|language=en|access-date=2017-12-03}}</ref> Uzbekistan Airways je oktobra 2017 ukinil let Riga–New York.<ref>{{cite web | url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/ | title=Uzbekistan Airways S18 New York / Riga service changes as of 11OCT17 | work=Routesonline | date=12 October 2017 | accessdate=4 June 2021 | author=Liu, Jim | archivedate=2017-10-13 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20171013013357/https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/}}</ref> == Objekti == ===Terminal=== Letališče ima eno samo dvonadstropno stavbo potniškega terminala, ki je bila v zadnjih letih večkrat razširjena in nadgrajena po sodobnih standardih. Zunanji del letališča sestavlja glavna dvorana z eno vrsto 36 prijavnih pultov, nekaj trgovinami in varnostnim območjem v zgornjem nadstropju, medtem ko se območje prihodov, prevzem prtljage in nekaj servisnih pultov nahajajo v pritličju.<ref name="officialguide">[http://www.riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan riga-airport.com - Terminal and territory plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118033913/http://riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan |date=18 January 2020 }} retrieved 10 November 2019</ref> ===Vzletna steza=== Letališče ima eno samo vzletno-pristajalno stezo v smeri''18/36'',ki je dolga 3200 m in opremljena z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS CAT II]] . Frekvenca ILS 110,30.<ref>{{cite web|url=http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|title=Operational Facilities|access-date=3 June 2015|archive-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423072828/http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|url-status=dead}}</ref> === Drugi objekti === ako [[Air Baltic|airBaltic]] kot [[Latvian Civil Aviation Agency|latvijska agencija za civilno letalstvo]] imata svoja glavna sedeža na mednarodnem letališču v Rigi.<ref>"[http://www.caa.lv/en/contacts Contacts]." [[Latvian Civil Aviation Agency]]. Retrieved on 19 January 2012. "Civil aviation agency Address: Airport "Riga", LV-1053, Latvia"</ref> ==Statistika== [[File:Letie lidojumi RIX (161) (24301691811).jpg|thumb|Check-in dvorana]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(120)_(23755392474).jpg|thumb|Hodnik med pomoli ''B'' in ''C'']] [[File:Aeropuerto_de_Riga_-_panoramio.jpg|thumb|Pogled na pomol ''B'']] [[File:RIX tarmac.jpg|thumb|Pogled na terminal RIX z vzletno-pristajalne ploščadi]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(245)_(24367068016).jpg|thumb|Kontrolni stolp]] === Statistika letov === {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne poti iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats">{{cite web |title=Traffic Statistics 2025 |url=https://www.riga-airport.com/en/media/4230/download |publisher=RIX Riga Airport |access-date=15 January 2026}}</ref> |- ! Rang ! Mesto ! Delež celotnega prometa ! Letalske družbe |- | {{0}}1 | {{flagicon|UK}} [[London]] | align=center|6,7% | airBaltic, Ryanair, British Airways, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}2 | {{flagicon|Finland}} [[Helsinki]] | align=center|5,3% | airBaltic, Finnair |- | {{0}}3 | {{flagicon|Norway}} [[Oslo]] | align=center|4,8% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}4 | {{flagicon|Sweden}} [[Stockholm]] | align=center|4,6% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}5 | {{flagicon|Estonia}} [[Talin]] | align=center|4,3% | airBaltic |- | {{0}}6 | {{flagicon|Germany}} [[Frankfurt]] | align=center|3,8% | airBaltic, Lufthansa |- | {{0}}7 | {{flagicon|Lithuania}} [[Vilna]] | align=center|3,6% | airBaltic |- | {{0}}8 | {{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam]] | align=center|3,1% | airBaltic |- | {{0}}9 | {{flagicon|Denmark}} [[København]] | align=center|3,0% | airBaltic, Norwegian Air Shuttle |- | 10 | {{flagicon|Turkey}} [[Istanbul]] | align=center|3,0% | airBaltic, Turkish Airlines |} {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne države, ki jih oskrbuje Riga (2025)'''<ref name="2025_stats" /> |- ! Rang ! Država ! Delež celotnega prometa |- | {{0}}1 | {{GER}} | align=center|10,5% |- | {{0}}2 | {{UK}} | align=center|10,1% |- | {{0}}3 | {{FIN}} | align=center|{{0}}7,6% |- | {{0}}4 | {{ESP}} | align=center|{{0}}5,5% |- | {{0}}5 | {{TUR}} | align=center|{{0}}5,4% |- | {{0}}6 | {{ITA}} | align=center|{{0}}5,2% |- | {{0}}7 | {{SWE}} | align=center|{{0}}5,1% |- | {{0}}8 | {{NOR}} | align=center|{{0}}5,0% |- | {{0}}9 | {{LIT}} | align=center|{{0}}4,5% |- | 10 | {{EST}} | align=center|{{0}}4,3% |} {| class="wikitable" width="align=" |+'''10 najpogostejših poti iz Rige od julija 2025'''<ref>{{Cite web |last=Flightradar24 |title=Live Flight Tracker - Real-Time Flight Tracker Map |url=https://www.flightradar24.com/data/airports/rix |access-date=2025-07-29 |website=Flightradar24 |language=en}}</ref> !Rang !Mesto !Leti na teden |- |1 |{{flagicon|Finland}} [[Letališče Helsinki-Vantaa|Helsinki]] |~56 |- |2 |{{flagicon|Estonia}} [[Letališče Talin|Talin]] |~32 |- |3 |{{flagicon|Sweden}} [[Stockholm Arlanda Airport|Stockholm]] |~28 |- |4 |{{flagicon|Lithuania}} [[Letališče Vilna|Vilna]] |~25 |- |5 |{{flagicon|Norway}} [[Letališče Oslo, Gardermoen|Oslo Gardermoen]] |~22 |- |6 |{{flagicon|Netherlands}} [[Letališče Schiphol|Amsterdam]] |~20 |- |7 |{{flagicon|Germany}} [[Letališče Frankfurt|Frankfurt]] |~20 |- |8 |{{flagicon|Poland}} [[Letališče Frédérica Chopina Varšava|Varšava]] |~20 |- |9 |{{flagicon|Denmark}} [[Letališče København|København]] |~18 |- |10 |{{flagicon|Turkey}} [[Letališče Istanbul|Istanbul]] |~16 |} === Največje letalske družbe === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 100%" width=align= |+ Največje letalske družbe po številu potnikov (2025) <ref name="2025_stats" /> |- style="background:lightgrey;" ! style="width:30px"| Rank ! style="width:"| Airline ! style="width:"| Alliance ! style="width:30px"| 2025, % |- |1||{{flagicon|Latvia}} [[airBaltic]]||{{nan}}||57% |- |2||{{flagicon|Ireland}} [[Ryanair]]||{{nan}}||23% |- |3||{{flagicon|Norway}} [[Norwegian Air Shuttle]]||{{nan}}||{{0}}5% |- |4||{{flagicon|Germany}} [[Lufthansa]]||[[Star Alliance]]||{{0}}3% |- |5||{{flagicon|Poland}} [[LOT Polish Airlines]]||[[Star Alliance]]||{{0}}2% |- |6||Others||{{nan}}||10% |} == Dostopnost letališča == [[File:Bus stop at Riga Airport.jpg|thumb|Avtobusna postaja na letališču Riga]] ===Avtobus=== Do letališča Riga lahko pridete z avtobusno linijo 22, ki jo upravlja [[Rīgas Satiksme]] in vozi med središčem Rige in letališčem. Leta 2024 je [[Lux Express]] vzpostavil avtobusni prevoz do letališča z [[Riga International Coach Terminal|mednarodnega avtobusnega terminala v Rigi]], vendar je bil leta 2025 zaradi majhnega povpraševanja ukinjen. Poleg tega obstajajo mednarodne avtobusne povezave z letališča do mest v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]], [[Poljska|na Poljskem]] in [[Nemčija|v Nemčiji]]. === Taxi === Zaradi primerov previsokih stroškov za potnike je bil aprila 2024 uveden sistem taksi bonov, ki ponuja vozovnico s fiksno ceno za potovanje v središče Rige (desni in levi breg) s pomočjo podjetij s posebno licenco.<ref>{{Cite web |date=2024-04-11 |title=Pre-paid vouchers now available for Rīga Airport taxi rides |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/11.04.2024-pre-paid-vouchers-now-available-for-riga-airport-taxi-rides.a550027/ |access-date=2024-09-05 |website=[[eng.lsm.lv]] |language=en}}</ref> Na voljo so tudi drugi taksiji in storitve prevoza s prevozom po naročanju. ===Avtomobil=== Do letališča Riga se lahko pripeljete z avtomobilom po avtocesti P133, ki letališče povezuje z [[Evropska pot E22|evropsko cesto E22]]. Letališče ima 3 parkirišča s približno 1500 parkirnimi mesti, ki ponujajo tako kratkoročno kot dolgoročno parkiranje. === Železnica === Železniška postaja na letališču je vključena v projekt [[Rail Baltica]]. Pogodba za gradbeno projektiranje je bila podpisana 20. marca 2018.<ref>{{cite news |title=Riga Airport rail station contract signed |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/riga-airport-rail-station-contract-signed.a272107/ |work=LSM |date=21 March 2018 |access-date=5 July 2018}}</ref> == Incidenti in nesreče == * 17. septembra 2016 je letalo airBaltic [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] [[Bombardier Dash 8|Dash 8 Q400 NextGen]] zasilno pristalo brez sproščenega nosnega podvozja. Letalo je prevažalo 63 potnikov in 4 člane posadke ter se je zaradi težav s sprednjim podvozjem moralo vrniti v Rigo. Vzletno-pristajalna steza je bila po zasilnem pristanku zaradi varnosti zaprta med 10.26 in 15.55. Sedem dohodnih in štirje odhodni leti so bili odpovedani, 17 letov je bilo preusmerjenih na [[Tallinn Airport|letališče v Talinu]] in [[Kaunas Airport|Kaunasu]], drugi pa so imeli zamudo. V nesreči je bilo udeleženo letalo YL-BAI, let BT 641 pa je moral leteti iz Rige na [[Letališče Zürich|letališče v Zürichu]]. Poškodovanih ni bilo.<ref>{{cite news |title=airBaltic flight makes emergency landing at Riga airport |url=http://www.baltic-course.com/eng/good_for_business/?doc=124129 |publisher=The Baltic Course |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |date=17 September 2016 |title=17 flights diverted today due to closed runway at Riga Airport |url=http://www.baltictimes.com/17_flights_diverted_today_due_to_closed_runway_at_riga_airport/ |newspaper=[[The Baltic Times]] |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |title=Incidents ar 'airBaltic' lidmašīnu ietekmējis 1341 kompānijas pasažieri |url=http://www.delfi.lv/news/national/politics/incidents-ar-airbaltic-lidmasinu-ietekmejis-1341-kompanijas-pasazieri.d?id=47920679 |publisher=delfi.lv |language=lv |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref> * 17. februarja 2017 je čarterski let letalske [[VIM Airlines|družbe VIM Airlines]] v [[Ufa|Ufo]] v [[Rusija|Rusiji]] med vzletom zdrsnil z vzletno-pristajalne steze. Na letalu je bila [[HC Lada Togliatti|hokejska ekipa Togliatti Lada]], vključno s 40 potniki in 7 člani posadke. Poškodovanih ni bilo. Motor letala je bil poškodovan, ko je zadelo letališko opremo. <ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=193673|title=Runway excursion Serious incident Boeing 737-524 (WL) VP-BVS, 17 Feb 2017|date=17 February 2017}}</ref> Vzletno-pristajalna steza je bila po incidentu pregledana in zaprta tri ure. Leti so bili preusmerjeni na [[Tallinn Airport|letališče Talin]] in [[Kaunas Airport|letališče Kaunas]], drugi pa so imeli zamudo.{{citation needed|date=November 2019}} * 3. decembra 2021 je zaradi močnega sneženja letalo [[Airbus A220|Airbus A220-300]] (YL-CSE) družbe airBaltic po pristanku v Stockholmu na letu BT102 zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze.{{citation needed|date=June 2024}} * 8. marca 2023 je letalo družbe airBaltic iz Pariza med pristankom zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Nihče od 89 potnikov ali 7 članov posadke ni bil poškodovan.<ref>{{cite news |title=Plane slid off runway in Rīga; no injuries |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/plane-slid-off-runway-in-riga-no-injuries.a499993/ |publisher=lsm.lv |language=en |date=9 March 2023 |access-date=9 March 2023}}</ref> ==Glej tudi== * [[Rīgas Satiksme]] (javni prevoz v Rigi) ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category-inline|Riga International Airport}} *{{Official website|https://www.riga-airport.com/en}} {{in_lang|en|lv}} *[http://bestriga.com/en/page/expanded/type/articles/gpart/5/object/94 RIX Marks the Spot for Expansion] *{{NWS-current|EVRA}} *{{ASN|RIX}} {{authority control}} <!-- [[Category:Airports built in the Soviet Union]] [[Category:Airports in Latvia]] [[Category:Airports established in 1973]] [[Category:1973 establishments in the Soviet Union]] [[Category:1973 establishments in Latvia]] [[Category:Mārupe Municipality]] --> 9s6wzzuxvht0edt70opvj5q4u3exvca 6653792 6653781 2026-03-31T13:56:46Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ 6653792 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} LATVIJA - Riga International Airport {{Short description|Letališče v Latviji}} {{Infobox airport | name = RIX Riga Airport | nativename = <small>''{{lang|lv|RIX Rīgas lidosta}}''</small> | image = RIX Logo.svg | image-width = 250 | image2 = Riga Airport 2016.jpg | image2-width = 250 | IATA = RIX | ICAO = EVRA | built = 1973 | type = Javno | owner = [[Vlada Latvije]] | operator = | city-served = [[Riga]], Latvija | location = [[Mārupe|Občina Mārupe]] | hub = * [[airBaltic]] * {{nowrap|[[Norwegian Air Shuttle]]}}<ref>{{cite web | url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/127912-norwegian-confirms-riga-latvia-base-for-2q24 | title=Norwegian confirms Riga, Latvia base for 2Q24 | work=ch-aviation }}</ref> * [[SmartLynx Airlines]] * [[Ryanair]] | elevation-f = 36 | elevation-m = 11 | coordinates = {{coord|56|55|25|N|023|58|16|E|region:LV|display=inline,title}} | website = [https://www.riga-airport.com/en riga-airport.com] | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = | pushpin_label = RIX | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Lega letališča v Latviji | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 3.200 | r1-length-f = 10.500 | r1-surface = [[Beton]]/[[Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Število potnikov | stat1-data = 7.120.000<ref name=AIRBALTIC>{{Cite news|url=https://www.riga-airport.com/en/media/3558/download|title=RIX STATISTICS REPORT 2024|date=August 11, 2025|via=riga-airport.com}}</ref> | stat2-header = Passenger change 23–24 | stat2-data = {{increase}} 7%<ref name=AIRBALTIC /> | footnotes = Source (excluding statistics): [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]] | stat3-header = Aircraft movements | stat3-data = 63,200<ref name=AIRBALTIC /> | stat4-header = Movements change 23–24 | stat4-data = {{increase}} 3%<ref name=AIRBALTIC /> | stat5-header = Cargo (tonnes) | stat5-data = 18,800<ref name=AIRBALTIC /> | stat6-header = Cargo change 23–24 | stat6-data = {{decrease}} -2%<ref name=AIRBALTIC /> }} '''RIX Riga Airport''' ({{langx|lv|RIX Rīgas lidosta}}; {{airport codes|RIX|EVRA|p=n}}) je [[mednarodno letališče]] v [[Riga|Rigi]], glavnem mestu [[Latvija|Latvije]], in največje letališče v [[Baltske države|baltskih državah]] z direktnimi leti na 107 destinacij od septembra 2024. Je [[List of the busiest airports in the former Soviet Union|12. najbolj prometno letališče v postsovjetskih državah]] in [[List of the busiest airports in Europe|77. najbolj prometno letališče v Evropi]] . Služi kot vozlišče za [[Air Baltic|airBaltic]] in [[RAF-Avia]] ter kot eno od baznih letališč za [[Ryanair]] in [[Norwegian|Norwegian Air Shuttle]]. Latvijski nacionalni prevoznik airBaltic je največji prevoznik, ki oskrbuje letališče, sledi mu Ryanair. Letališče se nahaja v [[Mārupe|občini Mārupe]] zahodno od Rige, približno 10&nbsp;km od središča mesta. == Zgodovina == Letališče je bilo zgrajeno leta 1973 kot alternativa [[Spilve Airport|letališču Spilve]], ki je postalo zastarelo. Je državna [[delniška družba]], katere lastnik vseh delnic je [[Vlada Latvije|latvijska vlada]] . Imetnik državnega kapitalskega deleža je latvijsko [[ministrstvo za promet]].<ref>{{cite web|title=Airport at a glance|url=http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|website=Riga Airport Website|access-date=25 July 2015|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924033126/http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|url-status=dead}}</ref> Marca 1995 je [[Uzbekistan Airways]] začel let iz Taškenta v New York s postankom v Rigi.<ref>{{cite news | url=https://www.uzdaily.uz/en/post/31750 | title=Uzbekistan Airways marks 20th anniversary of launch flights to New York | work=UzDaily | date=2015-04-03 | accessdate=12 January 2023}}</ref><ref name="bb1104">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/riga-privlekaet-aviakompanii.d?id=9441083 | title=Рига привлекает авиакомпании | work=Biznes & Baltiya | date=2004-11-01 | accessdate=2023-05-13 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prevoznik je storitev opravljal z Airbusom A310.<ref>{{cite journal | id={{ProQuest|224308831}} | title=World airline report: 1994 - Europe | journal=Air Transport World | volume=32 | issue=6 | date=June 1995}}</ref> Zaradi slabega povpraševanja jo je letalska družba tri mesece pozneje preusmerila skozi Amsterdam.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/uzbeki-otpravyatsya-za-okean-cherez-rigu.d?id=9182611 | title=Узбеки отправятся за океан через Ригу | work=Biznes & Baltiya | date=2004-09-29 | accessdate=2023-05-16 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Obnova in posodobitev letališča je bila končana leta 2001. Uzbekistan Airways je oktobra 2004 na svoji liniji iz New Yorka ponovno prestavil v Rigo. Na tej liniji so uporabljali letala Boeing 767. Tesnejše vezi med Uzbekistanom in Latvijo ter odločitev latvijske vlade, da zniža pristojbine letališča v Rigi, so podjetje spodbudile k vrnitvi.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904" /> V letih 2006 in 2016 so bile odprte nove razširitve severnega terminala. Leta 2010 se je na letališču odprl prvi namensko namenjen terminal [[Business aviation|za poslovno letalstvo]] v baltskih državah.<ref>{{cite web|url=https://www.baltictimes.com/news/articles/25741/|title=Russia invests in Riga Airport|website=[[baltictimes.com]]|language=en|access-date=2017-12-03}}</ref> Uzbekistan Airways je oktobra 2017 ukinil let Riga–New York.<ref>{{cite web | url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/ | title=Uzbekistan Airways S18 New York / Riga service changes as of 11OCT17 | work=Routesonline | date=12 October 2017 | accessdate=4 June 2021 | author=Liu, Jim | archivedate=2017-10-13 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20171013013357/https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/}}</ref> == Objekti == ===Terminal=== Letališče ima eno samo dvonadstropno stavbo potniškega terminala, ki je bila v zadnjih letih večkrat razširjena in nadgrajena po sodobnih standardih. Zunanji del letališča sestavlja glavna dvorana z eno vrsto 36 prijavnih pultov, nekaj trgovinami in varnostnim območjem v zgornjem nadstropju, medtem ko se območje prihodov, prevzem prtljage in nekaj servisnih pultov nahajajo v pritličju.<ref name="officialguide">[http://www.riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan riga-airport.com - Terminal and territory plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118033913/http://riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan |date=18 January 2020 }} retrieved 10 November 2019</ref> ===Vzletna steza=== Letališče ima eno samo vzletno-pristajalno stezo v smeri''18/36'',ki je dolga 3200 m in opremljena z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS CAT II]] . Frekvenca ILS 110,30.<ref>{{cite web|url=http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|title=Operational Facilities|access-date=3 June 2015|archive-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423072828/http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|url-status=dead}}</ref> === Drugi objekti === ako [[Air Baltic|airBaltic]] kot [[Latvian Civil Aviation Agency|latvijska agencija za civilno letalstvo]] imata svoja glavna sedeža na mednarodnem letališču v Rigi.<ref>"[http://www.caa.lv/en/contacts Contacts]." [[Latvian Civil Aviation Agency]]. Retrieved on 19 January 2012. "Civil aviation agency Address: Airport "Riga", LV-1053, Latvia"</ref> ==Statistika== [[File:Letie lidojumi RIX (161) (24301691811).jpg|thumb|Check-in dvorana]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(120)_(23755392474).jpg|thumb|Hodnik med pomoli ''B'' in ''C'']] [[File:Aeropuerto_de_Riga_-_panoramio.jpg|thumb|Pogled na pomol ''B'']] [[File:RIX tarmac.jpg|thumb|Pogled na terminal RIX z vzletno-pristajalne ploščadi]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(245)_(24367068016).jpg|thumb|Kontrolni stolp]] === Statistika letov === {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne poti iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats">{{cite web |title=Traffic Statistics 2025 |url=https://www.riga-airport.com/en/media/4230/download |publisher=RIX Riga Airport |access-date=15 January 2026}}</ref> |- ! Rang ! Mesto ! Delež celotnega prometa ! Letalske družbe |- | {{0}}1 | {{flagicon|UK}} [[London]] | align=center|6,7% | airBaltic, Ryanair, British Airways, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}2 | {{flagicon|Finland}} [[Helsinki]] | align=center|5,3% | airBaltic, Finnair |- | {{0}}3 | {{flagicon|Norway}} [[Oslo]] | align=center|4,8% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}4 | {{flagicon|Sweden}} [[Stockholm]] | align=center|4,6% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}5 | {{flagicon|Estonia}} [[Talin]] | align=center|4,3% | airBaltic |- | {{0}}6 | {{flagicon|Germany}} [[Frankfurt]] | align=center|3,8% | airBaltic, Lufthansa |- | {{0}}7 | {{flagicon|Lithuania}} [[Vilna]] | align=center|3,6% | airBaltic |- | {{0}}8 | {{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam]] | align=center|3,1% | airBaltic |- | {{0}}9 | {{flagicon|Denmark}} [[København]] | align=center|3,0% | airBaltic, Norwegian Air Shuttle |- | 10 | {{flagicon|Turkey}} [[Istanbul]] | align=center|3,0% | airBaltic, Turkish Airlines |} {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne države, ki jih oskrbuje Riga (2025)'''<ref name="2025_stats" /> |- ! Rang ! Država ! Delež celotnega prometa |- | {{0}}1 | {{GER}} | align=center|10,5% |- | {{0}}2 | {{UK}} | align=center|10,1% |- | {{0}}3 | {{FIN}} | align=center|{{0}}7,6% |- | {{0}}4 | {{ESP}} | align=center|{{0}}5,5% |- | {{0}}5 | {{TUR}} | align=center|{{0}}5,4% |- | {{0}}6 | {{ITA}} | align=center|{{0}}5,2% |- | {{0}}7 | {{SWE}} | align=center|{{0}}5,1% |- | {{0}}8 | {{NOR}} | align=center|{{0}}5,0% |- | {{0}}9 | {{LIT}} | align=center|{{0}}4,5% |- | 10 | {{EST}} | align=center|{{0}}4,3% |} {| class="wikitable" width="align=" |+'''10 najpogostejših poti iz Rige od julija 2025'''<ref>{{Cite web |last=Flightradar24 |title=Live Flight Tracker - Real-Time Flight Tracker Map |url=https://www.flightradar24.com/data/airports/rix |access-date=2025-07-29 |website=Flightradar24 |language=en}}</ref> !Rang !Mesto !Leti na teden |- |1 |{{flagicon|Finland}} [[Letališče Helsinki-Vantaa|Helsinki]] |~56 |- |2 |{{flagicon|Estonia}} [[Letališče Talin|Talin]] |~32 |- |3 |{{flagicon|Sweden}} [[Stockholm Arlanda Airport|Stockholm]] |~28 |- |4 |{{flagicon|Lithuania}} [[Letališče Vilna|Vilna]] |~25 |- |5 |{{flagicon|Norway}} [[Letališče Oslo, Gardermoen|Oslo Gardermoen]] |~22 |- |6 |{{flagicon|Netherlands}} [[Letališče Schiphol|Amsterdam]] |~20 |- |7 |{{flagicon|Germany}} [[Letališče Frankfurt|Frankfurt]] |~20 |- |8 |{{flagicon|Poland}} [[Letališče Frédérica Chopina Varšava|Varšava]] |~20 |- |9 |{{flagicon|Denmark}} [[Letališče København|København]] |~18 |- |10 |{{flagicon|Turkey}} [[Letališče Istanbul|Istanbul]] |~16 |} === Največje letalske družbe === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 100%" width=align= |+ Največje letalske družbe po številu potnikov (2025) <ref name="2025_stats" /> |- style="background:lightgrey;" ! style="width:30px"| Rank ! style="width:"| Airline ! style="width:"| Alliance ! style="width:30px"| 2025, % |- |1||{{flagicon|Latvia}} [[airBaltic]]||{{nan}}||57% |- |2||{{flagicon|Ireland}} [[Ryanair]]||{{nan}}||23% |- |3||{{flagicon|Norway}} [[Norwegian Air Shuttle]]||{{nan}}||{{0}}5% |- |4||{{flagicon|Germany}} [[Lufthansa]]||[[Star Alliance]]||{{0}}3% |- |5||{{flagicon|Poland}} [[LOT Polish Airlines]]||[[Star Alliance]]||{{0}}2% |- |6||Others||{{nan}}||10% |} == Dostopnost letališča == [[File:Bus stop at Riga Airport.jpg|thumb|Avtobusna postaja na letališču Riga]] ===Avtobus=== Do letališča Riga lahko pridete z avtobusno linijo 22, ki jo upravlja [[Rīgas Satiksme]] in vozi med središčem Rige in letališčem. Leta 2024 je [[Lux Express]] vzpostavil avtobusni prevoz do letališča z [[Riga International Coach Terminal|mednarodnega avtobusnega terminala v Rigi]], vendar je bil leta 2025 zaradi majhnega povpraševanja ukinjen. Poleg tega obstajajo mednarodne avtobusne povezave z letališča do mest v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]], [[Poljska|na Poljskem]] in [[Nemčija|v Nemčiji]]. === Taxi === Zaradi primerov previsokih stroškov za potnike je bil aprila 2024 uveden sistem taksi bonov, ki ponuja vozovnico s fiksno ceno za potovanje v središče Rige (desni in levi breg) s pomočjo podjetij s posebno licenco.<ref>{{Cite web |date=2024-04-11 |title=Pre-paid vouchers now available for Rīga Airport taxi rides |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/11.04.2024-pre-paid-vouchers-now-available-for-riga-airport-taxi-rides.a550027/ |access-date=2024-09-05 |website=[[eng.lsm.lv]] |language=en}}</ref> Na voljo so tudi drugi taksiji in storitve prevoza s prevozom po naročanju. ===Avtomobil=== Do letališča Riga se lahko pripeljete z avtomobilom po avtocesti P133, ki letališče povezuje z [[Evropska pot E22|evropsko cesto E22]]. Letališče ima 3 parkirišča s približno 1500 parkirnimi mesti, ki ponujajo tako kratkoročno kot dolgoročno parkiranje. === Železnica === Železniška postaja na letališču je vključena v projekt [[Rail Baltica]]. Pogodba za gradbeno projektiranje je bila podpisana 20. marca 2018.<ref>{{cite news |title=Riga Airport rail station contract signed |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/riga-airport-rail-station-contract-signed.a272107/ |work=LSM |date=21 March 2018 |access-date=5 July 2018}}</ref> == Incidenti in nesreče == * 17. septembra 2016 je letalo airBaltic [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] [[Bombardier Dash 8|Dash 8 Q400 NextGen]] zasilno pristalo brez sproščenega nosnega podvozja. Letalo je prevažalo 63 potnikov in 4 člane posadke ter se je zaradi težav s sprednjim podvozjem moralo vrniti v Rigo. Vzletno-pristajalna steza je bila po zasilnem pristanku zaradi varnosti zaprta med 10.26 in 15.55. Sedem dohodnih in štirje odhodni leti so bili odpovedani, 17 letov je bilo preusmerjenih na [[Tallinn Airport|letališče v Talinu]] in [[Kaunas Airport|Kaunasu]], drugi pa so imeli zamudo. V nesreči je bilo udeleženo letalo YL-BAI, let BT 641 pa je moral leteti iz Rige na [[Letališče Zürich|letališče v Zürichu]]. Poškodovanih ni bilo.<ref>{{cite news |title=airBaltic flight makes emergency landing at Riga airport |url=http://www.baltic-course.com/eng/good_for_business/?doc=124129 |publisher=The Baltic Course |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |date=17 September 2016 |title=17 flights diverted today due to closed runway at Riga Airport |url=http://www.baltictimes.com/17_flights_diverted_today_due_to_closed_runway_at_riga_airport/ |newspaper=[[The Baltic Times]] |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |title=Incidents ar 'airBaltic' lidmašīnu ietekmējis 1341 kompānijas pasažieri |url=http://www.delfi.lv/news/national/politics/incidents-ar-airbaltic-lidmasinu-ietekmejis-1341-kompanijas-pasazieri.d?id=47920679 |publisher=delfi.lv |language=lv |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref> * 17. februarja 2017 je čarterski let letalske [[VIM Airlines|družbe VIM Airlines]] v [[Ufa|Ufo]] v [[Rusija|Rusiji]] med vzletom zdrsnil z vzletno-pristajalne steze. Na letalu je bila [[HC Lada Togliatti|hokejska ekipa Togliatti Lada]], vključno s 40 potniki in 7 člani posadke. Poškodovanih ni bilo. Motor letala je bil poškodovan, ko je zadelo letališko opremo. <ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=193673|title=Runway excursion Serious incident Boeing 737-524 (WL) VP-BVS, 17 Feb 2017|date=17 February 2017}}</ref> Vzletno-pristajalna steza je bila po incidentu pregledana in zaprta tri ure. Leti so bili preusmerjeni na [[Tallinn Airport|letališče Talin]] in [[Kaunas Airport|letališče Kaunas]], drugi pa so imeli zamudo.{{citation needed|date=November 2019}} * 3. decembra 2021 je zaradi močnega sneženja letalo [[Airbus A220|Airbus A220-300]] (YL-CSE) družbe airBaltic po pristanku v Stockholmu na letu BT102 zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze.{{citation needed|date=June 2024}} * 8. marca 2023 je letalo družbe airBaltic iz Pariza med pristankom zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Nihče od 89 potnikov ali 7 članov posadke ni bil poškodovan.<ref>{{cite news |title=Plane slid off runway in Rīga; no injuries |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/plane-slid-off-runway-in-riga-no-injuries.a499993/ |publisher=lsm.lv |language=en |date=9 March 2023 |access-date=9 March 2023}}</ref> ==Glej tudi== * [[Rīgas Satiksme]] (javni prevoz v Rigi) ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category-inline|Riga International Airport}} *{{Official website|https://www.riga-airport.com/en}} {{in_lang|en|lv}} *[http://bestriga.com/en/page/expanded/type/articles/gpart/5/object/94 RIX Marks the Spot for Expansion] *{{NWS-current|EVRA}} {{authority control}} <!-- [[Category:Airports built in the Soviet Union]] [[Category:Airports in Latvia]] [[Category:Airports established in 1973]] [[Category:1973 establishments in the Soviet Union]] [[Category:1973 establishments in Latvia]] [[Category:Mārupe Municipality]] --> rn93u8zz90yfu3hxpc292tbg8sf8jpz 0 113238 6653759 6116336 2026-03-31T13:37:33Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Split]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653759 wikitext text/x-wiki {{infopolje Letališče|name=Letališče Split| image= Croatia Split Airport Aerial Photograph 1.jpg | IATA = SPU | ICAO = LDSP | type = Javno | operator = Split Airport Ltd. | city-served = Split | elevation-f = 79 | elevation-m = 24 | coordinates = {{koordinate DMS|43|32|20|N|016|17|53|E|type:airport}} | r1-number = 05/23 | r1-length-f = 8366 | r1-length-m = 2550 | r1-surface = [[asfalt]] }} '''Letališče Split''' je tretje največje [[letališče]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (po številu turistov), ki primarno oskrbuje [[Split]]. == Glej tudi == {{commonscat|Split airport}} * [[seznam letališč]] :* [[seznam letališč na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{airport-stub}} [[Kategorija:Letališča na Hrvaškem|Split]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] g6i2lygqwi6gcfoxhzppabznxgoouui 0 113276 6653878 6314687 2026-03-31T16:57:52Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6653878 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509|url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html}}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] togx5j0xajozil4oaohjo5perzilitg 6653934 6653878 2026-03-31T19:18:10Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6653934 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509|url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html}}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> === Moderno obdobje === Đakovica je med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] močno trpela zaradi srbske in črnogorske vojske. ''New York Times'' je leta 1912 poročal, navajajoč avstro-ogrske vire, da so ljudje na vislicah viseli na obeh straneh ceste in da je pot do Đakovice postala 'aleja vislic'.<ref name="NY Times">{{cite news|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf|date=31 December 1912|newspaper=The New York Times| title=Servian army left a trail of blood}}</ref> V regiji Đakovica je črnogorska vojaška policija ustanovila Kraljevski žandarmerijski korpus (''Kraljevski žandarmerijski kor''), znan kot ''krilaši'', ki je zagrešil veliko zlorab in nasilja nad nepravoslavnim krščanskim prebivalstvom.<ref>{{citation|title=Krilaši|work=Istorijski leksikon Crne Gore|publisher=Daily Press|location=Podgorica|year=2006}}</ref> Množično obešanje albanskih civilistov leta 1914 s strani srbsko-črnogorske vojske in umor katoliškega duhovnika Luigja Palaja sta bila med najpogosteje poročanimi vojnimi dogodki, ki so se zgodili v Đakovici.<ref>{{cite journal |last=Carmichael |first=Cathie |title=Culture, resistance and violence: guarding the Habsburg Ostgrenze with Montenegro in 1914 |journal=European Review of History: Revue européenne d'histoire |date=2018 |volume=25 |issue=5 |pages=705–723 |doi=10.1080/13507486.2018.1474179 |s2cid=149668448 |url=https://ueaeprints.uea.ac.uk/id/eprint/66794/1/Accepted_manuscript.pdf|doi-access=free }}</ref> [[File:Gjakova '99.jpg|thumb|left|210px|Stari bazar po vojni na Kosovu leta 1999]] Srbski duhovniki so albanske katoličane prisilno spreobrnili v srbsko pravoslavje.<ref name="Mirdita">{{cite web|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Albanci u svjetlosti vanjske politike Srbije|last=Nadj|first=Danijela|access-date=6 September 2016|archive-date=25 June 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20010625113900/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na članek v ''Neue Freie Presse'' z dne 20. marca 1913 so pravoslavni duhovniki in vojska 300 đakovskih katoličanov spreobrnili v pravoslavno vero; frančiškanski oče Angelus, ki se ni hotel odpovedati svoji veri, je bil mučen in ubit z bajoneti. Zgodovinski inštitut v Prištini je poročal, da je Črna gora marca 1913 v regiji Đakovica spreobrnila več kot 1700 albanskih katoličanov v srbsko pravoslavno vero.<ref name="Institute II">{{cite web|url=http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|title=chapter 2|first=Edmond|last=Hajrullaaga|access-date=6 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061031192729/http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|archive-date=31 October 2006}}</ref> Albert von Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein je v intervjuju 10. marca 1912 Edwardu Greyu povedal, da so se srbski vojaki do muslimanskih in katoliških Albancev v Đakovici obnašali 'barbarsko'.<ref>{{cite book |author=Great Britain Foreign Office |title=The Balkan wars. pt. 1. The prelude; the Tripoli war. pt. 2. The league and Turkey |date=1934 |publisher=H.M. Stationery Office |page=569 |url=https://books.google.com/books?id=2TguIIjeeb0C&q=Servian+atrocities&pg=PA1122 |access-date=30 December 2019 |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bilo Kosovo pod italijansko oblastjo in kasneje pod nemškim nadzorom vključeno v Veliko Albanijo, so Srbe preganjale albanske paravojaške enote. Leta 1941 se je v okrožju Đakovica zgodilo veliko število umorov Srbov.<ref>{{cite book |last=Antonijević |first=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=38 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf}}</ref> V letih 1953–56 je bila po vsem Kosovu izvedena sistematična kampanja policijske represije s ciljem prisiliti Albance, da zapustijo regijo. Prvi protest proti jugoslovanski policiji, na katerem je bila razgrnjena prepovedana albanska državna zastava, je bil v Đakovici 1. maja 1956. Temu protestu so kmalu sledili še drugi protesti, v katerih so sodelovali dijaki in študenti, ki so v Jugoslaviji razgrnili albansko zastavo. V teh dogodkih je [[UDBA|jugoslovanska tajna policija]] v Đakovici ubila skupno 19 Albancev.{{sfn|Clark|2000|p=38}} [[File:05 Gjakova Harmoni Kulturore - Cultural Harmony.jpg|thumb|210px|Po vojni na Kosovu je bil Đakovški stolp z uro obnovljen, čeprav v drugačnem slogu kot prvotni stolp.]] V dogodkih razpada Jugoslavije je bila leta 1990 ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK). Člani BSPK so bili ponosni na svojo veliko udeležbo na lokalni ravni, ki je dosegla 14.900 delavcev. Ustanovni kongres BSPK je bil v Đakovici in kljub pridobitvi dovoljenja za zakonito izvedbo ga je policija razgnala že drugi dan.{{sfn|Clark|2000|p=74}} Mesto je močno prizadela vojna na Kosovu, utrpelo je veliko fizično uničenje, obsežne človeške izgube in kršitve človekovih pravic. V podeželskem naselju Meja, le 4 km od središča Đakovice, je 27. aprila 1999 srbska policija množično ubila najmanj 377 albanskih moških, starih med 16 in 60 let. To je največji pokol v vojni na Kosovu.<ref>{{cite book| last=Jones| first=Adam| ref=Jones| year=2006| publisher=Routledge| url=https://books.google.com/books?id=RnO_Z3y5elgC| title= Genocide: A Comprehensive Introduction |page=330| isbn=9781134259809}}</ref> Številna trupla žrtev so našli v množičnih grobiščih v Batajnici. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi njihove vpletenosti obsodilo več srbskih vojaških in policijskih častnikov.<ref name="HaxhiajStojanovic">{{cite news |last1=Haxhiaj |first1=Serbeze |last2=Stojanovic |first2=Milica |title=Evidence Reveals Serbian Officers' Role in Kosovo Massacre was Ignored |url=https://balkaninsight.com/2020/04/27/massacre-in-meja-evidence-of-serbian-officers-involvement-ignored/ |work=Balkan Insight |date=2020}}</ref> Dejanja na terenu so imela uničujoč vpliv na mesto. Po podatkih Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), OVSE in mednarodnih organizacij za človekove pravice so srbske policijske in paravojaške enote ter jugoslovanske sile izgnale približno 75 % prebivalstva, pri tem pa je bilo ubitih veliko civilistov.<ref>{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/2001/kosovo/undword-06.htm|title=UNDER ORDERS: War Crimes in Kosovo – 6. Djakovica Municipality|website=Hrw.org|access-date=2017-08-28}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|title=OSCE|website=[[Osce.org]]|access-date=2017-08-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040222144938/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|archive-date=22 February 2004}}</ref> Velika območja mesta so bila uničena, predvsem s požigi in plenjenjem, pa tudi med lokalnimi boji med vladnimi varnostnimi silami in pripadniki OVK. Dejanja vladnih sil v Đakovici so bila pomemben del obtožnice Združenih narodov za vojne zločine proti takratnemu predsedniku [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web | url=https://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |title=Indictment |access-date=28 June 2017 |archive-date=26 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326134412/http://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |url-status=dead }}</ref> Jugoslovanske enote so bile nameščene v mestu in njegovi bližini v dveh vojašnicah zaradi nevarnosti napada Osvobodilne vojske Kosova (OVK) čez mejo v Albaniji. V enem incidentu so letala Nata napačno prepoznala konvoj albanskih beguncev in ga napadla. Večina albanskega prebivalstva se je po koncu vojne vrnila. Po tem je bil velik del mesta obnovljen. Mnogi Albanci so romsko prebivalstvo imeli za udeležence v vojnih zločinih in sodelavce pri dejanjih državne represije. Romska soseska v Đakovici (Brekoc) je bila tarča napadov in deli so bili požgani sredi leta 1999, približno 600 Romov je bilo preseljenih v begunsko taborišče zunaj mesta, zaradi političnega nasilja pa jih je bilo do avgusta 1999 domnevno ubitih ali pogrešanih 15.<ref>{{cite book |last1=Abrahams |first1=Fred |last2=Ward |first2=Benjamin |title=Under Orders War Crimes in Kosovo |url=https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C |date=2001 |publisher=Human Rights Watch |isbn=9781564322647 |page=531}}</ref> Večina srbskega prebivalstva, ki je štelo 3000, je junija 1999 pobegnila iz Đakovice, ostalo pa je le pet Srbov, ki so živeli pod stražo vojakov KFOR v lokalni srbski pravoslavni cerkvi. Leta 2004 je bilo zadnjih pet preostalih Srbov izgnanih iz Đakovice, lokalno srbsko pravoslavno cerkev pa so etnični Albanci uničili med nemiri v okviru marčevskih nemirov na Kosovu.<ref>{{cite book |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |date=2004 |publisher=Human Rights Watch |page=53 |edition=16}}</ref> Do popisa prebivalstva leta 2011 se je v Đakovico vrnilo približno 15 Srbov.<ref>{{cite web |title=2011 Kosovo census |url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |website=pop-stat.mashke.org}}</ref> == Geografija == [[File:Kusari cave (Shpella e Kusarit), 2025, entrance, 1.jpg|thumb|210px|left|Jama Kusari je 9 km od mesta Đakovica]] Đakovica je v jugozahodnem delu Kosova. Severovzhodno od mesta se odpira zahodnokosovska ravnica Metohije, na jugozahodu pa se dviga vrh [[Prokletije|Prokletij]]. Mesto leži tudi na vhodu v dolino Erenik, kjer reka Krena teče s severa v gorski potok Erenik. Po nekaj kilometrih se izliva v [[Beli Drim]], najdaljšo reko na Kosovu. Zahodno od Đakovice leži Đakovsko višavje, severovzhodno od mesta pa je regija Duškaja. Jama Kusari, naravni spomenik, je na ozemlju občine Đakovica. === Podnebje === Đakovica ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa'') po Köppnovi klasifikaciji podnebja s povprečno letno temperaturo 11,5 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Gjakova |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003171328/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 22,5 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,7 °C. == Demografija == {{multiple image | align = right | total_width = | image1 = Kisha katolike në Gjakovë.JPG | width1 = 209 | height1 = | image2 = Xhamija_e_Hadumit_Gjakove.JPG | width2 = 118 | height2 = | footer = Za Đakovico sta značilni dve katoliški cerkvi in ​​mošeji, ki so del kulturne dediščine mesta. }} Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je skupno število prebivalcev občine 78.824, od tega 39.288 (49,84 %) moških in 39.536 (50,16 %) žensk.<ref name=":12">{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024 |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf |access-date=21 July 2024}}</ref> Etnične skupine so Albanci, balkanski Egipčani, Romi, Aškali in manjše število Bošnjakov, Srbov, Turkov, Goranov in drugih. Kosovo nima uradne religije. Tako kot preostali del države se večina prebivalcev Đakovice izpoveduje za muslimane. Manjšina verskega prebivalstva prakticira krščanstvo v obliki rimskega katolicizma in vzhodnega pravoslavja. [[Krščanstvo]] obstaja že dolgo, vse do časa Rimskega cesarstva. [[Islam]] se je začel širiti zelo zgodaj, med osmansko vladavino. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Đakovice se je sprva razvijalo okoli kmetijstva, trgovine v malem obsegu in proizvodnih delavnic, ki so proizvajale predvsem blago za lokalne potrebe in dopolnjevale uvoz. Po drugi svetovni vojni se je mesto preusmerilo v gospodarstvo, ki ga poganjata industrija in kmetijstvo, z nastajajočim storitvenim sektorjem. Danes ti prehodi odražajo širše strukturne spremembe, značilne za družbe v gospodarski preobrazbi. Sedanji gospodarski okvir Đakovice temelji na dveh stebrih: zasebnem poslovnem sektorju in socialnem poslovnem sektorju, pri čemer je slednji v procesu privatizacije. Zasebni sektor se hitro širi in zdaj velja za glavno sestavino mestnega gospodarstva.<ref name="Gjakove">{{cite web |url=https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |title=Komuna Gjakove - Ekonomia |access-date=2014-03-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301194652/https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |archive-date=1 March 2014}}</ref> == Kultura == Zgodovinski spomeniki v Đakovici so razdeljeni v tri glavne kategorije glede na njihov kulturni, verski in družbeni kontekst. Osrednji del mesta je nastal med reko Kreno na vzhodu in hribom Cabrati na zahodu. Okoli temeljnega kamna mesta je bil zgrajen [[Stari bazar, Đakovica|Stari bazar]] – središče trgovine in obrti. Do leta 1900 je na bazarju delovalo približno 1000 podjetij. Zgrajeni so bili številni mostovi, ki so omogočali potovanje trgovskih karavan čez sosednje reke. S hitrim razvojem trgovine v mestu je bilo zgrajenih več gostišč, ki so gostila številne obiskovalce. Zaradi svojega starodavnega izvora in hitrega gospodarskega razvoja je Đakovica postala zelo zgodovinsko pomembna.<ref name="ChwB">{{cite web|title=Integrated Conservation|url=http://chwbkosovo.org/|publisher=Cultural Heritage without Borders|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/|archive-date=2 April 2006}}</ref> [[File:Gjakova - Çarshia e Madhe - Big Baazar Panorama.JPG|300px|thumb|left|Panoramski pogled na Stari bazar in mošejo Hadum]] Stari ali Veliki bazar (''Çarshia e Madhe'') v Đakovici je najstarejši [[bazar]] na Kosovu in je služil kot osmansko trgovsko središče in srce mestnega gospodarstva. Med vojno na Kosovu je bil poškodovan, vendar je bil od takrat obnovljen. [[Mošeja Hadum]], zgrajena v 16. stoletju, leži ob bazarju in vključuje bogato okrašeno pokopališče, kjer so bili pokopani mestni veljaki. V kompleksu mošeje so bili hamam, ki je bil uničen leta 2008, ''Stara knjižnica'' iz leta 1671, poškodovana v vojni na Kosovu in tudi ''mejtepi'' iz leta 1777. Bazar je povezan s središčem mesta, ki je oddaljeno le pet minut, preko mostu Islam-Beg. Bazar pokriva površino približno 35.000 m², dolžina glavne ceste pa je 1 km, vzdolž katere je približno 500 trgovin. Vendar pa je še vedno dom aktivne mošeje, več ''[[tűrbe]]'' in stolpa z uro.<ref>Broshura për promovimin e Gjakovës, CBDC</ref> [[File:Albanian woolen cap shop.jpg|thumb|Trgovina z albanskimi ''plisi'' na Starem bazarju v Đakovici (1936)]] [[File:14 Kisha Shën Palit & Pjetrit 02.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Pavla in sv. Petra]] Mošeja Hadum, ki stoji v Starem bazarju, je leta 1594 zgradil osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. Mošeja je od 17. do 20. stoletja igrala pomembno vlogo v urbanem značaju mesta. Njeni gradnji je sledil pojav obrti okoli nje, kar je povečalo pomen mesta. Mošeja ima zgodovinsko vrednost in velja za sveti spomenik. Velika Tekija (''Teqja e Madhe''), ki jo je konec 16. stoletja zgradil šejk Sulejman Axhiza Baba, sufijski mistik iz Skadra. Pripada [[Tarika|saadijskemu redu]] [[sufizem|sufizma]]. Kompleks vključuje ''tűrbe'' (majhne mavzoleje), ''samahane'' (obredne molitvene dvorane), hiše in fontane. Zanj je značilna podrobna sakralna arhitektura z leseno izrezljanimi elementi. [[File:19 Gjakovë Muzeu Etnografik - Etnographic Museum.JPG|thumb|Etnografski muzej v Đakovici je bil zgrajen leta 1830. Pod zakonsko zaščito je od leta 1955.]] Za Đakovico sta značilni tudi dve glavni katoliški cerkvi, ki sta del kulturne dediščine. Cerkev svetega Pavla in svetega Petra ({{langx|sq|Kisha e Shën Palit dhe Shën Pjetrit}}) je eden najvišjih spomenikov v Đakovici, ki ga je mogoče videti z različnih kotov mesta. Prihod albanskih katoličanov iz Malezije je leta 1703 povzročil obnovo cerkve svetega Petra v Đakovici, leta 1851 pa je bila obnovljena tudi župnija v Đakovici. Leta 1999, po vojni, je bila popolnoma uničena. Na istem mestu je bila zgrajena nova cerkev.<ref name="ReferenceA">{{cite web| url=http://gjakovaportal.com/en/Culture/ArtMID/542/ArticleID/1289735|title=Churches|website=Gjakovaportal.com|access-date=2017-08-28}}</ref> Cerkev svetega Ndouja se je nekoč imenovala tudi cerkev Padre Mile, je bila zgrajena leta 1882, vendar je bila kasneje uničena. Leta 1931 je pater Lorenc Mazrreku na istem mestu zgradil cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je bila večkrat obnovljena, dodane so bile sobe za goste, pisarne in stranišča, vendar je bila v skladu z originalno arhitekturno zasnovo.<ref name="ReferenceA"/> Urni stolp, zgrajen takoj za mošejo Hadum na mestu, znanem kot Urno polje, je značilen za hiter gospodarski razvoj Đakovice v tistem času. Med balkanskimi vojnami je bil uničen, zvonik pa je bil odstranjen in prepeljan v Črno goro. Nov urni stolp, dolg 4,10 m in visok približno 30 metrov, je bil kasneje zgrajen blizu temeljev prejšnjega. Zgrajen je predvsem iz kamna, z lesenim razglednim prostorom in streho, prekrito s svincem, zato je urni stolp edinstven te vrste. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} *[https://kk.rks-gov.net/gjakove/ kk.rks-gov.net/gjakove Uradna spletna stran] {{in lang|sq}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] pdrotd55pq93l9deyvx77wjj5orlyt8 6654089 6653934 2026-04-01T03:31:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654089 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> === Moderno obdobje === Đakovica je med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] močno trpela zaradi srbske in črnogorske vojske. ''New York Times'' je leta 1912 poročal, navajajoč avstro-ogrske vire, da so ljudje na vislicah viseli na obeh straneh ceste in da je pot do Đakovice postala 'aleja vislic'.<ref name="NY Times">{{cite news|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf|date=31 December 1912|newspaper=The New York Times| title=Servian army left a trail of blood}}</ref> V regiji Đakovica je črnogorska vojaška policija ustanovila Kraljevski žandarmerijski korpus (''Kraljevski žandarmerijski kor''), znan kot ''krilaši'', ki je zagrešil veliko zlorab in nasilja nad nepravoslavnim krščanskim prebivalstvom.<ref>{{citation|title=Krilaši|work=Istorijski leksikon Crne Gore|publisher=Daily Press|location=Podgorica|year=2006}}</ref> Množično obešanje albanskih civilistov leta 1914 s strani srbsko-črnogorske vojske in umor katoliškega duhovnika Luigja Palaja sta bila med najpogosteje poročanimi vojnimi dogodki, ki so se zgodili v Đakovici.<ref>{{cite journal |last=Carmichael |first=Cathie |title=Culture, resistance and violence: guarding the Habsburg Ostgrenze with Montenegro in 1914 |journal=European Review of History: Revue européenne d'histoire |date=2018 |volume=25 |issue=5 |pages=705–723 |doi=10.1080/13507486.2018.1474179 |s2cid=149668448 |url=https://ueaeprints.uea.ac.uk/id/eprint/66794/1/Accepted_manuscript.pdf|doi-access=free }}</ref> [[File:Gjakova '99.jpg|thumb|left|210px|Stari bazar po vojni na Kosovu leta 1999]] Srbski duhovniki so albanske katoličane prisilno spreobrnili v srbsko pravoslavje.<ref name="Mirdita">{{cite web|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Albanci u svjetlosti vanjske politike Srbije|last=Nadj|first=Danijela|access-date=6 September 2016|archive-date=25 June 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20010625113900/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na članek v ''Neue Freie Presse'' z dne 20. marca 1913 so pravoslavni duhovniki in vojska 300 đakovskih katoličanov spreobrnili v pravoslavno vero; frančiškanski oče Angelus, ki se ni hotel odpovedati svoji veri, je bil mučen in ubit z bajoneti. Zgodovinski inštitut v Prištini je poročal, da je Črna gora marca 1913 v regiji Đakovica spreobrnila več kot 1700 albanskih katoličanov v srbsko pravoslavno vero.<ref name="Institute II">{{cite web|url=http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|title=chapter 2|first=Edmond|last=Hajrullaaga|access-date=6 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061031192729/http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|archive-date=31 October 2006}}</ref> Albert von Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein je v intervjuju 10. marca 1912 Edwardu Greyu povedal, da so se srbski vojaki do muslimanskih in katoliških Albancev v Đakovici obnašali 'barbarsko'.<ref>{{cite book |author=Great Britain Foreign Office |title=The Balkan wars. pt. 1. The prelude; the Tripoli war. pt. 2. The league and Turkey |date=1934 |publisher=H.M. Stationery Office |page=569 |url=https://books.google.com/books?id=2TguIIjeeb0C&q=Servian+atrocities&pg=PA1122 |access-date=30 December 2019 |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bilo Kosovo pod italijansko oblastjo in kasneje pod nemškim nadzorom vključeno v Veliko Albanijo, so Srbe preganjale albanske paravojaške enote. Leta 1941 se je v okrožju Đakovica zgodilo veliko število umorov Srbov.<ref>{{cite book |last=Antonijević |first=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=38 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf}}</ref> V letih 1953–56 je bila po vsem Kosovu izvedena sistematična kampanja policijske represije s ciljem prisiliti Albance, da zapustijo regijo. Prvi protest proti jugoslovanski policiji, na katerem je bila razgrnjena prepovedana albanska državna zastava, je bil v Đakovici 1. maja 1956. Temu protestu so kmalu sledili še drugi protesti, v katerih so sodelovali dijaki in študenti, ki so v Jugoslaviji razgrnili albansko zastavo. V teh dogodkih je [[UDBA|jugoslovanska tajna policija]] v Đakovici ubila skupno 19 Albancev.{{sfn|Clark|2000|p=38}} [[File:05 Gjakova Harmoni Kulturore - Cultural Harmony.jpg|thumb|210px|Po vojni na Kosovu je bil Đakovški stolp z uro obnovljen, čeprav v drugačnem slogu kot prvotni stolp.]] V dogodkih razpada Jugoslavije je bila leta 1990 ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK). Člani BSPK so bili ponosni na svojo veliko udeležbo na lokalni ravni, ki je dosegla 14.900 delavcev. Ustanovni kongres BSPK je bil v Đakovici in kljub pridobitvi dovoljenja za zakonito izvedbo ga je policija razgnala že drugi dan.{{sfn|Clark|2000|p=74}} Mesto je močno prizadela vojna na Kosovu, utrpelo je veliko fizično uničenje, obsežne človeške izgube in kršitve človekovih pravic. V podeželskem naselju Meja, le 4 km od središča Đakovice, je 27. aprila 1999 srbska policija množično ubila najmanj 377 albanskih moških, starih med 16 in 60 let. To je največji pokol v vojni na Kosovu.<ref>{{cite book| last=Jones| first=Adam| ref=Jones| year=2006| publisher=Routledge| url=https://books.google.com/books?id=RnO_Z3y5elgC| title= Genocide: A Comprehensive Introduction |page=330| isbn=9781134259809}}</ref> Številna trupla žrtev so našli v množičnih grobiščih v Batajnici. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi njihove vpletenosti obsodilo več srbskih vojaških in policijskih častnikov.<ref name="HaxhiajStojanovic">{{cite news |last1=Haxhiaj |first1=Serbeze |last2=Stojanovic |first2=Milica |title=Evidence Reveals Serbian Officers' Role in Kosovo Massacre was Ignored |url=https://balkaninsight.com/2020/04/27/massacre-in-meja-evidence-of-serbian-officers-involvement-ignored/ |work=Balkan Insight |date=2020}}</ref> Dejanja na terenu so imela uničujoč vpliv na mesto. Po podatkih Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), OVSE in mednarodnih organizacij za človekove pravice so srbske policijske in paravojaške enote ter jugoslovanske sile izgnale približno 75 % prebivalstva, pri tem pa je bilo ubitih veliko civilistov.<ref>{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/2001/kosovo/undword-06.htm|title=UNDER ORDERS: War Crimes in Kosovo – 6. Djakovica Municipality|website=Hrw.org|access-date=2017-08-28}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|title=OSCE|website=[[Osce.org]]|access-date=2017-08-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040222144938/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|archive-date=22 February 2004}}</ref> Velika območja mesta so bila uničena, predvsem s požigi in plenjenjem, pa tudi med lokalnimi boji med vladnimi varnostnimi silami in pripadniki OVK. Dejanja vladnih sil v Đakovici so bila pomemben del obtožnice Združenih narodov za vojne zločine proti takratnemu predsedniku [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web | url=https://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |title=Indictment |access-date=28 June 2017 |archive-date=26 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326134412/http://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |url-status=dead }}</ref> Jugoslovanske enote so bile nameščene v mestu in njegovi bližini v dveh vojašnicah zaradi nevarnosti napada Osvobodilne vojske Kosova (OVK) čez mejo v Albaniji. V enem incidentu so letala Nata napačno prepoznala konvoj albanskih beguncev in ga napadla. Večina albanskega prebivalstva se je po koncu vojne vrnila. Po tem je bil velik del mesta obnovljen. Mnogi Albanci so romsko prebivalstvo imeli za udeležence v vojnih zločinih in sodelavce pri dejanjih državne represije. Romska soseska v Đakovici (Brekoc) je bila tarča napadov in deli so bili požgani sredi leta 1999, približno 600 Romov je bilo preseljenih v begunsko taborišče zunaj mesta, zaradi političnega nasilja pa jih je bilo do avgusta 1999 domnevno ubitih ali pogrešanih 15.<ref>{{cite book |last1=Abrahams |first1=Fred |last2=Ward |first2=Benjamin |title=Under Orders War Crimes in Kosovo |url=https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C |date=2001 |publisher=Human Rights Watch |isbn=9781564322647 |page=531}}</ref> Večina srbskega prebivalstva, ki je štelo 3000, je junija 1999 pobegnila iz Đakovice, ostalo pa je le pet Srbov, ki so živeli pod stražo vojakov KFOR v lokalni srbski pravoslavni cerkvi. Leta 2004 je bilo zadnjih pet preostalih Srbov izgnanih iz Đakovice, lokalno srbsko pravoslavno cerkev pa so etnični Albanci uničili med nemiri v okviru marčevskih nemirov na Kosovu.<ref>{{cite book |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |date=2004 |publisher=Human Rights Watch |page=53 |edition=16}}</ref> Do popisa prebivalstva leta 2011 se je v Đakovico vrnilo približno 15 Srbov.<ref>{{cite web |title=2011 Kosovo census |url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |website=pop-stat.mashke.org}}</ref> == Geografija == [[File:Kusari cave (Shpella e Kusarit), 2025, entrance, 1.jpg|thumb|210px|left|Jama Kusari je 9 km od mesta Đakovica]] Đakovica je v jugozahodnem delu Kosova. Severovzhodno od mesta se odpira zahodnokosovska ravnica Metohije, na jugozahodu pa se dviga vrh [[Prokletije|Prokletij]]. Mesto leži tudi na vhodu v dolino Erenik, kjer reka Krena teče s severa v gorski potok Erenik. Po nekaj kilometrih se izliva v [[Beli Drim]], najdaljšo reko na Kosovu. Zahodno od Đakovice leži Đakovsko višavje, severovzhodno od mesta pa je regija Duškaja. Jama Kusari, naravni spomenik, je na ozemlju občine Đakovica. === Podnebje === Đakovica ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa'') po Köppnovi klasifikaciji podnebja s povprečno letno temperaturo 11,5 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Gjakova |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003171328/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 22,5 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,7 °C. == Demografija == {{multiple image | align = right | total_width = | image1 = Kisha katolike në Gjakovë.JPG | width1 = 209 | height1 = | image2 = Xhamija_e_Hadumit_Gjakove.JPG | width2 = 118 | height2 = | footer = Za Đakovico sta značilni dve katoliški cerkvi in ​​mošeji, ki so del kulturne dediščine mesta. }} Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je skupno število prebivalcev občine 78.824, od tega 39.288 (49,84 %) moških in 39.536 (50,16 %) žensk.<ref name=":12">{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024 |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf |access-date=21 July 2024}}</ref> Etnične skupine so Albanci, balkanski Egipčani, Romi, Aškali in manjše število Bošnjakov, Srbov, Turkov, Goranov in drugih. Kosovo nima uradne religije. Tako kot preostali del države se večina prebivalcev Đakovice izpoveduje za muslimane. Manjšina verskega prebivalstva prakticira krščanstvo v obliki rimskega katolicizma in vzhodnega pravoslavja. [[Krščanstvo]] obstaja že dolgo, vse do časa Rimskega cesarstva. [[Islam]] se je začel širiti zelo zgodaj, med osmansko vladavino. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Đakovice se je sprva razvijalo okoli kmetijstva, trgovine v malem obsegu in proizvodnih delavnic, ki so proizvajale predvsem blago za lokalne potrebe in dopolnjevale uvoz. Po drugi svetovni vojni se je mesto preusmerilo v gospodarstvo, ki ga poganjata industrija in kmetijstvo, z nastajajočim storitvenim sektorjem. Danes ti prehodi odražajo širše strukturne spremembe, značilne za družbe v gospodarski preobrazbi. Sedanji gospodarski okvir Đakovice temelji na dveh stebrih: zasebnem poslovnem sektorju in socialnem poslovnem sektorju, pri čemer je slednji v procesu privatizacije. Zasebni sektor se hitro širi in zdaj velja za glavno sestavino mestnega gospodarstva.<ref name="Gjakove">{{cite web |url=https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |title=Komuna Gjakove - Ekonomia |access-date=2014-03-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301194652/https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |archive-date=1 March 2014}}</ref> == Kultura == Zgodovinski spomeniki v Đakovici so razdeljeni v tri glavne kategorije glede na njihov kulturni, verski in družbeni kontekst. Osrednji del mesta je nastal med reko Kreno na vzhodu in hribom Cabrati na zahodu. Okoli temeljnega kamna mesta je bil zgrajen [[Stari bazar, Đakovica|Stari bazar]] – središče trgovine in obrti. Do leta 1900 je na bazarju delovalo približno 1000 podjetij. Zgrajeni so bili številni mostovi, ki so omogočali potovanje trgovskih karavan čez sosednje reke. S hitrim razvojem trgovine v mestu je bilo zgrajenih več gostišč, ki so gostila številne obiskovalce. Zaradi svojega starodavnega izvora in hitrega gospodarskega razvoja je Đakovica postala zelo zgodovinsko pomembna.<ref name="ChwB">{{cite web|title=Integrated Conservation|url=http://chwbkosovo.org/|publisher=Cultural Heritage without Borders|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/|archive-date=2 April 2006}}</ref> [[File:Gjakova - Çarshia e Madhe - Big Baazar Panorama.JPG|300px|thumb|left|Panoramski pogled na Stari bazar in mošejo Hadum]] Stari ali Veliki bazar (''Çarshia e Madhe'') v Đakovici je najstarejši [[bazar]] na Kosovu in je služil kot osmansko trgovsko središče in srce mestnega gospodarstva. Med vojno na Kosovu je bil poškodovan, vendar je bil od takrat obnovljen. [[Mošeja Hadum]], zgrajena v 16. stoletju, leži ob bazarju in vključuje bogato okrašeno pokopališče, kjer so bili pokopani mestni veljaki. V kompleksu mošeje so bili hamam, ki je bil uničen leta 2008, ''Stara knjižnica'' iz leta 1671, poškodovana v vojni na Kosovu in tudi ''mejtepi'' iz leta 1777. Bazar je povezan s središčem mesta, ki je oddaljeno le pet minut, preko mostu Islam-Beg. Bazar pokriva površino približno 35.000 m², dolžina glavne ceste pa je 1 km, vzdolž katere je približno 500 trgovin. Vendar pa je še vedno dom aktivne mošeje, več ''[[tűrbe]]'' in stolpa z uro.<ref>Broshura për promovimin e Gjakovës, CBDC</ref> [[File:Albanian woolen cap shop.jpg|thumb|Trgovina z albanskimi ''plisi'' na Starem bazarju v Đakovici (1936)]] [[File:14 Kisha Shën Palit & Pjetrit 02.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Pavla in sv. Petra]] Mošeja Hadum, ki stoji v Starem bazarju, je leta 1594 zgradil osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. Mošeja je od 17. do 20. stoletja igrala pomembno vlogo v urbanem značaju mesta. Njeni gradnji je sledil pojav obrti okoli nje, kar je povečalo pomen mesta. Mošeja ima zgodovinsko vrednost in velja za sveti spomenik. Velika Tekija (''Teqja e Madhe''), ki jo je konec 16. stoletja zgradil šejk Sulejman Axhiza Baba, sufijski mistik iz Skadra. Pripada [[Tarika|saadijskemu redu]] [[sufizem|sufizma]]. Kompleks vključuje ''tűrbe'' (majhne mavzoleje), ''samahane'' (obredne molitvene dvorane), hiše in fontane. Zanj je značilna podrobna sakralna arhitektura z leseno izrezljanimi elementi. [[File:19 Gjakovë Muzeu Etnografik - Etnographic Museum.JPG|thumb|Etnografski muzej v Đakovici je bil zgrajen leta 1830. Pod zakonsko zaščito je od leta 1955.]] Za Đakovico sta značilni tudi dve glavni katoliški cerkvi, ki sta del kulturne dediščine. Cerkev svetega Pavla in svetega Petra ({{langx|sq|Kisha e Shën Palit dhe Shën Pjetrit}}) je eden najvišjih spomenikov v Đakovici, ki ga je mogoče videti z različnih kotov mesta. Prihod albanskih katoličanov iz Malezije je leta 1703 povzročil obnovo cerkve svetega Petra v Đakovici, leta 1851 pa je bila obnovljena tudi župnija v Đakovici. Leta 1999, po vojni, je bila popolnoma uničena. Na istem mestu je bila zgrajena nova cerkev.<ref name="ReferenceA">{{cite web| url=http://gjakovaportal.com/en/Culture/ArtMID/542/ArticleID/1289735|title=Churches|website=Gjakovaportal.com|access-date=2017-08-28}}</ref> Cerkev svetega Ndouja se je nekoč imenovala tudi cerkev Padre Mile, je bila zgrajena leta 1882, vendar je bila kasneje uničena. Leta 1931 je pater Lorenc Mazrreku na istem mestu zgradil cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je bila večkrat obnovljena, dodane so bile sobe za goste, pisarne in stranišča, vendar je bila v skladu z originalno arhitekturno zasnovo.<ref name="ReferenceA"/> Urni stolp, zgrajen takoj za mošejo Hadum na mestu, znanem kot Urno polje, je značilen za hiter gospodarski razvoj Đakovice v tistem času. Med balkanskimi vojnami je bil uničen, zvonik pa je bil odstranjen in prepeljan v Črno goro. Nov urni stolp, dolg 4,10 m in visok približno 30 metrov, je bil kasneje zgrajen blizu temeljev prejšnjega. Zgrajen je predvsem iz kamna, z lesenim razglednim prostorom in streho, prekrito s svincem, zato je urni stolp edinstven te vrste. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} *[https://kk.rks-gov.net/gjakove/ kk.rks-gov.net/gjakove Uradna spletna stran] {{in lang|sq}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] bgjpy50ag2jht82z7sima601hlhnb57 0 114091 6653705 6636171 2026-03-31T13:14:54Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653705 wikitext text/x-wiki {{slog}} [[Slika:Zps.gif|thumb|Logotip ZPS-ja]] '''Zveza potrošnikov Slovenije''' ('''ZPS''') je neodvisna, neprofitna, mednarodno priznana nevladna [[organizacija]], ki zastopa, svetuje, informira in osvešča [[Potrošnja|potrošnike]]. Ustanovljena je bila junija [[1990]]. Po pravnem statusu je [[društvo]], ki ga vodi izvršni [[odbor]]. Predsednica ZPS je [[Breda Kutin]]. == Poslanstvo == [[Slika:Nekdanja gostilna Reininghaus, danes sedež Zveze potrošnikov Slovenije (4582313402).jpg|thumb|250px|Sedež zveze na Frankopanski ulici 5 v Ljubljani]] ZPS sodeluje pri oblikovanju zakonov in predpisov, ki segajo na področje varstva potrošnikov. Glavno poslanstvo nacionalne potrošniške organizacije je uveljavljanje pravic potrošnikov in varovanje njihovih interesov. V sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in akreditiranimi laboratoriji preverjajo kakovosti izdelkov in storitev ter njihovim članom svetujejo pri pomembnih potrošniških vprašanjih in jim nudijo tudi strokovno pravno pomoč. == Mednarodno sodelovanje == Zveza potrošnikov Slovenije sodeluje v številnih mednarodnih projektih in odborih, je del mednarodne neprofitne organizacije za izvajanje potrošniških testiranj [[http://en.wikipedia.org/wiki/International_Consumer_Research_%26_Testing|ICRT]] ter evropske in svetovne potrošniške organizacije [[http://www.beuc.org/Content/Default.asp|BEUC]] in [[http://en.wikipedia.org/wiki/Consumers_International|CI]]. == Revija potrošniške organizacije == Revijo VIP so ustanovili leta 1991. Izdajatelj revije je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Revija potrošnikom predstavlja nujen neodvisni vir v tržnem gospodarstvu, saj potrošnika opremi s ključnimi praktičnimi informacijami, ki jih potrebuje v vsakodnevnem življenju. H kredibilnosti in nepristranskosti informacij pripomore dejstvo, da v reviji ne objavljajo oglasnih sporočil ponudnikov izdelkov in storitev. Dodatna posebnost, ki jo revija vključuje, so tudi od proizvajalcev in trgovcev neodvisni primerljalni testi izdelkov in storitev na trgu. Izide vsak mesec. <ref>{{navedi splet|url=http://www.zps.si/o-nas/revija-vip/index.php?Itemid=363|title=Majski VIP|accessdate=2011-05-18|archive-date=2011-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503235540/http://www.zps.si/o-nas/revija-vip/index.php?Itemid=363|url-status=dead}}</ref> Revija od junija 2015 izhaja pod imenom ZPStest. == VIP test == Ugotovitve so združene v tako imenovanem VIP testu, ki je namenjen označevanju izdelkov, ocenjenih na primerjalnih testih kakovosti, ki jih strokovnjaki Zveze potrošnikov Slovenije in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave izvajajo skupaj z neodvisnimi ustanovami v Sloveniji in drugih državah EU. Glavni namen takšnega označevanja je, da pomaga potrošnikom pri odločanju o nakupu izdelkov in jim na preprost način ponudi objektivne informacije o kakovosti izdelkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zps.si/o-nas/zveza-potrosnikov-slovenije/znak-vip-test-3.html?Itemid=362|title=Znak VIP test|accessdate=2011-05-18|archive-date=2011-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429053406/http://www.zps.si/o-nas/zveza-potrosnikov-slovenije/znak-vip-test-3.html?Itemid=362|url-status=dead}}</ref> [[Slika:znak_VipTest.jpg]] == Viri == * [http://www.zps.si/ Zveza potrošnikov Slovenije] == Opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske zveze|P]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} cptzbxspljinbsrxeb15actnm9lc0yu 0 116397 6653862 6579259 2026-03-31T16:21:07Z Kranjski Timijan 249731 6653862 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Čreta}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Čreta |geopedia=#L410_T13_F10146267_b4 | latd = 46 |latm = 16 |lats = 42.13 |latNS = N | longd = 14 |longm = 57 |longs = 3.44 |longEW = E |najdisi=Čreta,+Vransko |nadmorska=896,3 |povrsina=2,2 |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3305 |posta=Vransko |obcina=Vransko |pokrajina=Štajerska|Štajerska |regija=Savinjska regija |zgodovinsko ime=Marija Čreta (do 1952)}} '''Čreta''' (do leta 1955 '''Marija Čreta''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Vransko|Občini Vransko]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetnici domače cerkve – [[Sveta Marija|sveti Mariji, Materi Božji]] in slemenu nad vasjo, kjer stoji cerkev – Čreta. Do leta 1952 se je naselje imenovalo “''Marija Čreta''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “''Čreta''”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Lega == Osrednjemu delu [[Dobrovlje (planota)|Dobroveljske planote]] nad [[Vransko|Vranskim]] z višino okoli 1000 [[mnm|m n.m .]], ki je reliefsko izoblikovana v ozko gozdnato in travnato [[sleme (geografija)|sleme]] v smeri vzhod–zahod, z imenom ''Čreta''. Zahodni del planote je nekoliko nižji (okoli 920 m n. m.), tukaj stoji na obrežni gozdnati jasi majhna ''cerkev sv. Katarine,'' v njeni bližini pa je kmetija Zakrajšek. Na višjem vzhodnem delu planote, kjer v gozdu stoji spomenik padlim borcem [[NOV]], pa nekoliko nižje pod spomenikom stoji znana [[romanje|romarska]] ''cerkev sv. Matere Božje'' ali ''Velika cerkev,'' kakor ji pravijo domačini. Na južni strani Črete leži strnjeno gozdnato rastje, imenovano ''Pod gozdom''. Tam so leta [[1972]] postavili ''Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti''.<ref>Ficko, Peter, Kamniške in Savinjske Alpe, Mariborski tisk, 1977</ref> == NOB == Blizu zakrajškove domačije je kamen, kjer je vzidana spominska plošča v spomin na dogodke [[26. oktober|26. oktobra]] [[1941]], ko je tu [[Štajerski partizanski bataljon]] bil prvo frontalno bitko na [[Štajerska|Štajerskem]] z nemškim okupatorjem. == Evharistični križ na Toncovih pečinah == Leta 1935 je bil v Ljubljani Evharistični kongres. Ob tem dogodku so postavili križ na Toncovih pečeh. Po 2. svetovni vojni so križ podrli, vendar je bil ponovno postavljen na prvotno mesto in v isti obliki leta 1995. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Vransko}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Vransko]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] fyf0tu8vfqhsvovjd1ai0l5zqbbp5zz 0 117915 6654007 6650550 2026-03-31T21:46:37Z ~2026-20076-33 257446 popravek tipkarskih napak 6654007 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=280 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref>. K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Gornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Gornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Spodnjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - danes Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. Dvajset let prej so v 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, gozdarji-oglarji<ref name=":14" />, ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segel na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 18. stoletje več virov navaja, kdo je zagotavljal cerkveno oskrbo za Lokovčane, Pregelj v Tlačanih<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref> puše, da so okoli 1714 Lokovčani sodelovali v kmečkih uporih, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V matičnih knjigah Matricula<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref> za Čepovan (vzpostavljeni 1735, strani:108-134) so pri vpisih o porokah imena mož in žena iz Lokovca (Locoviz) že v letu 1737. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4" /></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku <ref name=":20" /> <ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr.n.š.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref>. Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref>, in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije <ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] e35n2a1qltv15w3e6ecu0o9fe302emh 6654022 6654007 2026-03-31T22:16:40Z LiWinBra 205099 /* Naselitev [6] [7] [8] [9] [10] [11] */ popravek besedila 6654022 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=280 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref>. K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V matičnih knjigah Matricula<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref> za Čepovan (vzpostavljeni 1735, strani:108-134) so pri vpisih o porokah imena mož in žena iz Lokovca (Locoviz) že v letu 1737. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4" /></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku <ref name=":20" /> <ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr.n.š.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref>. Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref>, in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije <ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] a191n28pu6pg17jvwnn8ulq61bspxvh 0 118720 6653676 6098852 2026-03-31T13:12:23Z ~2026-90770-6 254477 6653676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matevž Lenarčič''', [[slovenci|slovenski]] [[Biologija|biolog]], [[pilot]], [[alpinist]], [[fotograf]] in [[avanturist]], * [[22. maj]] [[1959]], [[Trbovlje]]. Lenarčič je doslej z [[ultralahko letalo|ultralahkim letalom]] po neuspelem poizkusu leta 2002 dvakrat obletel svet, leta 2004 in 2012.<ref>[http://www.wingsforever.com/ Wings forever, domača stran Matevža Lenarčiča]</ref> Leta 2005 je preletel države vzhodne [[Afrika|Afrike]], med letoma 2006 in 2009 pa je večkrat preletel [[Alpe]] in izdal fotomonografijo z aerofotografijami celotne alpske verige ''Alpe, kot jih vidijo ptice''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.panalp.net/sl/index.html |title=Alpe, kot jih vidijo ptice |accessdate=2012-04-20 |archive-date=2012-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120413142640/http://www.panalp.net/sl/index.html |url-status=dead }}</ref>. Lenarčič leti z letali slovenskega proizvajalca [[Pipistrel]]. Leta 2012 je z ultralahkim letalom [[Pipistrel Virus]] SW obletel svet med 8. januarjem in 19. aprilom. Na tej poti, zasnovani kot projekt ''GreenLight WorldFlight'' (GLWF)<ref>[http://www.worldgreenflight.com/ Uradna stran GreenLight WorldFlight]</ref>, je 29. marca preletel tudi goro [[Everest]]. 18. junija 2013 je bil na izboru ''Flightglobal Achievement Awards'' v Parizu<ref>[http://www.flightglobal.com/page/achievement-awards/2013/welcome/ Flightglobal Achievement Awards 2013]</ref> izglasovan kot najboljši letalec leta 2013 in premagal celo medijsko zvezdo [[Felix Baumgartner|Felixa Baumgartnerja]], ki je v istem ocenjevalnem obdobju postavil svetovni padalski rekord<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/matevz-lenarcic-najboljsi-pilot-sveta-premagal-je-tudi-neustrasnega-felixa/311585 Matevž Lenarčič najboljši pilot sveta, premagal je tudi »neustrašnega Felixa«] MMC RTV SLO</ref>. 25. marca 2016 je z ultralahkim letalom Dynamic podjetja Aerospool v okviru projekta ''GreenLight WorldFlight'' s [[Letališče Portorož|portoroškega letališča]] v [[Sečovlje|Sečovljah]] poletel okoli sveta, na poti je meril koncentracije [[črni ogljik|črnega ogljika]] v zraku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/okolje/matevz-lenarcic-world-green-flight/lenarcicev-polet-okoli-sveta-se-je-zacel-v-secovljah/389049 |title=Lenarčičev polet okoli sveta se je začel v Sečovljah |accessdate=31. marca 2016 |date=25. marec 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> 22. aprila je po 42.000 km in petnajstih etapah končal pot okoli sveta v Sečovljah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/okolje/matevz-lenarcic-world-green-flight/lenarcic-koncal-42-000-kilometrov-dolgo-pot-okoli-sveta/391297 |title=Lenarčič končal 42.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta |accessdate=22. aprila 2016 |date=22. april 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174682844 VPLIV KORONAVIRUSA NA ZDRAVJE PLANETA, POGOVOR Z MATEVŽEM LENARČIČEM] {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Lenarčič, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski piloti]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] os2eld1jvoqqzmlsjkdkaoeenv2l3ab 0 119293 6653727 5609851 2026-03-31T13:15:03Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653727 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije''' ZZEKS je bila ustanovljena leta 1999. je najštevilčnejša in temeljna organizacije ekoloških kmetov v Sloveniji. Na mednarodni ravni je povezana v IFOAM -International Federation of Organic Agriculture Movements (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo). ZZEKS je tudi lastnica ekološke znamke živil Biodar. Podeljuje jo ekološkim živilom, ki so pridelana po standardih ZZEKS kar pomeni, da se pridelovalec poleg predpisanih standardov za ekološko kmetijstvo drži tudi Standardov ZZEKS. Ti standardi temeljijo na standardih IOFAM (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo) in so strožji od državnih predpisov za ekološka živila.To je edina avtohtona slovenska blagovna znamka ekoloških živil in izdelkov. Zagotavlja ekološko poreklo pridelka oziroma izdelka. Poleg zaščitnega znaka na embalaži mora biti napisano tudi ime kmeta in šifra iz pogodbe oz. kontrolna številka. Kmeta ne nadzira samo država ampak lahko tudi ZZEKS kadarkoli pošlje svojo kontrolo. ZZEKS svojim članom nudi pomoč pri vseh vprašanjih razvoja [[ ekološko kmetijstvo | ekološkega kmetijstva]] (pridelave, predelave, trženja). [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] szbx98swtul2pj0xbjetgvnmtr23ld6 0 119433 6653693 6452047 2026-03-31T13:14:50Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653693 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logotip FZS.png|thumb|right|200px|Logotip Filatelistične zveze Slovenije]] '''Filatelistična zveza Slovenije''' ([[kratica]] '''FZS''') je nevladna in neprofitna organizacija zveze slovenskih filatelističnih [[društvo|društev]]. Osnovni namen združenja je bogatitev in širjenje [[filatelija|filatelističnega]] znanja v Sloveniji. == Članstvo == Na podlagi statuta so članice zveze lahko samo filatelistična ali sorodna društva ter druge oblike organiziranosti, katerih včlanjeni posamezniki se ukvarjajo s filatelijo in zbiranjem poštnih znamk. Osebno članstvo v zvezi ni možno. Članice Filatelistične zveze Slovenije so naslednja društva: * [[Društvo zbiralcev »Verigar«]], Brežice * [[Filatelistično društvo »Oton Župančič«]], Črnomelj * [[Filatelistično društvo Idrija]] * [[Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica]] * [[Filatelistično društvo »Ivan Vavpotič«]], Kamnik * [[Filatelistični klub Koper]] * [[Filatelistično društvo Kranj]] * [[Filatelistično društvo Krško]] * [[Filatelistično društvo Ljubljana]] * [[Filatelistično društvo Maribor]] * [[Filatelistično društvo Metlika]] * [[Filatelistično društvo Murska Sobota]] * [[Filatelistično društvo Drava]], Muta * [[Društvo zbiralcev »Ajdovščina - Nova Gorica«]], [[Nova Gorica]] * [[Filatelistično društvo »dr. Franc Marušič«]], [[Nova Gorica]] * [[Filatelistično društvo Novo mesto]] * [[Filatelistično in numizmatično društvo Piran]] * [[Filatelistično društvo Ptuj]] * [[Filatelistično društvo Rače]] * [[Filatelistično društvo Radovljica]] * [[Koroško filatelistično društvo]], Ravne na Koroškem * [[Filatelistično društvo Sevnica]] * [[Filatelistično društvo Slovenj Gradec]] * [[Filatelistično društvo »Lovro Košir«]], Škofja Loka * [[Filatelistično društvo Trbovlje]] * [[Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir, Trst]] * [[Filatelistično društvo Žalec]] == Mednarodno sodelovanje == Filatelistična zveza Slovenije je zaradi izpolnjevanja svojega poslanstva in vspodbujanja mednarodnega sodelovanja včlanjena v mednarodno svetovno filatelistično zvezo - „Fédération Internationale de Philatélie“ ([[Fédération Internationale de Philatélie|FIP]]) in evropsko federacijo filatelističnih zvez - »Federation of European Philatelic Associations« ([[FEPA]]). Poleg tega je ena od ustanovnih članic združenja Alpe - Jadran Filatelija, ki združuje filatelistične organizacije iz območja skupnosti Alpe - Jadran. == Zunanje povezave == * [http://www.fzs.si Filatelistična zveza Slovenije] * [http://www.f-i-p.ch/ Fédération Internationale de Philatélie] * [http://www.alpeadria.eu/ Alpe Jadran Filatelija] [[Kategorija:Filatelija]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Filatelistična zveza Slovenije|*]] {{normativna kontrola}} 2z7sxu74nxoga2i9nuzrchd1l9oukfz 0 120142 6653978 6475527 2026-03-31T20:55:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrulja |izvorno_ime=Вруља |slika= |prebivalstvo=78 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vrulja''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 459 || 484 || 514 || 486 || 393 || 219 || 182 || 131 || 78 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] {{normativna kontrola}} c051sblrvyzrxn5nbax5qlzh9chxz8v 0 120402 6653725 6519917 2026-03-31T13:15:02Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653725 wikitext text/x-wiki '''Zveza svobodnih sindikatov Slovenije''' (ZSSS) je neprofitna, prostovoljna in demokratična [[organizacija]], neodvisna od [[politična stranka|političnih strank]], [[Parlament Slovenije|parlamenta]], [[Vlada Republike Slovenije|vlade]] in [[verska skupnost|verskih skupnosti]]. Osnovana je bila [[7. april]]a [[1990]] ob razpadu enostrankarskega sistema v [[Slovenija|Sloveniji]] kot naslednica dotedanje (monopolne) družbenopolitične organizacije [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zveze sindikatov Slovenije]]. Danes združuje 23 sindikatov dejavnosti iz različnih sektorjev celotne Slovenije. Zaradi svoje reprezentativnosti na ravni države zveza aktivno sodeluje v ekonomsko-socialnem svetu, kjer skupaj z delodajalci in vlado usklajuje predloge zakonov in drugih pomembnih podzakonskih [[akt]]ov ter [[dokument]]ov. == Predsedniki == * ([[Miha Ravnik]] 1986-1991) * [[Dušan Semolič]] (1991—2017) * [[Lidija Jerkič]] (2017—2025) * [[Andrej Zorko]] (2025-) == Člani zveze == * Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije - SDDO * Sindikat delavcev energetike Slovenije - SDE * Sindikat finančnih organizacij Slovenije - SFOS * Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije - GIT * Sindikat gozdarstva Slovenije * Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije - SDGD * Sindikat kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije - KNG * Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije - KŽI * Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije - SKVNS * Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije - SKEI * Sindikat kulture Slovenije - GLOSA * Sindikat lesarstva Slovenije - SINLES * Sindikat ministrstva za obrambo - SMO * Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije - SPGS * Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije - SDPZ * Svobodni sindikat Slovenije - SSS * Sindikat športnikov Slovenija - SŠS * Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije - STUPIS * Sindikat delavcev trgovine Slovenije - SDTS * Sindikat upokojencev Slovenije - SUS * Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije - VIR * Sindikat obrtnih delavcev Slovenije - SODS * Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - SZSSS == Zunanje povezave == * [http://www.zsss.si Zveza svobodnih sindikatov Slovenije] [[Kategorija:Sindikati v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] {{normativna kontrola}} 8m9fya68sqgmew6ztdd294cpjn9cl5v 0 123879 6654148 6605918 2026-04-01T07:23:29Z ~2026-20092-18 257462 Če je ustanovljeno 1932, potem ne morejo biti tovariši iz druge svetovne vojne, ki se je sicer začela 1939. 6654148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | ime = Vrh nad Laškim | zgodovinsko ime = Sveti Lenart nad Laškim (do 1952) | vrsta = | slika = | napis = | regija = Savinjska regija | pokrajina = Štajerska | obcina = Laško | latd = 46 |latm = 7 |lats = 43.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 12.36 |longEW = E | prebivalstvo = 127 | prebivalstvo_od = 2025 | prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | nadmorska = 533 | ustanovitev = | ustanovitelji = | postna = 3270 | posta = Laško | geopedia = #L410_T13_F10106800_b4 | najdisi = Vrh+nad+Laškim | osm = {{openstreetmap|lat=46.1282388|lon=15.2877624|zoom=16}} | opombe = {{Infopolje RKD |embed = yes | ime = Vrh nad Laškim - vas | rkd_tip = nkd | rkd_tip2 = | rkd_tip3 = | rkd_tip4 = | del = | del_refšt = 14257 | image = Vrh nad Laškim from the cemetery.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | district_map = | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = | lat_degrees = | lat_minutes = | lat_seconds = | lat_direction = | long_degrees = | long_minutes = | long_seconds = | long_direction = | latitude = | longitude = | coordinates = | coord_parameters = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Laško | bližnje_mesto = | površina = | zgrajeno = | zgradil = | uničeno = | obnovljeno = | restavrator = | arhitekt = | arhitektura = | kipar = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | obiskovalci_ref = | mpsub = | uprava = | pomdatum1_label = | pomdatum1 = | pomdatum2_label = | pomdatum2 = | pomdatum3_label = | pomdatum3 = | added = | širitev = | širitev2 = | širitev3 = | krčenje = | krčenje2 = | krčenje3 = | izbris = | razglasitev_rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip2 = | razglasitev_rkd_tip3 = | razglasitev_rkd_tip4 = | ukinitev_rkd_tip = | ukinitev_rkd_tip2 = | ukinitev_rkd_tip3 = | ukinitev_rkd_tip4 = | refšt = | širitev_refšt = | širitev2_refšt = | širitev3_refšt = | krčenje_refšt = | krčenje2_refšt = | krčenje3_refšt = }} }} '''Vrh nad Laškim''' je [[naselje]] v [[občina Laško|Občini Laško]] in je del zgodovinske regije [[Štajerska|Štajerske]]. Domače je imenovan kot '''Šentlenart''' po cerkvi svetega Lenarta. Stoji približno 10 kilometrov od [[Jurklošter|Jurkloštra]] in vsaj 7 kilometrov od mesta [[Laško]]. V naselju že od leta 1932 deluje prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno na pobudo štirih vaščanov, tovarišev iz prve svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina - Prostovoljno gasilno društvo Vrh nad Laškim|url=https://pgdvrhnadlaskim.si/gasilski-dom/zgodovina/|date=2023-02-02|accessdate=2023-07-31|language=sl-SI}}</ref> Krajevno skupnost Vrh nad Laškim sicer sestavlja 10 manjših razloženih naselij [[Gozdec]], [[Kladje]], [[Laška vas]], [[Leskovca]], [[Male Grahovše]], [[Selo nad Laškim]], Vrh nad Laškim, [[Velike Gorelce]], [[Velike Grahovše]] in [[Žigon]].<ref>{{Navedi splet|title=Krajevna skupnost Vrh nad Laškim|url=https://www.lasko.si/ks-vrh|website=www.lasko.si|accessdate=2023-07-31|language=sl-si|first=Zoran|last=Dimitrijevič|archive-date=2023-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230731165607/https://www.lasko.si/ks-vrh|url-status=dead}}</ref> == Šolstvo == [[Slika:Osnovna šola Vrh nad Laškim.jpg|levo|sličica|Osnovna šola Vrh nad Laškim, ki je bila leta 2018 obnovljena.]] Organizirano šolstvo na vrhu nad Laškim se je začelo leta 1863, medtem ko je bila prva zgradba namenjena šoli zgrajena leta 1889. Požgana je bila obakrat med prvo in tako tudi med drugo svetovno vojno, a so jo po vojni obnovili in z letom 1954 je začela delovati kot osemrazredna. Stavba je bila vseskozi premajhna in jo je pestila prostorska stiska. Samostojna, torej osnovna šola je bila vse do leta 1967, ko je postala podružnica osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Od takrat dalje jo obiskujejo le učenci do 4. razreda, za višje razrede pa so primorani obiskovati osnovno šolo v [[Laško|Laškem]] ali v [[Rimske Toplice|Rimskih Toplicah]].<ref>{{Navedi splet|title=SI_ZAC/1403 Osnovna šola Vrh nad Laškim, 1881-1977 (Fond/zbirka)|url=http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=45333|website=www.siranet.si|accessdate=2023-07-31|language=sl}}</ref> Značilnost šole je, da je vse od svojega nastanka potekala v slovenščini kar je unikum na spodnjem Štajerskem, saj je drugod pouk potekal v nemščini. Ob začetku organiziranega šolstva leta 1863 je pouk potekal v mežnariji, poučeval pa je kurat. Tedanji kurat Ivan Jug je najbolj zaslužen za gradnjo državne šole v Šentlenartu. Ker deželni šolski svet v Gradcu in lokalni šolski svet nista podpirala gradnjo šole je okrajni šolski svet v Laškem še najbolj pritiskal na krajevni šolski svet za gradnjo državne šole. Prvi gradbeni premiki so se žačeli leta 1867, od česar je za nakup zemlje prispeval 10 goldinarjev tudi kurat. Za gradnjo šole je Štajerski verski sklad odobril 500 goldinarjev, '''cesar Franc Jožef I.''' pa je iz svoje zasebne blagajne prispeval 200 goldinarjev. Prav leta 1871 je začel v tej šoli službovati učitelj iz Galicije pri Žalcu Anton Sket, ki po novem ni dobival plačila v naturalijah, ampak v denarju. Šoloobveznih otrok je bilo 180. Leta 1904 so šoli prizidali še nadstropje. Leta 1918 se je pouk v šoli prekinil zaradi požara, ki je uničil vso stavbo (razen zidov), rešili so le nekaj dokumentov in omaro. Leta 1920 so odprli obnovljeno šolo, leta 1930 je bilo stanje šolarjev okoli 156, v učiteljski knjižnici je bilo registriranih 419 knjig. Med nemško okupacijo v letih 1941-1945 so bile šole center ponemčevalnega procesa. Pouk je začel potekati v nemškem jeziku, tudi učitelji so bili Nemci. V Šentlenartu je bila šolska upraviteljica zagrižena nacistka Kätchen Mlakar, ki je bila tudi sovražno razpoložena do Slovencev. Iz šolske kronike je razvidno, da so na šoli organizirali nemške apele (zbore), zimske pomoči (Winterhilfswerk), nacistične proslave in nemške jezikovne tečaje. Otroci so morali obvezno hoditi še v Laško, kjer so nastopili nemško Hitlerjevo mladinsko organizacijo (Hitlerjugend). Učitelji so prihajali iz (nemške) Koroške. Leta 1945 je bilo vseh šoloobveznih otrok 187, šolska upraviteljica je postala Helena Klenovšek. V letu 1954 je bilo šolobveznih otrok 143. == Novejša godovina == Območje Vrha nad Laškim je izrazito kmetijsko. Na prelomu v 20. stoletje so bile modernizirane številne kmetije, zato so se gospodarske razmere izboljšale. Kmetje so v teh krajih živeli od prodaje lesa in živinoreje. Živino so navadno prodajali na živinskih sejmih v [[Laško|Laškem]] in [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]]. Leta 1929 so vaščani celo sami dobili sejmske pravice za organizacijo kramarskega in živinskega sejma. Do leta 1939 je bila prometna povezava vasi z Laškim slaba in strma preko ti. Škratenkov. Šele pet let kasneje so zgradili novo položnejšo cesto. Problem je bila tudi voda, ki je navadno v sušnejših delih leta presihala. V obdobju 1945-1952 je deloval na Vrhu nad Laškim krajevni ljudski odbor. Skozi vso zgodovino je spadal pod okraj Celje-okolica in je teritorialno obsegal naslednja naselja: Lože (del), Brodnice, Mišji Dol, Laška vas, Velike Gorelce, Gozdec, Male Gorelce, Male Grahovše, Sv. Lenart nad Laškim, Trobni Dol (del) in Velike Grahovše (del). Z ukinitvijo tega odbora so oblast nad njegovimi deli prevzeli sosednji Ljudski odbori Laško, Rimske Toplice, Breze in Jurklošter.<ref>{{Navedi splet|title=SI_ZAC/0387 Krajevni ljudski odbor Sveti Lenart nad Laškim, 1945-1952 (Fond/zbirka)|url=http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=44396|website=www.siranet.si|accessdate=2023-08-01|language=sl}}</ref> Z zaključkom reorganizacije občin in regij v SR Sloveniji je Vrh nad Laškim dokončno spadal pod okrilje občine Laško, tako kot spada še danes. Od leta 1948 je v naselju deloval tudi krajevni odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV). Pristojen je bil predvsem za mobilizacijo pri pomoči sirotam in vaščanom. == Cerkev svetega Lenarta == {{glej tudi|Župnija Sv. Lenart nad Laškim}} [[Slika:Sv. Lenart na Vrhu nad Laškim.jpg|levo|sličica|Cerkev svetega Lenarta nad Laškim, desno od cerkve je vidna mežnarija, kjer je najprej potekal šolski pouk pod vodstvom kurata.]] Vaška cerkev je bila prvič omenjena že leta 1545, a župnija obstaja šele od leta 1789.<ref>{{Navedi splet|title=211 Sv. Lenart nad Laškim {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-lenart-nad-laskim/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-07-31}}</ref> Današnja podoba cerkve je iz 18. stoletja, originalen je ostal le cerkveni zvonik iz leta 1684. Prejšnje poslopje cerkve so morali porušiti zaradi dotrajanosti. Cerkev je bila do leta 1789 podružnica laške prafare, nato pa je bila kot del farne regulacije povzdignjena v samostojno kuracijo kateri je načeloval kurat (kurat ima malo višji položaj od kaplana). Ob nastanku novih far na Šmihelu, Svetini itd., si je vse odvetniške pravice in pravice predlaganja kandidatov za nove duhovnike prilastil laški nadžupnik. Z ustanovitveno listino so novi kuraciji pri sv. Lenartu pripadali naslednji zaselki: Torog, Loke, Gozdec, Mišji Dol, Male Grahovše, Kladje, Tevče in Laška vas. Samostanska cerkev v Mišjem Dolu (Jurkloštru) je bila leta 1856 povzdignjena v samostojno kuracijo in tako ni bila več del Šentlenartske kuracije. V cerkvi sv. Lenarta so začeli voditi cerkvene matične knjige z letom 1789. Cerkev so leta 1789, ko je postala samostojna kuracija podaljšali za 4,5 metra na skupno dolžino 20 metrov. Južna ladjina stena ima vzidan nagrobnik '''Karla viteza Azule''', ki je bil ustanovitelj steklarne v Jurkloštru. Ob posvetitvi cerkve leta 1738 so vanjo postavili 3 oltarje: glavni oltar s kipom sv. Lenarta, ter dva stranska oltarja sv. Primoža in sv. Felicijana s sv. Gregorjem. Zadnja dva oltarja in krstilnik, ki je napol vdelan v zid je izdelal podobar in pozlatar iz [[Sevnica|Sevnice]] Mihael Klemen. Oltarja so pozneje posvetili sv. Pankraciju in sv. Frančišku Ksaveriju. Cerkveni zvonik so postavili leta 1684, nato pa so ga leta 1830 povišali za približno 3,5 metre. Cerkev stoji na vrhu hriba, zato je zelo izpostavljena pred nevihtami in vetrom. Posledično so leta 1831 morali napeljati strelovod. Zaradi lege cerkve je obstoječa škarpa okrog nje stala že od nekdaj. V prostoru med cerkvijo in škarpo je do leta 1832 stalo staro pokopališče. Od starega pokopališča je ohranjen le en spomenik že omenjenemu Karlu vitezu Azuli, lastniku glažute v Jurkloštru. Zaradi pretesnosti starega pokopališča so zgradili novo pokopališče zunaj vasi, le nekaj 200 metrov vstran od cerkve. Opremo cerkve še predstavlja konkavno-konveksno slika Marije Brezmadežne iz leta 1848, ter podobno uokvirjena slika umirajočega Frančiška Ksaverija. Na pevski empori je še slika Marije z mrtvim Jezusom v naročju, Caraccijeve kompozicije. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac |first1=Bogdan |last2=Kladnik |first2=Drago |title=''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |date=1997 |publisher=Pomurska založba |location=Murska Sobota |isbn=8671952355 }} *{{navedi knjigo |last1=Belej |first1=Tina |last2=Hren Medved |first2=Alenka |title=Občina Laško |year=2017 |publisher=Občina Laško |isbn=9789612858896 }} *{{navedi knjigo |last1=Maček |first1=Jože |last2=Jelovšek |first2=Edo |title=Vrh nad Laškim skozi stoletja |year=2010 |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=9789612189174 }} {{Laško}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] iodd6549bqqoyqeriie43rd3e48n0qx 0 129166 6654069 6332749 2026-04-01T00:33:23Z ~2026-13659-49 255600 6654069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} ‎'''Anton Gregorin''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[jezuit]], [[filozof]] in [[teolog]], * [[17. januar]] [[1634]], [[Trident]]/[[Trento]], † [[2. junij]] [[1705]], [[Gradec]]. Bil je [[rektor]] [[Jezuitski kolegij v Gorici|Jezuitskega kolegija v Gorici]] (14. januar 1672-7. februar 1675), [[Jezuitski kolegij v Trstu|v Trstu]] (8. januar 1686-11. april 1689), spet v Gorici (30. november 1690-10. december 1693) in [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|v Ljubljani]] (8. avgust 1694 - 6. oktober 1697). == Viri == * {{navedi knjigo |first=Lojze |last=Kovačič |chapter=Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9. 8. 1597–29. 9. 1773) |title=Jezuitski kolegij v Ljubljani |editor-first=Vincenc |editor-last=Rajšp |location=Ljubljana |publisher=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU]], [[Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani]], Provincialat slovenske province Družbe Jezusove |year=1998 |pages=55 |cobiss=9783085}} {{scientist-stub}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Gregorin, Anton}} [[Kategorija:Avstrijski jezuiti]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski teologi]] [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Gorici]] [[Kategorija:Rektorji Jezuitskega kolegija v Gorici]] [[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Trstu]] [[Kategorija:Rektorji Jezuitskega kolegija v Trstu]] [[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Ljubljani]] [[Kategorija:Rektorji Jezuitskega kolegija v Ljubljani]] kar0zko48z5n6a4lkskns7m7m8aeg1n 0 141505 6654235 3887691 2026-04-01T10:58:25Z Yerpo 8417 pp 6654235 wikitext text/x-wiki '''Velika Dajnica''' je nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Kornatski otoki|Kornatih]]. Otoček leži okoli 1,2 [[km]] [[jug|jugovzhodno]] od skrajnega vzhodnega konca otka [[Žut]]. Površina otoška meri 0,021 [[kvadratni kilometer|km²]], dolžina njegovega [[obala|obalnega]] pasu je 0,54 km. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] je visok 14 [[mnm]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{coord|43|48|20|N|15|22|30|E|display=title}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Kornatski otoki]] 2ytbhjjif9l0t7b1ehn2drecvns1pgd 6654236 6654235 2026-04-01T10:58:48Z Yerpo 8417 tn 6654236 wikitext text/x-wiki '''Velika Dajnica''' je nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Kornatski otoki|Kornatih]]. Otoček leži okoli 1,2 [[km]] [[jug|jugovzhodno]] od skrajnega vzhodnega konca otka [[Žut]]. Površina otočka meri 0,021 [[kvadratni kilometer|km²]], dolžina njegovega [[obala|obalnega]] pasu je 0,54 km. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] je visok 14 [[mnm]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{coord|43|48|20|N|15|22|30|E|display=title}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Kornatski otoki]] e1l8ejdvf8qtfjt7ozw2f2hfungoctj 14 144638 6653689 5607838 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653689 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr|Zveza tabornikov Slovenije}} [[Kategorija:Taborništvo]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] r8mxlp230erapxlcnz2ejewrtd8lup7 0 152277 6653719 6580347 2026-03-31T13:15:00Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653719 wikitext text/x-wiki '''Zveza slovenskih častnikov''' ([[kratica]] '''ZSČ''') je prostovoljna, samostojna vojaškostrokovna interesna in stanovska [[organizacija]]. V zvezi je 59 organizacij, organiziranih v temeljnih okoljih, v njih pa so združeni [[podčastnik]]i in [[častnik]]i, pripadniki stalne sestave [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], njene vojne oziroma rezervne sestave in tisti podčastniki in častniki, ki so brez vojaške razporeditve. Osnovno obliko organiziranosti predstavljajo občinska in območna združenja, ki so povezana v zvezo. ==Članstvo v mednarodnih organizacijah== ZSČ je polnopravna članica: * EUROMIL - [[fEvropska organizacija vojaških združenj]] * IFMS - [[fSvetovna federacija gorskih enot]] * [[Gamingška iniciativa]] - srednjeevropska organizacija častniških združenj * C.I.O.R. - [[konfederacija]] nacionalnih združenj rezervnih častnikov držav članic [[NATO]] * C.I.O.M.R. - konfederacija nacionalnih združenj rezervnih častnikov sanitete držav članic NATO * A.R.P.A. - [[fZdruženje častniških organizacij Jadranskih držav]] == Predsedniki == * [[Miha Butara]]: 1991 - 2010<ref>[http://www.zsc.si/index.php?page=static&item=2103&tree_root=1 ZSC.si - Polkovnik Miha Butara]</ref> * [[Bojan Potočnik]]: 2010 - 2012<ref>[http://www.zsc.si/index.php?page=static&item=2106&tree_root=1 ZSC.si - Polkovnik dr. Bojan Potočnik]</ref> * [[Albin Gutman]]: 2012 - 2014<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zsc.si/o-nas/|title=ZSČ.si - Generalpodpolkovnik Albin Gutman|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> * [[Alojz Šteiner]]: 2014 - danes<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zsc.si/o-nas/predsednik/cv/|title=ZSČ.si - Generalmajor dr. Alojz Šteiner|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Združenje veteranov vojne za Slovenijo]] * [[Združenje veteranov Sever]] == Zunanje povezave == * [http://www.zsc.si Uradna stran zveze] {{mil-stub}} [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Slovenska vojska]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} 9fuy981d89sytfoawkmny3n99wvm0t2 0 156759 6654178 5525280 2026-04-01T09:09:13Z Amherst99 45660 6654178 wikitext text/x-wiki [[Slika:Etc2.png|thumb|right|400px|Shematski pregled dihalne verige]] '''Dihalna veriga''' (tudi '''elektronska transportna veriga'''; {{jezik-en|electron transport chain}}) je serija membranskih proteinov prenašalcev [[elektron]]ov, ki so posredniki pri [[adenozin trifosfat]] (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij. ATP je energijsko bogata in življenjsko pomembna molekula. Živim organizmom sta na voljo le dva vira energije, in sicer reakcija oksidacija-redukcija (redoks reakcija) ter sončna energija [[fotosinteza|(fotosinteza]]). Organizmi, ki za svoje življenjske potrebe uporabljajo prvo, so hemotrofni, drugi pa fototrofni. Kljub vsemu oboji pridobivajo energijo v obliki ATP na enak način, tj. s pomočjo dihalne verige, ki se odvija na notranji [[mitohondrij]]ski membrani. Glavni namen dihalne verige je torej proizvajanje ATP iz energijsko bogatih elektronov. To je doseženo skozi tri stopnje: postopno črpanje energije iz energijsko bogatih elektronov, uporaba te energije za vzpostavitev neravnotežja med koncentracijo protonov na zunanji in notranji strani notranje mitohondrijske membrane in uporaba neravnotežja kot gonilno silo za proizvajanje ATP. [[ATP-sintaza]] je [[encim]], ki sintetizira energijsko bogato molekulo ATP. Struktura ATP sintaze je ohranjena v vseh živih bitjih. ATP-sintazo poganja čezmembranski elektrokemijski koncentracijski gradient, ki nastane s pomočjo procesov dihalne verige. Procesi potekajo z več redoks reakcijami, kjer energijsko bogata molekula odda elektron energijsko revnejši molekuli. Zelo majhna količina ATP molekul nastane tudi neposredno s fosforilacijo pri ostalih biokemijskih procesih izven dihalne verige ([[Krebsov ciklus]], [[glikoliza]]). == Dihalna veriga, ki poteka v mitohondriju == Začetni metabolizem vira energije, kot je na primer [[glukoza]], se odvija v citoplazmi celice, produkti pa so nato ''preneseni'' v mitohondrij, kjer se nadaljuje [[katabolizem]] s pomočjo metabolnih poti Krebsovega cikla, oksidacije maščobnih kislin in oksidacije aminokislin. Končni produkt metabolnih poti sta energijsko bogata elektron-donorja NADH ter FADH2, ki skozi dihalno verigo elektrone oddata kisiku, ta pa se reducira v vodo. Reakcije dihalne verige potekajo na notranji mitohondrijski membrani, encimi, ki pri tem sodelujejo, pa so sposobni sočasno ustvarjati protonski čezmembranski koncentracijski gradient z namenom, da se ustvari gonilna delovna sila. Potek reakcij skozi dihalno verigo prikazuje zgornja shema. Energija elektronov (črne puščice) je uporabljena za črpanje protonov v medmembranski prostor, s čimer se ustvarja čezmembranski gradient. Ta gradient omogoči tok protonov skozi ATP-sintazo nazaj v matriks in tvorbo ATP iz energijsko manj bogate molekule [[ADP]]. [[Kompleks I]], imenovan tudi NADH dehidrogenaza ali koencim Q reduktaza, sprejme elektrone od prenašalca NADH (NADH nastane v Krebsovem ciklu) in jih pošlje dalje do koencima Q (ubikinon). Ta jih sprejme tudi od [[kompleksa II]] (sukcinat dehidrogenaza) in pošlje dalje do [[kompleksa III]] (citokrom bc1 kompleks). Od tretjega kompleksa potujejo preko citokroma c dalje do [[kompleksa IV]] (citokrom c oksidaza), ki uporabi elektrone in vodikove ione za redukcijo molekularnega kisika v vodo. Prvi, tretji in četrti kompleks, imajo funkcijo protonske črpalke. == Kompleksi v dihalni verigi == [[Kompleks I]] je poznan tudi pod imenom NADH ubikinon oksidoreduktaza in odstrani dva elektrona iz NADH ter ju prenese na [[ubikinon]] (Q), ki je topen v maščobah. Reduciran ubikinol (QH2) se tako lahko spoji z membrano. Istočasno kompleks I ''prečrpa'' štiri protone v medmembranski prostor in tako ustvari koncentracijski gradient. Kompleks I je eno izmed najpogostejših mest, kjer se elektron predčasno odcepi in manjka kisiku ter nastane škodljiv radikal superoksid. [[Kompleks II]] je poznan tudi pod imenom sukcinat dehidrogenaza in ni protonska črpalka. Njegov namen je dovajanje dodatne količine elektronov (s FAD) kinonu z odstranjevanjem le-teh iz sukcinata. Kompleks II je sestavljen iz štirih proteinskih podenot SDHA, SDHB, SDHC in SDHD. [[Kompleks III]] je poznan tudi pod imenom citokrom bc1 kompleks in je zadolžen za postopno odstranjevanje dveh elektronov iz QH2 ter njuno prenašanje do citokroma c, ki je vodotopen nosilec elektronov in se nahaja v medmembranskem prostoru. Istočasno [[kompleks IV]] ''prečrpa'' dva protona v medmembranski prostor, skupno pa povzroči premik štirih protonov, saj se dva protona izločita še iz ubiquinola. Kadar je prenos elektronov oviran, lahko nastane superoksid, ki pa je reduciran v eni izmed kasnejših faz ATP sinteze. Encim Citokrom c Oksidaza ali [[kompleks IV]] je velik transmembranski (prekomembranski) protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev in je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavljen iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot.Kompleks IV prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. V procesu so hkrati premeščeni štirje protoni, kar je v pomoč pri vzpostavitvi kemiosmotskega potenciala, ki ga ATP sintaza uporabi za sintezo ATP-ja. Vzroki za motnje v delovanju kompleksa IV so prisotnost cianidov, sulfidov, azidov in ogljikovega monoksida. Te snovi se vežejo na citokrom c oksidazo in s tem preprečijo delovanje proteina, kar povzroči kemično zadušitev celic. Najpogostejši vzroki za motnje pa so mutacije. Te se lahko pojavijo v jedru ali mitohondriju. V jedru nastanejo štiri mutacije proteinov, potrebnih za izgradnjo holokompleksa, ter ena v mRNA veznem proteinu. Mutacije, ki prizadenejo delovanje citokrom c oksidaze, posledično vodijo v hude metabolične bolezni, ki so pogosto neozdravljive. Te bolezni izbruhnejo zgodaj v otroštvu in prednostno prizadenejo tkiva, ki zahtevajo veliko energije za izvajanje funkcij, kot so možgani, srce in mišice. Nekaterih [[vretenčarji]] lahko »razklopijo« zadnji korak in prepuščajo protone iz medmembranskega prostora nazaj v celico. S tem se poruši biokemijski gradient in celoten proces služi samo generiranju toplote ([[termogeneza|termogenezi]]). == Literatura == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |editor1=Voet, D.|editor2=Voet, J.G.|edition=3 |year=2004 |title=Fundamentals of biochemistry. |publisher=New York : Wiley |isbn=0-471-25090-2 |cobiss=1859441 |pages=}} * Michel, H. (1998). »The mechanism of proton pumping by cytochrome c oxidase«. ''Proc. Natl. Acad. Sci. USA'' '''95''': 12819-12824. * Michel, H. (1999). »Cytochrome c Oxidase: Catalytic Cycle and Mechanisms of Proton Pumping-A Discussion«. ''Biochemistry'' '''38''': 15129-15140. * Wikström, M. (2000). »Proton Translocation by Cytochrome c Oxidase: A Rejoinder to Recent Criticism«. ''Biochemistry'' '''239''': 3515-3519. </div> [[Kategorija:Celično dihanje]] [[Kategorija:Biologija membran]] ahw65edl0rfb0ncp5kzwyc75qy6w927 6654179 6654178 2026-04-01T09:09:47Z Amherst99 45660 6654179 wikitext text/x-wiki [[Slika:Etc2.png|thumb|right|400px|Shematski pregled dihalne verige]] '''Dihalna veriga''' (tudi '''elektronska transportna veriga'''; {{jezik-en|electron transport chain, ETC}}) je serija membranskih proteinov prenašalcev [[elektron]]ov, ki so posredniki pri [[adenozin trifosfat]] (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij. ATP je energijsko bogata in življenjsko pomembna molekula. Živim organizmom sta na voljo le dva vira energije, in sicer reakcija oksidacija-redukcija (redoks reakcija) ter sončna energija [[fotosinteza|(fotosinteza]]). Organizmi, ki za svoje življenjske potrebe uporabljajo prvo, so hemotrofni, drugi pa fototrofni. Kljub vsemu oboji pridobivajo energijo v obliki ATP na enak način, tj. s pomočjo dihalne verige, ki se odvija na notranji [[mitohondrij]]ski membrani. Glavni namen dihalne verige je torej proizvajanje ATP iz energijsko bogatih elektronov. To je doseženo skozi tri stopnje: postopno črpanje energije iz energijsko bogatih elektronov, uporaba te energije za vzpostavitev neravnotežja med koncentracijo protonov na zunanji in notranji strani notranje mitohondrijske membrane in uporaba neravnotežja kot gonilno silo za proizvajanje ATP. [[ATP-sintaza]] je [[encim]], ki sintetizira energijsko bogato molekulo ATP. Struktura ATP sintaze je ohranjena v vseh živih bitjih. ATP-sintazo poganja čezmembranski elektrokemijski koncentracijski gradient, ki nastane s pomočjo procesov dihalne verige. Procesi potekajo z več redoks reakcijami, kjer energijsko bogata molekula odda elektron energijsko revnejši molekuli. Zelo majhna količina ATP molekul nastane tudi neposredno s fosforilacijo pri ostalih biokemijskih procesih izven dihalne verige ([[Krebsov ciklus]], [[glikoliza]]). == Dihalna veriga, ki poteka v mitohondriju == Začetni metabolizem vira energije, kot je na primer [[glukoza]], se odvija v citoplazmi celice, produkti pa so nato ''preneseni'' v mitohondrij, kjer se nadaljuje [[katabolizem]] s pomočjo metabolnih poti Krebsovega cikla, oksidacije maščobnih kislin in oksidacije aminokislin. Končni produkt metabolnih poti sta energijsko bogata elektron-donorja NADH ter FADH2, ki skozi dihalno verigo elektrone oddata kisiku, ta pa se reducira v vodo. Reakcije dihalne verige potekajo na notranji mitohondrijski membrani, encimi, ki pri tem sodelujejo, pa so sposobni sočasno ustvarjati protonski čezmembranski koncentracijski gradient z namenom, da se ustvari gonilna delovna sila. Potek reakcij skozi dihalno verigo prikazuje zgornja shema. Energija elektronov (črne puščice) je uporabljena za črpanje protonov v medmembranski prostor, s čimer se ustvarja čezmembranski gradient. Ta gradient omogoči tok protonov skozi ATP-sintazo nazaj v matriks in tvorbo ATP iz energijsko manj bogate molekule [[ADP]]. [[Kompleks I]], imenovan tudi NADH dehidrogenaza ali koencim Q reduktaza, sprejme elektrone od prenašalca NADH (NADH nastane v Krebsovem ciklu) in jih pošlje dalje do koencima Q (ubikinon). Ta jih sprejme tudi od [[kompleksa II]] (sukcinat dehidrogenaza) in pošlje dalje do [[kompleksa III]] (citokrom bc1 kompleks). Od tretjega kompleksa potujejo preko citokroma c dalje do [[kompleksa IV]] (citokrom c oksidaza), ki uporabi elektrone in vodikove ione za redukcijo molekularnega kisika v vodo. Prvi, tretji in četrti kompleks, imajo funkcijo protonske črpalke. == Kompleksi v dihalni verigi == [[Kompleks I]] je poznan tudi pod imenom NADH ubikinon oksidoreduktaza in odstrani dva elektrona iz NADH ter ju prenese na [[ubikinon]] (Q), ki je topen v maščobah. Reduciran ubikinol (QH2) se tako lahko spoji z membrano. Istočasno kompleks I ''prečrpa'' štiri protone v medmembranski prostor in tako ustvari koncentracijski gradient. Kompleks I je eno izmed najpogostejših mest, kjer se elektron predčasno odcepi in manjka kisiku ter nastane škodljiv radikal superoksid. [[Kompleks II]] je poznan tudi pod imenom sukcinat dehidrogenaza in ni protonska črpalka. Njegov namen je dovajanje dodatne količine elektronov (s FAD) kinonu z odstranjevanjem le-teh iz sukcinata. Kompleks II je sestavljen iz štirih proteinskih podenot SDHA, SDHB, SDHC in SDHD. [[Kompleks III]] je poznan tudi pod imenom citokrom bc1 kompleks in je zadolžen za postopno odstranjevanje dveh elektronov iz QH2 ter njuno prenašanje do citokroma c, ki je vodotopen nosilec elektronov in se nahaja v medmembranskem prostoru. Istočasno [[kompleks IV]] ''prečrpa'' dva protona v medmembranski prostor, skupno pa povzroči premik štirih protonov, saj se dva protona izločita še iz ubiquinola. Kadar je prenos elektronov oviran, lahko nastane superoksid, ki pa je reduciran v eni izmed kasnejših faz ATP sinteze. Encim Citokrom c Oksidaza ali [[kompleks IV]] je velik transmembranski (prekomembranski) protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev in je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavljen iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot.Kompleks IV prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. V procesu so hkrati premeščeni štirje protoni, kar je v pomoč pri vzpostavitvi kemiosmotskega potenciala, ki ga ATP sintaza uporabi za sintezo ATP-ja. Vzroki za motnje v delovanju kompleksa IV so prisotnost cianidov, sulfidov, azidov in ogljikovega monoksida. Te snovi se vežejo na citokrom c oksidazo in s tem preprečijo delovanje proteina, kar povzroči kemično zadušitev celic. Najpogostejši vzroki za motnje pa so mutacije. Te se lahko pojavijo v jedru ali mitohondriju. V jedru nastanejo štiri mutacije proteinov, potrebnih za izgradnjo holokompleksa, ter ena v mRNA veznem proteinu. Mutacije, ki prizadenejo delovanje citokrom c oksidaze, posledično vodijo v hude metabolične bolezni, ki so pogosto neozdravljive. Te bolezni izbruhnejo zgodaj v otroštvu in prednostno prizadenejo tkiva, ki zahtevajo veliko energije za izvajanje funkcij, kot so možgani, srce in mišice. Nekaterih [[vretenčarji]] lahko »razklopijo« zadnji korak in prepuščajo protone iz medmembranskega prostora nazaj v celico. S tem se poruši biokemijski gradient in celoten proces služi samo generiranju toplote ([[termogeneza|termogenezi]]). == Literatura == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |editor1=Voet, D.|editor2=Voet, J.G.|edition=3 |year=2004 |title=Fundamentals of biochemistry. |publisher=New York : Wiley |isbn=0-471-25090-2 |cobiss=1859441 |pages=}} * Michel, H. (1998). »The mechanism of proton pumping by cytochrome c oxidase«. ''Proc. Natl. Acad. Sci. USA'' '''95''': 12819-12824. * Michel, H. (1999). »Cytochrome c Oxidase: Catalytic Cycle and Mechanisms of Proton Pumping-A Discussion«. ''Biochemistry'' '''38''': 15129-15140. * Wikström, M. (2000). »Proton Translocation by Cytochrome c Oxidase: A Rejoinder to Recent Criticism«. ''Biochemistry'' '''239''': 3515-3519. </div> [[Kategorija:Celično dihanje]] [[Kategorija:Biologija membran]] 8x06c312a1s0a7invakfmkq717t97fi 0 157632 6653584 6652195 2026-03-31T11:59:39Z MaksiKavsek 244409 + 6653584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in eden največjih [[Diplomat|diplomatov]] svoje dobe, * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je "Metternichov sistem" mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Marriage and the Congress of Rastatt == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Countess Eleonore of Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternich's first wife]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|''[[The Congress of Erfurt]]'' by [[Nicolas Gosse]], 1838. Napoleon receiving von Vincent at Erfurt, a congress Metternich was not allowed to attend]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich was influential in bringing about the marriage of Napoleon to Archduchess Marie Louise of Austria. ''[[The Wedding of Napoleon and Marie Louise]]'' by [[Georges Rouget]].]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> == Življenje in delo == V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in po svoji neomajni konservativni drži, ki ji je bil zvest celo življenje. Leta 1848, v času [[Marčna revolucija|marčne revolucije]], je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] 2gqnol33uqfb5g17i2yrnqz76oldv5e 10 159119 6654175 6619858 2026-04-01T09:06:57Z ~2026-20060-66 257469 6654175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{{name|}}} | official_name = {{{official_name|Comune di {{{name}}}}}} | native_name = {{{native_name|}}} | native_name_lang = it | settlement_type = {{{settlement_type|''[[Slovenske občine|Občina (comune)]]''}}} | image_skyline = {{{image_skyline|}}} | imagesize = {{{imagesize|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image_flag = {{{image_flag|}}} | flag_size = {{{flag_size|}}} | flag_alt = {{{flag_alt|}}} | image_shield = {{#ifexist:media:{{{image_shield}}}|{{{image_shield}}}|{{#ifexist:media:{{{img_coa}}}|{{{img_coa}}}}}}} | shield_size = {{#if:{{{shield_size|}}}|{{{shield_size}}}|{{#if:{{{img_coa_small|}}}|px}}}} | shield_alt = {{{shield_alt|}}} | nickname = {{{nickname|}}} | motto = {{{motto|}}} | image_map = {{{image_map|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{mapsize|}}} | map_alt = {{{map_alt|}}} | map_caption = {{{map_caption|}}} | pushpin_map = Slovenija ja | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Italiji | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = {{{coordinates_type|}}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|}}} | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | subdivision_type1 = [[Slovenske dežele|Dežela]] | subdivision_name1 = {{{region|}}} | subdivision_type2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|[[Metropolitansko mesto Slovenije|Metropolitansko mesto]]|[[Slovenske pokrajine|Pokrajina]]}} | subdivision_name2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|{{{metropolitan_city}}}|{{{province|}}}}} | parts_type = ''{{lang|it|[[Frazione|Frazioni]]}}'' | parts_style = para | parts = | p1 = {{#if:{{{frazioni|}}}|<small>{{{frazioni}}}</small>}} | established_title = {{#if:{{{established_date|}}}|{{{established_title|Ustanovitev}}}}} | established_date = {{{established_date|}}} | leader_party = {{#if:{{{mayor_party|}}}|{{{mayor_party}}}}} | leader_title = {{#if:{{{mayor|}}}|Župan}} | leader_name = {{{mayor|}}} | area_footnotes = {{{area_footnotes|}}} | area_total_km2 = {{{area_total_km2|}}} | population_footnotes = {{{population_footnotes|}}} | population_total = {{{population_total|}}} | population_as_of = {{{population_as_of|}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{pop_density_footnotes|}}} | population_demonym = {{{population_demonym|{{{gentilic|}}}}}} | elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes|}}} | elevation_m = {{{elevation_m|}}} | elevation_min_m = {{{elevation_min_m|}}} | elevation_max_m = {{{elevation_max_m|}}} | twin1 = {{{twin1|}}} | twin1_country = {{{twin1_country|}}} | twin2 = {{{twin2|}}} | twin2_country = {{{twin2_country|}}} | twin3 = {{{twin3|}}} | twin3_country = {{{twin3_country|}}} | twin4 = {{{twin4|}}} | twin4_country = {{{twin4_country|}}} | blank_name_sec1 = {{#if:{{{saint|}}}|Zavetnik}} | blank_info_sec1 = {{{saint|}}} | blank1_name_sec1 = {{#if:{{{day|}}}|Dan}} | blank1_info_sec1 = {{{day|}}} | timezone1 = <!--[[Srednjeevropski čas|CET]]--> | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = <!--[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]--> | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = {{{postal_code|{{{postalcode|}}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{area_code|{{{telephone|}}}}}} | website = {{{website|}}} | footnotes = {{{footnotes|}}} }}{{ns0|{{#if:{{#if:{{{name|}}}||1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{official_name}}}|1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{native_name}}}|1}}{{{mapx|}}}{{{mapy|}}}{{{map|}}}{{{telephone|}}}{{{gentilic|}}}{{{locator_position|}}}{{{img_coa|}}}{{{population_density_km2|}}}{{{timezone|}}}{{{coordinates|}}}{{{postalcode|}}}{{{nomeComune|}}}{{{panorama|}}}{{{linkStemma|}}}{{{linkBandiera|}}}{{{siglaRegione|}}}{{{siglaProvincia|}}}{{{latitudineGradi|}}}{{{latitudineMinuti|}}}{{{latitudineSecondi|}}}{{{longitudineGradi|}}}{{{longitudineMinuti|}}}{{{longitudineSecondi|}}}{{{altitudine|}}}{{{superficie|}}}{{{abitanti|}}}{{{anno|}}}{{{densita|}}}{{{comuniLimitrofi|}}}{{{cap|}}}{{{prefisso|}}}{{{fiscale|}}}{{{gradiGiorno|}}}{{{zonaSismica|}}}{{{nomeAbitanti|}}}{{{patrono|}}}{{{festivo|}}}{{{sito|}}}{{#ifeq:<nowiki>{{{name}}}</nowiki>-Stemma.png|{{{image_shield}}}|1}}{{#ifeq:{{#expr: {{precision1| {{#if:{{{elevation_m|}}}|{{{elevation_m}}}|0}} }} > 0 }}|1|1}}{{#ifeq:{{PAGENAME}}|Rim||{{#ifeq:{{#expr:{{{area_total_km2|0}}} > 653}}|1|1}}}}{{#ifeq:{{{province}}}|{{ProvinciaIT (short form)|sigla=}} ()|1}}{{#ifeq:{{{website}}}|{{official|}}|1}}|[[Kategorija:Članki o italijanskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti]]}}}}<!-- {{{istat|}}} --><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> f3z5f36t7r1nb3p9nc4cyqg30v1rlwv 6654177 6654175 2026-04-01T09:07:57Z ~2026-20060-66 257469 6654177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{{name|}}} | official_name = {{{official_name|Comune di {{{name}}}}}} | native_name = {{{native_name|}}} | native_name_lang = it | settlement_type = {{{settlement_type|''[[Slovenske občine|Občina (comune)]]''}}} | image_skyline = {{{image_skyline|}}} | imagesize = {{{imagesize|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image_flag = {{{image_flag|}}} | flag_size = {{{flag_size|}}} | flag_alt = {{{flag_alt|}}} | image_shield = {{#ifexist:media:{{{image_shield}}}|{{{image_shield}}}|{{#ifexist:media:{{{img_coa}}}|{{{img_coa}}}}}}} | shield_size = {{#if:{{{shield_size|}}}|{{{shield_size}}}|{{#if:{{{img_coa_small|}}}|px}}}} | shield_alt = {{{shield_alt|}}} | nickname = {{{nickname|}}} | motto = {{{motto|}}} | image_map = {{{image_map|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{mapsize|}}} | map_alt = {{{map_alt|}}} | map_caption = {{{map_caption|}}} | pushpin_map = Slovenija ja | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = {{{coordinates_type|}}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|}}} | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | subdivision_type1 = [[Slovenske dežele|Dežela]] | subdivision_name1 = {{{region|}}} | subdivision_type2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|[[Metropolitansko mesto Slovenije|Metropolitansko mesto]]|[[Slovenske pokrajine|Pokrajina]]}} | subdivision_name2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|{{{metropolitan_city}}}|{{{province|}}}}} | parts_type = ''{{lang|it|[[Frazione|Frazioni]]}}'' | parts_style = para | parts = | p1 = {{#if:{{{frazioni|}}}|<small>{{{frazioni}}}</small>}} | established_title = {{#if:{{{established_date|}}}|{{{established_title|Ustanovitev}}}}} | established_date = {{{established_date|}}} | leader_party = {{#if:{{{mayor_party|}}}|{{{mayor_party}}}}} | leader_title = {{#if:{{{mayor|}}}|Župan}} | leader_name = {{{mayor|}}} | area_footnotes = {{{area_footnotes|}}} | area_total_km2 = {{{area_total_km2|}}} | population_footnotes = {{{population_footnotes|}}} | population_total = {{{population_total|}}} | population_as_of = {{{population_as_of|}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{pop_density_footnotes|}}} | population_demonym = {{{population_demonym|{{{gentilic|}}}}}} | elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes|}}} | elevation_m = {{{elevation_m|}}} | elevation_min_m = {{{elevation_min_m|}}} | elevation_max_m = {{{elevation_max_m|}}} | twin1 = {{{twin1|}}} | twin1_country = {{{twin1_country|}}} | twin2 = {{{twin2|}}} | twin2_country = {{{twin2_country|}}} | twin3 = {{{twin3|}}} | twin3_country = {{{twin3_country|}}} | twin4 = {{{twin4|}}} | twin4_country = {{{twin4_country|}}} | blank_name_sec1 = {{#if:{{{saint|}}}|Zavetnik}} | blank_info_sec1 = {{{saint|}}} | blank1_name_sec1 = {{#if:{{{day|}}}|Dan}} | blank1_info_sec1 = {{{day|}}} | timezone1 = <!--[[Srednjeevropski čas|CET]]--> | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = <!--[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]--> | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = {{{postal_code|{{{postalcode|}}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{area_code|{{{telephone|}}}}}} | website = {{{website|}}} | footnotes = {{{footnotes|}}} }}{{ns0|{{#if:{{#if:{{{name|}}}||1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{official_name}}}|1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{native_name}}}|1}}{{{mapx|}}}{{{mapy|}}}{{{map|}}}{{{telephone|}}}{{{gentilic|}}}{{{locator_position|}}}{{{img_coa|}}}{{{population_density_km2|}}}{{{timezone|}}}{{{coordinates|}}}{{{postalcode|}}}{{{nomeComune|}}}{{{panorama|}}}{{{linkStemma|}}}{{{linkBandiera|}}}{{{siglaRegione|}}}{{{siglaProvincia|}}}{{{latitudineGradi|}}}{{{latitudineMinuti|}}}{{{latitudineSecondi|}}}{{{longitudineGradi|}}}{{{longitudineMinuti|}}}{{{longitudineSecondi|}}}{{{altitudine|}}}{{{superficie|}}}{{{abitanti|}}}{{{anno|}}}{{{densita|}}}{{{comuniLimitrofi|}}}{{{cap|}}}{{{prefisso|}}}{{{fiscale|}}}{{{gradiGiorno|}}}{{{zonaSismica|}}}{{{nomeAbitanti|}}}{{{patrono|}}}{{{festivo|}}}{{{sito|}}}{{#ifeq:<nowiki>{{{name}}}</nowiki>-Stemma.png|{{{image_shield}}}|1}}{{#ifeq:{{#expr: {{precision1| {{#if:{{{elevation_m|}}}|{{{elevation_m}}}|0}} }} > 0 }}|1|1}}{{#ifeq:{{PAGENAME}}|Rim||{{#ifeq:{{#expr:{{{area_total_km2|0}}} > 653}}|1|1}}}}{{#ifeq:{{{province}}}|{{ProvinciaIT (short form)|sigla=}} ()|1}}{{#ifeq:{{{website}}}|{{official|}}|1}}|[[Kategorija:Članki o italijanskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti]]}}}}<!-- {{{istat|}}} --><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> sdwkjk04clgpemsrj5l1zjrlgu1kdcc 6654202 6654177 2026-04-01T09:53:38Z ~2026-20109-88 257467 6654202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{{name|}}} | official_name = {{{official_name|Občina}}} | native_name = {{{native_name|}}} | native_name_lang = it | settlement_type = {{{settlement_type|''[[Slovenske občine|Občina (comune)]]''}}} | image_skyline = {{{image_skyline|}}} | imagesize = {{{imagesize|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image_flag = {{{image_flag|}}} | flag_size = {{{flag_size|}}} | flag_alt = {{{flag_alt|}}} | image_shield = {{#ifexist:media:{{{image_shield}}}|{{{image_shield}}}|{{#ifexist:media:{{{img_coa}}}|{{{img_coa}}}}}}} | shield_size = {{#if:{{{shield_size|}}}|{{{shield_size}}}|{{#if:{{{img_coa_small|}}}|px}}}} | shield_alt = {{{shield_alt|}}} | nickname = {{{nickname|}}} | motto = {{{motto|}}} | image_map = {{{image_map|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{mapsize|}}} | map_alt = {{{map_alt|}}} | map_caption = {{{map_caption|}}} | pushpin_map = Slovenija ja | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = {{{coordinates_type|}}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|}}} | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | subdivision_type1 = [[Slovenske dežele|Dežela]] | subdivision_name1 = {{{region|}}} | subdivision_type2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|[[Metropolitansko mesto Slovenije|Metropolitansko mesto]]|[[Slovenske pokrajine|Pokrajina]]}} | subdivision_name2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|{{{metropolitan_city}}}|{{{province|}}}}} | parts_type = ''{{lang|it|[[Frazione|Frazioni]]}}'' | parts_style = para | parts = | p1 = {{#if:{{{frazioni|}}}|<small>{{{frazioni}}}</small>}} | established_title = {{#if:{{{established_date|}}}|{{{established_title|Ustanovitev}}}}} | established_date = {{{established_date|}}} | leader_party = {{#if:{{{mayor_party|}}}|{{{mayor_party}}}}} | leader_title = {{#if:{{{mayor|}}}|Župan}} | leader_name = {{{mayor|}}} | area_footnotes = {{{area_footnotes|}}} | area_total_km2 = {{{area_total_km2|}}} | population_footnotes = {{{population_footnotes|}}} | population_total = {{{population_total|}}} | population_as_of = {{{population_as_of|}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{pop_density_footnotes|}}} | population_demonym = {{{population_demonym|{{{gentilic|}}}}}} | elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes|}}} | elevation_m = {{{elevation_m|}}} | elevation_min_m = {{{elevation_min_m|}}} | elevation_max_m = {{{elevation_max_m|}}} | twin1 = {{{twin1|}}} | twin1_country = {{{twin1_country|}}} | twin2 = {{{twin2|}}} | twin2_country = {{{twin2_country|}}} | twin3 = {{{twin3|}}} | twin3_country = {{{twin3_country|}}} | twin4 = {{{twin4|}}} | twin4_country = {{{twin4_country|}}} | blank_name_sec1 = {{#if:{{{saint|}}}|Zavetnik}} | blank_info_sec1 = {{{saint|}}} | blank1_name_sec1 = {{#if:{{{day|}}}|Dan}} | blank1_info_sec1 = {{{day|}}} | timezone1 = <!--[[Srednjeevropski čas|CET]]--> | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = <!--[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]--> | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = {{{postal_code|{{{postalcode|}}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{area_code|{{{telephone|}}}}}} | website = {{{website|}}} | footnotes = {{{footnotes|}}} }}{{ns0|{{#if:{{#if:{{{name|}}}||1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{official_name}}}|1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{native_name}}}|1}}{{{mapx|}}}{{{mapy|}}}{{{map|}}}{{{telephone|}}}{{{gentilic|}}}{{{locator_position|}}}{{{img_coa|}}}{{{population_density_km2|}}}{{{timezone|}}}{{{coordinates|}}}{{{postalcode|}}}{{{nomeComune|}}}{{{panorama|}}}{{{linkStemma|}}}{{{linkBandiera|}}}{{{siglaRegione|}}}{{{siglaProvincia|}}}{{{latitudineGradi|}}}{{{latitudineMinuti|}}}{{{latitudineSecondi|}}}{{{longitudineGradi|}}}{{{longitudineMinuti|}}}{{{longitudineSecondi|}}}{{{altitudine|}}}{{{superficie|}}}{{{abitanti|}}}{{{anno|}}}{{{densita|}}}{{{comuniLimitrofi|}}}{{{cap|}}}{{{prefisso|}}}{{{fiscale|}}}{{{gradiGiorno|}}}{{{zonaSismica|}}}{{{nomeAbitanti|}}}{{{patrono|}}}{{{festivo|}}}{{{sito|}}}{{#ifeq:<nowiki>{{{name}}}</nowiki>-Stemma.png|{{{image_shield}}}|1}}{{#ifeq:{{#expr: {{precision1| {{#if:{{{elevation_m|}}}|{{{elevation_m}}}|0}} }} > 0 }}|1|1}}{{#ifeq:{{PAGENAME}}|Rim||{{#ifeq:{{#expr:{{{area_total_km2|0}}} > 653}}|1|1}}}}{{#ifeq:{{{province}}}|{{ProvinciaIT (short form)|sigla=}} ()|1}}{{#ifeq:{{{website}}}|{{official|}}|1}}|[[Kategorija:Članki o italijanskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti]]}}}}<!-- {{{istat|}}} --><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> q0vfyaiu82ois4hb5felk4xd5pjvl4q 6654253 6654202 2026-04-01T11:40:32Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20109-88|~2026-20109-88]] ([[User talk:~2026-20109-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-20060-66|~2026-20060-66]] 6654177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{{name|}}} | official_name = {{{official_name|Comune di {{{name}}}}}} | native_name = {{{native_name|}}} | native_name_lang = it | settlement_type = {{{settlement_type|''[[Slovenske občine|Občina (comune)]]''}}} | image_skyline = {{{image_skyline|}}} | imagesize = {{{imagesize|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image_flag = {{{image_flag|}}} | flag_size = {{{flag_size|}}} | flag_alt = {{{flag_alt|}}} | image_shield = {{#ifexist:media:{{{image_shield}}}|{{{image_shield}}}|{{#ifexist:media:{{{img_coa}}}|{{{img_coa}}}}}}} | shield_size = {{#if:{{{shield_size|}}}|{{{shield_size}}}|{{#if:{{{img_coa_small|}}}|px}}}} | shield_alt = {{{shield_alt|}}} | nickname = {{{nickname|}}} | motto = {{{motto|}}} | image_map = {{{image_map|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{mapsize|}}} | map_alt = {{{map_alt|}}} | map_caption = {{{map_caption|}}} | pushpin_map = Slovenija ja | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = {{{coordinates_type|}}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|}}} | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | subdivision_type1 = [[Slovenske dežele|Dežela]] | subdivision_name1 = {{{region|}}} | subdivision_type2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|[[Metropolitansko mesto Slovenije|Metropolitansko mesto]]|[[Slovenske pokrajine|Pokrajina]]}} | subdivision_name2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|{{{metropolitan_city}}}|{{{province|}}}}} | parts_type = ''{{lang|it|[[Frazione|Frazioni]]}}'' | parts_style = para | parts = | p1 = {{#if:{{{frazioni|}}}|<small>{{{frazioni}}}</small>}} | established_title = {{#if:{{{established_date|}}}|{{{established_title|Ustanovitev}}}}} | established_date = {{{established_date|}}} | leader_party = {{#if:{{{mayor_party|}}}|{{{mayor_party}}}}} | leader_title = {{#if:{{{mayor|}}}|Župan}} | leader_name = {{{mayor|}}} | area_footnotes = {{{area_footnotes|}}} | area_total_km2 = {{{area_total_km2|}}} | population_footnotes = {{{population_footnotes|}}} | population_total = {{{population_total|}}} | population_as_of = {{{population_as_of|}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{pop_density_footnotes|}}} | population_demonym = {{{population_demonym|{{{gentilic|}}}}}} | elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes|}}} | elevation_m = {{{elevation_m|}}} | elevation_min_m = {{{elevation_min_m|}}} | elevation_max_m = {{{elevation_max_m|}}} | twin1 = {{{twin1|}}} | twin1_country = {{{twin1_country|}}} | twin2 = {{{twin2|}}} | twin2_country = {{{twin2_country|}}} | twin3 = {{{twin3|}}} | twin3_country = {{{twin3_country|}}} | twin4 = {{{twin4|}}} | twin4_country = {{{twin4_country|}}} | blank_name_sec1 = {{#if:{{{saint|}}}|Zavetnik}} | blank_info_sec1 = {{{saint|}}} | blank1_name_sec1 = {{#if:{{{day|}}}|Dan}} | blank1_info_sec1 = {{{day|}}} | timezone1 = <!--[[Srednjeevropski čas|CET]]--> | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = <!--[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]--> | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = {{{postal_code|{{{postalcode|}}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{area_code|{{{telephone|}}}}}} | website = {{{website|}}} | footnotes = {{{footnotes|}}} }}{{ns0|{{#if:{{#if:{{{name|}}}||1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{official_name}}}|1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{native_name}}}|1}}{{{mapx|}}}{{{mapy|}}}{{{map|}}}{{{telephone|}}}{{{gentilic|}}}{{{locator_position|}}}{{{img_coa|}}}{{{population_density_km2|}}}{{{timezone|}}}{{{coordinates|}}}{{{postalcode|}}}{{{nomeComune|}}}{{{panorama|}}}{{{linkStemma|}}}{{{linkBandiera|}}}{{{siglaRegione|}}}{{{siglaProvincia|}}}{{{latitudineGradi|}}}{{{latitudineMinuti|}}}{{{latitudineSecondi|}}}{{{longitudineGradi|}}}{{{longitudineMinuti|}}}{{{longitudineSecondi|}}}{{{altitudine|}}}{{{superficie|}}}{{{abitanti|}}}{{{anno|}}}{{{densita|}}}{{{comuniLimitrofi|}}}{{{cap|}}}{{{prefisso|}}}{{{fiscale|}}}{{{gradiGiorno|}}}{{{zonaSismica|}}}{{{nomeAbitanti|}}}{{{patrono|}}}{{{festivo|}}}{{{sito|}}}{{#ifeq:<nowiki>{{{name}}}</nowiki>-Stemma.png|{{{image_shield}}}|1}}{{#ifeq:{{#expr: {{precision1| {{#if:{{{elevation_m|}}}|{{{elevation_m}}}|0}} }} > 0 }}|1|1}}{{#ifeq:{{PAGENAME}}|Rim||{{#ifeq:{{#expr:{{{area_total_km2|0}}} > 653}}|1|1}}}}{{#ifeq:{{{province}}}|{{ProvinciaIT (short form)|sigla=}} ()|1}}{{#ifeq:{{{website}}}|{{official|}}|1}}|[[Kategorija:Članki o italijanskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti]]}}}}<!-- {{{istat|}}} --><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> sdwkjk04clgpemsrj5l1zjrlgu1kdcc 0 161080 6653959 6634068 2026-03-31T20:11:07Z ~2026-20069-07 257439 /* Zgodovina */ Zbrisal podvojeno besedo. 6653959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Gruberjeva palača |image = GruberjevaPalaca-Ljubljana.JPG |image_size = 240px |caption = |location = rob [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikovega trga]], [[Ljubljana]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = 1773 |completion_date = 1777 |opening = |renovation_date = |building_type = palača |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = [[Gabriel Gruber]] |architectural_style = [[baročna arhitektura]] |client = |developer = |owner = [[Republika Slovenija]] |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Arhiv Slovenije | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | refšt=330 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Gruberjeva palača''' je [[barok|poznobaročna]] profana, delno dozidana stavba med Zvezdarsko ulico, Rožno ulico in robom današnjega [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikova trga]] (Šentjakobski trg) v srednjeveškem delu [[Ljubljana|Ljubljane]]. Nosi ime [[jezuiti|jezuitskega]] arhitekta [[Gabriel Gruber|Gabriela Gruberja]], ki jo je dal postaviti. == Zgodovina == [[Slika:Rococo staircase (Gruber Mansion, Slovenia).jpg|thumb|left|Glavno stopnišče]] Gabrijel Gruber je pričeli graditi zgradbo za hidravlično in mehansko šolo v letu 1773. Stavba je bila zgrajena v bližini jezuitskega kolegija. Po požaru 28. junija 1774 je Gruber kupil pogorišče več hiš in ob svoji palači uredil vrt. Nameraval je zgraditi ladjedelnico, vendar si je premislil in decembra 1783 zemljišče prodal pod pogojem, da novi lastnik še naprej vzdržuje vrt. Gruber se je januarja 1784 odselil, palačo pa so prodali na dražbi. Med lastniki so bili baron Nikodem Rastern, amaterski botanik, in deželni poslanec Anton Virant. V letu 1842 je Virant k palači ob današnjem Levstikovem trgu prizidal veliko hišo. Leta 1896 je bila tukaj ustanovljena Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, o čemer priča spominska plošča na fasadi. Leta 1887 je palačo kupila Kranjska hranilnica in v njej uredila umetnostno-obrtno šolo. Med letoma 1899–1909 je bila tukaj tkalnica, o čemer ob dokumentih priča oltarni prt v hišni kapeli. V pritličju je bila najprej gostilna Pri Virantu (nemško ''Zur Sternwarte'' - Pri zvezdoglednici, ker so imeli v palači tudi observatorij; od tod tudi ime Zvezdarna) s prenočišči, kasneje pa prodajalna in kavarna. Leta 1922 je zgradbo pridobila Poštna direkcija in jo leta 1924 preuredila pod strokovnim vodstvom konservatorja Franceta Steleta. Tedaj Herrleinu pripisano poslikavo nad stopniščem je restavriral slikar Matej Sternen. Po drugi svetovni vojni je palača prišla v državno last. Po letu 1953 se je Poštni direkciji v stavbi pridružil še Državni arhiv Slovenije. Po letu 1965 je v Gruberjevi palači in Virantovi hiši za šest desetletij imel prostore samo [[Arhiv Republike Slovenije]]. V letih 1977–1979 je bila po načrtih arhitekta Janeza Trenza preurejena Virantova hiša. Leta 1976 je bilo pod vodstvom prof. Franca Kokalja (sodelovala sta konservatorja Ivan Pavlinec in kipar Momo Vuković) restavrirano baročno stopnišče, Herrleinovo sliko na svodu je restavriral akademski slikar Viktor Snoj. Od leta 1980 dalje so obnavljali štukature (restavratorska delavnica Zavoda za spomeniško varstvo SRS in mojster Branimir Krulc). Leta 1982 je restavrirana tudi stenska poslikava v sobi za kapelo. Park pred palačo danes služi občasnim razstavam in galeriji na prostem. Jeseni 2024 se je Arhiv RS iz Gruberjeve palače preselil v nekdanjo [[Domobranska vojašnica, Ljubljana|Roško kasarno]], v izpraznjene prostore se je preselil [[Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije]], Služba za kulturno dediščino, Služba za razvoj in Center za preventivno arheologijo.<ref>{{Navedi novice|title=Trajno urejamo prostore – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Arhiv Republike Slovenije|date=2024-06-04|url=https://www.gov.si/novice/2024-06-04-trajno-urejamo-prostore-zavod-za-varstvo-kulturne-dediscine-slovenije-in-arhiv-republike-slovenije/|work=Gov.si}}</ref> == Arhitektura == Palača je bila trietažna. V pritličju so bile v začetku delavnice ključavničarjev in mizarjev, skladišča za spravljanje navigacijske opreme in orodja ter stanovanje za služinčad. V prvem nadstropju je bilo stanovanje, kapela in dvorana, ki je služila kot učilnica ter knjižnica (kasneje knjižnica Arhiva RS). V drugem nadstropju je bilo več učilnic, sobe za zbirke ter stanovanja za profesorje. Sestavni del stavbe naj bi bila tudi terasa in astronomska opazovalnica o čemer pa danes, po številnih dozidavah in predelavah, ni materialnih sledi. Stavbna plastika; kitasti fasadni okraski in zidni venci pri oknih in portalu že nakazujejo uveljavitev [[rokoko]]ja. Vhodni portal je baročen, znotraj je izjemno ovalno, s štukaturami okrašeno stopnišče. Kovana vrata so iz časov Kranjske hranilnice. Skoval jih je ljubljanski umetni ključavničar Henrik Spreitzer. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == {{Kategorija v Zbirki|Gruber Mansion}} * Nace Šumi. ''Ljubljanska baročna arhitektura''. Ljubljana : Slovenska Matica, 1961. {{COBISS|ID=17752321}} * Juša Serajnik, ''Gruberjeva palača v Ljubljani'' : FF, diplomska naloga * Nace Šumi. ''Baročna arhitektura''. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 1969 {{COBISS|ID=23408897}} * Ema Umek, Janez Kos, Milček Komelj, ''Arhiv RS Slovenije in Gruberjeva palača'', Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Vodniki 119, Ljubljana, 1982. * Miklavž Komelj, Nataša Golob, ''Gruberjeva palača (Videoposnetek)''. Ljubljana : TV Slovenija, 2005 {{COBISS|ID=514020223}} * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} * [http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/ Gruberjeva palača]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Ajda Mladenovič, ''Raziskava historiata Gruberjeve palače, osredotočena na stopniščno poslikavo Andreja Herrleina'': Alegorija trgovine, obrti in tehnike : Ljubljana - Arhiv Slovenije EŠD 330, Ljubljana, 2018. * Martina Lesar Kikelj, Ljubljana - Arhiv Republike Slovenije, ''Varstvo spomenikov, Poročila št. 55-56, Lj''ubljana, 2022, p.142-147. == Glej tudi == * [[Seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[Gabriel Gruber|Gabrijel Gruber]] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Palače v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1777]] {{normativna kontrola}} 2wmjduky7oda5m92y3ej8p8xvphen8m 0 161354 6653748 6082369 2026-03-31T13:28:50Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653748 wikitext text/x-wiki {{Posodobi|razlog=stečaj}} '''Vino Brežice''' je [[Slovenija|slovensko]] [[vinarstvo|vinarsko]] [[podjetje]] s sedežem v [[Brežice|Brežicah]], ki deluje na območju [[Vinorodni okoliš Bizeljsko - Sremič|vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič]]. Začetki podjetja segajo v leto 1946, ko je bilo ustanovljeno kot izvozno-uvozno trgovsko podjetje '''VINO - SADJE Brežice'''. Danes je oblikovano kot [[delniška družba]], poleg vinarstva se ukvarja tudi s proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Vino Brežice kot vinska družba nadaljuje tradicijo pridelovanja vin v [[Vinorodna dežela Posavje|posavski regiji ]]. Najbolj prepoznavna vina so beli bizeljčan, rdeči bizeljčan, rdeči dolenjec, sortna vina, predikati in peneča vina. Posebnost je portsko vino Moscon Tawny. Ena od vinskih kleti podjetja se nahaja v [[Grajska klet, Brežice|Grajski kleti]] [[Grad Brežice|gradu Brežice]], kjer hranijo arhivska vina. == Zunanje povezave == * https://web.archive.org/web/20090712035405/http://www.grajska-klet.si/ (Arhiv) * https://web.archive.org/web/20090216054654/http://www.vino-brezice.si/ (Arhiv) [[Kategorija:Ustanove v Brežicah]] [[Kategorija:Slovenski vinarji]] [[Kategorija:Delniške družbe v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1946]] [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] gj4ywy9jib5y87mtn0m02vtxj9o3jjo 0 163268 6653595 6652052 2026-03-31T12:09:14Z ~2026-19811-90 257415 6653595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bine Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. prefukala se je sa bi lah prefukala andreja geja ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 830x0qd8wjbru2tylzhdhbxtggg95tv 6653599 6653595 2026-03-31T12:12:09Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-19811-90|~2026-19811-90]] ([[User talk:~2026-19811-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-13659-49|~2026-13659-49]] 6652052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] rzdc2uckxenh1pb2v3sljan019uc6ya 6653601 6653599 2026-03-31T12:13:55Z ~2026-19811-90 257415 6653601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. tok je jebala da se je izidor posral in pofuku andreja ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] c88d04zlxrry25mvotei4qkctnxgm4l 6653603 6653601 2026-03-31T12:15:48Z ~2026-19811-90 257415 6653603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=bine sštampe z mijo pa glorijo}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. tok je jebala da se je izidor posral in pofuku andreja ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] qomzapo0zbl2wxhxtc691iemm8hfwo2 6653735 6653603 2026-03-31T13:18:48Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-19811-90|~2026-19811-90]] ([[User talk:~2026-19811-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6652052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] rzdc2uckxenh1pb2v3sljan019uc6ya 6653923 6653735 2026-03-31T18:55:39Z ~2026-19811-90 257415 6653923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=pena štampe Žmavc|birth_date=takrat kot jezus}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] m5ne8dob7wcs0k1ksyplfikspaiami1 6653926 6653923 2026-03-31T19:00:01Z ~2026-19811-90 257415 6653926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=pena štampe Žmavc|birth_date=takrat kot jezus|death_date=prvo sekundo}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 71ebiq2lrlyzdebsdexn24fbzy4tnbd 6653927 6653926 2026-03-31T19:01:28Z TadejM 738 rvv 6653927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] rzdc2uckxenh1pb2v3sljan019uc6ya 0 163584 6653730 6519937 2026-03-31T13:15:03Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nevladna organizacija |slika=Logotip ZZB NOB.png |oznaka_imena1=Kratica |ime1=ZZB NOB Slovenije |oznaka_imena2= |ime2= |pravna_oblika= |ustanovitelj= |stevilo_clanov= |sedez=Einspielerjeva ulica 6<br/>SI-1000 Ljubljana<br/>Slovenija |datum_ustanovitve=4. julij 1948 |naziv_vodje1 = Predsednik |vodja1 = [[Marijan Križman]] |naziv_vodje2 = Podpredsedniki |vodja2 = [[Ljubica Jelušič]]<br/>[[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]]<br/>[[Božo Novak]]<br/>[[Bojan Pahor]] |mednarodno = |spletna_stran = {{URL|https://www.zzb-nob.si}} |v-javnem-interesu=}} '''Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije''' ('''ZZB NOB Slovenije''') je civilno-družbena kolektivna [[organizacija]], ki povezuje borce in druge udeležence [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ter posameznike, ki imajo do [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in njenih vrednot pozitiven odnos.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=O nas|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/o-nas/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2020-04-14|language=sl-SI}}</ref> Organizacija je bila ustanovljena leta [[1948]] kot '''Zveza združenj borcev NOV Slovenije''', se po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] preimenovala v '''Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije''' in leta 2007 preimenovala na svoje sedanje ime (Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/ZVEZA-ZDRUZENJ-BORCEV-ZA-VREDNOTE-NARODNOOSVOBODILNEGA-BOJA-SLOVENIJE/|title=Poslovni asistent bizi.si; ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA SLOVENIJE|date=12. 11. 2018|accessdate=12. 11. 2018|website=bizi.si|publisher=Telekom slovenije|last=|first=}}</ref>). Trenutni predsednik zveze je [[Marijan Križman]].<ref>{{Navedi novice|title=Zvezo združenj borcev bo po novem vodil Marijan Križman|date=26. 9. 2019|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zvezo-zdruzenj-borcev-bo-po-novem-vodil-marijan-krizman/500638|work=RTVSLO.si}}</ref> Častni predsednik zveze je bil od 2013 do smrti 2020 [[Janez Stanovnik]].{{Citation needed}} == Organizacija == === Organiziranost zveze === ZZB NOB je zveza društev, ki ima 82 članov, tj. samostojnih društev po celotni Sloveniji, ta društva so dalje razščlenjena na 705 krajevnih organizacij. Znotraj zveze se društva povezujejo v 14 pokrajinskih svetov, glede na geografsko pripadnost. Po oceni ZZB NOB je v vsa društva včlanjeno približno 42.000 posameznikov.<ref name=":2" /> === Vodstvo === Najvišji organ ZZB NOB je Glavni odbor, ki jo sestavljajo predstavniki vseh združenj članov ZZB NOB. Glavni odbor izvoli Predsedstvo ZZB, ki ima štiriletni mandat. Na posebnih volitvah je izvoljen tudi predsednik zveze. Poleg tega obstaja še Svet ZZB, ki deluje kot posvetovalno telo za pomembna vprašanja, ter Nadzorni odbor. Predsedstvo ima tudi delovna telesa za posamezna področja.{{Citation needed}} ==== Predsedik: ==== *[[Marijan Križman]] ==== Podpredsedniki: ==== *[[Ljubica Jelušič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * Božo Novak * Bojan Pahor ==== Generalni sekretar ==== */trenutno brez/ === Predsedstvo === Predsedstvo ZZB NOB Slovenije sestavlja predsednik zveze, podpredsedniki in ostali člani predsedstva (navedeni spodaj). * Janez Alič, Nova Gorica * [[Branka Bezeljak]], Ptuj * Tilka Bogovič, Novo mesto * [[Milan Gorjanc]], Ljubljana * Gregor Gulič, Koper * Jože Oberstar, Kočevje * Martin Premk, Ljubljana * [[Marjan Šiftar]], Ljubljana * [[Živa Vidmar]], Ljubljana * Julijana Žibert, Ljubljana<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/predsedstvo/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2020-04-14|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Zveza združenj borcev NOV Slovenije === Prvotna organizacija ZZB je bila ustanovljena 4. julija 1948 kot Zveza združenj borcev NOV Slovenije (kratica ZZB NOVS). Vključena je bila v [[Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije|Zvezo združenj borcev NOV Jugoslavije]]. Opredeljena je bila kot družbenopolitična organizacija in njen namen je bil, da bi udeležence NOB povezala in mobilizirala za sodelovanje pri obnovi in razvoju domovine ter pri obrambi njene ureditve in neodvisnosti, svojim članom pa pomagala reševati ekonomska, socialno-humanitarna, zdravstvena idr. vprašanja. Njeni člani so lahko postali nekdanji borci NOB, aktivisti [[Osvobodilna fronta|OF]], aktivni podporniki osvobodilnega gibanja, udeleženci odpora proti okupatorju zunaj Slovenije in žrtve okupatorskega nasilja. Leta 1962 so sta na skupščini zveze le-tej priključila še ''Zveza vojaških vojnih invalidov'' in ''Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev''. Leta [[1969]] se je slednje ponovno osamosvojilo kot [[Zveza rezervnih vojaških starešin]] (ZRVS). Naloge zveze so bile skrb za vojne sirote (predvsem v prvih letih delovanja), pomoč članom, prizadevala si je za zakonodajo, naklonjeno članom, skrbela za številna obeležja, grobove in muzeje NOB ter izdajala 3 knjižne zbirke, v katerih je vsega skupaj izšlo več kot 120 knjig. Leta 1990 je zveza izgubila status družbenopolitične organizacije. Leta 1991 je podprla osamosvojitev Slovenije ter izstopila iz ZZB NOV Jugoslavije.{{Citation needed}} === Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije === Po osamosvojitvi in političnih spremembah leta 1990 in 1991 se je ZZB NOV junija 1992 reorganizirala in se preimenovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije (kratica ZZB NOBS). Od leta 1993 je polnopravna članica ''[[Svetovne federacije veteranov]]'' (''[[:en:World_Veterans_Federation|World veteran federation]]'', ''WVF''), kjer sodeluje s podobnimi organizacijami iz držav članic antifašistične zveze. Od leta 1997 se smejo v zvezo tudi uradno včlanjevati posamezniki, ki niso bili udeleženci NOB, s čimer je ta postala splošna domoljubna organizacija. Njena glavna naloga je postala članom (trenutno okoli 50000) reševati socialna in zdravstvena vprašanja. Zaradi naraščujočega deleža članov, ki niso bili udeleženci NOB, se je zveza leta 2007 preimenovala v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.{{Citation needed}} === Predsedniki === *[[Ivan Maček-Matija]] (1948–1962) *[[Janko Rudolf]] (1962–1965) *[[Franc Leskošek-Luka]] (1965–1969) (nato častni predsednik) *Janko Rudolf - drugič (1969–1978) *[[Janez Vipotnik]] (1978–1984) *[[Bogo Gorjan]] (1984–1988) *[[Bojan Polak-Stjenka]] (1988–1990) (prej: 1982-83 predsednik [[ZZB NOV Jugoslavije]] z enoletnim mandatom). *[[Ivan Dolničar]] (1990–2003) *[[Janez Stanovnik]] (2003–2013) (nato častni predsednik) *[[Tit Turnšek]] (2013–2019) *[[Marijan Križman]] (od 2019) == Delovanje == === Posebne oblike združevanja === Znotraj ZZB delujejo tudi številna združenja oz. interesne skupine, ki združujejo člane s posebnimi interesi. V skupnostih borcev enot in služb NOV in POS se združujejo pripadniki posameznih brigad, divizij, odredov ter posebnih služb, kot npr. [[kurir]]ji, [[vezist]]i, kulturniki itd. Posamezna skupnost ima sedež pri območni organizaciji, kjer živi največ njenih pripadnikov, za vse skupnosti v celoti pa obstaja pri GO ZZB koordinacijski odbor. Pri posameznih območnih združenjih delujejo aktivi OF, v katerih so zbrani člani nekdanjih [[Okrožni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda|okrožnih odborov OF]]. V skupnosti partizanskih učiteljev, ki ima sedež na območnem združenju zveze v [[Koper|Kopru]], delujejo učitelji, ki so med vojno poučevali na [[Osvobojeno ozemlje|osvobojenem ozemlju]]. Pri nekaterih območnih združenjih delujejo tudi klubi brigadirjev, ki združujejo udeležence povojnih [[Mladinske delovne brigade|mladinskih delovnih brigad]]. Preživeli iz [[Nacizem|nacističnih]] in [[Fašizem|fašističnih]] [[Koncentracijsko taborišče|taborišč]] delujejo v taboriščnih odborih, zametki katerih so nastali že v samih taboriščih med vojno. Od sedemnajstih jih aktivnosti v letu 2012 načrtuje še osem in sicer ''Taboriščni odbor Auschwitz, Taboriščni odbor Ravensbrueck, Taboriščni odbor Rab-Gonars, Taboriščni odbor Buchenwald – Dora, Taboriščni odbor Mauthausen, Taboriščni odbor društva taboriščnikov-ukradenih otrok, Taboriščni odbor Neuengamme'', in ''Taboriščni odbor Dachau''. Na mednarodni ravni so ti odbori iz različnih držav povezani v mednarodne komiteje. Skupni organ vseh taboriščnih odborov je koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja, ki deluje pri glavnem odboru ZZB. === Prireditve === '''ZZB''' poleg ostalih dejavnosti prireja tudi precejšnje število prireditev, na katerih obujajo spomin na bolj znane epizode NOB, najbolj znane so naslednje. Na začetku januarja vsako leto organizirajo v [[Dražgoše|Dražgošah]] proslavo v spomin na [[Cankarjev bataljon]], [[Dražgoška bitka|Dražgoško bitko]] ter kasnejši požig vasi s strani [[Wehrmacht|Nemcev]]. Prireditve se udeleži letno do deset tisoč ljudi. Na noč pred proslavo je organiziran tudi večurni nočni pohod Po stezah partizanske Jelovice. Organizacijski odbor proslave poleg ZZB sestavljajo tudi predstavniki drugih organizacij in ima sedež pri območnem združenju [[Škofja Loka]]. V spomin na podvig, ko so partizanske patrulje leta 1944 na vrhu [[Triglav]]a razobesile slovensko zastavo, je vsako leto prirejen Pohod na Triglav, ki se naslednji dan konča s proslavo na [[Pokljuka|Pokljuki]]. Pohod zadnjih nekaj let organizira ''Zveza veteranov vojne za Slovenijo'', proslavo pa organizacijski odbor, ki ima sedež pri območnem združenju [[Radovljica]]. V spomin na t. i. ''partizansko olimpiado v [[Cerkno|Cerknem]]'' leta 1944 je vsako leto v bližini Cerknega organizirana njena ponovitev. Prireditev organizira ''Združenje slovenskih častnikov'' z odborom s sedežem v Cerknem, ZZB pa poskrbi za nekatere spremljevalne dejavnosti. === Založniška dejavnost === ZZB izdaja štirinajstdnevno revijo ''Svobodna beseda'', naslednico revije ''Svobodna misel'' in TV-15, ki se posveča zgodovinskim temam ter spremlja politična idr. dogajanja po svetu. Uredništvo revije je na Einspielerjevi 6 v Ljubljani. ZZB je včasih izdajala tudi revijo ''Borec'', ki jo danes s sicer podobno vsebino, a zgolj 2- do trikrat na leto izdaja [[Društvo ZAK]]. Pri ZZB deluje tudi Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, ki izdaja zgodovinske in spominske knjige s tematiko NOB. Osrednja knjižna zbirka društva je ''Partizanski knjižni klub''. == Povezane organizacije == Obstaja precejšnje število organizacij, s katerimi ZZB sodeluje oziroma jih je ustanovila. === Časopis Svobodna beseda === Nekdanje glasilo ZB, TV-15 se je leta 1991 preosnovalo v samostojno, neodvisno revijo za družbena in kulturna vprašanja TV-15 Svobodna misel. Družba je zašla v težave in leta 2015 v stečaj. Pod okriljem Zveze izhaja nova časopis enkrat mesečno (Svobodna beseda) in je edini tovrstni časopis v Sloveniji, ki se izrecno posveča zgodovinskim temam, posebej zgodovini obdobja NOB; prinaša spominske zapise, razprave in opise posameznih dogajanj v tem času. Hkrati pa dovolj na široko zasleduje tekoča politična, kulturna, socialna in druga vprašanja doma in v svetu, tako da bralcu v strnjeni obliki ponuja pregled vseh važnejših dogajanj.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si|title=Svobodna beseda {{!}} spletni časopis|accessdate=2018-11-12|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> === Revija borec === Revijo Borec je decembra 1948 ustanovila Zveza združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije (prva številka je izšla leta 1949), izdajala jo je založba Borec, nato založba Mladika, od leta 1993 Publicistično društvo ZAK, od leta 2013 pa založba Sophia. Revija se je postopno razvijala iz borčevskega glasila v strokovno, humanistično, meddisciplinarno in širšo družbeno kritično publikacijo, ki temelji na mednarodnem in medgeneracijskem sodelovanju. Letno izide 9 številk v obliki dveh zvezkov. Osrednjo vlogo imata proučevanje zgodovine in refleksija aktualnih tem družbene stvarnosti, še posebej z vidika nujnosti zgodovinskega spomina ob splošnih trendih zgodovinskega revizionizma, abstrahiranja, dekontekstualizacije in anestetiziranja konfliktnih segmentov družbene stvarnosti. Revija se ne osredinja izključno na vojno zgodovino in tematiko NOB-ja, prav tako NOB-ja ne zvaja na ideologijo in folkloro, temveč razvija njegovo temeljno razsežnost uporništva kot razrednega boja in družbenega transformiranja<ref>{{Navedi splet|url=http://www.revija-borec.si/html/revija_borec.html|title=Revija Borec|accessdate=2018-11-12|website=www.revija-borec.si}}</ref> === Društvo Dobrnič === Društvo [[Dobrnič]] je nastalo na pobudo aktivov veterank pred z željo ohraniti spomin na delovanje slovenskih žensk med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. V ta namen je prevzelo organizacijo vsakoletne spominske prireditve v Dobrniču, na kateri se spomnijo 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) in postaja vse bolj množična; poleg tega si prizadeva še za zbiranje gradiva, spodbuja raziskovanje in publiciranje tovrstnih del, si prizadeva, da bi se ohranil spomin na pomembne ženske iz slovenske zgodovine, in ne nazadnje, skuša tudi v javnosti zagovarjati in predstavljati enakopravnost žensk. Društvo je tako uspelo, da je Muzej sodobne zgodovine prenovil in na novo postavil spominsko zbirko o 1. kongresu SPŽZ v spominski sobi v Dobrniču. Društvo, ki je tudi član Zveze združenj ZZB NOB Slovenije<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.zzb-nob.si/organiziranost/|title=Organiziranost Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije - Zveza združenj borcev za vrednote NOB|newspaper=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2018-11-12|language=sl-SI}}</ref> === Društvo Zeleni prstan === Društvo Zeleni prstan Ljubljana povezuje ljubitelje narave, kulture, zdravega načina življenja in vse ljudi, ki hočejo ohraniti pomen, namen in videz [[Pot spominov in tovarištva|Poti spominov in tovarištva]] (PST) - zgodovinskega spomenika in spomenika oblikovane narave - za današnjo rabo in prihodnost. Društvo širi zavest, da je PST svojevrsten in edinstven zgodovinski spomenik oblikovane narave, velikega pomena za Ljubljano in Ljubljančane v oblikovnem, vzgojnem, rekreativnem in še posebej turističnem pogledu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zeleniprstan.si|title=Društvo Zeleni prstan Ljubljana|accessdate=2018-11-12|website=Društvo Zeleni prstan Ljubljana|language=en}}</ref> === Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev === Društvo so ustanovili svojci žrtev [[Frankolovski zločin|Frankolovskega zločina]]. Društvo si prizadeva za obnovo spomenika na zločin in za postavitev spominske sobe. Sedež ima v [[Zreče|Zrečah]].<ref name=":0" /> === Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije === S pododbori delujejo pri 9 večjih poslovnih enotah [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] in [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]] je nastal na pobudo domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki so po poteh, po katerih so med vojno prenašali sporočila, organizirali eno slovenskih peš poti – Pot kurirjev in vezistov – ki poteka prek cele Slovenije, začne se v [[Gančani|Gančanih]] v [[Prekmurje|Prekmurju]] in konča na [[Slavnik (gora)|Slavniku]] v [[Istra|Istri]] in je dolga več kot tisoč kilometrov. Pot je razdeljena na posamezne odseke, pohodniki pa lahko svojo prehojeno pot potrdijo s posebnimi žigi, ki jih hranijo na kontrolnih točkah. Ni malo ljudi, ki so jo prehodili v celoti, celo po večkrat. Vodnik – lepo opremljeno knjižico z opisom vseh odsekov poti – je možno dobiti na vseh večjih enotah pošte v Sloveniji, odbor pa ima sedežu Pošte na Cigaletovi 15 v Ljubljani<ref name=":0" /> === Društvo za urejanje partizanskih grobišč na Rogu === Skrbi za ohranjanje partizanskih obeležij in grobišč v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Sedež društva je v [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]]. === Društvo piscev zgodovine NOB === Skrbi za ohranjanje partizanskih obeležij in grobišč v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Sedež društva je v [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]]. Povezuje ljudi, ki so posebej zainteresirani za izdajanje zgodovinskih in spominskih del o času NOB, ki pri drugih založnikih težko dobijo zeleno luč. Društvo je v svoji knjižni zbirki »Partizanski knjižni klub« izdalo že 40 knjig. Društvo organizira predstavitve novo izdanih knjig v večjih krajih po Sloveniji, knjige pa je seveda pri njih moč tudi kupiti. === Ustanova Franca Rozmana – Staneta === V Ustanovi [[Franc Rozman-Stane|Franca Rozmana-Staneta]] sodelujejo ZZB, ''Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza društev invalidov vojn Slovenije, društvo TIGR'', ''veteransko združenje SEVER'' in ''Združenje slovenskih častnikov''. To je socialno-humanitarna fundacija, ki pomaga socialno ogroženim borcem, drugim veteranom ter invalidom, vzdržuje obeležja in spomenike NOB ter sofinancira raziskovalne in umetniške projekte s tematiko uporništva in obrambe domovine. Ustanova vsako leto organizira prireditev ''Samo en cvet'', ki je neposredno prenašana tudi po [[RTV SLO|nacionalni televiziji]]. [[Slika:LOGO MLADI BORCI NOB (1).png|alt=Znak mladinske organizacije ZZB NOB Slovenije - Mladi borci - je enak znaku ZZB NOB Slovenije, na razlikuje se le v besedilu, ki pa se glasi: "Mladi borci za vrednote NOB Slovenije". |sličica|Prejšnji logotip oz. znak Mladih borcev]] === Mladi za vrednote NOB Slovenije === Organizacija Mladi za vrednote NOB (MNOB) delujejo tako na nacionalni ravni avtonomno v okvirih ZZB za vrednote NOB Slovenije. To je mladinska organizacija ZZB za vrednote NOB. Naloga MNOB je spremljati družbenoekonomske razmere in položaj mladih v družbi ter kritično presojati in si dejavno prizadevati za izboljšanje položaja mladih. Poleg tega pa MNOB predstavljajo prostor za aktivno preživljanje prostega časa in z možnostjo pridobivanja izkušenj za prihodnost.<ref name=":0" /> == Druge aktivnosti, kampanje in pobude ZZB za vrednote NOB == === Pobuda za prepovedi nacističnih in fašističnih simbolov === Predsednik ZZB NOB Tit Turnšek je ocenil, da se v javnosti pojavlja vse več izpadov in simpatij z nacistično in fašistično ideologijo, zato je po mnenju vodstva zveze nujna zakonska prepoved take simbolike. Pobudo so predstavniki zveze predstavljali na srečanjih po Sloveniji v letu 2018. Na teh srečanjih so zbirali usmeritve za pripravo končnega predloga, ki ga bodo implementirali v zakonski pobudi za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov. Predlog nameravajo poslati [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]]. V podporo predlogu so pripravili tudi spletno peticijo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pravapeticija.com/pobuda_za_zakonsko_prepoved_nacistinih_in_faistinih_simbolov|title=Pobuda za zakonsko prepoved nacističnih in fašističnih simbolov|accessdate=2018-11-12|website=Pravapeticija.com}}</ref>, ki jo je po navedbah zveze v nekaj dneh podpisalo tisoč podpisnikov. Pobudo podpira tudi [[Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije]]. Tajnik [[Zveza koroških partizanov|Zveze koroških partizanov]] Andrej Mohar pa je izpostavil še njihovo pobudo za prepoved ustaškega srečanja, ki vsako leto poteka v [[Avstrija|Avstriji]]. V [[Pliberk|Pliberku]] bodo 12. maja zato organizirali javni shod.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/zveza-zdruzenj-borcev-za-uporabo-nacifasisticnih-s|title=Zveza združenj borcev za uporabo nacifašističnih simbolov predlaga tudi zaporno kazen|date=17. 4. 2018|accessdate=12. 11. 2018|website=primorske.si|last=sta}}</ref> === Festival za tretje življenjsko obdobje 2018 === Leta 2018 se je ZZB NOB predstavila na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), v ljubljanskem [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (ZZB NOB na festivalu sodeluje vsako leto s svojim razstavnim prostorom). V okviru festivala je zveza organizirala okroglo mizo z naslovom "Potovanje po rdeči niti zgodovne". Okroglo mizo so posvetili nalogam in izzivom, ki bi jim morala po mnenju organizatorjev [[Republika Slovenija]] posvečati veliko več pozornosti kot do zdaj, če želi obstati in napredovati kot učinkovita, sodobna, solidarna in ljudem prijazna družba. Glavna pozornost je bila namenjena področju kulture v najširšem smislu in skrbi za jezik, izobraževanju in znanosti ter možnostim za delo, zlasti mladih izobraženih, ter odgovornemu odnosu vseh in vsakogar za naravno okolje. Večina teh področij je bila neločljiva sestavina že v delovanju [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte slovenskega naroda v času NOB]] in so ključnega pomena tudi za prihodnost našega naroda. Na okrogli mizi so sodelovali Andrej Kirn, Branka Bezeljak, Jošt Vadnjal in Primož Siter, vodil pa jo je Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZB Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/potovanje-po-rdeci-niti-zgodovine-v-prihodnost/|title=Potovanje po rdeči niti zgodovine v prihodnost {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-11-13|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> === Lokalne volitve 2018 === [[Slika:Združenjem - lokalne volitve 2018.jpg|alt=Lokalne volitve 2018|sličica|Povabilo članom k udeležbi na lokalnih volitvah]] V pričakovanju rednih občinskih volitev 2018 je [[Tit Turnšek|predsednik]] ZZB NOB člane, preko združenj, povabil, da se udeleže občinskih volitev in na njih izrazijo svojo demokratično voljo, člani naj, kot pravi Turnšek, "''izbirajo po lastni vesti"'' in da naj ''"podprejo tiste politične stranke, ki zagovarjajo vrednote NOB".'' <ref>{{Navedi novice|url=https://spletnicasopis.eu/2018/11/14/turnsek-borce-pozval-na-lokalne-volitve/|title=Turnšek “borce” pozval na lokalne volitve|date=2018-11-14|newspaper=Spletni časopis|accessdate=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == *[[Veteransko društvo Sever]] *[[Zveza veteranov vojne za Slovenijo]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, str. 275, 276, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=17411}} == Zunanje povezave == *[http://www.zzb-nob.si/ Spletna stran Zveze združenj borcev za vrednote NOB] *[https://www.facebook.com/zvezaborcev/ Uradna stran ZZB NOB na družabnem omrežju Facebook] *[https://twitter.com/Zvezaborcev_NOB Uradni profil ZZB NOB na družabnem omrežju Twitter] *[https://www.youtube.com/watch?v=lAEu0uODWSA Uradni YouTube kanal ZZB NOB Slovenije] *[http://www.svobodnabeseda.si Revija Svobodna beseda] *[http://www.zeleniprstan.si Društvo zeleni prstan] *[http://www.revija-borec.si Revija Borec] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Veteranske organizacije]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 2fegflguznoq73q38h7u38sb3vsa1oy 0 174040 6653717 5977576 2026-03-31T13:14:59Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653717 wikitext text/x-wiki '''Zveza paraplegikov Slovenije''' je [[zveza]] devetih [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajinskih]] [[društvo|društev]] [[ohromelost|paraplegikov]] [[Slovenija|Slovenije]]. Prva organizacija paraplegikov v Sloveniji je bila ustanovljena [[16. april|16. aprila]] [[1969]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in se je [[ime|imenovala]] »Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije«. Zaradi vse večje potrebe in razvoja programov se je »sekcija« [[20. november|20. novembra]] [[1973]] reorganizirala v »Društvo paraplegikov Slovenije«. Toda že šest let kasneje - 20. novembra [[1979]] se je zaradi izredne aktivnosti in želje po organiziranosti slovenskih paraplegikov po pokrajinah [[društvo]] preoblikovalo v Zvezo paraplegikov Slovenije, v katero je danes vklučenih devet pokrajinskih društev s preko 1000 [[član]]i. Društa paraplegikov imajo svoje sedeže v Ljubljani, [[Maribor]]u, [[Celje|Celju]], [[Kranj|Kranju]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Piran]]u in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Zveza paraplegikov Slovenije je članica [[Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije|Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije]] (NSIOS)in 31.marca 2006 soustanoviteljica Evropske Zveze paraplegikov (ESCIF). Sedež zveze je v Ljubljani, Štihova ulica 14. == Glej tudi == * [[seznam zvez v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zveza-paraplegikov.si Zveza paraplegikov Slovenije] {{stub}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} edvqk75fz0ysvnpbhgew7krrul4n235 0 175060 6654101 6476552 2026-04-01T03:51:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654101 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šavnik |izvorno_ime=Шавник |slika=Šavnik, Montenegro 03.jpg |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] |nadmorska=825 |prebivalstvo=360 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |postna=81450 |posta= |registrska=ŠN }} '''Šavnik''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. Stoji ob izlivu [[reka|rečice]] [[Šavnik (reka)|Šavnik]] v [[Bukovica (reka)|Bukovico]] ob [[cesta|cesti]], ki pelje iz 45 km oddaljenega [[Nikšić]]a v gorsko turistično mestece [[Žabljak]], do katerega je 15&nbsp;km. Šavnik ima v grbu dve sonci, ker je obkroženo s številnimi vrhovi in sonce tam večkrat vzide in zaide. Občinski dan (dan upora v drugi svetovni vojni) je 22. julij. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 335 || 277 || 487 || 486 || 633 || 821 || 570 || 472 || 360 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] hz7xyldmlgit4p1ihz97wcz5j7tuu0m 0 180934 6654239 6621215 2026-04-01T11:03:59Z ~2026-90770-6 254477 /* Znani nosilci priimka */ 6654239 wikitext text/x-wiki '''Pirc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|36. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.022 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.051 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 35. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pirc]] (1893—1973), kmetijski strokovnjak, univ. profesor, matičar [[Agronomska fakulteta v Ljubljani|Agronomske fakultete]] * [[Alenka Pirc]], maserka *[[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] (1894—1987), redovnica, misijonarka * [[Bogdan Pirc]] (1941—2004), nogometaš * [[Bojan Franc Pirc]] (1901—1991), zdravnik * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929—2006), zdravnik onkolog * [[Borivoj Pirc]], vojaški pilot - letalski as * [[Boštjan Pirc]], novinar, urednik *[[Borut Pirc]] (1938—1999), kirurg, alpinist... *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016), medicinska biokemičarka * [[Ciril Pirc]] (1865—1941), časnikar in politik * [[Cirila Pirc]], namiznoteniška igralka * [[Esad Pirc]], nogometaš * [[Ferdo Pirc]] (1918—?), zborovodja * [[Franc Pirc]] (1785—1880), duhovnik, misijonar v Ameriki in sadjar *France Pirc (1883—1929), lazarist, cerkveni glasbenik, zborovodja * [[France Pirc]] (1899—1954), generalmajor in letalski as * [[Franjo Pirc]] (1872—1950), novinar, dopisnik, publicist *[[Gašper Pirc]] (*1986), filozof * [[Gustav Pirc]] (1859—1923), agronom * [[Helena Pirc]], novinarka, TV voditeljica * [[Ivo Pirc]] (1891—1967), zdravnik higienik * [[Jože Pirc - Soso]] (1916—?), partizan, politični komisar in kuhar * [[Jožko Pirc]] (*1948), teolog, ekleziolog, prof. Urbaniane in rektor Slovenika ([[Rim]]) * [[Louis Pirc|Louis (Alojzij) Pirc]] (1887—1939), časnikar, publicist in izseljenski delavec v Ameriki *[[Maks Pirc]] dr. (+ 1933) = zdravnik? *[[Marija Vegelj Pirc]] (*1940), zdravnica nevropsihiatrinja, organizatorka psihološke pomoči onkološkim bolnikom *[[Marjan Pirc]] (1928—2019), manager in lovec (=?) * [[Miran Pirc]] (1934—2020), kineziolog * [[Nasta Pirc Delak]] (1925—2023), zdravnica anesteziologinja * [[Nataša Pirc Musar]] (*1968), pravnica, novinarka, TV-voditeljica, informacijska pooblaščenka, odvetnica, predsednica? * [[Rahela Jagrič Pirc]], filmska režiserka * [[Raša Pirc]] (*1940), fizik, [[akademik]], zaslužni znanstvenik [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] *[[Savo Pirc]], dr. (+1986) *[[Savo Pirc]], glasbenik kitarist, skladatelj * [[Simon Pirc]] (1932—2024), geolog, univ. profesor *[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] (*1975), nogometaš *[[Tatjana Pirc]] (*1961), radijska novinarka *[[Tomo Pirc]] (1952—2012), glasbeni urednik na radiu * [[Vasja Pirc]] (1907—1980), šahovski velemojster == Glej tudi == * priimke [[Pirjevec]], [[Perc]], [[Peric]], [[Pirš]], [[Sirc]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pirc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b5tlxznftxe9t1zbi7i63jmtmu4loef 6654259 6654239 2026-04-01T11:58:34Z ~2026-90770-6 254477 /* Znani nosilci priimka */ 6654259 wikitext text/x-wiki '''Pirc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|36. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.022 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.051 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 35. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pirc]] (1893—1973), kmetijski strokovnjak, univ. profesor, matičar [[Agronomska fakulteta v Ljubljani|Agronomske fakultete]] * [[Alenka Pirc]], maserka *[[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] (1894—1987), redovnica, misijonarka * [[Bogdan Pirc]] (1941—2004), nogometaš * [[Bojan Franc Pirc]] (1901—1991), zdravnik * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929—2006), zdravnik onkolog * [[Borivoj Pirc]], vojaški pilot - letalski as * [[Boštjan Pirc]], novinar, urednik *[[Borut Pirc]] (1938—1999), kirurg, alpinist... *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921—2016), medicinska biokemičarka * [[Ciril Pirc]] (1865—1941), časnikar in politik * [[Cirila Pirc]], namiznoteniška igralka * [[Esad Pirc]], nogometaš * [[Ferdo Pirc]] (1918—?), zborovodja * [[Franc Pirc]] (1785—1880), duhovnik, misijonar v Ameriki in sadjar *France Pirc (1883—1929), lazarist, cerkveni glasbenik, zborovodja * [[France Pirc]] (1899—1954), generalmajor in letalski as * [[Franjo Pirc]] (1872—1950), novinar, dopisnik, publicist *[[Gašper Pirc]] (*1986), filozof * [[Gustav Pirc]] (1859—1923), agronom * [[Helena Pirc]], novinarka, TV voditeljica * [[Ivo Pirc]] (1891—1967), zdravnik higienik * [[Jože Pirc - Soso]] (1916—?), partizan, politični komisar in kuhar * [[Jožko Pirc]] (*1948), teolog, ekleziolog, prof. Urbaniane in rektor Slovenika ([[Rim]]) * [[Louis Pirc|Louis (Alojzij) Pirc]] (1887—1939), časnikar, publicist in izseljenski delavec v Ameriki *[[Maks Pirc]] dr. (+ 1933) = zdravnik? *[[Marija Vegelj Pirc]] (*1940), zdravnica nevropsihiatrinja, organizatorka psihološke pomoči onkološkim bolnikom *[[Marjan Pirc]] (1928—2019), manager in lovec (=?) * [[Miran Pirc]] (1934—2020), kineziolog * [[Nasta Pirc Delak]] (1925—2023), zdravnica anesteziologinja * [[Nataša Pirc Musar]] (*1968), pravnica, novinarka, TV-voditeljica, informacijska pooblaščenka, odvetnica, predsednica? * [[Rahela Jagrič Pirc]], filmska režiserka * [[Raša Pirc]] (*1940), fizik, [[akademik]], zaslužni znanstvenik [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] *[[Savo Pirc]], dr. (+1986) *[[Savo Pirc]], glasbenik kitarist, skladatelj * [[Simon Pirc]] (1932—2024), geolog, univ. profesor *[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] (*1975), nogometaš *[[Tatjana Pirc]] (*1961), radijska novinarka *[[Tomo Pirc]] (1952—2012), glasbeni urednik na radiu * [[Vasja Pirc]] (1907—1980), šahovski velemojster == Glej tudi == * priimke [[Pirjevec]], [[Perc]], [[Peric]], [[Pirš]], [[Sirc]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pirc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0o993y5fpqstvkb0omvi018960yn44n 0 183701 6653692 5977580 2026-03-31T13:14:50Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653692 wikitext text/x-wiki '''Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945''' ([[kratica]] '''ZDMSNM 41-45''') je krovna zveza, ki združuje več [[društvo|društev]]. Trenutni predsednik zveze je [[Leon Janežič]]. == Predzgodovina ustanovitve == Na [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] sta od [[1947]] dalje delovali skupini, ki sta se zavzemali: * za priznanje, da so tudi mobiliziranci v nemško vojsko žrtve vojne in nasilja, * za pravico do zdravstvene oskrbe invalidnih mobilizirancev in bolnikov, * za pravico do socialne pomoči in zaščite najtežjih invalidov, * za pravico nekdanjih mobilizirancev do vpisa na višje in visoke šole. Odbor za Štajersko je [[7. december|7. decembra]] [[1953]] zahteval od tedanje Vlade Republike Slovenije, Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, naj se problem invalidov, vdov in sirot rešuje v skladu s »človečanskimi pravicami« (glej [[Človekove pravice]]), sprejetimi s strani [[Organizacija združenih narodov|OZN]] tega leta ([[1953]]). Po podatkih iz kopije spremnega pisma je razvidno, da je bilo samo na Štajerskem takrat že popisanih 7000 oseb, nad 50% invalidov ter več kot 10.000 drugih upravicencev do podpor, kot so lažji invalidi, vdove in sirote. Takratne oblasti so v odgovor na njihove zahteve v letih 1953 in 1954 odredile hišne preiskave, zaplembo popisnega in drugega materiala, obsežna zaslišanja v priporu. Takratna oblast je prepovedala nadaljnje delovanje pobudnikov, ki so od oblasti zahtevali skrb za invalidne mobilizirance ter uradno zahtevo države po odškodnini vis a vis Nemčije. == Nastanek društev in zveze == '''Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945''' je nastala [[19. januar]]ja [[1995]], ko sta se pod njenim okriljem združili dve že obstoječi društvi in sicer: * '''Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945, Celje''', ustanovljeno [[2. februar]]ja [[1991]] v [[Celje|Celju]] v prostorih [[Muzej]]a novejše zgodovine; * '''Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-1945, Kranj''', ustanovljeno [[19. april]]a [[1991]] v dvorani kina Center v Kranju; * '''Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev 1941-1945''', ustanovljeno z izločitvijo obeh Sekcij vojaških vojnih invalidov iz zgornih dveh društev [[19. januar]]ja [[1995]]; * '''Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945''', registrirano [[18. junij]]a [[2004]] pri Upravni enoti Celje, je potem, ko se je sprva organiziralo kot sekcija znotraj Zveze, nato kot odbor, nazadnje pa kot samostojno društvo, podpisalo pristop k Zvezi kot četrto društvo. '''Naloge''' slednjega so (bile): * zbiranje imen padlih mobilizirancev ter umrlih v ujetništvu; * postavitev spominskih obeležij in skrb za njih; * ohranitev spomina na mobilizirance in zbiranje dokumentov; * zapisovanje pričevanj; * vnos tematike nemške mobilizacije v uradno slovensko zgodovinopisje in šolske knjige; * zbiranje raznovstnega gradiva in materialnih ostalin; * objavljanje člankov v casopisih in revijah na temo »mobilizirancev«; * organizacija okroglih miz in učnih ur za dijake; * organizacija razstav; * objavljanje knjig; * priprava internetnih strani; * skrb za arhiv. '''Pomembnejši projekti''', h katerim je društvo že pristopilo in so v toku realizacije, pa so: * postavitev spominskega obeležja prisilno mobiliziranim v nemško vojsko v Trbovljah; projekt poteka v dobrem sodelovanju z Občino Trbovlje; * razstava na temo mobilizacije v nemško vojsko v Zasavskem muzeju Trbovlje; projekt poteka v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje in direktorjem Miranom Kalškom; * sestava zbirke zgodovinskih virov za vnos tematike v uradno slovensko zgodovinopisje in šolske knjige; * postavitev internetnih strani; * postopen pristop k ostalim zadanim nalogam, ki je že v teku. == Predsedniki zveze == * [[Rudi Markovič]] * [[Ludvik Puklavec (zgodovinar)|Ludvik Puklavec]] (? - [[9. februar]] [[2008]]) * [[Andrej Zorko]] ([[9. februar]] [[2008]] - [[26. junij 2010]]) * [[Leon Janežič]] ([[26. junij 2010]] - [[danes]]) == Glej tudi == * [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]] * [[Seznam zvez v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.mobilizacija.si Uradna stran Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210117175140/http://mobilizacija.si/ |date=2021-01-17 }} {{portal|Vojaštvo}} {{škrbina-Slovenija}} [[Kategorija:Slovenske zveze|D]] [[Kategorija:Veteranske organizacije]] {{normativna kontrola}} nrzjg9fmczj6w482qlvqzkt3rn54d3j 0 191114 6653628 6201357 2026-03-31T12:32:29Z ~2026-90770-6 254477 6653628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=MarijanDovic1.jpg|caption=''Marijan Dović''}} '''Marijan Dović''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[urednik]] in [[jazz]] [[glasbenik]], * [[1974]], [[Zagreb]], [[Hrvaška]] == Življenje in delo == === Literarni zgodovinar, teoretik in urednik === Marijan Dović je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in slovenski jezik, leta 1999 je diplomiral pod vodstvom [[profesor]]jev [[Tomo Virk|Toma Virka]] in [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Leta 2000 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]],<ref>[http://lit.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/59 ZRC SAZU]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je od 2026 predstojnik; leta 2003 je magistriral, 2006 pa doktoriral pod mentorstvom [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Že med študijem je začel objavljati v različnih [[časopis]]ih in [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] ter sodelovati na konferencah, pri čemer so področja, s katerimi se je intenzivneje ukvarjal: [[literarni kanon]], [[teorija vrednotenja]], sodobna [[sistemska teorija književnosti]] ter teoretične in zgodovinske raziskave avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami velja omeniti predvsem monografijo ''Sistemske in empirične obravnave literature'' (2004) in inovativen poskus drugačne literarne zgodovine v obsežnem delu ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu'' (2007).<ref>[http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/680 Predstavitev knjige na strani ZRC SAZU]</ref> Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o [[avantgarda|avantgardistu]] [[Anton Podbevšek|Antonu Podbevšku]], monografijo o [[Janez Trdina|Janezu Trdini]] ter elektronsko izdajo Zbranih pesmi [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]].<ref>[http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek Zbrane pesmi Antona Podbevška]</ref> Organiziral in vodil je mednarodni [[primerjalna književnost|komparativistični]] simpozij o [[književnost|literaturi]] in cenzuri ter uredil dvojezični zbornik ''Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature?'' (2008). Je podpredsednik Slovenskega društva za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/sdpk |title=Slovensko društvo za primerjalno književnost |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090319050207/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ |url-status=dead }}</ref> član Mednarodnega združenja za empirično [[literarna znanost|literarno znanost]] IGEL,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |title=IGEL |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010231537/http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |url-status=dead }}</ref> mednarodnega [[primerjalna književnost|komparativističnega]] združenja ICLA<ref>{{Navedi splet |url=http://icla.byu.edu/www |title=ICLA |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081023192236/http://icla.byu.edu/www/ |url-status=dead }}</ref> in združenja za preučevanje [[avantgarda|avantgard]] in [[modernizem|modernizma]] EAM.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eam-europe.ugent.be/ |title=EAM |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081030015218/http://www.eam-europe.ugent.be/ |url-status=dead }}</ref> V letih 1998–2000 je bil glavni [[urednik]] [[Novo mesto|novomeškega]] mesečnika Park,<ref>[http://www.park.si/ Park]</ref> za katerega še vedno piše kolumne.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.park.si/author/marijan |title=Arhiv kolumen |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090104212437/http://www.park.si/author/marijan/ |url-status=dead }}</ref> Od ustanovitve [[Novo mesto|novomeške]] [[Založba Goga|Založbe Goga]]<ref>[http://www.zalozba-goga.si Založba Goga]</ref> leta 2000, pri kateri je sodeloval, je predsednik njenega uredniškega sveta in v letih 2001–2008 [[urednik]] glasbene zbirke Goga Musica.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |title=Goga Musica |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512231547/http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je prejel Srebrni znak [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved in [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], ki jo [[Mestna občina Novo mesto]] podeljuje svojim občanom za pomembnejše trajne uspehe na [[kultura|kulturnem]], prosvetnem, [[književnost|literarnem]] in [[znanost|znanstvenem]] področju. Od leta 2007 kot [[docent]] predava [[slovenska književnost|slovensko književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ung.si/si |title=Univerza v Novi Gorici |accessdate=2008-11-11 |archive-date=2008-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081024000740/http://www.ung.si/si/ |url-status=dead }}</ref> === Glasbenik in skladatelj === Deluje tudi kot [[jazz]] [[glasbenik]] in [[skladatelj]]. Kot [[violinist]] je snemal [[glasbeni album|albume]] z več vidnimi zasedbami in [[glasbenik]]i ([[Žabjak bend]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |title=Žabjak bend |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117010243/http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |url-status=dead }}</ref> [[Brina]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.brina-slovenia.net/index.php |title=Brina |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081031093324/http://www.brina-slovenia.net/index.php |url-status=dead }}</ref> & [[String.si]], [[Renato Chicco]], [[Alenka Godec]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alenkagodec.com/ |title=Alenka Godec |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080807155414/http://www.alenkagodec.com/ |url-status=dead }}</ref>) in nastopal s svojim [[trio]]m ter z mnogimi [[Slovenci|slovenskimi]] in tujimi [[jazz]] [[glasbenik]]i. Leta 2005 je s svojim [[sekstet]]om posnel avtorski [[prvenec]] ''Gorjanske bajke'', ki jih je pozneje deloma priredil za [[simfonični orkester]]. Piše za [[Pevski zbor|zbore]] in [[komorna glasba|komorne zasedbe]]. V [[Novo mesto|Novem mestu]] je skupaj s sodelavci Lokalpatriota<ref>[http://www.lokalpatriot.si Lokalpatriot]</ref> in [[Seznam glasbenih šol v Sloveniji|Glasbene šole]] [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gs-mkozine.si/sl |title=Glasbena šola Marjana Kozine |accessdate=2008-11-09 |archive-date=2008-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016045436/http://www.gs-mkozine.si/sl/ |url-status=dead }}</ref> leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty,<ref>[http://www.jazzinty.com Jazzinty]</ref> katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008 in ki je v nekaj letih prerasla v najpomembnejšo tovrstno ustanovo v [[Slovenija|Sloveniji]]. V okviru Jazzintyja je vpeljal edino [[Slovenija|slovensko]] [[tekmovanje]] za [[jazz]] [[glasbena kompozicija|kompozicijo]] – nagrado Jazzon,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |title=Jazzon |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080820215727/http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |url-status=dead }}</ref> ki se podeljuje od leta 2003 dalje. == Izbrana bibliografija == * Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov. ''Jezik in slovstvo'', 2003. 75–85. {{cobiss|ID=23807586}} {{dlib|urn= URN:NBN:SI:DOC-ETNJ8O4S|tip=kratko}} * [http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature&Space.htm Literary repertoire and interference among literatures. ''Literature and space: spaces of transgressiveness''. Primerjalna književnost 27, posebna št., 2004. 67–74.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726080031/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature%26Space.htm |date=2011-07-26 }} {{cobiss|ID=23354413}} * ''Sistemske in empirične obravnave literature''. Ljubljana: Založba ZRC, 2004. {{cobiss|ID=216565248}} * »Vrhunci stoletja« in založniki »za narodov blagor« (polemika). ''Sodobnost'', 2004. 357–361. {{cobiss|ID=23131437}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HLHQ31LC|tip=kratko}} * Kanonizacija »odsotnega« avtorja (The canonisation of an »absent« author). ''Kosovelova poetika'' (ur. Janez Vrečko, Boris A. Novak, Darja Pavlič). Primerjalna književnost 28, posebna št. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2005. 73–80, 205–213. {{cobiss|ID=29919586}} * Cankar kot utemeljitelj profesionalnega pisatelja - umetnika. ''Slavistična revija'', 2006. 391–404. {{cobiss|ID=33293666}} * The writing of literary history and the empirical science of literature. ''Writing literary history: selected perspectives from Central Europe'' (ur. Darko Dolinar, Marko Juvan). Frankfurt am Main (etc.): Peter Lang, 2006. 169–179. {{cobiss|ID=25096237}} * Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca: nekaj uvodnih opažanj. ''Primerjalna književnost'', 2006. 125–140. {{cobiss|ID=33407586}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1X595AUN|tip=kratko}} * Modeli slovenskega pisatelja. ''Sodobnost'', 2007. 481–498. {{cobiss|ID=27468589}} * ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu''. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. {{cobiss|ID=235594752}} * Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? (Totalitarian and post-totalitarian censorship: from hard to soft?). ''Primerjalna književnost'', 2008. 9–20, 167–178. {{cobiss|ID=37376866}} * Early literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«. ''History and its literary genres'' (ur. Vanesa Matajc, Gašper Troha, Gregor Pompe). Newcastle: Cambridge Scholars Publishing, 2008. 98–114. {{cobiss|ID=28544813}} == Viri in opombe== {{refsez|3}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja Marijan Dović, raziskovalec, glasbenik in umetniški vodja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090202085223/http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja/ |date=2009-02-02 }} Intervju v reviji Park, 2007. * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=17&c_id=26292 Marijan Dović: Od džeza do glasbenika] Dnevniški zapis Jazzintyja 2005. * [http://www.youtube.com/watch?v=lHLAJySoTiM Zeleni Jurij] v priredbi Marijana Dovića, izvaja mešani pevski zbor Pomlad. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dović, Marijan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] add7f7b5epsfdxtjnfhdt9dowbou4ei 6653632 6653628 2026-03-31T12:34:37Z ~2026-90770-6 254477 /* Življenje in delo */ 6653632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=MarijanDovic1.jpg|caption=''Marijan Dović''}} '''Marijan Dović''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[urednik]] in [[jazz]] [[glasbenik]], * [[1974]], [[Zagreb]], [[Hrvaška]] == Življenje in delo == === Literarni zgodovinar, teoretik in urednik === Marijan Dović je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in slovenski jezik, leta 1999 je diplomiral pod vodstvom [[profesor]]jev [[Tomo Virk|Toma Virka]] in [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Leta 2000 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]],<ref>[http://lit.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/59 ZRC SAZU]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je zdaj višji znanstveni sodelavec in od tudi 2026 predstojnik. Leta 2003 je magistriral, 2006 pa doktoriral pod mentorstvom [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Že med študijem je začel objavljati v različnih [[časopis]]ih in [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] ter sodelovati na konferencah, pri čemer so področja, s katerimi se je intenzivneje ukvarjal: [[literarni kanon]], [[teorija vrednotenja]], sodobna [[sistemska teorija književnosti]] ter teoretične in zgodovinske raziskave avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami velja omeniti predvsem monografijo ''Sistemske in empirične obravnave literature'' (2004) in inovativen poskus drugačne literarne zgodovine v obsežnem delu ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu'' (2007).<ref>[http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/680 Predstavitev knjige na strani ZRC SAZU]</ref> Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o [[avantgarda|avantgardistu]] [[Anton Podbevšek|Antonu Podbevšku]], monografijo o [[Janez Trdina|Janezu Trdini]] ter elektronsko izdajo Zbranih pesmi [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]].<ref>[http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek Zbrane pesmi Antona Podbevška]</ref> Organiziral in vodil je mednarodni [[primerjalna književnost|komparativistični]] simpozij o [[književnost|literaturi]] in cenzuri ter uredil dvojezični zbornik ''Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature?'' (2008). Je podpredsednik Slovenskega društva za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/sdpk |title=Slovensko društvo za primerjalno književnost |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090319050207/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ |url-status=dead }}</ref> član Mednarodnega združenja za empirično [[literarna znanost|literarno znanost]] IGEL,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |title=IGEL |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010231537/http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |url-status=dead }}</ref> mednarodnega [[primerjalna književnost|komparativističnega]] združenja ICLA<ref>{{Navedi splet |url=http://icla.byu.edu/www |title=ICLA |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081023192236/http://icla.byu.edu/www/ |url-status=dead }}</ref> in združenja za preučevanje [[avantgarda|avantgard]] in [[modernizem|modernizma]] EAM.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eam-europe.ugent.be/ |title=EAM |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081030015218/http://www.eam-europe.ugent.be/ |url-status=dead }}</ref> V letih 1998–2000 je bil glavni [[urednik]] [[Novo mesto|novomeškega]] mesečnika Park,<ref>[http://www.park.si/ Park]</ref> za katerega še vedno piše kolumne.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.park.si/author/marijan |title=Arhiv kolumen |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090104212437/http://www.park.si/author/marijan/ |url-status=dead }}</ref> Od ustanovitve [[Novo mesto|novomeške]] [[Založba Goga|Založbe Goga]]<ref>[http://www.zalozba-goga.si Založba Goga]</ref> leta 2000, pri kateri je sodeloval, je predsednik njenega uredniškega sveta in v letih 2001–2008 [[urednik]] glasbene zbirke Goga Musica.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |title=Goga Musica |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512231547/http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je prejel Srebrni znak [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved in [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], ki jo [[Mestna občina Novo mesto]] podeljuje svojim občanom za pomembnejše trajne uspehe na [[kultura|kulturnem]], prosvetnem, [[književnost|literarnem]] in [[znanost|znanstvenem]] področju. 2021 dobil evropsko komparativistično nagrado ESCL ''(Excellence Award for Collaborative Research)''. Od leta 2007 kot [[docent]] predava [[slovenska književnost|slovensko književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ung.si/si |title=Univerza v Novi Gorici |accessdate=2008-11-11 |archive-date=2008-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081024000740/http://www.ung.si/si/ |url-status=dead }}</ref> === Glasbenik in skladatelj === Deluje tudi kot [[jazz]] [[glasbenik]] in [[skladatelj]]. Kot [[violinist]] je snemal [[glasbeni album|albume]] z več vidnimi zasedbami in [[glasbenik]]i ([[Žabjak bend]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |title=Žabjak bend |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117010243/http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |url-status=dead }}</ref> [[Brina]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.brina-slovenia.net/index.php |title=Brina |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081031093324/http://www.brina-slovenia.net/index.php |url-status=dead }}</ref> & [[String.si]], [[Renato Chicco]], [[Alenka Godec]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alenkagodec.com/ |title=Alenka Godec |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080807155414/http://www.alenkagodec.com/ |url-status=dead }}</ref>) in nastopal s svojim [[trio]]m ter z mnogimi [[Slovenci|slovenskimi]] in tujimi [[jazz]] [[glasbenik]]i. Leta 2005 je s svojim [[sekstet]]om posnel avtorski [[prvenec]] ''Gorjanske bajke'', ki jih je pozneje deloma priredil za [[simfonični orkester]]. Piše za [[Pevski zbor|zbore]] in [[komorna glasba|komorne zasedbe]]. V [[Novo mesto|Novem mestu]] je skupaj s sodelavci Lokalpatriota<ref>[http://www.lokalpatriot.si Lokalpatriot]</ref> in [[Seznam glasbenih šol v Sloveniji|Glasbene šole]] [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gs-mkozine.si/sl |title=Glasbena šola Marjana Kozine |accessdate=2008-11-09 |archive-date=2008-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016045436/http://www.gs-mkozine.si/sl/ |url-status=dead }}</ref> leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty,<ref>[http://www.jazzinty.com Jazzinty]</ref> katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008 in ki je v nekaj letih prerasla v najpomembnejšo tovrstno ustanovo v [[Slovenija|Sloveniji]]. V okviru Jazzintyja je vpeljal edino [[Slovenija|slovensko]] [[tekmovanje]] za [[jazz]] [[glasbena kompozicija|kompozicijo]] – nagrado Jazzon,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |title=Jazzon |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080820215727/http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |url-status=dead }}</ref> ki se podeljuje od leta 2003 dalje. == Izbrana bibliografija == * Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov. ''Jezik in slovstvo'', 2003. 75–85. {{cobiss|ID=23807586}} {{dlib|urn= URN:NBN:SI:DOC-ETNJ8O4S|tip=kratko}} * [http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature&Space.htm Literary repertoire and interference among literatures. ''Literature and space: spaces of transgressiveness''. Primerjalna književnost 27, posebna št., 2004. 67–74.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726080031/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature%26Space.htm |date=2011-07-26 }} {{cobiss|ID=23354413}} * ''Sistemske in empirične obravnave literature''. Ljubljana: Založba ZRC, 2004. {{cobiss|ID=216565248}} * »Vrhunci stoletja« in založniki »za narodov blagor« (polemika). ''Sodobnost'', 2004. 357–361. {{cobiss|ID=23131437}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HLHQ31LC|tip=kratko}} * Kanonizacija »odsotnega« avtorja (The canonisation of an »absent« author). ''Kosovelova poetika'' (ur. Janez Vrečko, Boris A. Novak, Darja Pavlič). Primerjalna književnost 28, posebna št. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2005. 73–80, 205–213. {{cobiss|ID=29919586}} * Cankar kot utemeljitelj profesionalnega pisatelja - umetnika. ''Slavistična revija'', 2006. 391–404. {{cobiss|ID=33293666}} * The writing of literary history and the empirical science of literature. ''Writing literary history: selected perspectives from Central Europe'' (ur. Darko Dolinar, Marko Juvan). Frankfurt am Main (etc.): Peter Lang, 2006. 169–179. {{cobiss|ID=25096237}} * Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca: nekaj uvodnih opažanj. ''Primerjalna književnost'', 2006. 125–140. {{cobiss|ID=33407586}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1X595AUN|tip=kratko}} * Modeli slovenskega pisatelja. ''Sodobnost'', 2007. 481–498. {{cobiss|ID=27468589}} * ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu''. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. {{cobiss|ID=235594752}} * Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? (Totalitarian and post-totalitarian censorship: from hard to soft?). ''Primerjalna književnost'', 2008. 9–20, 167–178. {{cobiss|ID=37376866}} * Early literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«. ''History and its literary genres'' (ur. Vanesa Matajc, Gašper Troha, Gregor Pompe). Newcastle: Cambridge Scholars Publishing, 2008. 98–114. {{cobiss|ID=28544813}} == Viri in opombe== {{refsez|3}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja Marijan Dović, raziskovalec, glasbenik in umetniški vodja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090202085223/http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja/ |date=2009-02-02 }} Intervju v reviji Park, 2007. * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=17&c_id=26292 Marijan Dović: Od džeza do glasbenika] Dnevniški zapis Jazzintyja 2005. * [http://www.youtube.com/watch?v=lHLAJySoTiM Zeleni Jurij] v priredbi Marijana Dovića, izvaja mešani pevski zbor Pomlad. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dović, Marijan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] 3ntnpu353kxoz4ytpyw1ij05a54jspg 6653633 6653632 2026-03-31T12:35:09Z ~2026-90770-6 254477 /* Življenje in delo */ 6653633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=MarijanDovic1.jpg|caption=''Marijan Dović''}} '''Marijan Dović''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[urednik]] in [[jazz]] [[glasbenik]], * [[1974]], [[Zagreb]], [[Hrvaška]] == Življenje in delo == === Literarni zgodovinar, teoretik in urednik === Marijan Dović je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in slovenski jezik, leta 1999 je diplomiral pod vodstvom [[profesor]]jev [[Tomo Virk|Toma Virka]] in [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Leta 2000 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]],<ref>[http://lit.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/59 ZRC SAZU]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je zdaj višji znanstveni sodelavec in od 2026 tudi predstojnik. Leta 2003 je magistriral, 2006 pa doktoriral pod mentorstvom [[Marko Juvan|Marka Juvana]]. Že med študijem je začel objavljati v različnih [[časopis]]ih in [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] ter sodelovati na konferencah, pri čemer so področja, s katerimi se je intenzivneje ukvarjal: [[literarni kanon]], [[teorija vrednotenja]], sodobna [[sistemska teorija književnosti]] ter teoretične in zgodovinske raziskave avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami velja omeniti predvsem monografijo ''Sistemske in empirične obravnave literature'' (2004) in inovativen poskus drugačne literarne zgodovine v obsežnem delu ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu'' (2007).<ref>[http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/680 Predstavitev knjige na strani ZRC SAZU]</ref> Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o [[avantgarda|avantgardistu]] [[Anton Podbevšek|Antonu Podbevšku]], monografijo o [[Janez Trdina|Janezu Trdini]] ter elektronsko izdajo Zbranih pesmi [[Anton Podbevšek|Antona Podbevška]].<ref>[http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek Zbrane pesmi Antona Podbevška]</ref> Organiziral in vodil je mednarodni [[primerjalna književnost|komparativistični]] simpozij o [[književnost|literaturi]] in cenzuri ter uredil dvojezični zbornik ''Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature?'' (2008). Je podpredsednik Slovenskega društva za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/sdpk |title=Slovensko društvo za primerjalno književnost |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090319050207/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ |url-status=dead }}</ref> član Mednarodnega združenja za empirično [[literarna znanost|literarno znanost]] IGEL,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |title=IGEL |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010231537/http://www.igel.lmu.de/platform/index.php |url-status=dead }}</ref> mednarodnega [[primerjalna književnost|komparativističnega]] združenja ICLA<ref>{{Navedi splet |url=http://icla.byu.edu/www |title=ICLA |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081023192236/http://icla.byu.edu/www/ |url-status=dead }}</ref> in združenja za preučevanje [[avantgarda|avantgard]] in [[modernizem|modernizma]] EAM.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eam-europe.ugent.be/ |title=EAM |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081030015218/http://www.eam-europe.ugent.be/ |url-status=dead }}</ref> V letih 1998–2000 je bil glavni [[urednik]] [[Novo mesto|novomeškega]] mesečnika Park,<ref>[http://www.park.si/ Park]</ref> za katerega še vedno piše kolumne.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.park.si/author/marijan |title=Arhiv kolumen |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090104212437/http://www.park.si/author/marijan/ |url-status=dead }}</ref> Od ustanovitve [[Novo mesto|novomeške]] [[Založba Goga|Založbe Goga]]<ref>[http://www.zalozba-goga.si Založba Goga]</ref> leta 2000, pri kateri je sodeloval, je predsednik njenega uredniškega sveta in v letih 2001–2008 [[urednik]] glasbene zbirke Goga Musica.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |title=Goga Musica |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512231547/http://www.zalozba-goga.si/index2.php?topic=glasba&zbirka=musica&jezik=si |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je prejel Srebrni znak [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved in [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], ki jo [[Mestna občina Novo mesto]] podeljuje svojim občanom za pomembnejše trajne uspehe na [[kultura|kulturnem]], prosvetnem, [[književnost|literarnem]] in [[znanost|znanstvenem]] področju. 2021 dobil evropsko komparativistično nagrado ESCL ''(Excellence Award for Collaborative Research)''. Od leta 2007 kot [[docent]] predava [[slovenska književnost|slovensko književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ung.si/si |title=Univerza v Novi Gorici |accessdate=2008-11-11 |archive-date=2008-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081024000740/http://www.ung.si/si/ |url-status=dead }}</ref> === Glasbenik in skladatelj === Deluje tudi kot [[jazz]] [[glasbenik]] in [[skladatelj]]. Kot [[violinist]] je snemal [[glasbeni album|albume]] z več vidnimi zasedbami in [[glasbenik]]i ([[Žabjak bend]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |title=Žabjak bend |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2009-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117010243/http://www.jazzinty.com/zabjaktrio/index.html |url-status=dead }}</ref> [[Brina]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.brina-slovenia.net/index.php |title=Brina |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081031093324/http://www.brina-slovenia.net/index.php |url-status=dead }}</ref> & [[String.si]], [[Renato Chicco]], [[Alenka Godec]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alenkagodec.com/ |title=Alenka Godec |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080807155414/http://www.alenkagodec.com/ |url-status=dead }}</ref>) in nastopal s svojim [[trio]]m ter z mnogimi [[Slovenci|slovenskimi]] in tujimi [[jazz]] [[glasbenik]]i. Leta 2005 je s svojim [[sekstet]]om posnel avtorski [[prvenec]] ''Gorjanske bajke'', ki jih je pozneje deloma priredil za [[simfonični orkester]]. Piše za [[Pevski zbor|zbore]] in [[komorna glasba|komorne zasedbe]]. V [[Novo mesto|Novem mestu]] je skupaj s sodelavci Lokalpatriota<ref>[http://www.lokalpatriot.si Lokalpatriot]</ref> in [[Seznam glasbenih šol v Sloveniji|Glasbene šole]] [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gs-mkozine.si/sl |title=Glasbena šola Marjana Kozine |accessdate=2008-11-09 |archive-date=2008-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016045436/http://www.gs-mkozine.si/sl/ |url-status=dead }}</ref> leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty,<ref>[http://www.jazzinty.com Jazzinty]</ref> katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008 in ki je v nekaj letih prerasla v najpomembnejšo tovrstno ustanovo v [[Slovenija|Sloveniji]]. V okviru Jazzintyja je vpeljal edino [[Slovenija|slovensko]] [[tekmovanje]] za [[jazz]] [[glasbena kompozicija|kompozicijo]] – nagrado Jazzon,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |title=Jazzon |accessdate=2008-11-07 |archive-date=2008-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080820215727/http://www.jazzinty.com/jazzon.htm |url-status=dead }}</ref> ki se podeljuje od leta 2003 dalje. == Izbrana bibliografija == * Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov. ''Jezik in slovstvo'', 2003. 75–85. {{cobiss|ID=23807586}} {{dlib|urn= URN:NBN:SI:DOC-ETNJ8O4S|tip=kratko}} * [http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature&Space.htm Literary repertoire and interference among literatures. ''Literature and space: spaces of transgressiveness''. Primerjalna književnost 27, posebna št., 2004. 67–74.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726080031/http://www.zrc-sazu.si/sdpk/PKrevija/2004-Literature%26Space.htm |date=2011-07-26 }} {{cobiss|ID=23354413}} * ''Sistemske in empirične obravnave literature''. Ljubljana: Založba ZRC, 2004. {{cobiss|ID=216565248}} * »Vrhunci stoletja« in založniki »za narodov blagor« (polemika). ''Sodobnost'', 2004. 357–361. {{cobiss|ID=23131437}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HLHQ31LC|tip=kratko}} * Kanonizacija »odsotnega« avtorja (The canonisation of an »absent« author). ''Kosovelova poetika'' (ur. Janez Vrečko, Boris A. Novak, Darja Pavlič). Primerjalna književnost 28, posebna št. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2005. 73–80, 205–213. {{cobiss|ID=29919586}} * Cankar kot utemeljitelj profesionalnega pisatelja - umetnika. ''Slavistična revija'', 2006. 391–404. {{cobiss|ID=33293666}} * The writing of literary history and the empirical science of literature. ''Writing literary history: selected perspectives from Central Europe'' (ur. Darko Dolinar, Marko Juvan). Frankfurt am Main (etc.): Peter Lang, 2006. 169–179. {{cobiss|ID=25096237}} * Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca: nekaj uvodnih opažanj. ''Primerjalna književnost'', 2006. 125–140. {{cobiss|ID=33407586}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1X595AUN|tip=kratko}} * Modeli slovenskega pisatelja. ''Sodobnost'', 2007. 481–498. {{cobiss|ID=27468589}} * ''Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu''. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. {{cobiss|ID=235594752}} * Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? (Totalitarian and post-totalitarian censorship: from hard to soft?). ''Primerjalna književnost'', 2008. 9–20, 167–178. {{cobiss|ID=37376866}} * Early literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«. ''History and its literary genres'' (ur. Vanesa Matajc, Gašper Troha, Gregor Pompe). Newcastle: Cambridge Scholars Publishing, 2008. 98–114. {{cobiss|ID=28544813}} == Viri in opombe== {{refsez|3}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja Marijan Dović, raziskovalec, glasbenik in umetniški vodja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090202085223/http://www.park.si/2007/07/marijan-dovic-raziskovalec-glasbenik-in-umetniski-vodja/ |date=2009-02-02 }} Intervju v reviji Park, 2007. * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=17&c_id=26292 Marijan Dović: Od džeza do glasbenika] Dnevniški zapis Jazzintyja 2005. * [http://www.youtube.com/watch?v=lHLAJySoTiM Zeleni Jurij] v priredbi Marijana Dovića, izvaja mešani pevski zbor Pomlad. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dović, Marijan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] fzefsyrixscoqeo63c78olooky2n53t 0 191348 6654166 6247695 2026-04-01T08:25:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654166 wikitext text/x-wiki {{infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | width=25em | name= 51 Nemausa | image= | discovery_ref = | discoverer= [[Joseph Jean Pierre Laurent]] | discovered= 22. januar 1858<ref name=odkritje>[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]</ref> | alt_names= &nbsp; | mp_category= [[asteroidni pas]] | epoch=31. december 2006 ([[julijanski dan|JD]] 2454100,5) | semimajor=353,871 [[giga|G]][[meter|m]] (2,365 [[astronomska enota|AU]]) | perihelion=330,360 Gm (2,208 a.e.) | aphelion=377,381 Gm (2,523 a.e.) | eccentricity=0,066 | period=1328,853 [[dan|dni]] (3,64 [[julijansko leto|let]]) | inclination=9,972[[kotna stopinja|°]] | asc_node=176,168° | arg_peri=2,820° | mean_anomaly=316,668° | avg_speed=19,34 km/[[sekunda|s]] | dimensions=147,9 km<ref name=jpldata>{{navedi splet |date=9. 5. 2008 |title=JPL Small-Body Database Browser: 51 Nemausa |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=51 |accessdate=23. 5. 2008}}</ref><br />(170 x 136)<ref name=diameters>{{navedi splet |title=Diameters |publisher=Astronomical Applications Department of the U.S. Naval Observatory |url=http://aa.usno.navy.mil/AsAtest/SecG/Diameters.txt |accessdate=2008-05-23 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927084045/http://aa.usno.navy.mil/AsAtest/SecG/Diameters.txt |url-status=dead }}</ref> | mass=3,4 {{e|18}} [[kilogram|kg]] | density=? g/[[kubični centimeter|cm³]] | surface_grav=0,0413 m/s² | escape_velocity=0,0782 km/s | rotation=7,783 [[ura|h]] <ref name=JPL/> | spectral_type=[[asteroid tipa G|G]] | abs_magnitude=7,35 | albedo=0,093 <ref>[http://www.psi.edu/pds/resource/albedo.html Asteroid Data Sets]</ref> | single_temperature=~181 [[kelvin|K]]}} '''51 Nemausa''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] je tudi ''51 Nemausa'') je velik in temen [[asteroid]] [[asteroid tipa G|tipa G]] v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. == Odkritje == Asteroid je odkril francoski ljubiteljski astronom [[Joseph Jean Pierre Laurent]] (umrl 1900) 22. januarja 1858.<ref name =odkritje/>. To je bil njegov edini odkriti asteroid. O astronomu je zelo malo znanega. Asteroid je odkril v zasebnem observatoriju, ki ga je zapustil [[Jean Elias Benjamin Valz|Benjamin Valz]], ko je odšel kot predstojnik v [[Observatorij Marseille]]. Hiša na 32 rue Nationale v kraju [[Nîmes]] v [[Francija|Franciji]] nosi spominsko ploščo, ki spominja na odkritje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.netnimes.com/centre_ville_8.htm |title=Gay daddy thumbnails: extreme porn cartoons, gay video 1<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-11-10 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928125520/http://www.netnimes.com/centre_ville_8.htm |url-status=dead }}</ref> == Značilnosti == Asteroid Nemausa obkroži [[Sonce]] v 3,64 letih. Njegov [[tir]] ima [[izsrednost tira|izsrednost]] 0,066, nagnjen pa je za 9,972° proti [[ekliptika|ekliptiki]]. Njegov premer je 147,9&nbsp;km, okrog svoje osi pa se zavrti v 7,783 urah.<ref name=JPL>[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=51;orb=1;cov=0;log=0#elem Podatki pri JPL]</ref> Asteroid bi lahko imel tudi do 14 % [[voda|vode]].<ref name=water2002>{{navedi splet |date=2002 |title=CALCULATED WATER CONCENTRATIONS ON C CLASS ASTEROIDS |publisher=Lunar and Planetary Institute |author=A. S. Rivkin |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2002/pdf/1414.pdf |accessdate=2008-05-22}}</ref> == Naravni sateliti == Na osnovi [[svetlobna krivulja|svetlobnih krivulj]] predvidevajo, da ima majhen [[naravni satelit]].<ref>[http://www.johnstonsarchive.net/astro/asteroidmoonsq.html Other reports of asteroid/TNO companions]</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=51;orb=1 Simulacija tirnice] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|50 Virginija|52 Evropa}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{portal|Astronomija}} {{DEFAULTSORT:Nemausa}} [[Kategorija:Asteroidi tipa G]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1858‎]] 64nnxtpjf0k9q5as8g22yezb4l6x2k4 14 192902 6653684 1545499 2026-03-31T13:14:48Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653684 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Gorništvo v Sloveniji]] 92uedlrb46hqfgz7nve5474b1z0fnp1 0 194096 6654157 5326917 2026-04-01T07:47:41Z ~2026-20260-88 257465 6654157 wikitext text/x-wiki '''Urad Republike Slovenije za mladino''' je organ v sestavi [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Je odgovorni nosilec razvoja mladinske politike in mladinskega dela v Sloveniji. Mladinska politika in mladinsko delo se dogajata v prostoru, ki mladim omogoči razvoj njihovih potencialov, da bodo postali odgovorni člani različnih zasebnih, lokalnih, državnih in mednarodnih skupnosti. Z ukrepi urad spodbuja in razvija organiziranost mladih, njihovo participacijo v družbenih procesih, neformalno izobraževanje, informiranje in svetovanje, mobilnost in mednarodno sodelovanje mladih ter boljše poznavanje mladine.Od prvega aprila 2026 bo država zkupaj z MZZD podelila enkratno pomoč mladima. == O uradu == === Področja delovanja === Spremljanje položaja mladih v družbi, Uveljavljanje in razvoj mladinske politike, Podpora mladinskemu delu, Sofinanciranje mladinskih programov in projektov, Pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju mladinske infrastrukture, Mednarodno sodelovanje, Raziskave mladine in vrednotenje mladinskega sektorja. === Področja mladinskega dela === Neformalno in priložnostno učenje, Usposabljanje mladih za mladinsko delo, Prostovoljne mladinske aktivnosti, Informiranje in svetovanje za mlade, Participacija, Aktivno državljanstvo, Medkulturno učenje in človekove pravice, Mednarodno mladinsko delo, Mobilnost mladih, Raziskovalno delo mladih. === Temeljni dokumenti === zakoni RS, ki zadevajo mlade, konvencije, deklaracija, resolucije, priporočila EU in Sveta Evrope, Bela knjiga Evropske komisije, Nove spodbude za evropsko mladino, Evropski mladinski pakt, Lizbonske strategije, Strategija Urada RS za mladino, odloki lokalnih skupnosti. NOSILCI / SUBJEKTI MLADINSKEGA DELA, MLADINSKE STRUKTURE NA VEČ RAVNEH: Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti, nacionalne mladinske organizacije, mladinski centri, servisne organizacije za mlade, koordinatorji na nacionalnem nivoju, druge nevladne organizacije za mladino. == Glej tudi: == * [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo]] == Zunanje povezave == * [http://www.ursm.gov.si Uradna spletna stran] {{poli-stub}} [[Kategorija:Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} 4qidryhp93fkvu8w7hhi0737dditup6 0 195234 6653706 6492048 2026-03-31T13:14:55Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653706 wikitext text/x-wiki '''Plesna zveza Slovenije''' je [[Slovenija|slovensko]] združenje, ki organizacijsko povezuje več plesnih društev in dve [[Strokovno združenje|strokovni združenji]]: [[Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije]] (ZPVUTS) in [[Združenje plesnih sodnikov Slovenije]] (ZPSS). Popularizira in organizira učenje več zvrsti [[ples]]ov, kot so: * [[Standardni plesi]], * [[Latinskoameriški plesi]], * [[Akrobatski rock 'n' roll]], * [[Moderni tekmovalni plesi]], * [[Šov plesi]], * [[Rekreacijski plesi]], * [[Družabni plesi]],... == Zunanje povezave == * [http://www.plesna-zveza.si/ Plesna zveza Slovenije] {{dance-stub}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ples]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 5evypjvnv5cs31tiaoh4qezrg155ia1 0 196785 6653804 6645982 2026-03-31T14:15:33Z ~2026-20136-55 257420 6653804 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba|birth_date=24 januar 1954 67 let}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] jk1swg2je0sb8j52g86nuuo1rpkuxy6 6653805 6653804 2026-03-31T14:17:50Z ~2026-20136-55 257420 6653805 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba|birth_date=24 januar 1954 67 let|birth_place=Ljubljana|death_date=30.3.2026|death_place=Celje}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] jb50w3eq3oyvbgcbp7npvosow31f4pt 6653809 6653805 2026-03-31T14:26:22Z ~2026-20136-55 257420 6653809 wikitext text/x-wiki {{zapomen}} {{Infopolje Oseba|birth_date=24 januar 1954 67 let|birth_place=Ljubljana|death_date=30.3.2026|death_place=Celje}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] m4vl7b89mmm1o2gw16lie2og4qd2v4f 6653819 6653809 2026-03-31T14:42:53Z ~2026-20136-55 257420 6653819 wikitext text/x-wiki {{zapomen}} === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 4r173is43pq8hf27grgf316n6bak61p 6653822 6653819 2026-03-31T14:44:02Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20136-55|~2026-20136-55]] ([[User talk:~2026-20136-55|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-13659-49|~2026-13659-49]] 6645982 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] kazgg09s7fd07p8yx40ztw6mgrr5tfk 6653824 6653822 2026-03-31T14:45:23Z ~2026-20136-55 257420 6653824 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 6fhkwt6ua32iecs45cdflqozylus5vl 6653827 6653824 2026-03-31T14:48:17Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20136-55|~2026-20136-55]] ([[User talk:~2026-20136-55|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6645982 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] kazgg09s7fd07p8yx40ztw6mgrr5tfk 0 203938 6653598 6510067 2026-03-31T12:12:07Z ~2026-90770-6 254477 6653598 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Matija Ogrin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kritik|literarni kritik]], [[literarni zgodovinar]], publicist * [[14. julij]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Leta 1993 je diplomiral na Oddelku za slovenistiko, leta 1996 pa na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. Leta 1998 je [[magisterij|magistriral]], leta 2001 pa [[doktorat|doktoriral]]. Leta 2003 je prejel nagrado [[Srebrni znak ZRC]] za celovito in pronicljivo primerjavo različnih vrednotenjskih konceptov literarne kritike na Slovenskem od 1918 do 1945. Je predsednik [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]].<ref>{{Navedi splet|title=Matija Ogrin - intervju|url=https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|website=Vipavska.eu|date=2020-07-05|accessdate=2023-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529103047/https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|url-status=dead}}</ref> == Delo == Proučuje starejšo slovensko literaturo (od 17. do 19. stoletja), kot literarni zgodovinar pa se ukvarja predvsem z zgodovino recepcije in vrednotenja slovenske literature. V letih 1994-96 je bil glavni urednik revije [[Tretji dan (revija)|''Tretji dan'']], od leta 1996 ureja zbirko filozofske esejistike [[Sidro (zbirka)|''Sidro]] pri založbi [[Družina (založba)|Družina]]. Od leta 1996 je zaposlen na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], kjer je znanstveni svetnik, v letih 2021?-26 je bil tudi predstojnik. V letih 2015-20 je bil predsednik Znanstvenega sveta [[ZRC SAZU]]. Predsedoval je strokovni komisiji za književnost Prešernovega sklada. Pose­bej se je posvečal raziskavam starejših rokopisnih besedil, za nekatera med njimi je pripravil znanstvenokritično izdajo (''Škofjeloški pasijon'', ''Kapelski pasijon''). Od leta 2001 je vodja projekta Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva, katerega največji je dosežek e-izdaja [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]. Na spletu ureja repertorij z opisi in digitalnimi slikami ''Regi­ster rokopisov slovenskega slovstva''. Od leta 2007 ureja Zbrana dela [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in od leta 2011 inštitutsko zbirko ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', zasnoval je tudi njeno podzbirko ''[[Dela starejšega slovenskega slovstva]].'' Je med avtorji monografije ''Križanke'', ki je leta 2019 prejela [[priznanje Izidorja Cankarja]]. == Izbrana bibliografija == ; Monografije * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja.'' Ljubljana: Študentska založba, 2002. {{COBISS|ID= 121461248}} * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem: od 1918 do 1945.'' Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003. {{COBISS|ID= 127241984}} *''Slovensko slovstveno izročilo: drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih'', Celje: Mohorjeva družba, 2020. ; Uredniško delo * ''Znanstvene izdaje in elektronski medij: razprave.'' Ljubljana: Založba ZRC, 2005. {{COBISS|ID= 223211520}} * ''[[Karel Štrekelj]]: Zgodovina slovenskega slovstva I-II''. (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2012) * ''Karel Štrekelj: Zgodovina slovenskega slovstva III–IV.'' (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2014) * ''Kapelski pasijon: komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilal'' (sourednik [[Erich Prunč]], 2016). * ''Znanstvenokritična izdaja Poljanskega rokopisa'' (sourednica [[Andrejka Žejn]], 2025) ; Izbrani članki * [[Literarno vrednotenje]] v krogu [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. ''Zvon'' 5/3 (2002). 66–71. {{COBISS|ID= 126977280}} * [[France Prešeren|Prešeren]] in Slomšek. ''France Prešeren – Kultura – Evropa'' (2002). 241–252. {{COBISS|ID= 20005421}} * Literarno vrednotenje pri Antonu in Francetu Vodniku v dvajsetih letih. ''Literarni izzivi'' (2003). 232–245. {{COBISS|ID= 21189933}} * Literarnokritiški in estetski pogledi na slovensko literaturo. ''Pretrgane korenine'' (2005). 239–248. {{COBISS|ID= 24022573}} * Matija Ogrin: ''Slomšek, Anton Martin''. (prevod Bojan-Ilija Schnabl). V: [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, [[Böhlau Verlag]] 2016, 3. zv., str. 1233-1238.{{COBISS|ID=1877638}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev|Ogrin, Matija]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{DEFAULTSORT:Ogrin, Matija}} hj6jnm5zqjlq4cfv5o0yz594m45lcij 6653625 6653598 2026-03-31T12:30:51Z ~2026-90770-6 254477 /* Delo */ 6653625 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Matija Ogrin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kritik|literarni kritik]], [[literarni zgodovinar]], publicist * [[14. julij]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Leta 1993 je diplomiral na Oddelku za slovenistiko, leta 1996 pa na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. Leta 1998 je [[magisterij|magistriral]], leta 2001 pa [[doktorat|doktoriral]]. Leta 2003 je prejel nagrado [[Srebrni znak ZRC]] za celovito in pronicljivo primerjavo različnih vrednotenjskih konceptov literarne kritike na Slovenskem od 1918 do 1945. Je predsednik [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]].<ref>{{Navedi splet|title=Matija Ogrin - intervju|url=https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|website=Vipavska.eu|date=2020-07-05|accessdate=2023-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529103047/https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|url-status=dead}}</ref> == Delo == Proučuje starejšo slovensko literaturo (od 17. do 19. stoletja), kot literarni zgodovinar pa se ukvarja predvsem z zgodovino recepcije in vrednotenja slovenske literature. V letih 1994-96 je bil glavni urednik revije [[Tretji dan (revija)|''Tretji dan'']], od leta 1996 ureja zbirko filozofske esejistike [[Sidro (zbirka)|''Sidro]] pri založbi [[Družina (založba)|Družina]]. Od leta 1996 je zaposlen na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], kjer je znanstveni svetnik, v letih 2021–26 je bil tudi predstojnik, medtem ko je v letih 2015–20 predsedoval Znanstvenemu svetu [[ZRC SAZU]]. Predsedoval je mdr. tudi strokovni komisiji za književnost Prešernovega sklada. Pose­bej se je posvečal raziskavam starejših rokopisnih besedil, za nekatera med njimi je pripravil znanstvenokritično izdajo (''Škofjeloški pasijon'', ''Kapelski pasijon''). Od leta 2001 je vodja projekta Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva, katerega največji je dosežek e-izdaja [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]. Na spletu ureja repertorij z opisi in digitalnimi slikami ''Regi­ster rokopisov slovenskega slovstva''. Od leta 2007 ureja Zbrana dela [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in od leta 2011 inštitutsko zbirko ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', zasnoval je tudi njeno podzbirko ''[[Dela starejšega slovenskega slovstva]].'' Je med avtorji monografije ''Križanke'', ki je leta 2019 prejela [[priznanje Izidorja Cankarja]]. == Izbrana bibliografija == ; Monografije * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja.'' Ljubljana: Študentska založba, 2002. {{COBISS|ID= 121461248}} * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem: od 1918 do 1945.'' Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003. {{COBISS|ID= 127241984}} *''Slovensko slovstveno izročilo: drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih'', Celje: Mohorjeva družba, 2020. ; Uredniško delo * ''Znanstvene izdaje in elektronski medij: razprave.'' Ljubljana: Založba ZRC, 2005. {{COBISS|ID= 223211520}} * ''[[Karel Štrekelj]]: Zgodovina slovenskega slovstva I-II''. (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2012) * ''Karel Štrekelj: Zgodovina slovenskega slovstva III–IV.'' (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2014) * ''Kapelski pasijon: komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilal'' (sourednik [[Erich Prunč]], 2016). * ''Znanstvenokritična izdaja Poljanskega rokopisa'' (sourednica [[Andrejka Žejn]], 2025) ; Izbrani članki * [[Literarno vrednotenje]] v krogu [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. ''Zvon'' 5/3 (2002). 66–71. {{COBISS|ID= 126977280}} * [[France Prešeren|Prešeren]] in Slomšek. ''France Prešeren – Kultura – Evropa'' (2002). 241–252. {{COBISS|ID= 20005421}} * Literarno vrednotenje pri Antonu in Francetu Vodniku v dvajsetih letih. ''Literarni izzivi'' (2003). 232–245. {{COBISS|ID= 21189933}} * Literarnokritiški in estetski pogledi na slovensko literaturo. ''Pretrgane korenine'' (2005). 239–248. {{COBISS|ID= 24022573}} * Matija Ogrin: ''Slomšek, Anton Martin''. (prevod Bojan-Ilija Schnabl). V: [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, [[Böhlau Verlag]] 2016, 3. zv., str. 1233-1238.{{COBISS|ID=1877638}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev|Ogrin, Matija]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{DEFAULTSORT:Ogrin, Matija}} khl5urqazoin5xi8clun1bdzmpikhaj 6653626 6653625 2026-03-31T12:31:21Z ~2026-90770-6 254477 /* Delo */ 6653626 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Matija Ogrin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kritik|literarni kritik]], [[literarni zgodovinar]], publicist * [[14. julij]] [[1967]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Leta 1993 je diplomiral na Oddelku za slovenistiko, leta 1996 pa na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. Leta 1998 je [[magisterij|magistriral]], leta 2001 pa [[doktorat|doktoriral]]. Leta 2003 je prejel nagrado [[Srebrni znak ZRC]] za celovito in pronicljivo primerjavo različnih vrednotenjskih konceptov literarne kritike na Slovenskem od 1918 do 1945. Je predsednik [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]].<ref>{{Navedi splet|title=Matija Ogrin - intervju|url=https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|website=Vipavska.eu|date=2020-07-05|accessdate=2023-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529103047/https://vipavska.javnost.si/2020/07/05/matija-ogrin-intervju/|url-status=dead}}</ref> == Delo == Proučuje starejšo slovensko literaturo (od 17. do 19. stoletja), kot literarni zgodovinar pa se ukvarja predvsem z zgodovino recepcije in vrednotenja slovenske literature. V letih 1994–96 je bil glavni urednik revije [[Tretji dan (revija)|''Tretji dan'']], od leta 1996 ureja zbirko filozofske esejistike [[Sidro (zbirka)|''Sidro]] pri založbi [[Družina (založba)|Družina]]. Od leta 1996 je zaposlen na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], kjer je znanstveni svetnik, v letih 2021–26 je bil tudi njegov predstojnik, medtem ko je v letih 2015–20 predsedoval Znanstvenemu svetu [[ZRC SAZU]]. Predsedoval je mdr. tudi strokovni komisiji za književnost Prešernovega sklada. Pose­bej se je posvečal raziskavam starejših rokopisnih besedil, za nekatera med njimi je pripravil znanstvenokritično izdajo (''Škofjeloški pasijon'', ''Kapelski pasijon''). Od leta 2001 je vodja projekta Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva, katerega največji je dosežek e-izdaja [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]. Na spletu ureja repertorij z opisi in digitalnimi slikami ''Regi­ster rokopisov slovenskega slovstva''. Od leta 2007 ureja Zbrana dela [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in od leta 2011 inštitutsko zbirko ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', zasnoval je tudi njeno podzbirko ''[[Dela starejšega slovenskega slovstva]].'' Je med avtorji monografije ''Križanke'', ki je leta 2019 prejela [[priznanje Izidorja Cankarja]]. == Izbrana bibliografija == ; Monografije * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja.'' Ljubljana: Študentska založba, 2002. {{COBISS|ID= 121461248}} * ''Literarno vrednotenje na Slovenskem: od 1918 do 1945.'' Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003. {{COBISS|ID= 127241984}} *''Slovensko slovstveno izročilo: drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih'', Celje: Mohorjeva družba, 2020. ; Uredniško delo * ''Znanstvene izdaje in elektronski medij: razprave.'' Ljubljana: Založba ZRC, 2005. {{COBISS|ID= 223211520}} * ''[[Karel Štrekelj]]: Zgodovina slovenskega slovstva I-II''. (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2012) * ''Karel Štrekelj: Zgodovina slovenskega slovstva III–IV.'' (znanstvena izdaja, Ljubljana: Založba ZRC, 2014) * ''Kapelski pasijon: komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilal'' (sourednik [[Erich Prunč]], 2016). * ''Znanstvenokritična izdaja Poljanskega rokopisa'' (sourednica [[Andrejka Žejn]], 2025) ; Izbrani članki * [[Literarno vrednotenje]] v krogu [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. ''Zvon'' 5/3 (2002). 66–71. {{COBISS|ID= 126977280}} * [[France Prešeren|Prešeren]] in Slomšek. ''France Prešeren – Kultura – Evropa'' (2002). 241–252. {{COBISS|ID= 20005421}} * Literarno vrednotenje pri Antonu in Francetu Vodniku v dvajsetih letih. ''Literarni izzivi'' (2003). 232–245. {{COBISS|ID= 21189933}} * Literarnokritiški in estetski pogledi na slovensko literaturo. ''Pretrgane korenine'' (2005). 239–248. {{COBISS|ID= 24022573}} * Matija Ogrin: ''Slomšek, Anton Martin''. (prevod Bojan-Ilija Schnabl). V: [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, [[Böhlau Verlag]] 2016, 3. zv., str. 1233-1238.{{COBISS|ID=1877638}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev|Ogrin, Matija]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{DEFAULTSORT:Ogrin, Matija}} cxy41kkf2hir7o5eofrwjstb6td48px 0 205086 6653634 4858269 2026-03-31T12:36:28Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Lovske družine]]; dodal [[Kategorija:Lovske družine v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653634 wikitext text/x-wiki '''Lovska družina Kropa''' (LD Kropa) je dobila ime po [[Kropa|največjem kraju v okolici]], poznanem po nekdanjem pridobivanju in predelavi železa. == Lovišče == LD Kropa upravlja z loviščem, ki sega od reke Save proti jugu preko Lipniške doline in se vzpne na planoto [[Jelovica|Jelovico]] in sega do v preteklosti pomembnega gozdarskega centra Martinček. Na JV meji na lovišče [[Lovska družina Jošt|LD Jošt]], na zahodu pa z LD Jelovica. Na S meja poteka po reki Savi, na J pa skozi gozdove Jelovice. Lovišče meri dobrih 3400 ha, od tega je na Jelovški planoti okoli 900 ha, kjer je nadmorska višina od 1100 do 1300 m, nižinski del z nadmorsko višino 400 do 650 m pa meri okoli 2000 ha. Ostale površine so strma pobočja Jelovice. V nižinskem delu se prepletajo kmetijske površine z gozdovi, dovolj je studencev, delež predelov, kjer je le malo vznemirjanja po človeku, je precejšen. Zato na tem območju živi raznolika divjad. Povsod je prisotna [[srna|srnjad]], na območju med potokom Lipnico in Jelovico so [[muflon]]i, v strminah in ob robu Jelovice so [[gams]]i in povsod je prehodna [[jelen]]jad. Od [[zver]]i so pogoste lisice, jazbeci, kune, precej pogosto se pojavlja ris, vsako leto prehaja skozi lovišče medved in zadnja leta sledimo tudi volka. Tako kot v drugih naših loviščih pa je v nazadovanju številčnost velikega petelina, gozdnega jereba in poljskega zajca. Danes ima društvo 39 članov, vsi so domačini. Vsako leto vsak član povprečno naredi do 30 ur prostovoljnega dela, in sicer košnja sena ali čiščenje opuščenih lazov, odpravljanje škode po divjih prašičih, zimsko krmljenje, polnjenje solnic, popravilo ali izdelava solnic, krmišč in visokih prež. Društvo ima v lasti lovski dom v Podnartu in dve manjši lovski koči na Jelovici. Lovske koče so imele v preteklosti večji pomen, danes so vsevprek speljane gozdne ceste in lovci se tako zvečer po lovu odpeljejo običajno kar domov. Predsednik oz. starešina je Anton Bešter, gospodar LD Kropa je Andrej Varl. == Glej tudi == * Rok Gašperšič, [http://lit.ijs.si/rok_lov.pdf O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico], ''Vigenjc'' 2008, 65 str. {{COBISS|ID=245728512}} * Rok Gašperšič, [http://lit.ijs.si/rok_lov2.pdf ''O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico''], Lovska družina Kropa, 2011, 256 str. {{COBISS|ID=258755328}} [[Kategorija:Lovske družine v Sloveniji|Kropa]] [[Kategorija:Kropa]] q8i44c8bzd6f9q55sfdou0hgzwfnmgr 0 211715 6654221 6553954 2026-04-01T10:32:51Z Sivimedved 235862 dodal sem sklic 6654221 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Marija Pirjevec''' (poročena [[Paternu]]), [[Slovenci|slovensko]]-[[Italijani|italijanska]] [[literarna zgodovinarka]], [[prevajalka]], * [[8. november]] [[1941]], [[Sežana]]. == Življenje == Profesorica Marija Pirjevec živi in dela v [[Trst]]u. Tam je tudi diplomirala na [[Filozofska fakulteta Univerze v Trstu|Filozofski fakulteti Univerze v Trstu]] z zaključno nalogo ''Pesniški svet Srečka Kosovela'' (''Il mondo poetico di Srečko Kosovel''), ki jo je razširjeno in dopolnjeno objavila leta 1974 in s tem že nakazala obrise svojega poklicnega dela, ki je v veliki meri namenjeno odkrivanju in uveljavljanju [[slovenska literatura|slovenske literature]] v italijanskem kulturnem prostoru. Je sestra zgodovinarja [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]] in žena literarnega zgodovinarja [[Boris Paternu|Borisa Paternuja]]. == Delo == Najprej je poučevala na tržaških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom (1965–85) ter sestavila štiri berila za slovenske osnovne šole v [[Italija|Italiji]], poleg tega pa še antologijo za višje srednje šole ''[[Od realizma do moderne]]'' (1981, 1993, soavtorica [[Lojzka Bratuž]]). Od leta 1972 je predavala slovensko književnost na [[Inštitut za slovansko filologijo filozofske fakultete v Trstu|Inštitutu za slovansko filologijo Filozofske fakultete v Trstu]], leta 1993 pa se je zaposlila na oddelku modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Poleg akademskih obveznosti je na tržaški filozofski fakulteti skrbela za razvoj [[slovenistika|slovenistike]], organizirala vrsto simpozijev, okroglih miz, gostovanj slovenskih strokovnjakov. Raziskuje literarnozgodovinske stike med [[slovenska književnost|slovensko]] in [[italijanska književnost|italijansko književnostjo]]. Zbrala je več [[študija|študij]] in [[esej]]ev, ki so bili v zadnjem desetletju objavljeni v slovenskih [[znanstveni zbornik|znanstvenih zbornikih]] in [[revialnem tisku]] (''[[Razprave SAZU]]'', ''[[Slavistična revija]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'', ''[[Acta Neophilologica]]'', ''[[Književni listi]]'', ''[[Primorska srečanja]]''), nekateri med njimi so izšli v [[italijanščina|italijanščini]]. Sistematično proučuje razvoj slovenske proze, s tega področja je izdala tri knjižne izdaje. V italijanščino je prevedla [[Ivan Cankar|Cankarjevo]] ''[[Hiša Marije Pomočnice|Hišo Marije Pomočnice]]'' - ''[[Casa di Maria Ausiliatrice]]'', Pordenone, 1984; uredila ''[[Pahorjev zbornik]]'' (s sodelovanjem z [[Vera Tuta|Vero Tuta]]); uredila antologijo tržaške poezije ''[[Kar naprej trajati]]''. Komentirala je več italijanskih izdaj slovenskih pisateljev. Več let je bila predsednica [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm]].<ref>{{Navedi splet|title=Bogat obračun delovanja in tudi nova predsednica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogat-obracun-delovanja-in-tudi-nova-predsednica-FE1237142|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> == Izbrana bibliografija == ; Monografije * ''[[Srečko Kosovel]] : Aspetti del suo pensiero edella sua lirica ''. Trst: Editoriale stampa triestina, 1974. {{COBISS|ID=40401152}} * '' Saggi sulla letteratura slovena dal XVIII al XX secolo''. Trst: Editoriale stampa triestina, 1983. {{COBISS|ID=5341952}} * '' Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sullaletteratura slovena''. Trst: Editoriale stampa triestina, 1989. {{COBISS|ID=15036160}} * ''Na pretoku dveh literatur : Študije in eseji''. Trst: Založništvo tržaškega tiska: Narodna in študijska knjižnica, 1992.{{COBISS|ID=32425984}} * ''Tržaški zapisi''. Trst: Mladika, 1997. {{COBISS|ID=4137521}} * ''Kar naprej trajati''. Trst: Devin, 1994 {{COBISS|ID=44538112}} * ''Pahorjev zbornik''. Trst: Narodna in študijska knjižnica, 1993. {{COBISS|ID=33605121}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam članov Slavističnega društva Slovenije]] == Sklici == {{sklici|1}} {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Marija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Pirjevec, Marija]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Pirjevec, Marija]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 5br6291sirddij6sv08tvnd1vflznte 0 224107 6654071 6585591 2026-04-01T01:03:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654071 wikitext text/x-wiki '''Zgodovinski ep''' črpa snovi iz [[zgodovina|zgodovine]], a jih navadno zelo svobodno [[umetnost|umetniško]] predela. == Najbolj znani zgodovinski epi == Največji [[Portugalci|portugalski]] [[pesnik]] [[Luis de Camões]] je napisal ep [[Luzijada]] (''Os Lusiadas''). Ep opeva zgodovinsko plovbo [[Vasco da Gama|Vasca da Gama]], velikega pomorščaka, ki je razširil portugalsko kolonialno posest v [[Afrika|Afriki]] in [[Azija|Aziji]]. Ep je napisan v oktavah in se odlikuje s prelepimi opisi tujih krajev, ki jih je Camões sam prepotoval.<ref name="WDL">{{navedi splet |url = http://www.wdl.org/en/item/11198/ |title = The Lusiads |website = [[World Digital Library]] |date = 1800–1882 |accessdate = 2013-09-02 |archive-date = 2017-10-14 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171014103951/https://www.wdl.org/en/item/11198/ |url-status = dead }}</ref> Ep [[Osvobojeni Jeruzalem]] (''Gerusalemme liberata'') je nastal v Italiji. Njegov avtor pesnik [[Torquato Tasso]] riše v njem boj za [[Jeruzalem]] v [[Prva križarska vojna|1. križarski vojni]]. Glavni junak epa je Gotfrid Bujonski, vodja križarjev; njegov nasprotnik pa Jeruzalemski kralj Aladin. Tudi ta ep je napisan v oktavah. == Slovanski zgodovinski epi == Več zgodovinskih epov je ustvarila tudi slovanska književnost. Sloveči ruski ep [[Pesem o Igorjevem pohodu]] (''Slovo o polku Igoreve''), delo neznanega ruskega avtorja, opeva Igorjovo vojsko v boju s Polovci, ruski poraz leta 1185, tožbe Igorjeve žene, Igorjevo ujetništvo in njegov beg, neslogo ruskih knezov in slavo junakov, ki se bore za krščansko vero in za rusko zemljo. Delo je napisano v značilni ritmični prozi, iz njega diga globoka liričnost. V slovenščino je ep prevedel [[Rajko Nahtigal]]. Največji ep [[Slovani|južnoslovanskih]] [[književnost|literatur]] je [[Osman (ep)|Osman]], delo [[Ivan Gundulić|Ivana Gundulića]]. Nastal je močno pod Tassovim vplivom, kar je razumljivo, ker je Gundulić Tassa prevajal. Vsebino so dali ''Osmanu'' tedanji poljsko-turški boji s strahovitem turškim porazom pri Hočimu leta [[1621]]. Ta turški poraz je močno odjeknil med Slovani; prepričal jih je, da bo turška država propadla. Ep končuje Gundulić s pohvalo kristanov in s slavospevom pravičnosti. [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegošev]] [[Gorski venec]] (Gorski vijenac'') je ep v dramski obliki. Z njim je hotel avtor prikazati nepopustljivo borbo črnogorskega ljudstva za svobodo proti poturčinim in turškim izkoriščevalcem. Iz epa vejeta izreden patriotizem in velika prepričanost o pravičnosti boja. Njegošev ep so prevedli skoraj vsi evropski narodi. Slovenski prevod je oskrbel [[Alojz Gradnik]]. [[Ivan Mažuranić|Mažuraničeva]] [[Smrt Smail-age Čengića]] niti po obsegu niti po izdelavi ne dosega velikih svetovnih epov. Tega se je zavedal sam avtor in je delo imenoval le »pjesan«, to je pesnitev. prepojena je z globoko mislijo o slovanskem mesijanskem trpljenju. Smail-aga muči [[kristjani|kristjane]] po [[Hercegovina|Hercegovini]]; zato se Črnogorci maščujejo nad njim. Tudi to delo je v slovenščino prevedel Alojz Gradnik.<ref>[[Silva Trdina]]:Besedna umetnost II del. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961</ref> Tudi [[Slovenci]] se lahko pohvalimo z zgodovinskim epom. '''''Krst pri Savici''''' je [[Slovenija|nacionalna]] [[zgodovina|zgodovinsko]]-[[ep]]ska [[poezija|pesnitev]] [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki jo je posvetil umrlemu prijatelju [[Matija Čop|Matiji Čopu]]. == Glej tudi == * [[Ep]] == Viri == {{sklici}} {{književna škrbina}} [[Kategorija:Epi]] 7cnmv3d0x8lc5vkcejktsbbwj1ppgov 100 225722 6653797 6652230 2026-03-31T13:58:44Z TadejM 738 +novica 6653797 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;21. september * [[Kanada]], [[Avstralija]] in [[Združeno kraljestvo]] so [[diplomatsko priznanje|formalno priznali]] [[Palestina|Palestino]] kot [[suverena država|suvereno državo]]. [https://www.bbc.com/news/live/cpw1qkyke4nt (BBC News)] ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;8. marec * [[Modžtaba Hamenej]] je bil po smrti svojega očeta [[Ali Hamenej|Alija Hameneja]] v atentatu izvoljen kot [[vrhovni voditelj Iran]]a. [https://365.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/175204561 (MMC RTV Slovenija)] ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;6. februar * Z otvoritveno slovesnostjo v [[Milano|Milanu]] <small>(na sliki)</small> in na več drugih prizoriščih so se začele [[zimske olimpijske igre 2026]]. [https://www.rtvslo.si/sport/oi-2026/zagorel-olimpijski-ogenj-domen-prevc-zastavo-ocitno-bolje-drzim-kot-smucke/772551 (MMC RTV Slovenija)] ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;9. september *Mednarodna ekipa 42 znanstvenikov je v reviji ''[[Frontiers of Science]]'' objavila kritično oceno, s katero je pet pomembnih [[geoinženirstvo|geoinženirskih]] predlogov označila kot tehnološko neizvedljive, neskalabilne in okolju škodljive, ter opozorila, da odvračajo napore od bistvenega prizadevanja za zmanjšanje emisij [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. [https://www.eurekalert.org/news-releases/1096984 (EurekAlert!)] ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;10. september * NASA je sporočila, da je na [[Mars]]u odkrila minerala [[vivianit]] in [[greigit]]. [https://www.earth.com/news/nasa-announces-discovery-of-life-on-mars-with-high-degree-of-confidence (Earth.com)] ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ;29. september * V [[Ljutomer]]u so predstavili najstarejši [[herbarij]] na Slovenskem, delo Ljutomerčana [[Janez Krstnik Flysser|Janeza Krstnika Flysserja]]. [https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/herbarij-janez-krstnik-flysser-1848740 (Svet24.si)] ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 90y8gyz1zz8u4bveoua8210ex7e645b 0 226376 6653726 6642113 2026-03-31T13:15:02Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653726 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 20em; text-align: left;" |+ <big>'''Zveza veteranov vojne za Slovenijo'''</big> |- |- |- style="vertical-align:top;" ! Predsednik: | [[Ladislav Lipič]] |- style="vertical-align:top;" ! Podpredsednika: | [[Marjan Grabnar]] in [[Jože Kuzman]] |- style="vertical-align:top;" ! Ustanovitev: | [[10. oktober]] [[1993]] |- style="vertical-align:top;" ! Spletna stran: | http://www.zvvs.si/ |- class="hiddenStructure{{{data 3}}}" style="vertical-align:top;" |- style="vertical-align:top;" | colspan="2" style="font-size:smaller;" | |} {{popravi}} '''Zveza veteranov vojne za Slovenijo''' (ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]]. Območna združenja vključujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za [[Slovenija|Slovenijo]], ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev [[Osamosvojitev Slovenije|samostojne]] in neodvisne [[Slovenija|Republike Slovenije]] v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. Zveza veteranov vojne za Slovenijo sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je Zveza veteranov vojne za Slovenijo polnopravna članica Svetovne veteranske federacije - World Veterans Federation, kjer aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene resolucije in sklepe. == Dan ZVVS in prva obrambna akcija za samostojno Slovenijo == 17. maja 1990 je kot odgovor na pobiranje orožja [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi]] (TO) pričela delovati [[Manevrska struktura narodne zaščite]] (MSNZ), ki je pomembno vplivala na razvoj obrambnih sil in na samostojnost Slovenije. Tri leta kasneje je bila prav 17. maja ustanovljena Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS)<ref>http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/320125{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. 17.maj je dan zavrnitve ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe (TO), katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev takratne TO ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno tehnične pogoje za kasnejšo uspešno vojaško ubranitev pred vojaško agresijo [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] v letu 1991<ref>http://www.zvvs.si/?stran=onas.html</ref>. Za prvo obrambno akcijo za samostojno Slovenijo pa lahko štejemo "Akcijo Sever", ko so pripadniki slovenskih policijskih sil, ki so pozneje osnovali lastno veteransko organizacijo [[Združenje Sever]], preprečili prihod več stotim Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano 1. decembra 1989 na "miting resnice", kjer naj bi rušili tedanjo oblast, ker je - enotno, skupaj s slovensko demokratično opozicijo - nasprotovala srbski centralistični politiki. == Člani ZVVS == Skladno s statutom ZVVS lahko Območno združenje postane član ZVVS, če v temeljnem aktu omogoča včlanjevanje oseb, ki jim je bil dodeljen status na podlagi Zakona o vojnih veteranih (uradno prečiščeno besedilo v Uradnem listu Republike Slovenije št. 59/2006); to so: organizatorji in pripadniki MSNZ, pripadniki TO, pripadniki organov za notranje zadeve, člani republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podskupin, pripadniki enot za zveze države ali občine, pripadniki Narodne zaščite, delavci upravnih organov, pristojnih za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugih državnih organov, pripadniki civilne zaščite, zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe, prostovoljci v enotah TO, organih za notranje zadeve, Narodne zaščite, enotah za zveze Republike Slovenije in občin, civilne zaščite, upravnih organih za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organih in podjetjih, posamezniki, ki so na zahtevo poveljstev in poveljnikov vojaških enot TO ter tedanje milice, neposredno sodelovali pri pogajanjih, zbiranju obveščevalnih podatkov, izvajanju oskrbe, oviranju komunikacij, trjevanju poveljniških mest in obrambnih položajev ter zagotavljanju nastanitvenih, delovnih in skladiščnih prostorov, najodgovornejši člani občinskih izvršnih svetov in poverjeništev, ki so na območju vojaških spopadov neposredno opravljali obrambne naloge za potrebe TO in tedanje milice, člani štabov za civilno zaščito ter njihovih specializiranih enot, ki so opravljali obrambne naloge na območju oboroženih spopadov, delavci slovenske carine na območju vojaških spopadov, ki so izvajali naloge na mejnih prehodih na podlagi zahtev koordinacijskih podskupin. Člani so lahko tudi posamezniki, ki so kot kulturni ali umetniški delavci oziroma predstavniki sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujali in osveščali slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav na vojno in vojne za Slovenijo, člani Rdečega križa Slovenije in zdravstveni delavci, najožji svojci udeleženk in udeležencev v pripravah vojne in v vojni za Slovenijo (zakonci in otroci), svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izven zakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v vojni za Slovenijo v letu 1991, na lastno željo, osebe, ki so pravočasno prestopile iz JLA in niso aktivno sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo in so v času po prestopu aktivno sodelovale pri obrambi Republike Slovenje v času vojne. Člani Območnih združenj VVS ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave na vojno ali aktivnosti v vojni za Slovenijo. == Razsežnost ZVVS == V Zvezo je vključenih 57 območnih organizacij, ki svoje delo koordinirajo v 13. Pokrajinskih odborih, s preko 27.600 članicami in člani<ref>http://www.zvvs.si/?stran=organiziranost.html</ref>. == Glasilo Veteran == Zveza veteranov vojne za Slovenijo izdaja informativno glasilo Veteran, ki je v pdf obliki dostopno tudi on-line<ref>http://www.zvvs.si/?stran=galerija&id=8&tip=4</ref>. Glasilo Veteran je prvič izšlo maja leta 1996. == Katalog priznaj Zveze veteranov vojne za Slovenijo /ZVVS/ == Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je na podlagi Statuta ZVVS, ki ga je sprejel Glavni zbor ZVVS dne 11. marca 2007, na seji dne 24. januarja 2008 sprejelo dopolnjeni Pravilnik o priznanjih, znakih in kovancih ZVVS, s katerim se določajo vrste in oblike priznanj, znakov in kovancev ZVVS, merila ter pristojnosti in postopki za podeljevanje priznanj, znakov in kovancev ZVVS. Zveza veteranov vojne za Slovenijo za zasluge pri izgrajevanju in krepitvi ZVVS, uspešno izvrševanje nalog, prizadevno in dolgoletno delo v organih ZVVS, uspešno sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini ter za uspešno sodelovanje in nudenje pomoči zvezi podeljuje: '''PRIZNANJA, ZNAKE, KOVANCE IN ČASTNE NAZIVE ZVVS''' <ref>http://www.zvvs.si:82/publikacije/LEK-PRIZNANJA_ZNAKI_IN_KOVANCI-MT_01_7.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo /ZVVS/ v sliki == Priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo v sliki<ref>http://www.zvvs.si:82/?stran=fotogalerija&id=93&tip=1{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Glej tudi == * [[Osamosvojitev Slovenije]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Veteran vojne za Slovenijo]] * [[Veteransko društvo Sever]] * [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]] == Reference == {{sklici}} * [http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/320125 Dnevnik 17.maj 2008, Dan zveze veteranov] == Zunanje povezave == * [http://www.zvvs.si/ Uradna stran Zveze veteranov vojne za Slovenijo] * [http://www.zdruzenje-sever.si/ Uradna stran Zveze policijskih veteranskih društev Sever] * [http://www.vso.si/ Uradna stran Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve] * [http://www.veterani-sostanj.si/ Uradna stran Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj - OZVVS Šoštanj] * [http://www.ozvvs-velenje.si/ Uradna stran Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje - OZVVS Velenje] * [http://www.sevnica.zvvs.si/ Uradna stran Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica - OZVVS Sevnica] {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Veteranske organizacije]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 80kcvhb6331tp0ts7c8yua7rpghs4d5 0 227923 6653623 6403794 2026-03-31T12:28:53Z ~2026-90770-6 254477 /* Upravniki oz. predstojniki */ 6653623 wikitext text/x-wiki '''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede''' deluje pod okriljem [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. == Delovanje == Težišči raziskovalnega dela sta: *slovenska literatura in literarna veda ter z njima povezana umetnostna, estetska, kulturna in zgodovinska problematika; *teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede. Njegovi raziskovalki in raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in [[Metodologija literarne vede|metodološke]] raziskave [[Literarna zgodovina|literarnih dob]], [[Literarna smer|smeri]], [[Žanr (literatura)|žanrov]], oblik, [[Stilistika|stila]], [[Verz|verza]] in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna. Inštitut prireja znanstvene sestanke z mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter v zbirki [[Studia litteraria|''Studia litteraria'']] znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s [[SAZU|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]] oz. [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Raziskovalci sodelujejo tudi v znanstvenih revijah ([[Slavistična revija|Slavistična revija]], [[Primerjalna književnost|Primerjalna književnost]], CLCweb: Comparative Literature and Culture). == Zgodovina == [[Slika:France Kidrič.jpg|thumb|200px|France Kidrič]] Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika [[SAZU|SAZU]] [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija naslednjega leta. V okviru SAZU je po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastalo več raziskovalnih zavodov ([[Institut "Jožef Stefan"|Inštitut "Jožef Štefan"]], [[Kemijski inštitut Ljubljana Slovenija|Kemijski inštitut]] idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, drugi pa delujejo v sklopu [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]]. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literaturo", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972. V statutu zapisane naloge: * kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij problemov literarne vede; * priprava znanstvenih monografij in prispevkov; * revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode; * kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev; * nadaljevanje in dopolnjevanje [[Slovenski biografski leksikon|Slovenskega biografskega leksikona]]; * vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja. V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi pomanjkanja denarja in primernih prostorov omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60. let, pod vodstvom [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev. == Organizacijska sestava == V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji: *sekcija za slovensko literarno zgodovino, *sekcija za literarno teorijo. Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v [[Inštitut za biografiko in bibliografijo|Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]]). === Knjižnica === Knjižnica deluje v sklopu [[Biblioteka SAZU|Biblioteke SAZU]] in je skupna z [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutom za kulturno zgodovino]]. Njen knjižni fond obsega približno 35.000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot. == Upravniki oz. predstojniki == *[[France Kidrič|France Kidrič]] (1948–1950) *[[Josip Vidmar|Josip Vidmar]] (1950–1964) *[[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]] (1965–1980) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (1980–1983) *[[Darko Dolinar|Darko Dolinar]] (1983–2011) *[[Marko Juvan]] (2011–2021) *[[Matija Ogrin]] (2021–2026) *[[Marijan Dović]] (2026–) == Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) == * [[France Kidrič]], [[Josip Vidmar]], [[Anton Slodnjak]] (zunanji znanstveni sodelavec), [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Drago Šega]], [[France Bernik]], [[Vlasta Pacheiner-Klander]], [[Majda Stanovnik]], [[Darko Dolinar]], [[Marjan Dolgan]], [[Jola Škulj]], [[Alenka Koron]] (mdr. bibliotekarka), in Alenka Maček (tajnica), [[Sonja Stergaršek]] (bibliotekarka); v sekciji za bibliografijo, biografiko in dokumentacijo, ki se je konec 90. let osamosvojil kot Inštitut za biografiko in bibliografijo (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU), pa še [[Milena Uršič]], [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], [[Nada Gspan Prašelj]], [[Jože Munda]], [[Jože Faganel]], [[Franca Buttolo]], [[Metka Bögel-Dodič]], [[Martin Grum]] ... == Trenutni sodelavci == *[[Monika Deželak Trojar]], [[Nina Ditmajer]], [[Marijan Dović]], [[Jernej Habjan]], [[Andraž Jež]], [[Marko Juvan]], [[Lucija Mandić]], [[Matija Ogrin]] (predstojnik), [[Mojca Šorli]], [[Sergej Valijev]], Luka Vidmar, [[Andrejka Žejn]] == Viri in zunanje povezave == {{portal|Literatura}} * [http://lit.zrc-sazu.si Spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003115612/http://lit.zrc-sazu.si/ |date=2011-10-03 }} * [http://www.zrc-sazu.si/slolit Stara spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206080534/http://www.zrc-sazu.si/slolit/ |date=2010-02-06 }} * Darko Dolinar, ur.: ''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici''. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. {{ZRC SAZU}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1947]] {{normativna kontrola}} nihp6smo3uqbda595dv8fbw9ilyhfz4 0 230484 6654219 6248212 2026-04-01T10:31:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja | name = Alan McManus | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{SCO}} | Nickname = Angles<br> The Mac | Professional = 1990– | High ranking = 6 ([[Svetovna snooker lestvica 1993/94|1993/94]], [[Svetovna snooker lestvica 1994/95|1994/95]], [[Svetovna snooker lestvica 1995/96|1995/96]], [[Svetovna snooker lestvica 1996/97|1996/97]]) | Prize money = [[Funt šterling|£]]2.517.523<ref name="prizemoney">{{navedi splet|title=Alan McManus Career-Total Statistics|url=http://cuetracker.net/Players/alan-mcmanus/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker - Snooker Database|accessdate=8 May 2016}}</ref> | High break = 143 <small>(1994)</small> | Century break = 213<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=30 April 2016|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 2 | Other wins = 2 | World champ = }} {{zaa|[[škoti|škotskega]] [[nogomet]]aša s podobnim imenom|Allan McManus}} '''Alan McManus''', [[škoti|škotski]] igralec [[snooker]]ja, * [[21. januar]] [[1971]], [[Lochee]], [[Dundee]], [[Škotska]]. McManus je zaradi svoje taktične igre in obrambnih udarcev znan pod vzdevkom "Angles" ("Koti"). ==Kariera== McManus je dolgo veljal za zelo konstantnega igralca, saj je kar 16 zaporednih sezon držal mesto med najboljšimi 16 igralci po svetovni jakostni lestvici, nikoli pa ni uspel vsaj ponoviti uspehov svojih sodobnikov, npr. [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]], [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] in [[John Higgins (snooker)|Johna Higginsa]]. Od leta 1990 do leta 2006 je bil uvrščen v najboljšo šestnajsterico svetovne jakostne lestvice, iz nje je izpadel po neuspešni sezoni [[Snooker 2005/06|2005/06]]. Njegova najvišja uvrstitev na jakostni lestvici je 6. mesto. V poklicni karieri se je uvrstil v 21 final turnirjev, a osvojil le 4. Dvakrat je nastopil v polfinalu [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnega prvenstva]], v finale se ni prebil nikoli. Na Svetovnem prvenstvu se enajstkrat zapored ni uspel uvrstiti v četrtfinale (do leta 2005), svojo uvrstitev na jakostni lestvici so zato upravičevale konstantne predstave na ostalih turnirjih. Vrhunec njegove kariere se je zgodil leta 1994, ko je osvojil [[Masters (snooker)|Masters]]. V finalu je z izidom 9-8 premagal [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]] in tako končal Hendryjev niz nepremagljivosti na tem turnirju, ki je segal vse do leta 1989. Kasneje v tisti sezoni je osvojil svoj prvi jakostni turnir, [[Dubai Duty Free Classic]]. Svoj drugi jakostni turnir je osvojil leta 1996, to je bil turnir [[Thailand Open (snooker)|Thailand Open]], na katerem je v finalu porazil [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] z izidom 9-8. Nekateri strokovnjaki v snookerju trdijo, da McManus v karieri ni dosegel tako vidnih rezultatov kot nekateri njegovi sodobniki, ker pri udarcu preveč spodkoplje. McManusova palica je namreč malce kriva, zato pri udarcih to hibo blaži z rahlo rotiranim udarjanjem bele krogle. To je tudi razlog, zakaj ni vedno tako natančen, še posebej pri udarcih na daljše razdalje, in prav mogoče mu je to odvzelo nekaj zmag skozi sezone. Zaradi serije skromnejših rezultatov v sezoni [[Snooker 2005/06|2005/06]] je prvič po letu 1989 izpadel iz najboljše šestnajsterice na svetovni jakostni lestvici. V naslednji sezoni je nato igral v polfinalu turnirja [[Grand Prix 2006 (snooker)|Grand Prix]], kjer ga je odpravil Avstralec [[Neil Robertson (snooker)|Neil Robertson]] z izidom 6-2. Ob koncu sezone je nato za nameček še izgubil dvoboj zadnjega kroga kvalifikacij proti [[Joe Delaney (snooker)|Joeju Delaneyju]] z 9-10. Po sezoni [[Snooker 2006/07|2006/07]] je padel z 19. na 38. mesto svetovne jakostne lestvice in se nato v nadaljnjih sezonah ustalil okoli 40. mesta. ==Televizijsko delo== McManus je med [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2007|Svetovnim prvenstvom 2007]] delal kot komentator za televizijsko hišo [[Eurosport]]. ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== * [[Dubai Duty Free Classic (snooker)|Dubai Duty Free Classic]] - 1994 * [[Thailand Open (snooker)|Thailand Open]] - 1996 ===Nejakostni turnirji=== * [[Benson & Hedges Championship]] – 1991 * [[Masters (snooker)|Masters]] - 1994 * [[Svetovni pokal v snookerju]] (s Škotsko) - 1996, 2001 == Sklici == {{sklici|1}} {{Commonscat}} {{DEFAULTSORT:Mcmanus, Alan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Škotski igralci snookerja]] [[Kategorija:Pisci in komentatorji snookerja]] simujq1ol0yq6q5bbhnrm8h08l32svv 0 230486 6654256 6585992 2026-04-01T11:44:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja | name = Ali Carter | Image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Captain | Professional = 1996– | High ranking = 2 <small>(september in oktober 2010)</small><ref>{{navedi splet|title=Carter Captures Shanghai Crown |date=3 November 2010 |url=http://www.worldsnooker.com/page/NewsArticles/0,,13165~2206775,00.html |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120714021229/http://www.worldsnooker.com/page/NewsArticles/0%2C%2C13165~2206775%2C00.html |archivedate=14 July 2012 }}</ref><ref>{{navedi splet |work=worldsnooker.com |title=World rankings after EPTC2 |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|url=http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf |format=PDF |accessdate=1 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101011184643/http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf|archivedate=11 October 2010 }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]2.045.521<ref name="prizemoney">{{navedi splet|title=Prize Money – All-time, Professional|url=http://cuetracker.net/Players/ali-carter/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker – Snooker Database|accessdate=6 February 2017}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>(2 krat)</small> | Century break = 239<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=5 February 2017|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 4 | Minor wins = 1 | Other wins = 3 | World champ = | medals = {{MedalSport | Mixed [[snooker]] }} {{MedalCountry | {{GBR2}} }} {{MedalCompetition | [[Svetovno prvenstvo]] }} {{MedalSilver | [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2017|2017 Wrocław]] | posamično }} }} [[File:Ali Carter at Snooker German Masters (DerHexer) 2013-02-03 17.jpg|thumb|Allister Carter 2013]] '''Allister (Ali) Carter''', [[angleži|angleški]] igralec [[snooker]]ja, * [[25. julij]] [[1979]], [[Colchester]], [[Essex]], [[Anglija]]. Carter je angleški profesionalni igralec snookerja, ki živi v [[Tiptree]]ju. Leta 2008 je dosegel finale Svetovnega prvenstva, kar je bil zanj vrhunec, saj je bil to njegov prvi finale v karieri. Kljub hudem porazu proti [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]], mu je uvrstitev v finale omogočila, da se je uvrstil med najboljših 8 igralcev na svetu. Leta 2009 je osvojil turnir [[Welsh Open (snooker)|Welsh Open]], kar je bila njegova prva zmaga na kakem turnirju jakostne lestvice v karieri. ==Kariera== Carter je postal profesionalec leta 1996. <ref name=wsplayerprofile /> Prvič se je pojavil leta 1999, ko je osvojil na tekmovanju Združenja WPBSA nagrado Mladi igralec leta. Slednjo je prejel zaradi zmage na tekmovanju [[Benson and Hedges Championship]] leta 1999, s čimer si je prislužil wild card vstopnico na [[Masters (snooker)|Mastersu]]. <ref name="wsplayerprofile" /> Istega leta je prišel tudi do polfinala enega izmed 7 najpomembnejših turnirjev – [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]]a. Kljub temu je potreboval nadaljnjih 8 let, da je dosegel nov polfinale katerega od pomembnih turnirjev – [[Malta Cup]]a. <ref>[http://www.snooker.org/trn/0607/mc2007_res.shtml Malta Cup 2007]</ref> Zelo malo mu je manjkalo, da bi se prebil med najboljših 16 igralcev na svetu – tri sezone zapored je bil 17., 19. in 19. (v sezonah [[Snooker 2003/04|2003/04]], [[Snooker 2004/05|2004/05]] in [[Snooker 2005/06|2005/06]]). Med najboljših 16 se je končno uvrstil v sezoni [[Snooker 2006/07|2006/07]] in se tam učvrstil v sezoni [[Snooker 2008/09|2008/09]]. <ref>[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Results/2007-8/07-8-Professional/2008-888-match-prof-carter.htm Carterjev profil na Global Snooker Centre]</ref> Carter je dosegel prvi krog [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnega prvenstva]] leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2005|2005]], ko je s kar 10-0 premagal tajskega igralca [[James Wattana|Jamesa Wattanaja]] v kvalifikacijah. To je bila prva zmaga z izidom 10-0 na Svetovnem prvenstvu po letu 1993. <ref>[http://www.worldsnooker.com/news_latest-17218.htm Hladen tuš za Wattanaja] {{ikona en}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2007|Svetovnem prvenstvu leta 2007]] je premagal [[Andy Hicks|Andyja Hicksa]] v prvem krogu z 10-4. V drugem krogu je s 13-6 premagal sedemkratnega svetovnega prvaka [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], ki je tačas zasedal prvo mesto na svetovni lestvici. S tem se je Carter tudi prvič uvrstil v četrtfinale Svetovnega prvenstva in si zagotovil mesto med najboljših 16 igralcev na svetu, kar mu je omogočalo avtomatično uvrstitev v prvi krog Svetovnega prvenstva brez vsakršnih kvalifikacij. V četrtfinalu je tesno izgubil s kasnejšim poražencem v finalu [[Mark Selby|Markom Selbyjem]] s 13-12. Carter ima sloves igralca, ki se zlomi v prelomnih trenutkih dvoboja in dovoli nasprotniku uprizoriti povratek po navidez neulovljivi prednosti. Primer slednjega je bil Carterjev dvoboj z [[Barry Hawkins|Barryem Hawkinsom]] v prvem krogu [[UK Snooker Championship 2007|UK Championshipa leta 2007]]. Takrat je Carter vodil že z 8-3, a dovolil Hawkinsu napraviti izjemen povratek in zmagal z 9-8. <ref>[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Results/2007-8/07-8-Professional/2007-UK-draw.htm Maplin UK Championship 2007] {{ikona en}}</ref> Kakorkoli, Carter se je Hawkinsu maščeval na [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2008|Svetovnem prvenstvu leta 2008]], ko ga je v tesnem dvoboju premagal z 10-9. Ta dvoboj velja tudi za zelo kontroverznega, saj je potekal v zelo sumljivih okoliščinah. Oba igralca so namreč iztrgali iz arene, da bi nadaljevali z večernim programom. Ko je bil eden izmed večernih dvobojev končan, so ju postavili na mizo, na kateri prej sploh nista igrala. Hawkins je začutil, da je to prekinilo njegovo dobro igro in zato predal frame in dvoboj. <ref name=Worldsnookerday2>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7357343.stm |title=Drugi dan svetovnega prvenstva 2008 |accessdate=21. april 2008 |author=BBC Sport |publisher=BBC Sport}} {{ikona en}}</ref> Carter je nadaljeval z dvema zmagama nad bivšima svetovnima prvakoma – [[Shaun Murphy (snooker)|Shaunom Murphyjem]] (13-4, drugi krog) in [[Peter Ebdon|Petrom Ebdonom]] (13-9, četrtfinale). Polfinale je bil na sporedu 4. maja 2008. Carter je porazil [[Joe Perry (snooker)|Joeja Perryja]] s 17-15 in se tako prebil v finale, kjer se je soočil z [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]]. O'Sullivan je dvoboj zanesljivo dobil, končni rezultat je bil 18-8. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7383131.stm BBC Sport Snooker: O'Sullivan osvojil še tretjo zvezdico] {{ikona en}}</ref> Carter je svoj prvi 147 niz dosegel 29. aprila 2008 na Svetovnem prvenstvu. S tem je Carter postal šesti mož v zgodovini, ki se mu je posrečil tak niz na Svetovnem prvenstvu (dejansko se je na Svetovnem prvenstvu zgodilo že osem 147 nizov, a je tri dosegel isti igralec – Ronnie O'Sullivan). Postal pa je tudi prvi, ki mu je uspel tak niz, brez da bi predhodno osvojil prvenstvo. Svetovno prvenstvo 2008 se bo v zgodovino zapisalo tudi kot prvo, kjer so gledalci videli dva 147 niza – dan pred Carterjem ga je uprizoril Ronnie O'Sullivan. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7373388.stm BBC Sport Snooker: Carter uprizoril zgodovinskih 147 točk] {{ikona en}}</ref> Carter je kmalu zatem osvojil svoj drugi turnir, a tudi ta ni štel za jakostno lestvico – [[Huangshan Cup]]. Na Kitajskem je s 5-3 premagal [[Marco Fu|Marca Fuja]]. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7407295.stm BBC Sport Snooker: Carter dobil svoj drugi turnir kariere] {{ikona en}}</ref> Nato je dosegel polfinale prvega turnirja jakostne lestvice v sezoni, [[Northern Ireland Trophy]]ja, na katerem je izgubil s 5-6 proti O'Sullivanu, čeprav je že vodil s 5-4. <ref name="nit">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7589978.stm BBC Sport Snooker: O'Sullivan in Harold v finalu] {{ikona en}}</ref> Polfinale je tudi dosegel na Grand Prixu, ko je premagal veterana [[Steve Davis|Steva Davisa]] in [[John Parrott|Johna Parrotta]], a nato s 5-6 izgubil proti [[Ryan Day|Ryanu Dayu]]. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7677979.stm Higgins odpravil Trumpa v Glasgowu] {{ikona en}}</ref> V polfinale turnirja za jakostno lestvico se je uvrstil še tretjič v sezoni [[Snooker 2008/09|2008/09]], ko je za uvrstitev v polfinale odpravil [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] in [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]]. Naposled je Carterja z rezultatom 9-7 izločil Marco Fu, ki ga je Carter premagal v finalu Huangshan Cupa. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7792458.stm Odličen polfinale naposled pripadel Fuju] {{ikona en}}</ref> Po 13 letih poklicne kariere je Carter le prekinil urok in osvojil svoj prvi turnir jakostne lestvice - [[Welsh Open 2009 (snooker)|Welsh Open 2009]]. Na poti do zmage je premagal [[Jimmy White|Jimmyja Whita]], [[Graeme Dott|Graema Dotta]], [[Shaun Murphy (snooker)|Shauna Murphyja]], [[Anthony Hamilton (snooker)|Anthonyja Hamiltona]] in [[Joe Swail|Joeja Swaila]]. V finalu je slavil predvsem po zaslugi odlične večerne serije, v kateri je zaostanek 3-5 s 6 zaporednimi frami obrnil v svojo korist in dvoboj dobil z 9-5. Swail je sicer v popoldanski seriji vodil že 5-2. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7904701.stm Carter odvihral prvemu naslovu naproti] {{ikona en}}</ref> ==Slog== Carterjev slog igranja je agresiven, včasih tudi preagresiven, kar mu je včasih v težavo. Carter ima odličen 5-4 niz v zmagah proti Stephenu Hednryju, a na drugi strani zelo slabega proti Ronnieju O’Sullivanu (0-11). <ref>Kot je povedal Hazel Irvine med finalom Svetovnega prvenstva 2008, sta se O'Sullivan in Carter zadnjič srečala na turnirju Welsh Open 2008, kjer je moral Carter v četrtfinalu priznati premoč O'Sullivanu (5-4).</ref> Strokovnjaki ga označujejo kot zelo nadarjenega igralca, ki lahko premaga vsakogar, če ima dober dan. Kljub temu dodajajo, da so njegove igre zelo nekonstantne, kar je verjetno posledica Crohnove bolezni, za katero boleha.<ref name="armchair">[http://www.armchairgm.com/Allister_Carter Življenjepis na armchairgm.wikia.com] {{ikona en}}</ref> ==Osebno življenje== Leta 2003 so mu odkrili posebno prebavno motnjo, imenovano [[Crohnova bolezen]]. <ref name="wsplayerprofile">{{navedi splet |url=http://www.worldsnooker.com/player_list-8252.htm |title=Profil - Allister Carter |accessdate=5. maj 2007 |author=World Snooker |publisher=World Snooker}} {{ikona en}}</ref> Carter trenutno vadi v Chelmsford's Rivermead Snooker Clubu. <ref name="wsplayerprofile" /> Carter ima tudi licenco za pilotiranje letala. Slednjo je pridobil, medtem ko si je vzel odmor od aktivnega igranja snookerja. <ref name="wsplayerprofile" /> 1. oktobra 2009 se mu je minuto po polnoči rodil prvi otrok, sin po imenu Max. <ref>{{navedi splet |url=http://www.worldsnooker.com/Grand_Prix09_news-73470.htm?tid=144 |title=Carterjev naraščaj |accessdate=2009-10-01 |date=2009-10-01 |author=World Snooker |publisher=World Snooker}} {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== [[File:Ali Carter at Snooker German Masters (DerHexer) 2013-02-03 43.jpg|thumb|Allister Carter: German Masters 2013]] ===Turnirji jakostne lestvice=== *[[Welsh Open (snooker)|Welsh Open]] - [[Welsh Open 2009 (snooker)|2009]] *Shanghai Masters – 2010 *German Masters – 2013 ===Ostali turnirji=== *[[Benson and Hedges Championship]] – 1999 *[[Huangshan Cup]] - 2008 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} *[http://www.worldsnooker.com/page/PlayersAlphabeticalArticle/0,,13165~2233653,00.html Carterjev profil] na World Snooker *[http://www.global-snooker.com/Allister-Carter.asp Profil na global-snooker.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140221131241/http://www.global-snooker.com/Allister-Carter.asp |date=2014-02-21 }} *[http://prosnookerblog.com/players/ali-carter/ Profil na Pro Snooker] {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|before={{ikonazastave|Anglija}} [[Mark Selby]]|title=Zmagovalec turnirja<br>[[Welsh Open (snooker)|Welsh Open]]|years=[[Welsh Open 2009 (snooker)|2009]]|after={{nowrap|{{ikonazastave|SCO}} [[John Higgins (snooker)|John Higgins]]}}}} {{end box}} {{Top sixteen male snooker players}} {{DEFAULTSORT:Carter, Allister}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški igralci snookerja]] [[Kategorija:Ljudje s Chronovo boleznijo]] cbs69l2iazq7ykes53crlxzze8zkn0y 0 232810 6654063 5267341 2026-04-01T00:12:30Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Saintogne_in_France_(1789).svg z [[c:File:Saintonge_in_France_(1789).svg|Saintonge_in_France_(1789).svg]] 6654063 wikitext text/x-wiki {{Infobox Settlement <!--See Template:Infobox Settlement for additional fields that may be available--> <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> |name =Saintonge<!-- at least one of the first two fields must be filled in --> |official_name = |other_name = |native_name = |nickname = |settlement_type = <!-- e.g. Town, Village, City, etc.--> |total_type = <!-- to set a non-standard label for total area and population rows --> |motto = |anthem = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = Blason Saintonge.svg |shield_size =75px |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map =Saintonge in France (1789).svg |mapsize = 250px |map_caption = Provinca Saintonge |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = <!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --> |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |subdivision_type = |subdivision_name = |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = <!-- Smaller parts (e.g. boroughs of a city) and seat of government --> |seat_type = |seat = |parts_type = |parts_style=<!-- =list (for list), coll (for collapsed list), para (for paragraph format) Default is list if up to 5 items, coll if more than 5--> |parts = <!-- parts text, or header for parts list --> |p1 = |p2 = |p3= |p4= |p5= |p6= |p7= |p8= |p9= |p10= <!-- etc. up to p50: for separate parts to be listed--> <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = <!--add (no-break space) to leader names to disable automatic links--> |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref =<!--Enter: Imperial, to display imperial before metric--> |area_footnotes = |area_total_km2 =<!-- ALL fields with measurements are subject to automatic unit conversion--> |area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on unit conversion--> |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = <!-- Elevation --------------------------> |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref>tags--> |elevation_m = |elevation_ft = |elevation_max_m = |elevation_max_ft = |elevation_min_m = |elevation_min_ft = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = |population_footnotes = |population_note = |population_total = |population_density_km2 = <!--For automatic calculation, any density field may contain: auto --> |population_density_sq_mi = <!-- General information ---------------> |timezone = | utc_offset = |timezone_DST = | utc_offset_DST = |coor_type = <!-- can be used to specify what the coordinates refer to --> |latd= |latm= |lats= |latNS= |longd= |longm= |longs= |longEW= <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |blank_name_sec1 = |blank_info_sec1= |website = |footnotes = }} '''Saintonge''' ([[saintongeais|sentonško]] ''Saintonghe'') je nekdanja [[Seznam francoskih provinc|provinca]] v zahodni [[Francija|Franciji]] s središčem v [[Saintes]]u, ukinjena med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], ko je njeno večinsko ozemlje skupaj z ozemljem province [[Aunis]] pripadlo novoustanovljenemu [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] ''Charente-Inférieure'', 4. septembra 1941 preimenovanemu v [[Charente-Maritime]]. Meje pokrajine so se v daljšem časovnem obdobju večkrat spremenile. Kot del rimske province [[Gallia Aquitania|Akvitanije]] je po propadu zahodnorimskega cesarstva prešla pod vpliv akvitanskih vojvodov, zatem pod [[Anjou]] in [[Poitiers]], preden je ponovno za več stoletij pripadla akvitanskemu vojvodstvu. V visokem srednjem veku je postala mejno območje med dinastijami [[kapetingi|kapetingov]] in [[plantageneti|plantagenetov]], ko so na njenem ozemlju od leta 1152 do leta 1451 potekali številni vojaški spopadi med francosko in angleško vojsko. Sredi 15. stoletja so Francozi z osvojitvijo Akvitanije dokončno porazili Angleže in prevzeli nadzor tudi nad pokrajino Saintonge. V drugi polovici 15. stoletja je ozemlje postalo močno oporišče [[hugenoti|hugenotov]], ki se je končalo šele leta 1628 z osvojitvijo njihove trdnjave [[La Rochelle]]. V tem času so številni protestantje zapustili Francijo in se odpravili v Severno Ameriko. Danes se pokrajina nahaja v štirih, med francosko revolucijo ustanovljenih departmajih. Večinsko ozemlje skupaj s središčem Saintes pripada Charente-Maritime, vzhodno ležeči del pripada departmaju [[Charente (departma)|Charente]] (središča [[Cognac]], [[Jarnac]] in [[Châteauneuf-sur-Charente|Châteauneuf]]), skrajni jug pripada departmaju [[Deux-Sèvres]] ([[Frontenay Rohan-Rohan]]), skrajni sever pa departmaju [[Vendée (departma)|Vendée]] (del ''Marais Poitevin''). {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Nekdanje francoske province]] [[Kategorija:Poitou-Charentes]] {{Fr-geo-stub}} {{normativna kontrola}} b05kpfunsmmuauns5ngnmk1ujstnskn 0 236784 6653588 6653365 2026-03-31T12:01:52Z Ljuba24b 92351 /* Opombe in sklici */ 6653588 wikitext text/x-wiki {{Infobox World Heritage Site |WHS=Citadela, starodavno mesto in utrdbe Derbenta }} '''Derbent''' [derbént] ({{jezik-ru|Дербе́нт}}; [[lezginščina|lezginsko]] Кьвевар; [[azerbajdžanščina|azerbajdžansko]] Dərbənd; [[avarščina|avarsko]] Дербенд; [[iranski jeziki|perzijsko]] دربند; [[čuhuri|judeotatarsko]] דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je [[mesto]] v [[Dagestan|Republiki Dagestan]] v [[Ruska federacija|Ruski federaciji]] ob meji z [[Azerbajdžan]]om. Derbent je drugo najpomembnejše mesto v Dagestanu. Mesto je imelo leta 2010 112.466 prebivalcev. Najvešje etnične skupine so Azerbajdžanci (80%), Lezgini (15%) in Tabasaranci (5%). Derbent, ki se pogosto enači z legendarnimi [[Aleksandrova vrata|Aleksandrovimi vrati]], je najstarejše mesto v Rusiji. Celo področje okrog Derbenta so že v [[antika|antiki]] imeli za vrata do [[Kavkaz]]a, zato je razumljivo, da so nekatere arheološke najdbe stare več kot 5000 let. Mesto je zgrajeno med dvema obzidjema, ki se raztezata gora od morja. Utrdbe so se brez prekinitve uporabljale 1500 let, več kot katera druga obstoječa trdnjava na svetu. Mesto je v svoji dolgi zgodovini imelo različna imena, vsa pa so povezana z besedo »vrata«. Ime Derbent je nastalo iz perzijske besede ''Darband'', ki pomeni »zaprta vrata«. [[Arabci]] so ga imenovali ''Bāb al Abwab'' – ''Vrata vrat'', [[Turki]] pa '' Demirkapı'' - '' Železna vrata''. == Geografija == Sodobni Derbent je zgrajen blizu zahodne obale [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] južno od reke Rubas na pobočjih Tabasaranskih gora, ki so del Kavkaškega gorovja. Mesto ima dobro organiziran javni prevoz, pristanišče, železniško progo na jug do [[Baku]]ja in cesto do [[Rostov na Donu|Rostova na Donu]]. Severno od mesta je spomenik Kirklar (»štirideset herojev«), ki je posvečen padlim branilcem Dagestana v vojni z Arabci leta 728. Južno od mesta stoji petdeset metrov dolg skrajni konec Kavkaškega zidu, ki je poznan tudi kot Aleksandrov zid, ki zapira ozek prehod Železnih ali Kaspijskih vrat (''Portae Athanae'' ali ''Portae Caspiae''). Prvoten zid je bil visok devet metrov in širok okrog 3 metre. V zidu so bila železna vrata in veliko stražnih stolpov, ki so branili Dagestan pred napadom s perzijske meje. === Podnebje === <div style="max-width:75%">{{Weather box |location = Derbent |metric first = yes |single line = yes |source = [https://derbent.pogoda-segodnya.ru/ Погода Дербент] |Jan record high C = 15.3 |Feb record high C = 26.6 |Mar record high C = 28.3 |Apr record high C = 34.2 |May record high C = 30.1 |Jun record high C = 34.6 |Jul record high C = 35.8 |Aug record high C = 38.8 |Sep record high C = 33.0 |Oct record high C = 28.0 |Nov record high C = 21.9 |Dec record high C = 27.6 |year record high C = 38.8 |Jan record low C = -12.5 |Feb record low C = -17.9 |Mar record low C = -9.0 |Apr record low C = -3.1 |May record low C = 4.2 |Jun record low C = 11.0 |Jul record low C = 12.9 |Aug record low C = 10.7 |Sep record low C = 5.1 |Oct record low C = 0.4 |Nov record low C = -8.3 |Dec record low C = -12.1 |year record low C = -17.9 |Jan high C = 5.5 |Feb high C = 5.3 |Mar high C = 8.2 |Apr high C = 14.3 |May high C = 20.3 |Jun high C = 26.1 |Jul high C = 29.1 |Aug high C = 28.9 |Sep high C = 24.2 |Oct high C = 18.2 |Nov high C = 11.9 |Dec high C = 7.5 |year high C = 16.6 |Jan low C = 0.7 |Feb low C = 0.4 |Mar low C = 3.0 |Apr low C = 7.7 |May low C = 13.1 |Jun low C = 18.4 |Jul low C = 21.6 |Aug low C = 21.4 |Sep low C = 17.2 |Oct low C = 11.8 |Nov low C = 6.6 |Dec low C = 2.6 |year low C = 10.4 |Jan mean C = 3.1 |Feb mean C = 2.8 |Mar mean C = 5.6 |Apr mean C = 11.0 |May mean C = 16.7 |Jun mean C = 22.3 |Jul mean C = 25.3 |Aug mean C = 25.2 |Sep mean C = 20.7 |Oct mean C = 15.0 |Nov mean C = 9.3 |Dec mean C = 5.0 |year mean C = 13.5 |Jan precipitation mm = 26.2 |Feb precipitation mm = 39.1 |Mar precipitation mm = 24.5 |Apr precipitation mm = 19.7 |May precipitation mm = 24.4 |Jun precipitation mm = 16.1 |Jul precipitation mm = 22.5 |Aug precipitation mm = 26.2 |Sep precipitation mm = 50.4 |Oct precipitation mm = 56.3 |Nov precipitation mm = 48.8 |Dec precipitation mm = 44.5 |year precipitation mm = 398.7 |}} </div> == Zgodovina == [[Slika:Derband.jpg|thumb|left|250px|Pogled ma mesto z Narin-kale v 1910. letih]] Derbent je imel pomemben strateški položaj na Kavkazu, ker stoji na ozkem, komaj tri kilometre širokem pasu ozemlja med Kaspijskim jezerom in Kavkazom. Takšen položaj je omogočal vladarjem Derbenta, da so obvladovali promet med evrazijskimi stepami in Srednjim vzhodom. Edini drugi uporabni prehod čez kavkaški greben je [[Darialska soteska]]. Prvo večje naselje na področju Derbenta je nastalo v 8. stoletju pred n. št. Mesto so od 6. do 4. stoletja pred n. št. občasno upravljali perzijski vladarji, potem pa je postalo del [[Albanija, Kavkaz|Kavkaške Albanije]] in se tradicionalno istoveti s prestolnico Albano. Sodobno ime mesta je perzijska beseda دربند [Darband], ki pomeni »zaprta vrata«. Ime se je začelo uporabljati v 5. ali na začetku 6. stoletja našega štetja, ko je mesto ponovno osnoval [[Kavad I.]] iz perzijske rodbine [[Sasanidi|Sasanidov]]. Dvajset metrov visoko obzidje s tridesetimi stolpi, ki so obrnjeni proti severu, naj bi zgradil Kavadov naslednik [[Kozrav I. Anošarvan]]. [[Armenci|Armenski]] kronist [[Movzes Kagankatvaci]] je pisal o neverjetnih zidovih, »''zaradi katerih so perzijski kralji izčrpali našo deželo, novačili arhitekte in zbirali gradivo, da bi zgradili veliko zgradbo, ki se razteza od kavkaških gora do obale Velikega vzhodnega morja''«. Derbent je postal močna vojaška postojanka in pristanišče [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]]. V 5. in 6. stoletju je postal tudi pomembno središče za širjenje [[krščanstvo|krščanstva]] na Kavkazu. [[Slika:Derbent winter.jpg|thumb|left|250px|Trdnjava iz sasanidskega obdobja]] Movzes Kagankatvaci je zapustil tudi opis opustošenja Derbenta leta 627, ko so ga napadle horde Tong Jabguja iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Njegov naslednik Buri-sad ni bil sposoben utrditi Tong Jabgujevih osvojitev in mesto so kmalu spet zasedli Perzijci. Leta 654 so Derbent zavzeli Arabci in ga pretvorili v pomembno upravno središče in uvedli [[islam]]. Mesto je bilo zaradi svojega strateškega položaja na severnem kraku [[svilna cesta|svilne ceste]] stalna tarča [[Hazari|Hazarov]], ki so sprožili vrsto hazarsko-arabskih vojn. Arabska oblast v regiji je konec 9. stoletja začela slabeti in tamkajšnji [[Armenci]] so ustanovili svoje kraljestvo, ki se je obdržalo so začetka 13. stoletja.<ref>Barkhudaryan, Sedrak. “Դերբենդի հայ-աղվանական թագավորությունը” (“Armensko-Kavkaško Albansko kraljestvo Derbent”). Patma-Banasirakan Handes. № 3, 1969, str. 125-147 (v armenščini).</ref><ref>Matej Edeški. ''Ժամանակնագրություն'' (''Kronika''). Erevan: Armenska SSR: Hayastan Publishing, 1973, str. 151-152, 332, opomba 132a (v armenščini).</ref> Nedavna arheološka izkopavanja na vzhodi obali Kaspijskega jezera nasproti Derbenta so razkrila vzhodnega dvojnika derbentskega obzidja in utrdb – [[Veliki gorganski zid]]. Sasanidske utrdbe na vzhodni obali Kaspijskega jezera – masivne trdnjave, prebivališča za posadko in dolgo obzidje – se raztezajo dobesedno v morje, tako da izgledajo kot podaljšek derbentskega obzidja z zahodne obale. V Derbentu je nakaj časa živel kalif Harun al-Rašid in iz njega naredil slavno središče umetnosti in trgovine. Arabski zgodovinarji so trdili, da je imelo mesto v 9. stoletju več kot 50.000 prebivalcev in je bilo največje mesto na Kavkazu. v 10. stoletju je zaradi propadanja Abasidskega kalifata Derbent postal glavno mesto samostojnega emirata, ki se je pogosto vojskoval s sosednjo krščansko državo [[Sarir]]. V vojnah je bil mnogokrat poražen, kar je Sarirju omogočalo, da se je občasno vtikal v derbentsko državno politiko. Emirat je kljub temu preživel svojega rivala in cvetel vse do mongolske invazije leta 1239. V 14. stoletju je Derbent okupirala [[Timur Lenk]]ova armada. Leta 1437 je prišel pod oblast [[Azerbajdžan|azerbajdžanskih]] [[širvanšah]]ov. V 16. stoletju je bil prizorišče vojn med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in Perzijo, v kateri so takrat vladali [[Safavidi]]. Po zmagi Osmanskega cesarstva v bitki pri Torčesu leta 1583 je mesto s Konstantinoplsko (Ferhat pašino) mirovno pogodbo iz leta 1590 prišel pod oblast Turkov. Leta 1735 je s pogodbo, ki so jo podpisali v Gandži, Derbent ponovno pripadel Perziji. Leta 1722 ga je med rusko-perzijsko vojno osvojil car [[Peter Veliki]], a je zaradi premoči Nadir Šaha leta 1736 spet prešel v perzijske roke. Leta 1747 je postal prestolnica istoimenskega kanata. Med perzijsko ekspedicijo [[Katarina Velika|Katarine Velike]] je leta 1796 mesto osvojila vojska Valerijana Zubova. Rusija in Perzija sta leta 1813 podpisali Gulistansko mirovno pogodbo, s katero je Derbent pripadel [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. == Turistične zanimivosti == [[Slika:Derbent summer.jpg|thumb|250px|Kaspijska vrata]] Velik del mestnega obzidja in številni obrambni stolpi so se lepo ohranili vse do danes. Obzidje, ki se ga do morja, je bilo zgrajeno v 6. stoletju v obdobju Sasanidov. V mestu je tudi dobro ohranjena [[citadela]] ([[Narin-kala]]), ki ima površino kar 45.000 m². Citadela je obdana z močnim obzidjem. Turistično zanimiva so tudi javna kopališča, cisterne za vodo in stara pokopališča, [[karavan-saraj]], kanov [[mavzolej]] iz 18. stoletja in več [[mošeja|mošej]]. Najstarejša mošeja je Juma, ki je zgrajena na temeljih krščanske [[bazilika|bazilike]] iz 6. stoletja. Ob mošeji je [[medresa]] iz 15. stoletja. Druge zanimive mošeje so mošeja Kyhrylar iz 17. stoletja, Bala in mošeja Čertebe iz 18. stoletja. Derbent ima tudi velik muzej, gore in kaspijsko obalo z veliko možnostmi za razvoj turizma. Približno dva kilometra iz mesta je počitniško središče Čajka (galeb). Mestno obzidje in citadela so bili leta 2003 razglašeni za [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]], nestabilnost v regiji pa ne dopušča nadaljnjega razvoja. == Gospodarstvo in kultura == V Derbentu je razvita strojna, prehrambena, tekstilna, gradbena in lesna industrija ter ribištvo. Mesto je središče proizvodnje znanega ruskega brandyja. V mestu je dobro razvito šolstvo z univerzo in več tehničnimi šolami in lezginsko dramsko gledališče S. Stalskega. == Pobratena mesta == :{{ikonazastave|Azerbaijan}} Gandža, [[Azerbajdžan]] :{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Yakima, Washington, [[Združene države Amerike|ZDA]] == Galerija == <gallery> Slika:Coat of Arms of Derbent (Dagestan) (1843).png|Mestni grb iz leta 1843 Slika:Dagestan naryn-kala.jpg|Panorama Slika:Derbent gate.jpg|Mestna vrata starega mestnega središča Slika:derbent gate2.jpg|Vhod v citadelo Slika:Derbent sea.jpg|Pogled na Kaspijsko jezero </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mesta v Dagestanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Trdnjave v Rusiji]] {{normativna kontrola}} dn1bnwoy9e6ps94gma5ksn1nakb71al 0 240784 6654227 6587042 2026-04-01T10:39:53Z Sivimedved 235862 6654227 wikitext text/x-wiki [[Slika:LogoprZDSDS.jpg|thumb|''Logo društva, ki je v uporabi od leta 2008, sestavljajo črke, vzete iz Prešernovega rokopisa [[Zdravljica|Zdravljice]]'']] '''Zveza društev Slavistično društvo Slovenije''' ([[kratica]] '''ZdSdS''' ali samo '''SdS''') je stanovsko združenje učiteljev [[slovenščina|slovenščine]] in ostalih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] ter drugih [[slavist]]ov. Njegov namen je spodbujati znanstveno raziskovanje [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[slovenska književnost|književnosti]], urejati stanovska vprašanja učiteljev slovenščine in skrbeti za lepši jezik v javnosti. Društvo je organizirano kot zveza društev; pod okriljem krovnega vseslovenskega slavističnega društva tako deluje dvanajst pokrajinskih slavističnih društev. == Zgodovina == Na ustanovnem občnem zboru Slavističnega društva [[Slovenija|Slovenije]] leta 1935 so bile določene njegove naloge: * [[znanstveno raziskovanje]] slovenskega jezika in [[slovenska književnost|literature]], * izdajanje znanstvenih in praktičnih publikacij in * skrb za učenje slovenščine in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] na tedanji [[srednja šola|srednji]], [[meščanska šola|meščanski]] in [[ljudska šola|ljudski šoli]]. Prvo glasilo Slavističnega društva je bilo ''[[Slovenski jezik (revija)|Slovenski jezik]]'', ki je izhajal od leta 1938 do 1941. Tega leta je društvo prenehalo delovati, nato pa se je leta 1945 obnovilo. Spremenilo se je samo to, da sta del predvojnih društvenih načrtov prevzela [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] in [[Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije]] oz. [[Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije]]. Društveno glasilo je začelo ponovno izhajati leta 1948 kot ''[[Slavistična revija]]'', leta 1955 pa je začel izhajati strokovno-pedagoški mesečnik ''[[Jezik in slovstvo]]''. V [[Maribor]]u je v petdesetih letih 20. stoletja začela delovati prva podružnica SdS, na podeželju pa so bili ustanovljeni strokovni aktivi, ki so krepili stanovsko zavest. Nagradam iz [[Kidrič-Prijateljev sklad|Kidrič-Prijateljevega sklada]] za najboljša literarnozgodovinska slovenistična dela se je leta 1958 pridružil še [[Nahtigal-Ramovšev sklad]] za jezikoslovna dela. V začetku šestdesetih let so v okviru Slavističnega društva Slovenije nastale podružnice v [[Celje|Celju]], [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Koper|Kopru]], [[Kranj]]u, [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Jesenice|Jesenicah]] in v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] ter literarnozgodovinska, lingvistična in pedagoška sekcija, ki naj bi z znanstvenim delom podprle ''Jezik in slovstvo'' in ''Slavistično revijo''. V začetku sedemdesetih let so nastale pobude za intenzivnejše sodelovanje z zamejskimi slavisti. Odbor se je natančneje seznanil s problematiko dvojezičnega [[šolstvo|šolstva]] v [[Prekmurje|Prekmurju]], Jeseniška podružnica je ustanovila sekcijo za strokovno sodelovanje s [[koroški Slovenci|koroškimi Slovenci]] in nastale so podružnice za [[Zasavje]] v [[Trbovlje|Trbovljah]], študente slavistike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] ter tržaške sloveniste. Republiški odbor je redno članstvo v SdS ponudil tudi slavistom iz drugih jugoslovanskih [[univerza|univerz]] in sprejel predlog, naj se kot organizacijske enote ustreznih mednarodnih slavističnih komisij organizirajo slovenske komisije za [[fonetika|fonetiko]], [[slovnica|slovnico]], [[knjižni jezik]], [[terminologija|terminologijo]], [[stilistika|stilistiko]], [[leksikologija|leksikologijo]] in [[leksikografija|leksikografijo]], [[dialektologija|dialektologijo]], [[pravopis]] in [[lektoriranje]]. Društvo se je konec sedemdesetih let povezalo še z drugimi sorodnimi društvi – z [[zgodovinsko društvo|zgodovinskim]], [[umetnostnozgodovinsko društvo|umetnostnozgodovinskim]], [[etimološko društvo|etnološkim]], [[arheološko društvo|arheološkim]] in z [[Društvo za antične in humanistične vede|Društvom za antične in humanistične vede]]. Delovale so sekcije [[Znanost mladini]], [[Cankarjevo priznanje|Cankarjeva nagrada oz. priznanje]], [[Slovenščina v javnosti]], Muzej slovstva, knjige in tiska, Literarne poti, Strokovne ekskurzije in Sekcija za slovanske jezike. V začetku osemdesetih let sta bili ustanovljeni še Sekcija za poučevanje slovenščine in Sekcija za znanstveno delo področnih društev. Zaradi takratnih družbeno-političnih razmer in oblikovanja slovenske državne samostojnosti v devetdesetih letih je bilo še posebej opazno delovanje sekcije Slovenščina v javnosti. == Člani in predsedniki == Po vojni je Slavistično društvo Slovenije štelo 500 članov, po letu 1990 jih je okrog 800. Ustanovni člani Slavističnega društva so bili [[Anton Bajec]], [[Josip Wester]], [[Jakob Šolar]] in [[Ivan Polovič]]. Predsedniki Slavističnega društva Slovenije od nastanka do danes: [[Rajko Nahtigal]] (1935–37), [[Mirko Rupel]] (1937–39), [[France Kidrič]] (1939–41), Fran Ramovš in Anton Breznik (1940–41), [[Anton Ocvirk]] (1945–47), [[Marja Boršnik|Marja Boršnik(ova)]] (1947–50, 1959, 1969), Alfonz Gspan (1950–51), [[Anton Slodnjak]] (1951–53), [[Janko Jurančič]] (1956–58?), [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] (1958–59), [[Dušan Pirjevec]] (1959–63), [[Bratko Kreft]] (1963–68), [[Joža Mahnič]] (1969–70), [[Franc Zadravec]] (1970–72), [[Jakob Rigler]] (1972–74), [[Breda Pogorelec]] (1974–79), [[Janez Rotar]] (1980–82), [[Štefan Barbarič]] (1983–84), [[Aleksander Skaza]] (1984–87), [[Jože Toporišič]] (1987–89), [[Martina Orožen]] (1988–92), [[France Novak]] (1992–96), [[Zoltan Jan]] (1996–2000), [[Marko Jesenšek]] (2000–04), [[Miran Hladnik]] (2004–06), [[Miran Košuta]] (2006–08), [[Irena Novak Popov]] (2008–10) in [[Boža Krakar Vogel]] (2010–14), [[Andreja Žele]] (2014–18), [[Matej Šekli]] (2018–2022), [[Jožica Jožef Beg]] (2022–). Delo tajnika društva so v zadnjih petnajstih letih opravljali: [[Jana Zemljarič Miklavčič]], [[Andrej Bartol]], Marjana Lavrič, [[Milena Mileva Blažić]], Matjaž Zaplotnik, Petra Jordan, Mia Hočevar, Maruša Žibred. == Dejavnosti == [[Slika:Simona Bergoč.jpg|thumb|''Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik, na Slovenskem slavističnem kongresu 2013'']] SdS se posveča šolski problematiki, stanovskim vprašanjem učiteljev slovenščine, učnim programom in učbenikom, hkrati pa opozarja na rabo slovenščine v javnosti in poudarja ter utrjuje pomen slovenskega jezika za državotvornost in nadaljnji razvoj slovenske družbe. Društvo organizira znanstvena predavanja domačih in tujih strokovnjakov in strokovna posvetovanja, sodeluje pri organizaciji znanstvenih inštitutov ter utrjuje slovenščino v matičnem okolju in zamejstvu. V okviru Sekcije za jezik je od leta 1994 do 2011 deloval sektor oziroma Urad za slovenski jezik (zadnja leta ga je vodil [[Velimir Gjurin]], ki je skrbel za slovenščino predvsem v vlogi uradovalnega in državnega jezika). Po reorganizaciji državnih uradov ga je leta 2011 nadomestila Služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo.<ref>[http://www.delo.si/kultura/dediscina/razvrednotenje-slovenscine.html Razvrednotenje slovenščine], dostopno 22. 2. 2012</ref> === Najpomembnejše dejavnosti === * publikacije (''[[Slavistična revija]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije, ''Kronika Slavističnega društva Slovenije'', zborniki o tekmovanju v znanju [[materni jezik|materinščine]] za Cankarjevo priznanje); * Slovenski slavistični komite, ki zastopa SdS na [[Mednarodni slavistični kongres|Mednarodnem slavističnem kongresu]]; * tekmovanje v znanju materinščine za [[Cankarjevo priznanje]] v sodelovanju z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]] (do šol. leta 2006/07); * tekmovanje [https://zdsds.si/tekmovanje-slovenscina-ima-dolg-jezik/ Slovenščina ima dolg jezik]: Književnost na filmu (od 2012/13); * tekmovanje v znanju slovenskega jezika za [https://zdsds.si/tekmovanje-v-slovenskem-jeziku/ Vodnikovo priznanje] (od šol. leta 2024/25); * jezikovne delavnice za odraslo populacijo Dajmo priložnost slovenščini – všeček za slovenščino; * Diskusijska skupina [[Slovlit]], diskusija na literarne, jezikovne, slovenistične, slavistične, humanistične, izobraževalne ... teme; * zbirka monografij [[Slavistična knjižnica]]; * [https://zdsds.si/kongres/ slovenski slavistični kongres] (vsakoletno tridnevno zborovanje slavistov). == Organizacija == * Izvršilni odbor SdS: predsednica [[Jožica Jožef Beg]], tajnica [[Petra Jordan|Maruša Žibred]], * nadzorni odbor SdS: [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]], [[Mojca Nidorfer]], [[Milena Mileva Blažić]], * častno razsodišče SdS: [[Alenka Šivic Dular]], [[Boža Krakar Vogel]], [[Miran Hladnik]] === Pokrajinska društva === * SD [[Celje]], SD [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Bela krajina|Bele krajine]], [https://www.sdng.si/ SD] [[Nova Gorica]], SD [[Jesenice]], SD [[Koper]], SD [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], [https://www.sdlj.si/ SD] [[Ljubljana]], SD [[Maribor]], SD [[Posavje]], [https://sdppp.si/ SD] [[Prekmurje|Prekmurja]], [[Prlekija|Prlekije]] in [[Porabje|Porabja]], Meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev, [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|SD Trst–Gorica–Videm]]. === Društvene sekcije === * Sekcija za slovenščino v javnosti; * Slovenski slavistični komite; * Sekcija za [[leksika|leksiko]]; * Sekcija za [[didaktika|didaktiko]]; * Sekcija Dajmo priložnost slovenščini; * Sekcija Znanost mladini; * Študentska sekcija; * Sekcija učiteljev [[ruščina|ruščine]]; * Sekcija za slovanske jezike in književnosti. === Ostali organi in dejavnosti === * Slavistična knjižnica; * ''[[Jezik in slovstvo]]''; * ''[[Slavistična revija]]''; * ''Kronika Slavističnega društva Slovenije''; * Diskusijska skupina Slovlit; * zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije; * tiski Študentske sekcije. == Viri in zunanje povezave == * {{official|https://zdsds.si}} * [http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/home Spletna stran Slovenskih slavističnih kongresov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211042624/http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/home |date=2012-02-11 }} * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html Častni člani Slavističnega društva Slovenije] ==Opombe== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slavistično društvo Slovenije| ]] [[Kategorija:Izobraževanje odraslih]] [[Kategorija:Slavistika]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Univerza v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1935]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] 82b26f048yc5eo5prhcl4e2f2lld86s 0 242992 6653938 6651993 2026-03-31T19:21:05Z Sporti 5955 dp 6653938 wikitext text/x-wiki '''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 313 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.<ref name="neuradne">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}</ref> ==Uradne tekme== [[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]] [[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]] [[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]] [[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]] :''<span style="background:#FFCCCC">Rdeče ozadje</span>: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; <span style="background:#FFFFCC">Rumeno ozadje</span>: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; <span style="background:#CEE0F2">Modro ozadje</span>: tekme v Ligi narodov.'' {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 313 | 31. marec 2026 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | |- | 312 | 28. marec 2026 | [[Puskás Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]] | {{fb|Madžarska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 50.000 | |- bgcolor="#FFFFCC" | 311 | 18. november 2025 | [[Nationalarenan]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 310 | 15. november 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 309 | 13. oktober 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 14.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 308 | 10. oktober 2025 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 307 | 8. september 2025 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 11.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 306 | 5. september 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 305 | 10. junij 2025 | [[Stadion Z’dežele]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|BIH}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 304 | 6. junij 2025 | [[Stade de Luxembourg]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 303 | 20. marec 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | Liga narodov | 14.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 302 | 20. marec 2025 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Liga narodov | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 301 | 17. november 2024 | [[Stadion Ernst Happel]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 46.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 300 | 14. november 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-4 | Liga narodov | 15.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 299 | 13. oktober 2024 | [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]] | {{fb|Kazahstan}} | 1-0 | Liga narodov | 19.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 298 | 10. oktober 2024 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | Liga narodov | 23.350 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 297 | 9. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 3-0 | Liga narodov | 9.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 296 | 6. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 14.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 295 | 1. julij 2024 | [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] | {{fb|Portugalska}} | 0-0^P | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 46.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 294 | 25. junij 2024 | [[RheinEnergieStadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 45.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 293 | 20. junij 2024 | [[Allianz Arena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 63.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 292 | 16. junij 2024 | [[MHPArena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 291 | 8. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 11.040 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 290 | 4. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Armenija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 8.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 289 | 26. marec 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Portugalska}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.450 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 288 | 21. marec 2024 | [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 1.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 287 | 20. januar 2024 | [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]] | {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]] | {{fb|ZDA}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 286 | 20. november 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 16.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 285 | 17. november 2023 | [[Stadion Parken]] | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 35.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 284 | 17. oktober 2023 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 283 | 15. oktober 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 282 | 26. marec 2023 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 281 | 7. september 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Irska}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 12.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 280 | 19. junij 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 14.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 279 | 16. junij 2023 | [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 32.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 278 | 26. marec 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 10.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 277 | 23. marec 2023 | [[Astana Arena]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 27.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 276 | 20. november 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 275 | 17. november 2022 | [[Cluj Arena]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 6.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 274 | 27. september 2022 | [[Friends Arena]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | Liga narodov | 22.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 273 | 24. september 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 2-1 | Liga narodov | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 272 | 12. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija}} | 2-2 | Liga narodov | 13.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 271 | 9. junij 2022 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | Liga narodov | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 270 | 5. junij 2022 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-4 | Liga narodov | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 269 | 2. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 0-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 268 | 28. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Katar}} | 0-0 | Prijateljska tekma | | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 267 | 26. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 266 | 14. november 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 265 | 11. november 2021 | [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 264 | 11. oktober 2021 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 263 | 8. oktober 2021 | [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 262 | 7. september 2021 | [[Stadion Poljud]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 261 | 4. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 260 | 1. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 259 | 4. junij 2021 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|GIB}} | 6-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 258 | 1. junij 2021 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 257 | 30. marec 2021 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 256 | 27. marec 2021 | [[Stadion Fišt]] | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 255 | 24. marec 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 254 | 18. november 2020 | [[Stadion Georgiosa Kamarasa]] | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 253 | 15. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 2-1 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 252 | 11. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Azerbajdžan}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 251 | 14. oktober 2020 | [[Stadion Zimbru]] | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] | {{fb|Moldavija}} | 4-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 250 | 11. oktober 2020 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 249 | 7. oktober 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 248 | 6. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Moldavija}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 247 | 3. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 246 | 19. november 2019 | [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 53.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 245 | 16. november 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 11.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 244 | 13. oktober 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 243 | 10. oktober 2019 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 16.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 242 | 9. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 10.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 241 | 6. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Poljska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 240 | 10. junij 2019 | [[Stadion Daugava]] | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 239 | 7. junij 2019 | [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 19.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 238 | 24. marec 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 9.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 237 | 21. marec 2019 | [[Stadion Sammyja Oferja]] | {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 236 | 19. november 2018 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Liga narodov | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 235 | 16. november 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-1 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 234 | 16. oktober 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Liga narodov | 5.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 233 | 13. oktober 2018 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-1 | Liga narodov | 14.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 232 | 9. september 2018 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 1-2 | Liga narodov | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 231 | 6. september 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 230 | 2. junij 2018 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 229 | 27. marec 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belorusija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 228 | 24. marec 2018 | [[Stadion Wörthersee]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 227 | 8. oktober 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 226 | 5. oktober 2017 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 61.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 225 | 4. september 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 6.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 224 | 1. september 2017 | [[Štadión Antona Malatinského]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 15.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 223 | 10. junij 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 7.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 222 | 26. marec 2017 | [[Hampden Park]] | {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | {{fb|SCO}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 221 | 14. november 2016 | [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 40.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 220 | 11. november 2016 | [[Stadion Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 219 | 11. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 13.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 218 | 8. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 217 | 4. september 2016 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 4.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 216 | 5. junij 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Turčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 7.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 215 | 30. maj 2016 | [[Stadion Swedbank]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] | {{fb|Švedska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 17.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 214 | 28. marec 2016 | [[Windsor Park ]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 213 | 23. marec 2016 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|MKD}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 212 | 17. november 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 211 | 14. november 2015 | [[Arena Lvov]] | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 210 | 12. oktober 2015 | [[Stadion San Marino|San Marino]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 780 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 209 | 9. oktober 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 208 | 8. september 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 207 | 5. september 2015 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 25.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 206 | 14. junij 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 205 | 30. marec 2015 | [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]] | {{fb|Katar}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 204 | 27. marec 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 6-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 203 | 19. november 2014 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kolumbija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 202 | 15. november 2014 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 82.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 201 | 12. oktober 2014 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 4.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 200 | 9. oktober 2014 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 199 | 8. september 2014 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 198 | 7. junij 2014 | [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]] | {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]] | {{fb|Argentina}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 197 | 4. junij 2014 | [[Estadio Centenario|Centenario]] | {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 196 | 5. marec 2014 | [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]] | {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]] | {{fb|Alžirija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 195 | 19. november 2013 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Kanada}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 194 | 15. oktober 2013 | [[Stadion Suisse]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]] | {{fb|Švica}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 193 | 11. oktober 2013 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Norveška}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 192 | 10. september 2013 | [[Stadion GPS]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 191 | 6. september 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 190 | 14. avgust 2013 | [[Stadion Veritas|Veritas]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 189 | 7. junij 2013 | [[Laugardalsvöllur]] | {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]] | {{fb|Islandija}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 188 | 31. maj 2013 | [[Bielefelder Alm]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]] | {{fb|Turčija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.150 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 187 | 22. marec 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Islandija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 186 | 6. februar 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 185 | 14. november 2012 | [[Arena Filip II Makedonski]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 184 | 16. oktober 2012 | [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 183 | 12. oktober 2012 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 182 | 11. september 2012 | [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 181 | 7. september 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 180 | 15. avgust 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ROM}} | 4-3 | Prijateljska tekma | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 179 | 26. maj 2012 | [[Kufstein Arena]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]] | {{fb|GRE}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 178 | 29. februar 2012 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|SCO}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 177 | 15. november 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ZDA}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 8.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 176 | 11. oktober 2011 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Srbija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 175 | 6. september 2011 | [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 174 | 2. september 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 173 | 10. avgust 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belgija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 172 | 3. junij 2011 | | {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Ferski otoki}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 171 | 29. marec 2011 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 170 | 25. marec 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 169 | 9. februar 2011 | [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 168 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Gruzija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 4.010 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 167 | 12. oktober 2010 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 166 | 8. oktober 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ferski otoki}} | 5-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 165 | 7. september 2010 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 164 | 3. september 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 163 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstralija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.155 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 162 | 23. junij 2010 | [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 36.893 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 161 | 18. junij 2010 | [[Soccer City]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]] | {{fb|Združene države Amerike}} | 2-2 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 45.573 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 160 | 13. junij 2010 | [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]] | {{fb|Alžirija}} | 1-0 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 30.325 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 159 | 4. junij 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Nova Zelandija}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 10.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 158 | 3. marec 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Katar}} | 4-1 | Prijateljska tekma | 4.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 157 | 18. november 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.510 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 156 | 14. november 2009 | [[Stadion Lužniki|Lužniki]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 71.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 155 | 14. oktober 2009 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]] | {{fb|San Marino}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 154 | 10. oktober 2009 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 153 | 9. september 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Poljska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 152 | 5. september 2009 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 67.232 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 151 | 12. avgust 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|San Marino}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 150 | 1. april 2009 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 13.243 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 149 | 28. marec 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Češka}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 148 | 11. februar 2009 | [[Cristal Arena]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]] | {{fb|Belgija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.135 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 147 | 19. november 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 3-4 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 146 | 15. oktober 2008 | [[Na Stínadlech]] | {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]] | {{fb|Češka}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 15.220 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 145 | 11. oktober 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 144 | 10. september 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Slovaška}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 143 | 6. september 2008 | [[Stadion Oporowska|Oporowska]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 142 | 20. avgust 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Hrvaška}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 141 | 26. maj 2008 | [[Ullevi]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] | {{fb|Švedska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 140 | 26. marec 2008 | [[ZTE Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 139 | 6. februar 2008 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 138 | 21. november 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 137 | 17. oktober 2007 | [[Philips Stadion]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 136 | 13. oktober 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 135 | 12. september 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 134 | 8. september 2007 | [[Stade Josy Barthel]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | {{fb|Luksemburg}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 2.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 133 | 22. avgust 2007 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 132 | 6. junij 2007 | [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 131 | 2. junij 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Romunija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 130 | 28. marec 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 9.520 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 129 | 24. marec 2007 | [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 128 | 7. februar 2007 | [[Stadion Domžale|Stadion]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 127 | 11. oktober 2006 | [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]] | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 2-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 126 | 7. oktober 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 125 | 6. september 2006 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 124 | 15. avgust 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 123 | 4. junij 2006 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Slonokoščena obala}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 122 | 31. maj 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Trinidad in Tobago}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 121 | 1. marec 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 120 | 28. februar 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 119 | 12. oktober 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Škotska}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 118 | 8. oktober 2005 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 117 | 7. september 2005 | | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]] | {{fb|Moldavija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 116 | 3. september 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Norveška}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 10.055 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 115 | 17. avgust 2005 | | {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]] | {{fb|Wales}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 114 | 4. junij 2005 | | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 33.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 113 | 30. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 112 | 26. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nemčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 9.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 111 | 9. februar 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Češka}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 110 | 17. november 2004 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 109 | 13. oktober 2004 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 108 | 9. oktober 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 107 | 8. september 2004 | | {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 38.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 106 | 4. september 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Moldavija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 105 | 18. avgust 2004 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija in Črna gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 104 | 28. april 2004 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]] | {{fb|Švica}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 103 | 31. marec 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Latvija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 102 | 18. februar 2004 | | {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 101 | 19. november 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 100 | 15. november 2003 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 99 | 11. oktober 2003 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 98 | 10. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 97 | 6. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 96 | 20. avgust 2003 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Madžarska}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 95 | 7. junij 2003 | | {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]] | {{fb|Izrael}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 94 | 30. april 2003 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]] | {{fb|Malta}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 93 | 2. april 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 4-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 92 | 12. februar 2003 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Švica}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 3.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 91 | 12. oktober 2002 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 78.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 90 | 7. september 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 89 | 21. avgust 2002 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 88 | 12. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]] | {{fb|Paragvaj}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 28.598 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 87 | 8. junij 2002 | [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]] | {{fb|Republika Južna Afrika}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 47.226 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 86 | 2. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]] | {{fb|Španija}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 30.176 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 85 | 17. maj 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gana}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 84 | 17. april 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Tunizija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 83 | 27. marec 2002 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 82 | 15. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Kitajska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 81 | 12. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Honduras}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 80 | 14. november 2001 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 79 | 10. november 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 78 | 6. oktober 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Farski otoki}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 77 | 5. september 2001 | | {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 76 | 1. september 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Rusija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 75 | 15. avgust 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 74 | 6. junij 2001 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 73 | 2. junij 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 72 | 26. april 2001 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 32.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 71 | 28. marec 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 70 | 24. marec 2001 | | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 69 | 28. februar 2001 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 67 | 11. oktober 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 68 | 7. oktober 2000 | | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 1.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 66 | 3. september 2000 | | {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Farski otoki}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 65 | 16. avgust 2000 | | {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]] | {{fb|Češka}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 4.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 64 | 21. junij 2000 | [[Gelredome]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 63 | 18. junij 2000 | [[Amsterdam ArenA]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] | {{fb|Španija}} | 1-2 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 62 | 13. junij 2000 | [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 3-3 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 61 | 3. junij 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Saudova Arabija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 60 | 26. april 2000 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 60.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 59 | 23. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 58 | 19. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 57 | 17. november 1999 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 65.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 56 | 13. november 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 55 | 9. oktober 1999 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 54 | 8. september 1999 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 27.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 53 | 4. september 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gruzija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 52 | 18. avgust 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 51 | 9. junij 1999 | | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 50 | 5. junij 1999 | | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 49 | 28. april 1999 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 48 | 27. marec 1999 | | {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]] | {{fb|Gruzija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 47 | 8. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 7-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 46 | 6. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 45 | 14. oktober 1998 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 44 | 10. oktober 1998 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 43 | 6. september 1998 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 42 | 19. avgust 1998 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 41 | 22. april 1998 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Češka}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 40 | 25. marec 1998 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 39 | 9. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 38 | 6. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 37 | 5. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Islandija}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 36 | 11. oktober 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 35 | 10. september 1997 | | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 34 | 6. september 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 33 | 30. april 1997 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 41.278 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 32 | 2. april 1997 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 3-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 31 | 18. marec 1997 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]] | {{fb|Avstrija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 14.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 30 | 10. november 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 29 | 1. september 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 28 | 21. maj 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 27 | 24. april 1996 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 26 | 27. marec 1996 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]] | {{fb|Poljska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 25 | 11. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Rusija}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 24 | 9. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 23 | 7. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Islandija}} | 7-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 22 | 6. december 1995 | | {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]] | {{fb|Mehika}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 21 | 15. november 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 20 | 11. oktober 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 19 | 6. september 1995 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 18 | 11. junij 1995 | | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 17 | 7. junij 1995 | | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 16 | 26. april 1995 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 15 | 29. marec 1995 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 14 | 16. november 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 13 | 12. oktober 1994 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 12 | 7. september 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Italija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 11 | 1. junij 1994 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 10 | 27. april 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 3-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 9 | 6. april 1994 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 8 | 23. marec 1994 | | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 7 | 12. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 6 | 10. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Tunizija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 5 | 8. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Gruzija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 4 | 13. oktober 1993 | [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]] | {{fb|Makedonija}} | 1-4 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 3 | 7. april 1993 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 2 | 7. november 1992 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 1 | 3. junij 1992 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS</ref> |} ==Neuradne tekme== {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 6 | 16. november 1993 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]] | {{fb|Slovaška}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 14.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 5 | 19. junij 1991 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref name="neuradne"/> |- | 4 | 8. december 1990 | [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 3 | 3. april 1968 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 2 | 19. avgust 1956 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kitajska}} | 5-2 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 1 | 23. junij 1921 | | {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref name="neuradne"/> |} ==Sklici== {{sklici|5}} ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=tekme&id_menu=11 NZS: Vse tekme slovenske reprezentance] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} [[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]] [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]] g9dpc7jjaz0r9flpg7qshfywqgtx052 0 249642 6653845 6502484 2026-03-31T15:23:38Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6653845 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Velika nagrada Kranja | image = Kranj GP start 2022 UCI 1.2.jpg | date = avgust | region = Kranj | english = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[enodnevna dirka]] | organiser = [[Kolesarski klub Sava Kranj]] | director = | first = {{start date|1967}} | number = 57 | last = | firstwinner = {{ikonazastave|YUG}} [[Jože Valenčič]] | mostwins = {{nowrap|{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] ''(4 zmage)''}} | mostrecent = {{ikonazastave|MEX}} [[José Juan Prieto]] }} '''VN Kranja - Memorial Filipa Majcna''' ([[angleščina|angleško]] ''GP Kranj - Filip Majcen Memorial'') je enodnevna cestna [[kolesarska dirka]] izvedena vsako leto junija v [[Kranj|Kranju]]. Od leta 2007 do 2011 je bila organizirana, kot dirka prve kategorije (1.1) na koledarju [[UCI Europe Tour]]. Po odpovedi 2012, je od leta 2013 (izjema 2014) znova del UCI Europe Tour-a, kot klasa 1.2. == Zmagovalci == {| class="wikitable" ! Leto ! Zmagovalec ! Drugi ! Tretji |- |1967 |{{ikonazastave|YUG}} [[Jože Valenčič]] | | |- |1968 |{{ikonazastave|YUG}} [[Franc Hvasti]] | | |- |1969 |{{ikonazastave|YUG}} [[Slavko Žagar]] | | |- |1970 |{{ikonazastave|YUG}} [[Rudi Valenčič]] | | |- |1971 |{{ikonazastave|YUG}} [[Franc Hvasti]] | | |- |1972 |{{ikonazastave|YUG}} [[Jože Valenčič]] | | |- |1973 |{{ikonazastave|YUG}} [[Franc Hvasti]] | | |- |1974 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Končar]] | | |- |1975 |{{ikonazastave|YUG}} [[Janez Končar]] | | |- |1976 |{{ikonazastave|YUG}} [[Miro Rakuš]] | | |- |1977 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1978 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1979 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Udovič]] | | |- |1980 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1981 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1982 |{{ikonazastave|YUG}} [[Vinko Polončič]] | | |- |1983 |{{ikonazastave|YUG}} [[Bojan Ropret]] | | |- |1984 |{{ikonazastave|YUG}} [[Radomir Pavlovič]] | | |- |1985 |{{ikonazastave|YUG}} [[Jure Pavlič]] | | |- |1986 |{{ikonazastave|YUG}} [[Rajko Čubrič]] | | |- |1987 |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Bontempi]] | | |- |1988 |{{ikonazastave|YUG}} [[Sandi Papež]] | | |- |1989 |{{ikonazastave|YUG}} [[Vladimir Brkovič]] | | |- |1990 |{{ikonazastave|YUG}} [[Robert Pintarič]] | | |- |1991 |{{ikonazastave|YUG}} [[Aleš Pagon]] | | |- |1992 |{{ikonazastave|SVN}} [[Sandi Papež]] | | |- |1993 |{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Pintarič]] | | |- |1994 |{{ikonazastave|SVN}} [[Gorazd Štangelj]] | | |- |1995 |{{ikonazastave|SVN}} [[Bogdan Ravbar]] | | |- |1996 |{{ikonazastave|SVN}} [[Igor Kranjec]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Rajko Petek]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Bogdan Ravbar]] |- |1997 |{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Hvastija]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Konečný]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Branko Filip]] |- |[[Velika nagrada Kranja 1998|1998]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Gorazd Štangelj]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Hvastija]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tadej Valjavec]] |- |[[Velika nagrada Kranja 1999|1999]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Igor Kranjec]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Jan Bratkowski]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Uroš Murn]] |- |[[Velika nagrada Kranja 2000|2000]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Girardello]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Stare]] | |- |2001 |{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Masolino]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Hrvoje Miholjević]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2002 |{{ikonazastave|RUS}} [[Mihail Timošin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tomaž Nose]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Kristjan Fajt]] |- |2003 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Orizio]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tomaž Nose]] |- |2004 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Visconti (kolesar)|Giovanni Visconti]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matic Strgar]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Bandiera]] |- |2005 |{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Hvastija]] |{{ikonazastave|LTU}} [[Drąsutis Stundžia]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Stare]] |- |2006 |{{ikonazastave|SVN}} [[Boštjan Mervar]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Robert Kišerlovski]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Zitta]] |- |2007 |{{ikonazastave|SVN}} [[Borut Božič]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Matic Strgar]] |- |2008 |{{ikonazastave|SVN}} [[Grega Bole]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Jure Kocjan]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Aldo Ino Ilešič]] |- |2009 |{{ikonazastave|SVN}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Vrečer]] |{{ikonazastave|BLR}} [[Jaŭhen Sobal']] |- |2010 |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Gnezda]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Oscar Gatto]] |- |2011 |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ponzi]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Luka Mezgec]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Blaž Furdi]] |- |2012 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2013 |{{ikonazastave|AUT}} [[Lukas Pöstlberger]] |{{ikonazastave|SVK}} [[Matej Jurčo]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Kristjan Fajt]] |- |2014-15 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2016 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mattia De Marchi]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ravanelli]] |- |2017 |{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Žiga Jerman]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]] |- |2018 |{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Pessot]] |{{ikonazastave|ARG}} [[Nicolás Tivani]] |- |2019 |{{ikonazastave|SVN}} [[Marko Kump]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Totò]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Cecchini]] |- |2020 |{{ikonazastave|NLD}} [[Olav Kooij]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Fortin]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]] |- |2021 |{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Verza]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Felix Engelhardt]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Moran Vermeulen]] |- |2022 |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Peron (kolesar)|Andrea Peron]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bárta]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tilen Finkšt]] |- |2023 |{{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Zamperini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ridolfo]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Federico Biagini]] |- |2024 |{{ikonazastave|}} [[Roman Jermakov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Baseggio]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Alexandre Balmer]] |- |2025 |{{ikonazastave|MEX}} [[José Juan Prieto]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Capra]] |{{ikonazastave|CAN}} [[Riley Pickrell]] |} ==Zunanje povezave== * [http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,ock,tekmovalne_discipline,cestne_dirke,koledar_in_razpisi_tekmovanj.htm&showNews=NEWSBLXIFB1112012102954 KZS.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305071347/http://www.kolesarska-zveza.si/KZS%2C%2Cock%2Ctekmovalne_discipline%2Ccestne_dirke%2Ckoledar_in_razpisi_tekmovanj.htm%26showNews%3DNEWSBLXIFB1112012102954 |date=2016-03-05 }} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} {{Velika nagrada Kranja}} {{cycling-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1967]] [[Kategorija:Velika nagrada Kranja| ]] [[Kategorija:Šport v Kranju]] 765g58vh2eemnjlbrd8pqb5xotsz4h8 0 254963 6653752 5951842 2026-03-31T13:30:39Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Bukovec''', (neuradno tudi Janko Bukovec) [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]], [[vinogradnik]], [[župan]], državni [[svetnik]] in [[politik]], * [[23. januar]] [[1949]], [[Semič]]. Od rojstva dalje je živel in delal na domači kmetiji, ki je bila pretežno usmerjena v vinogradništvo. Končal je šolo kmetijskega strojnika. Leta 1988 je bil eden od ustanoviteljev [[Slovenska kmečka zveza|Slovenske kmečke zveze]], prve demokratične stranke v Sloveniji po 2. svetovni vojni, ki se je kasneje preimenovala [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. V času osamosvojitve, je bil predsednik [[DEMOS]]-a za Belo Krajino, ki je bil hkrati zadolžen tudi za Dolenjsko. Leta 1994 je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana [[Občina Semič|Občine Semič]]. To delo je opravljal štiri mandate in sicer do leta 2010. Med letoma 2002 in 2007 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SLS. == Viri == * http://www.belokranjec.si/novice/pogovarjamo-se-z-ivanom-bukovcem/476 * http://www.times.si/slovenija/ob-obcinskem-prazniku-se-je-poslovil-tudi-zupan-janko-bukovec--2173c7acd4-a3b1c694e6.html{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * http://www.dolenjskilist.si/2011/11/27/71034/novice/bela_krajina/Po_stirih_mandatih_zupana_Janko_Bukovec_se_za_poslanca/ == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Bukovec, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1949]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski vinarji]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2002–2007)]] [[Kategorija:Župani Občine Semič]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] nemav6xhyap1zzbt133yxp8zswr8zvc 0 258572 6653750 6637482 2026-03-31T13:29:08Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Istenič''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]], [[vinograd]]niški in [[vino|vinarski]] strokovnjak, * [[23. december]] [[1940]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Starša sta se v Ljubljano, v večstanovanjsko železniško hišo v bližino današnjih Ljubljanskih mlekarn, priselila iz Logatca. Oče je bil železničar, mama gospodinja. Janez je bil drugi izmed treh otrok (starejša sestra in mlajši brat).<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Šoštarič|first=Marjeta|date=25. 1. 2022|title=V mladosti uspešen nogometaš se je po študiju zapisal vinarstvu|magazine=Delo|page=12}}</ref> [[Diploma|Diplomiral]] je 28. 12. 1963 na ljubljanski [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] in prav tam 1988 tudi [[magisterij|magistriral]]. Strokovno se je izpopolnjeval v [[Francija|Franciji]] (1968/1969) s podporo prvega delodajalca Slovenijavino in po vrnitvi na Bizeljskem, kjer je imel vinograd že tast, kupil lasten vinograd ter pričel omejeno pridelavo penin. Od 15. 1. 1964 do 1989 je bil zaposlen v Slovenijavinu oziroma v Slovinu v Ljubljani, kjer je bil v letih 1967−1978 glavni enolog, nato pa je dve leti vodil komercialo Slovin commerce; služboval je tudi v Nemčiji, saj je bil tam štiri leta zastopnik za jugoslovanska vina pri podružnici beograjskega Genexa; s tem je pomembno prispeval k uveljavitvi naših [[vino|vin]] na tujih trgih. 1989−1993 je iz Slovenije delal za nemško podjetje Racke, pri katerem je skrbel za pripravo in kakovost znamke rdečih vin Amselfelder, nabavo vin po Franciji, Italiji in Nemčiji ter sodeloval pri pridelavi penin v dveh Rackejevih kleteh v Nemčiji in Šampanji.<ref name=":0"/> Je tudi mednarodni degustator, med drugim pa je bil v letih 1982−1986 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] predstavnik pri Mednarodni vinski organizaciji. Leta 1993 je postal zasebni vinogradnik v [[Stara vas-Bizeljsko|Stari vasi]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]] in je tu kot prvi zasebnik po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] v Sloveniji z lastno blagovno znamko začel proizvajati [[penina|penino]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Zgodovina penin Istenič, sega v davno leto 1968, ko je Janez Istenič izdelal svojo prvo steklenico penine v Stari vasi na Bizeljskem in jo poimenoval po svoji hčerki Barbari, ki je bila rojena istega leta. V mladosti se je ukvarjal s športom. Kot izjemno nadarjen vratar je opozoril pri [[NK Ljubljana]]. Kot edini Slovenece izbran v jugoslovansko mladinsko reprezentanco (priprave v Beogradu so se začele 14. 1. 1967) in konec januarja 1967 igral proti Angliji na Stamford Bridgeu (2 : 2).<ref name=":0"/> Pri 17 letih je postal vratar pri [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|NK Odred]] (danes Olimpija), kasneje je branil še za Krim, in znova za Olimpijo in Ljubljano. Nogomet je opustil ob odhodu na izpopolnjevanje v Franciji leta 1968. Zadnjo tekmo je igral pri 28 letih. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042847557 |title=Janez Istenič – nogometni vratar in vinarska legenda |accessdate=2022-11-01 |archive-date=2022-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221101085711/https://www.dnevnik.si/1042847557 |url-status=dead }}</ref> Leta 2018 je izdal biografijo 'Zgodba o vrhunskem športniku in vinarski legendi', ki jo je napisal novinar [[Marjan Fortin]]. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.istenic.si/ {{scientist-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Istenič, Janez}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Slovenski vinarji]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] 38fohn6btrx7oqzsf82c40xwurcl7ko 0 261339 6653743 6638500 2026-03-31T13:27:57Z ~2026-90770-6 254477 /* B */ 6653743 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] 4spzr80v9pgg06flhtb5fg5o2knc58n 0 263060 6653691 6491398 2026-03-31T13:14:50Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653691 wikitext text/x-wiki '''Avto-moto zveza Slovenije''' (kratica '''AMZS''') je osrednji [[Slovenija|slovenski]] avtomobilski klub. Ukvarja se s prometno varnostjo, preventivo, izobraževanjem voznikov (avtošola in šola varne vožnje), nudi pa tudi avtomobilistične storitve, kot so servis, tehnični pregledi in pomoč na cesti<ref name="amzs"> [http://www.amzs.si/ Spletna stran AMZS] </ref>. V sedanji obliki deluje od leta 1948, njeni začetki pa sežejo v leto 1909<ref name="zgodovina"> [http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=43&L2_ID=906 Motorevija: AMZS in njene predhodnice v stotih letih]; povzeto 14. oktobra 2010. </ref>. == Zgodovina<ref name="zgodovina" /><ref name="zgodovina2"> [http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=32&L2_ID=947 Motorevija: Prvih 100 let]; povzeto 14. oktobra 2010. </ref> == [[Slika:Potujoči avto-servis Avto-moto zveze Slovenije 1960.jpg|thumb|Potujoči avto-servis Avto-moto zveze Slovenije, foto: [[Dragiša Modrinjak]], ''[[Večer (časnik)|Večer]]'', 1960]] Prvi avtomobilistični klub na Slovenskem, ki hkrati tudi velja za predhodnika AMZS, je bil na pobudo barona [[Friderik Born|Friderika Borna]] ustanovljen 16. julija 1909 pod imenom ''Krainer Automobil-klub'' oz. ''Kranjski avtomobilni klub''. Temeljna načela so bila šport, pospeševanje turizma, pojasnjevanje pomena avtomobilizma in poučevanje voznikov. Leta 1920 se je klub preimenoval v ''Avtomobilski klub za Slovenijo'', kmalu zatem pa v ''Jugoslovanski avtomobilski klub'', ker je hotel izdajati mednarodne dokumente, a dovoljenje za to je lahko dobil en klub v državi. Hitro se je porodila zamisel o klubu, ki bi združil vse nacionalne klube v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|SHS]], in tako je leta 1924 nastal Avtomobilski klub kraljevine SHS. Za slovensko ozemlje je nastala sekcija Ljubljana, leta 1925 pa še sekcija Maribor. V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] sta se sekciji vsled administrativne delitve države na [[Banovina|banovine]] združili. Z izbruhom druge svetovne vojne se je vsakršno delovanje klubov ustavilo. V okupirani Ljubljani je nekaj časa deloval italijanski kraljevi avtomobilski klub. Partizani so leta 1944 izdali vojno prometni pravilnik in uvedli registracijo vozil. Po vojni se delovanje kluba ni neposredno nadaljevalo. 5. septembra 1948 je bila ustanovljena Avto-moto zveza Slovenije, ki je takrat predvsem koordinirala njene člane in klube. Z leti se je obseg dejavnosti širil, ena pomembnejših je pomoč na cesti, ki jo je začela izvajati 1. oktobra 1959<ref name="asistenca"> [http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=43&L2_ID=226 Motorevija: 45 let AMZS pomoči na cesti]; povzeto 14. oktobra 2010. </ref>, takrat pod imenom ''Služba pomoč-informacije''. Od leta 1957 izdaja tudi glasilo, danes pod imenom ''Motorevija''. == Viri == <references /> {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] tf1hk2kvz0fnplhobtbwkc461c1uuju 14 265994 6653769 3982428 2026-03-31T13:43:51Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653769 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[športna dvorana|športnih dvoranah]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. {{Kategorija v Zbirki|Sports halls in Slovenia}} [[Kategorija:Športni objekti v Sloveniji|Dvorane]] [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Slovenija]] 7q0okenycydompkrwl7iu27wxxks13x 0 268731 6654255 6597997 2026-04-01T11:41:25Z Ivan Fras 257475 datum rojstva in priimek matere 6654255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Radoslav Razlag | image = <!-- Wikidata --> | caption = | birth_date = <!-- Wikidata -->12. julij 1826 | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | known_for = |nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]| occupation = <!-- Wikidata --> }} '''Radoslav Razlag - Jakob''', slovenski pisatelj, pesnik in politik, [[deželni glavar]] [[Kranjska|Kranjske]], * [[12. julij]] [[1826]], [[Radoslavci]], † [[5. junij]] [[1880]], [[Brežice]]. == Življenje in delo == Rodil se je kot '''Jakob Razlag''' očetu kmetu Petru in materi Mariji (rojena Kokol). V [[Gradec|Gradcu]] je študiral filozofijo, bogoslovje in pravo. V začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v [[štajerski deželni zbor]]. Tu je skupaj z Nemcem [[Mihael Hermann|Mihaelom Hermannom]] in kasneje z [[Josip Vošnjak|Josipom Vošnjakom]] odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalistično ureditev [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]]. Leta 1867 je bil ponovno izvoljen, a je že naslednje leto odstopil. Leta 1868 se je kot govornik udeležil prvega [[taborsko gibanje|tabora]] v [[Ljutomer]]u.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 1869 je bil izvoljen za poslanca kmečkih občin v [[kranjski deželni zbor]]. [[Cislajtanija|Avstrijska]] vlada, ki jo je tedaj vodil [[Karel Hohenwart]], ga je 11. septembra 1871 imenovala za kranjskega deželnega glavarja. Tako je Štajerec Razlag postal prvi slovenski deželni glavar Kranjske. ==Opombe== {{sklici}} == Viri == {{Kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=492134|avtor=Kranjec Silvo|ime=Razlag Radoslav|vir=SBL}} {{Deželni glavarji Kranjske}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Razlag, Radoslav}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Deželni glavarji Kranjske]] [[Kategorija:Poslanci štajerskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] jcl2hwhq6clxqzraofbj7uq99yxj6dn 0 269396 6653990 5877623 2026-03-31T21:21:23Z Marko3 1829 6653990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1986–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Trenutno (<small>2017</small>) je direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kanidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] ac82b502n80pk4yeddafz3nwnsvil5z 6653991 6653990 2026-03-31T21:21:57Z Marko3 1829 6653991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1986–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Trenutno (<small>2017</small>) je direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kanidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] qyue8i310rtsv17kyjnjaag9e99vr64 6653995 6653991 2026-03-31T21:27:07Z Marko3 1829 6653995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1986–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref name=":0"> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Med letoma 2004 in 2013 je opravljala funkcijo generalne direktorice [[Veterinarska uprava Republike Slovenije|Veterinarske uprave RS]].<ref name=":0" /> Od leta 2015 je bila direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kanidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] cb8wsbho4s3mza9v8nqi9itw7won1vn 6653999 6653995 2026-03-31T21:32:54Z Marko3 1829 6653999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1986–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref name=":0"> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta 1993 je doktorirala doktorirala na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P372|title=Dr. Vida Čadonič Špelič|accessdate=31. 3. 2026|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Med letoma 2004 in 2013 je opravljala funkcijo generalne direktorice [[Veterinarska uprava Republike Slovenije|Veterinarske uprave RS]].<ref name=":0" /> Od leta 2015 je bila direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Funkcijo je opravljala do leta 2022.<ref name=":1" /> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kanidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] tbi02o95x4m1qmjxsrjk36njehg6sly 6654003 6653999 2026-03-31T21:37:32Z Marko3 1829 6654003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1986–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref name=":0"> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta 1993 je doktorirala doktorirala na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P372|title=Dr. Vida Čadonič Špelič|accessdate=31. 3. 2026|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Med letoma 2004 in 2013 je opravljala funkcijo generalne direktorice [[Veterinarska uprava Republike Slovenije|Veterinarske uprave RS]].<ref name=":0" /> Od leta 2015 je bila direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Funkcijo je opravljala do leta 2022.<ref name=":1" /> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kandidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je ponovno nastopila na listi NSi, a se ni uvrstila med poslance.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/slovo-od-poslanskih-klopi-nekaterih-zelo-prepoznavnih-imen|title=Slovo od poslanskih klopi nekaterih zelo prepoznavnih imen|date=23. 3. 2026|accessdate=31. 3. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] b1z9fqetjg6f00o335y7p9kj0lujxtc 0 270142 6653704 5830071 2026-03-31T13:14:54Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653704 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Obalna gasilska zveza Koper (OGZ Koper)''' združuje v celoti 10 prostovoljnih gasilskih društev (5 društev II. kategorije in 5 društev I. kategorije) ter eno industrijsko PiGD Luka Koper, katere delujejo na območju občine [[Koper]]. == Seznam prostovoljnih gasilskih društev v OGZ Koper == * [[Babiči#Društva|PGD Babiči]] II. kategorije * PGD Dekani II. kategorije * PGD Dol I. kategorije * PGD Osp I. kategorije * PGD Gradin I. kategorije * [[PGD Hrvatini]] II. kategorije * PGD Krkavče II. kategorije * PGD Movraž I. kategorije * PGD Pobegi - Čežarji II. kategorije * PGD Rakitovec I. kategorije * PIGD Luka Koper {{stublist}} {{Škrbina-gospodarstvo}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] gf46xnfpaxcxcqdy8znxu8twznm0b36 0 270341 6653714 6598300 2026-03-31T13:14:58Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653714 wikitext text/x-wiki '''Zveza ekonomistov Slovenije''' je [[stan]]ovska organizacija [[ekonomist]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2001]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za prispevek k razvoju ekonomske znanosti in njeni popularizaciji v slovenskem in mednarodnem prostoru - ob 50-letnici«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.zes.si/ Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{stub}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} eunf03nsedzu5ehuy1ppi0djmkqmzpe 0 270376 6653694 6473201 2026-03-31T13:14:51Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653694 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}[[Slika:Gasilski logotip.png|sličica|Znak Gasilske zveze Slovenije]] [[Slika:Gasilec - Pomoč v nesreči.svg|sličica|Gasilec - Pomoč v nesreči (format primeren za tiskanje na oblačila)]] '''Gasilska zveza Slovenije''' (kratica: '''GZS''') je krovna organizacija prostovoljnih [[gasilec|gasilk in gasilcev]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila 2. oktobra 1949 V Ljubljani. Združuje več kot 162.000 članic in članov iz 1341 [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskih društev]] in je največja humanitarna, [[prostovoljstvo|prostovoljska]] in [[Civilna družba|civilnodružbena]] organizacija v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Gasilska Zveza Slovenije – Gasilska Zveza Slovenije|url=https://gasilec.net/|accessdate=2022-07-29|language=sl-SI}}</ref> == Organiziranost == Najvišji organ GZS je Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se praviloma sestane vsaka štiri leta. Na kongresu se izvoli Upravni odbor, Poveljstvo, Arbitražo, Nadzorni odbor, Predsednika in Poveljnika. Med dvema kongresoma je praviloma vsako leto sklican Plenum. GZS je organizirana v 17 gasilskih regij. Posamezne regije sestavljajo gasilske zveze, ki delujejo na območju ene ali več občin. Gasilske zveze sestavljajo prostovoljna gasilska društva. === Kongres === Kongres sestavljajo izvoljeni delegati, ki jih izvolijo najvišji organi GZ po naslednjih kriterijih: * vsaka GZ, ki vključuje do 15 PGD in PIGD, ima 1 delegata; * vsaka GZ, ki vključuje od 16 do 30 PGD in PIGD, ima 2 delegata; * vsaka GZ, ki vključuje od 31 do 45 PGD in PIGD, ima 3 delegate; * vsaka GZ, ki vključuje nad 45 PGD in PIGD, ima 4 delegate. Mladino, članice in veterane zastopajo po trije predstavniki, ki jih med svojimi člani izvolijo posamezni sveti GZS. Na Kongresu sodelujejo kot delegati brez pravice glasovanja. To so člani upravnega odbora, člani Poveljstva, člani Nadzornega odbora, člani Arbitraže, častni funkcionarji gasilske zveze, dobitniki priznanja Matevža Haceta in predstavniki poklicnih gasilskih organizacij.<ref>{{Navedi splet|title=KONGRES – Gasilska Zveza Slovenije|url=https://gasilec.net/kongres/|accessdate=2022-07-29|language=sl-SI}}</ref> == Vodstvo == [[Slika:Predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije.png|sličica|Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije]] * '''Predsednik:''' Janko Cerkvenik * '''Namestnica predsednika:''' dr. Janja Kramer Stajnko * '''Podpredsednika:''' Franc Bradeško in Martin Lužar * * * * * '''Poveljnik:''' Zvonko Glažar * '''Namestnik poveljnika:''' Tomaž Vilfan * '''Podpoveljnika:''' Marko Adamič in Klemen Repovž * * * == Kongresi == === 1. kongres (ustanovni) === 1. - Ustanovni- kongres GZS, 2. oktober 1949, Ljubljana. Kongres je pomenil tudi ustanovitev Gasilske zveze Slovenije. Na kongresu so izvolili prvega predsednika in poveljnika gasilske zveze. ''»Vsi, ki danes utrjujete, razvijate in širite prostovoljne gasilske organizacije, s tem prispevate znaten delež k izoblikovanju socializma v naši državi.«'' [[Slika:Gasilska zastava.png|sličica|Zastava Gasilske zveze Slovenije]] Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 54.697, število PGD- jev: 855 gasilskih društev in 1.019 gasilskih čet === 2. kongres === 31. marec in 1. april 1951, Ljubljana. »Gasilske organizacije so zelo priljubljene med našim ljudstvom, posebno še med podeželjskim prebivalstvom, saj so bile vedno čuvar in branilec premoženja državljanov.« Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 41.485, število PGD- jev: 810 gasilskih društev in 1.096 gasilskih čet.3 === 3. kongres === 24. in 25. april 1954, Bled. »Noben predel LRS ne sme ostati zunaj požarnovarstvenega preventivnega območja gasilstva.« Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 64.490, število PGD- jev: 1.266 === 4. kongres === 17. in 18. april 1958, Ljubljana. »Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju žensk in mladine v gasilsko organizacijo.« Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS Miran Špicar. Članstvo: 44.223, število PGD- jev: 1.462 === 5. kongres === 16. in 17. november 1963, Ljubljana. »Strokovni vzgoji gasilcev moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.« Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 48.712, število PGD- jev: 1.379 === 6. kongres === 10. in 11. maj 1968, Kranj. »Danes nam je bolj kot kdajkoli prej potrebna enotna in tehnično dobro opremljena gasilska služba.« Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.246, število PGD- jev: 1.309. === 7. kongres === 10. in 11. junij 1972, Murska Sobota. »Za varnost ljudi in premoženja, za krepitev vseljudskega odpora.« Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.746, število PGD- jev: 1.479. === 8. kongres === 5. in 6. junij 1976, Nova Gorica. »Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite.« Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstva: 65.384, število PGD- jev: 1.330. === 9. kongres === 7. in 8. junij 1980, Brežice. »Z množično gasilsko organizacijo krepimo gospodarsko moč in obrambno sposobnost.« Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 82.224, število PGD- jev: 1.403. === 10. kongres === 22, 23. in 24. junijem 1984, Maribor. » Z večjo strokovnostjo in množičnostjo do še bolj učinkovitega varovanja ljudi in premoženja.« Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 97.117, število PGD-jev: 1.432 (teritorialnih in industrijskih). === 11. kongres === 17. in 18. junij 1988, Celje. » Požarna varnost ni prednostna naloga le gasilskih organizacij – prostovoljnih in poklicnih – ampak vseh delovnih ljudi in občanov.« Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.082, število PGD-jev: 1.467 (teritorialnih in industrijskih). === 12. kongres === 26. in 27. junij 1993, Slovenj Gradec. »Prvi kongres v samostojni državi Sloveniji.« Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.279, število PGD-jev: 1.454 (industrijskih in teritorialnih). === 13. kongres === 30. in 31. maj 1998, Sežana »Gasilci pripravljeni v novo tisočletje.« Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 119.110, število PGD-jev: 1.405 (teritorialnih in industrijskih). === 14. kongres === 24. in 25 maj 2003, Bled »Boljša usposobljenost, boljša opremljenost, večja varnost.« Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 123.087, število PGD- jev: 1.376 (teritorialnih in industrijskih). === 15. kongres === 23. in 24. maj 2008 Krško. »Visoka operativna pripravljenost je zagotovilo za večjo varnost« Predsednik GZS: Anton Koren, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 133.065, število PGD-jev: 1.363 (teritorialnih in industrijskih) === 16. kongres === 25. maj 2013, Koper »Moč v dlani dobrih misli« Predsednik GZS: Jošt Jakša, poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 151.156, število PGD-jev: 1.348 (teritorialnih in industrijskih) === 17. kongres === 19. maj 2018, Ptuj Predsednik GZS: [[Janko Cerkvenik]], poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 162.575, število PGD-jev: 1.341 (teritorialnih in industrijskih) === 18. kongres === 6-7.oktober 2023. Žalec Predsednik GZS: [[Janko Cerkvenik]], poveljnik GZS: Zvonko Glažar. Članstvo: 171.330, število PGD-jev: 1.338 (teritorialnih in industrijskih) == Glej tudi == * [[Planinska zveza Slovenije]] * [[Nevladna organizacija]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == *www.gasilec.net {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Gasilska društva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] rruuyxfr86e9cz2j8i6o3zt4bum869m 0 270443 6653712 6649765 2026-03-31T13:14:57Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653712 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije - 2019-10-29.jpg|thumb|Sedež zveze]] '''Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije''' je [[invalid]]ska [[društvo|društvena]] [[organizacija]] »z namenom zadovoljevanja skupnih potreb njihovih članov po izvajanju posebnih socialnih in drugih programov in storitev, posebej prirejenih za slepe in slabovidne«<ref>[http://www.zveza-slepih.si/index.php?naslov=o_zvezi Zveza-slepih.si - O zvezi]</ref>. Predsednik zveze je Matej Žnuderl. Zveza izvaja kulturno in založniško dejavnost ter vodi knjižnico za slepe. Izdaja časopis za slepe Obzorje, katerega urednik je Sebastjan Kamenik. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1995]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob petinsedemdesetletnici delovanja, za požrtvovalno delo pri povezovanju slepih in slabovidnih, pri njihovem organiziranju in vključevanju v družbo ter za zasluge pri prizadevanjih za neodvisno življenje invalidov«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.zveza-slepih.si/ Uradna spletna stran] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174788620 100 let najstarejše invalidske organizacije - Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije]«. ''Sledi časa'' (4. julij 2021). RTV Slovenija. {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Invalidi v Sloveniji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{škrbina-organizacija}} 1reyvqfjhlo1pk0vv0z9c2ejwp4fhn4 0 270458 6653707 6598417 2026-03-31T13:14:55Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653707 wikitext text/x-wiki '''Turistična zveza Slovenije''' je nacionalna [[društvo|društvena]] [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki skrbi za razvoj in promocijo [[turizem|turizma]], je krovna organizacija ki združuje preko 600 turističnih društev, občinskih in območnih zvez. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1995]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za dolgoletno delo in zasluge pri razvoju ter organiziranju slovenskega turizma, za spodbujanje raznovrstnih turističnih dejavnosti, še posebej pa za širjenje vedenja o Sloveniji v svetu«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.turisticna-zveza.si/ Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|*]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] hlhwhhmatkdo27iu9l17o2py5m45ghx 0 270495 6653713 6598455 2026-03-31T13:14:58Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653713 wikitext text/x-wiki '''Zveza društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije''' je bila ustanovljena leta [[1956]] na pobudo [[diabetolog]]a [[Ljudevit Merčun|Ljudevita Merčuna]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1996]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob štiridesetletnici delovanja za prizadevno človekoljubno delo, pomembno za sladkorne bolnike«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.diabetes-zveza.si Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{med-stub}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1956]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 0a4p9hysclzvnopvtzpy5789whv6tls 0 270496 6653720 6598456 2026-03-31T13:15:00Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653720 wikitext text/x-wiki '''Zveza slovenskih društev za boj proti raku''' je bilo ustanovljeno leta [[1984]] s povezavo društev v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so delovala na področju [[onkologija|onkologije]] in [[rak (bolezen)|raka]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1996]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge in petindvajsetletna prizadevanja v boju proti raku ter za drugo humano dejavnost na tem področju«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.protiraku.si/ Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{med-stub}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Onkologija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1984]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} libdogmysr2zygyrks05uu6dd4b4p7l 0 270516 6653709 6598477 2026-03-31T13:14:56Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653709 wikitext text/x-wiki '''Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije''' je bila med ustanovnimi članicami [[Zbornica zdravstvene nege Slovenije|Zbornice zdravstvene nege Slovenije]], ki je bila ustanovljena 15. decembra [[1992]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1997]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob sedemdesetletnici zaslužnega delovanja na področju zdravstvene nege in njenega strokovnega razvoja«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{med-stub}} [[Kategorija:Zbornica zdravstvene nege Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} e9iruvb7a52sr0723rivgb0keawcuiz 0 270532 6653718 6598492 2026-03-31T13:14:59Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653718 wikitext text/x-wiki '''Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije''' je strokovna organizacija v [[Slovenija|Sloveniji]], ki povezuje 33 društev s področja računovodstva in financ.. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1997]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob štiridesetletnici delovanja za njen prispevek k računovodski stroki, njeno popularizacijo, uveljavljanje teorije v praksi in še posebej za vzgojo računovodskih praktikov v Sloveniji«<ref>{{Navedi splet |url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012 |accessdate=2022-10-29 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019133903/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.rfr.si/ Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 6ocebh519phliz6r6bfxarbiuus0e35 0 270533 6653722 6598493 2026-03-31T13:15:00Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653722 wikitext text/x-wiki '''Zveza radioamaterjev Slovenije''' je nacionalna stanovska organizacija [[radioamater]]jev v [[Slovenija|Sloveniji]]. [[Slika:ZRS znak.gif|thumb|ZRS logotip]] == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1997]] je zveza prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob petdesetletnici delovanja za humanitarno pomoč pri naravnih in drugih nesrečah in še posebej za zasluge v procesu osamosvojanja Republike Slovenije«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.hamradio.si/ Uradna spletna stran] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Radioamaterstvo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] f60lz6szt2tduhhfjjmf9q9bxdh4sz1 0 270542 6653715 6130574 2026-03-31T13:14:58Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653715 wikitext text/x-wiki [[Slika:LogoZGS.jpg|sličica|Znak Zveze geografov Slovenije]] '''Zveza geografov Slovenije''' (predhodno '''Zveza geografskih društev Slovenije; kratica ZGS''') je krovna stanovska organizacija slovenskih [[geograf]]ov. Ustanovljena je bila leta 1922 v Ljubljani kot '''[[Geografsko društvo Slovenije]]'''. Ustanovili so ga študenti in diplomanti [[Slovenija|slovenske]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Sedanjo zvezo sestavlja več območnih ter strokovnih društev. Je tudi članica [[Mednarodna geografska zveza|Mednarodne geografske zveze]] ter evropskih združenj geografov [[EUGEO]] in [[EUROGEO]]. Izdaja publikaciji ''[[Geografski vestnik]]'' in ''[[Geografski obzornik]]''.<ref>{{Navedi splet|title = Zveza geografov Slovenije > Domov|url = http://zgs.zrc-sazu.si/|website = zgs.zrc-sazu.si|accessdate = 2016-01-09}}</ref> == Organiziranost == Zvezo vodi izvršni odbor. Delujoča društva so: * [[Ljubljansko geografsko društvo]] * Geografsko društvo Maribor * Gorenjsko geografsko društvo * [[Društvo učiteljev geografije Slovenije]] * Društvo mladih geografov Slovenije * Društvo študentov geografije Maribor. Zveza ustanavlja občasne in stalne komisije. Stalne komisije so: * Komisija za hidrogeografijo * Komisija za politično geografijo * Komisija za uporabo geografskih informacijskih sistemov pri varovanju okolja. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1998 je zveza prejela [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob petinsedemdesetletnici delovanja za zasluge pri bogatitvi slovenske geografske znanosti in njene organiziranosti.«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> ZGS in [[Anton Gosar]] sta bila ob 150. obletnici Avstrijskega geografskega društva nagrajena s častnim članstvom. == Glej tudi == * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/domov.aspx Uradna spletna stran] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski geografi|*]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] n8nju164gl84ybdou17r7q3wlx8cr8v 0 270551 6654138 6598512 2026-04-01T06:36:48Z Romanm 13 {{Infopolje oseba}} 6654138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aleš Mižigoj''', [[Slovenci|slovenski]] gospodarstvenik in [[častnik]], * [[8. julij]] [[1928]], [[Goriška Brda]]. Mižigoj je najbolj znan po vodenju [[Medex]]a in kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/moje-vodilo-je-po-cebelah-se-ravnaj-59551.html|title=Moje vodilo je: po čebelah se ravnaj.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Življenjepis == Po končani srednji ekonomski šoli leta 1948 se je zaposlil v [[Litostroj]]u in nadaljeval šolanje kot izredni študent na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]; po končanju vojaškega roka (postal je rezervni artilerijski častnik) je bil zaposlen na fakulteti (s polovičnim delovnim časom) kot vodja referata [[predvojaška vzgoja|predvojaške vzgoje]]. Po diplomiranju je delal kot revizor (1958–59), direktor Stanovanjskega sklada občine Škofja Loka (1959–61), nato je postal komercialni direktor Medexa, kjer je bil glavni direktor celih 37 let (1964–2001), nato pa svetovalec svoje hčere [[Aleša Mižigoj|Aleše Mižigoj]], ki ga je leta 2001 zamenjala kot direktorica Medexa, do svoje upokojitve novembra 2018 (po dopolnjenih 90 letih in po 57 letih dela v tem podjetju kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji).<ref>{{Navedi novice|title=DELO Sobotna priloga|authorlink3=|date=29. december 2018}}</ref> Podjetje Medex, ki ga je v začetku rešil pred stečajem, se je pod njegovim vodstvom razvojno okrepilo in doseglo mednarodni ugled. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1998 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »kot uspešnemu gospodarstveniku ob sedemdesetletnici za zasluge na različnih področjih športa in izobraževanja«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. Prejel je tudi: * [[red republike (SFRJ)|red republike z bronastim vencem]] (1974) * [[zlati orel (Tirolska)]] (1975) * [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1979) * [[nagrada Borisa Kraigherja]] (1980) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mižigoj, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] lluh51f38jb0bt66t3wqvnbik8yvpsk 6654140 6654138 2026-04-01T06:50:29Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6654140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aleš Mižigoj''', [[Slovenci|slovenski]] gospodarstvenik in [[častnik]], * [[8. julij]] [[1928]], [[Goriška Brda]], † [[marec]] [[2026]]. Mižigoj je najbolj znan po vodenju [[Medex]]a in kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/moje-vodilo-je-po-cebelah-se-ravnaj-59551.html|title=Moje vodilo je: po čebelah se ravnaj.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Življenjepis == Po končani srednji ekonomski šoli leta 1948 se je zaposlil v [[Litostroj]]u in nadaljeval šolanje kot izredni študent na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]; po končanju vojaškega roka (postal je rezervni artilerijski častnik) je bil zaposlen na fakulteti (s polovičnim delovnim časom) kot vodja referata [[predvojaška vzgoja|predvojaške vzgoje]]. Po diplomiranju je delal kot revizor (1958–59), direktor Stanovanjskega sklada občine Škofja Loka (1959–61), nato je postal komercialni direktor Medexa, kjer je bil glavni direktor celih 37 let (1964–2001), nato pa svetovalec svoje hčere [[Aleša Mižigoj|Aleše Mižigoj]], ki ga je leta 2001 zamenjala kot direktorica Medexa, do svoje upokojitve novembra 2018 (po dopolnjenih 90 letih in po 57 letih dela v tem podjetju kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji).<ref>{{Navedi novice|title=DELO Sobotna priloga|authorlink3=|date=29. december 2018}}</ref> Podjetje Medex, ki ga je v začetku rešil pred stečajem, se je pod njegovim vodstvom razvojno okrepilo in doseglo mednarodni ugled. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1998 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »kot uspešnemu gospodarstveniku ob sedemdesetletnici za zasluge na različnih področjih športa in izobraževanja«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. Prejel je tudi: * [[red republike (SFRJ)|red republike z bronastim vencem]] (1974) * [[zlati orel (Tirolska)]] (1975) * [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1979) * [[nagrada Borisa Kraigherja]] (1980) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mižigoj, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] lxvwyuqo81ai2n8k0keqwum6x9ebcu6 0 270614 6653697 6598570 2026-03-31T13:14:52Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653697 wikitext text/x-wiki '''Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije''' je [[interes]]na in [[strokovnost|strokovna]] organizacija, ki povezuje [[inženir]]je in [[tehnik]]e. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2000]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob 90-letnici delovanja, za dolgoletno družbeno aktivno in strokovno uspešno delo«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{tech-stub}} [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze|Inženirjev in tehnikov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1910]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] fcdy5q7pmhqq5u2jc7la6jnfc9iiy83 0 273214 6654042 6613048 2026-03-31T22:45:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6654042 wikitext text/x-wiki '''Ačko''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 371 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 974. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Bojan Ačko]] (*1961), strojnik, prof. FS * [[Brigita Ačko]], bibliotekarka * [[Darja Kocjan Ačko]], agronomka * [[Drago Ačko]] (*1961), slikar, grafik, kipar in restavrator * [[France Ačko]] (1904–1974), frančiškan, organist in skladatelj * [[Martin Ačko]] (1933–?), medicin. patolog * [[Matic Ačko]] (*1991), oblikovalec, glasbenik, pesnik, performer ... * [[Miran Ačko]] (1968–2023), veterinar bujatrik * [[Samo Ačko]], grafični oblikovalec, likovni urednik Dnevnika * [[Špela Ačko]], pesnica == Glej tudi == * priimek [[Ačkun]] * priimka [[Ačanski]], [[Acman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ačko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dml3q61nvzeu996k5rimcvcaypgvpou 0 274386 6654102 6598843 2026-04-01T03:57:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654102 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{podoben eseju}} '''Šest klobukov razmišljanja''' je vrsta [[razmišljanje|razmišljanja]], ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak [[način]], v skladu z enakim [[klobuk]]om, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja. Avtorstvo metode razmišljanja šestih klobukov je pripisano [[Edward de Bono|dr. Edwardu de Bonu]] in je predmet njegove knjige ''Šest klobukov razmišljanja''<ref>de Bono, Edward (1985). ''Six Thinking Hats: An Essential Approach to Business Management''. Little, Brown, & Company. ISBN 0316177911 (hardback) and 0316178314 (paperback).</ref>.. ==Edward de Bono== [[Slika:Edward de Bono 1.jpg|thumb|Edward de Bono]] Dr. Edward de Bono se je rodil leta 1933 na [[Malta|Malti]]. V popolnoma vseh šolskih predmetih je bil vedno najboljši. Zato je tudi preskakoval razrede in bil vedno najmlajši in najmanjši. Da se je uspel ubraniti napadov starejših zavistnih sošolcev, jim je pomagal z idejami. Med [[Vojna|vojno]] je obiskoval St Edward's College na Malti, potem pa Univerzo na Malti. Pri petnajstih letih je že študiral [[Medicina|medicino]]. Kot Rhodesov študent je v Oxfordu pridobil častno diplomo iz [[Psihologija|psihologije]] in [[Fiziologija|fiziologije]] ter doktorat iz medicine. Ima tudi doktorat Univerze v Cambridgeu. Služboval je na univerzah v [[Oxford]]u, [[London]]u, Cambridgeu in Harvardu. Kot zdravnik se je ukvarjal s samoregulativnimi procesi, ki potekajo v telesu in tako prišel na idejo, da je tudi um le samoregulativen proces. Leta 1961 je Edward de Bono napisal svojo prvo knjigo »Mechanism of Mind«. Do danes je napisal preko 70 knjig, ki so prevedene v več kot 40 svetovnih jezikov. V slovenščini imamo ''Šest klobukov razmišljanja''<ref>de Bono, Edward (2005), ''Šest klobukov razmišljanja''. New Moment, Ljublajna.</ref>, ''Lateralno razmišljanje'', ''Tečaj mišljenja'', ''Naučite svojega otroka misliti'' in ''Priročnik pozitivne revolucije''. Predaval je v 58 državah, dvakrat tudi v Sloveniji na Ideas Campus-u, ki ga organizira mreža agencij za nove ideje New Moment. Njegove metode so danes obvezni del šolskih kurikulumov v mnogih državah na svetu in se uporabljajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi, Argentini, Veliki Britaniji, Italiji, Združenih arabskih emiratih, Irski, Španiji, Portugalski, Baltskih državah, Skandinaviji, Singapurju, Maleziji, Indiji, Kitajski, ZDA in Rusiji. Svetuje mnogim mednarodnim korporacijam, na primer: [[IBM]], [[Exxon]], [[DuPont]], [[Prudential]], [[Procter & Gamble]], [[General Goods]], [[Shell]], [[BP]], [[Ford]]… De Bono je vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja kot spretnosti. Edinstveno za Edwarda de Bona je, da lahko enakovredno dela z otroki in učenci, direktorji največjih korporacij (BP, Ciba-Geigy, Citicorp, DuPont, Ericsson, Exxon, Ford, General Foods, IBM, Heineken, Kuwait Oil Company, Monsanto, Montedison, NTT, Petronas, Prudential, Procter&Gamble, Shell, Total, Vitro Fama…) ter z vladnimi ustanovami. ==Temeljna načela metode šest klobukov razmišljanja== Temelj metode je, da človeški [[možgani]] mislijo na več različnih načinov, ki jih je mogoče označiti kot namerno dostopne in s tem načrtovane za uporabo v strukturiran način, ki omogoča, da razvijejo strategije za razmišljanje o posameznih vprašanjih. Dr. Edward de Bono opredeljuje šest različnih stanj, v katerih so lahko možgani »občutljivi«. V vsakem od teh stanj bodo možgani prepoznali in uskladili zavestne misli o nekaterih vidikih obravnavanih vprašanj (npr. življenjski instinkt, pesimistične ocene, nevtralna dejstva). Šest različnih stanj predstavljenih z barvami: *[[Informacija|Informacije]]: (bela) - razmišlja le, kateri podatki so na voljo, kaj so dejstva? *[[Čustvo|Čustva]] (rdeča) - instinktivno reakcijo ali izjave čustvene narave (ne pa tudi kakršne koli utemeljitve) *Previdnost in pozornost (črna) - uporabljajo logiko pri ugotavljanju pomanjkljivosti ali ovir, iščejo neusklajenost *Pozitivne ocene (rumena) - uporabljajo logiko pri ugotavljanju ugodnosti, ki iščejo harmonijo *[[Ustvarjalnost]] (zelena) - izjave, provokacije in preiskave, v smislu, ali gredo misli v pravo smer *[[Razmišljati|Razmišljanje]] (modra) - razmišljanje o razmišljanju Barvni klobuki se uporabljajo kot [[Metafora|metafore]] za vsako posamezno stanje. Nošenje klobuka določene barve simbolizira preklop v posamezno stanje, bodisi dobesedno ali metaforično. Te metafore omogočajo popolnejše in izboljšano razlikovanje in ločitev stanj razmišljanja od predsodkov (vnaprej ustvarjenih mnenj). Klobuki pomagajo k bolj globokemu razmišljanju o vseh teh mislih. Metoda šest klobukov razmišljanja razločno prikaže težave in rešitve o [[ideja]]h ali [[izdelek|izdelkih]], do katerih bi lahko prišli. ==Metoda šest klobukov razmišljanja== Metoda šest klobukov razmišljanja je zelo preprost [[koncept]], ki omogoča mislecu, da naredi samo eno stvar naenkrat. S to metodo se mislec nauči ločiti čustva od logike, kreativnost od informacije itd. Vsak klobuk ima svoje lastnosti in, ko si nadenemo enega izmed klobukov, razmišljamo v določeni smeri in/ali na določen način. Zahodna [[kultura]] je še danes odvisna od argumentiranega in kritičnega razmišljanja, ki se uporablja v družinskih razpravah in poslovnih pogovorih, na [[sodišče|sodiščih]] in [[skupščina]]h... Po navadi mu rečemo kar [[demokracija]]. Temelji na sistemu razmišljanja, ki so ga uvedli stari grški misleci: [[Sokrat]], [[Platon]] in [[Aristotel]]. Edward de Bono je razvil metodo paralelnega razmišljanja, kjer misleci svoje misli in poglede predstavijo vzporedno z mislimi drugih v skupini in jih ne napadajo. Metoda šest klobukov razmišljanja je praktičen primer izvajanja metode paralelnega razmišljanja. Z metodo smo dobili konstruktivno alternativo prepirom, dokazovanjem lastnega prav in razvlečenim sestankom. Po metodi o šest klobukih razmišljanja torej vsi udeleženci sestanka hkrati razmišljajo v okviru istega klobuka. To zamisel imenuje De Bono »paralelno razmišljanje« (to je ista usmeritev in izbor dokazov). Po njej nihče ne nasprotuje drugim, ko gre za isti klobuk, ampak se dopolnjujejo; nato uporabijo drug klobuk. Klobuki nastopajo kot faze po poudarkih razmišljanja in dajejo moč osredinjenja, prihranek časa, odstranitev občutka »ego«, nevtralnost in objektivnost: le ena stvar je na vrsti naenkrat (po obdobjih – klobukih). Metodo šest klobukov razmišljanja lahko uporabimo na dva načina: * Ločeno, glede na potreben način razmišljanja. * Zaporedno, da raziščemo zadevo ali težavo. Ločeno uporabljamo klobuke kot simbole in z njimi poudarimo kakšno razmišljanje želimo imeti. S pomočjo klobukov lahko vodimo razmišljanja v izbrane smeri. Zaporedno pa jih lahko uporabljamo kolikor želimo in kolikokrat želimo. [[Zaporedje]] je lahko razvijajoče se ali pa vnaprej določeno. Pri vnaprej določenem zaporedju začnemo najprej z modrim klobukom, vnaprejšnje nadaljevanje je vsem znano. Razvijajoče se zaporedje pa je priporočljivo, ko imamo z metodo šestih klobukov razmišljanja že veliko izkušenj. Namen klobukov je [[diskreten|diskretna]] in čista [[formalen|formalna]] uporaba, kadar pričakujemo neko vrsto razmišljanja. Metoda poteka tako, da vodja nakazuje spremembe klobuka, sodelujoči v skupini pa morajo govoriti v skladu s klobukom (nakazana smer razmišljanja), ki je za tisti trenutek dogovorjen. Za vsak klobuk ima posameznik približno eno minuto, če pa se po tem času še producirajo dobre ideje, ga lahko tudi podaljšamo. Metoda šest klobukov razmišljanja je zelo uporabna v praksi, saj zelo hitro pridemo do končnih rešitev, saj se odločitve na videz same sprejemajo. Tako metodo uporabljajo največja svetovna [[podjetje|podjetja]] za dvig [[produktivnost]]i. ==Vzporedno razmišljanje== V običajnem nepovezanem razmišljanju [[proces]] nima [[žarišče|žariščne]] točke (je neosredotočen); mislec preskakuje od kritičnega razmišljanja preko nevtralnega do optimističnega in tako naprej, nepovezano in brez strategije. Proces razmišljanja šestih klobukov poskuša uvesti vzporedno razmišljanje. Mnogi posamezniki vzporedno razmišljanje nezavedno uporabljajo. Pri tem so bolj ali manj učinkoviti. Ko pa se razmišlja v skupini, posameznikove strategije praviloma ne težijo k zbliževanju. Rezultat take razprave je težnja k ne zbliževanju. Zaradi moči ega in ugotovljene nagnjennosti večine v zahodni kulturi k načinu razmišljanja črnega klobuka, lahko to privede do zelo destruktivnega srečanja skupine. Tudi z obilo spoštljivosti in jasno določenimi skupnimi cilji v vsakem skupinskem razmišljanju obstaja naravna težnja za »razvlečenim razmišljanjem«, kjer ena oseba razmišlja o koristih, medtem ko druga razmišlja o dejstvih in tako naprej. Klobuki omogočajo, da se reši sporna zadeva tako, da vsi skupaj pretehtajo težave ali prednosti dejstev, zmanjšanje motečih zamisli in podporo navzkrižnemu plemenitenju zamisli. To dosežemo tako, da bo hkrati vsakdo dal na glavo na primer bel klobuk. Potem bodo vsi skupaj hkrati dali na glavo naslednji klobuk. Na ta način vsi prisotni razmišljajo ob istem času na enak način. Izjema je le posrednik, ki obdrži ves čas moder klobuk in poskrbi, da stvari napredujejo učinkovito. Modri klobuk teži k temu, da ima pregled, da usmerja nit (modri klobuk vodje združuje tudi voditelje vseh skupin). ==Prednosti vzporednega razmišljanja== * Naše razmišljanje razporedi, da razmišljamo samo o eni zadevi naenkrat. * Nakaže, kateri način razmišljanja bomo uporabili v naslednjem koraku. * Omogoči, da se enodimenzionalno razmišljanje razširi v mnogo-dimenzionalnega. * Dovoli čas za čustva in za ustvarjalnost, išče prednosti, ne samo slabosti. * Občutno skrajša sestanke in čas za sprejemanje odločitve. * Omogoči sodelovanje vseh udeležencev. Glavne koristi [[koncept]]a so njegova prijetnost, prikladnost in pripravnost. Splet vseh šestih klobukov razmišljanja je dal veliko uspehov v različnih praksah (De Bono). Štirje od šestih klobukov zajemajo bolj čustveni kot razumski vidik, beli klobuk ga zajema delno, edino modri klobuk ga ne zajema. Vendar modri klobuk ni posebno razdelan. V teh dveh dejstvih so našli stično točko za dopolnjevanje te metode z metodo (logijo) USOMID. ==Vrste klobukov== V nadaljevanju sledi kratek opis vsakega posameznega klobuka in miselnega [[proces]]a, ki ga posamezni klobuk predstavlja. Barvni klobuki se uporabljajo kot metafore za posamezno stanje. Povezniti klobuk izbrane barve na glavo simbolizira preklop v posamezno stanje, bodisi dobesedno ali metaforično. Te prispodobe omogočajo hiter prehod med posameznimi stanji. Klobuki služijo kot pomoč za globlje razmišljanje. Metoda šest klobukov razmišljanja nakazuje na težave in vodi do idej za rešitev obravnavanega problema. Poleg tega dr. de Bono trdi, da so ta stanja, povezana z določenimi procesi delovanja možganov. ===Beli klobuk=== Beli klobuk je klobuk papirja, pomislimo na [[izpis]]ek iz [[tiskalnik]]a in nosi [[informacija|informacije]]. Informacije so dejstva, podatki in številke, ki jih lahko preverimo ali pa so neoprijemljive informacije kot mnenja in občutja. Predstavljajte si [[računalnik]], ki vam daje številke in dejstva, za katere vprašate. Računalnik je [[nevtralen]] in [[objektiven]]. Ne ponuja vam [[interpretacij]] in mnenj. Ko ima mislec na sebi beli klobuk, mora posnemati računalnik. Beli klobuk je nevtralen in poroča o svetu, ni namenjen generiranju idej, ampak definiranju informacije, ki je nimamo, a jo potrebujemo in beli klobuk predlaga orodja za pridobivanje teh informacij. Njegova [[energija]] je usmerjena v iskanje in pripravljanje informacij. V praksi obstaja dvotirni sistem informacij. Prvi tir obsega preverjena in potrjena dejstva - prvorazredna dejstva. Drugi tir obsega dejstva, za katera verjamemo, da so resnična, nismo pa jih še čisto preverili - drugorazredna dejstva. Razmišljanje z belim klobukom je disciplinirano in usmerjeno. Mislec se trudi biti nevtralen in bolj objektiven pri predstavitvi informacij. Odločitev, ali bo nekdo nosil klobuk ali ne, je prepuščena posamezniku. Važno je medsebojno poslušanje, ne vnaprejšnje opredelitve, in praktičnost, da zajamemo vse vrste informacij, a »mislimo« kot računalnik. Bela (odsotnost barve) nakazuje nevtralnost. * [[podatek|podatki]] in številke (Ali se lahko igrate, da ste računalnik? Podajte dejstva na objektiven in nevtralen način. Ne skrbite za interpretacijo, samo podatke, prosim. Kaj so dejstva pri tej zadevi?) * čigava dejstva so? (Je dejstvo ali verjetnost? Je dejstvo ali prepričanje? Ali obstajajo kakšni podatki?) * [[Japonska|japonski]] [[slog]] (Debata, [[argument]]i in [[soglasje]]. Če nihče ne spodbuja ideje, od kod pridejo ideje? Najprej naredite [[zemljevid]].) * dejstva, resnica in [[filozof]]i (kako resnična so dejstva? Kakšno vrednost imajo jezikovne igre filozofije? Absolutna resnica in posploševanje) * kdo si nadene klobuk? (Nadenite si lasten klobuk. Prosimo nekoga, da si nadene klobuk. Prosimo vse, da si nadenejo beli klobuk. Izberemo odgovor s klobukom na glavi.) ===Rdeči klobuk=== Uporaba rdečega klobuka daje možnost, da izrazimo občutja, čustva in [[intuicija|intuicijo]], ne da bi jih morali razlagati ali upravičevati. Intuicijo lahko zasnujemo na vrsti izkušenj kot na primer: čutim, da je on prava oseba za to delo ali čutim, da je to tvegana zadeva ali moja intuicija mi pravi, da je ta razlaga preveč zapletena. Pod rdečim klobukom izrazimo celo vrsto občutkov kot na primer: [[entuziazem|entuziastični]] (to ljubim, to mi je všeč) nevtralni, nejasni, dvomeči, mešani, nesrečni (to mi ni všeč, to sovražim). Rdeči klobuk zagotavlja primerno metodo, s katero mislec preklopi čustvene občutke na način, ki brez njega ni mogoč. Rdeči klobuk se vedno nanaša na specifično idejo ali situacijo. Mislecu ni dovoljeno spremeniti ideje. Rdeči klobuk pokriva tudi [[intelektualen|intelektualna]] občutja, ki so popolnoma veljavna: čutim, da ima ideja potencial<ref>{{Navedi splet |url=http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html |title=Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika |accessdate=2011-03-03 |archive-date=2012-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120510044738/http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html |url-status=dead }}</ref> ali ta ideja je zelo zanimiva ali ideja je zelo nenavadna. Z rdečim klobukom vedno razmišljamo [[individualen|individualno]]. Vsi udeleženci sestanka drug za drugim predstavljajo svoja občutja o obravnavani zadevi v skladu z rdečim klobukom. Posameznikom ni dovoljeno nadaljevanje, če kdo prosi za občutke rdečega klobuka. Lahko uporabljajo izraze, kot so nevtralen, neodločen, zmeden, dvomeč ali mešan. Če občutja opišemo kot mešana, potem lahko vodja sestanka vpraša, kaj vse je v tej mešanici. Namen rdečega klobuka je izraziti občutja, ki obstajajo - ne izsiliti neke sodbe. Važno je čustva izraziti brez odlašanja, saj so ozadje razmišljanja, vrednote. Razen tega razmišljanje vodi v zadovoljstvo, a odpre se vprašanje, ali bo izid deloval v škodo drugih ali nas, kratkoročno ali dolgoročno. Čustva ne morejo biti logična, zato jih ne upravičujemo ali utemeljujemo. * čustva in občutki (Nasprotno od nevtralnih, objektivnih informacij. Slutnje, intuicija, vtis. Ne potrebuje upravičevanja. Ne potrebuje razlogov ali osnove.) * prostor za čustva v miselnem procesu (Ali čustva pokvarijo razmišljanje, ali pa so del njega? V kateri točki se izrazijo čustva? Ali so lahko čustveni ljudje dobri misleci?) * intuicija in slutnje (Kako utemeljena je intuicija? Kako koristna je intuicija? Kako lahko uporabljamo intuicijo?) * od trenutka do trenutka (Reagiranje in nerviranje. Prav to si mislim o tem sestanku. Pokazati ali skriti občutke.) * uporaba čustev (Ali lahko razmišljanje spremeni čustva? Čustveno ozadje. Čustvovanje kot osnova za pogajanja. Čustva,vrednote in izbire.) * jezik čustev (čustva ne morejo biti logična ali [[konsistenten|konsistentna]]. Čustva so lahko natančno uglašena z [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikom]]. Izognimo se skušnjavi, da bi upravičevali čustva.) ===Črni klobuk=== Od vseh klobukov se najpogosteje uporablja črni klobuk, ki je najbolj pomemben in ga imenujemo klobuk pazljivosti. Črni klobuk je zato, da smo varni in nam preprečuje delati stvari, ki so [[nelegalen|nelegalne]], nevarne, nedonosne, onesnažujoče in tako naprej. Črni klobuk je klobuk preživetja in zato moramo biti pazljivi, vedeti moramo, kako se izogniti neprijetnostim, znati moramo ugotoviti, kaj ne bo delovalo, saj nas lahko že ena napaka izbriše z zemlje ne glede na našo [[kreativnost]]. Črni klobuk predstavlja osnovo zahodnjaške [[civilizacija|civilizacije]] kot kritično razmišljanje in pokaže, kako nekaj ni v skladu z našimi viri, našo [[politika|politiko]], našo [[strategija|strategijo]], našo [[etika|etiko]] ali našimi vrednotami. Črni klobuk temelji na naravnem delovanju razuma in, če naletimo na nekaj, kar ne ustreza našemu obstoječemu vzorcu, nam je neprijetno. Črni klobuk izpostavi proceduralne napake samega procesa razmišljanja. Toda razmišljanje s črnim klobukom ni [[argument]]irano in mu ne smemo dovoliti, da se [[izroditi se|izrodi]] v argumentirano. Namen razmišljanja s črnim klobukom je na zemljevid postaviti točke previdnosti. Razmišljanje s črnim klobukom lahko ljudje izrabljajo ali pretirano uporabljajo, če je to edini način razmišljanja. To je naravni [[mehanizem]] in nam preprečuje, da bi delali napake. Velika korist metode šestih klobukov razmišljanja je, da ima odmerjeno dovolj časa, da vsakogar povabi k pazljivosti, pozornosti in kritičnosti, vendar zunaj odmerjenega časa ni dovoljeno biti kritičen na nobeni točki. * previdnost in pozornost (Kako nekaj ne sodi v naše dosedanje izkušnje. Zakaj nekaj morda ne deluje, Izpostavljanje težav in problemov. Ostajati v okviru zakona. Obdržati zakone in etiko.) * vsebina in proces (Pokaže na napake v razmišljanju. Dvomi o moči dokazov. Ali sledi nek sklep?) * preteklost in prihodnost (Kaj se bo verjetno zgodilo v prihodnosti? Ali se to sklada s preteklimi izkušnjami? Kaj tvegamo?) * problem pretirane uporabe (Lahko je biti kritičen. Nekateri ljudje uživajo samo, če so kritični. Moramo prispevati.) ===Rumeni klobuk=== Rumeni klobuk je klobuk [[sonce|sončne]] [[svetloba|svetlobe]], [[optimizem|optimizma]] in pod njim zavestno iščemo prednosti, ki obstajajo v predlogu oziroma želimo uvideti, kako idejo izpeljati v praksi. Razmišljanje z rumenim klobukom je pozitivno, generativno in konstruktivno ter preizkuša in raziskuje vrednost in koristnost. Prizadeva si najti logično razlago o tej vrednosti in koristnosti, trudi se postaviti v ospredje zdrav optimizem, toda ni omejeno samo na to - pod pogojem, da primerno označi ostale vrste optimizma. Rumeni klobuk se redko uporablja, saj nimamo razvitega naravnega mehanizma »občutljivost za koristnost« in ne prepoznamo koristi dobre ideje. Razmišljanje z rumenim klobukom je lahko špekulativno in [[oportunizem|oportunistično]] ter dovoljuje [[vizija|vizije]] in [[sen|sanje]]. * špekulativno pozitiven (Pozitivno razmišljanje. Rumena je za sonce in svetlobo. Optimizem. Osredotočenje na koristi. Konstruktivno razmišljanje in uresničevanje zadev.) * pozitivni [[spekter]] (Kdaj je optimizem neumen? Od upanja polnega k logičnemu. Kaj je [[realizem]]?) * razum in podpora logike (Na kaj se nanaša pozitivni pogled? Zakaj mislite, da se bo tako zgodilo? Drugi razlogi za optimizem.) * konstruktivno razmišljanje (Narediti, da se stvari zgodijo. Pobude in predlogi.) * špekulacija (Pogled v prihodnost. Vrednost besedice »če«. Scenarij v primeru najboljšega izkupička.) * zveza s kreativnostjo (Razlika med konstruktivnim in kreativnim. Učinkovitost in sprememba. Nove ideje in stare ideje.) ===Zeleni klobuk=== Zeleni klobuk je klobuk energije in pomislimo na [[vegetacija|vegetacijo]], rast, na liste in veje dreves. Zelena barva simbolizira [[plodnost]] in korist [[seme]]na, zato imenujemo zeleni klobuk tudi klobuk kreativnosti, pod katerim predstavljamo nove ideje, možnosti in [[alternativa|alternative]], trudimo se [[modifikacija|modificirati]] in izpopolniti predlagane ideje. Zeleni klobuk lahko predlaga spremembe ideje, da bi se izognili težavam ali pa predlaga novo, še eno idejo, zato zeleni klobuk vključuje premišljeno, usmerjeno kreativnost kot tudi sproščeno, [[fantazija|fantazijsko]] kreativnost. V idealnem primeru nosita zeleni klobuk oba, mislec in poslušalec. [[Provokacija]] je pomemben del razmišljanja z zelenim klobukom in jo simbolizira besedica PO. Provokacijo uporabljamo, da bi se otresli običajnih vzorcev razmišljanja. Obstaja veliko načinov, da bi uporabili provokacijo, tudi metoda uporabe ključnih besed. S tem je povezano tudi lateralno razmišljanje kot [[niz]] stališč, idiomov in tehnik. Uporabljamo ga za generiranje novih zamisli in dojemanja. * kreativno razmišljanje (Nove ideje, novi koncepti, nove percepcije. Premišljeno rojevanje novih idej. Alternative in še več alternativ. Sprememba. Novi pristopi k problemom.) * lateralno razmišljanje (Lateralno razmišljanje in njegova zveza s kreativnostjo. [[Humor]] in lateralno razmišljanje. Sprememba [[vzorec|vzorca]] in samoorganizacijski [[informacijski sistem]].) * ukrepanje namesto ocenjevanja (Uporabljanje ideje kot odskočne deske. Kam me bo to pripeljalo? Učinek napredka ideje.) * potreba po izzivanju (Uporaba besedice PO. Logika nesmisla. Naključno izzivanje.) * alternative (Biti prehitro zadovoljen … Zastavljene poti, izbire in alternative. Nivoji izbire med dvema možnostima.) * osebe in spretnost (Je kreativnost odvisna od spretnosti, talenta ali osebnosti? Menjavanje mask je lažje od menjavaja obrazov. Ponosni na svoje spretnosti.) * kaj se zgodi z idejami? (Kaj se zgodi potem? Oblikovanje in prirejanje idej. Upravljavec koncepta.) ===Modri klobuk=== Modri klobuk je klobuk [[nadzor]]ovanja, barva [[nebo|neba]], široke razgledanosti in ga uporabljamo za razmišljanje o razmišljanju. Uporaba modrega klobuka na začetku razmišljanja definira situacijo, išče alternativne označbe problema, navede namen razmišljanja in nam pove, kaj hočemo doseči. Modri klobuk nosi [[vodja]] sestanka in to je stalna vloga, vendar lahko vsakdo predlaga proceduralno spremembo, a le med uporabo modrega klobuka. Na koncu sestanka modri klobuk prosi za [[rezultat]]e, ki so podani v obliki povzetka, zaključka, odločitve ali rešitve. Razmišljanje z modrim klobukom nadzoruje razmišljanje in zagotavlja, da spoštuje pravila igre in uveljavlja disciplino. * nadzor razmišljanja (Razmišljanje o razmišljanju. Navodila za razmišljanje. Organizacija razmišljanja. Nadzorovanje ostalih klobukov.) * osredotočenost (Postaviti pravilna vprašanja. Definirati problem. Določiti naloge razmišljanja.) * oblikovanje programa (Korak za korakom. Programsko orodje za razmišljanje. [[Koreografija]].) * povzetki in zaključki (Opazovanje in pregled. Komentarji. Povzetki, zaključki, setev in poročilo.) * nadzor in kontrola (Predsednik. Disciplina in žarišče. Kdo je vodja?) Ni prav presenetljivo, da se z uporabo metode šestih klobukov odločitve na videz same sprejemajo. Konec koncev, kadar sami sprejemamo odločitve, gremo skozi bolj ali manj enak postopek (za, proti, čustva, dejstva). Metoda šestih klobukov to naredi zelo temeljito. Kar je bilo doslej izvedeno v posameznikovi glavi, je zdaj dosledno urejeno in javno. Tako kot pri vsakem procesu sprejemanja odločitev, je končno odločitev težko sprejeti ali celo nemogoče. Morda zahteva uravnoteženost med dvema nasprotujočima si koristima. Lahko je odvisna od špekuliranja o prihodnosti - in nikakor ne moremo odstraniti nejasnosti prihodnosti. Na tej točki je potrebno načrtovati pot naprej, ki bi lahko pokrila obe izbiri. Če to ni možno in se je vseeno potrebno odločiti, potem je treba sprejeti odločitev rdečega klobuka. Na koncu so vse odločitve v resnici »rdeči klobuk«. Predstavimo dejavnike, toda zaključna odločitev je čustveno obarvana. == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * De Bono, Edward ''Šest klobukov razmišljanja'', New Moment, Ljublajna (2005).{{COBISS|ID=2087278}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Category:Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovar slovenskega knjižnega jezika}} * [http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika] * http://www.council4newthinking.com/SestSesiraMetodSLO.html (21. 2. 2011) * http://www.academia.si/kako-do-bolj-ucinkovitega-in-kreativnega-razmisljanja/2 (23. 2. 2011) * http://www.mestomladih.si/spodbujamo-inovativnost/kako-z-metodo-6-klobukov-razmisljanja-do-inovativnih-in-ustvarjalnih-idej/14 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110116220714/http://www.mestomladih.si/spodbujamo-inovativnost/kako-z-metodo-6-klobukov-razmisljanja-do-inovativnih-in-ustvarjalnih-idej/14 |date=2011-01-16 }} (22. 2. 2011) * http://www.dashofer.si/?section=3&layer=1&content=14&cid=17195&PHPSESSID=7c4a75a15cd383c6c31ad26053025823 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160404102924/http://www.dashofer.si/?section=3&layer=1&content=14&cid=17195&PHPSESSID=7c4a75a15cd383c6c31ad26053025823 |date=2016-04-04 }} (22. 2. 2011) * http://www.edwarddebono.com/Default.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110409151457/http://www.edwarddebono.com/Default.php |date=2011-04-09 }} (24. 2. 2011) * http://www.council4newthinking.com/EdwardDeBonoSLO.html (24. 2. 2011) == Glej tudi == * [[lateralno razmišljanje]] [[Kategorija:Popularna psihologija]] [[Kategorija:Pedagoška psihologija]] q8zts6wvblinwmh9w3dj7v65cw9m2uv 0 279660 6654187 6599023 2026-04-01T09:24:50Z Yerpo 8417 slog, posodobitev 6654187 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Conflict |conflict= Protipiratska pomorska kampanja Evropske unije <br/> Operacija Atalanta |image=[[File:Puntland.gif|300px]] |caption= Operacijsko področje |partof= [[Piratstvo v Somaliji]] |date=[[2008]] – danes |place=[[Adenski zaliv]], [[Somalija|somalijska]] obala |result= |combatant1= {{flag|European Union}}<br>- 23 od 27 [[članica Evropske unije|članic Evropske unije]]<br>{{flag|Norveška}}<br>{{flag|Ukrajina}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Črna Gora}} |combatant2= [[Piratstvo v Somaliji|Somalijski pirati]] |commander1= {{ikonazastave|Great Britain}} [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Maj-Gen]] [[Buster Howes]]<ref name="co">{{navedi splet |url=http://www.eunavfor.eu/chain-of-command-2/ |title=Chain of Command |author= |date=13 January 2010 |work= |publisher=EU NAVFOR Public Affairs Office |accessdate=15 January 2011 |archive-date=2011-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111205075356/http://www.eunavfor.eu/chain-of-command-2/ |url-status=dead }}</ref>, Operacijski poveljnik Pomorske sile EU<br>{{ikonazastave|Italy}} [[Kontraadmiral]] [[Guido Rando]]<ref name="co" />,<br />Namestnik poveljnika za operacije Pomorske sile EU<br />{{ikonazastave|Spain}} kontraadmiral [[Juan Rodriguez (kontraadmiral)|Juan Rodriguez]]<ref name="co" />,<br />Poveljnik Pomorske sile EU |commander2= Neznano |strength1= 5–8 ladij, 3 izvidniška letala (sestava se spreminja) |strength2= Neznano |casualties1= |casualties2= }} '''Operacija Atalanta''' (tudi {{lang-en|European Union Naval Force Somalia}}) je trenutna [[vojaška operacija]] [[Evropska unija|Evropske unije]], del globalne akcije proti [[piratstvo|piratom]], ki delujejo na območju [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] ter napadajo tamkajšnji ladijski promet. Operacijsko poveljstvo se nahaja v [[Northwood Headquarters]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).<ref name="mission" /> To je prva pomorska operacija Evropske unije,<ref name="mission">{{navedi splet |url=http://www.eunavfor.eu/about-us/mission/ |title=Mission |author= |date= |work= |publisher=EU NAVFOR Public Affairs Office |accessdate=16 January 2011 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107061809/http://www.eunavfor.eu/about-us/mission/ |url-status=dead }}</ref> ustanovljena je bila z resolucijami 1814, 1816, 1838 in 1846, ki jih je leta 2008 izdal [[Varnostni svet OZN]], z resolucijo 1918 iz leta 2009 ter z resolucijo 1970 iz leta 2010.<ref name="mission" /> Mandat je opredeljen za: * zavarovanje plovil, ki v okviru [[Svetovni program za hrano|Svetovnega programa za hrano]] (WFP) dostavljajo prehrano za begunce v Somaliji; * zavarovanje nezaščitenih plovil, ki plujejo ob somalijski obali ter za preprečitev in represijo piratskih dejanj ter oboroženih ropov ob somalijski obali; * opazovanje ribiških aktivnosti ob somalijski obali.<ref name="mission" /> Operacija Atalanta je povezana s programom [[Maritime Security Centre - Horn of Africa]] (MSCHOA), ki nadzoruje mednarodni ladijski promet na tem območju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mschoa.org/Pages/default.aspx |title=MSCHOA home page |accessdate=2011-04-03 |archive-date=2012-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418212047/http://www.mschoa.org/Pages/default.aspx |url-status=dead }}</ref> Sprva je bilo načrtovano, da bo operacija trajala le 12 mesecev (do 13. decembra 2009), a je bila z odločitvijo Varnostnega sveta OZN podaljašana do decembra 2012.<ref name="mission" /> Januarja 2011 je v operaciji sodelovalo 23 članic EU in štiri druge države,<ref name="lt">{{navedi splet |url=http://www.kam.lt/en/news_1098/current_issues/lithuania_will_take_part_in_the_eu_counterpiracy_operation_atalanta.html |title=Lithuania will take part in the EU counterpiracy Operation ATALANTA |author= |date=4 January 2011 |work= |publisher=Ministry of National Defense Republic of Lithuania |accessdate=13 January 2011 |archive-date=2016-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160604204312/http://www.kam.lt/en/news_1098/current_issues/lithuania_will_take_part_in_the_eu_counterpiracy_operation_atalanta.html |url-status=dead }}</ref> pri čemer je v njej neposredno sodelovala okoli 2.000 pripadnikov oboroženih sil.<ref name="lt" /> Kasneje so misijo večkrat podaljšali in razširili obseg, sprva leta 2014 na teritorialne in notranje vode Somalije v sodelovanju s tranzicijsko zvezno vlado,<ref name="Two More Years">{{cite news|title=EU Extends Counter-piracy Operations Off Somalia By Two More Years|url=http://www.rttnews.com/1847008/eu-extends-counter-piracy-operations-off-somalia-by-two-more-years.aspx?type=gn|newspaper=RTT News|date=23 March 2012}}</ref> leta 2022 pa še na boj proti tihotapcem orožja in mamil. Misija je podaljšana vsaj do februarja 2027.<ref name="b208">{{navedi novice| title=EU strengthens naval missions in Red Sea and Indian Ocean | website=Shipping Telegraph | date=2026-04-01 | url=https://shippingtelegraph.com/shipping-reports/eu-strengthens-naval-missions-in-red-sea-and-indian-ocean/ | access-date=2026-04-01}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Combined Task Force 151]] {{mil-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaške operacije Evropske unije]] qi5b9sxj2te78rmike6ysd7tbitr0kb 0 288915 6653711 6603307 2026-03-31T13:14:57Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653711 wikitext text/x-wiki '''Zveza bibliotekarskih društev Slovenije''' je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva (v nadaljevanju društva) ter druge pravne osebe zasebnega prava in posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zveza deluje na območju Republike Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1983, s podpisom Samoupravnega sporazuma o združevanju pokrajinskih bibliotekarskih društev.<ref name = cilji>[http://www.zbds-zveza.si/zbds_cilji.asp Spletna stran Zveze Bibliotekarskih društev Slovenije - Cilji ZBDS.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070714062158/http://www.zbds-zveza.si/zbds_cilji.asp |date=2007-07-14 }} Pridobljeno 20.5.2011.</ref> Vanjo je povezanih osem bibliotekarskih društev; ta so celjsko, mariborsko, ljubljansko, pomursko, primorsko, dolenjsko, gorenjsko ter koroško in združuje več kot 1.300 knjižničarjev in knjižničark v Sloveniji.<ref name = cilji/> Zveza vsako drugo leto organizira tudi zborovanje. Ima stalna in začasna delovna telesa; stalna delovna telesa so Sekcije. == Sekcije == V okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije deluje 8 sekcij, ki poleg komisij predstavljajo strokovna telesa ZBDS. == Sekcija za šolske knjižnice == === Opis Sekcije === Sekcija za šolske knjižnice je namenjena reševanju teoretičnih in praktičnih vprašanj s področja šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so namenjene podpori izobraževanja na ravni pred visoko šolo, zato so te knjižnice pomemben del knjižnične dejavnosti. Tako kot za vse druge vrste knjižničarjev tudi za šolske knjižničarje izobraževanje poteka na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani]] Sekcija je nastala v zgodnjih devetdesetih letih. Takrat so sprejeli prve standarde in normative za delovanje šolskih knjižnic. Še posebej pomembno pa je bilo v tistem času formiranje področnih aktivov šolskih knjižničarjev. Sekcija uspešno opravlja svoje poslanstvo prek določenih dejavnosti, ki so naštete v nadaljevanju. Glede problemov na delovnem področju uspešno komunicira z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ), izvaja okrogle mize, se udeležuje posvetovanj ZBDS-ja in mednarodnih konferenc. V preteklosti je ta sekcija določala in obnavljala standarde ter normative za šolske knjižnice, tako na področju izobraževanja kot delovanja šolskih knjižnic/knjižničarjev. Sodelovali so pri ustvarjanju knjižnične zakonodaje. Oktobra 2004 so sklicale prvi kongres šolskih knjižničarjev.<ref>Stavbar, V. (2007). 60 let strokovnega združenja. V K. Stopar (ur.), Sekcija za šolske knjižnice(str. 91-111). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije</ref> == Sekcija za visokošolske knjižnice == === Opis Sekcije === Visokošolski knjižničarji so lastno sekcijo dobili leta 1983, na rednem strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev in hkrati 1. skupščini ZBDS, ki je potekala od 18. do 19. novembra v Ljubljani v Cankarjevem domu. Na omenjenem posvetovanju oz. skupščini so bile sprejete tudi nekatere druge nove sekcije, med njimi tudi Sekcija za specialne knjižnice.<ref name="spomin60">Martelanc, A., Stopar, K. (2007). Sekcija za visokošolske knjižnice. V ''Stopar, K. (ur.) 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik'' (str. 111-118). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9</ref> Pri razvoju Sekcije za visokošolske knjižnice je potrebno omeniti tudi pomembno slovensko bibliotekarko in profesorice grškega in latinskega jezika [[Breda Filo|Bredo Filo]], njeno pomembno delo in prispevek k razvoju bibliotekarske stroke na Slovenskem - s svojim znanjem, predanostjo bibliotekarski stroki in požrtvovalnim delom je bistveno prispevala k razvoju visokošolskega knjižničarstva in knjižnic v Sloveniji.<ref name = spomin60/> Sekcijo za visokošolske knjižnice ZBDS združuje 56 slovenskih visokošolskih knjižnic - Univerza v Ljubljani 41, Univerza v Mariboru 8, Univerza na Primorskem 4, v okviru samostojnih visokošolskih zavodov pa delujejo 3 visokošolske knjižnice.<ref name = vis>[http://www.zbds-zveza.si/visokosolske_poslanstvo.asp/ Spletna stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - Sekcija za visokošolske knjižnice.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702153051/http://www.zbds-zveza.si/visokosolske_poslanstvo.asp |date=2007-07-02 }} Pridobljeno 16.5.2011.</ref> Sekcija za visokošolske knjižnice sicer pa je delovno telo ZBDS, tako skrbi za proučevanje in razreševanje strokovnih vprašanj skupnega pomena in podpira vsestranski in sodoben razvoj visokošolskih knjižnic ter zastopa interese zaposlenih v knjižnicah slovenskih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.<ref name = vis/> Sekcija za visokošolske knjižnice si prizadeva za uresničevanje naslednijh ciljev:<ref name = vis/> * pospeševanje sodobnega razvoja slovenskega knjižničarstva, * vzpodbujanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami, * uresničevanje profesionalnih interesov zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, * vzpostavljanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami in nosilci pedagoškega procesa na univerzah, * krepitev ugleda visokošolskih knjižnic na univerzah in v širši javnosti. == Sekcija za specialne knjižnice == === Opis Sekcije === Sekcijo za specialne knjižnice je na svoji 1. skupščini ustanovila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 19. novembra 1983.<ref name="zbornik">Hacin-Ludvik, K. (2007). Sekcija za specialne knjižnice. V ''Stopar, K. (ur.) 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik'' (str. 119-125). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9</ref> Ustanovljena je bila z namenom preučevanja ter razreševanja teoretičnih in organizacijaskih vprašanj s področja specialnih knjižnic oz. knjižničarstva. Pred tem so se bibliotekarji in dokumentalisti iz specialnih knjižnic, skupaj s kolegi iz visokošolskih knjižnic zbirali v okviru Društva dokumentalistov in informatorjev Slovenije ter dvakrat letno na sestankih matične službe Centralne tehniške knjižnice (CTK).<ref name = zbornik/> Sekcija je posebno pozornost posvečala in s tem spodbujala koordinacijo tuje literature, izgradnjo centralnih katalogov, medknjižnično izposojo. Nudila pa je tudi pomoč pri zbiranju podatkov o specialnih knjižnicah ter usposabljala nove specialne knjižnice za vključitev v knjižnični informacijski sistem (KIS).<ref name = zbornik/> Specialne knjižnice so vselej delovale v globalnem okolju in služile uporabnikom znotraj in zunaj meja držav, ne glede na njihovo nacionalno in kulturno pripadnost, zato jim tudi okolje delovanja v Evropski uniji ne predstavlja posebne novosti.<ref name = specialne>[http://www.zbds-zveza.si/specialne_poslanstvo.asp/ Spletna stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - Sekcija za specialne knjižnice.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123103330/http://www.zbds-zveza.si/specialne_poslanstvo.asp |date=2012-01-23 }} Pridobljeno 16.5.2011.</ref> V sekciji se še posebej zavedajo pomembnosti povezovanja in so za slednja odprti, tako podpirajo tudi nove načine povezovanja. Pogosta pa so tudi sodelovanja s sekcijo za visokošolske knjižnice saj gre za sorodno področje dela, z razliko delovanja v različnih okoljih. Sekcija za specialne knjižnice zastopa strokovne interese knjižničnih informacijskih strokovnjakov, ki delujejo v okviru podjetij, raziskovalnih institucij, državne uprave, bolnišnic, zdravstvenih zavodov, muzejev, društev in drugih organizacij. Sekcija za specialne knjižnice si prizadeva za uresničitev naslednjih ciljev:<ref name = specialne/> * uveljavitev novih trendov, ki usmerjajo razvoj specialnih knjižnic in jih upoštevajo kot pomembni dejavnik pri uporabi in širjenju znanja ter kot aktivnega udeleženca pri upravljanju z znanjem, * vzpodbujanje sodelovanja tako med specialnimi knjižnicami kot pri razvoju knjižnične mreže in knjižničnega sistema v Sloveniji, * uresničevanje profesionalnih interesov zaposlenih v specialnih knjižnicah, * ohranitev in razvoj vseh tipov specialnih knjižnic * sodelovanje pri vzgoji mladih perspektivnih kadrov, * krepitev ugleda specialnega knjižničarstva v javnosti. Zgoraj naštete cilje uresničuje preko:<ref name = specialne/> * organizacije bienalnih posvetovanj, pomladnih srečanj in strokovnih ekskurzij, * s sodelovanjem v dogoverjenih skupnih aktivnostih na področju delovanja ZBDS ter dogovorjenih skupnih aktivnostih z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. == Sekcija za splošne knjižnice == === Opis sekcije === Sekcija za splošne knjižnice je namenjena reševanju teoretičnih in praktičnih vprašanj s področja splošnih knjižnic. Kot že omenjeno deluje ta sekcija pod okvirom ZBDS. Da bi svoje delovanje bolje opredelila, je zapisala svoje cilje in način doseganja le-teh. Splošne knjižnice so zelo pomemben del bibliotekarske dejavnosti, saj gre za knjižnico namenjeno uporabnikom ne glede na njihove značilnosti. Cilji Sekcije splošnih knjižnic so tako: * promovirati dejavnosti splošnih knjižnic, poleg tega pa tudi širiti zavest o pomenu knjižnične dejavnosti družbi, * pospeševati razvoj splošnih knjižnic v strokovnem smislu, poleg tega pa si prizadeva za povezovanje knjižničarje v nacionalnem in mednarodnem okolju, * skrb za ugled bibliotekarske stroke in bibliotekarjev. Za dosego ciljev: * organizira promocijske akcije in obvešča javnost o dejavnostih, ki jih izvajajo knjižnice, * organizira izobraževanje bibilotekarjev in spodbuja izmenjavo izkušenj v smislu prakse, * spodbuja razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami, * vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih, * informira knjižničarje in spodbuja njihovo medsebojno komunikacijo. Pomemben del njene dejavnosti so promoviranje knjižnične dejavnosti in širjenje zavesti o njnem pomenu za slovensko družbo. === Posebnosti === 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Namen tega dne je, da se promovira sodobna podoba splošnih knjižnic in širi članstvo. Pomembna vloga tega dne pa je tudi pritegniti pozornost financerjev. == Sekcija za potujoče knjižnice == === Opis Sekcije === Sekcija je bila ustanovljena leta 1996 pod okriljem ZBDS. Prvo srečanje slovenskih bibliobusnih delavcev in ravnateljev matičnih knjižnic je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] sklicala 12. maja leta 1980 v Ljubljani. Prva samostojna potujoča knjižnica je bila ustanovljena leta 1971. Ustanovila jo je Lavričeva knjižnica Ajdovščina z namenom širiti knjige med oddaljene prebivalce v občini. Knjige so bile spravljene v dveh posebnih izposojevalnih kovčkih, ki sta bili postavljeni vedno na istem mestu.<ref name = "potujoča">Cesar, B. (2006). 14. srečanje slovenskih potujočih knjižničarjev. Potujoče novice, 1(1), str. 4.</ref> Prvi bibliobus je bil kupljen leta 1975, ki je bil namenjen prebivalcem občin Ajdovščine in Nove Gorice. Vsakih štirinajst dni je obiskoval približno 25 oddaljenih krajev v obeh občinah. Dve leti kasneje se je potujoči knjižnici pridružila [http://www.tol.sik.si/ knjižnica Cirila Kosmača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161015125016/http://www.tol.sik.si/ |date=2016-10-15 }} in število mest izposoje se je povečalo na 103. Prva leta je število izposojevališč hitro naraščalo.<ref name = "potujoča"/><br /> Sekcija danes uspešno združuje potujoče knjižnice, ki obiskujejo kraje na obrobju večjih mest: Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Kopra, Postojne, Novega Mesta, Tržiča, Murske Sobote, Ptuja, Kamnika in Domžal.<ref name="strokovni">Pugelj, N. in Cesar, B. (2007). 60 let strokovnega druženja slovenskih knjižničarjev. V ''K. Stopar (ur.), Sekcija za potujoče knjižnice'' (str. 127-134). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9</ref> V vseh letih delovanje je Sekcija za potujoče knjižnice organizirala 14 strokovnih srečanj in številne strokovne ekskurzije. Sekcija za potujoče knjižnice je ena izmed stalnih teles Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Njen namen je povezovanje [http://en.wikipedia.org/wiki/Bookmobile potujočih knjižnic<nowiki>]</nowiki>], ki delujejo na različnih koncih Slovenije. Društvo vsako drugo leto organizira strokovno srečanje. Sekcija izdaja tudi svoj časopis imenovan Potujoče novice. Predsednica sekcije je od leta 2005 Barbara Cesar.<ref name = strokovni/> == Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino == === Opis Sekcije === Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino sodi med mlajše sekcije v ZBDS.<ref name = "dediščina">Stavbar, V. (2007). 60 let strokovnega združenja. V K. Stopar (ur.), Sekcija za domoznanstvo (str. 147-150). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.</ref> Ustanovljena je bila leta 1997 v Portorožu, na 12. skupščini ZBDS.<ref name = "dediščina"/> Njen prvi predsednik je bil Branko Gorupevšek. S svojimi aktivnostmi in programom pa je sekcija pričela leto kasneje. Njen prvi cilj je bil izdelava popisa takratnega stanja domoznanske dejavnosti v Sloveniji. Stanje je bilo predstavljeno na okrogli mizi na posvetovanju ZBDS v Celju v oktobru leta 1998. Leta 2001 je vodenje Sekcije za domoznanstvo prevzela Vlasta Stavbar, ki sekcijo vodi še danes. <ref name="dediščina"/> Namen Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino je vzpostavitev sodelovanja med slovenskimi domoznanci v različnih knjižnicah, reševati probleme in vprašanja, do katerih pride pri izvajanju domoznanske dejavnosti, ki so zbiranje, obdelovanje in hranjenje domoznanskega gradiva. Sekcija se povezuje s sorodnimi institucijami kot so muzeji, arhivi, galerijami in društvi, katerih dejavnost je ravno tako domoznanska.<ref name = "dediščina"/> Prav tako sekcija organizira strokovna posvetovanja o domoznanskih vprašanjih ter predstavljanju njihovih rezultatov, pobud in želja strokovni javnosti. == Sekcija za izobraževanje in kadre == === Opis Sekcije === Velja za razmeroma mlado obliko delovanja pod okriljem ZBDS-ja, saj je bila ustanovljena šele pred dvema letoma. Prvenstven namen je izobraževanje. == Sekcija študentov bibliotekarstva == === Opis sekcije === Ustanovljena leta 1997 na strokovnem posvetovanju v Portorožu. Prva je bila za predsednico izvoljena Martina Kerec. Začetek delovanja je zahteval obveščanje študentov o Sekciji ter vzpostavitev organizacijske strukture. Načrte začrtane že v času kluba študentov bibliotekarstva (BIBLIOFF), so zato začeli resno izvajati šele z letom 1999. Prvi izmed idej, ki sta se dejansko izvršili sta bili izhajanje študentskega glasila Bibliotekarčkov Štubidu in navezava stikov s študenti iz drugih držav. Hkrati so bodoči bibliotekarji prvič dobili možnost organizirati ter prav tako izvesti strokovna posvetovanja ZBDS. Osnovni namen Sekcije je povezovanje študentov bibliotekarstva, na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. Poleg tega se želi tudi ustvariti mrežo poznanstev iste stroke izven meja. Posledično naj bi se pridobilo več znanja, ki ga študentje med samim študijem ne morejo. Cilja sekcije obsegata obiske različnih knjižnic, istočasno pa se spodbuja k vpisu študentov v eno izmed bibliotekarskih področnih društev.<ref name = studenti>Merčun, T. (2007). Dejavnost študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. V Šauperl A., in Južnič P. (Ur.). ''Zbornik ob 20 letnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80 letnici dr. Branka Berčiča (str. 103-116).'' Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.</ref> === Aktivnosti znotraj Sekcije === ==== Simpozij BOBCATSSS ==== Vsakoletni mednarodni simpozij, ki ga organizirajo študentje evropskih univerz s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in raziskovanja. Slovenski študentje bibliotekarstva so se ga prvič udeležili leta 1998, ko je potekal v Budimpešti. Z njihove strani je bila takrat predstavljena raziskava na podlagi dveh referatov, pod mentorstvom dr. Darje Piciga. Dokaj uspešnemu prvemu, je sledil drugi tak simpozij in sicer v Bratislavi. Po končanem BOBCATSSS-u so o dogajanju in novih izkušnjah študentje poročali na oddelku. Zanimanje je postajalo vedno večje, saj se je 8. simpozija v Krakovu udeležilo kar nekaj študentov in to z dvema pomembnima prispevkoma. Tam se je oblikovala tudi ideja zdajšnjemu predstojniku oddelka dr. Primožu Južniču. Simpozij naj bi bil organiziran tudi v Sloveniji, kar se je čez dobri dve leti zares zgodilo. Pred tem je srečanje potekalo v Litvi leta 2001, vendar bolj v znamenju priprav na slovenski BOBCATSSS. Edino posvetovanje, ki so ga slovenski študentje bibliotekarstva izpustili je bilo v Rigi.<ref name = studenti/> ==== Strokovne ekskurzije ==== So del programa skoraj od samega začetka študija bibliotekarstva. Najprej so jih organizirali profesorji izključno za študente 3. in 4. letnika (velja še za star sistem študija). Obiskovalo se je pomembnejše slovenske knjižnice (Štajerski samostani, Univerzitetna knjižnica Maribor, knjižnica v Pleterjah) kot tudi nekatere knjižnice v tujini (Dunaj, Zamejska Slovenija). Oddelek je konec devetdesetih let postopoma začel prepuščati organizacijo študentom. Po nekaj letnem premoru zaradi simpozijev BOBCATSSS in izmenjave študentov, je bil leta 2000 že skrajni čas za ponovno ekskurzijo. Potekala je en dan in sicer v knjižnicah Severne Primorske. Temu dogodku je zopet sledilo obdobje zatišja, vse tja do leta 2004. Od takrat naprej ekskurzije potekajo vsako leto. Študentje hodijo na oglede knjižnic predvsem v tujino. Prek tega jim ni omogočeno samo spoznavati bibliotekarsko stroko drugje po svetu, ampak se soočijo tudi s procesom organizacije. Bili so že na Dunaju, v Gradcu, Firencah, Boloniji, Salzburgu in Münchnu. Marca 2011 pa so kljub velikim stroškom obiskali Rim. <gallery> Slika:Rim_sekcija1.jpg|Ekskurzija Rim 2011 Slika:Rim_sekcija2.jpg|Ekskurzija Rim 2011 Slika:Rim_sekcija3.jpg|Ekskurzija Rim 2011 </gallery> ==== Povezovanje študentov izven meja ==== Izmenjave študentov omogoča ravno prej omenjeni BOBCATSSS. Ta aktivnost poleg razpravljanja o aktualnih tematikah, ponuja izvrstno priložnost za srečanje, druženje in spoznavanje študentov ter profesorjev iz drugih držav. Ko so bili študentje že drugič udeleženi na omenjenem posvetovanju, so navezali kontakte s študenti istega področja iz Zagreba. Tuji oddelki, s katerimi so bili v stiku slovenski študentje so se iz leta v leto spreminjali. Prva zabeležena izmenjava je potekala torej v Zagrebu, druga v Zagrebu in Osjeku, tretja pa izključno v Osjeku. Čeprav so se udeleženci in kraji spreminjali, je sam način izvedbe izmenjave ostal enak. Gostitelji so gostujoče študente in njihove profesorje sprejeli na matični fakulteti ter jim predstavili oddelek. Prav tako so pripravili ogled najpomembnejših knjižnic v okolici - poskrbljeno je bilo za strokovno plat.<ref name = studenti/> ==== Revija študentov bibliotekarstva ==== Njen nastanek povezujemo s Klubom študentov bibliotekarstva. Leta 1997 je bil razpisan natečaj za izbiro imena in logotipa,vendar se je ta lahko realiziral šele v okviru prve družabne prireditve na oddelku (BOBCATSSS po BOBCATSSS-u). Začetki revije so bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev skromni, zato naj bi izhajal samo list o dogodkih na oddelku. Ob pomoči sponzorjev pa je študentom le uspelo. Prvič je t. i. revija Štubidu (prej Bibliotekarčkov Štubidu)izšla leta 2000 v 250 tiskanih izvodih. Izhaja še danes in je namenjena študentom ter profesorjem oddelka. Sestavljajo jo strokovni in literarni prispevki ter novice. ==== Bralni klub ==== Pobudnica bralnega kluba je bila oddelčna bibliotekarka, gospa Hedvika Pavlica Kolman. Prve dve leti od ustanovitve, leta 1999 in 2000 ga je vodila sama. Glavna nit srečanj je bila strokovna bibliotekarska literatura. Preko tega so študenti lahko spoznavali preteklost bodoče profesije, o njej razmišljali, argumentirano razpravljali, posledično pa razvijali retorične sposobnosti. Prvo leto so jim bili predstavljeni dosežki Pirjevca in Dolarja, drugo leto pa ženski spol delujoč na tem področju Šlajpahova in [[Melita Pivec Stele|Steletova]]. Tretje leto obstoja bralnega kluba je prineslo nekaj sprememb. Vodstvo bralnega kluba so prevzeli študentje kar traja še zdaj, poleg tega pa se obravnava druga tematika-romani. Čas namenjen bralnemu klubu poteka v obliki pogovora o vnaprej določenem delu. ==== Študenti za študente ==== ===== Bibliokomunikacija ===== Je komunikacijska lista študentov bibliotekarstva. Deluje kot digitalna oglasna deska, kjer lahko študentje obveščajo ostale kolege o dogajanju na oddelku, prosijo za pomoč pri študiju, ali objavljajo kakršnekoli bibliotekarske novice. Zaradi enostavne uporabe je še danes razširjena med študenti oddelka. ===== Spletna stran študentov bibliotekarstva ===== Prva spletna stran študentov bibliotekarstva - Spletnica, je nastala leta 2002. Po dveh letih se je preselila na strežnik fakultete in se preimenovala v Spletno stran študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Vsebinsko in oblikovno jo ureja Primož Bevc skupaj s Sekcijo. Na strani so bolj podrobno predstavljene dejavnosti študentov, osebje oddelka, dogodki, knjižnica, urniki, študij v tujini, način pisanja diplome, tečaji, nudi pa še informacije za vse tiste, ki jih zanima ta študij. Prevedena je v angleščino in nemščino. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]] * [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.zbds-zveza.si/ Spletna stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije] * [http://zdruzenje-knjiznic.si/o-zdruzenju/o-zdruzenju/ Zveza splošnih knjižnic] * [http://www.dsks.si/ Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101208170039/http://www.dsks.si/ |date=2010-12-08 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bibliotekarstvo]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] jbhbc7x1kt8lxkw70ma1blpoz1poh9t 0 295602 6653796 6653579 2026-03-31T13:58:08Z FJJ 4310 dod info 6653796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport|[[Rokomet]]}} {{MedalCountry | {{flagicon|Rusija}} [[Rusija]] }} {{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|[[Poletne olimpijske igre 2000|2000 Sydney]]|[[Moški rokomet na poletnih olimpijskih igrah 2000|Moški rokomet]]}} {{Bronasta medalja|[[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]]|[[Moški rokomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|Moški rokomet]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v rokometu|Svetovna prvenstva]]}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v rokometu 1997|1997 Japonska]]|Moški rokomet}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v rokometu 1999|1999 Egipt]]|Moški rokomet}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v rokometu|Evropska prvenstva]]}} {{Srebrna medalja|[[Evropsko prvenstvo v rokometu 2000|2000 Hrvaška]]|Moški rokomet}} }} '''Edvard »Edi« Aleksandrovič Kokšarov''' ({{lang-ru|Эдуард Александрович Кокшаров}}), [[Rusi|ruski]] [[rokometaš]] in [[rokometni trener|trener]], * [[4. november]] [[1975]], [[Krasnodar]], [[Sovjetska zveza]] † [[31. marec]] [[2026]], [[Brest, Belorusija|Brest]], [[Belorusija]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl legendarni rokometaš in evropski prvak s Celjem Edi Kokšarov|url=https://www.rtvslo.si/sport/rokomet/umrl-legendarni-rokometas-in-evropski-prvak-s-celjem-edi-koksarov/778041|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|date=2026-03-31}}</ref> Igral je kot levi krilni igralec. Leta 2004 je na [[Poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih igrah v Atenah]] v sestavi [[ruska rokometna reprezentanca|ruske reprezentance]] osvojil [[bronasta olimpijska medalja|bronasto olimpijsko medaljo]]. V sezoni 2003/04 je bil tudi zmagovalec [[Rokometna liga prvakov|Lige prvakov]] s [[Celje Pivovarna Laško|Celjem Pivovarno Laško]]. Njegov vzdevek je bil "železni Edi",<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rk-celje.si/sl/novica/s-tezkim-srcem-se-poslavljamo-od-edvarda-koksarova-2447|title=S težkim srcem se poslavljamo od Edvarda Kokšarova|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=RK Celje}}</ref> ki ga je dobil, ker je včasih igral kljub poškodbam<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/rokomet/koksarov-nimam-vzornika-vedno-sem-hotel-biti-jaz-najboljsi/259475|title=Kokšarov: Nimam vzornika, vedno sem hotel biti jaz najboljši|date=2011-06-09|accessdate=2026-03-31|website=RTV SLO}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih rokometašev]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Kokšarov, Edvard Aleksandrovič}} [[Kategorija:Ruski rokometaši]] [[Kategorija:Ruski rokometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Rusijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Rusijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Rusijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 1997]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 1999]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2000]] [[Kategorija:Ruski rokometni trenerji]] 3r86z1wu2rgo0btt2rr414hotv6795w 0 302421 6654196 6637498 2026-04-01T09:30:57Z BuDi 13534 6654196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Janez Šušteršič leta 2012}} '''Janez Šušteršič''', nekdanji [[Slovenci|slovenski]] finančni minister, [[ekonomist]], [[univerzitetni učitelj]] in [[politik]], * [[29. december]] [[1966]], [[Ljubljana]]. Pred nastopom funkcije ministra je bil [[izredni profesor]] za ekonomsko politiko in ekonomiko evropske integracije na [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteti za management v Kopru]], predavatelj na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] in [[Mednarodna fakulteta za poslovne in družbene študije v Celju|Mednarodni fakulteti za poslovne in družbene študije v Celju]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fuds.si/si/sodelavci/ucitelji/?v=sustersic-janez |title=FUDS.si - Janez Šušteršič |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816212738/http://www.fuds.si/si/sodelavci/ucitelji/?v=sustersic-janez |url-status=dead }}</ref> ter od 21. oktobra 2011 podpredsednik [[Državljanska lista Gregorja Viranta|Državljanske liste Gregorja Viranta]].<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |title=Dnevnik.si - Gregor Virant postal predsednik stranke, Šušteršič podpredsednik |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111022064725/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |url-status=dead }}</ref> == Življenjepis == Doktoriral je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] iz politične ekonomije tranzicije. Med študijem je bil tudi gostujoči študent na [[Univerza v Zürichu|Univerzi v Zürichu]]. Med letoma 2001 in 2007 je bil direktor [[Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj|Urada RS za makroekonomske analize in razvoj]].<ref name="dnevnik.si"/> Bil je podpredsednik odbora za reforme in nacionalni koordinator za lizbonsko strategijo. Med letoma 2005 in 2007 pa je opravljal delo podpredsednika Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin). Junija 2011 je postal soustanovitelj t. i. [[resetiranci|resetirancev]] (poleg njega so v skupini še [[Gregor Virant]], [[Marko Pavliha]], [[Matej Lahovnik]], [[Rado Pezdir]] in [[Žiga Turk]]), ki so dobili ime po tem, da so pozvali k resetiranju Slovenije ter k [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnim volitvam]].<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/resetiranci.aspx Siol.net - Od resetirancev k vabilcem na volitve]</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral za Državljansko listo Gregorja Viranta, vendar ni prišel v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še: [[Jože P. Damjan]], [[Mičo Mrkaić]], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). == Viri in opombe == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici|2}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šušteršič, Janez}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za management v Kopru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] [[Kategorija:Predavatelji na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] qpmwjvja0snd4h45fvohh1815g1xs2p 0 303330 6653729 6615344 2026-03-31T13:15:03Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653729 wikitext text/x-wiki '''Zveza zgodovinskih društev Slovenije''' (kratica: '''ZZDS''') je osrednje združenje [[zgodovinar|zgodovinark in zgodovinarjev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Ustanovljeno je bilo leta 1980 z reorganizacijo [[Zgodovinsko društvo za Slovenijo|Zgodovinskega društva za Slovenijo]] (ustanovljeno leta 1946); slednje pa je bilo naslednik [[Muzejsko društvo za Slovenijo|Muzejskega društva za Slovenijo]], ustanovljenega leta 1919. Trenutni predsednik zveze je [[Žiga Zwitter]]. == Glasila == * ''[[Zgodovinski časopis]]'' * ''[[Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino]]'' == Glej tudi == * [[seznam zvez v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zzds.si Zveza zgodovinskih društev - spletna stran] * [http://kronika.zzds.si Kronika] * [http://www.zgodovinskicasopis.si/sl/ Zgodovinski časopis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160830082235/http://www.zgodovinskicasopis.si/sl/ |date=2016-08-30 }} * [http://www.ssolski-muzej.si/slo/schoolchronicles.php Šolska kronika] {{hist-stub}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] [[Kategorija:Zgodovinopisje v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Zveza zgodovinskih društev Slovenije|*]] {{normativna kontrola}} kf8xsoo5ru5p4wp3trr76xgdd791dld 0 304474 6653592 6604442 2026-03-31T12:03:33Z ~2026-90770-6 254477 6653592 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Požun}} '''Požun''' je [[priimek]] več znanih ljudi: * [[Franc Požun]] (1895—1942), skladatelj, zborovodja, organist, multiinstrumentalist * [[Katja Požun]] (*1993), smučarska skakalka * [[Lojze Požun]] (1924—1995)?, zgodovinar NOB * [[Matej Požun]] (*1999), šahist * [[Miro Požun]] (1943—2018), rokometni trener in strokovnjak * [[Peter Požun]] (*1966), medicinski tehnik, logistik in politik * [[Sandra Požun]] (*1972), fotografinja<ref>DELO, 23 januar 2016, stran 16. Prišel bo dan, ko se bo v žico ujel človek.</ref> <ref>Sandra Požun http://www.sandrapozun.com/#!contact/czpl</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Požun}} ==Viri== {{sklici}} {{priimek|Požun}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 28qs801firu66inki4uxlyepc6nwjou 0 317504 6654092 6444780 2026-04-01T03:31:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654092 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Đulići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đulići |izvorno_ime=Ђулићи |slika= |prebivalstvo=49 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=817 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Đulići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 317 || 303 || 252 || 223 || 181 || 153 || 130 || 101 || 49 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 0f757megbwb0n8ksnuwmwubdf5cbrwn 0 317505 6654028 6444799 2026-03-31T22:27:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654028 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zabrđe}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zabrđe |izvorno_ime=Забрђе |slika= |prebivalstvo=159 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1023 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Zabrđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 426 || 416 || 414 || 395 || 357 || 318 || 302 || 248 || 159 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] cf7t4pd0gsdopma4ffb1wgc0l9xa62a 0 317517 6653753 6444797 2026-03-31T13:31:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ulotina |izvorno_ime=Улотина |slika= |prebivalstvo=170 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=872 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Ulotina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 485 || 515 || 502 || 487 || 373 || 292 || 243 || 225 || 170 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] fmzau5m4d39htt4prn3dnnv8767gtc5 0 317529 6653855 6445300 2026-03-31T15:56:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velembusi |izvorno_ime=Велембуси |slika= |prebivalstvo=937 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Velembusi''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 85 || 89 || 117 || 115 || 81 || 635 || 884 || 911 || 937 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] t7y6cmao2oeyk6lwhqj97ncegalp6sg 0 317531 6653864 6445303 2026-03-31T16:31:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Veliki Ostros |izvorno_ime=Велики Острос |slika= |prebivalstvo=244 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Veliki Ostros''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 601 || 575 || 611 || 638 || 639 || 623 || 416 || 332 || 244 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] dqppu39mabl48gv03stca3azujmz436 0 317532 6653873 6445305 2026-03-31T16:53:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velja Gorana |izvorno_ime=Веља Горана |slika= |prebivalstvo=279 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Velja Gorana''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 478 || 511 || 548 || 567 || 602 || 515 || 386 || 353 || 279 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] gxwm5ki003kqwpn3slx7bj12wpg0g40 0 317533 6653876 6445309 2026-03-31T16:54:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velje Selo |izvorno_ime=Веље Село |slika= |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Velje Selo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 300 || 356 || 353 || 344 || 378 || 348 || 271 || 233 || 250 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 28409jw13lbri8xz1t59vlzuoq6zbjf 0 317534 6653914 6528785 2026-03-31T18:29:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Virpazar |izvorno_ime=Вирпазар |slika= |prebivalstvo=235 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Virpazar''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada v [[občina Bar|Občino Bar]]. Naselje je ena izmed izhodiščnih točk za vodene izlete z ladjicami in čolni na [[Skadarsko jezero]]. Nad naseljem se nahaja [[trdnjava Besac]], ki je bila zgrajena še v časih [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]], obnovljena s sredstvi Evropske unije; danes je v njej restavracija in muzej vinarstva. Leži ob [[Železniška proga Beograd–Bar|železniški progi Beograd–Bar]] ter v bližini glavne ceste [[Podgorica]]–[[Bar, Črna gora|Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 223 || 323 || 324 || 383 || 412 || 409 || 337 || 277 || 235 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://me.visit-montenegro.com/explore/central/virpazar/ Virpazar] na strani Visit Montenegro {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] r6kmwsfpnmxzq82540vknhf1x3vrc46 0 317550 6654091 6445220 2026-04-01T03:31:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đenđinovići |izvorno_ime=Ђенђиновићи |slika= |prebivalstvo=387 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Đenđinovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 55 || 57 || 78 || 32 || 140 || 163 || 268 || 352 || 387 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 6zjkwobi5usquddbx0oghtpiomaqjj2 0 317552 6654095 6445223 2026-04-01T03:32:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đurmani |izvorno_ime=Ђурмани |slika= |prebivalstvo=225 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Đurmani''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 55 || 53 || 37 || 85 || 85 || 140 || 210 || 243 || 225 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] fv0zszvf36160jteb8o9354ta6kum4p 0 317553 6654035 6445311 2026-03-31T22:30:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zagrađe |izvorno_ime=Заграђе |slika= |prebivalstvo=471 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Zagrađe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 58 || 44 || 43 || 38 || 23 || 114 || 192 || 364 || 471 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] avg7ck0olhrtcv6g0meiyerv3pspfm9 0 317554 6654046 6445314 2026-03-31T23:02:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zaljevo |izvorno_ime=Заљево |slika= |prebivalstvo=805 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Zaljevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 582 || 613 || 686 || 719 || 684 || 641 || 648 || 685 || 805 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] js2zri1mpk9hfvt9tew9dw3pwbptm5s 0 317555 6654048 6445315 2026-03-31T23:07:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zankovići |izvorno_ime=Занковићи |slika= |prebivalstvo=302 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Zankovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 48 || 67 || 71 || 134 || 131 || 196 || 249 || 305 || 302 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] bs75lratubtvfu565eqow2ze8y38075 0 317556 6654073 6445316 2026-04-01T01:14:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zgrade |izvorno_ime=Зграде |slika= |prebivalstvo=433 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Zgrade''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 74 || 91 || 70 || 123 || 276 || 326 || 518 || 512 || 433 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] kvw87njofc55izndhsjrtttvv44wsfm 0 317557 6654077 6445317 2026-04-01T02:04:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zupci |izvorno_ime=Зупци |slika=Зупци,_католичка_црква_"Св._Иван_Крститељ".jpg |prebivalstvo=138 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Zupci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 362 || 334 || 310 || 297 || 251 || 186 || 145 || 136 || 138 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] m74p6726jlrbursx60r0hnukii3v6wp 0 317594 6653658 6445295 2026-03-31T12:58:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Tuđemili |izvorno_ime=Туђемили |slika= |prebivalstvo=121 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Tuđemili''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 198 || 222 || 207 || 202 || 186 || 140 || 154 || 146 || 121 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] nd58abnta7ggcnrb4kje9ugobcvpoja 0 317596 6653655 6445296 2026-03-31T12:55:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Turčini |izvorno_ime=Турчини |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Turčini''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 104 || 97 || 114 || 94 || 55 || 27 || 6 || 4 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] bpo650kgo5if9th67qiin6twom1t5vl 0 317597 6653814 6445297 2026-03-31T14:39:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Utrg |izvorno_ime=Утрг |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Utrg''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 209 || 211 || 144 || 75 || 61 || 42 || 37 || 24 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 80hvyarfpdb1o12qqrkzwxyis355p8s 0 317599 6654083 6445211 2026-04-01T02:36:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Čeluga |izvorno_ime=Челуга |slika= |prebivalstvo=1618 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Čeluga''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 272 || 330 || 364 || 631 || 921 || 1286 || 1404 || 1481 || 1618 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] r8n1etkh63byq8xpxg3kbhm07dkve78 0 317600 6654119 6445282 2026-04-01T05:03:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šušanj |izvorno_ime=Шушањ |slika= |prebivalstvo=3430 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Šušanj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 307 || 340 || 580 || 1328 || 2520 || 1324 || 2212 || 2630 || 3430 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] rodikwgo75vvlfyuwm6qhkxjbi2b2tl 0 317611 6653872 6445962 2026-03-31T16:53:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Veliđe |izvorno_ime=Велиђе |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Veliđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 184 || 209 || 229 || 160 || 95 || 37 || 29 || 10 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 4f6fc33vpr6632v9s41i26gg59fvoxb 0 317612 6653906 6445963 2026-03-31T18:17:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653906 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Vinicka}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vinicka |izvorno_ime=Виницка |slika= |prebivalstvo=442 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=729 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Vinicka''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 770 || 793 || 749 || 787 || 732 || 640 || 607 || 558 || 442 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] sygxclrbu8ysgw1a6svb3f7xe0k2d2f 0 317613 6653979 6474474 2026-03-31T20:55:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrševo |izvorno_ime=Вршево |slika= |prebivalstvo=190 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Vrševo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 417 || 455 || 426 || 463 || 554 || 438 || 267 || 226 || 190 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] o6qsqsyan4ymrstfmqi1hbe81lk9ua4 0 317629 6654034 6445965 2026-03-31T22:30:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zagorje |izvorno_ime=Загорје |slika= |prebivalstvo=175 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Zagorje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 386 || 400 || 395 || 372 || 377 || 295 || 317 || 243 || 175 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 02swr7hhyatirwh6nyctroo0o0wzql5 0 317631 6654036 6445968 2026-03-31T22:30:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zagrađe |izvorno_ime=Заграђе |slika= |prebivalstvo=147 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Zagrađe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 536 || 524 || 454 || 467 || 428 || 318 || 280 || 226 || 147 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 1c61gozd8a9kqynj96w9lc6hizimhwj 0 317661 6653619 6474472 2026-03-31T12:26:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Trpezi |izvorno_ime=Трпези |slika= |prebivalstvo=690 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Trpezi''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 1063 || 1223 || 1281 || 1263 || 1481 || 1274 || 773 || 763 || 690 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] pzr5zc5tillumx6xnrylzwox3ab4qo0 0 317662 6653630 6474473 2026-03-31T12:32:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Tucanje |izvorno_ime=Туцање |slika= |prebivalstvo=250 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Tucanje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 569 || 633 || 627 || 709 || 684 || 650 || 378 || 289 || 250 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] 08tweup0ojlmafd393jncl5kvd4k2jz 0 317665 6654113 6445959 2026-04-01T04:59:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Štitari |izvorno_ime=Штитари |slika= |prebivalstvo=196 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Štitari''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 416 || 499 || 504 || 388 || 330 || 372 || 282 || 303 || 196 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] b9y1eo2oc8csiqp0jjh5u507jhok0x7 0 317878 6653913 6475286 2026-03-31T18:27:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Virak |izvorno_ime=Вирак |slika= |prebivalstvo=75 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Virak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 283 || 364 || 353 || 306 || 204 || 134 || 117 || 88 || 75 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] ivvp1w9alxig6f0p4f82xwy8nz3att1 0 317879 6653971 6475287 2026-03-31T20:36:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrela |izvorno_ime=Врела |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Vrela''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 237 || 249 || 232 || 180 || 132 || 100 || 52 || 47 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] n56jwhwlcoalaeu31g9191u1zx2fr8d 0 317883 6654121 6475764 2026-04-01T05:07:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654121 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Žabljak |izvorno_ime = Жабљак |slika = Žabljak, Montenegro - main square.jpg |napis = |občina = [[Občina Žabljak|Žabljak]] |nadmorska = 1456 |prebivalstvo = 1440 |prebivalstvo_od = 2023 |prebivalstvo_ref = <ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |poštna = 84220 |pošta = |telefon = |registrska = ŽB }} '''Žabljak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-25}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 83 || 508 || 650 || 979 || 1379 || 1853 || 1937 || 1723 || 1440 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] pum0zj0elvy6vhwhw8uthe00su7ihju 0 317884 6654074 6475288 2026-04-01T01:44:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zminica |izvorno_ime=Зминица |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Zminica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 119 || 98 || 124 || 86 || 83 || 25 || 34 || 36 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] 103opbpevnk9755p1ey0l2e1fnq770f 0 317903 6654118 6475283 2026-04-01T05:03:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šumanovac |izvorno_ime=Шумановац |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Šumanovac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 242 || 232 || 151 || 145 || 154 || 217 || 106 || 76 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] 4umhr0nzxiyn56wl9otudv664aezcvj 0 317911 6653875 6474394 2026-03-31T16:54:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |slika= |prebivalstvo=34 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] |ime=Velje Duboko|izvorno_ime=Веље Дубоко}} '''Velje Duboko''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 313 || 343 || 321 || 289 || 179 || 124 || 90 || 57 || 34 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] sijrz9ckjqhz6vtvatbgvwgoig7lumd 0 317913 6653936 6474396 2026-03-31T19:19:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vladoš |izvorno_ime=Владош |slika= |prebivalstvo=31 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Vladoš''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 76 || 72 || 57 || 64 || 61 || 43 || 34 || 44 || 31 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] lq63899imrdi9vs8rh5j8jwv67j1nhf 0 317914 6653937 6474397 2026-03-31T19:19:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vlahovići |izvorno_ime=Влаховићи |slika= |prebivalstvo=58 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Vlahovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 223 || 314 || 350 || 330 || 264 || 158 || 139 || 83 || 58 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] hgfe1edmehiiaolggw0iz9v6gbn6ye7 0 317915 6653947 6474398 2026-03-31T19:39:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vojkovići |izvorno_ime=Војковићи |slika= |prebivalstvo=87 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Vojkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 133 || 138 || 120 || 107 || 106 || 104 || 83 || 70 || 87 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 1ahscwcp29gj87vyqmui5fw6p9kdluw 0 317916 6653963 6474399 2026-03-31T20:34:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vranještica |izvorno_ime=Врањештица |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Vranještica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 474 || 512 || 493 || 451 || 317 || 239 || 152 || 70 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] chvyaprjchqra5m50seak53lr2s6kik 0 317917 6653977 6474400 2026-03-31T20:55:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrujica |izvorno_ime=Врујица |slika= |prebivalstvo=40 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Vrujica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 129 || 104 || 212 || 168 || 91 || 92 || 63 || 55 || 40 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 8zhelgat8199x4j8pkwb09cps7w74x3 0 317925 6654097 6474317 2026-04-01T03:32:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đuđevina |izvorno_ime=Ђуђевина |slika= |prebivalstvo=67 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Đuđevina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 340 || 348 || 223 || 206 || 175 || 137 || 59 || 38 || 67 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] jpw0nafmeefzfjzu8t7iihxudfzgpc9 0 317926 6654129 6474401 2026-04-01T05:34:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Žirci |izvorno_ime=Жирци |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Žirci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 86 || 89 || 103 || 39 || 60 || 54 || 66 || 48 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] tm0dcf63ctkowa8mnxyfdsq1vpnepjw 0 317970 6653751 6474391 2026-03-31T13:29:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ulica |izvorno_ime=Улица |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Ulica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 311 || 318 || 275 || 200 || 113 || 62 || 48 || 34 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] t7vjx6362wox834k5vnpntpeerk4r42 0 317976 6653867 6476364 2026-03-31T16:33:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653867 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Veliki Zalazi |izvorno_ime=Велики Залази |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} '''Veliki Zalazi''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 85 || 58 || 36 || 18 || 8 || 4 || 0 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Opuščena naselja Občine Kotor]] 7axtbaqyhxji66n3n0lfkegdi3pmsp6 0 317977 6653929 6476352 2026-03-31T19:07:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653929 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Višnjeva}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Višnjeva |izvorno_ime=Вишњева |slika= |prebivalstvo=15 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=266 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Višnjeva, popis 2003; skupaj: 128 | label1 = [[Srbi]] 63 | value1 = 49,21 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 40 | value2 = 31,25 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 20 | value3 = 15,62 | color3 = #C154C1 | label4 = drugi in neznano 5 | value4 = 3,90 | color4 = #A2A2D0 }} '''Višnjeva''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 107 || 105 || 89 || 78 || 38 || 12 || 128 || 12 || 15 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] n4puy8iqk57wevuk2fs9bd4yvuwhce5 0 317978 6653965 6476577 2026-03-31T20:34:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vranovići |izvorno_ime=Врановићи |slika= Crkva_Svete_Petke_Vranovici1.jpg |prebivalstvo=136 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Vranovići, popis 2003; skupaj: 133 | label1 = [[Srbi]] 94 | value1 = 70,67 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 26 | value2 = 19,54 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 0,75 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 6 | value4 = 4,51 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 6 | value5 = 4,51 | color5 = #A2A2D0 }} '''Vranovići''' so [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 237 || 254 || 246 || 221 || 232 || 209 || 133 || 132 || 136 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 729bgt6vdwgfjdhrdgcoya214dzzm6k 0 317992 6654033 6476336 2026-03-31T22:30:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654033 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagora}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zagora |izvorno_ime=Загора |slika= |prebivalstvo=82 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Zagora, popis 2003; skupaj: 48 | label1 = [[Srbi]] 40 | value1 = 83,33 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 3 | value2 = 6,25 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 4 | value3 = 8,33 | color3 = #C154C1 | label4 = drugi in neznano 1 | value4 = 2,08 | color4 = #A2A2D0 }} '''Zagora''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 169 || 169 || 172 || 149 || 76 || 36 || 48 || 35 || 82 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] sbijk471tsmscdj6jiqc303cpjyixqz 0 317993 6654078 6476365 2026-04-01T02:14:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Звечава |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Zvečava, popis 2003; skupaj: 7 | label1 = [[Črnogorci]] 4 | value1 = 57,14 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 3 | value2 = 42,85 | color2 = #FF0000 }} '''Zvečava''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 286 || 288 || 221 || 136 || 107 || 33 || 7 || 10 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] mqtp86slhkz622sjhqf6gibvwzvjh9z 0 318020 6653746 6476362 2026-03-31T13:28:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Укропци |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Ukropci, popis 2003; skupaj: 2 | label1 = [[Srbi]] 2 | value1 = 100 | color1 = #FF0000 }} '''Ukropci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 15 || 14 || 13 || 11 || 8 || 10 || 2 || 1 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] l12o7zy9517jrjwl98zohzzlflkv7yx 0 318021 6653782 6476363 2026-03-31T13:50:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Унијерина |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Unijerina, popis 2003; skupaj: 20 | label1 = [[Srbi]] 11 | value1 = 55,00 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 8 | value2 = 40,00 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 1 | value3 = 5,00 | color3 = #C154C1 }} '''Unijerina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 80 || 83 || 74 || 63 || 42 || 33 || 20 || 9 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 3dup50d8qyvjlvaxtdx2o9a81745fco 0 318023 6654082 6476355 2026-04-01T02:31:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Чавори |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Čavori, popis 2003; skupaj: 2 | label1 = [[Črnogorci]] 2 | value1 = 100 | color1 = #C19A6B }} '''Čavori''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 14 || 14 || 14 || 10 || 3 || 1 || 2 || 2 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] bazrt0ytk0lbwzdcub6u9ejr1obfm3x 0 318024 6654105 6476341 2026-04-01T04:15:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Шишићи |slika= |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Šišići, popis 2003; skupaj: 94 | label1 = [[Srbi]] 67 | value1 = 71,27 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 16 | value2 = 17,02 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 11 | value3 = 11,70 | color3 = #C154C1 }} '''Šišići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 373 || 369 || 364 || 338 || 252 || 66 || 94 || 88 || 64 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 1gezw866oq92ozfmmcsdwqllxy3sowo 0 318025 6654106 6476313 2026-04-01T04:17:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Шкаљари |slika= Škaljari.jpg |prebivalstvo=3463 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Škaljari, popis [[2003]].; skupaj: 4.002 | label1 = [[Črnogorci]] 2.181 | value1 = 54,49 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 738 | value2 = 18,44 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 489 | value3 = 12,21 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 315 | value4 = 7,87 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 279 | value5 = 6,97 | color5 = #A2A2D0 }} '''Škaljari''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 2618 || 2858 || 3570 || 4311 || 4005 || 4211 || 4002 || 3807 || 3463 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] mjqqbn1o8o74btd7rgzycz1c6i86vli 0 318033 6654124 6474427 2026-04-01T05:10:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Žari |izvorno_ime=Жари |slika= |prebivalstvo=123 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Žari''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 567 || 671 || 776 || 800 || 616 || 528 || 385 || 301 || 123 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] rh4oomzzgobbawmyq3iqax92n8rpb36 0 318040 6653810 6474426 2026-03-31T14:29:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Uroševina |izvorno_ime=Урошевина |slika= |prebivalstvo=611 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Uroševina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 50 || 124 || 214 || 298 || 435 || 495 || 460 || 435 || 611 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] 3lsgpq7eed4yzc0atjh10ip5fu4uscg 0 318041 6654114 6474425 2026-04-01T05:00:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Štitarica |izvorno_ime=Штитарица |slika= |prebivalstvo=182 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Štitarica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 441 || 476 || 472 || 444 || 350 || 261 || 273 || 233 || 182 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] gbo2mp34315od80sni09soy3cpjgbsc 0 318155 6653930 6474301 2026-03-31T19:07:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Višnjevo |izvorno_ime=Вишњево |slika= |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] }} '''Višnjevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Gusinje|občino Gusinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 198 || 193 || 190 || 216 || 246 || 198 || 86 || 60 || 62 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] edsdsqlu4ntkti7mvjfnxhzadi1w65g 0 318157 6653983 6474302 2026-03-31T21:00:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vusanje |izvorno_ime=Вусање |slika= |prebivalstvo=594 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] }} '''Vusanje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Gusinje|občino Gusinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 781 || 859 || 935 || 1103 || 1399 || 1103 || 866 || 648 || 594 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] bt7a4wavo1yngptxmof2ng4m0flc32w 0 318184 6653945 6475424 2026-03-31T19:36:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vojinovići |izvorno_ime=Војиновићи |slika= |prebivalstvo=35 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Vojinovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 201 || 217 || 277 || 227 || 165 || 141 || 97 || 52 || 35 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] oo1qcmocxfmleid8v6g04sndzzsr3it 0 318190 6654031 6475425 2026-03-31T22:27:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zabrđe |izvorno_ime=Забрђе |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Zabrđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 121 || 124 || 127 || 96 || 76 || 49 || 31 || 26 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 5z1c2wxhvwkkg4e1f311wd18vm6saro 0 318191 6654076 6475426 2026-04-01T02:01:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zukva |izvorno_ime=Зуква |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Zukva''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 33 || 34 || 34 || 36 || 28 || 49 || 34 || 45 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 217vzucfihfbpstglrc3fcx2twbnexs 0 318214 6653621 6475422 2026-03-31T12:27:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Trsa |izvorno_ime=Трса |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Trsa''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 188 || 213 || 223 || 181 || 121 || 102 || 60 || 35 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 1yl2y0rspsu1xdeab2jerrop6kahkeq 0 318215 6653772 6475423 2026-03-31T13:46:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Unač |izvorno_ime=Унач |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Unač''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 298 || 322 || 235 || 202 || 124 || 82 || 43 || 22 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] f5qo3iekaw0mpdgez3qbgn8kce9dg75 0 318218 6654250 6475526 2026-04-01T11:36:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654250 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Alići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Alići |izvorno_ime=Алићи |slika= |prebivalstvo=78 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Alići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 127 || 140 || 153 || 138 || 132 || 125 || 112 || 107 || 78 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] btkndl9q8pthis2y2xf47jxl8jpqbl2 0 318230 6653846 6475592 2026-03-31T15:37:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Varine |izvorno_ime=Варине |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Varine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 146 || 203 || 218 || 197 || 137 || 78 || 55 || 72 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] g2e0fx29v1b61yuh6oqofr7txjnedwq 0 318231 6653854 6475575 2026-03-31T15:49:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653854 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vaškovo |izvorno_ime=Вашково |slika= |prebivalstvo=29 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vaškovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 259 || 301 || 285 || 209 || 153 || 76 || 68 || 40 || 29 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] t6jsorqrkou0i7jkyinpkt197anh7ua 0 318232 6653863 6475534 2026-03-31T16:29:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velike Krće |izvorno_ime=Велике Крће |slika= |prebivalstvo=67 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Velike Krće''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 478 || 526 || 525 || 461 || 326 || 232 || 171 || 133 || 67 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] dycp1rvu4c3v8jktby4llwc81gqffcl 0 318233 6653894 6475498 2026-03-31T17:48:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vidre |izvorno_ime=Видре |slika= |prebivalstvo=445 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vidre''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 158 || 187 || 233 || 237 || 233 || 147 || 177 || 182 || 445 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] k8bx94b297kquelpwxhjg1ckys1l7ni 0 318234 6653895 6475508 2026-03-31T17:52:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vijenac |izvorno_ime=Вијенац |slika= |prebivalstvo=172 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vijenac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 434 || 475 || 478 || 470 || 402 || 323 || 262 || 246 || 172 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] [[fr:Vijenac (Pljevlja)]] [[sr:Вијенац]] nfoxi4xdl5cf5x5xa2z581ugpggo9e7 0 318235 6653898 6475556 2026-03-31T18:07:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vilići |izvorno_ime=Вилићи |slika= |prebivalstvo=47 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vilići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 92 || 113 || 103 || 107 || 88 || 70 || 56 || 54 || 47 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] gmx1ib7plzppiyomniy5uvbfq2o79q5 0 318237 6653944 6475606 2026-03-31T19:34:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vodno |izvorno_ime=Водно |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vodno''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 130 || 146 || 160 || 151 || 123 || 103 || 57 || 27 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] ppakcqwwgcj1e7zfyn67fxsudn4p2j5 0 318238 6653952 6475585 2026-03-31T19:46:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vojtina |izvorno_ime=Војтина |slika= |prebivalstvo=25 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vojtina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 200 || 242 || 243 || 213 || 158 || 119 || 82 || 64 || 25 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 8ptdlgfa36s6wds3lgmbrh8j93u6zso 0 318239 6653967 6475613 2026-03-31T20:36:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrba |izvorno_ime=Врба |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vrba''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 114 || 125 || 163 || 99 || 55 || 27 || 25 || 16 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] [[fr:Vrba]] 2dc5k0ooyn3h0bnq6qziz7uzr0ldx5u 0 318240 6653968 6475622 2026-03-31T20:36:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrbica |izvorno_ime=Врбица |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Vrbica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 111 || 124 || 132 || 122 || 89 || 65 || 38 || 47 || 10 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 69tv00a2r83k0lbdp4l4z1f4ec3k48x 0 318260 6654096 6475513 2026-04-01T03:32:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đurđevića Tara |izvorno_ime=Ђурђевића Тара |slika= |prebivalstvo=115 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Đurđevića Tara''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 374 || 382 || 384 || 317 || 261 || 188 || 178 || 147 || 115 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] k5zutb85t0c90y78zbpvtzwzkph3vjh 0 318261 6654128 6475496 2026-04-01T05:31:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Židovići |izvorno_ime=Жидовићи |slika= |prebivalstvo=687 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Židovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 245 || 231 || 245 || 243 || 392 || 631 || 653 || 694 || 687 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] l9h9kun4m1l1et4kkxbim3tjls4mdt9 0 318262 6654030 6475541 2026-03-31T22:27:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zabrđe |izvorno_ime=Забрђе |slika= |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Zabrđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 88 || 97 || 95 || 111 || 98 || 107 || 114 || 87 || 62 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] llosq80zimvoeeq13br3765bkux5qe1 0 318263 6654057 6475617 2026-03-31T23:20:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zaselje |izvorno_ime=Засеље |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Zaselje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 102 || 163 || 143 || 125 || 106 || 86 || 62 || 45 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 3ban7fqv2rze72caqassa4yb2yhmnei 0 318264 6654062 6475506 2026-03-31T23:51:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zbljevo |izvorno_ime=Збљево |slika= |prebivalstvo=181 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Zbljevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 142 || 284 || 210 || 200 || 192 || 169 || 180 || 209 || 181 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 36a9xeo27j7vzo3tgtcbhchtclmlriv 0 318265 6654064 6475528 2026-04-01T00:16:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zekavice |izvorno_ime=Зекавице |slika= |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Zekavice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 222 || 194 || 210 || 193 || 206 || 167 || 121 || 88 || 76 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] b5q1mxr2yyc6baddhrjwsu1t3qt2d86 0 318266 6654068 6475537 2026-04-01T00:29:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zenica |izvorno_ime=Зеница |slika= |prebivalstvo=63 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Zenica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 181 || 176 || 220 || 193 || 172 || 164 || 131 || 93 || 63 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] l3ajwk1chca8stsnh8r2v4v9rvfzfkp 0 318360 6653605 6475573 2026-03-31T12:16:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Trnovice |izvorno_ime=Трновице |slika= |prebivalstvo=32 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Trnovice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 98 || 161 || 168 || 161 || 124 || 87 || 54 || 55 || 32 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] h14glqcj3wtba3pjw9vo58n3mj56qkf 0 318361 6653808 6475552 2026-03-31T14:25:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Uremovići |izvorno_ime=Уремовићи |slika= |prebivalstvo=51 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Uremovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 158 || 127 || 123 || 118 || 118 || 89 || 106 || 55 || 51 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 6qf0tkyxrp6c3stig378trgwz3s8v31 0 318370 6654081 6475593 2026-04-01T02:27:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Čardak |izvorno_ime=Чардак |slika= |prebivalstvo=20 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Čardak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 102 || 98 || 131 || 122 || 55 || 36 || 25 || 30 || 20 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 9ajx259atl79girsuvwvb35s5z2w6gj 0 318372 6654084 6475590 2026-04-01T02:47:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654084 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Čestin}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Čestin |izvorno_ime=Честин |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=894 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Čestin''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 139 || 166 || 166 || 162 || 116 || 77 || 58 || 43 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] t1pkqx8z2i20uv5qi0j14si2qlg5qtp 0 318374 6654109 6475612 2026-04-01T04:30:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šljuke |izvorno_ime=Шљуке |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Šljuke''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 107 || 150 || 162 || 185 || 136 || 106 || 82 || 52 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 2ak50spxjjwjejbciq4d5ciijlr3jpv 0 318375 6654116 6475503 2026-04-01T05:03:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šula |izvorno_ime=Шула |slika= |prebivalstvo=198 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Šula''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 177 || 291 || 909 || 1233 || 995 || 592 || 462 || 340 || 198 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 0qq8y6vnkq9lqu8vhv4tcp19cap5zv4 0 318376 6654117 6475502 2026-04-01T05:03:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šumani |izvorno_ime=Шумани |slika= |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Šumani''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 184 || 208 || 230 || 197 || 192 || 189 || 219 || 184 || 201 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 87dm7foulntp5af43hda1vcplzimye8 0 318397 6653874 6475249 2026-03-31T16:54:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velje Brdo |izvorno_ime=Веље Брдо |slika= |prebivalstvo=429 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Velje Brdo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 91 || 112 || 169 || 139 || 193 || 229 || 314 || 319 || 429 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 8igi01rhc5uxrgrhnwavdesy8x1geq7 0 318398 6653883 6475250 2026-03-31T17:13:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Veruša |izvorno_ime=Веруша |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Veruša''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 279 || 294 || 277 || 219 || 123 || 69 || 87 || 40 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] [[fr:Veruša]] i9lvnppaognixens2ugf88z3v24nd5a 0 318399 6653893 6475251 2026-03-31T17:48:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vidijenje |izvorno_ime=Видијење |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Vidijenje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 67 || 83 || 162 || 84 || 41 || 28 || 67 || 64 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] nh2smddk94aiurh4z90cpybdgvr5j4i 0 318403 6653964 6446641 2026-03-31T20:34:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vranjina |izvorno_ime=Врањина |slika= |prebivalstvo=129 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Vranjina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 336 || 352 || 313 || 315 || 244 || 177 || 218 || 209 || 129 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] g1h8jfabtto0u6q0y3jy9do9euhknv8 0 318404 6653969 6475253 2026-03-31T20:36:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrbica |izvorno_ime=Врбица |slika= |prebivalstvo=91 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Vrbica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 156 || 176 || 182 || 143 || 112 || 104 || 117 || 93 || 91 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] a3kyl4bb22qcx34czsbonoi87bwc1u9 0 318405 6653981 6446642 2026-03-31T20:58:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vukovci |izvorno_ime=Вуковци |slika= |prebivalstvo=392 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Vukovci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 541 || 454 || 415 || 431 || 407 || 376 || 426 || 416 || 392 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] 51wgmwf5clq7t9nbju48vhmrwk4jlfy 0 318432 6654094 6475120 2026-04-01T03:31:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đurkovići |izvorno_ime=Ђурковићи |slika= |prebivalstvo=89 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Đurkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 256 || 241 || 237 || 175 || 156 || 101 || 90 || 91 || 89 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] cflaj4zohw5b351los8mijonyoijbm8 0 318434 6654058 6475255 2026-03-31T23:27:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zaugao |izvorno_ime=Заугао |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Zaugao''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 237 || 235 || 165 || 121 || 63 || 43 || 17 || 9 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 3hk79elaadbls95paddcxk912p8ayc5 0 318507 6654079 6475110 2026-04-01T02:25:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ćafa |izvorno_ime=Ћафа |slika= |prebivalstvo=94 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} {{drugipomeni|Ćafa (razločitev)}} '''Ćafa''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. Po popisu prebivalstva iz leta [[1991]] je v naselju živelo 70 prebivalcev in leta 2003 116 prebivalcev. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 145 || 146 || 142 || 115 || 92 || 70 || 116 || 102 || 94 |- |} Narodnostna sestava prebivalstva po popisu iz leta 2003 je bila naslednja:<ref>Knjiga 1, ''Stanovništvo, nacionalna ili etnička pripadnost, podaci po naseljima'', Republički zavod za statistiku, Podgorica, septembar 2004, ISBN 86-84433-00-9</ref> * [[Črnogorci]] 61 (52,58 %) * [[Srbi]] 40 (34,48 %) * [[Romi]] 12 (10,34 %) * Muslimani 3 (2,58 %) * Neznano 0 (0,00 %) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] oy3qy57ww51ojesv0j4pf6m728vo5ye 0 318510 6653734 6475248 2026-03-31T13:16:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ubli |izvorno_ime=Убли |slika= |prebivalstvo=148 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Ubli''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 616 || 610 || 520 || 519 || 493 || 339 || 341 || 227 || 148 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] dy7cl8omulclkgk28uj6vzbytwfwgah 0 318518 6654120 6446640 2026-04-01T05:03:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šušunja |izvorno_ime=Шушуња |slika= |prebivalstvo=264 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Šušunja''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 124 || 136 || 178 || 210 || 210 || 230 || 281 || 267 || 264 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] 04kxewdj2o5x33dolbkfk3aocv8ps8z 0 318551 6654093 6475466 2026-04-01T03:31:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Ђурашевићи |slika= |prebivalstvo=468 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Tivat|Tivat]] }} {{Tortni diagram | caption=Đuraševići, popis [[2003]].; skupaj: 503 | label1 = [[Srbi]] 253 | value1 = 50,29 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 84 | value2 = 16,69 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 4 | value3 = 0,79 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 76 | value4 = 15,10 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 86 | value5 = 17,09 | color5 = #A2A2D0 }} '''Đuraševići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Tivat|občino Tivat]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 244 || 219 || 245 || 272 || 297 || 295 || 503 || 471 || 468 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Tivat}} [[Kategorija:Naselja Občine Tivat]] cbjv55xnosry6rvka7uamhx5zy8te5v 0 318564 6653932 6475910 2026-03-31T19:11:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vladimir |izvorno_ime=Владимир |slika= |prebivalstvo=745 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Vladimir''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 459 || 528 || 657 || 774 || 971 || 1019 || 802 || 757 || 745 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] k3chest1uxwvqgy9rap5pcvo3f6izu8 0 318571 6654075 6475914 2026-04-01T01:46:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zoganj |izvorno_ime=Зогањ |slika= |prebivalstvo=401 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Zoganj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 313 || 321 || 440 || 527 || 554 || 523 || 425 || 397 || 401 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] cab3djbd37e0y9bk7qbxtto8rd6wfj6 0 318592 6654080 6475939 2026-04-01T02:25:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ćurke |izvorno_ime=Ћурке |slika= |prebivalstvo=35 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Ćurke''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 42 || 42 || 54 || 66 || 68 || 63 || 31 || 30 || 35 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 1wvhicersu4ll73x2znukx865bx23hw 0 318593 6653749 6477997 2026-03-31T13:28:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Ulcinj |izvorno_ime = Улцињ<br/>Ulqin/Ulqini |slika = Panorama e Ulqinit.jpg |napis = |obcina = [[Občina Ulcinj|Ulcinj]] |povrsina = |prebivalstvo = 11143 |prebivalstvo_od = 2023 |prebivalstvo_ref = <ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska = |postna = 85360–85362 |posta = |telefon = |registrska = UL }} '''Ulcinj''' je mesto v [[Črna gora|Črni gori]], ki je upravno središče istoimenske občine. Večinsko prebivalstvo v občini je [[albansko]]. == Zgodovina == {{prazen razdelek}} == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-25}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 4385 || 4919 || 5705 || 7459 || 9140 || 11144 || 10828 || 10707 || 11143 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] * [[Ulcinjske soline]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] jkm6zhop0l2g2k1yc2j9u8va937gtde 0 318595 6654100 6477996 2026-04-01T03:49:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šas |izvorno_ime=Шас |slika= |prebivalstvo=241 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Šas''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod občino [[Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 207 || 226 || 249 || 277 || 329 || 355 || 268 || 238 || 241 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] {{normativna kontrola}} baqcwkfqn6bxarpp2hp4syj7a4i268o 0 318596 6654115 6475930 2026-04-01T05:00:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Štodra |izvorno_ime=Штодра |slika= |prebivalstvo=112 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Štodra''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 100 || 108 || 122 || 130 || 203 || 210 || 133 || 112 || 112 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] m5kyho2orm3xeud4dysc39lr9344zdz 0 318630 6653858 6475701 2026-03-31T15:58:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Velestovo |izvorno_ime=Велестово |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Velestovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 177 || 203 || 181 || 111 || 44 || 33 || 25 || 17 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] l55bt4wta8q9jtzrbho0j31xs29817g 0 318632 6653946 6475739 2026-03-31T19:39:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vojkovići |izvorno_ime=Вojkoвићи |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Vojkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 84 || 85 || 68 || 49 || 23 || 8 || 5 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] dy29y1ofvd3fnkd7ym6vrnvmfh2jujn 0 318633 6653966 6475702 2026-03-31T20:36:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrba |izvorno_ime=Врба |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Vrba''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 141 || 121 || 93 || 77 || 66 || 41 || 34 || 26 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] {{normativna kontrola}} m02ilhk909vhm1i7upt47cinplfw89o 0 318634 6653970 6475705 2026-03-31T20:36:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Vrela |izvorno_ime=Врела |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Vrela''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 141 || 147 || 129 || 68 || 68 || 50 || 35 || 26 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] ixim6hlrurajs7zutio320iy0d680y1 0 318654 6654090 6475725 2026-04-01T03:31:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Đalci |izvorno_ime=Ђалци |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Đalci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 40 || 46 || 29 || 35 || 20 || 11 || 5 || 3 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] kg6j0q0vsodbwzetxi9g099ilp7l448 0 318657 6654122 6475763 2026-04-01T05:07:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654122 wikitext text/x-wiki {{drugapomena||mesto v Črni gori|Žabljak|druge pomene|Žabljak (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Žabljak |izvorno_ime=Жабљак |slika= |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Žabljak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 248 || 258 || 206 || 96 || 56 || 49 || 40 || 26 || 26 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 6iq9hw7veu236dx5kwx8liab0no4py8 0 318658 6654123 6475740 2026-04-01T05:09:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Žanjev Do |izvorno_ime=Жањев До |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Žanjev Do''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 65 || 54 || 61 || 28 || 5 || 0 || 2 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] jhr71bpwwfpnghtwgq3zcv0eakxyg2m 0 318659 6654029 6475681 2026-03-31T22:27:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zabrđe |izvorno_ime=Забрђе |slika= |prebivalstvo=77 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Zabrđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 30 || 34 || 39 || 16 || 19 || 223 || 148 || 119 || 77 |- | 30 || 34 || 39 || 16 || 19 || 223 || 148 || 119 || 77 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] a9ap3s16tu39sft2ga2eex8ssr9t840 0 318660 6654032 6475706 2026-03-31T22:30:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654032 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagora}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Zagora |izvorno_ime=Загора |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Zagora''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 150 || 136 || 126 || 78 || 70 || 41 || 27 || 26 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] hxt47fj2i67dgbhnqbfbzgwmc8fxh6z 0 318708 6653732 6475737 2026-03-31T13:16:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Uba |izvorno_ime=Уба |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Uba''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 83 || 86 || 75 || 75 || 21 || 7 || 5 || 1 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] [[fr:Uba]] dc99iyty6qpl43s7hzu2yizj6i5552l 0 318709 6653733 6475711 2026-03-31T13:16:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ubli |izvorno_ime=Убли |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Ubli''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 372 || 410 || 359 || 273 || 138 || 61 || 40 || 40 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 77mx2td76jcylg6lptdq8u8pqvnxdoy 0 318711 6653737 6475722 2026-03-31T13:21:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653737 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ugnji |izvorno_ime=Угњи |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Ugnji''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 153 || 142 || 109 || 81 || 52 || 41 || 25 || 16 || 10 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] by7dihsyva9r3vrvxfoa1yar4pi14vd 0 318713 6654085 6475716 2026-04-01T02:49:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Čevo |izvorno_ime=Чево |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Čevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 424 || 444 || 378 || 271 || 133 || 95 || 62 || 61 || 10 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 2vx09zfimydexxaewisbzpau0kxw967 0 318715 6654103 6475715 2026-04-01T04:12:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Šinđon |izvorno_ime=Шинђон |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Šinđon''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 79 || 96 || 87 || 68 || 44 || 34 || 25 || 22 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] lvxiwt6ewx4iwll4sbt3mhwt26lgwi4 0 318740 6653659 6445148 2026-03-31T12:58:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Tušina |izvorno_ime=Тушина |slika=Свјетлопис табле на улазу у Тушину.jpg |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Tušina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 409 || 421 || 365 || 323 || 308 || 219 || 180 || 120 || 93 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] 5k23q717cgm7ljb43fiy3yqt4hhmaud 14 324661 6653682 3304110 2026-03-31T13:14:48Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653682 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Filatelija|Slovenija]] 9fturr3nohnr22s3eg99028kga048f0 14 326093 6653688 6554278 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653688 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Zgodovinopisje v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] ilaxzq3exb3vm717b43hogwt1e6cvdd 0 327443 6654049 6641895 2026-03-31T23:12:05Z ~2026-13659-49 255600 6654049 wikitext text/x-wiki '''Sosič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzija Zupan Sosič]] (*1964), literarna zgodovinarka, teoretičarka in interpretinja, univ. prof. * [[Anica Sosič]] (1898—1982), borka NOB * [[Barbara Sosič]] Možina (*1965), etnologinja, muzealka * [[Branko Sosič]] (*1936) novinar, urednik, karikaturist, oblikovalec, ilustrator * [[Edi Sosič]], zamejski športni delavec * [[Edvard Sosič]] (1885—1978), Proseški šolnik * [[Goran Sosič|Goran Sosić]] (*1962), jadralec * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] (1893—1971), prirodoslovec, šolnik v zamejstvu * [[Izidor Sosič]], farmacevt * [[Marko Sosič]] (1958—2021), pisatelj, gledališčnik, režiser * [[Milan Sosič]] (1908—1987), gradbenik, zamejski šolnik, gospodarstvenik, politik * [[Nataša Sosič]], zamejska radijska urednica, knjižničarka * [[Sarival Sosič]] (*1962), umetnostni zgodovinar, likovni teoretik, kustos; pisatelj * [[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] (1905—1971), učitelj * [[Sergij Sosič]], kipar * [[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] (1915—1973), šolnik * [[Viktor Sosič]] (1912—1996), inženir * Viktor Sosič - Torči (?—2026), zamejski družbeni delavec == Glej tudi == * priimek [[Susič]] ([[Emidij Susič]] itd.) * priimek [[Sustič]] (Vilko Sustič) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sosič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2esf5mnb6kdid4j0zni1xhy3ln6gmkk 6654050 6654049 2026-03-31T23:12:23Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6654050 wikitext text/x-wiki '''Sosič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzija Zupan Sosič]] (*1964), literarna zgodovinarka, teoretičarka in interpretinja, univ. prof. * [[Anica Sosič]] (1898—1982), borka NOB * [[Barbara Sosič]] Možina (*1965), etnologinja, muzealka * [[Branko Sosič]] (*1936) novinar, urednik, karikaturist, oblikovalec, ilustrator * [[Edi Sosič]], zamejski športni delavec * [[Edvard Sosič]] (1885—1978), Proseški šolnik * [[Goran Sosič|Goran Sosić]] (*1962), jadralec * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] (1893—1971), prirodoslovec, šolnik v zamejstvu * [[Izidor Sosič]], farmacevt * [[Marko Sosič]] (1958—2021), pisatelj, gledališčnik, režiser * [[Milan Sosič]] (1908—1987), gradbenik, zamejski šolnik, gospodarstvenik, politik * [[Nataša Sosič]], zamejska radijska urednica, knjižničarka * [[Sarival Sosič]] (*1962), umetnostni zgodovinar, likovni teoretik, kustos; pisatelj * [[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] (1905—1971), učitelj * [[Sergij Sosič]], kipar * [[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] (1915—1973), šolnik * [[Viktor Sosič]] (1912—1996), inženir * Viktor Sosič - Torči (?—2026), zamejski družbeni in kulturni delavec == Glej tudi == * priimek [[Susič]] ([[Emidij Susič]] itd.) * priimek [[Sustič]] (Vilko Sustič) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sosič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ae9jz9qjs1v8vajlcfleiw5rpxxddl1 6654051 6654050 2026-03-31T23:12:55Z ~2026-13659-49 255600 6654051 wikitext text/x-wiki '''Sosič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzija Zupan Sosič]] (*1964), literarna zgodovinarka, teoretičarka in interpretinja, univ. profesorica * [[Anica Sosič]] (1898—1982), borka NOB * [[Barbara Sosič]] Možina (*1965), etnologinja, muzealka * [[Branko Sosič]] (*1936) novinar, urednik, karikaturist, oblikovalec, ilustrator * [[Edi Sosič]], zamejski športni delavec * [[Edvard Sosič]] (1885—1978), Proseški šolnik * [[Goran Sosič|Goran Sosić]] (*1962), jadralec * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] (1893—1971), prirodoslovec, šolnik v zamejstvu * [[Izidor Sosič]], farmacevt * [[Marko Sosič]] (1958—2021), pisatelj, gledališčnik, režiser * [[Milan Sosič]] (1908—1987), gradbenik, zamejski šolnik, gospodarstvenik, politik * [[Nataša Sosič]], zamejska radijska urednica, knjižničarka * [[Sarival Sosič]] (*1962), umetnostni zgodovinar, likovni teoretik, kustos; pisatelj * [[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] (1905—1971), učitelj * [[Sergij Sosič]], kipar * [[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] (1915—1973), šolnik * [[Viktor Sosič]] (1912—1996), inženir * Viktor Sosič - Torči (?—2026), zamejski družbeni in kulturni delavec == Glej tudi == * priimek [[Susič]] ([[Emidij Susič]] itd.) * priimek [[Sustič]] (Vilko Sustič) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sosič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8m1q3e9qd7ftc2ekwnsuy551xbewoyf 0 331956 6653612 6607233 2026-03-31T12:20:45Z Gledalec 242658 izboljšave 6653612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=James Cameron|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=James Cameron at 53rd Saturn Awards 2026-01.jpg|caption=James Cameron leta 2026.|years_active=1978–danes}} '''James Francis Cameron''', [[Kanadčani|kanadski]] [[film]]ski ustvarjalec, [[izumitelj]] in [[raziskovalec]], * [[16. avgust]] [[1954]], [[Kapuskasing]], [[Ontario]], [[Kanada]]. Njegovi filmi združujejo vrhunsko filmsko tehnologijo s klasičnimi filmskimi tehnikami in so po vsem svetu zaslužili več kot 10 milijard dolarjev, s čimer je postal drugi najbolj dobičkonosni filmski režiser vseh časov. Kot pomembna osebnost v obdobju modernega [[Hollywood|Hollywooda]] je Cameron prejel številna priznanja, vključno s tremi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarji]], dvema nagradama [[Emmy]] in štirimi [[Zlati globus|zlatimi globusi]] ter nominacijami za šest filmskih nagrad Britanske akademije. Cameron se je rodil v [[Ontario|Ontariu]], kjer je tudi odraščal, pri 17 letih pa se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]] in se vpisal na [[Fullerton Community College]]. Svojo kariero je začel kot režiser kratkega filma [[Xenogenesis (film)|Xenogenesis]] (1978), najprej pa je postal znan po scenariju in režiji znanstvenofantastičnega akcijskega filma [[Terminator]] (1984). Dodaten uspeh je dosegel s filmi [[Osmi potnik 2]] (1986), [[Brezno (film, 1989)|Brezno]] (1989), [[Terminator 2: Sodni dan|Terminator 2:]] [[Terminator 2: Sodni dan|Sodni dan]] (1991) in [[Resnične laži (film, 1994)|Resnične laži]] (1994) ter franšizo [[Avatar (filmska franšiza)|Avatar]] (2009–danes). Režiral je, napisal, koproduciral in sodeloval pri zgodovinskem romantičnem filmu [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] (1997), ki je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši film, najboljšega režiserja in najboljšo filmsko montažo. Trije Cameronovi filmi – [[Avatar (film)|Avatar]] (2009), [[Avatar 2|Avatar]] [[Avatar 2|2]] (2022) in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] – so med štirimi najbolj dobičkonosnimi filmi vseh časov. Režiral je prvi film, ki je zaslužil več kot 1 milijardo dolarjev, prva dva filma, ki sta zaslužila več kot 2 milijardi dolarjev in je edini režiser, ki je režiral tri filme, ki so zaslužili več kot 2 milijardi dolarjev, in je prvi režiser, ki ima štiri zaporedne celovečerce, ki so vsak zaslužili več kot milijardo dolarjev.<ref>{{Cite web|title=James Cameron becomes first director in history to have three films reach $1.5 billion at the box office|url=https://www.unilad.com/film-and-tv/james-cameron-becomes-first-director-in-history-to-have-three-films-re-858200-20230106|access-date=January 8, 2023|website=UNILAD|date=January 6, 2023|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Morrow|first=Brendan|date=2023-01-22|title=James Cameron becomes 1st filmmaker to direct 3 movies that grossed $2 billion|url=https://theweek.com/culture/1020279/james-cameron-avatar-1st-director-3-films-that-grossed-2-billion|access-date=2026-01-02|website=The Week|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ace|first=Shannen|date=2025-12-16|title=Disney Legend James Cameron's Net Worth Surpasses $1 Billion|url=https://wdwnt.com/2025/12/disney-legend-james-camerons-net-worth-1-billion/|access-date=2026-01-02|website=WDW News Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Migliardo|first=Clara|date=2026-01-03|title=James Cameron Becomes the First Director with Four Consecutive $1 Billion Films|url=https://spoiler.bolavip.com/en/celebrities/james-cameron-becomes-the-first-director-with-four-consecutive-1-billion-films|access-date=2026-01-03|website=Spoiler US|language=en}}</ref> Filme [[Terminator]], [[Terminator 2: Sodni dan]] in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] je Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v nacionalnem filmskem registru. Cameron je tudi soustanovil produkcijska podjetja [[Lightstorm Entertainment]], [[Digital Domain]] in [[Earthship Productions]]. Leta 2010 je revija [[Time]] Camerona uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Poleg filmskega ustvarjanja je Cameron rezidenčni raziskovalec [[National Geographic|National Geographica]] in je produciral številne dokumentarne filme o raziskovanju globokih oceanov, vključno z [[Duh morskih globin]] (2003) in [[Pošasti iz globin]] (2005). Cameron je prav tako prispeval k podvodnemu snemanju in tehnologijam vozil na daljavo ter pomagal ustvariti nov digitalni sistem 3D Fusion Camera System. Leta 2012 je postal prva oseba, ki se je s podmornico Deepsea Challenger samostojno spustil na dno [[Marijanski jarek|Marianskega jarka]], najglobljega dela na [[Zemlja|Zemlji]]. Je tudi [[Varstvo okolja|okoljevarstvenik]] in vodi več trajnostnih podjetij. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|James Cameron}} *{{IMDb ime|0000116}} {{James Cameron}} {{AcademyAwardBestDirector 1981-2000}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Cameron, James}} [[Kategorija:Kanadski filmski producenti]] [[Kategorija:Kanadski filmski režiserji]] [[Kategorija:Kanadski izumitelji]] [[Kategorija:Kanadski oblikovalci]] [[Kategorija:Kanadski raziskovalci]] [[Kategorija:Kanadski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] [[Kategorija:James Cameron| ]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]] owrv1u57py0cm3owbh7h77cnjsr5x4b 6653614 6653612 2026-03-31T12:21:39Z Gledalec 242658 članek sem razširil in ker se mi ne zdi več škrbina sem zato odstranil oznako 6653614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=James Cameron|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=James Cameron at 53rd Saturn Awards 2026-01.jpg|caption=James Cameron leta 2026.|years_active=1978–danes}} '''James Francis Cameron''', [[Kanadčani|kanadski]] [[film]]ski ustvarjalec, [[izumitelj]] in [[raziskovalec]], * [[16. avgust]] [[1954]], [[Kapuskasing]], [[Ontario]], [[Kanada]]. Njegovi filmi združujejo vrhunsko filmsko tehnologijo s klasičnimi filmskimi tehnikami in so po vsem svetu zaslužili več kot 10 milijard dolarjev, s čimer je postal drugi najbolj dobičkonosni filmski režiser vseh časov. Kot pomembna osebnost v obdobju modernega [[Hollywood|Hollywooda]] je Cameron prejel številna priznanja, vključno s tremi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarji]], dvema nagradama [[Emmy]] in štirimi [[Zlati globus|zlatimi globusi]] ter nominacijami za šest filmskih nagrad Britanske akademije. Cameron se je rodil v [[Ontario|Ontariu]], kjer je tudi odraščal, pri 17 letih pa se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]] in se vpisal na [[Fullerton Community College]]. Svojo kariero je začel kot režiser kratkega filma [[Xenogenesis (film)|Xenogenesis]] (1978), najprej pa je postal znan po scenariju in režiji znanstvenofantastičnega akcijskega filma [[Terminator]] (1984). Dodaten uspeh je dosegel s filmi [[Osmi potnik 2]] (1986), [[Brezno (film, 1989)|Brezno]] (1989), [[Terminator 2: Sodni dan|Terminator 2:]] [[Terminator 2: Sodni dan|Sodni dan]] (1991) in [[Resnične laži (film, 1994)|Resnične laži]] (1994) ter franšizo [[Avatar (filmska franšiza)|Avatar]] (2009–danes). Režiral je, napisal, koproduciral in sodeloval pri zgodovinskem romantičnem filmu [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] (1997), ki je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši film, najboljšega režiserja in najboljšo filmsko montažo. Trije Cameronovi filmi – [[Avatar (film)|Avatar]] (2009), [[Avatar 2|Avatar]] [[Avatar 2|2]] (2022) in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] – so med štirimi najbolj dobičkonosnimi filmi vseh časov. Režiral je prvi film, ki je zaslužil več kot 1 milijardo dolarjev, prva dva filma, ki sta zaslužila več kot 2 milijardi dolarjev in je edini režiser, ki je režiral tri filme, ki so zaslužili več kot 2 milijardi dolarjev, in je prvi režiser, ki ima štiri zaporedne celovečerce, ki so vsak zaslužili več kot milijardo dolarjev.<ref>{{Cite web|title=James Cameron becomes first director in history to have three films reach $1.5 billion at the box office|url=https://www.unilad.com/film-and-tv/james-cameron-becomes-first-director-in-history-to-have-three-films-re-858200-20230106|access-date=January 8, 2023|website=UNILAD|date=January 6, 2023|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Morrow|first=Brendan|date=2023-01-22|title=James Cameron becomes 1st filmmaker to direct 3 movies that grossed $2 billion|url=https://theweek.com/culture/1020279/james-cameron-avatar-1st-director-3-films-that-grossed-2-billion|access-date=2026-01-02|website=The Week|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ace|first=Shannen|date=2025-12-16|title=Disney Legend James Cameron's Net Worth Surpasses $1 Billion|url=https://wdwnt.com/2025/12/disney-legend-james-camerons-net-worth-1-billion/|access-date=2026-01-02|website=WDW News Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Migliardo|first=Clara|date=2026-01-03|title=James Cameron Becomes the First Director with Four Consecutive $1 Billion Films|url=https://spoiler.bolavip.com/en/celebrities/james-cameron-becomes-the-first-director-with-four-consecutive-1-billion-films|access-date=2026-01-03|website=Spoiler US|language=en}}</ref> Filme [[Terminator]], [[Terminator 2: Sodni dan]] in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] je Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v nacionalnem filmskem registru. Cameron je tudi soustanovil produkcijska podjetja [[Lightstorm Entertainment]], [[Digital Domain]] in [[Earthship Productions]]. Leta 2010 je revija [[Time]] Camerona uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Poleg filmskega ustvarjanja je Cameron rezidenčni raziskovalec [[National Geographic|National Geographica]] in je produciral številne dokumentarne filme o raziskovanju globokih oceanov, vključno z [[Duh morskih globin]] (2003) in [[Pošasti iz globin]] (2005). Cameron je prav tako prispeval k podvodnemu snemanju in tehnologijam vozil na daljavo ter pomagal ustvariti nov digitalni sistem 3D Fusion Camera System. Leta 2012 je postal prva oseba, ki se je s podmornico Deepsea Challenger samostojno spustil na dno [[Marijanski jarek|Marianskega jarka]], najglobljega dela na [[Zemlja|Zemlji]]. Je tudi [[Varstvo okolja|okoljevarstvenik]] in vodi več trajnostnih podjetij. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|James Cameron}} *{{IMDb ime|0000116}} {{James Cameron}} {{AcademyAwardBestDirector 1981-2000}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cameron, James}} [[Kategorija:Kanadski filmski producenti]] [[Kategorija:Kanadski filmski režiserji]] [[Kategorija:Kanadski izumitelji]] [[Kategorija:Kanadski oblikovalci]] [[Kategorija:Kanadski raziskovalci]] [[Kategorija:Kanadski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] [[Kategorija:James Cameron| ]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]] rnupvh3271r59oy15zqnpeymyyb2ckr 6653615 6653614 2026-03-31T12:22:24Z Gledalec 242658 pp 6653615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=James Cameron|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=James Cameron at 53rd Saturn Awards 2026-01.jpg|caption=James Cameron leta 2026.|years_active=1978–danes}} '''James Francis Cameron''', [[Kanadčani|kanadski]] [[film]]ski ustvarjalec, [[izumitelj]] in [[raziskovalec]], * [[16. avgust]] [[1954]], [[Kapuskasing]], [[Ontario]], [[Kanada]]. Njegovi filmi združujejo vrhunsko filmsko tehnologijo s klasičnimi filmskimi tehnikami in so po vsem svetu zaslužili več kot 10 milijard dolarjev, s čimer je postal drugi najbolj dobičkonosni filmski režiser vseh časov. Kot pomembna osebnost v obdobju modernega [[Hollywood|Hollywooda]] je Cameron prejel številna priznanja, vključno s tremi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarji]], dvema nagradama [[Emmy]] in štirimi [[Zlati globus|zlatimi globusi]] ter nominacijami za šest filmskih nagrad Britanske akademije. Cameron se je rodil v [[Ontario|Ontariu]], kjer je tudi odraščal, pri 17 letih pa se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]] in se vpisal na [[Fullerton Community College]]. Svojo kariero je začel kot režiser kratkega filma [[Xenogenesis (film)|Xenogenesis]] (1978), najprej pa je postal znan po scenariju in režiji znanstvenofantastičnega akcijskega filma [[Terminator]] (1984). Dodaten uspeh je dosegel s filmi [[Osmi potnik 2]] (1986), [[Brezno (film, 1989)|Brezno]] (1989), [[Terminator 2: Sodni dan|Terminator 2:]] [[Terminator 2: Sodni dan|Sodni dan]] (1991) in [[Resnične laži (film, 1994)|Resnične laži]] (1994) ter franšizo [[Avatar (filmska franšiza)|Avatar]] (2009–danes). Režiral je, napisal, koproduciral in sodeloval pri zgodovinskem romantičnem filmu [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] (1997), ki je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši film, najboljšega režiserja in najboljšo filmsko montažo. Trije Cameronovi filmi – [[Avatar (film)|Avatar]] (2009), [[Avatar 2|Avatar]] [[Avatar 2|2]] (2022) in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] – so med štirimi najbolj dobičkonosnimi filmi vseh časov. Režiral je prvi film, ki je zaslužil več kot 1 milijardo dolarjev, prva dva filma, ki sta zaslužila več kot 2 milijardi dolarjev in je edini režiser, ki je režiral tri filme, ki so zaslužili več kot 2 milijardi dolarjev, in je prvi režiser, ki ima štiri zaporedne celovečerce, ki so vsak zaslužili več kot milijardo dolarjev.<ref>{{Cite web|title=James Cameron becomes first director in history to have three films reach $1.5 billion at the box office|url=https://www.unilad.com/film-and-tv/james-cameron-becomes-first-director-in-history-to-have-three-films-re-858200-20230106|access-date=January 8, 2023|website=UNILAD|date=January 6, 2023|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Morrow|first=Brendan|date=2023-01-22|title=James Cameron becomes 1st filmmaker to direct 3 movies that grossed $2 billion|url=https://theweek.com/culture/1020279/james-cameron-avatar-1st-director-3-films-that-grossed-2-billion|access-date=2026-01-02|website=The Week|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ace|first=Shannen|date=2025-12-16|title=Disney Legend James Cameron's Net Worth Surpasses $1 Billion|url=https://wdwnt.com/2025/12/disney-legend-james-camerons-net-worth-1-billion/|access-date=2026-01-02|website=WDW News Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Migliardo|first=Clara|date=2026-01-03|title=James Cameron Becomes the First Director with Four Consecutive $1 Billion Films|url=https://spoiler.bolavip.com/en/celebrities/james-cameron-becomes-the-first-director-with-four-consecutive-1-billion-films|access-date=2026-01-03|website=Spoiler US|language=en}}</ref> Filme [[Terminator]], [[Terminator 2: Sodni dan]] in [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] je Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v nacionalnem filmskem registru. Cameron je tudi soustanovil produkcijska podjetja [[Lightstorm Entertainment]], [[Digital Domain]] in [[Earthship Productions]]. Leta 2010 je revija [[Time]] Camerona uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Poleg filmskega ustvarjanja je Cameron rezidenčni raziskovalec [[National Geographic|National Geographica]] in je produciral številne dokumentarne filme o raziskovanju globokih oceanov, vključno z dokumentarnima filmoma [[Duh morskih globin]] (2003) in [[Pošasti iz globin]] (2005). Cameron je prav tako prispeval k podvodnemu snemanju in tehnologijam vozil na daljavo ter pomagal ustvariti nov digitalni sistem 3D Fusion Camera System. Leta 2012 je postal prva oseba, ki se je s podmornico Deepsea Challenger samostojno spustil na dno [[Marijanski jarek|Marianskega jarka]], najglobljega dela na [[Zemlja|Zemlji]]. Je tudi [[Varstvo okolja|okoljevarstvenik]] in vodi več trajnostnih podjetij. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|James Cameron}} *{{IMDb ime|0000116}} {{James Cameron}} {{AcademyAwardBestDirector 1981-2000}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cameron, James}} [[Kategorija:Kanadski filmski producenti]] [[Kategorija:Kanadski filmski režiserji]] [[Kategorija:Kanadski izumitelji]] [[Kategorija:Kanadski oblikovalci]] [[Kategorija:Kanadski raziskovalci]] [[Kategorija:Kanadski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] [[Kategorija:James Cameron| ]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]] 9a62w2gu7iizde65tu81e4k6mmbi91v 0 342027 6653596 6639156 2026-03-31T12:09:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653596 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Tripoli|native_name = طرابلس الغرب |other_name = Tarabulus al-Garb |motto = |image_skyline = Tripoli Montage.jpg |imagesize = |image_caption = '''Zgoraj''': poslovne stolpnice That El Emad; '''Sredina''': [[Trg mučenikov, Tripolis|Trg mučenikov]]; '''Spodaj''': [[slavolok Marka Avrelija, Tripolis|slavolok Marka Avrelija]] in Suk al-Mušir v starem mestnem jedru |image_flag = |image_seal = |pushpin_map = Libija |map_caption = Lega mesta v Libiji |coordinates_region = LY |coordinates_display = inline, title |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Libija]] |subdivision_type1 = regija |subdivision_name1 = Širši Tripolis |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Tripoli |established_title = prvič poseljeno |established_date = 7. stoletje pr. n. št. |founder = [[Feničani]] |leader_title = [[župan]] |leader_name =Ibrahim Khalifi |leader_title1 = uprava |leader_name1 =lokalni svet Tripolisa |leader_title2 = |leader_name2 = |area_total_km2 = 1507 |elevation_m = 81 | population_total = 1.183.000 <ref name="cia.gov">{{cite web | url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/libya/ | title=Libya | date=6 November 2023 | accessdate=2025-03-14 | archive-date=2021-01-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210109235257/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/libya | url-status=dead }}</ref> | population_as_of = 2023 | population_footnotes = | population_urban = 1.176.296 | population_metro = 1.192.436 |timezone = [[Vzhodnoevropski čas]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |area_code = 21 |latd=32|latm=54|lats=8 |latNS=N |longd=13|longm=11|longs=9 |longEW=E |website = [https://web.archive.org/web/20120109061450/http://tlc.gov.ly/ tlc.gov.ly] (archived) }} '''Tripolis''' ({{jezik-ar|طرابلس الغرب}}) je [[glavno mesto]] [[Libija|Libije]] in s približno 1,317 milijona prebivalcev leta 2021 največje mesto te [[Severna Afrika|severnoafriške]] države. Mesto leži ob obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] na severozahodu Libije, na skalnatem predelu obale, ki tvori naravno pristanišče in na robu puščave. Je najpomembnejše pristaniško mesto v Libiji in tudi sicer gospodarsko, politično in kulturno središče države. To je tudi mesto Univerze v Tripolisu. Poleg pristanišča je Tripolis znan po velikem poslovnem in industrijskem središču, vojaški bazi [[Bab al-Azizia]] od koder je vladal nekdanji libijski voditelj [[Moamer Gadafi]], in starem mestnem jedru (medini). Tripolis so v 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili [[Feničani]], ki so mu dali libijsko-berbersko ime {{lang|xpu-Latn|Oyat}} ({{langx|xpu|𐤅𐤉‬‬𐤏‬𐤕|Wyʿt}}),<ref name=":0">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=GcmEAgAAQBAJ&pg=PA2 |author=Anthony R. Birley |title=Septimus Severus |publisher=Routledge |year=2002 |page=2 |isbn=978-1-13470746-1 }}</ref><ref name=":1">{{citation |author=Mansour Ghaki |chapter=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |chapter-url=https://www.academia.edu/29670337 |chapter-url-access=registration |pages=65–71<!-- at page 67 --> |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |volume=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |language=fr }}</ref> preden je prešel v roke grških vladarjev [[Cirenajka|Cirenajke]] kot Oea ({{langx|grc|Ὀία|Oía}}).<ref>{{cite book |author=Daniel J. Hopkins |year=1997 |title=Merriam-Webster's Geographical Dictionary (Index) |publisher=Merriam-Webster |isbn=0-87779-546-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/merriamwebstersg1998merr }}</ref> Zaradi dolge zgodovine mesta je v Tripolisu veliko najdišč arheološkega pomena. Tripoli se lahko nanaša tudi na ''šabijah'' (upravna enota na najvišji ravni v libijskem sistemu), okrožje Tripolis. == Ime == V arabskem svetu je Tripolis znan tudi kot ''Tripolis-zahoda'' ({{langx|ar|طرابلس الغرب|Ṭarābulus al-Gharb|links=no}}), da bi ga razlikovali od [[Tripoli, Libanon|Tripolija]] v [[Libanon]]u, ki je v arabščini znan kot {{lang|ar-Latn|Ṭarābulus ash-Shām}} ({{lang|ar|طرابلس الشام}}), kar pomeni ''Tripoli iz Levanta''. Ljubkovalno ga imenujejo ''sirena Sredozemlja'' ({{langx|ar|عروسة البحر|ʿArūsat al-Baḥr|nevesta morja'|links=no}}), kar opisuje njegovo turkizno vodo in pobeljene stavbe. Ime izhaja iz starogrškega {{lang|grc-Latn|Trípolis}} ({{lang|grc|Τρίπολις}}), iz {{langx|grc|Τρεις Πόλεις|Treis Póleis|label=none}}, lit.'tri mesta' – nanašajoč se na Oea, [[Sabrata]] in [[Leptis Magna]]. Mesto Oea je bilo edino od treh, ki je preživelo antiko, in je postalo znano kot Tripolis, znotraj širše regije, znane kot [[Tripolitanija]]. Sosednjo Sabrato so mornarji včasih imenovali ''stari Tripolis''. == Zgodovina == === Oea in Tripolitanija === {{glavni|Oea|Tripolitanija}} Mesto so v 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili [[Feničani]], ki so mu dali libijsko-berbersko ime ''Oyat'' (punsko: 𐤅𐤉𐤏𐤕, wyʿt), kar nakazuje, da je bilo mesto morda zgrajeno na obstoječem avtohtonem berberskem mestu. Feničane je kraj verjetno privabil zaradi naravnega pristanišča, ki ga je na zahodni obali obdajal majhen, zlahka ubranljiv [[polotok]], na katerem so ustanovili svojo kolonijo. Mesto je nato prešlo v roke grških vladarjev Cirenajke kot Oea (grško: Ὀία, Oía). [[Kirena]] je bila kolonija na severnoafriški obali, nekoliko vzhodneje od Tambrolija in na pol poti do Egipta. Kartažani so jo pozneje spet iztrgali Grkom. V kasnejši polovici 2. stoletja pred našim štetjem je pripadal Rimljanom, ki so ga vključili v svojo provinco Afriko in mu dali ime ''Regio Syrtica''. Okoli začetka 3. stoletja našega štetja je postalo znano kot ''Regio Tripolitana'', kar pomeni 'regija treh mest', in sicer Oea (tj. sodobni Tripolis), Sabrata in Leptis Magna. V ločeno provinco jo je verjetno povzdignil [[Septimij Sever]], ki je bil doma v Leptis Magni. [[File:Marcus Aurelius Arch Tripoli Libya.jpg|thumb|left|Rimski [[slavolok Marka Avrelija, Tripolis|slavolok Marka Avrelija]]]] Kljub stoletjem rimske okupacije je edini vidni rimski ostanek, razen raztresenih stebrov in kapitelov (običajno integriranih v kasnejše stavbe), [[slavolok Marka Avrelija, Tripolis|slavolok Marka Avrelija]] iz 2. stoletja našega štetja. Dejstvo, da je bil Tripolis nenehno naseljen, za razliko od npr. Sabrata in Leptis Magne, je pomenilo, da so prebivalci pridobivali material iz starejših stavb (pri čemer so jih uničili) ali pa so jih zgradili na vrhu in jih zakopali pod ulicami, kjer ostajajo večinoma neizkopani. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je bila regija Tripolitanija v 5. in 6. stoletju v določenem gospodarskem zatonu, deloma zaradi političnih nemirov, ki so se širili po sredozemskem svetu po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, pa tudi zaradi pritiska vdorov [[Vandali|Vandalov]]. Ibn Abd al-Hakam je zapisal, da je med obleganjem Tripolisa general [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] po imenu Amr ibn al-As sedem njegovih vojakov iz klana Madhlij, podveje Kinane, nenamerno našlo del na zahodni strani plaže Tripolisa, ki med njihovo lovsko rutino ni bil obzidan. Tem sedmim vojakom se je nato uspelo infiltrirati po tej poti, ne da bi jih mestna straža odkrila, nato pa je uspelo spodbuditi nemire v mestu, medtem ko so vzklikali Takbir, zaradi česar so zmedeni vojaki bizantinske garnizije mislili, da so muslimanske sile že v mestu, in so pobegnili proti njihovi ladji, ki je zapuščala Tripolis, s čimer je Amru omogočila, da zlahka podredi mesto.<ref name="Ibn Abd al Hakam">{{cite web |last1=Khalid |first1=Mahmud |title=Libya in the shadows of Islam.. How did Amr ibn al-Aas and his companions conquer Cyrenaica and Tripoli? |url=https://www.aljazeera.net/midan/intellect/history/2020/10/5/%D9%84%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%A7-%D9%81%D9%8A-%D8%B8%D9%90%D9%84%D8%A7%D9%84-%D8%A7%D9%84%D8%A5%D8%B3%D9%84%D8%A7%D9%85-%D9%83%D9%8A%D9%81-%D9%81%D8%AA%D8%AD-%D8%B9%D9%85%D8%B1%D9%88-%D8%A8%D9%86 |website=aljazeera |access-date=5 December 2021 |page=Ibn Abd al-Hakam: al-Maqrib, pp. 198, 199 |language=ar |date=2020 |quote=Ibn Abd al-Hakam: al-Maqrib, pp. 198, 199}}</ref> Po al-Baladhuriju so Tripolis, za razliko od zahodne severne Afrike, muslimani zavzeli zelo zgodaj po [[Aleksandrija|Aleksandriji]], v 22. letu [[hidžra|hidžre]], to je med 30. novembrom 642 in 18. novembrom 643 našega štetja. Po osvojitvi so Tripolisu vladale rodbine s sedežem v [[kairo|Kairu]] v Egiptu (najprej [[Fatimidi]], Banu Hazrun in kasneje [[Mameluki]]) in [[Kairouan]]u v Ifrikiji (arabske dinastije Fihrid, Muhalabidi in Aghlabidi). Nekaj časa je bil del berberskega Almohadskega kalifata, kraljestva Hafsidov in rodbine Banu Thabit. === 16. do 19. stoletja === [[File:Tripoli by Piri Reis.jpg|thumb|left|Zgodovinski zemljevid Tripolisa [[Piri Reis|Pirija Reisa]]]] Leta 1510 je mesto osvojil Pedro Navarro, grof Oliveto za Španijo. Leta 1530 je bila skupaj z Malto dodeljena [[Malteški viteški red|vitezom svetega Janeza]], ki so jih Osmanski Turki pregnali iz njihove trdnjave na otoku [[Rodos]].<ref>Britannica, [https://www.britannica.com/place/Tripoli Tripoli], britannica.com, USA, accessed on 7 July 2019</ref> Ko so se vitezi znašli na sovražnem ozemlju, so okrepili mestno obzidje in zgradili obrambo. Čeprav je bila zgrajena na vrhu starejših stavb (morda vključno z rimskim javnim kopališčem), se večina najzgodnejših obrambnih struktur gradu Tripolis (ali ''Assaraya al-Hamra'', tj. '[[Rdeči grad, Tripolis|Rdeči grad]]') pripisuje vitezom svetega Janeza. Ker so se pred tem borili proti [[piratstvo|piratstvu]] iz svoje baze na Rodosu, so vitezi dobili odgovornost za mesto, da bi preprečili, da bi ga barbarski pirati ponovno zavzeli. Motnje, ki so jih pirati povzročili na krščanskih ladijskih poteh v Sredozemlju, so bile ena glavnih spodbud za špansko osvojitev mesta. [[File:A Mapp of the Citie and Port of Tripoli in Barbary - by John Seller 1675.JPG|thumb|Tripolis, 1675, zemljevid Johna Sellerja]] Vitezi so držali mesto do obleganja Tripolisa leta 1551 in njihove predaje Osmanom, ki jih je vodil muslimanski turški poveljnik Turgut Reis.<ref>{{cite book |author= Reynolds, Clark G. |title= Command of the Sea&nbsp;– The History and Strategy of Maritime Empires |publisher= Morrow |year= 1974 |pages= 120–121 |isbn= 978-0-688-00267-1 |quote= Ottomans extended their western maritime frontier across North Africa under the naval command of another Greek Moslem, Torghoud (or Dragut), who succeeded Barbarossa upon the latter's death in 1546.}}</ref> Turgut Reis je služil kot paša Tripolisa. Med svojo vladavino je okrasil in zgradil mesto, zaradi česar je postalo eno najbolj impresivnih mest vzdolž severnoafriške obale.<ref>{{cite book |author= Braudel, Fernand |title= The Mediterranean and the Mediterranean World in the Age of Philip II, Volume 2 |publisher= University of California Press |year= 1995 |pages= [https://archive.org/details/mediterraneanthe01brau/page/908 908–909] |isbn= 978-0-520-20330-3 |quote= Of all the corsairs who preyed on Sicilian wheat, Dragut (Turghut) was the most dangerous. A Greek by birth, he was now about fifty years old and behind him lay a long and adventurous career including four years in the Genoese galleys. |url= https://archive.org/details/mediterraneanthe01brau/page/908 }}</ref> Turgut je bil po smrti leta 1565 pokopan v Tripolisu. Njegovo truplo so odpeljali z Malte, kjer je padel med osmanskim obleganjem otoka, v grobnico v [[mošeja Sidi Darghut|mošeji Sidi Darghut]], ki jo je zgradil blizu svoje palače v Tripolisu. Palača je od takrat izginila (domnevno je stala med t.i. ''otomanskim zaporom'' in slavolokom Marka Avrelija), vendar mošeja, skupaj z njegovo grobnico, še vedno stoji blizu vrat Bab Al-Bahr. Potem ko so ga zavzeli osmanski Turki, je Tripolis znova postal oporišče za barbarske gusarje. Eden od številnih zahodnih poskusov, da bi jih ponovno izgnali, je bil napad kraljeve mornarice pod poveljstvom Johna Narborougha leta 1675, o katerem se je ohranilo živo poročilo očividcev.<ref>''The Diary of Henry Teonge Chaplain on Board HM's Ships Assistance, Bristol and Royal Oak 1675–1679. The Broadway Travellers''. Edited by Sir E. Denison Ross and Eileen Power. London: Routledge, [1927] 2005. {{ISBN|978-0-415-34477-7}}.</ref> [[File:Reinier Nooms - Dutch Ships off Tripoli.jpg|thumb|480px|Nizozemske ladje ob Tripoliju Reinierja Noomsa, okoli 1650]] Učinkovito osmansko oblast v tem obdobju (1551–1711) je pogosto oviral lokalni janičarski korpus. Kapitan janičarjev in njegovi pajdaši so bili pogosto dejanski vladarji, ki naj bi delovali kot izvajalci lokalne uprave. Leta 1711 je Ahmed Karamanli, janičarski častnik turškega porekla, ubil osmanskega guvernerja, pašo, in se uveljavil kot vladar regije Tripolitanije. Do leta 1714 je uveljavil nekakšno delno neodvisnost od osmanskega sultana, ki je napovedoval dinastijo Karamanli. Od paš iz Tripolisa se je pričakovalo, da bodo plačevali redne davke sultanu, vendar so bili v vseh drugih vidikih vladarji neodvisnega kraljestva. Tak red stvari se je nadaljeval pod vladavino njegovih potomcev, ki sta ga spremljala predrzno piratstvo in izsiljevanje vse do leta 1835, ko je [[Osmansko cesarstvo]] izkoristilo notranji boj in ponovno vzpostavilo svojo oblast. Osmanska provinca ([[vilajet]]) Tripolis (vključno z odvisnim sandžakom Cirenajka) je ležala ob južni obali Sredozemskega morja med Tunizijo na zahodu in Egiptom na vzhodu. Poleg samega mesta je območje vključevalo Cirenajko (planota Barka), verigo oaz v depresiji Audžila, [[Fezan]] in oazi [[Ghadames]] in Ghat, ločeni s peščenimi in kamnitimi pustinjami. Kitajski vir iz 16. stoletja omenja Tripolis in opisuje njegove kmetijske in tekstilne izdelke.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |s2cid=244587800 |issn=1385-3783}}</ref> === Pozna osmanska doba (1835–1912) === [[File:Ottoman Clock Tower Tripoli.jpg|thumb|200px|right|Osmanski stolp z uro v medini starega mesta Tripolisa]] Leta 1835 so Osmani izkoristili lokalno državljansko vojno za ponovno uveljavitev svoje neposredne oblasti. Po tem datumu je bil Tripolis pod neposrednim nadzorom [[Visoka Porta|Visoke Porte]]. Upori leta 1842 in 1844 so bili neuspešni. Po francoski okupaciji Tunizije (1881) so Osmani znatno povečali svojo garnizijo v Tripolisu. === Italijansko obdobje (1912–1947) === Leta 1911 je ozemlje dobilo novega kolonialnega vladarja - [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Pod pretvezo zaščite lastnih državljanov, ki so živeli v Tripolisu, pred osmansko vlado je 29. septembra 1911 napovedala vojno proti Osmanom in objavila namero o priključitvi Tripolisa. 1. oktobra 1911 je prišlo do pomorske bitke pri Prevesi v Grčiji in uničene so bile tri osmanske ladje. S pogodbo iz Lozane so Osmani priznali italijansko suverenost nad Tripolitanijo in Cirenajko, čeprav je kalifu dovolil izvajanje verske oblasti. Italija je po vojni uradno podelila avtonomijo, a je regijo postopoma okupirala. Prvotno upravljan kot del ene same kolonije, je bil Tripolis in njegova okoliška provinca ločena kolonija od 26. junija 1927 do 3. decembra 1934, ko so bile vse italijanske posesti v Severni Afriki združene v eno kolonijo. Do leta 1938 je imel Tripolis 108.240 prebivalcev, vključno s 39.096 Italijani. Tripolis je pod italijansko vladavino doživel velik arhitekturni in urbanistični napredek: prva stvar, ki so jo Italijani naredili, je bila, da so v zgodnjih 1920-ih zgradili kanalizacijski sistem (ki ga do takrat ni imel) in sodobno bolnišnico. Na obali province je bil v letih 1937–1938 zgrajen odsek ''Litoranea Balbia'', ceste, ki je vodila od Tripolisa in tunizijske meje do meje z Egiptom. Oznaka avtomobila za italijansko provinco Tripoli je bila ''TL''.<ref>{{cite web|url=http://www.targheitaliane.it/index_i.html?/italy/colonie/libia_i.html|title=Benvenuto in Targhe a Roma|language=it|publisher=targheitaliane.it|first=Michele|last=Berionne|access-date=8 July 2019}}</ref> Poleg tega so leta 1927 Italijani ustanovili mednarodni sejem Tripolia, s ciljem spodbujanja gospodarstva Tripolisa. To je najstarejši sejem v Afriki.<ref>{{cite news|title=Tif History|url=http://www.gbf.com.ly/tif37/english/tifhistory.php|work=gbf.com.ly|year=2008|access-date=6 March 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090330161805/http://www.gbf.com.ly/tif37/english/tifhistory.php|archive-date=30 March 2009}}</ref> Tako imenovani ''Fiera internazionale di Tripoli'' je bil eden glavnih mednarodnih sejmov v kolonialnem svetu v 1930-ih in je bil mednarodno promoviran skupaj z ''Veliko nagrado Tripolisa'' kot predstavitev italijanske Libije.<ref>{{cite web|url=http://cronologia.leonardo.it/storia/a1937f.htm|title=MUSULMANI – 1937 – L'ITALIA IN MEDIO ORIENTE|access-date=1 September 2013|archive-date=25 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130925120216/http://cronologia.leonardo.it/storia/a1937f.htm|url-status=dead}}</ref> Italijani so ustanovili ''Veliko nagrado Tripolisa'', mednarodno dirkaško prireditev, ki je bila prvič organizirana leta 1925 na dirkališču zunaj Tripolisa. Velika nagrada Tripolisa je potekala do leta 1940.<ref>{{YouTube|KEtz-wzbs9Y|Video of Tripoli Grand Prix}}</ref> Prvo letališče v Libiji, letalsko oporišče Mellaha, so leta 1923 zgradile italijanske zračne sile v bližini dirkališča v Tripoliju. Letališče se trenutno imenuje Mednarodno letališče Mitiga. Tripolis je imel celo železniško postajo z nekaj majhnimi železniškimi povezavami do bližnjih mest, ko so Italijani avgusta 1941 začeli graditi novo 1040 kilometrov železnice (s širino 1435 mm), kot je bila tista, ki se uporablja v Egiptu in Tuniziji) med Tripolisom in Bengazijem. Toda vojna je gradnjo naslednje leto ustavila. Tripolis je bil pod nadzorom Italije do leta 1943, ko so provinci Tripolitanija in Cirenajka zavzele zavezniške sile. Mesto je padlo v roke enot britanske osme armade 23. januarja 1943. Tripolis je bil nato pod vodstvom Britancev do osamosvojitve leta 1951. Po določilih mirovne pogodbe z zavezniki iz leta 1947 se je Italija odpovedala vsem zahtevam do Libije.<ref>Hagos, Tecola W. (20 November 2004). [http://www.tecolahagos.com/part4.htm "Treaty Of Peace With Italy (1947), Evaluation And Conclusion"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121207051037/http://www.tecolahagos.com/part4.htm |date=7 December 2012 }}. ''Ethiopia Tecola Hagos''. Retrieved 18 July 2006.</ref> === Obdobje Gadafija do danes === Tako je leta 1951 Tripoli postal prestolnica Libije, ki je po resoluciji [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] nastala z združitvijo provinc [[Cirenajka]], [[Fezan]] in [[Tripolitanija]]. Leta 1969 je oblast z vojaškim [[državni udar|državnim udarom]] prevzel polkovnik Moamer Gadafi, ki je pričel s politiko aktivnega upora zahodnemu imperializmu. Mesto skupaj s preostankom Libije so občutno prizadele mednarodne sankcije zaradi suma vpletenosti v mednarodni [[terorizem]], Tripoli kot sedež oblasti pa je bil tudi tarča [[Bombardiranje Libije (1986)|ameriškega bombnega napada]] leta 1986. Med [[libijska državljanska vojna|državljansko vojno]] leta 2011 je bilo mesto prizorišče hudih spopadov med vladnimi silami in uporniki. Slednji so ob pomoči ameriškega vojaškega posredovanja z mandatom Združenih narodov zavzeli mesto.<ref>{{navedi novico |url=http://www.guardian.co.uk/world/middle-east-live/2011/aug/24/libya-rebels-take-gaddafi-compound-live-updates |title=Libya: the fall of Tripoli - Wednesday 24 August 2011 |work=The Guardian |accessdate=22.9.2012}}</ref> == Geografija == [[File:Tripolilibyanasa.jpg|thumb|Satelitska slika osrednjega Tripolisa]] [[File:Tripoli, Libya.JPG|thumb|Astronavtski pogled na Tripolis]] Tripolis leži na zahodnem koncu Libije blizu meje s Tunizijo, na afriški celini. Več kot tisoč kilometrov loči Tripolis od drugega največjega libijskega mesta [[Bengazi]]ja. Obalne oaze se izmenjujejo s peščenimi območji in [[laguna]]mi vzdolž obal Tripolitanije več kot 300 km. Mesto leži približno 70 kilometrov severno od [[gorovje Nafusa|gorovja Nafusa]], izvira sezonskih rek, kot je vadi Medženin, ki ima jez za zbiranje sezonskih tokov vode. === Upravna razdelitev === Do leta 2007 je ''šabijah'' vključeval mesto, njegova predmestja in njihovo neposredno okolico. V starejših upravnih sistemih in skozi zgodovino je obstajala provinca (''muhafazah''), država (''vilajah'') ali mesto-država z veliko večjim območjem (čeprav ne s stalnimi mejami), ki se včasih napačno imenuje Tripolis, vendar bi bilo bolj primerno, da bi se imenovalo Tripolitanija. Kot okrožje Tripolis meji na naslednja okrožja: *Murqub – vzhod *Džabal al Gharbi – jug *Džafara - jugozahod *Zavija – zahod === Podnebje === Tripolis ima vroče polsušno podnebje (Köppen: ''BSh'')<ref>{{cite web|last1=Kottek|first1=M.|first2=J.|last2=Grieser|first3=C.|last3=Beck|first4=B.|last4=Rudolf|first5=F.|last5=Rubel|date=April 2006|title=World Map of Köppen-Geiger Climate Classification, updated|work=Meteorol. Z.|volume=15|pages=259–263|url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pdf/kottek_et_al_2006_A4.pdf}}</ref> z vročimi in suhimi, dolgotrajnimi poletji in razmeroma vlažnimi blagimi zimami. Čeprav praktično ni dežja, so poletja vroča in vlažna s temperaturami, ki pogosto presegajo 38 °C; povprečne julijske temperature so med 22 in 33 °C. Decembra so temperature dosegle vse do 0 °C, vendar povprečje ostaja med 9 in 18 °C. Povprečna letna količina padavin je manj kot 400 milimetrov. V preteklih letih je padal sneg. Padavine so lahko zelo neredne. Epske poplave leta 1945 so pustile Tripolis pod vodo za nekaj dni, toda dve leti kasneje je suša brez primere povzročila izgubo na tisoče glav goveda. Pomanjkanje padavin se brez dvoma odraža v odsotnosti stalnih rek ali potokov v mestu, kar velja za celotno državo. Dodeljevanje omejene količine vode je dovolj pomembno, da upraviči obstoj Sekretariata za jezove in vodne vire, poškodovanje vodnega vira pa se lahko kaznuje z visoko denarno kaznijo ali zaporno kaznijo.<ref>{{Cite book|title=Libya a country study (Area handbook series): Foreign Area Studies|publisher=The American University, Washington, D.C.|year=1979|editor-last=Harold D. Nelson|page=66}}</ref> [[Velika umetna reka]], mreža cevovodov, ki prenaša vodo iz puščavskega [[vodonosnik]]a v obalna mesta, oskrbuje Tripolis z vodo.<ref>{{cite news | url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4814988.stm#map | title=Libya's Thirst for 'Fossil Water' | work=BBC News | date=18 March 2006 | access-date=10 September 2006 |last=Watkins|first=John}}</ref> Veliko shemo je začel Gadafi leta 1982. Trg mučenikov, ki je blizu obale, je posejan s palmami, najbolj razširjeno rastlino, ki se uporablja za urejanje krajine v mestu. Živalski vrt v Tripolisu, ki je južno od mestnega središča, je velik rezervat rastlin, dreves in odprtih zelenih površin in je bil največji živalski vrt v državi. Živalski vrt je bil prisiljen zapreti vrata iz varnostnih razlogov zaradi državljanske vojne v Libiji, pri čemer je bilo veliko živali vedno bolj travmatiziranih in v stiski. Po strmoglavljenju Moamerja Gadafija je BBC objavil kratek novičarski film, v katerem je podrobno opisal težave, s katerimi se zdaj sooča živalski vrt, od pomanjkanja denarja za hranjenje živali do krhkega varnostnega sistema. Živali so po poročanju BBC počasi okrevale in se vračale v normalno stanje.<ref>{{cite news |title=Bleak future for Tripoli zoo animals? |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-africa-16371108 |access-date=2022-04-30}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Tripoli Central Business District from Oea Park.JPG|thumb|left|Osrednje poslovno okrožje Tripolisa, kjer imajo pisarne številna libijska in mednarodna podjetja]] Tripolis je skupaj z [[Misrata|Misrato]] eno glavnih središč libijskega gospodarstva. Je vodilno središče bančništva, financ in komunikacij v državi ter eno vodilnih komercialnih in proizvodnih mest v Libiji. Številne največje korporacije v državi imajo svoje sedeže in domače pisarne v Tripolisu, pa tudi večina mednarodnih podjetij. Glavni industrijski proizvodi vključujejo predelano hrano, tekstil, gradbene materiale, oblačila in tobačne izdelke. Od ukinitve sankcij proti Libiji leta 1999 in ponovno leta 2003 je Tripolis opazil porast tujih naložb in tudi porast turizma. Povečan promet so zabeležili tudi v mestnem pristanišču in glavnem mednarodnem letališču v Libiji, mednarodnem letališču Tripoli. Mesto je dom mednarodnega sejma Tripolis, mednarodnega industrijskega, kmetijskega in komercialnega dogodka na aveniji Omarja Muktarja. Eden od aktivnih članov Globalnega združenja razstavne industrije (UFI), ki je v francoski prestolnici [[Pariz]], mednarodni sejem organizira vsako leto in poteka od 2. do 12. aprila. V povprečju sodeluje približno 30 držav ter več kot 2000 podjetij in organizacij.<ref>{{Cite web |title=BOV Participates in Tripoli International Fair - The Malta Independent |url=https://www.independent.com.mt/articles/2006-04-24/local-news/BOV-Participates-in-Tripoli-International-Fair-90373 |access-date=2024-08-16 |website=www.independent.com.mt}}</ref> [[File:Al-Saraya al-Hamra Fortress, Tripoli (5282695461).jpg|thumb|[[Arheološki muzej v Tripolisu]] je znotraj starodavnega [[Rdeči grad, Tripolis|Rdečega gradu]]]] Od porasta turizma in dotoka tujih obiskovalcev se je v mestu povečalo povpraševanje po hotelih. Da bi zadovoljili te povečane zahteve, je bil leta 2003 zgrajen hotel Corinthia Bab Africa, ki stoji v osrednjem poslovnem okrožju in je največji hotel v Libiji. Drugi vrhunski hoteli v Tripolisu so Al Vadan Intercontinental in Tripoli Radisson Blu Hotel ter drugi.<ref>[https://web.archive.org/web/20100221210831/http://www.english.globalarabnetwork.com/201002174847/Economics/libya-opportunities-for-british-goods-and-services-exporters.html Libya Opportunities for British goods and services exporters]. Retrieved 18 February 2010</ref> Nokia Solutions and Networks, hčerinska družba finskega velikana Nokie, upravlja tehnični objekt v Tripolisu.<ref>{{Cite web |date=2014-01-20 |title=Nokia Opens New Tripoli Office {{!}} Libya Business News |url=https://libya-businessnews.com/2014/01/20/nokia-opens-new-tripoli-office/ |access-date=2024-02-20 |language=en-US |archive-date=2024-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220115941/https://libya-businessnews.com/2014/01/20/nokia-opens-new-tripoli-office/ |url-status=dead }}</ref> Podjetja s sedežem v Tripolisu so Afrikijah Airways in Libyan Airlines. Burak Air ima sedež na mednarodnem letališču Mitiga. == Arhitektura == [[File:Tripoli - In der Altstadt 03.jpg|thumb|upright|Staro mesto Tripolisa (el-Madina el-Kadima), ki je v središču mesta, je glavna zgodovinska četrt in pomembna turistična atrakcija]] Staro mestno jedro, [[medina (četrt)|medina]], je večinoma prevzelo sedanjo obliko in podobo v osmanskem obdobju (16. stoletje in pozneje) in še posebej v obdobju Karamanlijeve vladavine.<ref name=":162">{{Cite book |last=Petersen |first=Andrew |url=https://www.archnet.org/collections/126 |title=Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Routledge |year=1996 |isbn=9781134613663 |location= |pages=286 |language=en |chapter=Tripoli (Libiya) |access-date=2025-03-14 |archive-date=2025-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250529214622/https://www.archnet.org/collections/126 |url-status=dead }}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Micara |first=Ludovico |title=The City in the Islamic World |publisher=Brill |year=2008 |isbn=978-90-474-4265-3 |editor-last=Jayyusi |editor-first=Salma Khadra |volume=1 |pages=383–406 |language=en |chapter=The Ottoman Tripoli: A Mediterranean Medina |editor-last2=Holod |editor-first2=Renata |editor-last3=Petruccioli |editor-first3=Attilio |editor-last4=Raymond |editor-first4=André |chapter-url=https://books.google.com/books?id=tO55DwAAQBAJ&dq=naqah+mosque+tripoli&pg=PA390}}</ref>{{Rp|page=383}} Številne starorimske stebre je mogoče najti ponovno uporabljene v različnih zgodovinskih stavbah v mestu. Mestno [[obzidje]] je bilo večkrat prezidano in spremenjeno od rimskega do osmanskega obdobja. Njihova končna oblika, ki je določila celotno peterokotno postavitev medine danes, izvira iz 16. stoletja, ko so Osmani ponovno utrdili mesto. Mesto je imelo zgodovinsko vsaj troje vrat: Bab Havara na jugovzhodu (danes verjetno Bab al-Menša), Bab Zenata (prvotno Bab al-Ašdar) na zahodu in Bab al-Bahr na severu (blizu morja). Po poznejših rušenjih je današnji del obzidja ostal del vzdolž jugozahodnega brega medine in še en del na jugovzhodu. [[File:Ahmed Pasha Karamanli Mosque Interior Tripoli Libya.JPG|left|thumb|Notranjost [[Karamanlijeva mošeja|mošeje Ahmada paše al-Karamanlija]] (ok. 1738) s hipostilno zasnovo stebrov, ki podpirajo številne kupole]] Najstarejši islamski spomenik v Tripolisu je mošeja al-Nakah, ki jo je verjetno prvi zgradil fatimidski kalif al-Muiz leta 973, vendar je verjetno še starejša. V začetku 17. stoletja je bila prenovljena ali ponovno zgrajena.<ref name=":02">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700-1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=218–219 |language=en}}</ref> Večina drugih mošej v mestu sega v sedanji obliki v osmansko dobo. Na splošno imajo hipostilno obliko s stebri, ki podpirajo več kupol. Med največjimi sta mošeja Darghut Paša (dokončana leta 1556) in [[Karamanlijeva mošeja|mošeja Ahmada Paše al-Karamanlija]] (dokončana ok. 1738). Poleg glavnega molitvenega prostora obe mošeji spremlja kompleks drugih stavb, kot so [[medresa]], kopališče, tržnice ([[bazar|suk]]) in [[mavzolej]]i njunih istoimenskih ustanoviteljev. Druge pomembne mošeje v mestu so mošeja Sidi Salem (zgrajena v poznem 15. stoletju in obnovljena leta 1670), mošeja Mahmuda Khaznadarja (1680), mošeja Šaib al-Aina (1699) in [[mošeja Gurgi]] (1834). Najzgodnejša zabeležena medresa v mestu je bila medresa al-Mustansirija, zgrajena med letoma 1257 in 1260, vendar ni preživela. Medresa Osman-paše (1654) je danes eden najvidnejših ohranjenih primerov tovrstne stavbe. Njen glavni sestavni del je kvadratno dvorišče, obdano z obokanimi galerijami in majhnimi sobami, kjer so živeli študenti. Na severovzhodnem vogalu stavbe sta pritrjena dva prostora s kvadratno kupolo, pri čemer je manjši služil kot mošeja, večji pa je grobnica Osmana paše in drugih. Od številnih [[hamam]]ov (kopališč), ki so nekoč obstajali v mestu, so danes ostali le trije pomembni primeri: Hamam al-Kabir ('Velika kopel'), od katerega je ohranjena le velika kupolasta komora, Hamam al-Hilka, ki je bil v uporabi še v poznem 20. stoletju, in Hamam Darghut Paša, zgrajen v 17. stoletju poleg istoimenske mošeje. [[File:Tripoli - Karamanli-Haus, 1750.jpg|thumb|upright|Karamanlijeva hiša ali hiša al-Karamanli je bila zgrajena leta 1750, med vladavino Ali Paše Al-Karamanlija, in jo je uporabljal Jousuf Paša do svoje smrti.<ref>{{citation|url=https://www.temehu.com/Cities_sites/museum-of-karamanli-house.htm|title=Karamanly (Qaramanli) House Museum|website=temehu.com}}</ref>]] Medina ohranja tudi mestne [[karavanseraj]]e (''funduk'' v arabščini, množina: ''fanadik'') iz osmanskega obdobja. Običajno so sestavljeni iz dvonadstropne stavbe, osredotočene na dvorišče. Prvo nadstropje se je običajno uporabljalo za skladišče, drugo nadstropje pa za trgovine. Tudi zgodovinske hiše v mestu imajo podobno obliko, z več nadstropji in notranjim dvoriščem. Pokrite so z oboki ali ravnimi lesenimi ostrešji. Njihova dekoracija je lahko sestavljena iz izrezljane štukature in ploščic. Stolp z uro, visok 18 metrov, je v letih 1866–70 zgradil osmanski guverner in je še vedno ena od znamenitosti mesta.<ref>{{Cite web |last= |first= |date=18 March 2014 |title=Libya on edge as oil tensions rise |url=https://www.aljazeera.com/features/2014/3/18/libya-on-edge-as-oil-tensions-rise |access-date=2024-01-17 |website=Al Jazeera |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |date=27 August 2018 |title=Tripoli Clock Tower |url=https://libyaobserver.ly/videos/tripoli-clock-tower |access-date=2024-01-17 |website=The Libya Observer |language=en}}</ref> Pod italijansko kolonialno oblastjo so bile različne stavbe zgrajene v italijanskem slogu. Med njimi je med drugim Galleria De Bono. V tem obdobju je bila zgrajena tudi [[stolnica v Tripolisu]] (zdaj mošeja).<ref>{{Cite book |last=McLaren |first=Brian |url=https://books.google.com/books?id=_lrYlxdX7DIC |title=Architecture and Tourism in Italian Colonial Libya: An Ambivalent Modernism |date=2006 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-98542-8 |language=en}}</ref> Obstajajo številne stavbe, ki so jih zgradili italijanski kolonialni vladarji in so jih kasneje porušili pod Gadafijem. To so kraljevo gledališče Miramare, poleg Rdečega gradu in glavna železniška postaja v Tripoliju. == Galerija == <gallery perrow="5" widths="200" heights="200"> File:Naga Mosque Interior Tripoli Libya.JPG|Mošeja An-Naga je rekonstrukcija mošeje iz 10. stoletja iz leta 1610, ima izvirne, bogato okrašene rimske kapitele, ki kronajo gozd stebrov v njeni dvorani z več kupolami.<ref>{{citation|url=https://howtospendit.ft.com/travel/2879-a-long-weekend-in-tripoli|title=A long weekend in… Tripoli|website=howtospendit.ft.com|author=Fiona Dunlop|date=29 October 2010|accessdate=2025-03-14|archive-date=2018-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180801155223/https://howtospendit.ft.com/travel/2879-a-long-weekend-in-tripoli|url-status=dead}}</ref> File:LA CATTEDRALE DI TRIPOLI 1960.jpg|Stara [[stolnica v Tripolisu]] (zdaj mošeja) in nekdanji center FIAT (Alžirski trg) v 1960-ih File:Tripoli Castle Libya interior.jpg|Koridor v starem Tripolisu File:Tripoli Panorama.jpg|Pogled na obzorje Tripolisa iz hotela Corinthia Tripoli File:Ancient castle - panoramio.jpg|Stari Rdeči grad File:Palazzo Reale di Tripoli.jpg|Nekdanja [[kraljeva palača v Tripolisu]] File:Tripoli Beach Park Libya.JPG|Tripoli Beach File:Emhemmed Elmgharief Street Tripoli.jpg|Ulica Istiqlal v središču Tripolisa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.tlc.gov.ly/}} {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tripolis| ]] [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Libiji]] 15ml1ttascj6brhbig4yjiz6b0gvo2w 0 344721 6653700 4742476 2026-03-31T13:14:53Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653700 wikitext text/x-wiki '''Komisija za varstvo gorske narave''' (KVGN) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki je zadolžen za področje varovanja gorske narave. Je strokovni organ upravnega odbora [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] (UO PZS), ki zastopa interese planinske organizacije in dejavnosti na področju varovanja gorske narave. [[Slika:Znak KVNG.JPG|thumb|right|200px|Logotip Komisije za varstvo gorske narave pri PZS]] == Delo komisije == Delo KVNG ureja poseben pravilnik<ref>Pravilnik [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]</ref>, ki ga je 22. 2. 2014 sprejel in potrdil UO PZS in tudi nekateri drugi akti. V okviru KVGN delujejo: * Odseki za varstvo gorske narave planinskih društev; * Odbori za varstvo gorske narave MDO PD; * Izvršni odbor KVGN PZS in * Zbor odsekov za varstvo gorske narave. Naloge Komisije so: * zagotavlja organizacijske, vsebinske in strokovne pogoje za delovanje in razvoj varstva gorske narave; * skrbi za povezovanje dejavnosti KVGN PZS s komisijami znotraj PZS, z odbori za varstvo gorske narave MDO PD, z odseki za varstvo gorske narave planinskih društev, s sorodnimi, strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini; * skrbi za usklajenost programskih nalog s Statutom PZS, Častnim kodeksom slovenskih planincev, sklepi Skupščine PZS in UO PZS; * pripravlja predlog dnevnega reda in gradivo za zbor ter izvršuje sklepe zbora; * imenuje in razrešuje člane strokovnih odborov KVGN PZS in predstavnike KVGN PZS v drugih organih PZS; * s soglasjem predsedstva PZS imenuje in razrešuje predstavnike KVGN PZS v strokovne organe drugih organizacij; * pripravlja predloge vsebinskih in finančnih načrtov ter poročila o delu in finančna poročila za odločanje na zboru in nato na Skupščini PZS; * s programi oziroma usposabljanji sodeluje pri razpisih za sofinanciranje, ki jih razpisujejo vladne in nevladne organizacije v Republiki Sloveniji in drugod; * sprejema akte s področja dela KVGN PZS, ki so podrejeni temu pravilniku; * skrbi za vsebinsko ustrezno in ažurno vsebino domače spletne strani KVGN PZS in * daje mnenja in potrebna soglasja k ostalim aktom PZS, ki urejajo varstvo gorske narave. [[Slika:Tolminska korita (1).jpg|thumb|right|300px|Naravoslovna ekskurzija v Tolminska korita]] Komisija pripravlja in izdaja: Edicije, [[zloženka|zloženk]]e, [[zbornik]]e, [[plakat]]e, opozorila; organizira okrogle mize in delavnice ter strokovno vodene botanične [[ekskurzija|ekskurzij]]e. Načrtuje naravovarstvene in botanične učne poti, kot na primer Pot Karla in Žige Zoisa, ki je bila odprta aprila 2008. Komisija usposablja [[varuh gorske narave|varuhe gorske narave]], ki imajo status prostovoljnega strokovnega delavca. PD in MDO-ji pa usposabljajo [[gorski stražar|gorske stražarje]], ki predstavljajo vzornega planinca, ki si je razširil znanje in vedenje o gorski naravi. == Priznanja komisije == Priznanja KVGN so: * Priznanje dr. Angele Piskernik in * Diploma dr. Angele Piskernik. Priznanja in diploma dr. [[Angela Piskernik|Angele Piskernik]] so posebna planinska priznanja, ki se podelijo gorskim stražarjem, varuhom gorske narave in drugim zaslužnim posameznikom, odsekom za varstvo narave v PD ali odborom za varstvo gorske narave pri MDO za izjemne dosežke na področju varovanja in ohranjanja gorske narave, za vzgojo in publicistično dejavnost. dr. Angela Piskernik je prva slovenska naravovarstvenica, botaničarka, muzealka in pobudnica ustanovitve gorske straže. == Viri == {{sklici}} * Pravilnik KVGN, ŠTEVILKA: UO-PZS/1, letnik 40 z dne 12. 3. 2014 == Zunanje povezave == * [http://kvgn.pzs.si KVNG] * [http://www.pzs.si/ PZS] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] 8lf99ss1xpd3naygtvahqfj3cih6mt9 0 345691 6654026 6608258 2026-03-31T22:26:00Z ~2026-13659-49 255600 6654026 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Carl Alstrup]] *Johan Ankerstjerne (snemalec) *[[Nikolaj Arcel]] *[[Gabriel Axel]] (''Axel Gabriel Erik Mørch'') *[[Bille August]] *[[Mehdi Avaz]] (iranskega rodu) == B == *[[Erik Balling]] *[[Kasper Barfoed]] *[[Boris B. Bertram]] *[[Susanne Bier]] *[[August Blom]] *[[Christoffer Boe]] == C == * [[Henning Carlsen]] * [[Benjamin Christensen]] (v ZDA Christiansen) * [[Theodor Christensen]] == D == *[[Robert Dinesen]] *[[Carl Theodor Dreyer]] == F == *[[Peter Flinth]] *[[Per Fly]] *[[Gert Fredholm]] *[[Louise Friedberg]] == G == * [[Urban Gad]] (1879–1947) * [[Svend Gade]] (1877–1952) == H == *[[Rumle Hammerich]] *[[Scott Hansen]] (dan.-norv.) *Astrid in [[Bjarne Henning-Jensen]] *[[Poul Henningsen]] *[[Esben Højlund|Esben Hø]]<nowiki/>[[Esben Højlund|jlund]] *[[Forest Holger-Madsen]] *[[Per Holst]] == I == * [[Bodil Ipsen]]? == J == * [[Johan Jacobsen]] *[[Hella Joof]] == K == * [[Lars Kaalund]] * [[Palle Kjaerulf-Schmidt]] * [[Louis von Kohl]] == L == *[[Vigg Larsen]] *[[Lau Lauritzen starejši]] *[[Lau Lauritzen mlajši]] *[[Jørgen Leth]] *[[Alfred Lind]] *[[Tobias Lindholm]] == M == *[[Ole Christian Madsen]] *[[Nils Malmors]] *[[Annelise Meineche]] *[[Magnus Millang]] *[[Gustav Möller]] *''Axel Gabriel Erik Mørch ([[Gabriel Axel]])'' *[[Mikkel Munch-Fals]] *[[Kaspar Munk]] == N == * [[Jesper W. Nielsen]] * [[Jeanette Nordahl]] * [[Lise Nørgaard]] (1917-2023) scenaristka == O == *[[Alice O´Frederiks]] *[[Lasse Spang Olsen]] * [[Ole Olsen (filmar)|Ole Olsen]] * [[Vladimir Oravsky]] * [[Claus Ørsted]] == P == * [[Hlynur Pálmason]] * [[Ole Palsbo]] == R == *[[Rie Rasmussen]] *[[Jens Ravn]] *[[Andres Refn]] *[[Nicolas Winding Refn]] *Karl in [[Jørgen Roos]] *[[Lise Roos]] *[[Annelise Runberg]] *[[Kasper Rune Larsen]] == S == *[[Anders Wilhelm Sandberg]] *[[Lone Scherfig]] *[[Georg Schneevoigt]] *[[Charlotte Sieling]] *[[Martin Skovbjerg]] Jensen? *Lasse Spang Olsen *[[Paprika Steen]] *[[Kirsten Stenbock]] *[[Henrik Strangeup]] == T == *[[Christian Tafdrup]] *[[Jens Jørgen Thorsen]] *[[Knud Leif Thomsen]] *[[Christian Braad Thomsen]]? *[[Joachim Trier]] (Norveška) *[[Lars von Trier]] == V == *[[Mogens Vemmer]] *[[Thomas Vinterberg]] == W == * [[Maria Walbom]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Dancev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Danski filmski režiserji|*]] 26sr3fzuivqf3anszo0zevgq4enqb3f 0 346871 6654061 6184161 2026-03-31T23:40:29Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6654061 wikitext text/x-wiki '''Ražem''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2012 uporabljalo 85 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Joahim Ražem]] (1886—1966), odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Hrabroslav Ražem]] (1863—1908), organist, zborovodja in skladatelj * [[Karlo Ražem]], zamejski narodnokulturni delavec v Italiji * [[Patrik Ražem]]/Razem, športni plesalec * [[Srečko Ražem]] (1888—1960), organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]] (*1973), glasbenica pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] (1908—?), pomorščak in zamejski ljubiteljski slikar == Glej tudi == * priimek [[Ražman]] * priimke [[Ražen]], [[Ražun]], [[Režun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ražem}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gs19zhpv5gpr1qn075p2zpks6h5ftxr 6654067 6654061 2026-04-01T00:28:59Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6654067 wikitext text/x-wiki '''Ražem''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2012 uporabljalo 85 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Joahim Ražem]] (1886—1966), odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Hrabroslav Ražem]] (1863—1908), organist, zborovodja in skladatelj * [[Karlo Ražem]], zamejski narodnokulturni delavec v Italiji * [[Patrik Ražem]]/Razem, športni plesalec * [[Srečko Ražem]] (1888—1960), organist in zborovodja * [[Stojan Ražem]], lokostrelec * [[Tamara Ražem Locatelli]] (*1973), glasbenica pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] (1908—?), pomorščak in zamejski ljubiteljski slikar == Glej tudi == * priimek [[Ražman]] * priimke [[Ražen]], [[Ražun]], [[Režun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ražem}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mxj0jkbs9n96ueba5aq2p46r4mtu5m1 0 347939 6653723 5254427 2026-03-31T13:15:01Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653723 wikitext text/x-wiki {{slog}} [[Slika:Sozitje logo.jpg|thumb|right|300px|Logotip zveze Sožitje Slovenija]] '''Zveza Sožitje''' je samostojna, neprofitna in [[Prostovoljstvo|prostovoljno]] društvena [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki nudi pomoč osebam z motnjami v razvoju. Zvezo Sožitje sestavljajo mnoga društva po vsem območju Republike Slovenije, ki nudi pomoč omenjenim osebam, njihovim [[Starše|staršem]] oziroma skrbnikom. Direktorica Zveze Sožitja je ''Mateja De Reya''. == Zgodovina == Zveza je bila ustanovljena leta 1963. Do danes se je v zvezo Sožitje vključilo kar 52 lokalnih društev, ki delujejo po vse Sloveniji. Natančeje je 51 društev Sožitje, ki skrbijo za pomoč osebami z motnjo v razvoju in dvainpedeseto društvo je društvo [[Specialna olimpijada Slovenija|Specialne olimpijade Slovenije]], ki skrbi za športne organizacije in rekreacijo. Lokalna društva po Sloveniji ima že preko 14.000 članov. Sem spadajo v prvi vrsti osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihovi starši, skrbniki in strokovnjaki ter [[Prostovoljstvo|prostovoljci]], ki se odločijo za pomoč v društvu. Zveza Sožitje je od leta 1994 tudi polnopravna članica ''Inclusion Interanational'', ki je svetovna organizacija za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Ta organizacija ima sedež v Londonu. V Sloveniji se zveza Sožitje povezuje z [[Invalidnost|invalidskimi organizacijami]]. Prav tako zveza deluje na osnovi določil Zakona o društvih in Zakona o invalidski organizaciji. == Lokalna društva == Zvezo Sožitje sestavljajo lokalna društva, ki delujejo po vsej Sloveniji. Cilj lokalnih društev je da poskrbija za osebne pristope do članov. To pomeni, da se trudijo, da se osebe z motnjami v razvoju tudi realizirajo na svojem področju in v lokalni sredini, ter vse to na čimvečih področjih, tako v zdravstvu, šolstvu, verstvu, zaposlovanju... <br /> == Zunanje povezave == [http://www.zveza-sozitje.si/predstavitev.html Zveza Sožitje] [[Kategorija:Slovenske zveze]] 6hvf61m1e450dl1ynj4c4mznsxd0jpd 14 350195 6653849 4020264 2026-03-31T15:43:46Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Kategorije po državah]]; dodal [[Kategorija:Cerkve po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653849 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Cerkve po državah|*]] 2t83c67fm9gcpwsy4n5k6i8kapm2qjj 6653850 6653849 2026-03-31T15:45:36Z Janezdrilc 3152 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Stolnice]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653850 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Stolnice| ]] [[Kategorija:Cerkve po državah|*]] dt1ap2ebuqutzd79iicqyra9i3b3gs0 14 350201 6653848 6353821 2026-03-31T15:43:16Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]]; dodal [[Kategorija:Cerkve po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653848 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Bazilike]] [[Kategorija:Cerkve po državah|*]] 3bin7hhf2akluzm9yt5zrd6mdjximhz 0 350837 6654044 5998495 2026-03-31T22:51:12Z ~2026-13659-49 255600 6654044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marcello Potocco''', [[Slovenci|slovenski]] literarni [[Primerjalna književnost|komparativist]], [[Literarna teorija|literarni teoretik]], [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[1974]], [[Ljubljana]] Marcello Potocco je leta 2000 diplomiral na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Za diplomsko delo je prejel Fakultetno Prešernovo nagrado za leto 1999. Leta 2006 je na isti fakulteti doktoriral s tezo ''Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji''. Zaposlen je kot docent za književnost na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem]] ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. V svojih študijah se ukvarja se ukvarja z literarnimi strukturami in teorijo [[metafora|metafore]] ter s sociološkimi obravnavami literature, zlasti z vprašanjem ideologije v literaturi. Veliko pozornosti namenja tudi primerjavi sodobne [[Kanada|kanadske]] s sodobno slovensko poezijo. Izdal je šest pesniških zbirk. Njegova poezija je prevedena v številne jezike: v srbščino, hrvaščino, angleščino, češčino, poljščino, makedonščino, italijanščino, latvijščino in beloruščino. Za zbirko ''Popravki pesniške zbirke'' je bil leta 2008 nominiran za [[Veronikina nagrada|Veronikino nagrado]], za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]]. ==Strokovno delo== Med študijskima letoma 2012/2013 in 2018/19 je bil predstojnik Oddelka za slovenistiko UP FHŠ. Bil je predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost v mandatu 2010–2014 ter je član Društva slovenskih pisateljev, kjer deluje tudi kot član komisije za sprejem novih članov. ==Izbor iz bibliografije== ===Znanstvena dela=== * Marcello Potocco: ''Nacionalni imaginariji. Literarni imaginariji: različice nacionalnega poziva v literaturi in v literarnih kontekstih''. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012. {{COBISS|ID=264292352}} * Marcello Potocco: ''Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji'': doktorska disertacija. Mentor [[Janez Vrečko]]. Ljubljana: FF, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2005. {{COBISS|ID=31695970}} ===Poezija=== * ''Lila'' (Mondena, 2002) * ''Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih'' (LUD Literatura, 2005) * ''Popravki pesniške zbirke'' (LUD Literatura, 2007) * ''Via Francigena'' (LUD Literatura, 2011) * ''Poznam te črne stvari'' (LUD Literatura, 2017) * ''Odisej(ka) v labirintu'' (Književna hiša poezije, 2022). ===Književni prevodi=== *Richler, Mordecai: ''Barneyeva verzija''. Učila, 2011. * Davis, Anna: ''Večerja''. Ljubljana: Tuma, 2006. *Džamling Tenzing Norgaj: ''Po poti mojega očeta''. Tržič: Učila, 2002. *Coburn, Broughton: ''Everest, gora brez milosti''. Tržič: National Geographic Society/Učila, 1999. (soprevajalec). *Green, Reg: ''Nicholasova zgodba''. Tržič: Učila, 1999. *Krakauer, Jon: ''Izginuli''. Tržič: Učila, 1998. ==Zunanje povezave== * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=32916 Bibliografija v sistemu SICRIS/COBISS] *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/marcello.potocco Predstavitvena stran na UP FHŠ Koper] * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/606/detail.html Profil na Portalu slovenskih pisateljev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128161631/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/606/detail.html |date=2013-01-28 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potocco, Marcello}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potocco, Marcello]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potocco, Marcello]] 0jl7t8n91j8wbbpwuhwpoas7xghye1t 0 359913 6653899 6614337 2026-03-31T18:11:18Z Bojan Macuh 147974 6653899 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. pos. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – monografija (soavtor - prvi avtor) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2026) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (v tisku) (2024) Revije SOCIOLOŠKA SPOZNANJA Od 2024 do 2026 naprej izdanih 7. št. interdisciplinarne strokovne revije. Več na: https://socioloskaspoznanja-bm.si/ == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [http://izobrazevanje-bm.si/index.php/sadrzaj/jedna/9 http://izobrazevanje-bm.si/index.php/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] ne05fr1o39fcckl8rb9qyec8exe3bg7 6653900 6653899 2026-03-31T18:13:23Z Bojan Macuh 147974 6653900 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. pos. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – monografija (soavtor - prvi avtor) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2026) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (v tisku) (2024) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od 2024 do 2026 naprej izdanih 7. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [http://izobrazevanje-bm.si/index.php/sadrzaj/jedna/9 http://izobrazevanje-bm.si/index.php/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] 2455jhawqq94a1gauxsw6dd8lanq9tp 6653901 6653900 2026-03-31T18:14:26Z Bojan Macuh 147974 /* Vir */ 6653901 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. pos. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – monografija (soavtor - prvi avtor) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2026) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (v tisku) (2024) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od 2024 do 2026 naprej izdanih 7. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [https://socioloskaspoznanja-bm.si/ Revija: https://socioloskaspoznanja-bm.si/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] 1ogqvd520rbacjpdwcblj5ebm5zvwhf 0 360687 6654066 6563975 2026-04-01T00:28:23Z ~2026-13659-49 255600 /* L */ 6654066 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[lokostrelec|lokostrelcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}}<br /> == A == * [[Boris Andrejka]] * [[Matevž Aralica Božič]] * [[Simon Aralica]] == B == * [[Rok Bizjak]] (1996) * [[Dejan Bleiweis]] * [[Petra Bolta]] (2000) * [[Brina Božič]] (1992) * [[Aljaž Brenk]] (2004) == C == * [[Gašper Cehner]] * [[Vojko Colnar]] (1959) * [[Nina Corel]] (2006) == Č == * [[Herman Čater]] (*1941) * [[Urška Čavič]] (1998) * [[Toja Černe]] Ellison (*1993) == D == * [[Urban Dermastia]] * [[Žiga Duler]] * [[Kazimir Drašlar]] (1941) == E == * [[Jožica Emeršič]] (1957) == F == * [[Dejan Fabčič]] (1978) == G == * [[Maruša Gajić]] (1991) * [[Karli Gradišnik]] (1961) * [[Tina Gutman]] (1974) == H == * [[Den Habjan Malavašič]] (1992) * [[Tanja Hodnik]] (1973) * [[Tomaž Hodnik]] (1969) * [[Kristijan Horvat]] (1978) == J == * [[Marko Jamnik]] * [[Ludvik Jerčič]] (1938) * [[Tim Jevšnik]] (2003) == K == *[[Klemen Kelvišar]] (1975) *[[Marjan Kocman]] (1973) *[[Matic Košuta]] *[[Domen Košuta]] (1978) *[[Peter Koprivnikar]] (1976) *[[Dolores Kosec]] (1968) *[[Roman Kostanjevec]] (1967) *[[Žare Krajnc]] (1961) *[[Nejc Kralj]] (1984) *[[Uroš Krička]] (1973) *[[Matevž Krumpestar]] (1977) == L == * [[Živa Lavrinc]] (1989) * [[Janko Leben]] * [[Albin Likar]] * [[Damjan Likar]] * [[Maja Locatelli]] * [[Tanja Ljubej]] (1969) == M == * [[Irena Mavrič Pleško]] (1969) * [[Samo Medved]] (1962) *[[Frane Merela]] *[[Staš Modic]] (1998) == N == * [[Andrej Natlačen]] (1986) * [[Stane Natlačen]] (1956) * [[Vanda Natlačen]] (1964) * [[Tomaž Natlačen]] (1991) * [[Renata Nolimal]] (1971) == O == *[[Dora Oblak]] (1945) *[[Franc Oblak]] - Aco (1941) *[[Timotej Obreza Škerjanec]] (2008) *[[Jože Oberstar]] (1965) == P == *[[Mojca Pavačič]] (1968) *[[Simon Pavlin]] *[[Žana Pintarič]] (ukrivljeni lok) *[[Roman Pleško]] (1969) *[[Irena Mavrič Pleško]] (1969) *[[Staša Podgoršek]] (1964) *[[Sergej Podkrajšek]] *[[Ksenja Podržaj]] (1960) *[[Marjan Podržaj]] (1959) *[[Marko Pokeržnik]] *[[Bojan Postružnik]] (1952-89) *[[Izidor Požar]] *[[Edvard Progar]] == R == * [[Gregor Rajh]] * [[Rok Rant]] *[[Žiga Ravnikar (lokostrelec)|Žiga Ravnikar]] (1999) (ukrivljeni lok) *[[Stojan Ražem]] * [[David Rebec]] (1973) * [[Primož Rink]] (1967) * [[Irena Rosa]] (1954) * [[Miha Rožič]] (2001) *[[Jaka Rusjan]] (1993) *[[Meta Rejec]] (2001) == S == * [[Ernest Sečen]] (trener) * [[Dejan Sitar]] (1979) * [[Vlado Sitar]] (1953) * [[Brina Stajnko]] == Š == * [[Brane Štefančič]] * [[Gašper Štrajhar]] * [[Klemen Štrajhar]] (1994) == T == * [[Slavko Turšič]] (1973) == U == * [[Ana Umer]] (1990) == V == * [[Peter Vukotič]] == Z == * [[Bernarda Zemljak]] (1965) * [[Andrej Zupan]] (1971) *[[Marko Zupanc (lokostrelec)|Marko Zupanc]] *[[Matej Zupanc]] (1981) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|lokostrelcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Lokostrelci]] [[Kategorija:Slovenski lokostrelci|*]] 8dae43o4ety4flw2oy9ddp6rd0gadm5 0 361981 6653701 4597103 2026-03-31T13:14:53Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653701 wikitext text/x-wiki '''Komisija za alpinizem''', (KA), je strokovno koordinacijsko telo pri [[Planinska zveza Slovenije|Planinski zvezi SLovenije]], odgovorno za področje alpinistične dejavnosti. == Delo == Najpomembnejše aktivnosti so: vzgoja in izobraževanje, vrhunski [[alpinizem]] ter podpora mladih perspektivnih [[alpinist]]ov. Komisija tudi predlaga kandidate za dosego statusa [[vrhunski športnik|vrhunskega športnika]] s področja alpinizma in podeljuje alpinistična priznanja. V njenem okviru deluje tudi Podkomisija za tekmovalno ledno plezanje ter Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca (SMAR). Komisija ima podlago za delo v Alpinističnem pravilniku, ki ureja odnose med alpinističnimi kolektivi in njihovimi člani in njihovimi organi v okviru Planinske zveze Slovenije. Komisija za alpinizem podeljuje alpinističnim kolektivom, njihovim članom, podjetjem, organizacijam in skupnostim priznanja: * za najboljše alpinistične dosežke v pretekli sezoni, * za dolgoletno delo na področju alpinizma, * za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini. == Organiziranost == ''Alpinistični kolektiv'' je skupina ljudi, ki organizirano goji alpinistično dejavnost v okviru Planinskih društev (PD), v okviru drugih organizacij ali kot samostojne pravne osebe. Ustanovljen je zato, da organizira alpinistično dejavnost, jo širi in skrbi za dvig kvalitete, svojim članom pa omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti. Vodi in zastopa ga načelnik. Poznamo naslednje oblike: * Alpinistični odsek v okviru PD, * Alpinistični klub kot samostojna pravna oseba in * Alpinistična sekcija pri PD kot predhodnica alpinističnega odseka. Glede na strokovno usposobljenost se člani ločijo na: mlajši in starejši pripravniki alpinisti, alpinisti, alpinistični inštruktorji, pripravniki alpinističnega smučanja, alpinistični smučarji in inštruktorji alpinističnega smučanja. Svoje aktivnosti usklajujejo na zboru načelnikov, ki se organizira enkrat letno. == Etični kodeks == Alpinistični etični [[kodeks (pravilnik)|kodeks]] obnašanja v gorah in etika plezanja temeljita na spoštljivem, zdravem, razumskem odnosu do [[Plezanje|plezanj]]a in okolja, v katerem poteka. Kodeks je vodilo obnašanja v gorskem okolju tako glede na naravo kot na ljudi, ki tam živijo. Alpinisti naj bi s svojo prisotnostjo skrbeli za čim manjšo [[Erozija|erozij]]o v okolju, pazili na [[Rastline|rastlinje]] in čim manj motili [[živali]] (predvsem [[ptice]]) in naj ne bi onesnaževali vode in tal. Pri aktivnostih v skupini se morajo prilagajati tovarišem v skupini, vsak alpinist mora biti pripravljen pomagati drugim v primeru nezgode. Plezalna [[etika]] zajema zdravo razumsko obnašanje pri plezanju, z namenom zmanjšati nevarnost nastajanja sporov, škode, poškodb ali smrti. Alpinisti so dolžni o svojih dosežkih realno in resnicoljubno poročati. == Usposabljanje == Komisija za alpinizem vzgaja in izobražuje članstvo s [[tečaj (izobraževanje)|tečaj]]i, [[izpit]]i in [[seminar]]ji člane za pridobitev strokovnih nazivov alpinist in [[alpinistični inštruktor]]. V izobraževalni proces se lahko vključi vsak član alpinističnega kolektiva, ki je star najmanj 16 let in je primerno zdrav. S tem postane tečajnik, ki mora opraviti teoretični in praktični izpit. Naslednja stopnja izobraževanja je [[pripravnik]], ki mora opraviti določeno število vzponov, ki jih določi alpinistični kolektiv. Alpinist postane oseba, ki je član PZS in je stara 18 let, in je opravila prej navedeno izobraževanje vključno z izpitom za starejšega pripravnika, ima najmanj 3 leta alpinističnega staža in je opravila izpit za alpinista pri komisiji PZS. Drugi posebni pogoji so še: * najmanj 30 različnih kopnih (letnih) alpinističnih vzponov v najmanj dveh različnih gorstvih - od tega najmanj 5 vzponov višjih od 500 metrov (kot prvi ali izmenično v navezi) in najmanj 5 vzponov z oceno IV ali več (in višjih od 200 metrov oziroma najmanj 5 raztežajev) kot prvi ali izmenično v navezi; * najmanj 15 različnih zimskih alpinističnih tur (pristopi, smeri, turni smuki, ledni slapovi - vsaj 100 metrov) - od tega najmanj 5 smeri kot prvi ali izmenično v navezi; * najmanj 1 alpinistični vzpon (ali pristop) na vrh nad 3500 metrov. Praktični opis izpita za alpinista je napisal Žan Karničar in je na naslovu [http://www.gore-ljudje.net/novosti/97677/]. Za alpinističnega inštruktorja pa je potrebna starost 21 let, najmanj 2 leti staža kot alpinist, v zadnjih 3 letih opravljeni vzponi z oceno V in višji od 500 m. Opraviti mora tudi seminar za naziv alpinistični inštruktor in izpit za alpinističnega inštruktorja pred komisijo PZS. Svojo usposobljenost morajo potrjevati vsaka 3 leta z licenčnim usposabljanjem. == SMAR == Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca (SMAR) je začela delovati aprila 2012. Njeni člani so mladi slovenski perspektivni alpinisti. Članstvo traja 3 leta. Namen članstva je doseganje kvalitetnih vrhunskih vzponov, spodbujanje in izražanje posameznikove plezalske in organizacijske sposobnosti ter uresničevanje lastnih kvalitetnih alpinističnih ciljev doma, v Alpah in v drugih gorstvih po svetu. == Zbornik Slovenski alpinizem == Komisija za alpinizem pri PZS vsako leto ali na dve leti izdaja tudi Zbornik. V njem so opisani posamezni dosežki alpinistov doma in v tujini ter splošna ocena obravnavane sezone, alpinistično smučanje, ledno plezanje ter izbor najuspešnejših alpinistov. == Besednjak == Nekateri pojmi s področja alpinizma kot jih uporablja Komisija za alpinizem: ''Alpinistična tura'' je skupno ime za vzpon, pristop, turni smuk. Kot turni smuk se šteje tudi alpinistično smučanje. Turni smuki in ledni slapovi se štejejo vse leto. Vse velja za naše podnebne razmere. ''Alpinistična smer'' je plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100 m, pri čemer je mora biti vsaj 60% najmanj I. težavnostne stopnje po lestvici UIAA. ''Smer'' je umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi. ''(Alpinistični) vzpon'' je preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi. ''Kopni - letni vzpon'' je vzpon, ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah. ''Zimski vzpon'' je v času od 21.12. do 20.03. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1.500 m. ''Vzpon v zimskih razmerah'' je v času od 21.12. do 20.03. v stenah, ki so obrnjene proti JV, J ali JZ, v času od 01.12. do 20.12. in od 21.03. do 30.04. v stenah, ki so obrnjene proti Z, SZ, S, SV in V. ''Pristop'' je se šteje od 01.12. do 30.04. na vrhove višje od 2000 in celo leto na vrhove, višje od 3.500 m. ''Turni smuk'' je spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2.000 m. ''Varianta smeri'' je kadar je manj kot 40% višine originalne smeri. Navedene definicije se nekoliko razlikujejo od tistih v Planinskem terminološkem slovarju, ki ga je izdala ZRC SAZU (ISBN 961-6358-68-5). == Viri == * [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=21 Komisija za alpinizem PZS] * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NTATRHJP/a5c9f987.../PDF Tirolska deklaracija] == Glej tudi == [[Seznam slovenskih plezališč]] [[Alpinizem]] == Zunanje povezave == * [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 PZS] * [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Glavna_stran AL Priročnik] * Zbornik Slovenski alpinizem 2009 - 2010, PZS ISSN 1408-0230 * [https://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF8&oe=UTF8&msa=0&msid=214230576886467374883.000440204d233360c6513&dg=feature Plezališča Slovenije] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Alpinizem|*]] [[Kategorija:Gorski športi]] f07vbkrphq9irn346q2kmemc7z7zwxv 0 363733 6653907 6610142 2026-03-31T18:18:17Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = Belsad | company_nickname = | company_logo = Belsad Logo.png | company_type = | slogan = | foundation = | location = {{ikonazastave|Jugoslavija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Črnomelj]], [[Jugoslavija]] [[Slovenija]] | |key_people = | num_employees = | industry = [[prehrambena industrija]]| products = | |revenue = |net_income = |subsid = | homepage = }} '''Belsad''' je bilo [[Slovenija|slovensko]] [[prehrambena industrija|prehrambeno]] [[podjetje]] s sedežem v [[Črnomelj|Črnomlju]], ki se je ukvarjalo s predelovanjem [[sadje|sadja]] in izdelovanjem [[Alkoholna pijača|alkoholnih pijač]]. Ime podjetja je [[akronim]] iz besed belokranjsko (bel-) sadje (-sad). Danes podjetje ne obstaja več. Ohranjena pa je [[blagovna znamka]] Belsad, ki jo je najprej odkupilo podjetje [[Droga Kolinska]] in od nje leta 2009 hrvaško podjetje [[Podravka]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/76286 |title=Droga Kolinska prodala tudi znamko Belsad |date=19.2.2009 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=23.10.2013 |archive-date=2009-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090603035337/http://www.delo.si/clanek/76286 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{econ-stub}} [[Kategorija:Prehrambena podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Prehrambene blagovne znamke]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] ni6abhn9rwscezx7py4lxnhee5625l0 0 364832 6653631 5970080 2026-03-31T12:34:06Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653631 wikitext text/x-wiki [[Slika:ZŠD Slovan logotip.gif|sličica|Logotip Slovana]] '''Zveza športnih društev Slovan''' je bila ustanovljena leta 1913 kot '''Športni klub Slovan''', ki je sodil med začetnike organizirane športne dejavnosti na območju Jugoslavije. V začetku so bili v ospredju društva nogometaši, kasneje so priključili še boksarji, rokometaši, igralci namiznega tenisa in košarkarji. Leta 1938 je policija pod pretvezo finančnih težav društvo razpustila. Po koncu druge svetovne vojne je bilo ponovno vzpostavljeno, preselilo se je tudi iz [[Zelena jama|Zelene jame]] na [[Kodeljevo]], kjer so leta 1958 zgradili [[Športni park Kodeljevo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/sportal/drugi_sporti/preostalo/2013/11/slavnostna_akademija_ob_stoletnici_slovana.aspx |title= Slovan sem bil in Slovan bom ostal |accessdate=12. novembra 2013 |date=8. november 2013 |publisher=[[SiOL.net]] |author=[[Rok Plestenjak]] }}</ref> Leta 1978 je Slovan prejel [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] za »preobrazbo športnega življenja v širšem območju Ljubljane«. Aktualni predsednik Slovana je [[Alojz Mavrič]], ki je mandat nastopil leta 2011, pred njim so zvezo vodili [[Boštjan Dodič]], [[Vlado Zlobko]] in [[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]]. Velik pečat je pustil tudi dolgoletni sekretar in pisatelj [[Marjan Rožanc]].<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/drugi-sporti/slovanovci-smo-vedno-bili-in-vedno-bomo-ostal.html |title= Slovanovci smo vedno bili in vedno bomo ostal' |accessdate=12. novembra 2013 |date=12. november 2013 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Eduardo Brozovič]] }}</ref> Rokometno društvo je največji uspeh doseglo v letih 1980 z osvojitvijo naslova jugoslovanskega državnega prvaka in 1981 z uvrstitvijo v finale evropskega pokala državnih prvakov. Jedro takratne ekipe so sestavljali uveljavljeni rokometaši [[Radivoj Krivokapić]], [[Vlado Bojovič]], [[Miha Bojovič]], [[Marjan Gorišek]], [[Stojan Šumej]], [[Peter Mahne]], [[Matjaž Tominec]], [[Vili Ban]] in [[Vlado Brglez]], trenerja sta bila [[Leopold Jeras]] leta 1980 in [[Jože Šilc]] leta 1981. V času od osamosvojitve so se iz Slovana v [[Slovenska rokometna reprezentanca|rokometno reprezentanco]] prebili [[Uroš Zorman]], [[Andrej Kastelic]], [[Ognjen Backovič]], [[Boštjan Ficko]], [[Gregor Cvijič]], [[Uroš Bundalo]] in selektor [[Boris Denič]].<ref name="delo"/> Košarkarsko društvo je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja pet sezon igralo v prvi jugoslovanski ligi, prvič leta 1964 pod vodstvom trenerja [[Stane Urek|Staneta Ureka]]. Leta 1971 je mladinsko moštvo osvojilo naslov mladinskega državnega prvaka z [[Jože Papič|Jožetom Papičem]] in [[Franci Volaj|Francijem Volajem]] na čelu, v članskem moštvu pa je izstopal [[Bojan Brodnik]]. Po osamosvojitvi Slovenije je klubu uspel preporod. Pod vodstvom [[Vojko Herksl|Vojka Herksla]] in drugih trenerjev so se na Slovanu izšolali [[Rašo Nesterovič]], [[Jaka Lakovič]], [[Marko Maravič]] in [[Boštjan Leban]] ter v sledečih letih še nadaljnji [[Slovenska košarkarska reprezentanca|državni reprezentanti]] [[Slavko Duščak]], [[Aleš Kunc]], [[Uroš Slokar]], [[Miha Zupan]], [[Goran Dragić]], [[Zoran Dragić]], [[Gašper Vidmar]], [[Mirza Begić]], [[Emir Preldžić]], [[Jaka Klobučar]] in [[Jaka Blažič]].<ref name="delo"/> V obdobju med svetovnima vojnama je v Slovanovem nogometnem društvu najbolj izstopal [[Dolfe Gerjol]], v šestdesetih in sedemdesetih letih pa vratar [[Anton Žabjek]]. Trikrat se je klubu uspelo uvrstiti v drugo jugoslovansko ligo, toda vsakič so že v naslednji sezoni iz nje izpadli. Klubu je prinesel vidnejši napredek sistem nogometnih krožkov v bližnjih šolah, ki ga je uveljavil trener [[Franjo Frančeškin]] skupaj z [[Branko Elsner|Brankom Elsnerjem]]. Plod take vzgoje je bil tudi [[Marko Elsner]], ki je že pri šestnajstih letih debitiral v prvi postavi Slovana ter kasneje uspešno nastopal za [[NK Olimpija (1911)|Olimpijo]], [[Crvena Zvezda|Crveno Zvezdo]] in [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]]. Iz Slovanove šole so izšli tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanti]] [[Aleš Čeh]], [[Željko Milinovič]], [[Aleksander Knavs]], [[Gregor Židan]], [[Sebastjan Cimerotič]], [[Ermin Rakovič]], [[Samir Handanović]], [[Zlatan Ljubijankić]] in [[Zoran Ubavič]], delno tudi [[Sašo Udovič]], [[Robert Englaro]], [[Milivoje Novaković]] in [[Andraž Kirm]].<ref name="delo"/> Zveza združuje enajst športnih društev: * Akademsko atletsko društvo Slovan * Golf klub Ljubljana * Karate društvo Slovan * Kolesarsko društvo Slovan * [[Košarkarsko društvo Slovan]] * Namiznoteniško društvo * [[Nogometni klub Slovan|Nogometno društvo Slovan]] * [[Rokometno društvo Slovan]] * Rekreativno društvo Slovan * Smučarski klub Snežinka * Teniško društvo Slovan == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.slovan.si/}} [[Kategorija:Šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1913]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} ak370inpgeztt34vw57w2vh4icqenvq 6653724 6653631 2026-03-31T13:15:01Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653724 wikitext text/x-wiki [[Slika:ZŠD Slovan logotip.gif|sličica|Logotip Slovana]] '''Zveza športnih društev Slovan''' je bila ustanovljena leta 1913 kot '''Športni klub Slovan''', ki je sodil med začetnike organizirane športne dejavnosti na območju Jugoslavije. V začetku so bili v ospredju društva nogometaši, kasneje so priključili še boksarji, rokometaši, igralci namiznega tenisa in košarkarji. Leta 1938 je policija pod pretvezo finančnih težav društvo razpustila. Po koncu druge svetovne vojne je bilo ponovno vzpostavljeno, preselilo se je tudi iz [[Zelena jama|Zelene jame]] na [[Kodeljevo]], kjer so leta 1958 zgradili [[Športni park Kodeljevo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/sportal/drugi_sporti/preostalo/2013/11/slavnostna_akademija_ob_stoletnici_slovana.aspx |title= Slovan sem bil in Slovan bom ostal |accessdate=12. novembra 2013 |date=8. november 2013 |publisher=[[SiOL.net]] |author=[[Rok Plestenjak]] }}</ref> Leta 1978 je Slovan prejel [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] za »preobrazbo športnega življenja v širšem območju Ljubljane«. Aktualni predsednik Slovana je [[Alojz Mavrič]], ki je mandat nastopil leta 2011, pred njim so zvezo vodili [[Boštjan Dodič]], [[Vlado Zlobko]] in [[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]]. Velik pečat je pustil tudi dolgoletni sekretar in pisatelj [[Marjan Rožanc]].<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/drugi-sporti/slovanovci-smo-vedno-bili-in-vedno-bomo-ostal.html |title= Slovanovci smo vedno bili in vedno bomo ostal' |accessdate=12. novembra 2013 |date=12. november 2013 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] |author=[[Eduardo Brozovič]] }}</ref> Rokometno društvo je največji uspeh doseglo v letih 1980 z osvojitvijo naslova jugoslovanskega državnega prvaka in 1981 z uvrstitvijo v finale evropskega pokala državnih prvakov. Jedro takratne ekipe so sestavljali uveljavljeni rokometaši [[Radivoj Krivokapić]], [[Vlado Bojovič]], [[Miha Bojovič]], [[Marjan Gorišek]], [[Stojan Šumej]], [[Peter Mahne]], [[Matjaž Tominec]], [[Vili Ban]] in [[Vlado Brglez]], trenerja sta bila [[Leopold Jeras]] leta 1980 in [[Jože Šilc]] leta 1981. V času od osamosvojitve so se iz Slovana v [[Slovenska rokometna reprezentanca|rokometno reprezentanco]] prebili [[Uroš Zorman]], [[Andrej Kastelic]], [[Ognjen Backovič]], [[Boštjan Ficko]], [[Gregor Cvijič]], [[Uroš Bundalo]] in selektor [[Boris Denič]].<ref name="delo"/> Košarkarsko društvo je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja pet sezon igralo v prvi jugoslovanski ligi, prvič leta 1964 pod vodstvom trenerja [[Stane Urek|Staneta Ureka]]. Leta 1971 je mladinsko moštvo osvojilo naslov mladinskega državnega prvaka z [[Jože Papič|Jožetom Papičem]] in [[Franci Volaj|Francijem Volajem]] na čelu, v članskem moštvu pa je izstopal [[Bojan Brodnik]]. Po osamosvojitvi Slovenije je klubu uspel preporod. Pod vodstvom [[Vojko Herksl|Vojka Herksla]] in drugih trenerjev so se na Slovanu izšolali [[Rašo Nesterovič]], [[Jaka Lakovič]], [[Marko Maravič]] in [[Boštjan Leban]] ter v sledečih letih še nadaljnji [[Slovenska košarkarska reprezentanca|državni reprezentanti]] [[Slavko Duščak]], [[Aleš Kunc]], [[Uroš Slokar]], [[Miha Zupan]], [[Goran Dragić]], [[Zoran Dragić]], [[Gašper Vidmar]], [[Mirza Begić]], [[Emir Preldžić]], [[Jaka Klobučar]] in [[Jaka Blažič]].<ref name="delo"/> V obdobju med svetovnima vojnama je v Slovanovem nogometnem društvu najbolj izstopal [[Dolfe Gerjol]], v šestdesetih in sedemdesetih letih pa vratar [[Anton Žabjek]]. Trikrat se je klubu uspelo uvrstiti v drugo jugoslovansko ligo, toda vsakič so že v naslednji sezoni iz nje izpadli. Klubu je prinesel vidnejši napredek sistem nogometnih krožkov v bližnjih šolah, ki ga je uveljavil trener [[Franjo Frančeškin]] skupaj z [[Branko Elsner|Brankom Elsnerjem]]. Plod take vzgoje je bil tudi [[Marko Elsner]], ki je že pri šestnajstih letih debitiral v prvi postavi Slovana ter kasneje uspešno nastopal za [[NK Olimpija (1911)|Olimpijo]], [[Crvena Zvezda|Crveno Zvezdo]] in [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]]. Iz Slovanove šole so izšli tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanti]] [[Aleš Čeh]], [[Željko Milinovič]], [[Aleksander Knavs]], [[Gregor Židan]], [[Sebastjan Cimerotič]], [[Ermin Rakovič]], [[Samir Handanović]], [[Zlatan Ljubijankić]] in [[Zoran Ubavič]], delno tudi [[Sašo Udovič]], [[Robert Englaro]], [[Milivoje Novaković]] in [[Andraž Kirm]].<ref name="delo"/> Zveza združuje enajst športnih društev: * Akademsko atletsko društvo Slovan * Golf klub Ljubljana * Karate društvo Slovan * Kolesarsko društvo Slovan * [[Košarkarsko društvo Slovan]] * Namiznoteniško društvo * [[Nogometni klub Slovan|Nogometno društvo Slovan]] * [[Rokometno društvo Slovan]] * Rekreativno društvo Slovan * Smučarski klub Snežinka * Teniško društvo Slovan == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.slovan.si/}} [[Kategorija:Šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1913]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] {{normativna kontrola}} e52swn9uedr4q6fdd3u8qr6n3wta2qm 0 366046 6653699 5607818 2026-03-31T13:14:53Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653699 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kmečka zveza}} '''Kmečka zveza''' je bila [[Slovenci|slovenska]] kmečka stanovska organizacija v prvi polovici 20. stoletja, ki je delovala v okviru slovenskega [[Katolicizem|katoliškega]] političnega tabora. Njeni začetki segajo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ko je bila 21. januarja 1907 v [[Maribor]]u ustanovljena ''Slovenska kmečka zveza''. Njen ustanovitelj in prvi predsednik je bil poslanec [[Ivan Roškar]]. V okviru Slovenske kmečke zveze je potem delovalo večje število krajevnih kmečkih zvez. Omrežje krajevnih kmečkih zvez je delovalo naprej tudi po propadu Avstro-Ogrske, znotraj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]. Po nastanku [[Dravska banovina|Dravske banovine]] se je krovna organizacija preimenovala v ''Jugoslovansko kmetsko zvezo za Dravsko banovino''. Zaradi [[opozicija (politika)|opozicijske]] drže do takratnega režima jo je [[banska uprava]] pod [[ban]]om dr. [[Drago Marušič|Dragom Marušičem]] z odlokom 2. decembra 1931 razpustila. Po spremembi režima junija 1935 so se začele priprave na njeno ponovno obuditev. Tako so 22. decembra 1935 privrženci [[Slovenski del JRZ|slovenskega dela JRZ]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] izvedli ustanovni občni zbor stanovske, strokovne in [[kultura|kulturne]] organizacije slovenskih kmetov ''Kmečke zveze'' (KZ). Za njenega načelnika so izvolili [[Janez Brodar|Janeza Brodarja]], ki je bil načelnik že njene predhodnice, ''Jugoslovanske kmetske zveze za Dravsko banovino''. Član glavnega odbora KZ [[Ludvik Puš]] se je leta 1936 študijsko mudil v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], kjer se je med drugim pobližje seznanil s [[Flamci|flamsko]] Kmečko zvezo (''Boerenbond''), ki obstaja še danes. Da bi KZ zajela čim več kmečkega prebivalstva, se je nato njeno vodstvo zgledovalo po notranji organizacijski strukturi idejno sorodne flamske Kmečke zveze in jo skušalo prilagoditi slovenskim razmeram. KZ je sicer v svojih pravilih poudarjala, da je nepolitična organizacija, vendar je dejansko delovala kot podaljšana roka slovenskega dela JRZ. Člani vodstva KZ, bodisi banovinskega ali okrajnega, so bili aktivni tudi v vrstah strankinih prvakov slovenskega dela JRZ. KZ je sprejela [[gospodarstvo|gospodarski]] program JRZ in je v njegovem okviru skušala reševati kmečko vprašanje. Marca 1939 je imela Kmečka zveza okrog 300 krajevnih odborov KZ, okrog 100 mladinskih odsekov KZ in ok. 70.000 članov KZ. == Glej tudi == * [[SLSz|Slovenska ljudska stranka]] * [[Slovenska kmečka zveza]] == Viri == * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMMTGE0R/?query=%27title%3dKme%C4%8Dka+zveza%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date ''Slovenska kmečka zveza''], [[Slovenski gospodar]], 24. 1. 1907. * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} * Anka Vidovič-Miklavčič, ''Kmečko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletju stare Jugoslavije'', [[Revija 2000|2000]], 1989. {{COBISS|ID=14103040}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Dravska banovina]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]] [[Kategorija:Jugoslovanska radikalna zajednica]] [[Kategorija:Kmetijstvo v Sloveniji]] 9uuvoqh2lmtev3rp12j4af8omy7eagl 0 367299 6654104 6624803 2026-04-01T04:12:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654104 wikitext text/x-wiki {{Coord|29|37|N|52|32|E|display=title}} {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> |official_name = <big>Shiraz</big> |other_name = |native_name = شیراز<br />''Shīrāz'' |nickname = '''Perzijsko kulturno središče'''<br />'''Mesto vrtnic'''<br />'''Mesto vrtov'''<br />'''Mesto cvetja in slavčkov''' |settlement_type = <!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--> |motto = <!-- maps -----------> |image_skyline = Baghe Eram Shiraz.jpg |image_size = 300px |image_caption = Vrt Eram |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x =91 |dot_y = 112 |pushpin_map = Iran |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Location of Shiraz in [[Iran]] |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |coordinates_region = IR |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Iran]] |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Fars |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Širaz |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan|leader_name = Alireza Pakfetrat<ref>{{navedi splet|author=محمد جواد مطلع|url=http://www.eshiraz.ir/main/en/mayor,03|title=Shiraz Mayors from 1980 to 2010|publisher=Shiraz Municipality|date=13 June 2010|accessdate=5 May 2011}}</ref> |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = |established_title2 = <!-- Incorporated (town) --> |established_date2 = |established_title3 = <!-- Incorporated (city) --> |established_date3 = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> |area_footnotes = |area_total_km2 = 224 |area_land_km2 = 224 |area_water_km2 = 0 |area_total_sq_mi = 86.487 |area_land_sq_mi = 86.487 |area_water_sq_mi = 0 |area_water_percent = 0 |area_urban_km2 = |area_urban_sq_mi = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = |area_blank1_sq_mi = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2009 |population_footnotes = |population_note = Population Data: 2006 Census was 1.214.808 in 315.725 družin 2011 Municipality was 1.700.677<ref name="Shiraz Population & Area">{{navedi splet|url=http://www.shiraz.ir/shares/main/eshiraz-admin/pop1385-1388.pdf|title=Shiraz Population & Area|format=PDF|accessdate=5 May 2011|archive-date=2012-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309090527/http://www.shiraz.ir/shares/main/eshiraz-admin/pop1385-1388.pdf|url-status=dead}}</ref> |population_total = 1.700.677 |population_density_km2 = 3.609,8 |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_sq_mi = |population_density_blank1_km2 = |population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> |timezone = [[Iran Standard Time|IRST]] |utc_offset = +3:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=29 |latm=37 |lats= |latNS=N |longd=52 |longm=32 |longs= |longEW=E |elevation_footnotes = <!--for references: use<ref> </ref> tags--> |elevation_m = 1.500 |elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = 0711 |blank_name = |blank_info = |blank1_name = |blank1_info = |website = http://www.shiraz.ir/ |footnotes = }} '''Širaz''' (Perzijdko: شیراز‎ Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v [[Iran]]u. V letu 2009 je imelo 1.455.073 prebivalcev. Širaz se nahaja na jugozahodu Irana na reki Roodkhaneye Khoshk (Suha reka). Bilo je regionalni trgovski center več kot tisoč let. Velja za eno od najstarejših mest starodavne [[Perzija|Perzije]]. Najzgodnejše ime mesta je bilo ''Tiraziš'', zapisano na [[Elamiti|Elamitski]] glinasti plošči iz leta 2000 pr. n. št.<ref>Cameron, George G. ''Persepolis Treasury Tablets'', University of Chicago Press, 1948:115.</ref> V 13. stoletju je Širaz postal vodilni center [[umetnost]]i in [[pismenost]]i, zaradi spodbujanja njegovega vladarja in prisotnosti mnogih perzijskih znanstvenikov in umetnikov. V času dinastije Zand med letoma 1750 do 1781, kakor tudi na kratko v obdobju Safaridov, je bilo glavno mesto Perzije. Dva znamenita iranska [[pesnik]]a, [[Hafis|Hafez]] in [[Saa'di]] sta iz Širaza. Shiraz je znan kot mesto pesnikov, literature, vina in cvetja. Je mesto [[vrt]]ov, zaradi številnih vrtov in sadnih dreves, ki jih je mogoče videti po mestu. Širaz ima veliko židovsko in krščansko skupnost. Pomembne obrti so intarzijski mozaiki trikotne zasnove, srebrno posodje, tkanje preprog, ki se imenujejo ''gilim'' in ''jajim'' v okoliških vaseh in med plemeni. V Širazu je tudi industrija, kot so proizvodnja [[cement]]a, [[sladkor]]ja, gnojil, tekstilnih izdelkov, izdelkov iz lesa, kovin in [[Preproga|preprog]]. Ima tudi veliko rafinerijo in je glavni center za iransko elektronsko industrijo. V Širazu je postavljena prva iranska [[sončna elektrarna]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.tehrantimes.com/index_View.asp?code=186558|title=Iran’s first solar power plant comes on stream|publisher=tehran times|date=11 January 2009|accessdate=25 September 2010}}</ref> Pred kratkim je bila postavljena tudi prva vetrnica nad goro Babakoohi v bližini mesta. == Etimologija == Prva navedba mesta je na Elamitski glinasti plošči iz leta 2000 pr. n. št., ki so jo našli junija 1970 pri izkopavanju za peč za tovarno opeke v jugozahodnem delu mesta.<ref name="Iran">{{navedi knjigo|first1=Andrew |last1=Burke |first2=Mark |last2=Elliott|title=Iran|url=https://archive.org/details/iran0000burk_e1t7 |publisher=Lonely Planet|year=2008|isbn=1-74104-293-3 |isbn=9781741042931 |page= [https://archive.org/details/iran0000burk_e1t7/page/269 269]}}</ref> Na plošči je napisano starodavno Elamitsko ime mesta ''Tiraziš'' (fonetično kot / ''tiračis'' / ali / ''ćiračis'' /). To ime je postalo v staro perzijskem /''širājiš''/, od tod sodobna različica imena Širaz. Ime Širaz so našli tudi na glinasti plošči iz 2. stoletja n. št. v [[Sasanidi|Sasanidskih]] razvalinah vzhodno od mesta. == Zgodovina == === Pre-Islamska doba === Širaz je verjetno star več kot 4000 let. Po nekaterih iranskih mitoloških tradicijah ga naj bi postavil Tahmuras Diveband, nakar je bil porušen.<ref name="Conder 1827">{{navedi knjigo|last=Conder|first=Josiah|title=Persia and China|publisher=Printed for J. Duncan|year=1827 |page= 339}}</ref> Najstarejši vzorec vina na svetu, datiran pred približno 7000 leti, so odkrili na glinenih kozarcih odkritih izven Širaza (po navedenem članku je bilo to odkritje v Hajji Firuz Tepe, neolitski vasi v severnem [[Zagros]]u, več kot tisoč kilometrov severno od Širaza).<ref>"World's Earliest Wine". ''Archeology'', vol. 49 (1996). Retrieved 24 February 2004.</ref> V dobi Ahaemenidov je bil Širaz na poti iz [[Suza, Perzija|Suze]] proti [[Perzepolis]]u in [[Pasargad]]u. V Ferdowsijevi [[Šahname|Shāhnāmi]] je napisano, da je [[Parti|partski]] vladar [[Artaban V.]] razširil svoj nadzor nad Širaz. Ghasre Abu - Nasr (kar pomeni »palača Abu Nasr«), ki je iz partske dobe in se nahaja na tem območju. Med obdobjem Sasanidov je bil Širaz na poti, ki je povezovala Bishapur in Gur proti Istakhr. Širaz je bil pomemben regionalni center pod [[Sasanidi]]. === Islamsko obdobje === [[Slika:Quran Gate 881225 02T.jpg|thumb|Vrata Qur'an so del velikega mestnega zidu zgrajenega pod dinastijo Buwayhid]] Mesto je postalo pokrajinsko središče leta 693, potem ko so arabski zavojevalci osvojili Istakhr v bližini Sasanidskega glavnega mesta. Ko je Istakhr začel nazadovati, je Širazu pod Arabci in več lokalnimi dinastijami rasel pomen.<ref name="Shiraz history">{{navedi splet|url=http://www.shirazcity.org/shiraz/Shiraz%20Information/shiraz_history/History%20e.htm|title=History of Shiraz|accessdate=31 January 2008|archive-date=2008-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080206151708/http://www.shirazcity.org/shiraz/Shiraz%20Information/shiraz_history/History%20e.htm|url-status=dead}}</ref> V času imperija [[Bujidi|Bujidov]] (945-1055), je bilo njihovo glavno mesto, gradili so mošeje, palače, knjižnico in razširili mestno obzidje. To je bilo odločilno tudi za [[Seldžuki|Seldžuke]] in [[Horezm]]ijce pred mongolskim osvajanjem. Ob napadu Mongolov (1220) je bilo mestu prizaneseno uničenje, ko se njegov lokalni vladar poklonil in uklonil [[Džingiskan]]u. Širazu je bilo spet prizaneseno od [[Timur Lenk|Timurja]], ko se je v letu 1382 lokalni monarh šah Shoja, dogovoril za predajo okupatorjem. V 13. stoletju je Širaz postal vodilni center umetnosti in pismenosti Perzije, zahvaljujoč spodbudi svojega vladarja in prisotnosti številnih perzijskih učenjakov in umetnikov. Iz tega razloga se je mesto imenovalo po klasičnem geografu Dar al-'Elm, ''Hiša znanja''. <ref>{{navedi splet|url=http://www.isocarp.net/Data/case_studies/730.pdf|title=(pdf file)|format=PDF|accessdate=5 May 2011}}</ref> Med iranskimi pesniki, [[mistik]]i in [[filozof]]i rojenimi v Širazu, so bili pesnika [[Sas'di]] (1207 - 1291) in [[Hafis|Hafez]] (1324 - 1389), mistik [[Roozbehan]] in filozof [[Mulla Sadra]]. Tako je Širaz dobil tudi vzdevek »Atenne Irana«. <ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/theguardian/2005/nov/03/features11.g22|location=London|work=The Guardian|title=List of the day|date=3 November 2005}}</ref> Zgodaj v 11. stoletju je bilo v Širazu že več sto tisoč ljudi. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.biochemiran.com/congress9/page.php?slct_pg_id=93&sid=1&slc_lang=en |title="Shiraz, Iran" |accessdate=2014-01-02 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226201639/http://www.biochemiran.com/congress9/page.php?slct_pg_id=93&sid=1&slc_lang=en |url-status=dead }}</ref> V 14. stoletju jih je imel šest tisoč.<ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=x5-voc6nzmkC&pg=PA74&lpg=PA74&dq=shiraz+economy&source=web&ots=WyN8EiOluj&sig=WWP1W5Euf3clCoCQZnm1lFBr4Zg#PPA74,M1|title=Shiraz in the age of Hafez: the glory of a medieval Persian city|publisher=University of Washington Press|year=2004|author=John W. Limbert|isbn=0-295-98391-4|accessdate=5 May 2011}}</ref> V 16. stoletju je imel 200.000 ljudi, nakar se je sredi 18. stoletja število zmanjšalo na le 50.000. Leta 1504 je bil Širaz zaseden od vojske [[Ismail I.|Ismaila I.]], ustanovitelja dinastije [[Safavidi|Safavidov]]. V času njihovega imperija (1501-1722) je Širaz ostal pokrajinsko glavno mesto. Kan Emâm Qoli, guverner Farsa pod šahom [[Abas I. Veliki|Abbasom I]]., je zgradil številne palače, medrese in druge bogato okrašene stavbe v istem slogu kot tiste, zgrajene v [[Isfahan]]u, glavnem mestu imperija. Po padcu Safavidov je Širaz nazadoval, še posebej po napadu Afganistancev (1729) in uporu guvernerja proti Nâder šahu. Mesto je bilo več mesecev oblegano in na koncu oplenjeno. V času umora Nader šaha leta 1747, je bila večina zgodovinskih stavb v mestu poškodovana ali uničena, prebivalstvo pa zmanjšalo na 50.000, ali četrtino od števila v 16. stoletju. Širaz je kmalu začel spet napredovati pod oblastjo kana Karima iz dinastije Zand, ki ga je leta 1762 določil za glavno mesto. Zaposlil je več kot 12.000 delavcev, zgradil kraljevo četrt s trdnjavo, mnoge upravne stavbe, mošeje in enega od najboljših pokritih [[bazar]]jev v Iranu,. Okoli mesta je zgradil jarek, zgradil vodovod in kanalizacijo in obnovil mestno obzidje. Ko je na oblast prišel kan Agha Mohammad, ustanovitelj Kadžarske dinastije, se je maščeval nad Širazom z uničevanjem mestne utrdbe in premestitvijo glavnega mesta v [[Teheran]]. Čeprav je spet dobil rang pokrajinskega glavnega mesta, je Širaz ohranil raven blaginje, saj je bil pomemben kraj ob trgovski poti do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. V času Kadžarske dinastije je imel pravico do [[guverner]]ja. V tem času je bilo zgrajenih veliko znanih vrtov, stavb in rezidenc, kar je prispevalo k sedanji mestni podobi. Širaz je rojstni kraj soustanovitelja vere Bahá'í ((Arabsko: بهائية‎ Baha'iyyah), Báb (Siyyid 'Ali - Muhammada, 1819-1850). V tem mestu, na večer 22. maja 1844, je prvič razglasil njeno poslanstvo kot nosilca novega božjega razodetja.<ref name="babism-browne">{{cite encyclopedia|author=Browne, E.G.|title=Babism|encyclopedia=Religious Systems of the World: A Contribution to the Study of Comparative Religion|pages=333–53|publisher=Swann Sonnenschein|location=London|year=1890|url=http://www.h-net.org/~bahai/diglib/articles/A-E/browne/brbabism.htm|accessdate=21 February 2007}}</ref> Iz tega razloga je Širaz sveto mesto za Baha'ijčane in mesto, še posebej hiša Báb, opredeljeno kot romarski kraj. Glede na sovražno ozračje do Baha'i v Iranu, je bila hiša tarča ponavljajočih se napadov in leta 1979 uničena. Dve leti kasneje je njenem mestu nastal javni trg. Leta 1910 je bil izveden [[pogrom]] nad [[Židje|Židi]] zaradi lažnih govoric, da so ritualno ubili muslimansko dekle. V pogromu je bilo 12 Židov ubitih in okoli 50 ranjenih, 6000 Židom pa so oropali vsa njihova posestva. <ref name="Littman14">Littman (1979), p. 14</ref> Vloga mesta v trgovini se je močno zmanjšala z odprtjem trans-iranske železnice leta 1930, ko se je trgovska pot preusmerila na pristanišča v Kuzistanu. Velik del arhitekturne dediščine Širaza, predvsem kraljevo okrožje Zand, je bilo bodisi zanemarjeno ali uničeno kot posledica neodgovornega urbanizma pod dinastijo Pahlavi. Širaz je postal upravno središče province, njegovo prebivalstvo pa je od leta 1979 dalje precej zraslo. === Moderna doba === Mestna občina in druge institucije so začele obnovo. Nekateri izmed najnovejših projektov so zajemali popolno obnovo citadele Arg Karim Khan in kopališča Vakil, kakor tudi celovit načrt za ohranjanje starega mestnega jedra. Popolnoma so prenovili vrata Qur'an in [[mavzolej]] pesnika Khwaju Kermanija, ki se nahajata v soteski Allah-U-Akbarja, restavrirali in razširili so mavzolej v Širazu rojenih pesnikov Hafiza in Saadija. V teku je veliko različnih gradbenih projektov za posodobitev mestne infrastrukture. Po islamski revoluciji leta 1979, je bil Širaz ponovno določen za središče iranske umetnosti in kulture. == Geografija == Širaz se nahaja na jugu Irana in na severozahodu province Fars. Zgrajen je v zeleni ravnici ob vznožju pogorja Zagros na nadmorski višini 1500 metrov. Je 919 km oddaljen od Teherana. Sezonska reka Rudkhaneye Khoshk teče skozi severni del mesta in v jezero Maharloo. Od leta 1920 je bilo območje velikega gozda hrasta.<ref name=Sykes>{{navedi knjigo|last=Sykes|first=Percy|title=A History of Persia|year=1921|publisher=Macmillan and Company|location=London|page=75|url=http://www.wdl.org/en/item/7307/view/1/75/|access-date=2014-01-02|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130122500/https://www.wdl.org/en/item/7307/view/1/75/|url-status=dead}}</ref> Podnebje ima različne letne čase in je na splošno opredeljeno kot vroča, srednje suha klima (Köppen: BSh). Poletja so vroča. Povprečna julijska temperatura je 37,8&nbsp;°C. Zime so hladne s povprečno temperaturo pod lediščem v decembru in januarju. Na leto pade okoli 300 mm dežja, skoraj vse v zimskih mesecih. Širaz ima precejšnje število vrtov. Zaradi rasti prebivalstva mnoge od teh vrtov lahko izgubi zaradi novih gradenj. Čeprav je občina sprejela nekatere ukrepe za ohranitev teh vrtov, jih mnogi nezakoniti posegi ogrožajo. == Gospodarstvo == Širaz je gospodarsko središče južnega Irana. V drugi polovici 19. stoletja je bil priča gospodarskemu razvoju, ki je močno spremenil podobo mesta. Z odprtjem [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta 1869 je bil dovoljen obsežen uvoz poceni evropskega blaga, bodisi neposredno iz Evrope ali preko Indije. Kmetje v večji meri začeli saditi donosnejše pridelke, kot je [[mak]], [[tobak]] in [[bombaž]]. Mnogi od teh izvoznih pridelkov so prečkali Širaz na poti v Perzijski zaliv. Trgovci iz pokrajine Fars so razvili trgovsko mrežo za te proizvode do [[Mumbaj|Bombaja]], [[Kolkata|Kalkute]], [[Port Said]]a, [[Carigrad]]a in celo v [[Hong Kong]]. Gospodarska osnova Širaza je v kmetijskih izdelkih kot so [[grozdje]], [[agrumi]], bombaž in [[riž]]. Industrija obsega proizvodnjo cementa, sladkorja, gnojil, tekstilnih in lesnih izdelkov, kovin in preprog. Kmetijstvo je bilo vedno pomemben del gospodarstva v Širazu in okolici. To je delno posledica relativnega obilja vode v primerjavi z okoliškimi puščavami. Znan je tudi po proizvodnji cvetja. Vinogradništvo in pridelava vina ima tudi dolgo zgodovino v tej regiji. Širaz ima veliko rafinerijo nafte in je tudi glavni center za iransko elektronsko industrijo. 53% vseh vlaganj v iransko elektronsko industrijo je v Širazu. Je tudi iranski center za informatiko, komunikacijo in transport. Posebna ekonomska cona (SEEZ) je bila ustanovljena leta 2000 z namenom povečanja proizvodnje v elektronski industriji in komunikacijah. <ref>{{navedi splet|url=http://www.seez.freeservers.com/whats_new.html |title=retrieved 18 February 2010 |publisher=Seez.freeservers.com |date= |accessdate=2013-10-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kishtpc.com/Freetrade%20ZONES.htm|title=World Free Trade Zones|publisher=Kishtpc.com|accessdate=5 May 2011|archive-date=2011-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110505162021/http://www.kishtpc.com/Freetrade%20ZONES.htm|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Vakil Bazaar - Shiraz.jpg|thumb|Vakil Bazaar]] Z več kot 25 nakupovalnimi centri in 10 bazarji je Širaz znan kot dober kraj za nakupovanje. Kompleks ''Persian Gulf'', ki se nahaja na severnem koncu mesta, je največje nakupovalno središče na svetu glede na število trgovin. <ref>[http://www.constructionweekonline.com/article-12907-iran-to-open-830m-fars-shopping-mall-in-shiraz/ Iran to open 830m Fars Shopping Centre], Construction Weekly Online</ref> ''Vakil Bazar'' je eden najstarejših bazarjev na svetu in se nahaja v starem mestnem jedru Širaza. Poleg lepega trga, [[karavanseraj]]a in kopališča, njegove trgovine štejejo med najboljše kraje za nakup vseh vrst perzijskih preprog, začimb, izdelkov iz bakra in starin.<ref name="Ali Assari">{{cite journal|last1=Assari|first1=Ali|last2=T.M.|first2=Mahesh|title=COMPARATIVE SUSTAINABILITY OF BAZAAR IN IRANIAN TRADITIONAL CITIES: CASE STUDIES IN ISFAHAN AND TABRIZ|journal=International Journal on Technical and Physical Problems of Engineering|year=december 2011|volume=3|issue=9|pages=18–24|url=http://www.iotpe.com/IJTPE/IJTPE-2011/IJTPE-Issue9-Vol3-No4-Dec2011/3-IJTPE-Issue9-Vol3-No4-Dec2011-pp18-24.pdf|accessdate=7 January 2013|archive-date=2018-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181222163420/http://www.iotpe.com/IJTPE/IJTPE-2011/IJTPE-Issue9-Vol3-No4-Dec2011/3-IJTPE-Issue9-Vol3-No4-Dec2011-pp18-24.pdf|url-status=dead}}</ref> == Demografija == V letu 2009 je imelo mesto 1.455.073 prebivalcev od katerih je večina Perzijcev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.citypopulation.de/Iran.html|title=Iran – City Population – Cities, Towns & Provinces – Statistics & Map|publisher=Citypopulation.de|date=3 November 2010|accessdate=5 May 2011}}</ref> Večina prebivalstva so [[muslimani]], 6.000 je pripadnikov židovske skupnosti, čeprav je večina emigrirala v Združene države Amerike in Izrael v drugi polovici 20. stoletja. Skupaj s Teheranom in Isfahanom je Širaz eno od peščice iranskih mest s precej židovskega prebivalstva in več kot eno aktivno [[Sinagoga|sinagogo]]. Širaz ima tudi pomembno Baha'i populacijo, največjo v državi za Teheranom. Trenutno obstajata dve delujoči cerkvi, ena armenska, druga anglikanska. <ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/elsewhere/journalist/story/0,,1674164,00.html|work=The Guardian|location=London|title=Bearing the cross|first=Robert|last=Tait|date=27 December 2005|accessdate=23 May 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iranchamber.com/monuments/historical_churches_iran.php|title=Iranian Monuments: Historical Churches in Iran|publisher=Iranchamber.com|accessdate=5 May 2011|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605042641/http://www.iranchamber.com/monuments/historical_churches_iran.php|url-status=dead}}</ref> == Kultura == [[Slika:Háfezova_hrobka.jpg|thumb|Hafezova grobnica]] Širaz je znan kot mesto pesnikov, vrtov, vina, slavčkov in cvetja. Spretnost obrti se kaže v izdelavi intarzij z mozaiki v trikotni zasnovi, posodah iz srebrna in bakra, tkanju preprog in izdelavi preprog imenovanih ''gilim'' (Širaz Kilim) in ''jajim'' v okoliških vaseh in med plemeni. Vrt je pomemben del iranske kulture. V Širazu je veliko starih vrtov, kot sta vrtova Eram in Afif Abad. Po mnenju nekaterih, naj bi bil Širaz rojstni kraj češenj (druga možnost je Xerès ali Jerez v Španiji). <ref>Maclean, Fitzroy. ''Eastern Approaches''. (1949). Reprint: The Reprint Society Ltd., London, 1951, p. 215</ref> Širaz je dal vrsto znanih pesnikov. Tukaj se je rodil Saa'di, pesnik 12. in 13. stoletja. Domače mesto je zapustil v mladosti in šel v [[Bagdad]] preučevat arabsko literaturo in islamske znanosti v Al- Nizamiyya v Bagdadu. Ko se je vrnil v rojstni Širaz je bil že starejši mož. Pod vladanjem Atabak Abubakr Sa'd Ibn Zangy-ja (1231-1260) je bil Širaz deležen obdobja relativnega miru. Saa'di se ni le vrnil v mesto ampak je bil spoštovan od vladarja, ki ga je štel med velikane pokrajine. [[Hafez]], drugi slavni pesnik in mistik se je tudi rodil v Širazu. Qutb al-Din al-Shirazi, [[astronom]], 13. stoletje, je bil [[matematik]], [[zdravnik]], [[fizik]] in znanstvenik. V svojem delu ''The Limit of Accomplishment concerning Knowledge of the Heavens'', je razpravljal tudi o možnosti [[Heliocentrični model|heliocentrizma]].<ref>A. Baker and L. Chapter (2002), "Part 4: The Sciences". In M. M. Sharif, “A History of Muslim Philosophy”, ''Philosophia Islamica''.</ref> == Izobraževanje == Širaz je živahno akademsko mesto. Univerza medicinskih znanosti je bila prva univerza v mestu in je bila ustanovljena leta 1946. Veliko starejša je Madrasa- e -Khan ali Teološka šola s približno 600 študenti. Zgradba je pokrita s ploščicami, katerih nastanek sega do leta 1627.<ref>{{navedi splet|url=http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10327|title=Khan Mosque and Madrasa|publisher=Archnet.org|accessdate=5 May 2011|archive-date=2011-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604194807/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10327|url-status=dead}}</ref> Danes je Univerza v Širazu največja univerza v pokrajini in ena najboljših iranskih akademskih središč. Druge pomembnejše univerze so še islamski Azad Universityof Shiraz, Tehnološka univerza in Univerza za uporabno znanost in tehnologijo. Regionalna knjižnica Širaz za znanost in tehnologijo je največja deželna knjižnica in služi tudi javnosti. Virtualna Univerza je eden od podsistemov Univerze. == Glavne znamenitosti == * '''grobnice Hafeza, Saa'di in Khaju-e Kermanija''' (čigar grob je v notranjosti gore nad starimi mestnimi vrati Qur'an). Druge manj znane grobnice so, šaha Shoja' (Mozafarid - prezijski emir in Hafizov mecen) in Haft Tänan mavzolej, kjer je pokopanih 7 mistikov Sufijev. Grobnica Baba Kuhi je na vrhu gore s pogledom na mesto in grob kana Karim Zanda, ki je v Pars muzeju. * najstarejša [[mošeja]] je Petkova mošeja ali '''masjed-e Atiq''' iz 9. stoletja in je ena od starejših mošej v Iranu. Nekaj najstarejše dekoracije je mogoče videti v [[mihrab]]u. Obnovljena je bila v 17 stoletju, ploščice na zahodni steni so iz 16. st. * '''Kraljeva mošeja''' (''masjed-e Vakil''), ki pa je bila precej poškodovana od potresa. Glavne dekoracije so danes razstavljene v Pars muzeju. [[Mošeja]] Vakil se nahaja zahodno od slavnega Vakil Bazaar-ja. Zajema površino 8.660 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 1187 v času dinastije Zand. Na obeh straneh vhoda so veličastni vzorci iz ploščic in oboki. Levi in desni hodnik od vhoda vodita do glavnih sob. * Mošeja Naser ol-Molk je med imenitnejšimi iz dobe Kadžarske dinastije, zgrajena v 19. st. Zunaj je okrašena z značilnimi motivi cvetja, v notranjosti, posebej oboki zimske mošeje pa so okrašeni z geometričnimi vzorci in zavitimi stebri s stiliziranimi [[palmeta]]mi. * '''citadela kana Arg Karima''' stoji zraven '''Vakil Bazar'''-ja in kopališča Vakil v osrednji mestni četrti. Najbolj znane hiše so Zinat-ol- Molook in Gahavam, obe v stari četrti v mestu. * '''Medresa ye Khan''', ki jo je leta 1615 zgradil imam Qoli Kan in je bila v potresu skoraj uničena; originalna je še vhodna oktagonalna dvorana ostalo je restavrirano. V notranjosti je bazen, okoli njega pa drevesa in arkade v katerih so študentske sobe. Južni ''eivan'' je okrašen z modrimi in pink ploščicami z vzorci ptic in cvetja. * '''Nova mošeja''' (''masjed-e No ali masjed-e Shohada''); zgradil jo je lokalni voditelj Sa'd ibn Zangi, pokrovitelj pesnika [[Saadi]]ja ob koncu 12 st. (končana leta 1218). Obnovljena je bila v 16. st., poškodovana v potresu v 18. in 19. stoletju. * '''Vrata Qur'an''' predstavljajo vhod v Širaz. So v bližini soteske Allah -o- Akbar in mejijo na gore Baba Kuhi in Čehel Maqam. Znane sta še dve kopiji Korana. * '''Vrt Eram''' (Bagh- e Erâm) - univerzitetni botanični institut - je osupljiv kraj za obiskovalce zasajen z različnimi rastlinami, predvsem pa cipresami in z zgodovinskim dvorcem Kadžarske dinastije (19. stoletje), ki odseva v bazenu in je okrašen s figurativnimi scenami in živalmi. Čeprav točen datum gradnje vrta ni znan, zgodovinski dokazi kažejo, da je bil zgrajen v času dinastije Seldžukov po naročilu slovitega monarha Sanjarja. Drugi zgodovinski perzijski vrtovi so vrt Afifabad in muzej orožja, vrt Delgosha in vrt Jahan nama. V bližini Širaza so ruševine Perzepolisa, Bišapurja, Pasargada in Firouzabada. Na gori Nakš-e Rostam se nahajajo grobnice kraljev Ahemenidov kot tudi Ka'ba-ye Zartosht, za katerega mislijo, da je bodisi zoroastrski ognjeni tempelj ali morda celo res grob Kira Velikega. Jezero Maharloo je priljubljen kraj za različne vrste ptic. [[Nakš-e Rostam]] je področje, kjer so pokopani pripadniki Elamitov (drugo tisočletja pr. n. št.), Ahemenidi (550-330 pr. n. št.) in Sasanidi (226-651 n. št.). Nakš-e Rostam je mesto za katerega arheologi verjamejo, da je bilo pokopališče za Perzepolis, kjer počivajo kralji Ahemenidov, Partov in Sasanidov. == Pobratena mesta == * {{flagicon|GER}} [[Weimar]], [[Nemčija]]<ref name="shiraz.ir"/><ref>{{Navedi splet |url=http://www.shiraz.ir/news/pub/fa/1155 |title=اخبار :: شيراز با وايمار آلمان خواهرخوانده شد<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-01-02 |archive-date=2018-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180709123431/http://www.shiraz.ir/news/pub/fa/1155 |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|PRC}} Chongqing, [[Kitajska]]<ref name="shiraz.ir">{{navedi splet |author=محمد جواد مطلع |url=http://www.shiraz.ir/main/fa/esSist,00009 |title=شهرهای خواهرخوانده |publisher=Shiraz.ir |date= |accessdate=2013-10-17 |archive-date=2012-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120426071904/http://www.shiraz.ir/main/fa/esSist,00009 |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|CYP}} [[Nikozija]], [[Ciper]]<ref name="shiraz.ir"/><ref>{{Navedi splet |url=http://www.nicosia.org.cy/english/lefkosia_twins.shtm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-02 |archive-date=2009-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090521214842/http://www.nicosia.org.cy/english/lefkosia_twins.shtm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|TJK}} [[Dušanbe]], [[Tadžikistan]]<ref name="shiraz.ir"/> * {{flagicon|MAS}} [[Kuala Lumpur]], [[Malezija]]<ref name=autogenerated2>[http://www.eshiraz.ir/main/en/scity,97102 Sister Cities of Shiraz<!-- Bot generated title -->]</ref> * {{flagicon|MAR}} [[Agadir]], [[Maroko]]<ref name=autogenerated2 /> == Viri in sklici == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author=Helen Loveday|display-authors=etal |year=2010 |title=Irân, Persia: Ancient and Modern |url=https://archive.org/details/iranpersiaancien0000unse|publisher=Odyssey books & Guids|location=Hong Kong |isbn=978-962-217-812-0 |cobiss=1097365342 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shiraz}} * [http://www.shirazcity.org Uradna stran Širaza] [[Kategorija:Mesta v Iranu]] {{normativna kontrola}} 58z97qr74iuvqgb8umj3owp13z1cho1 0 367342 6653731 5607817 2026-03-31T13:15:04Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653731 wikitext text/x-wiki '''Županska zveza''' je bila [[stanovska organizacija]] [[Slovenci|slovenskih]] [[župan]]ov pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Župani slovenskih [[občina|občin]] so bili v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] najprej organizirani v Županski zvezi za Slovenijo. Po ustanovitvi [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske]] in [[Mariborska oblast|Mariborske oblasti]] se je ta razdelila na samostojni Župansko zvezo za Ljubljansko oblast in Župansko zvezo za Mariborsko oblast. Po ustanovitvi [[Dravska banovina|Dravske banovine]] leta 1929 pa sta se obe županski zvezi spet združili v enotno organizacijo: Župansko zvezo za Dravsko banovino. 7. septembra 1931 so na ljubljanskem magistratu organizirali I. kongres mest in trgov Dravske banovine, na katerem so zastopniki slovenskih [[mesto|mest]] in [[Trg (naselje)|trgov]] razpravljali o položaju in delu, ki so ga od večjih občin zahtevali nova državna ureditev in novi zakoni po 3. septembru 1931, ko je kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] izdal [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Na kongresu so sklenili, da bodo ustanovili ''Zvezo mest in trgov Dravske banovine'', v kateri naj bi se župani večjih slovenskih občin organizirali posebej. Konec leta 1931 pa je prišlo do političnih zamenjav na županskih položajih in 3. januarja 1932 so se novi župani organizirali v okviru nove Županske zveze za Dravsko banovino. 10. junija 1932 so na seji te nove županske zveze ustanovili ''Odsek Županske zveze za mesta in trge'', ki je prevzel naloge načrtovane ''Zveze mest in trgov Dravske banovine''. Vzporedno s to novo župansko zvezo je še vedno obstajala tudi stara županska zveza, toda ta je s časom zamrla. 29. decembra 1936 so potem v [[Ljubljana|Ljubljani]] izvedli ustanovni občni zbor nove t. i. Županske zveze, ki se je videla v tradiciji tiste, ki je obstajala že pred letom 1932. Za predsednika Županske zveze so izvolili župana občine [[Občina Kamnik|Kamnik]] [[Ferdinand Novak|Ferdinanda Novaka]], ki je bil pred tem že predsednik stare Županske zveze za Dravsko banovino. ==Glej tudi== * [[Občine v Sloveniji]] * [[Seznam županov občin v Sloveniji]] * [[Lokalna samouprava]] * [[Dravska banovina]] == Viri == * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 90, 91. {{COBISS|ID=266370048}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Dravska banovina]] [[Kategorija:Slovenski župani]] 5uo8veat4az5sfuykgpeptpzepqcyxi 0 382484 6653908 6054904 2026-03-31T18:18:23Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653908 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infobox company | name = ETA Kamnik, d.o.o. | logo = Naturetalogotip.jpg | logo_caption = Logotip ETA (zgoraj), blagovna znamka Natureta (spodaj) | type = | genre = | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 1923 | founder = | defunct = | location_city = [[Kamnik]] | location_country = [[Slovenija]] | location = | locations = | area_served = | key_people = | industry = [[Živilska industrija]] | products = | services = | revenue = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|http://www.eta-kamnik.si/}} | footnotes = | intl = }} '''ETA Kamnik d.o.o.''' je slovensko prehrambeno podjetje iz [[Kamnik]]a, ki predeluje [[sadje]] in [[zelenjava|zelenjavo]]. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1923 kot manjši družinski obrat, sprva so izdelovali kompote, džeme, sirupe in gorčico. Leta 1963 so na sedanji lokaciji zgradili večjo tovarno, ki še vedno obratuje. Njegova prepoznavna [[blagovna znamka]] je Natureta, predstavljena leta 2003, ki obsega [[džem]]e, [[marmelada|marmelade]], vnaprej pripravljene konzervirane jedi ([[golaž]], [[jota (jed)|jota]], [[sarma]], [[ričet]] ...), razne [[omaka|omake]] ([[paradižnik]]ova, s [[tuna|tuno]], [[goba|gobova]], [[ajvar]], [[ketchup]], [[gorčica]], [[hren]] ...), zamrznjeno in vloženo zelenjavo ([[paprika]], [[navadna kumara|kumarice]], [[grah]], [[fižol]], [[koruza]], [[oljka|olive]] ...) in sadne [[kompot]]e ([[ananas]]ov, [[jagoda|jagodni]], [[breskev|breskov]] ...). == Zunanje povezave == *[http://natureta.si/sl/O+podjetju Spletna stran podjetja Eta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141227015906/http://natureta.si/sl/O+podjetju |date=2014-12-27 }} {{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1923]] [[Kategorija:Prehrambena podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] 7hs685gdo7p4r0mpwm9lt7cwccoseer 2 386841 6653590 6652584 2026-03-31T12:02:21Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6653590 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrej Pečar |nickname= |image=Andrej Pečar.jpg |image_size= |allegiance={{SLO}} |branch=[[Slovenska vojska]] [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|border|24px]] |serviceyears= |rank= [[Kapitan bojne ladje (Slovenska vojska)|Kapitan bojne ladje]] |unit=kapitan [[Večnamenska ladja Triglav 11|VNL Triglav 11]]<br> (2010 – 2016)<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/video/kapitan-andrej-pecar-o-usposabljanju-posadke_63532714.html |title=Kapitan Andrej Pečar o usposabljanju posadke |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><br>načelnik operativnega oddelka N-3 [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariškega diviziona]] (2016 – 2024) |commands= [[430. mornariški divizion Slovenske vojske]] [[Slika:430th_Naval_Division_(Slovenia).png|border|24px]] (junij 2024 – sedaj)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/live/?ref=watch_permalink&v=2106245343482059 |title=Poveljnik 430. diviziona Slovenske vojske |accessdate=20. februar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> |battles= EUNAVFOR MED Operacija Irini<ref>{{navedi splet |url=https://www.operationirini.eu/about-us/|title=EUNAVFOR MED operacija Irini |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> |awards= medalja nacionalne obrambe Republike Francije (marec 2026)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/regional.si/videos/2106245343482059 |title=Podelitev odlikovanja |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work=|language=FR }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/svet/v-kopru-francoska-vojaska-ladja-slovenski-kapitan-prejel-odlikovanje/ |title=V Kopru francoska vojaška ladja, slovenski kapitan prejel odlikovanje |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work= }}</ref> |relations= |laterwork= }} {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija |dekanija ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija |Škofija ]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} ==Cerkvene orgle== Na [[Pevski kor|pevskem koru]] nad vhodom so [[orgle]], ki jih je med letoma 1977 in 1989 izdelal orglar Gabriel Blancafort i París iz Collbata. Instrument ima tri manuale, z obsegom od C do g³.<ref>{{navedi splet |url=https://tibidabo.salesianos.edu/the-organ/?utm_source=copilot.com |title=The organ|accessdate=11. februar 2026 |language=EN }}</ref><br> '''Registri orgel''': [[Slika:Tibidabo (134720141).jpeg|150px|thumb|sredina|Cerkvene orgle]] <div style="float:left; margin-right:20px;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | PEDAL |- | 1 || Contrabajo || 16' |- | 2 || Subbajo || 16' |- | 3 || Contras || 8' |- | 4 || Bajo || 8' |- | 5 || Coral bajo || 4' |- | 6 || Quinta || 5 1/3' |- | 7 || Fornitura || 2 2/3' |- | 8 || Bombarda || 16' |- | 9 || Trompeta || 8' |- | 10 || Clarín || 4' |- ! colspan="3" | CADERETA (I) |- | 11 || Bordón || 8' |- | 12 || Octava || 4' |- | 13 || Nasardo 12ª || 2 2/3' |- | 14 || Quincena || 2' |- | 15 || Nasardo 17ª || 1 3/5' |- | 16 || Decinovena || 1 1/3' |- | 17 || Dulzaina || 8' |- | 18 || Cimbala || 2/3' |} </div> <div style="float:left;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | ÓRGANO MAYOR (II) |- | 19 || Bordón mayor || 16' |- | 20 || Flautado || 8' |- | 21 || Flauta chimenea || 8' |- | 22 || Octava || 4' |- | 23 || Flauta tapada || 4' |- | 24 || Corneta || 8' |- | 25 || Quincena || 2' |- | 26 || Trompeta || 8' |- | 27 || Bajoncillo || 4' |- | 28 || Lleno IV–V || 1 1/3' |- ! colspan="3" | EXPRESIVO (III) |- | 29 || Unda maris || 8' |- | 30 || Corno de noche || 8' |- | 31 || Salicional || 8' |- | 32 || Flauta || 4' |- | 33 || Viola || 4' |- | 34 || Fagot i oboe || 8' |- | 35 || Flauta armónica || 2' |- | 36 || Vigesima‑segunda || 1' |} </div> <div style="clear:both;"></div> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] fn57gtfad7gyerc3f2iug87b8icaoec 0 400714 6653948 6606669 2026-03-31T19:42:39Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6653948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Gregor Sikošek | image =<!-- wd --> | height =176 cm | position = [[Branilec (nogomet)|levi bočni branilec]] | currentclub = [[NK Varaždin (2012)|Varaždin]] | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2010 | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs1 = [[NK Brežice|Brežice]] | youthclubs2 = [[NK Krško|Krško]] | years1 = 2012–2016 | clubs1 = [[NK Krško|Krško]] | caps1 = 83 | goals1 = 2 | years2 = 2016–2017 | clubs2 = [[FC Koper|Koper]] | caps2 = 18 | goals2 = 0 | years3 = 2017–2019 | clubs3 = [[Brøndby IF|Brøndby]] | caps3 = 11 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = → [[Silkeborg IF|Silkeborg]] (pos.) | caps4 = 16 | goals4 = 0 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = → [[NK Domžale|Domžale]] (pos.) | caps5 = 41 | goals5 = 1 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps6 = 35 | goals6 = 2 | years7 = 2021–2026 | clubs7 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps7 = 73 | goals7 = 3 | years8 = 2025 | clubs8 = → [[HNK Gorica|Gorica]] (pos.) | caps8 = 16 | goals8 = 0 | years9 = 2026– | clubs9 = [[NK Varaždin (2012)|Varaždin]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2016–2022 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 11 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2017–2019 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps2 = 3 |nationalgoals2 = 0 }} '''Gregor Sikošek''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. februar]] [[1994]], [[Brežice]]. == Življenjepis == Gregor prihaja iz [[Artiče|Artič]]. Z nogometom se je začel ukvarjati pri 5 letih v klubu [[NK Brežice|NK Brežice 1919]]. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkkrsko.com/clanska-ekipa/igralci/ |title=Profil Sikoška na spletni strani NK Krško |accessdate=2015-03-22 |archive-date=2015-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150307213733/http://www.nkkrsko.com/clanska-ekipa/igralci/ |url-status=dead }}</ref>V dresu [[NK Krško|Krškega]] je v njihovi krstni prvoligaški sezoni 2015/16 zbral 33 nastopov. Krško je končalo na odličnem 6.mestu, Gregor pa je z odlično igro pritegnil oba velikana slovenskega nogometa<ref>[http://ekipa24.si/clanek/nogomet/prva-liga/573b466b1b6d2/vecni-derbi-tudi-v-boju-za-nogometasa-krskega Olimpija in Maribor v borbi za Sikoška]</ref>, a se je naposled odločil za odhod na Primorsko, kjer je podpisal dveletno pogodbo za [[FC Koper|Koper]].<ref>[https://snportal.si/prva-liga/petrovic-tik-pred-zdajci-ostal-tudi-brez-sikoska/ Odhod Sikoška v Koper]</ref> Zbral je 51 prvoligaških tekem v 1 SNL za Krško (33) in Koper (18). Konec januarja 2017 se je Gregor podal v tujino, ko ga je v svoje vrste zvabil danski prvoligaš [[Brøndby IF|Brøndby]] iz Kopenhagna.<ref>[https://snportal.si/legionarji/kaj-imata-skupnega-gregor-sikosek-in-zmagovalec-lige-prvakov/ Odhod Gregorja Sikoška na Dansko]</ref> V danski prestolnici je odigral 11 tekem, nato pa se nekaj dni pred koncem prvega prestopnega termina sezone 2017/18 podal kot posojen igralec v 310 km oddaljen [[Silkeborg IF|Silkeborg]]. <ref>[http://www.eposavje.com/sport/30394-gregor-sikosek-v-silkeborg.html/ Sikoškov drugi klub v danski Superligi]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Reprezentanca == 14. novembra 2016 je debitiral v [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanci]] na prijateljski tekmi proti [[Poljska nogometna reprezentanca|Poljski]] v [[Vroclav]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/slovenija-ostala-neporazena-tudi-v-vroclavu/407523 |title=Slovenija ostala neporažena tudi v Vroclavu |accessdate=15. novembra 2016 |date=14. november 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sikošek, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Brøndbyja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Silkeborga IF]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Varaždina (2012)]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Posavci]] gp3z8k7ozq4xpr8qwc43g5figniz9nb 0 405109 6653903 5840454 2026-03-31T18:16:01Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Prehrambena podjetja]]; dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653903 wikitext text/x-wiki [[File:Neu Zott Logo en.png|thumb|Logotip Zotta]]{{Brez virov}}{{Oglas}}{{lektura}} '''Zott''' je [[Evropa|evropska]] mlekarna, ustanovljena v [[Mertingen|Mertingnu]], [[Nemčija]], leta [[1926]]. Zott proizvaja mlečne produkte, vključno z mlečnimi in sirnimi produkti, sladicami, smetanami in jogurti. Glavni obrat podjetja je v Mertingnu ([[Bavarska]]). Drugi proizvodni obrati so v Günzburgu (Nemčija) in na [[Poljska|Poljskem]] (Opole, Głogowo blizu Toruńa in Racibórza). Proizvodni obrat v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (Gradačac) je bil ustanovljen leta 2013. Z ocenjeno konsolidirano prodajo v višini 894 milijonov EUR, proizvodnjo 951 milijonov kg mleka in z 2120 zaposlenimi v letu 2013 je Zott eno večjih mlekarn v Evropi in eno vodilnih proizvajalcev mlečnih produktov na Poljskem. == Zott international == Zott ima zastopništva v več kot 75 državah po svetu in ima prodajna zastopništva tudi na Češkem, Slovaškem, na Madžarskem in v Singapurju kot tudi v Rusiji. === Zott v Nemčiji === Glavni obrat skupine Zott je v Mertingenu (Bavarska), kjer proizvajajo jogurt, sladice in mocarelo. Drugi nemški proizvodni obrat je v Günzburgu (Bavarska), kjer se osredotočajo proizvodnjo trdega in poltrdega sira, predelanega sira in različnih produktov v prahu. <gallery> 07-10-16_Werk2-02-h.jpg|Proizvodni obrat Zott v Mertingenu (Bavarska) 07-10-16_Werk2-12-h.jpg|Proizvodni obrat Zott v Mertingenu (Bavarska) </gallery> === Zott na Poljskem === Na Poljskem so trije proizvodni obrati in sicer v Opolah, Glogowu in Raciborzu. Zott Poljska proizvaja sadne jogurte, naravne produkte, sladice, napitke in Twarog. === Zott v Bosni in Hercegovini === Obrat v Gradačcu v Bosni in Hercegovini je specializiran za proizvodnjo UHT-mleka, naravnih produktov in napitkov. == Trajnost in dobrodelnost == === Toplarna na neobdelana lesna vlakna === Toplarna oskrbuje obrat v Mertingenu (Nemčija) z energijo. === Obrat za planet === Od oktobra 2012 Zott skupaj s pobudo učencev "Plant-for-the-Planet" (ustanovljena 2007) v rednih intervalih organizira akademije Zott "Plant-for-the-Planet". Otrokom so skozi igro predstavljene težave s podnebje in zaščito okolja. === Otroci tečejo za otroke === Od šolskega leta 2009/2010 je Zott pokrovitelj pobude "Otroci tečejo za otroke" (glasilo: spremembe z gibanjem), ki koristi SOS Children's Villages v Nemčiji in po vsem svetu. Z veliko naklonjenosti in predanosti pobuda javnosti približuje pomembnost izobraževanja o prehrani, fizične aktivnosti in družbene angažiranosti. === Brez genetsko modificiranih sestavin (GM) === Dve glavni interesni točki za nemške potrošnike sta "vedeti, od kod izvira in kaj vsebuje". Anketa, ki se je izvaja v imenu podjetja Zott na Forsa Institute, je prav tako pokazala, da je za 85 % nemških potrošnikov pomembno, da hrana ne vsebuje gensko modificiranih sestavin. To je pomembno tudi za podjetje Zott iz Mertingena. Zato sta bila "Zottarella" in "Bayerntaler" spremenjena v "garantirano brez gensko modificiranih sestavin in uvoženih sestavin". === Kakovostno mleko Zott s strastjo === Program "Kakovostno mleko Zott s strastjo" v prvem koraku naslavlja vse proizvajalce mleka Zott v Nemčiji. S tem programom je Zott razvil koncept, ki ga bo v naslednjih letih mogoče mednarodno prilagoditi Poljski, Češki republiki in Bosni in Hercegovini. Skupaj s svojimi proizvajalci mleka Zott izvaja številne velike in majhne ukrepe za trajnostno kmetijstvo proihodnosti, ki se odraža v številnih komponentah tega programa. === Johanniter Christmas Trucker === Od leta 2010 se zaposleni pri Zottu udeležujejo pobude "Božični tovornjakar", kjer pomagajo družinam v stiski iz Vzhodne Evrope pričarati božično vzdušje (npr. s paketi presenečenj, kot so npr. igrače itd.). Od 2012 se otroci iz vrtca, jaslic in šole v Mertingenu udeležujejo dogodka, ki ga organizira Zott. Vsako leto Zott Zott pri pobudi sodeluje s tovornjakom in voznikom. == Blagovne znamke == === Monte === Monte je ena najbolj znanih blagovnih znak družbe Zott po svetu. Monte se dobavlja v več kot 40 držav. Monte je sladica iz kombinacije mlečne kreme, lešnikov in čokolade. Izdelki Monte: {| class="wikitable" |- ! Izvirnik !! Dvojno pakiranje !! Plus !! 2Go |- | 4-delno pakiranje Monte || Masleni piškoti Monte || Monte s karamelnim prelivom || Napitek Monte |- | 6-delno pakiranje Monte || Kapučino kroglice Monte || Monte s čokoladnim prelivom || Prigrizek Monte |- | Monte Maxi || Hrustljavi Monte Crunchy || Monte s kapučino prelivom || |- | En lonček Monte || Monte z okusom češnje || || |} === Smetanov jogurt === Smetanov jogurt Zott je kremni jogurt, ki je zelo dobro znan v Nemčiji in Avstriji. Smetanov jogurt je na voljo v številnih različicah in okusih. === Zottarella === Zottarella je blagovna znamka za Mozzarella Zott. Proizvaja se iz mleka, ki garantirano ne vsebuje gensko modificiranih snovi in uvoženih sestavin. Zottarella je na voljo v različnih količinah in okusih. === Jogobella === Jogobella je priljubljen in vodilni poljski jogurt znamke Zott. == Oglaševanje == V Tv-oglasih Zott so se pojavljale znane osebnosti, kot sta Maxl Graf in Roberto Blanco. Leta 2010 je podjetje za oglaševanje pridobilo nemškega golmana René Adler in njegovega brata Ricota, ki sta oglaševala blagovno znamko "Monte". Leta 2013 je Zott zamenjal ambasadorja blagovne znamke "Monte". Od tedaj sta svetovni prvak v jadranju na deski Philip Köster in njegova sestra Kyra obraza za "Monte". Leta 2013je poljski odbojkarski zvezdnik Bartosz Kurek na Poljskem predstavil Monte Cherry in Monte Crunchy. To je bilo že drugič, da je Bartosz oglaševal Zott Monte. Csaba Vastag je madžarski glasbenik in od leta 2013 ambasador blagovne znamke Zott Monte na Madžarskem. == Nagrade = Zott redno prejema nagrade od neodvisnih inštitutov za visoko kakovostne izdelke, kot so nagrade Bundesehrenpreis, the PriMax as well as gold, silver and bronze medals of the German Agricultural Society (DLG). * 1986: Zott prejme nagrado "Goldener Zuckerhut" za smetanov jogurt. * 2010: Glavna direktora pri Zott, Frieda Reiter (rojena 1930), 18. septembra 2010 postane častna meščanka mesta Mertingen. Mlekarna je imenovana po njenem tastu Georgu Zottu. * 2012: Zott oob prisotnosti zveznega ministra za kmetijstvo Ilse Aigner prejme licenco za uporabo oznake "brez genetsko modicifiranih sestavin" za blagovni znamki Zottarella in Bayerntaler. * 2013: Zott že enajstič prejme priznanje PriMax Nemškega združenja za kmetijstvo German Agricultural Society (DLG). * 2014: Zott že petič prejme državno nagrado nemškega ministrstva za hrano in kmetijstvo Federal Ministry of Food and Agriculture (BmEL). [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1926]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] {{normativna kontrola}} t5b5jkgxjffcnk6wzruq76xr2jn45gf 0 409823 6654154 6571749 2026-04-01T07:39:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654154 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1989}} '''[[1989]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:McLaren MP4-5 Honda Collection Hall.jpg|thumb|220 px|right|Zmagovalni bolid leta 1989, [[McLaren MP4/5]].]] *[[Formula 1]]: [[Alain Prost]], [[Francija]], [[McLaren]] – [[Honda]], slavi s štirimi zmagami in 76 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštva McLaren – Honda, ki je osvojilo skupaj 141 točk * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Emerson Fittipaldi]], [[Brazilija]], z bolidom [[Penske Racing|Penske]]/Chevrolet, za moštvo Patrick Racing, Incorporated<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1989|title= Indy 500 - history: 1989|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 1989]]: [[Greg LeMond]], [[ZDA]] *[[Giro d'Italia]]: [[Laurent Fignon]], [[Francija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[KK Split]] (Jugoplatika) slavi svoj prvi od treh zaporednih naslovov prvaka *[[NBA]]: [[Detroit Pistons]] slavijo s 4 proti 0 v zmagah nad [[Los Angeles Lakers]], MVP finala je [[Joe Dumars]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1989|EP 1989]]: 1. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]], 2. [[Grška košarkarska reprezentanca|Grčija]], 3. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2262/tid//_/1989_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1989 FIBA European championship for men|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == *[[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[AC Milan]] slavi s 4-0 proti [[Steaua|Steaui]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1988/index.html|title= UEFA Championsleague 1988-89|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1989]] *** [[Moški]]: [[Marc Girardelli]], [[Luksemburg]], njegov tretji naslov<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1989&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1989 Men|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Vreni Schneider]], [[Švica]], njen prvi naslov<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1989&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1989 Ladies|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]] – [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1989|Vail 1989]]: ** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Rudolf Nierlich]], [[Avstrija]] *** [[Veleslalom]]: [[Rudolf Nierlich]], [[Avstrija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Martin Hangl]], [[Švica]] *** [[Smuk]]: [[Hansjörg Tauscher]], [[Nemčija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Marc Girardelli]], [[Luksemburg]] ** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Mateja Svet]], [[Jugoslavija]] *** [[Veleslalom]]: [[Vreni Schneider]], [[Avstrija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Ulrike Maier]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Maria Walliser]], [[Švica]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Tamara McKinney]], [[ZDA]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1989]]: *** [[Moški]]: 1. [[Jan Boklöv]], [[Švedska]], 2. [[Jens Weißflog]], [[Nemčija]], 3. [[Dieter Thoma]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1989&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1989|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov: 1. [[Norveška]], 2. [[Finska]], 3. [[Avstrija]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1989_MS_F.html|title= 1989 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124062846/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1989_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Michael Chang]], [[ZDA]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Boris Becker]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Boris Becker]], [[Nemčija]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1989_LS_F.html|title= 1989 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124082303/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1989_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Arantxa Sánchez Vicario]], [[Španija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]] * [[Davisov pokal]]: [[Nemčija]] slavi s 3-2 nad [[Švedska|Švedsko]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10003829|title= 1989 World group final|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2010-12-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20101223131256/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10003829|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Calgary Flames]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Montreal Canadiens]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989|SP 1989]]: [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjeti]] osvojijo zlato, [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanadčani]] srebro ter [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]] bron<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1989.htm|title= Championnats du monde 1989|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-07-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20140728132819/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1989.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Jurij Tepeš 2013.jpg|thumb|180 px|desno|Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec]] [[Slika:Zoran Dragić.jpg|thumb|180 px|desno|Zoran Dragić, slovenski košarkar]] * [[1. januar]]: [[Žiga Pance]], [[Slovenci|slovenski]] [[hokejist]] * [[10. januar]]: [[Jasmin Kurtić]], slovenski [[nogometaš]] * [[13. januar]]: [[Tim Matavž]], slovenski nogometaš * [[26. januar]]: [[Jan Urbas]], slovenski hokejist * [[11. februar]]: [[Alexander Büttner]], [[Nizozemci|nizozemski]] nogometaš * [[14. februar]]: [[Jurij Tepeš]], slovenski [[smučarski skakalec]] * [[21. februar]]: [[Roman Bezjak]], slovenski nogometaš * [[1. marec]]: [[Carlos Vela]], [[Mehičani|mehiški]] nogometaš * [[2. marec]]: [[Marcel Hirscher]], [[Avstrijci|avstrijski]] alpski smučar * [[13. marec]]: [[Vanja Brodnik]], slovenska [[alpska smučarka]] * [[21. marec]]: [[Jordi Alba]], [[Španci|španski]] nogometaš * [[27. marec]]: [[Jaka Ankerst]], slovenski hokejist * [[4. april]]: [[Dean Bombač]], slovenski rokometaš * 4. april: [[Zoran Dragić]], slovenski košarkar * [[12. junij]]: [[Boštjan Goličič]], slovenski [[hokejist]] * [[18. junij]]: [[Anna Fenninger]], [[Avstrijci|avstrijska]] alpska smučarka * [[9. julij]]: [[Roman Koudelka]], [[Čehi|češki]] smučarski skakalec * [[16. julij]]: [[Gareth Bale]], [[Valižani|valižanski]] nogometaš * [[18. julij]]: [[Aljaž Bedene]], slovensko-britanski [[tenisač]] * [[19. julij]]: [[Rune Velta]], [[Norvežani|norveški]] smučarski skakalec * [[3. avgust]]: [[Jules Bianchi]], [[Francozi|francoski]] [[dirkač]] ( † [[2015]]) * [[13. september]]: [[Thomas Müller]] , [[Nemci|nemški]] nogometaš * [[4. oktober]]: [[Viktoria Rebensburg]], nemška alpska smučarka * [[29. oktober]]: [[Primož Roglič]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1. februar]]: [[Erik Persson (hokejist)|Erik Persson]], [[Švedi|švedski]] hokejist, (* [[1909]]) * [[26. marec]]: [[Asbjørn Ruud]], norveški smučarski skakalec, (* [[1919]]) * [[3. april]]: [[Viktor Nikiforov]], ruski hokejist, (* [[1931]]) * [[9. april]]: [[Birger Holmqvist]], švedski hokejist, (* [[1900]]) * [[25. maj]]: [[Jean Despeaux]], francoski boksar, (* [[1915]]) * [[6. junij]]: [[Bohumil Steigenhöfer]] , češki hokejist, (* [[1905]]) * [[20. september]]: [[Richie Ginther]], ameriški dirkač Formule 1, (* [[1930]]) * [[20. september]]: [[Stig Tvilling]], švedski hokejist, (* [[1928]]) * [[9. oktober]]: [[Sven Israelsson]], švedski nordijski kombinatorec, (* [[1920]]) * [[1. november]]: [[Max Streib]], švicarski rokometaš, (* [[1912]]) * ? November: [[Edouard Candeveau]], švicarski veslač, (* [[1898]]) * [[15. december]]: [[Anders Andersson (hokejist)|Anders Andersson]], švedski hokejist, (* [[1937]]) * [[26. december]]: [[Doug Harvey]], kanadski hokejist, (* [[1924]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1989]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1989 v športu|*]] 0tes0olp1tn36tt4paw0bclqqcnxnto 0 409859 6654152 6571751 2026-04-01T07:34:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654152 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1987}} '''[[1987]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Piquet a Monza 1983.JPG|thumb|180 px|right|Nelson Piquet je osvojil svoj tretji naslov prvaka]] * [[Formula 1]]: [[Nelson Piquet]], [[Brazilija]], [[WilliamsF1|Williams]] – [[Honda]], je slavil s tremi zmagami in 73 točkami, konstruktorski naslov je šel v roke moštvu Williams – Honda * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Al Unser, Sr.]], [[ZDA]], z bolidom [[March Engineering|March]]/[[Cosworth]], za moštvo [[Penske Racing|Penske Racing, Inc]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1987|title= Indy 500 - history: 1987|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1987]]: [[Stephen Roche]], [[Irska]] * [[Giro d'Italia]]: [[Stephen Roche]], [[Irska]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: Olimpia (Tracer) Milan * [[NBA]]: [[Los Angeles Lakers]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Boston Celtics]]i, MVP finala je [[Magic Johnson]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1987]]: 1. [[Grška košarkarska reprezentanca|Grčija]], 2. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 3. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2261/tid//_/1987_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1987 FIBA European championship for men|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[Porto]] premaga s 2-1 Bayern<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1986/index.html|title= UEFA Championsleague 1986-87|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1987]]: *** [[Moški]]: [[Pirmin Zurbriggen]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1987&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1987 Men|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Maria Walliser]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1987&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1987 Ladies|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]] – [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1987|Crans Montana 1987]]: *** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Frank Wörndl]], [[Nemčija]] *** [[Veleslalom]]: [[Pirmin Zurbriggen]], [[Švica]] *** [[Superveleslalom]]: Pirmin Zurbriggen, Švica *** [[Smuk]]: [[Peter Müller]], Švica *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Marc Girardelli]], Luksemburg *** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Erika Hess]], Švica *** [[Veleslalom]]: [[Vreni Schneider]], Švica *** [[Superveleslalom]]: [[Maria Walliser]], Švica *** [[Smuk]]: Maria Walliser, Švica *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: Erika Hess, Švica * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1987]]: *** [[Moški]]: 1. [[Vegard Opaas]], [[Norveška]], 2. [[Ernst Vettori]], [[Avstrija]], 3. [[Andreas Felder]], [[Avstrija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1987&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1987|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov: 1. [[Norveška]], 2. [[Finska]], 3. [[Avstrija]] ** [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]] – [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|Oberstdorf 1987]]: ** [[Smučarski skoki]]: *** Srednja skakalnica: [[Jiří Parma]], [[Češkoslovaška]] *** Velika skakalnica: [[Andreas Felder]], [[Avstrija]] *** Ekipno: 1. [[Finska]], 2. [[Norveška]], 3. [[Avstrija]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Stefan Edberg]], [[Švedska]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1987_MS_F.html|title= 1987 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124091717/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1987_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Pat Cash]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Hana Mandlíková]], [[Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1987_LS_F.html|title= 1987 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124071955/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1987_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]] * [[Davisov pokal]]: [[Švedska]] slavi s 5-0 nad [[Indija|Indijo]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10004209|title= 1987 World group final|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2016-03-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20160325182008/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10004209|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Edmonton Oilers]] slavijo s 4 proti 3 v zmagah nad [[Philadelphia Flyers]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|SP 1987]]: 1. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]], 2. [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 3. [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1987.htm|title= Championnats du monde 1987|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-12-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20141207233740/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1987.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:2015 UEFA Super Cup 64 crop.jpg|thumb|160 px|desno|Lionel Messi, argentinski nogometaš]] [[Slika:Jakov Fak.jpg|thumb|160 px|desno|Jakov Fak]] * [[2. januar]]: [[Rok Drakšič]], [[Slovenci|slovenski]] [[judoist]] * [[16. januar]]: [[Piotr Żyła]], [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skakalec]] * [[19. januar]]: [[Andrea Dettling]], švicarska alpska smučarka * [[20. januar]]: [[Marco Simoncelli]] italijanski motociklistični dirkač († [[2011]]) * [[21. januar]]: [[Maša Zec Peškirič]], slovenska [[tenis]]ačica * [[24. januar]]: [[Luis Suárez]], [[Urugvajci|urugvajski]] [[nogometaš]] * [[2. februar]]: [[Gerard Piqué]], [[Španci|španski]] nogometaš * [[12. februar]]: [[Antonín Hájek]], [[Čehi|češki]] smučarski skakalec * [[14. februar]]: [[Edinson Cavani]], urugvajski nogometaš * [[19. februar]]: [[Brandon Hicks]], [[Američani|ameriški]] [[bejzbolist]] * [[6. marec]]: [[Kevin-Prince Boateng]], [[Nemci|nemški]] nogometaš * [[24. marec]]: [[Benjamin Savšek]], slovenski kanuist * [[9. april]]: [[Evander Sno]], [[Nizozemci|nizozemski]] nogometaš * [[19. april]]: [[Marija Šarapova]], [[Rusi|ruska]] tenisačica * [[4. maj]]: [[Cesc Fàbregas]], [[Španci|španski]] nogometaš * [[15. maj]]: [[Andy Murray]], [[Škoti|škotski]] tenisač * [[25. maj]]: [[Kamil Stoch]], poljski smučarski skakalec * [[24. junij]]: [[Lionel Messi]], [[Argentinci|argentinski]] nogometaš * [[1. avgust]]: [[Jakov Fak]], [[Hrvati|hrvaški]] [[biatlonec]], ki nastopa za Slovenijo * [[19. avgust]]: [[Nico Hülkenberg]], nemški dirkač * 19. avgust: [[Jaka Klobučar]], slovenski košarkar * [[22. september]]: [[Tom Hilde]], [[Norvežani|norveški]] smučarski skakalec * [[28. september]]: [[Filip Flisar]], slovenski smučar prostega sloga v disciplini smučarski kros * [[22. oktober]]: [[Mikkel Hansen]], [[Danci|danski]] [[rokometaš]] * [[6. november]]: [[Ana Ivanović]], [[Srbi|srbska]] [[tenisačica]] * [[20. november]]: [[Gina Stechert]], nemška alpska smučarka * [[8. december]]: [[Susanne Riesch]], nemška alpska smučarka * [[19. december]]: [[Karim Benzema]], francoski nogometaš == Smrti == * [[10. februar]]: [[Andy Linden]], ameriški dirkač (* [[1922]]) * [[1. marec]]: [[Wolfgang Seidel]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1926]]) * [[15. marec]]: [[Red Dutton]], kanadski hokejist (* [[1898]]) * [[20. marec]]: [[Ernst Karlberg]], švedski hokejist (* [[1901]]) * [[25. marec]]: [[Carolin Babcock|Carolin Antoinette Babcock Stark]], ameriška tenisačica (* [[1912]]) * [[1. april]]: [[Henri Cochet]], francoski tenisač (* [[1901]]) * [[3. april]]: [[Hans Cattini]], švicarski hokejist (* [[1914]]) * [[15. april]]: [[Samuel Rothschild]], kanadski profesionalni hokejist (* [[1899]]) * [[23. avgust]]: [[Didier Pironi]], francoski dirkač Formule 1 (* [[1952]]) * [[26. september]]: [[Ethel Catherwood]], kanadska atletinja (* [[1908]]) * [[19. oktober]]: [[Hermann Lang]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1909]]) * [[20. oktober]]: [[Lars-Erik Sjöberg]], švedski hokejist (* [[1944]]) * [[18. november]]: [[Jacques Anquetil]], francoski kolesar (* [[1934]]) * [[19. november]]: [[George Hayes (hokejski sodnik)|George Hayes]], kanadski hokejski sodnik (* [[1914]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1987]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1987 v športu|*]] i3rlznxbhr1yhhd2s32jp7e8h17d4qo 0 409944 6654149 6571760 2026-04-01T07:25:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654149 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1981}} '''[[1981]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Piquetmonaco.jpg|thumb|right|Nelson Piquet, Brabham - Ford, [[Velika nagrada Monaka 1981]] ]] *[[Formula 1]]: [[Nelson Piquet]], [[Brazilija]], [[Brabham]] – [[Ford]], je slavil s tremi zmagami in 50 točkami, konstruktorski naslov je šel v roke moštvu [[WilliamsF1|Williams]] – [[Ford]] z osvojenimi 95 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Bobby Unser]], [[ZDA]], z bolidom Penske/[[Cosworth]], za moštvo [[Penske Racing]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1981|title= Indy 500 - history: 1981|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 1981]]: [[Bernard Hinault]], [[Francija]] *[[Giro d'Italia]]: [[Giovanni Battaglin]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[Maccabi Tel Aviv]] *[[NBA]]: [[Boston Celtics]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Houston Rockets]], MVP finala je [[Cedric Maxwell]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1981|EP 1981]]: 1. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]], 3. [[Češkoslovaška košarkarska reprezentanca|Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2258/tid//_/1981_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1981 European championship for men|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == *[[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[Liverpool F.C.|Liverpool]] premaga [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] s 1-0<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1980/index.html|title= UEFA Championsleague 1980-81|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1981]] *** [[Moški]]: [[Phil Mahre]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1981&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1981 Men|accessdate= 19. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Marie-Theres Nadig]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1981&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1981 Ladies|accessdate= 19. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1981]]: *** [[Moški]]: 1. [[Armin Kogler]], [[Avstrija]], 2. [[Roger Ruud]], [[Norveška]], 3. [[Horst Bulau]], [[Kanada]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1981&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1981|accessdate= 19. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov: 1. [[Avstrija]], 2. [[Norveška]], 3. [[Finska]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Johan Kriek]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1981_MS_F.html|title= 1981 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124072850/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1981_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Björn Borg]], [[Švedska]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[John McEnroe]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[John McEnroe]], [[ZDA]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1981_LS_F.html|title= 1981 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124092046/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1981_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Hana Mandlíková]], [[Češkoslovaška]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Chris Evert]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Tracy Austin]], [[ZDA]] * [[Davisov pokal]]: [[ZDA]] slavi s 3-1 nad [[Argentina|Argentino]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000503|title= 1981 World group final|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2010-12-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20101223131227/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000503|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[New York Islanders]] slavijo s 4 proti 1 v zmagah nad [[Minnesota North Stars]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1981|SP 1981]]: 1. [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]], 3. [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1981.htm|title= Championnats du monde 1981|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2013-10-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20131021010618/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1981.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:SFC Vikersund 2012 Robert Kranjec sunday (5).jpg|sličica|200 px|Robert Kranjec, slovenski smučarski skakalec]] [[File:Ibrahimovic firmando una camiseta del FC Barcelona.jpg|thumb|200 px|right|Zlatan Ibrahimović, švedski nogometaš]] [[Slika:Anja Paerson Aspen.jpg|thumb|200 px|Anja Pärson, švedska alpska smučarka]] * [[30. januar]]: [[Dimitar Berbatov]], [[Bolgari|bolgarski]] [[nogometaš]] * [[10. februar]]: [[Fränzi Aufdenblatten|Franziska Christine »Fränzi« Aufdenblatten]], švicarska alpska smučarka * [[12. februar]]: [[Raúl Entrerríos]], [[Španci|španski]] [[rokometaš]] * [[25. februar]]: [[Park Ji-Sung]], [[Južna Koreja|južnokorejski]] nogometaš * [[3. marec]]: [[László Nagy (rokometaš)|László Nagy]], [[Madžari|madžarski]] rokometaš * [[10. marec]]: [[Samuel Eto'o]], [[Kamerunci|kamerunski]] nogometaš * [[4. april]]: [[Sašo Ožbolt]], slovenski [[košarkar]] * [[25. april]]: [[Anja Pärson]], [[Švedi|švedska]] [[alpska smučarka]] * [[25. april]]: [[Felipe Massa]], [[Brazilci|brazilski]] [[dirkač]] * [[15. maj]]: [[Patrice Evra]], [[Francozi|francoski]] nogometaš * [[19. maj]]: [[Sani Bečirović]], [[Slovenci|slovenski]] košarkar * [[20. maj]]: [[Iker Casillas]], [[Španci|španski]] [[nogomet]]ni vratar * [[29. maj]]: [[Andrej Aršavin]], [[Rusi|ruski]] nogometaš * [[31. maj]]: [[Marlies Schild]], [[Avstrijci|avstrijska]] alpska smučarka * [[7. junij]]: [[Ana Kurnikova]], [[Rusi|ruska]] [[tenisačica]] * [[12. junij]]: [[Klemen Lavrič]], slovenski nogometaš * [[5. julij]]: [[Daniela Merighetti]], italijanska alpska smučarka * [[14. julij]]: [[Matti Hautamäki]], [[Finci|finski]] [[smučarski skakalec]] * [[16. julij]]: [[Robert Kranjec]], slovenski smučarski skakalec * [[28. julij]]: [[Michael Carrick]], [[Angleži|angleški]] nogometaš * [[29. julij]]: [[Fernando Alonso]], španski [[dirkač]] [[Formula 1|Fomule 1]] * [[29. julij]]: [[Aleš Kranjc]], slovenski hokejist * [[13. avgust]]: [[Grega Bole]], slovenski [[kolesar]] * [[25. september]]: [[Marcel Rodman]], slovenski hokejist * [[3. oktober]]: [[Zlatan Ibrahimović]], švedski nogometaš * [[9. oktober]]: [[Urška Žolnir]], slovenska judoistka * [[14. oktober]]: [[Carolina Ruiz Castillo]], španska alpska smučarka * [[15. oktober]]: [[Jelena Dementjeva]], ruska tenisačica * [[19. oktober]]: [[Heikki Kovalainen]], finski dirkač Formule 1 * [[26. oktober]]: [[Martina Schild]], švicarska alpska smučarka * [[28. oktober]]: [[Milan Baroš]], [[Čehi|češki]] nogometaš * [[17. november]]: [[Nebojša Joksimović]], slovenski košarkar * [[25. november]]: [[Xabi Alonso]], španski nogometaš * [[1. december]]: [[Nike Bent|Nike Lovisa Bent]], švedska alpska smučarka * [[28. december]]: [[Khalid Boulahrouz]], [[Nizozemci|nizozemski]] nogometaš == Smrti == * [[1. januar]]: [[Mauri Rose]], ameriški avtomobilistični dirkač (* [[1906]]) * 1. januar: [[Kathleen Le Messurier]], avstralska tenisačica (* ?) * [[7. marec]]: [[Hilde Sperling|Hildegard »Hilde« Krahwinkel Sperling]], nemško-danska tenisačica (* [[1908]]) * [[23. marec]]: [[Mike Hailwood]], britanski dirkač Formule 1 in motociklističnega prvenstva (* [[1940]]) * [[30. marec]]: [[Douglas Lowe]], angleški atlet (* [[1902]]) * [[13. maj]]: [[Joe Louis]], [[Američani|ameriški]] [[boks]]ar (* [[1914]]) * [[15. maj]]: [[Jiří Tožička]], češki hokejist (* [[1901]]) * [[23. avgust]]: [[Trevor Coker]], novozelandski veslač (* [[1949]]) * [[27. avgust]]: [[Valerij Harlamov]], ruski hokejist (* [[1948]]) * [[22. oktober]]: [[David Burghley]], angleški atlet, športni funkcionar in politik (* [[1905]]) * [[22. oktober]]: [[Jurij Pantjuhov]], ruski hokejist (* [[1931]]) * [[26. november]]: [[Morris Kirksey]], ameriški atlet in ragbist (* [[1895]]) * [[26. november]]: [[Max Euwe]], nizozemski šahist in matematik (* [[1901]]) * [[1. december]]: [[Dare Bernot]], slovenski kanuist na divjih vodah (* [[1933]]) * [[2. december]]: [[Francis Hunter]], ameriški tenisač (* [[1894]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1981]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1981 v športu|*]] j504jd2q1k989pomlatpsyqrm9z35e0 0 410574 6654145 6571791 2026-04-01T07:07:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654145 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1969}} '''[[1969]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[Slika:Anefo 922-5524 Jackie Stewart, Prins Bernhard Zandvoort 21.06.1969 crop.jpg|thumb|160 px|desno|Jackie Stewart je dobil svoj prvi naslov prvaka F 1]] * [[Formula 1]]: [[Jackie Stewart]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Matra]] - [[Ford]], je slavil s šestimi zmagami in 63 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštva Matra - Ford z osvojenimi 66 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Mario Andretti]], iz [[ZDA]], z bolidom Hawk/Offenhauser, za moštvo STP Corporation<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1969|title= Indy 500 - history: 1969|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1969]]: [[Eddy Merckx]], [[Belgija]] * [[Giro d'Italia]]: [[Felice Gimondi]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: CSKA Moskva * [[NBA]]: [[Boston Celtics]] slavijo s 4 proti 3 v zmagah nad [[Los Angeles Lakers]], MVP finala je bil [[Jerry West]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1969|EP 1969]], [[Italija]] ([[Neapelj]]): 1. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]], 3. [[Češkoslovaška košarkarska reprezentanca|Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2252/tid//_/1969_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1969 FIBA European championship for men|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[A.C. Milan]] premaga [[AFC Ajax]] s 4-1<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1968/index.html|title= UEFA Championsleague 1968-69|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1969]] *** [[Moški]]: [[Karl Schranz]], [[Avstrija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1969&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1969 Men|accessdate= 20. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Gertrud Gabl]], [[Avstrija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1969&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1969 Ladies|accessdate= 20. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Rod Laver]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1969_MS_F.html|title= 1969 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124111631/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1969_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Rod Laver]], [[Avstralija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Rod Laver]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Rod Laver]], [[Avstralija]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Margaret Court]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1969_LS_F.html|title= 1969 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124133526/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1969_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Margaret Court]], [[Avstralija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Ann Haydon-Jones]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Margaret Court]], [[Avstralija]] * [[Davisov pokal]]: [[ZDA]] slavi s 5-0 nad [[Romunija|Romunijo]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10005329|title= 1969 World group final|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208160108/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10005329|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] - [[Stanleyjev pokal]]: [[Montreal Canadiens]] slavijo s 4 proti 0 v zmagah nad [[St. Louis Blues]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1969|SP 1969]]: 1. [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]], 3. [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1969.htm|title= Championnats du monde 1969|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-12-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20141202013900/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1969.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Michael Schumacher 2002.jpg|thumb|desno|160 px|Michael Schumacher]] * [[2. januar]]: [[Róbert Švehla]], slovaški hokejist * [[3. januar]]: [[Michael Schumacher]], [[Nemci|nemški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]] * [[12. januar]]: [[Robert Prosinečki]], [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]] * [[23. januar]]: [[Brendan Shanahan]], kanadski hokejist * [[29. januar]]: [[Lara Magoni]], italijanska alpska smučarka * [[31. januar]]: [[Katjuša Pušnik]], [[Slovenci|slovenska]] [[alpska smučarka]] * [[13. februar]]: [[Kate Pace|Kate Pace-Lindsay]], kanadska alpska smučarka * [[18. februar]]: [[Tomaž Humar]], slovenski alpinist * [[18. februar]]: [[Aleksander Mogilni]], [[Rusi|ruski]] [[hokejist]] * [[21. februar]]: [[Petra Kronberger]], [[Avstrijci|avstrijska]] alpska smučarka * [[8. marec]]: [[Martina Accola]], švicarska alpska smučarka * [[13. marec]]: [[Patrik Erickson]], [[Švedi|švedski]] hokejist * [[28. marec]]: [[Ingrid Stöckl]], avstrijska alpska smučarka * [[19. april]]: [[Stefanie Schuster|Stefanie »Steffi« Schuster]], avstrijska alpska smučarka * [[8. maj]]: [[Veronika Šarec]], slovenska alpska smučarka * [[12. maj]]: [[Béatrice Filliol|Béatrice Filliol-Amiez]], francoska alpska smučarka * [[16. maj]]: [[Ari-Pekka Nikkola]], [[Finci|finski]] smučarski skakalec * [[14. junij]]: [[Steffi Graf]], nemška tenisačica * [[15. junij]]: [[Oliver Kahn]], nemški nogometni vratar * [[28. junij]]: [[Stéphane Chapuisat]], [[Švicarji|švicarski]] nogometaš * [[3. julij]]: [[Stefan Zünd]], švicarski smučarski skakalec * [[7. julij]]: [[Joe Sakic]], [[Kanadčani|kanadski]] hokejist * [[12. julij]]: [[Stanley Reddick]], kanadsko-slovenski hokejist * [[14. julij]]: [[Jaroslav Sakala]], [[Čehi|češki]] smučarski skakalec * [[17. julij]]: [[Timo Saarikoski]], finski hokejist * [[17. julij]]: [[Tommy Söderström]], švedski hokejist * [[28. julij]]: [[Igor Benedejčič]], slovenski nogometaš * [[28. julij]]: [[Les Kuntar]], ameriški hokejist slovenskega rodu * [[2. avgust]]: [[Fernando Couto]], [[Portugalci|portugalski]] nogometaš * [[16. avgust]]: [[Luka Simšič]], slovenski hokejist * [[20. avgust]]: [[André Kiesewetter]], nemški smučarski skakalec * [[28. avgust]]: [[Robert Englaro]], slovenski nogometaš * [[31. avgust]]: [[Nathalie Bouvier]], francoska alpska smučarka * [[4. september]]: [[Đoni Novak]], slovenski nogometaš * [[20. september]]: [[Stefan Horngacher]], avstrijski smučarski skakalec * [[12. oktober]]: [[Željko Milinovič]], slovenski nogometaš * [[19. oktober]]: [[Dieter Thoma]], nemški smučarski skakalec * [[29. oktober]]: [[Heidi Voelker]], ameriška alpska smučarka * 29. oktober: [[Edith Thys|Edith Olivia »Edie« Thys-Morgan]], ameriška alpska smučarka * [[10. november]]: [[Jens Lehmann]], nemški nogometaš * [[30. november]]: [[Martin Hvastija]], slovenski kolesar * [[1. december]]: [[Mateo Garralda]], španski rokometaš * [[6. december]]: [[Slaviša Stojanović]] , slovenski nogometaš in trener * [[9. december]]: [[Bixente Lizarazu]], [[Francozi|francoski]] nogometaš * [[10. december]]: [[Rob Blake|Robert »Rob« Blake]], kanadski hokejist * [[11. december]]: [[Stig Inge Bjørnebye]], [[Norvežani|norveški]] nogometaš * [[13. december]]: [[Sergej Fjodorov]], ruski hokejist * [[18. december]]: [[Santiago Cañizares]], [[Španci|španski]] nogometaš * [[29. december]]: [[Allan McNish]], [[Britanci|britanski]] dirkač == Smrti == [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-11013A, Sonja Henie.jpg|thumb|180 px|desno|Sonja Henie]] * [[8. januar]]: [[Albert Hill]], angleški atlet (* [[1889]]) * [[2. februar]]: [[Johnny McKinnon|John McKinnon]], kanadski hokejist (* [[1902]]) * [[3. marec]]: [[Fred Alexander]], ameriški tenisač (* [[1880]]) * [[30. marec]]: [[Lucien Bianchi]], belgijski dirkač Formule 1 (* [[1934]]) * [[1. junij]]: [[Ivar Ballangrud]], norveški hitrostni drsalec (* [[1904]]) * [[4. junij]]: [[Rafael Osuna]], mehiški tenisač (* [[1938]]) * [[21. junij]]: [[Maureen Connolly|Maureen Connolly Brinker]], ameriška tenisačica (* [[1934]]) * [[24. julij]]: [[Anselme Brusa]], francoski veslač (* [[1899]]) * [[1. avgust]]: [[Gerhard Mitter]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1935]]) * [[17. avgust]]: [[Ferdinand Cattini]], švicarski hokejist (* [[1916]]) * [[9. september]]: [[Willy Mairesse]], belgijski dirkač Formule 1 (* [[1928]]) * [[7. oktober]]: [[Léon Scieur]], belgijski kolesar (* [[1888]]) * [[12. oktober]]: [[Sonja Henie]], norveška umetnostna drsalka (* [[1912]]) * [[13. november]]: [[Bobbie Rosenfeld|Fanny Rosenfeld]], kanadska atletinja (* [[1904]]) * [[5. december]]: [[William Gilmore]], ameriški veslač (* [[1895]]) * [[18. december]]: [[Charles Dvorak]], ameriški atlet (* [[1878]]) * [[20. december]]: [[Adolfo Consolini]], italijanski atlet (* [[1917]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1969]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1969 v športu|*]] jl51l41nrsq6or2tj8yoex925g0ixed 0 410759 6654143 6571797 2026-04-01T07:01:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654143 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1966}} '''[[1966]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Brabham at 1966 Dutch Grand Prix (5).jpg|thumb|200 px|desno|Jack Brabham po zmagi na [[Velika nagrada Nizozemske 1966|VN Nizozemske]] v Zandvoortnu ]] * [[Formula 1]]: [[Jack Brabham]], [[Avstralija]], [[Brabham]]-[[Repco]], je slavil s štirimi zmagami in 42 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštva Brabham-Repco z osvojenimi 42 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Graham Hill]], [[Anglija]], z bolidom [[Lola]]/[[Ford]], za moštvo Mecom Racing Team<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1966|title= Indy 500 - history: 1966|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1966]]: [[Lucien Aimar]], [[Francija]] * [[Giro d'Italia]]: [[Gianni Motta]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: Olimpia (Simmenthal) Milan * [[NBA]]: [[Boston Celtics]] slavijo s 4 proti 3 v zmagah nad [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[Real Madrid]] je slavil s 2-1 proti Partizanu<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1965/index.html|title= UEFA Championsleague 1965-66|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] - [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|Anglija 1966]]: [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] v finalu slavi nad [[Nemška nogometna reprezentanca|Zahodno Nemčijo]] s 4-2 po podaljšku, tretje mesto je osvojila [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.fifa.com/worldcup/archive/england1966/index.html|title= 1966 FIFA World Cup England|accessdate= 20. november 2015|date= |format= |work= fifa.com/worldcup|language= en|archivedate= 2016-11-18|archiveurl= https://web.archive.org/web/20161118233611/http://www.fifa.com/worldcup/archive/england1966/index.html|url-status=dead}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]] - [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1966|Portillo 1966]]: *** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Carlo Senoner]], [[Italija]] *** [[Veleslalom]]: [[Guy Périllat]], [[Francija]] *** [[Smuk]]: [[Jean-Claude Killy]], [[Francija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Jean-Claude Killy]], [[Francija]] *** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Annie Famose]], [[Francija]] *** [[Veleslalom]]: [[Marielle Goitschel]], [[Francija]] *** [[Smuk]]: [[Marielle Goitschel]], [[Francija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Marielle Goitschel]], [[Francija]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]] - [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1966|Oslo 1966]]: *** [[Smučarski skoki]]: **** Srednja skakalnica: [[Bjørn Wirkola]], [[Norveška]] **** Velika skakalnica: [[Bjørn Wirkola]], [[Norveška]] == [[Tenis]] == * Moški: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Roy Emerson]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1966_MS_F.html|title= 1966 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124124442/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1966_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Manuel Santana]], [[Španija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * Ženske: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Margaret Smith Court]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1966_LS_F.html|title= 1966 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124102451/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1966_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Billie Jean King]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * [[Davisov pokal]]: [[Avstralija]] slavi s 4-1 proti [[Indija|Indiji]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000618|title= 1966 World group final|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208114108/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000618|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] - [[Stanleyjev pokal]]: [[Montreal Canadiens]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Detroit Red Wings]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|SP 1966]]: 1. [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]], 3. [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1966.htm|title= Championnats du monde 1966|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2013-10-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20131030213336/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1966.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Alberto Tomba Zagreb 2009.jpg|thumb|180 px|desno|Alberto Tomba ]] [[Slika:Rok Petrovič.jpg|thumb|180 px|desno|Rok Petrovič ]] [[Slika:Jure Zdovc (2015).jpg|thumb|180 px|desno|Jure Zdovc ]] * [[1. januar]]: [[Mika Nieminen]], finski hokejist * [[19. januar]]: [[Stefan Edberg]], švedski tenisač * [[29. januar]]: [[Romário]], brazilski nogometaš * [[29. januar]]: [[Franz Neuländtner]], avstrijski smučarski skakalec * [[31. januar]]: [[JJ Lehto]], finski dirkač Formule 1 * 31. januar: [[Anne Berge|Anne Ragna Berge]], norveška alpska smučarka * [[2. februar]]: [[Andrej Česnokov]], ruski tenisač * [[5. februar]]: [[Rok Petrovič]], slovenski alpski smučar († [[1993]]) * [[8. februar]]: [[Hristo Stojčkov]], bolgarski nogometaš * [[11. februar]]: [[Roman Kejžar]], slovenski atlet * [[20. februar]]: [[Christina Meier-Höck]], nemška alpska smučarka * [[21. februar]]: [[Michaela Marzola]], italijanska alpska smučarka * [[13. marec]]: [[Lenka Kebrlová]], češka alpska smučarka * [[22. marec]]: [[Katharina Gutensohn]], nemško-avstrijska alpska smučarka in smučarka prostega sloga * [[26. marec]]: [[Helena Javornik]], slovenska atletinja * [[28. marec]]: [[Jiří Kučera]], češki hokejist * [[30. marec]]: [[Sieglinde Winkler]], avstrijska alpska smučarka * [[31. marec]]: [[Roger Black]], angleški atlet * [[4. april]]: [[Finn Christian Jagge]], norveški alpski smučar * [[7. april]]: [[Michela Figini]], švicarska alpska smučarka * [[8. april]]: [[Mark Blundell]], britanski dirkač * [[14. april]]: [[Jan Boklöv]], švedski smučarski skakalec * [[18. april]]: [[Valerij Kamenski]], ruski hokejist * [[18. april]]: [[Trine Hattestad]], norveška atletinja * [[10. maj]]: [[Jonathan Edwards (atlet)|Jonathan Edwards]], angleški atlet * [[10. maj]]: [[Mikael Andersson (hokejist, rojen 1966)|Mikael Andersson]], švedski hokejist * [[17. maj]]: [[Per Magnus Andersson]], švedski rokometaš * [[23. maj]]: [[Gary Roberts]], kanadski hokejist * [[24. maj]]: [[Eric Cantona]], francoski nogometaš * [[22. maj]]: [[George Best]], severnoirski nogometaš * [[12. junij]]: [[Mikael Johansson (hokejist, rojen 1966)|Mikael Johansson]], švedski hokejist * [[16. junij]]: [[Jan Železný]], češki atlet * [[18. junij]]: [[Dan O'Brien]], ameriški atlet * [[3. julij]]: [[Hélène Barbier]], francoska alpska smučarka * [[30. julij]]: [[Veronika Wallinger|Veronika Wallinger-Stallmaier]], avstrijska alpska smučarka * [[18. avgust]]: [[Lars Karlsson (hokejist, rojen 1966)|Lars Karlsson]], švedski hokejist * [[22. avgust]]: [[Dimitrij Frolov]], ruski hokejist * [[22. avgust]]: [[Fredrik Stillman]], švedski hokejist * [[13. september]]: [[Igor Kravčuk]], ruski hokejist * [[14. september]]: [[Iztok Puc]], slovenski rokometaš († [[2011]]) * [[14. september]]: [[Klemen Bergant]], slovenski alpski smučar * [[16. september]]: [[Kevin Young]], ameriški atlet * [[27. september]]: [[Matjaž Zupan]], slovenski smučarski skakalec in trener * [[5. oktober]]: [[Fredrik Olausson]], švedski hokejist * [[10. oktober]]: [[Karen Percy|Karen Percy Lowe]], kanadska alpska smučarka * [[10. oktober]]: [[Tony Adams]], angleški nogometaš in trener * [[23. oktober]]: [[Alex Zanardi|Alessandro »Alex« Zanardi]], italijanski dirkač * [[30. november]]: [[Mika Salo]], finski dirkač Formule 1 * [[13. december]]: [[Jure Zdovc]], slovenski košarkar in trener * [[19. december]]: [[Alberto Tomba]], italijanski alpski smučar * [[21. december]]: [[Nenad Kljaić]], hrvaški rokometaš == Smrti == [[Slika:NinoFarina.jpg|thumb|180 px|desno|Giuseppe Farina, prvi prvak prvenstva Formule 1 ]] * [[19. januar]]: [[Frank Foyston|Frank »The Flash« Foyston]], kanadski hokejist in trener (* [[1891]]) * [[11. januar]]: [[Hannes Kolehmainen|Juho Pietari Hannes Kolehmainen]], finski atlet (* [[1889]]) * [[2. februar]]: [[Jarmo Wasama]], finski hokejist (* [[1943]]) * [[13. april]]: [[Frank Nighbor|Francis "Pembroke Peach" Nighbor]], kanadski profesionalni hokejist in trener (* [[1893]]) * [[11. junij]]: [[Jimmy Davies]], ameriški dirkač (* [[1929]]) * [[30. junij]]: [[Giuseppe Farina|Giuseppe »Nino« Farina]], italijanski dirkač Formule 1 (* [[1906]]) * [[31. avgust]]: [[Jaroslav Jirkovský]], češki hokejist (* [[1891]]) * [[19. september]]: [[Albert Divo]], francoski dirkač (* [[1895]]) * [[10. oktober]]: [[Charlotte Cooper]], angleška tenisačica (* [[1870]]) * [[10. november]]: [[Evelyn Sears|Evelyn Georgianna Sears]], ameriška tenisačica (* [[1875]]) * [[12. november]]: [[Don Branson]], ameriški dirkač (* [[1920]]) * [[16. november]]: [[Herbert Keßler]], švicarski hokejist (* [[1912]]) * [[1966]]: [[Esna Boyd|Esna Boyd Robertson]], avstralska tenisačica, * [[1899]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1966]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1966 v športu|*]] ncxscq6um5i52ntsuo50xi3bqvsa4gm 0 410975 6654141 6571808 2026-04-01T06:54:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654141 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1962}} '''[[1962]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == * [[Formula 1]]: [[Graham Hill]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[British Racing Motors|BRM]], je slavil s štirimi zmagami in 42 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštva BRM z osvojenimi 42 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Rodger Ward]], [[ZDA]], z bolidom Watson/Offenhauser, za moštvo Leader Cards<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1962|title= Indy 500 - history: 1962|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1962]]: [[Jacques Anquetil]], [[Francija]] * [[Giro d'Italia]]: [[Franco Balmamion]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: Dinamo Tbilisi * [[NBA]]: [[Boston Celtics]] slavijo s 4 proti 3 v zmagah nad [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[SL Benfica]] je slavila s 5-3 proti [[Real Madrid|Realu]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1961/index.html|title= UEFA Championsleague 1961-62|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] - [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|Čile 1962]]: [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] slavi nad [[Češkoslovaška nogometna reprezentanca|Češkoslovaško]], tretje mesto je osvojilo [[Čilska nogometna reprezentanca|Čile]] <ref>{{navedi splet|url= http://www.fifa.com/worldcup/archive/chile1962/index.html|title= 1962 FIFA World Cup Chile|accessdate= 17. november 2015|date= |format= |work= fifa.com/worldcup|language= en|archive-date= 2021-02-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20210216004753/https://www.fifa.com/worldcup/archive/chile1962/|url-status= dead}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]] - [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1962|Chamonix 1962]]: ** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Charles Bozon]], [[Francija]] *** [[Veleslalom]]: [[Egon Zimmermann]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Karl Schranz]], [[Avstrija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Karl Schranz]], [[Avstrija]] ** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Marianne Jahn]], [[Avstrija]] *** [[Veleslalom]]: [[Marianne Jahn]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Christl Haas]], [[Avstrija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Marielle Goitschel]], [[Francija]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]] - [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1962|Zakopane 1962]]: *** [[Smučarski skoki]]: **** Srednja skakalnica: [[Toralf Engan]], [[Norveška]] **** Velika skakalnica: [[Helmut Recknagel]], [[Vzhodna Nemčija]] == [[Tenis]] == * Moški: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Rod Laver]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1962_MS_F.html|title= 1962 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124111742/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1962_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Rod Laver]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * Ženske: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Margaret Smith Court]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1962_MS_F.html|title= 1962 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124111742/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1962_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Karen Hantze Susman]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * [[Davisov pokal]]: [[Avstralija]] slavi s 5-0 proti [[Mehika|Mehiki]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000667|title= 1962 World group final|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208124007/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000667|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] - [[Stanleyjev pokal]]: [[Toronto Maple Leafs]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Chicago Black Hawks]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1962|SP 1962]]: 1. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]], 2. [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]], 3. [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1962.htm|title= Championnats du monde 1962|accessdate= 27. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Rojstva == [[Slika:Jurefranko.jpg|thumb|250 px|desno|Jure Franko]] [[Slika:Primož Ulaga 2013.jpg|thumb|180 px|desno|Primož Ulaga]] * [[19. januar]]: [[Vasja Bajc]], slovenski smučarski skakalec in skakalni trener * [[24. januar]]: [[Zoë Haas|Zoë Haas-Barmettler]], švicarska alpska smučarka * [[25. januar]]: [[František Procházka]], češki hokejist († [[2012]]) * [[2. februar]]: [[Anne-Flore Rey|Anne-Flore Rey-Tafani]], francoska alpska smučarka * [[13. februar]]: [[Claudine Emonet|Claudine Emonet-Profit]], francoska alpska smučarka * [[19. februar]]: [[Hana Mandlíková]], češka tenisačica * [[2. marec]]: [[Peter Andersson (hokejist, rojen 1962)|Peter Andersson]], švedski hokejist * [[3. marec]]: [[Jackie Joyner-Kersee]], ameriška atletinja * [[5. marec]]: [[Anatolij Semjonov]], ruski hokejist * [[6. marec]]: [[Andreas Felder]], avstrijski smučarski skakalec * [[6. marec]]: [[Erika Hess]], švicarska alpska smučarka * [[22. marec]]: [[Marta Bon]], slovenska rokometna trenerka * [[26. marec]]: [[Andrej Lavrov]], ruski rokometaš * [[28. marec]]: [[Jure Franko]], slovenski alpski smučar * [[3. april]]: [[Jaroslav Benák]], češki hokejist * [[10. april]]: [[Jukka Tammi]], finski hokejist * [[29. april]]: [[Tomáš Jelínek]], češki hokejist * [[11. maj]]: [[Grega Benedik]], slovenski alpski smučar * [[18. maj]]: [[Zvonimir Bolta]], slovenski hokejist * [[10. junij]]: [[Brigitte Oertli]], švicarska alpska smučarka * [[11. junij]]: [[Olga Charvátová|Olga Charvátová-Križová]], češka alpska smučarka * [[4. julij]]: [[Pam Shriver]], ameriška tenisačica * [[20. julij]]: [[Primož Ulaga]], slovenski smučarski skakalec * [[14. avgust]]: [[Horst Bulau]], kanadski smučarski skakalec * [[20. avgust]]: [[Rajko Lotrič]], slovenski smučarski skakalec * [[26. september]]: [[Jonas Bergqvist]], švedski hokejist * [[27. september]]: [[Christelle Guignard]], francoska alpska smučarka * [[30. september]]: [[Frank Rijkaard]], nizozemski nogometaš in trener * [[5. oktober]]: [[Michael Andretti]], ameriški dirkač Formule 1 * [[16. oktober]]: [[Tamara McKinney]], ameriška alpska smučarka * [[26. oktober]]: [[Davo Karničar]], slovenski alpinist in ekstremni smučar * [[3. november]]: [[Slavko Kotnik]], slovenski košarkar * [[11. november]]: [[Vegard Opaas]], norveški smučarski skakalec * [[12. december]]: [[Tracy Austin]], ameriška tenisačica * [[23. december]]: [[Bertrand Gachot]], belgijsko-francoski dirkač Formule 1 * [[31. december]]: [[Traudl Hächer|Gertraud »Traudl« Hächer-Gavet]], nemška alpska smučarka == Smrti == * [[27. januar]]: [[Percy LeSueur]], kanadski hokejist (* [[1881]]) * [[5. februar]]: [[Agnes Morton|Agnes Mary »Agatha« Morton-Stewart]], angleška tenisačica (* [[1872]]) * [[16. marec]]: [[Fred Pentland]], angleški nogometaš in trener (* [[1883]]) * [[12. april]]: [[Ron Flockhart]], britanski dirkač Formule 1 (* [[1923]]) * [[10. julij]]: [[Tommy Milton]], ameriški dirkač (* [[1893]]) * [[9. avgust]]: [[Poul Nielsen|Poul »Tist« Nielsen]], danski nogometaš (* [[1891]]) * [[15. avgust]]: [[Dan Bain]], kanadski vsestranski športnik, hokejist,... (* [[1874]]) * [[1. november]]: [[Ricardo Rodríguez]], mehiški dirkač Formule 1 (* [[1942]]) * [[11. november]]: [[Evgen Bergant (športnik)|Evgen Bergant]], slovenski športnik in telesnokulturni delavec ( * [[1903]]) * [[19. november]]: [[Edy Reinalter]], švicarski alpski smučar (* [[1920]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1962]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1962 v športu|*]] keah4lbmyyr37wbh9kjskbf4tu9zntk 0 411311 6653766 6516269 2026-03-31T13:42:21Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane na Švedskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653766 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Avicii Arena | nickname = Globen | logo_image = Avicii arena logo.svg | logo_caption = | image = Globen 30 år, febr 2019a.jpg | caption = Globe praznuje 30 let, februarja 2019. | fullname = | former names = Stockholm Globe Arena (1989–2009)<br>Ericsson Globe (2009–2021) | address = | location = 121 77 Johanneshov, [[Stockholm]], Švedska | coordinates = {{coord|59|17|36.80|N|18|04|59.65|E|type:landmark|display=inline,title}} | type = | genre = | broke_ground = {{Start date|1986|9|10|df=y}} | built = 1986–1989 | opened = {{Start date|1989|2|19|df=y}} | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = Mesto Stockholm via SGA Fastigheter | operator = AEG Live | surface = | scoreboard = | cost = | architect = Svante Berg, Lars Vretblad | project_manager = | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = | main_contractors = | seating_type = | capacity = 13.850 (hokej na letu)<br>16.000 (koncerti) | suites = | record_attendance = {{formatnum: 17303}} ([[Metallica]], 5. maj 2018)<ref>{{cite news |title=Metallica återtog publikrekordet i Globen |url=https://www.svt.se/kultur/musik/metallica-atertog-publikrekordet-i-globen |trans-title=Metallica regained the audience record in the Globe |publisher=Sveriges Television | date=5 May 2018 |language=sv}}</ref> | dimensions = | field_shape = | acreage = | volume = | tenants = Švedska moška hokejska reprezentanca<br>AIK Hockey<br>Djurgårdens IF Hockey | embedded = | website = {{URL|aviciiarena.se}} | publictransit = }} '''Avicii Arena''', prvotno znana kot '''Stockholm Globe Arena''' in prej kot '''Ericsson Globe''',<ref name=":0">{{Cite web |last=Fekadu |first=Mesfin |date=19 May 2021 |title=Sweden's Ericsson Globe gets a new name: AVICII ARENA |url=https://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory/swedens-ericsson-globe-avicii-arena-77771185 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210519042119/https://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory/swedens-ericsson-globe-avicii-arena-77771185 |archive-date=19 May 2021 |access-date=2021-05-20 |publisher=ABC News |language=en}}</ref> vendar v švedščini običajno imenovana preprosto '''''Globen''''' (izgovarja se [ˈɡlǔːbɛn] ⓘ; dobesedno 'Globus'),<ref>{{Cite web |date=2021-05-19 |title=Globen byter namn till Avicii Arena |url=https://www.aftonbladet.se/a/Ep6WxP |access-date=2023-10-30 |website=www.aftonbladet.se |language=sv}}</ref> je notranja arena v Stockholm Globe City, okrožje Johanneshov v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]]. Kljub spremembi imena se lokalna postaja podzemne železnice še vedno imenuje postaja podzemne železnice ''Globen''. Arena predstavlja Sonce v švedskem Osončju, največji model Osončja na svetu.<ref>{{Cite web |last=Facts |first=Commonplace Fun |date=2021-11-10 |title=Sweden's Scale Model of the Solar System Spans the Whole Country |url=https://commonplacefacts.com/2021/11/10/swedens-scale-model-of-the-solar-system-spans-the-whole-country/ |access-date=2023-10-30 |website=Commonplace Fun Facts |language=en}}</ref><ref>{{cite web| url=http://www.swedensolarsystem.se/en/ | title=The Sweden Solar System| language=en| publisher=Sweden Solar System| access-date=22 August 2020}}</ref> == Gradnja == [[File:Ericsson_Globe_Stockholm.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka, april 2018]] Avicii Arena je največja kroglasta stavba na Zemlji, katere gradnja je trajala dve leti in pol.<ref>{{cite web| url=https://www.aegworldwide.com/divisions/facilities/ericsson-globe| title=Ericsson Globe| publisher=[[AEG (German company)|AEG]]| access-date=25 August 2020| archive-date=16 December 2023| archive-url=https://web.archive.org/web/20231216102912/https://www.aegworldwide.com/divisions/facilities/ericsson-globe| url-status=dead}}</ref> Ima premer 110 metrov in notranjo višino 85 metrov. Prostornina stavbe je 605.000 kubičnih metrov in ima kapaciteto 16.000 gledalcev za predstave in koncerte ter 13.850 za hokej na ledu. V zgornjem delu je 40 VIP lož in restavracija. Jekleno, betonsko in stekleno konstrukcijo, ki so jo zasnovali arhitekti Berg Arkitektkontor AB, podpira vesoljska struktura MERO. == Zgodovina == [[File:Globen (5510985669).jpg|thumb|left|Pogled na ''Globen'' z vzhodne strani]] ''Globen'' je bila odprta 19. februarja 1989 po manj kot treh letih gradnje. Prvi večji dogodki so bili Melodifestivalen, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu in evropsko prvenstvo v moški odbojki. Leta 2009 je švedsko telekomunikacijsko podjetje Ericsson uradno pridobilo pravice do poimenovanja arene Stockholm Globe, ki je postala znana kot ''Ericsson Globe''.<ref name="ericsson-nr">{{cite press release |url=http://www.globearenas.se/content/docs/Pressmedd/prm-stockholm-globe-arenas-090202.pdf |title=Globen byter namn till Ericsson Globe |trans-title=The Globe changes its name to Ericsson Globe |publisher=Stockholm Globe |access-date=25 August 2020 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722081746/http://www.globearenas.se/content/docs/Pressmedd/prm-stockholm-globe-arenas-090202.pdf |archive-date=22 July 2011 |language=sv }}</ref> Leta 2021 je bilo napovedano, da se bo arena preimenovala v ''Avicii Arena'' v čast pokojnega švedskega DJ-ja Aviciija, ki je umrl leta 2018. V počastitev novega imena je Kraljevi stockholmski filharmonični orkester posnel izvedbo pesmi Avicii ''For a Better Day'', vokal pa je zagotovila štirinajstletna švedska pevka Ella Tiritiello.<ref>{{Cite web|last=Willman|first=Chris|date=2021-05-19|title=Stockholm's Avicii Arena Aims to Raise Awareness of Mental Health Issues|url=https://variety.com/2021/music/news/avicii-arena-stockholm-renamed-mental-health-1234976337/|url-status=live|access-date=2021-05-20|website=Variety|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519043640/https://variety.com/2021/music/news/avicii-arena-stockholm-renamed-mental-health-1234976337/ |archive-date=19 May 2021 }}</ref> Junija 2022 je bilo odločeno, da se arena v letu 2024 prenovi in ​​posodobi z namenom gostitve svetovnega prvenstva IIHF leta 2025 (ki bo skupaj potekalo na Švedskem in Danskem) in kot del nejasne kandidature Stockholma za zimske olimpijske igre leta 2030. Po načrtovanem ponovnem odprtju v začetku leta 2025 naj bi sosednjo areno Hovet porušili, lokacija pa naj bi postala del novega okrožja Soderhov.<ref>{{Cite web|url=https://www.aftonbladet.se/a/0G1XRJ|title=KLART: Hovet ska rivas – så påverkas ishockeyn|date=20 June 2022|website=www.aftonbladet.se|language=sv|access-date=2 March 2023}}</ref> Julija 2023 je bilo objavljeno, da je podjetje NCC prejelo pogodbo za prenovo.<ref>{{Cite web|url=https://www.thestadiumbusiness.com/2023/07/04/ncc-lands-contract-to-renovate-avicii-arena/|title=NCC lands contract to renovate Avicii Arena|first=Bradley|last=Rial|date=4 July 2023|website=The Stadium Business|access-date=30 November 2023}}</ref> Leta 2027 bo arena gostila tekme skupinskega dela evropskega prvenstva v košarki za ženske. == Dogodki == [[File:NHL Global Series 2023.jpg|thumb|Globen gosti dogodek NHL Global Series leta 2023]] Globen se uporablja predvsem za hokej na ledu in je nekdanja domača arena AIK-a, Djurgårdens IF-a in Hammarby IF-a. Uporablja se tudi za glasbene nastope in druge športe poleg hokeja na ledu, na primer ''futsal'' (dvoranski nogomet). Tretja ekipa, ki je odigrala domačo tekmo v svoji ligi, je bila Huddinge IK (tri domače tekme tam, vse leta 1993), sledila sta mu Hammarby IF (20 domačih tekem v Globenu doslej) in AC Camelen (ena tekma leta 1998, v ligi šeste stopnje, z 92 gledalci). Prva mednarodna tekma, odigrana v Globenu, je bila med Hammarby IF (Švedska) in Jokeritom (Finska) nekaj tednov pred slovesnim odprtjem, čeprav so bili igralci takrat stari le 12 let (rojeni leta 1977) in je bila to prijateljska tekma. Arena je gostila finale letnega glasbenega tekmovanja ''Melodifestivalen Sveriges Television'', švedske kvalifikacijske oddaje za Pesem Evrovizije, vse do leta 2012. Oddaja se je v areno vrnila za prve tri kvalifikacijske tekme leta 2022.<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Arenorna för alla Melodifestivalens sändningar är klara|url=https://media.melodifestivalen.se/post/arenorna-for-alla-melodifestivalens-sandningar-ar-klara|access-date=2022-02-04|website=media.melodifestivalen.se|publisher=SVT|language=sv|archive-date=4 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220204115317/https://media.melodifestivalen.se/post/arenorna-for-alla-melodifestivalens-sandningar-ar-klara|url-status=dead}}</ref> Leta 2000 in 2016 je gostila tudi Pesem Evrovizije. Marca 2021 je kljub pandemiji COVID-19 gostila svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Novembra 2021 je gostila turnir Counter-Strike: Global Offensive Major Stockholm 2021. Od leta 2000 Nacionalna hokejska liga (NHL) areno občasno uporablja za tekme, tako v predsezoni kot v redni sezoni. Najnovejše tekme v areni so bile dve tekmi redne sezone med Buffalo Sabres in Tampa Bay Lightning novembra 2019, ki sta bili del dogodka NHL Global Series. Globalna serija se je novembra 2023 vrnila v Avicii Areno, ko so se vrnili Senatorji, pridružili pa so se jim še Detroit Red Wings, Minnesota Wild in Toronto Maple Leafs. Vsaka ekipa je na dogodku odigrala dve tekmi.<ref>{{cite press release|title=Red Wings, Wild, Senators, Maple Leafs to play in 2023 NHL Global Series|url=https://www.nhl.com/news/detroit-minnesota-ottawa-toronto-to-play-in-2023-nhl-global-series-sweden/c-343890584|publisher=National Hockey League|date=2023-04-26 |access-date=2023-04-27}}</ref><ref>{{cite news |date=November 19, 2023 |title=Maple Leafs beat Wild 4-3 in OT and extend winning streak to 4 games in Global Series finale |url=https://www.bradfordtoday.ca/national-hockey/maple-leafs-beat-wild-4-3-in-ot-and-extend-winning-streak-to-4-games-in-global-series-finale-7854485 |work=Brad Ford Today |access-date=November 19, 2023 |archive-date=2025-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250424043540/https://www.bradfordtoday.ca/national-hockey/maple-leafs-beat-wild-4-3-in-ot-and-extend-winning-streak-to-4-games-in-global-series-finale-7854485 |url-status=dead }}</ref> == Umetniško delo == [[File:Globen stuga 2009b.jpg|thumb|right|Majhna koča, pritrjena na vrh Globen]] Majhna aluminijasta koča z 12 kvadratnimi metri velikim podnožjem je bila postavljena na Globen 26. maja 2009. Umetnik Mikael Genberg je želel, da bi ponazorila dva pomembna simbola Švedske: visokotehnološko stavbo in tradicionalno, preprosto majhno podeželsko kočo v rdeči barvi Falu z belimi obrobami. Hiša je bila postavljena nekoliko oddaljeno od natančnega vrha Globusa. Genberg je upal tudi, da bo podobno kočo sčasoma postavil na Luno, kar se še ni zgodilo.<ref>{{Cite web |title=Världsunika multiarenan Avicii Arena |url=https://sgafastigheter.se/vara-arenor-fastigheter/avicii-arena/ |access-date=2023-10-30 |website=SGA Fastigheter |language=sv-SE}}</ref> Koča je ostala na Globusu do oktobra 2009. == Skyview == Skyview, odprt februarja 2010,<ref>{{Cite web |title=SkyView - Avicii Arena |url=https://aviciiarena.se/skyview/ |access-date=2023-10-30 |website=aviciiarena.se |language=sv}}</ref> je zunanje nagnjeno dvigalo, ki obiskovalce prevaža na vrh arene, od koder se odpira praktično neoviran pogled na Stockholm. Ima dve kroglasti gondoli, od katerih vsaka sprejme do 12 potnikov, ki potujeta po vzporednih tirnicah na zunanji strani južne strani globusa.<ref>{{Cite web |title=SkyView - Avicii Arena |url=https://aviciiarena.se/skyview/ |access-date=2023-10-30 |website=aviciiarena.se |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Avicii Arena}} *[https://web.archive.org/web/20090520013734/http://www.globearenas.se/en.aspx Stockholm Globe Arenas, spletna stran] *[http://www.globencity.se/ Stockholm Globe City] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080507063337/http://www.globencity.se/ |date=7 May 2008 }} *[https://web.archive.org/web/20090308024100/http://www.hockeyarenas.net/index.php3?page=3000&lang=en&ctID=se&arID=90 Hockeyarenas.net entry] *[http://www.webbkameror.se/byggkameror/globen/globen_1_1280.php Web cams monitoring the construction on the ''Globe Arena''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120301171337/http://www.webbkameror.se/byggkameror/globen/globen_1_1280.php |date=1 March 2012 }} [[Kategorija:Športne dvorane na Švedskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Stockholmu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1989]] {{normativna kontrola}} 267q1qsyhqts5oradbmtkfm1iygnb0v 0 411691 6654137 6571839 2026-04-01T06:31:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654137 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1947}} '''[[1947]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Mauri Rose]], [[ZDA]], z bolidom Deidt/Offenhauser, za moštvo Lou Moore<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1947|title= Indy 500 - history: 1947|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1947]]: [[Jean Robic]], [[Francija]] * [[Giro d'Italia]]: [[Fausto Coppi]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[NBA]]: [[Philadelphia Warriors]] slavijo s 4 proti 1 v zmagah nad [[Chicago Stags]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1947|EP 1947]]: 1. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Češkoslovaška košarkarska reprezentanca|Češkoslovaška]], 3. [[Egiptovska košarkarska reprezentanca|Egipt]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid//sid/2241/tid/0/_/1947_EuroBasket/index.html|title= 1947 FIBA European championship for men|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Tenis]] == * [[Moški]]: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Dinny Pails]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1947_MS_F.html|title= 1947 Men's Singles|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Jack Kramer]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * [[Ženske]]: ** [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Nancye Wynne Bolton]], [[Avstralija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1947_LS_F.html|title= 1947 Women's Singles|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304192804/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1947_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** [[Odprto prvenstvo Anglije]] - Wimbledon: [[Margaret Osborne duPont]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> * [[Davisov pokal]]: [[ZDA]] so slavile s 4-1 nad [[Avstralija|Avstralijo]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000730|title= 1947 World group final|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2015-09-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20150923224828/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000730|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] - [[Stanleyjev pokal]]: [[Toronto Maple Leafs]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Montreal Canadiens]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1947|SP 1947]]: 1. [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]], 2. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]], 3. [[Avstrijska hokejska reprezentanca|Avstrija]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1947.htm|title= Championnats du monde 1947|accessdate= 6. december 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2013-10-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20131031001335/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1947.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Kareem Abdul-Jabbar 1969 (2).jpeg|thumb|180 px|desno|Kareem Abdul-Jabbar ]] * [[4. januar]]: [[Jani Aljančič]], slovenski hokejist in nogometaš * [[21. januar]]: [[Aleksander Gusev]], ruski hokejist * [[6. marec]]: [[Dick Fosbury]], ameriški atlet * [[12. april]]: [[William Löfqvist]], švedski hokejist * [[16. april]]: [[Kareem Abdul-Jabbar]], (rojen Ferdinand Lew Alcindor) ameriški košarkar * [[25. april]]: [[Johan Cruijff]], nizozemski nogometaš in trener * [[28. april]]: [[Nebojša Popović (rokometaš)|Nebojša Popović]], jugoslovanski (srbski) rokometaš * [[1. maj]]: [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš in trener * [[27. maj]]: [[Branko Oblak]], slovenski nogometaš * [[22. junij]]: [[Pete Maravich]], ameriški košarkar * [[30. junij]]: [[Vladimir Petrov (hokejist)|Vladimir Petrov]], ruski hokejist * [[29. avgust]]: [[James Hunt]], britanski dirkač Formule 1 * [[6. november]]: [[Larry James]], ameriški atlet * [[3. december]]: [[Olga Pall]], avstrijska alpska smučarka * [[10. december]]: [[Thommie Bergman]], švedski hokejist * [[18. december]]: [[Pekka Marjamäki]], finski hokejist († [[2012]]) == Smrti == * == Viri == === Reference === {{sklici}} [[Kategorija:Leto 1947]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1947 v športu|*]] dbtp4hkowqpfpys76hxgt2uy9w0tugt 0 412936 6653695 6234356 2026-03-31T13:14:51Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Fitnes zveza Slovenije | formation = 15. december 1999 | headquarters = Cesta 24. junija 23, Ljubljana | key_people = Nataša Teran (predsednica) }} '''Fitnes zveza Slovenije''' je športna organizacija s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Povezuje [[Društvo|društva]] in [[Podjetje|podjetja]] s področja telesne vadbe. Maja 2020 je protestirala proti odločitvi slovenskih oblasti, da zaprejo vadbene centre zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so zaprti fitnesi|url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/zakaj-so-zaprti-fitnesi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-12|language=sl-si|date=8. maj 2020}}</ref> == Sklici in viri == {{Sklici}} * [https://www.bizi.si/FITNES-ZVEZA-SLOVENIJE/ podatki na Bizi]. prid. 12. december 2021 == Zunanje povezave == * [https://fitnes-zveza.si/ uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]] dcwaf6h2lytnqb5uaco83s9gl5jw5pd 0 414066 6653859 6481015 2026-03-31T16:18:02Z Anzet 118843 6653859 wikitext text/x-wiki '''Poletna noč''' je vsakoletni gala koncert, posvečen slovenskim popevkam (pa tudi drugim vidnejšim skladbam iz zakladnice slovenske zabavne glasbe), ki ga od leta 2006 organizira [[RTV Slovenija]] (Glasbena produkcija) skupaj s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]]. Vsako leto ima koncert drugo temo, pesmi pa izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi orkestra. Teme skozi leta:<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/politika-pri-nas-je-resnicnostni-sov-no-bolj-sov-od-resnicnosti-ze-zelo-odmaknjen/339664|title=»Politika pri nas je resničnostni šov. No, bolj šov, od resničnosti že zelo odmaknjen.« |accessdate=1. 2. 2016 |date=18. 6. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Prizorišče !! Posvečeno/tema |- | rowspan="2"|2006 || rowspan="2"|[[Križanke]] || [[Ati Soss]] |- | Koncert [[Majda Sepe|Majdi Sepe]] v spomin |- | 2007 || Križanke || Gala koncert skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika |- | 2008 || Dvorana Marjana Kozine v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] || Koncert z [[Darja Švajger|Darjo Švajger]] – Vsi moji obrazi |- | 2009 || Križanke || [[Elda Viler]] – 50 let na odru |- | 2010 || Križanke || [[Mojmir Sepe]] – 80 let |- | 2011 || Križanke || Dan ljubezni – Poklon [[Dušan Velkaverh|Dušanu Velkaverhu]] |- | 2012 || [[Kongresni trg]] || 50 let [[Slovenska popevka|Slovenske popevke]] |- | 2013 || Letni oder [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] || [[Jure Robežnik]] – 80 let |- | 2014 || Kongresni trg || Pesmi o Ljubljani |- | 2015 || Križanke || [[Elza Budau]] |- | 2016 || rowspan=11|Kongresni trg || 25 let festivalskih uspešnic |- | 2017 || [[Jože Privšek]] – 80 let |- | 2018 || 90 let Radia in 60 let Televizije Slovenija |- | 2019 || [[Marjana Deržaj]] |- | 2020 || 75 let Big Banda RTV Slovenija |- | 2021 || [[Tadej Hrušovar]] |- | 2022 || Poklon avtorjem nepozabnih besedil ob 60-letnici Slovenske popevke |- | 2023 || [[Tomaž Domicelj]] − 75 let |- | 2024 || [[Ditka Haberl]], [[Alenka Pinterič]] in [[Neca Falk]] |- | 2025 || Ta noč je moja: [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina − Benč]] |- | 2026 || [[Oto Pestner]] |} ===2006=== Leta 2006 sta se zgodila dva glasbena dogodka, ki sicer nista potekala pod imenom Poletna noč (koncert se je tako začel imenovati šele 2007), vendar se ju danes šteje v sklop koncertov Poletne noči: Tribute to Ati Soss in Koncert Majdi Sepe v spomin.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/koncert-poletna-noc-bo-posvecen-elzi-budau/366079|title=Koncert Poletna noč bo posvečen Elzi Budau |accessdate=31. 1. 2016 |date=27. 5. 2015 |format= |work=MMC }}</ref> ====Tribute to Ati Soss==== '''''Tribute to Ati Soss''''', poklon skladatelju '''[[Ati Soss|Atiju Sossu]]''', je potekal 21. junija 2006 v [[Križanke|Križankah]]. Z njim so hkrati proslavili 15 let Radia A1 in 30 let oddaje Studio ob 17-ih. Prireditev sta povezovala Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar. Nastopajoče je spremljal [[Big Band RTV Slovenija]], obogaten s Celjskim godalnim orkestrom, pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Nastopili so:<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/bigband/content.php?id=53|title=TRIBUTE TO ATI SOSS |accessdate=1. 2. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Elda Viler]] * [[Oto Pestner]] * [[Alenka Godec]] * [[Nuša Derenda]] * [[Kristina Oberžan]] * [[Anika Horvat]] * [[Iva Stanič]] * Boštjan Dermol * klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš ====Koncert Majdi Sepe v spomin==== '''''Koncert [[Majda Sepe|Majdi Sepe]] v spomin''''' je potekal 11. septembra 2006, pet mesecev po njeni smrti, v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Vodila sta ga Bernarda Žarn in [[Jure Longyka]]. Soliste je spremljal [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] z godali vrhniškega orkestra Simfonika pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2006/09/koncert-majdi-sepe-v-spomin/ |title=Koncert Majdi Sepe v spomin |accessdate=1. 2. 2016 |date=15. 9. 2006 |format= |work=rockonnet.com |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304210815/http://www.rockonnet.com/2006/09/koncert-majdi-sepe-v-spomin/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # || Izvedba !! Pesem !! Glasba / besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Alenka Godec]] || Glas stare ure || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Gregor Strniša]]</small> || [[Slovenska popevka 1962]] |- | 2. || rowspan="2"|[[Irena Vrčkovnik]] || Na ljubljanskem gradu || <small>[[Mojmir Sepe]] / Gregor Strniša</small> || 1971 |- | 3. || Ribič, ribič me je ujel || <small>Mojmir Sepe / Gregor Strniša</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>3. nagrada občinstva |- | 4. || rowspan="2"|[[Darja Švajger]] || Nocoj || <small>[[Jože Privšek]] / [[Lev Svetek]]</small> || |- | 5. || Pesem o pomladi in prijateljstvu || <small>Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]]</small> || [[Slovenska popevka 1970]]<br>3. nagrada občinstva |- | 6. || [[Lado Leskovar]] || Uspavanka za mrtve vagabunde || <small>Mojmir Sepe / [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]]</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 7. || [[Anžej Dežan]] || Ljubezen || || |- | 8. || Alenka Godec || Ljubim, ne morem nič za to || <small>Jerome Kern / ?</small> || Original: ''Can't Help Lovin' Dat Man'' iz muzikala Show Boat (1927) |- | 9. || rowspan="2"|[[Elda Viler]] || S teboj || <small>Mojmir Sepe / [[Elza Budau]]</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>Elda in Majda sta ''S teboj'' peli v alternaciji |- | 10. || Vzameš me v roke || <small>Mojmir Sepe / [[Miroslav Košuta]]</small> || [[Slovenska popevka 1967]]<br><small>''Vzameš me v roke'' je sicer Eldina pesem, a je tudi Majda posnela svojo različico</small> |- | 11. || rowspan="2"|[[Vita Mavrič]] || Stihi mojega spomina || <small>Milan Ferlež / [[Janez Menart]]</small> || Opatija 1980 |- | 12. || Kraj mene lezi || || |- | 13. || rowspan="2"|[[Oto Pestner]] || Pismo za Mary Brown || <small>Mojmir Sepe / Frane Milčinski</small> || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || My Love for You || <small>Mojmir Sepe / Norman Newell</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>'''Grand Prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije'''<br><small>Angleška različica ''Med iskrenimi ljudmi'', ki jo je v alternaciji pel Robert Young</small> |- | 15. || [[Nuša Derenda]] & [[Nino Robić|Nino Robič]] || Bele ladje || <small>Mojmir Sepe / Gregor Strniša</small> || Duet Majde in Nina, ki je izšel 1962 |- | 16. || rowspan="2"|Nuša Derenda || Ljubljanske ulice || <small>Mojmir Sepe / Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 17. || Izpoved || <small>Mojmir Sepe / [[Branko Šömen]]</small> || [[Slovenska popevka 1975]] |- | 18. || Vsi skupaj || Čez Šuštarski most || <small>Mike Deighan, Pierre Delanoë / Strniša</small> || <small>Original: ''Waterloo Road'' – Jason Crest / ''Les Champs Élysées'' – Joe Dassin</small> |} ===2007=== '''''Poletna noč 2007''''' je bila posvečena skladateljema '''[[Mojmir Sepe|Mojmirju Sepetu]]''' in '''[[Jure Robežnik|Juretu Robežniku]]'''. Potekala je 26. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Večer je povezoval Ivana Šundov (avtor scenarija je bil [[Jure Longyka]]). Nastopajoče, ki so izvedli njune najbolj znane skladbe, na primer [[Poletna noč]], [[Na vrhu nebotičnika]], Med iskrenimi ljudmi in [[Lastovke (skladba)|Lastovke]], sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko Mojmirja Sepeta, [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Nastopili so:<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2007/06/vabilo-na-poletno-noc-v-krizanke/ |title=Vabilo na Poletno noč v Križanke |accessdate=1. 2. 2016 |date=26. 6. 2007 |format= |work=rockonnet.com |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305202127/http://www.rockonnet.com/2007/06/vabilo-na-poletno-noc-v-krizanke/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/po-poti-spominov-slovenske-popevke/151236|title=Po poti spominov slovenske popevke |accessdate=1. 2. 2016 |date=25. 6. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * [[Elda Viler]] * [[Alenka Godec]] * [[Darja Švajger]] * [[Vita Mavrič]] * [[Anika Horvat]] * [[Eva Hren]] * [[Ana Dežman]] * [[Irena Vrčkovnik]] * [[Eva Černe]] * [[Branka Kraner]] * [[Lado Leskovar]] * [[Anžej Dežan]] * [[Andraž Hribar]] * [[Perpetuum Jazzile]] * pianist [[Bojan Gorišek]] * saksofonist [[Tadej Tomšič]] ===2008=== Leta 2008 ni bilo posebnega koncerta, ki bi bil komu posvečen, ampak je pod imenom Poletna noč 3. junija v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] potekal koncert '''[[Darja Švajger|Darje Švajger]]''' z naslovom '''''Vsi moji obrazi''''', na katerem je predstavila vrhunce najbolj znanih muzikalov. To je bila ena izmed prireditev ob 80-letnici Radia in 50-letnici Televizije Slovenija. Darjo sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Matjaž Brežnik|Matjaža Brežnika]]. Kot gost je nastopil harmonikar [[Janez Dovč]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/vsi-moji-obrazi/4 |title=Vsi moji obrazi − Poletna noč z Darjo Švajger |accessdate=4. 2. 2016 |date= |format= |work=sigic.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Pesem !! Avtorji !! Opombe |- | 1. || Blue Velvet || <small>Bernie Wayne, Lee Morris / [[Jaka Pucihar]]</small> || |- | 2. || People || <small>Jule Styne / Bob Merrill / Ranko Rihtman</small> || muzikal Funny Girl <small>(Smešno dekle)</small> (1964) |- | 3. || Tonight || <small>[[Leonard Bernstein]] / Stephen Sondheim / [[Jože Privšek]]</small> || muzikal West Side Story <small>(Zgodba z zahodne strani)</small> (1956) |- | 4. || Oh, What a Beautiful Mornin || <small>Richard Rodgers / Oscar Hammerstein / Jože Privšek</small> || muzikal Oklahoma! (1943) |- | 5. || I Could Have Danced All Night || <small>Frederick Loewe / Alan Jay Lerner / Jože Privšek</small> || muzikal My Fair Lady (1956) |- | 6. || Don't Cry for Me Argentina || <small>[[Andrew Lloyd Webber]] / Tim Rice / Ranko Rihtman</small> || muzikal Evita (1976/78) |- | 7. || Fiddle Faddle || <small>Leroy Anderson</small> || Izvedel orkester brez Darje |- | 8. || I Will Wait for You || <small>Michel Legrand / Norman Gimbel / [[Patrik Greblo]]</small> || muzikal Les Parapluies de Cherbourg (1964)<br>angl. različica ''Je ne pourrai jamais vivre sans toi'' |- | 9. || All I Ask of You || <small>Andrew Lloyd Webber / Charles Hart, Richard Stilgoe / [[Rok Golob]]</small> || muzikal The Phantom of the Opera <small>([[Fantom iz opere]])</small> (1986) |- | 10. || Mein Herr || <small>John Kander / Fred Ebb / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || filmska različica muzikala Cabaret <small>(Kabaret)</small> (1972) |- | 11. || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]]|| <small>[[Jure Robežnik]] / [[Milan Jesih]]</small> || Iz predstave Naivne lastovke<br>Gost: [[Janez Dovč]] |- | 12. || Send in the Clowns || <small>Stephen Sondheim / Stephen Sondheim / Ranko Rihtman</small> || muzikal A Little Night Music <small>(Mala nočna glasba)</small> (1973) |- | 13. || I Feel Pretty || <small>Leonard Bernstein / Stephen Sondheim / Jaka Pucihar</small> || muzikal West Side Story (1957) |- | 14. || One Day I'll Fly Away || <small>Joe Sample / Will Jennings / Patrik Greblo</small> || muzikal Moulin Rouge! (2001) |- | 15. || My Heart Belongs to Daddy || <small>[[Cole Porter]] / Cole Porter / Patrik Greblo</small> || muzikal Leave It to Me! (1938) |- | 16. || Oblivion || <small>[[Astor Piazzolla]]</small> || Izvedel Janez Dovč z orkestrom brez Darje |- | 17. || Yo soy Maria || <small>Astor Piazzolla / Horacio Ferrer / Jaka Pucihar</small> || Gost: Janez Dovč |- | 18. || Cabaret || <small>John Kander / Fred Ebb / Jože Privšek</small> || iz muzikala Cabaret (1966) |- | 19. || Somewhere || <small>Leonard Bernstein / Stephen Sondheim / Ranko Rihtman</small> || iz muzikala West Side Story (1957) |- | 20. || [[Prisluhni mi]] || <small>[[Sašo Fajon]] / [[Primož Peterca]] / Jože Privšek</small> || [[Pesem Evrovizije 1995]] |} ===2009=== '''''Poletna noč: Elda Viler − 50 let na odru''''' je potekala 16. junija 2009 v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Prireditev je povezovala Bernarda Žarn. Nastopila je '''[[Elda Viler]]''' z gosti (Mladinski pevski zbor Stična, Ladislav Fidri - Laci, [[Ana Dežman]], Zdenka Kovačiček, [[Oto Pestner]], [[Gal Gjurin]], Denis Horvat in [[Edvin Fliser]]) ob spremljavi [[Big Band RTV Slovenija|Big Banda]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] (in Ladislava Fidrija).<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/do-vstopnic-za-koncert-poletna-noc/204801|title=Do vstopnic za koncert Poletna noč |accessdate=1. 2. 2016 |date=8. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/moje-zivljenje-je-pesem/205212|title=»Moje življenje je pesem« |accessdate=1. 2. 2016 |date=13. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/stojece-ovacije-za-brezcasno-eldo-viler/205506|title=Stoječe ovacije za brezčasno Eldo Viler |accessdate=1. 2. 2016 |date=17. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Pesem !! Izvedba !! Glasba / besedilo / aranžma<ref>{{navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/ELDA_VILER_RAJSKA_PTICA_DVOJNI_CD__DVD/ |title=ELDA VILER: RAJSKA PTICA (DVOJNI CD + DVD) (2009) |accessdate=2. 2. 2016 |date= |format= |work=zkpprodaja.si21.com |archive-date=2013-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130807061007/http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/ELDA_VILER_RAJSKA_PTICA_DVOJNI_CD__DVD |url-status=dead }}</ref> !! Opombe |- | style="text-align:center"|1. || Ave Marija || [[Elda Viler]] & MPZ Stična || <small>[[Charles Gounod]] / M. File</small> || |- | style="text-align:center"|2. || Osliček || rowspan="3"|Elda Viler || <small>Elda Viler / [[Elza Budau]] / [[Jože Privšek]]</small> || [[Melodije morja in sonca 1981]] |- | style="text-align:center"|3. || Otoki || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Miroslav Košuta]] / Jure Robežnik</small> || Opatija 1968 |- | style="text-align:center"|4. || Rajska ptica || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / [[Gregor Strniša]] / [[Mario Rijavec]]</small> || [[Slovenska popevka 1969]] |- | style="text-align:center"|5. || Stardust || Ladislav Fidri - Laci || <small>Hoagy Carmichael / – / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|6. || Predolgo si bil sam || Elda Viler || <small>Ladislav Fidri / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | rowspan="3" style="text-align:center"|7. || Raindrops Keep Fallin' on My Head || rowspan="3"|Elda, [[Ana Dežman]] & Zdenka Kovačiček || rowspan="3"|<small>Burt Bacharach / različni / Ladislav Fidri</small> || rowspan="3"| Bacharach medley |- | This Guy's in Love with You |- | I'll Never Fall in Love Again |- | style="text-align:center"|8. || Kličem te, sreča || rowspan="2"|Ana Dežman || <small>Heda Piliš / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|9. || Tebi, ki veš || <small>Ladislav Fidri / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|10. || Makin' Whoopee || Zdenka Kovačiček || <small>Walter Donaldson / Gus Khan / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|11. || Ne prižigaj luči || rowspan="3"|Elda Viler || <small>Jože Privšek / Gregor Strniša / Jože Privšek</small> || Original: ''Ne pali svetla u sumrak'' Lole Novaković |- | style="text-align:center"|12. || Ko ljubezen umre || <small>[[Aleš Kersnik]] / Elza Budau / [[Janez Gregorc]]</small> || Festival Zlata nota, Solingen 1973 |- | style="text-align:center"|13. || Ti || <small>[[Jani Golob]] / Elza Budau / Janez Gregorc</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | style="text-align:center"|14. || Ti si moja ljubezen || Elda Viler & [[Oto Pestner]] || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || |- | style="text-align:center"|15. || 30 let || Oto Pestner || <small>Dušan Porenta / Dušan Porenta / Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1971<br>1. nagrada občinstva |- | style="text-align:center"|16. || Enkrat se vse začne || Elda Viler & Ana Dežman || <small>[[Franc Avsenek]] / [[Dušan Velkaverh]] / Jani Golob</small> || |- | style="text-align:center"|17. || Vem, da si nekje || Elda Viler & Ana Dežman<br><small>([[Gal Gjurin]] na klavirju, Denis Horvat na harmoniki)</small> || <small>Gal Gjurin</small> || |- | style="text-align:center"|18. || Tam, kjer sem doma || [[Edvin Fliser]] || <small>Jože Privšek / Miroslav Košuta / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>3. nagrada občinstva |- | style="text-align:center"|19. || Od vesielja se živi || Elda Viler & Edvin Fliser || <small>Edvin Fliser / Metka Ravnjak-Jauk / [[Patrik Greblo]]</small> || [[Festival narečnih popevk 2006|Narečna popevka 2006]] |- | style="text-align:center"|20. || Če bi teden štel osem dni || rowspan="2"|Elda Viler & Ana Dežman || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Jugovizija 1968 − 2. mesto |- | style="text-align:center"|21. || Nora misel <small>(Pazza idea)</small> || <small>Maurizion Monti / Elza Budau / [[Milan Mihelič]]</small> || Original: ''Pazza idea'' [[Patty Pravo]] |- | style="text-align:center"|22. || Ta svet || rowspan="6"|Elda Viler || <small>[[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss</small> || |- | style="text-align:center"|23. || [[Lastovke (skladba)|Lastovke]]|| <small>Jure Robežnik / [[Milan Jesih]] / Jure Robežnik</small> || Iz predstave ''Naivne lastovke'' |- | rowspan="5" style="text-align:center"|24.<br><small>Venček</small> || S teboj || <small>[[Mojmir Sepe]] / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]] |- | Na deževen dan || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Opatija 1967 |- | Zlati prah imaš v očeh || <small>Jože Privšek / Miroslav Košuta / Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1969<br>2. nagrada strokovne žirije |- | Vzameš me v roke || <small>Mojmir Sepe / Miroslav Košuta / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1967]]<br>'''1. nagrada strokovne žirije''' |- | Včeraj, danes, jutri || Elda Viler & Ana Dežman || <small>Ati Soss / Branko Šömen / Ati Soss</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>'''nagrada mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije''' |} ===2010=== '''''Poletna noč 2010''''' je bila posvečena skladatelju '''[[Mojmir Sepe|Mojmirju Sepetu]]''' ob njegovi 80-letnici. Prireditev je potekala 22. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]], povezovala pa jo je Bernarda Žarn. Nastopajoče, ki so izvajali Sepetove najbolj znane popevke, sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/vpogled-v-delo-in-kancek-zasebnosti-mojmirja-sepeta/229844|title=Vpogled v delo (in kanček zasebnosti) Mojmirja Sepeta |accessdate=1. 2. 2016 |date=10. 5. 2010 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/zimzelena-poletna-noc-ob-jubileju-njenega-avtorja/233132|title=Zimzelena Poletna noč ob jubileju njenega avtorja |accessdate=1. 2. 2016 |date=22. 6. 2010 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/foto-poklon-mojmirju-sepetu-na-poletno-noc/233164|title= Foto: Poklon Mojmirju Sepetu na poletno noč|accessdate=1. 2. 2016 |date=23. 6. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Eva Hren]] || Sto majhnih nežnosti <small>([[Alenka Pinterič]])</small> || [[Elza Budau]] || |- | 2. || [[Darja Švajger]] || Pesem o pomladi in prijateljstvu <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Dušan Velkaverh]] || [[Slovenska popevka 1970]]<br>3. nagrada občinstva, '''nagrada za aranžma''' |- | 3. || [[Alenka Godec]] || Utrinek <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || rowspan="2"|[[Gregor Strniša]] || [[Slovenska popevka 1965]]<br>2. nagrada občinstva |- | 4. || [[Nuša Derenda]] || Ribič, ribič me je ujel <small>(Majda Sepe)</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>3. nagrada občinstva |- | 5. || [[Nuška Drašček]] || Nekoč bo <small>([[Regina]])</small> || [[Žarko Petan]] || |- | 6. || [[Elda Viler]] <small>([[Jure Robežnik]] na klavirju)</small> || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || Elza Budau || |- | 7. || Orkester || Uspavanka za Lano || — || |- | 8. || [[Vita Mavrič]] || Pariške kokete <small>(Vita Mavrič)</small> || [[Vinko Möderndorfer]] || |- | 9. || [[Mia Žnidarič]] || Pismo za Mary Brown <small>(Majda Sepe)</small> || [[Frane Milčinski - Ježek|Fran Milčinski]] || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 10. || [[Oto Pestner]] || Mnogo srečnih let od tod <small>(Oto Pestner)</small> || Dušan Velkaverh || Opatija 1973 |- | 11. || Pro anima singers || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/[[Beti Jurković]])</small> || Elza Budau || [[Slovenska popevka 1964]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 12. || Eva Hren || Ko sva skupaj <small>(Alenka Pinterič)</small> || [[Smiljan Rozman]] || Šanson Rogaška 1988 |- | 13. || Marjan Peternel <small>(pianist)</small> || Pogled z gradu || — || |- | 14. || Darja Švajger || Med iskrenimi ljudmi <small>(Majda Sepe)</small> || Dušan Velkaverh || [[Slovenska popevka 1972]]<br>'''grand prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije''' |- | 15. || Alenka Godec || Brez besed <small>([[Berta Ambrož]])</small> || Elza Budau || [[Pesem Evrovizije 1966]] – 7. mesto |- | 16. || Nuša Derenda || Vzameš me v roke <small>(Elda Viler)</small> || [[Miroslav Košuta]] || [[Slovenska popevka 1967]]<br>'''1. nagrada strokovne žirije''' |- | 17. || Elda Viler <small>(Mojmir Sepe na klavirju)</small> || S teboj <small>(Elda Viler/Majda Sepe)</small> || Elza Budau || Slovenska popevka 1964 |- | 18. || rowspan="2"|[[Mojmir Sepe]] || [[Zemlja pleše]] <small>([[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || Gregor Strniša || [[Slovenska popevka 1962]] |- | 19. || Stari lajnar || Fran Milčinski || |- | 20. || Vsi skupaj || Poletna noč || Elza Budau || |} ===2011=== '''''Poletna noč – Dan ljubezni''''' je potekala 21. junija 2011 v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Posvečena je bila tekstopiscu '''[[Dušan Velkaverh|Dušanu Velkaverhu]]'''. Povezovala jo je Ana Tavčar, nastopajoče pa sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/letosnja-poletna-noc-v-znamenju-velkaverhovih-uspesnic/259917|title=Letošnja Poletna noč v znamenju Velkaverhovih uspešnic |accessdate=1. 2. 2016 |date=15. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/prvi-poletni-dan-dan-za-vecer-slovenske-popevke/260322|title=Prvi poletni dan, dan za večer slovenske popevke |accessdate=1. 2. 2016 |date=21. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/parada-slovenske-popevke-skozi-besedila-dusana-velkaverha/260405|title=Parada Slovenske popevke skozi besedila Dušana Velkaverha |accessdate=1. 2. 2016 |date=22. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/poletna-noc-2011 |title=Poletna noč 2011: Poklon Dušanu Velkaverhu |accessdate=1. 2. 2016 |date= |format= |work=sigic.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvajalec !! Pesem <small>(prvotni izvajalec, kadar drug)</small> !! Glasba / aranžma !! Opombe |- | 1. || Nove vrane<br><small>(Katja Koren, [[Lea Sirk]], Mate Brodar, Matej Virtič)</small> || Presenečenja <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>[[Jure Robežnik]]</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije |- | 2. || [[Ana Dežman]] || Nad mestom se dani <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>[[Jože Privšek]]</small> || Opatijski festival 1985 |- | 3. || [[Oto Pestner]] || Mnogo srečnih let od tod || <small>[[Mojmir Sepe]]</small> || Opatija 1973 |- | 4. || [[Iva Stanič]] || Brez ljubezni mi živeti ni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || <small>[[Tadej Hrušovar]] / [[Dečo Žgur]]</small> || Opatija 1978 |- | 5. || Neža Drobnič || [[Ti si rekla sonce|Ti si rekel sonce]] <small>([[Ivo Mojzer]])</small> || <small>Dečo Žgur / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || 1976 |- | 6. || [[Andrej Šifrer]] || Ptica vrh Triglava <small>([[Braco Koren]])</small> || <small>Jure Robežnik / [[Patrik Greblo]], Šifrer</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>3. nagrada strokovne žirije |- | 7. || [[Eva Sršen]] || [[Ljubi, ljubi, ljubi]] || <small>Mojmir Sepe</small> || Opatija 1969 |- | 8. || Ivan Hudnik || [[Zelene livade s teboj]] <small>([[12. nadstropje]])</small> || <small>Martin Žvelc / [[Slavko Avsenik mlajši|Slavko Avsenik ml.]]</small> || Opatija 1985 |- | 9. || [[Irena Vrčkovnik]] || Vila z rimskega zidu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / [[Janez Gregorc]]</small> || Beogradsko proleće 1972 |- | 10. || Irena Vidic || Kot nekdo, ki imel me bo rad <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Nat Kipner / Lojze Krajnčan</small> || |- | 11. || [[Nuška Drašček]] || Ljubljanske ulice <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 12. || Nove vrane || Mini maxi <small>(Bele vrane)</small> || <small>Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1970]]<br>1. nagrada občinstva |- | 13. || [[Elda Viler]] <small>(Jure Robežnik na klavirju)</small> || Dnevi srečni, dnevi žalostni || <small>Jure Robežnik</small> || [[Slovenska_popevka_1978#Pesmi_svobodnih_oblik_.E2.80.93_.C5.A1ansoni|Slovenska popevka 1978 – šansoni]] |- | 14. || [[Pepel in kri]] || Pesem za dinar || <small>Tadej Hrušovar / Dečo Žgur, Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1979]]<br>3. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije<br>'''nagrada za najboljše besedilo''' |- | 15. || [[Darja Švajger]] || Pesem o pomladi in prijateljstvu <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || Slovenska popevka 1970<br>3. nagrada občinstva |- | 16. || [[Matjaž Jelen]] || Solza, ki je ne prodam <small>(Edvin Fliser)</small> || <small>Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1970<br>1. nagrada strokovne žirije, '''nagrada za najboljše besedilo''' |- | 17. || [[Anika Horvat]] || Valeta <small>([[Marjana Deržaj]] & Bele vrane)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || Slovenska popevka 1970 |- | 18. || [[Edvin Fliser]] || Kjer se nasmeh konča || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1975]]<br>1. nagrada mednarodne žirije |- | 19. || [[Alenka Godec]] || [[Vsak je sam]] <small>([[Hazard (skupina)|Hazard]])</small> || <small>Tadej Hrušovar / [[Jaka Pucihar]], [[Jani Hace]]</small> || [[Slovenska popevka 1980]]<br>3. nagrada občinstva |- | 20. || [[Janez Bončina - Benč]] || Maja z biseri || <small>Jure Robežnik / [[Grega Forjanič]]</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>3. nagrada mednarodne žirije |- | 21. || [[Nuša Derenda]] || Mlade oči <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / Patrik Greblo</small> || Opatija 1973 |- | 22. || [[Eva Hren]] || Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || <small>[[Aleš Strajnar]] / Lojze Krajnčan</small> || Slovenska popevka 1980<br>1. nagrada mednarodne žirije |- | 23. || Dominik Trobentar || So najlepše pesmi že napisane <small>(Hazard)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Lojze Krajnčan</small> || [[Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1983|Jugovizija 1983]] |- | 24. || Nina Strnad || Med iskrenimi ljudmi <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>grand prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije |- | 25. || Vsi skupaj || [[Dan ljubezni]] <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Dečo Žgur</small> || [[Pesem Evrovizije 1975]] |} ===2012=== '''''Poletna noč: 50 let Slovenske popevke''''' je potekala 21. junija 2012 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Povezovala jo je Bernarda Žarn (scenarij sta napisala [[Rok Vilčnik]] in Žarnova). Izvajalce sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] ([[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]] pri ''Med iskrenimi ljudmi''). Posebni gostje prireditve so bili [[Dušan Velkaverh]], [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Nino Robić|Nino Robič]], [[Ajda Kalan]] in Nataša Dolenc.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-vse-dam-vse-dam-za-eno-noc-poletno-noc/285861|title=Foto: Vse dam, vse dam, za eno noč, poletno noč |accessdate=31. 1. 2016 |date=22. 6. 2012 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-vse-dam-za-poletno-noc/285817|title=Video: Vse dam za poletno noč |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2016 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec, kadar drug)</small> !! Leto !! Glasba / besedilo / aranžma !! Nagrade |- | 1. || [[Stane Mancini]] || Mandolina <small>(Stane Mancini/[[Beti Jurković]])</small> || [[Slovenska popevka 1962|1962]] || <small>[[Vladimir Stiasny]] / [[Lev Svetek]] / Jože Privšek</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 2. || [[Alenka Godec]] || Zvezde padajo v noč <small>([[Marjana Deržaj]]/Nino Robič)</small> || 1962 || <small>[[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] / [[Ciril Zlobec]] / Jure Robežnik</small> || 2. nag. občinstva |- | 3. || Nina Strnad || [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>(Marjana Deržaj/Katja Levstik)</small> || [[Slovenska popevka 1963|1963]] || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Gregor Strniša]] / Jure Robežnik</small> || Nag. za najboljšo glasbeno stvaritev |- | 4. || [[Lado Leskovar]] || Malokdaj se srečava <small>(Lado Leskovar/Beti Jurković)</small> || 1963 || <small>[[Mojmir Sepe]] / Gregor Strniša / Mojmir Sepe</small> || <small>'''1. nag. občinstva'''; za najboljšo pevko,<br>za najbolj izvirno popevko, za besedilo</small> |- | 5. || [[Lea Sirk]] || S teboj <small>(Majda Sepe/[[Elda Viler]])</small> || [[Slovenska popevka 1964|1964]] || <small>Mojmir Sepe / [[Elza Budau]] / Mojmir Sepe</small> || |- | 6. || [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] || Neizpeta melodija || [[Slovenska popevka 1969|1969]] || <small>Damjan Tozon / Mirjam Tozon / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 7. || [[Eva Boto]] || Včeraj, danes, jutri <small>(Elda Viler)</small> || [[Slovenska popevka 1971|1971]] || <small>[[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss</small> || <small>'''Nag. mednarodne žirije, 1. nag. strokovne žirije'''</small> |- | 8. || [[Maja Pihler Stermecki|Bilbi]] || Med iskrenimi ljudmi <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Slovenska popevka 1972|1972]] || <small>Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe</small> || <small>'''Grand prix mednarodne žirije, 1. nag. strokovne žirije'''</small> |- | 9. || [[Edvin Fliser]] || Leti, leti lastovka || [[Slovenska popevka 1973|1973]] || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / Gregor Strniša / [[Mario Rijavec]]</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 10. || [[Janez Bončina - Benč]] || Maja z biseri || [[Slovenska popevka 1974|1974]] || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / [[Grega Forjanič]]</small> || 3. nag. mednarodne žirije |- | 11. || [[Tomaž Domicelj]] || Danes bo srečen dan || [[Slovenska popevka 1975|1975]] || <small>Tomaž Domicelj / Tomaž Domicelj / Jože Privšek</small> || 2. nag. občinstva |- | 12. || [[Nuška Drašček]] || Samo nasmeh je bolj grenak <small>([[Ditka Haberl]])</small> || [[Slovenska popevka 1976|1976]] || <small>[[Jože Privšek]] / Elza Budau / Jože Privšek</small> || '''1. nag. občinstva, 1. nag. mednarodne žirije''' |- | 13. || [[Oto Pestner]] || Vrača se pomlad || [[Slovenska popevka 1977|1977]] || <small>Silvester Stingl / Elza Budau / Jože Privšek</small> || <small>'''1. nag. občinstva, 1. nag. mednarod. žirije'''; za aranžma</small> |- | 14. || [[Omar Naber]] || Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || [[Slovenska popevka 1980|1980]] || <small>[[Aleš Strajnar]] / Dušan Velkaverh / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. mednarodne žirije''' |- | 15. || [[Andrej Šifrer]] || Za prijatelje || [[Slovenska popevka 1998|1998]] || <small>Andrej Šifrer / Andrej Šifrer / [[Patrik Greblo]]</small> || '''1. nag. občinstva, 1. nag. žirije''' |- | 16. || [[Nuša Derenda]] || Čez 20 let || [[Slovenska popevka 2000|2000]] || <small>[[Matjaž Vlašič]] / [[Urša Vlašič]] / Patrik Greblo</small> || Nag. za zvočno podobo |- | 17. || [[Katrinas]] || Letim || [[Slovenska popevka 2001|2001]] || <small>[[Rok Golob]] / Primož Peterca / Rok Golob</small> || '''1. nag. žirije''' |- | 18. || Tomaž Ahačič & Katja Koren || Če je to slovo || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 19. || [[Ylenia Zobec]] || Ne razumem || 2005 || <small>[[Marino Legovič]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / Legovič, Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za izvedbo |- | 20. || [[Anika Horvat]] || Belo nebo || [[Slovenska popevka 2006|2006]] || <small>Patrik Greblo / Damjana Kenda Hussu / Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za aranžma |- | 21. || [[Damjana Golavšek]] || Naravne sile || [[Slovenska popevka 2007|2007]] || <small>Karel Novak / Damjana Kenda Hussu / Janez Gregorc</small> || '''1. nag. žirije'''; za aranžma |- | 22. || [[Anžej Dežan]] || Šopek maka || [[Slovenska popevka 2008|2008]] || <small>Patrik Greblo / [[Milan Dekleva]] / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za interpretacijo, za besedilo |- | 23. || [[Darja Švajger]] || Otok ljubezni || [[Slovenska popevka 2010|2010]] || <small>Patrik Greblo / [[Feri Lainšček]] / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za interpretacijo |- | 24. || [[Rudi Bučar]] || Naj traja || [[Slovenska popevka 2011|2011]] || <small>Rudi Bučar / Leon Oblak / Aleš Avbelj</small> || '''1. nag. žirije''' |- | 25. || [[Nino Robić|Nino Robič]] & vsi skupaj || Vrtiljak <small>(Lado Leskovar/Nino Robič)</small> || 1963 || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || |- | 26. || Alenka Godec & Oto Pestner || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/Beti Jurković)</small> || 1964 || <small>Mojmir Sepe / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. občinstva''' |} ===2013=== '''''Poletna noč: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom''''' je bila posvečena skladatelju '''[[Jure Robežnik|Juretu Robežniku]]''' ob njegovi 80-letnici. Prireditev je potekala 21. junija 2013 na ljubljanskem [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]], povezovala pa sta jo [[Miša Molk]] in [[Janez Čuček]]. Nastopajoče sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]], [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/poletna-noc-letos-v-poklon-80-letnici-jureta-robeznika/309703|title=Poletna noč letos v poklon 80-letnici Jureta Robežnika |accessdate=31. 1. 2016 |date=27. 5. 2013 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/robeznikove-uspesnice-bodo-odmevale-v-poletni-noci/311531|title=Robežnikove uspešnice bodo odmevale v poletni noči |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2013 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/foto-pot-do-zvezd-z-juretom-robeznikom/311601|title=Foto: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom |accessdate=31. 1. 2016 |date=22. 6. 2013 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Ana Dežman]] || Ko svet je bil mlad <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Gregor Strniša]]</small> || |- | 2. || [[Braco Koren]] || Ptica vrh Triglava <small>(Braco Koren)</small> || <small>[[Dušan Velkaverh]]</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>3. nagrada strokovne žirije |- | 3. || [[Manca Izmajlova]] || Ti si moja ljubezen <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Elza Budau]]</small> || |- | 4. || Rok Pečečnik || Otoki <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Miroslav Košuta]]</small> || Opatija 1968 |- | 5. || rowspan="2"|[[Lea Sirk]], Katja Koren, [[Alex Volasko]] & Mitja Bobič || [[Na vrhu nebotičnika]] <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || |- | 6. || Presenečenja <small>(Bele vrane)</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>'''1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije''' |- | 7. || [[Eva Hren]] || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || |- | 8. || [[Tadej Tomšič]] <small>(saksofonist)</small> || Concertino za tenor saksofon in orkester || <small>—</small> || |- | 9. || [[Alenka Godec]] || [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>(Marjana Deržaj/Katja Levstik)</small> || <small>Gregor Strniša</small> || [[Slovenska popevka 1963]]<br>'''nagrada za najboljšo glasbeno stvaritev''' |- | 10. || [[Irena Vrčkovnik]] || Verujem v pravljice <small>([[Beti Jurković]]/Lado Leskovar)</small> || <small>Gregor Strniša</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>2. nagrada občinstva |- | 11. || [[Nuška Drašček]] || Na deževen dan <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || |- | 12. || [[Andraž Hribar]] || Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || <small>Elza Budau</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>2. nagrada občinstva, 2. nagrada strokovne žirije |- | 13. || [[Neisha]] || Šel si mimo <small>([[Irena Kohont]])</small> || <small>Elza Budau</small> || [[Slovenska popevka 1965]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || Mladinski zbor RTV Slovenija <small>(zborovodja Tomaž Pirnat)</small> || Mesto mladih <small>(Bele vrane)</small> || <small>[[Svetlana Makarovič]]</small> || Opatija 1968 |- | 15. || Mladinski zbor RTV Slovenija & David Jarh <small>(trobentač)</small> || Charleyeva tetka || <small>—</small> || |- | 16. || Ana Soklič || Človek, ki ga ni <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>[[Branko Šömen]]</small> || Opatija 1969 |- | 17. || [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina]] || Maja z biseri <small>(Janez Bončina)</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>3. nagrada mednarodne žirije |- | 18. || Orkester || Otok in struga || <small>—</small> || |- | 19. || [[Eva Boto]] || Mlade oči <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || Opatija 1973 |- | 20. || [[Elda Viler]] || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]] <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Milan Jesih]]</small> || Iz predstave ''Naivne lastovke'' |- | 21. || Ana Dežman & Elda Viler || Če bi teden štel osem dni <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || Jugovizija 1968 |- | 22. || Nina Strnad || Čez veliko let <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || Slovenska popevka 1964<br>'''nagrada za glasbo''' |- | 23. || Vsi skupaj || Vrtiljak <small>([[Lado Leskovar]]/[[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || Slovenska popevka 1963 |} Avtor aranžmajev je Jure Robežnik, razen: Orion, Lastovka ([[Mojmir Sepe]]), Šel si mimo (Vid Žgajner, Neisha), Mesto mladih, Mlade oči ([[Patrik Greblo]]), Maja z biseri ([[Grega Forjanič]]), Otok in struga ([[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]). ===2014=== '''''Poletna noč − Pesmi, posvečene Ljubljani''''' je potekala 21. junija 2014 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Z njo so se poklonili '''Ljubljani''' in 2000. obletnici ustanovitve rimske Emone. Prireditev je povezovala [[Miša Molk]] (scenarij je napisal [[Miha Šalehar]]). Soliste sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/gala-koncert-poletna-noc-posvecen-popevkam-o-ljubljani/336738|title=Gala koncert Poletna noč posvečen popevkam o Ljubljani |accessdate=31. 1. 2016 |date=13. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/znova-prihaja-poletna-noc-tokrat-s-pesmimi-o-ljubljani/336828|title=Znova prihaja Poletna noč - tokrat s pesmimi o Ljubljani |accessdate=31. 1. 2016 |date=14. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-ljubljana-navdih-za-zimzelene-klasike-ze-od-sproscenih-70-let/339976 |title=Foto: Ljubljana - navdih za zimzelene klasike že od sproščenih 70. let |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / besedilo / aranžma<ref>{{navedi splet |url= http://www.discogs.com/Various-Prelepa-Si-Bela-Ljubljana/release/2630575|title=Various ‎– Prelepa Si Bela Ljubljana |accessdate=31. 1. 2016 |date= |format= |work=discogs.com }}</ref> !! Opombe |- | 1. || [[Nuša Derenda]] || Ljubljanske ulice <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 2. || [[Tinkara Kovač]] || Čez Šuštarski most <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mike Deighan, Pierre Delanoë / [[Gregor Strniša]] / [[Jure Robežnik]]</small> || Original: ''Waterloo Road'' – Jason Crest<br>oz. ''Les Champs Élysées'' – Joe Dassin |- | 3. || [[Lea Sirk]], [[Manca Špik]] & [[Alex Volasko]] || [[Na vrhu nebotičnika]] <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || |- | 4. || [[Eva Černe]] || Ob Ljubljanici <small>(?)</small> || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / [[Elza Budau]] / [[Mario Rijavec]]</small> || |- | 5. || Lea Sirk, Manca Špik & Alex Volasko || Mesto mladih <small>(Bele vrane/Lidija Kodrič)</small> || <small>Jure Robežnik / [[Svetlana Makarovič]] / [[Patrik Greblo]]</small> || Opatija 1968 |- | 6. || [[Anžej Dežan]] || Nad mestom se dani <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>[[Jože Privšek]] / Dušan Velkaverh / Patrik Greblo</small> || Opatija 1985 |- | 7. || [[Alenka Godec]] || Luči Ljubljane <small>([[Berta Ambrož]])</small> || <small>Jože Privšek / Svetlana Makarovič / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1965]]<br>3. nagrada občinstva |- | 8. || Nina Strnad || Deček s piščalko <small>([[Elda Viler]])</small> || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || Slovenska popevka 1965 |- | 9. || [[Eva Hren]] || [[V Ljubljano]] <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || <small>[[Ati Soss]] / Svetlana Makarovič / Mario Rijavec</small> || Slovenska popevka 1965<br>nagrada za pesem o Ljubljani |- | 10. || [[Slavko Ivančić|Slavko Ivančič]] || [[Ljubljančanke]] <small>([[Janko Ropret]])</small> || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 1972]] |- | 11. || [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] || Ljubljana moja, moja mladost <small>(Lidija Kodrič)</small> || <small>Emil Glavnik / Metka Ravnjak-Jauk / [[Tadej Tomšič]]</small> || [[Slovenska popevka 2008]] |- | 12. || [[Eva Boto]] || Čao Ljubljana <small>([[Meri Avsenak Pogačnik|Meri Avsenak]])</small> || <small>[[Bojan Adamič]] / Dušan Bižal / Bojan Adamič</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]] |- | 13. || [[Severa Gjurin]] || Šel si mimo <small>([[Irena Kohont]])</small> || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Slovenska popevka 1965<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || Nuša Derenda || Ljubljanski zvon <small>([[Branka Kraner]])</small> || <small>[[Nikica Kalogjera]] / Elza Budau / Edvard Holenthaner</small> || Slovenska popevka 1972<br>3. nag. občinstva, nag. za najbolj vedro pesem |- | 15. || Tinkara Kovač || Vila z rimskega zidu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / [[Janez Gregorc]]</small> || Beogradsko proleće 1972 |- | 16. || Lea Sirk, Manca Špik & Alex Volasko || Ljubljanski grad <small>([[Pepel in kri]])</small> || <small>[[Tadej Hrušovar]] / Dušan Velkaverh / [[Dečo Žgur]]</small> || |- | 17. || Alenka Godec || Dekle iz Zlate ladjice <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Dušan Velkaverh / Dečo Žgur</small> || [[Slovenska popevka 1977]]<br>3. nag. občinstva, 3. nag. mednarodne žirije |- | 18. || Eva Hren || Tivoli <small>([[Beti Jurković]])</small> || <small>Jože Privšek / Aleksander Skale / Jože Privšek</small> || Opatija 1960 |- | 19. || Eva Černe || Pomlad v mestu <small>(Eva Černe)</small> || <small>[[Boštjan Grabnar]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / [[Rok Golob]]</small> || [[Slovenska popevka 2007]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 20. || Anžej Dežan || Ona sanja o Ljubljani <small>([[Jan Plestenjak]])</small> || <small>Jan Plestenjak</small> || Album ''Osebno'' (2011) |- | 21. || Lidija Kodrič <small>(& Lea, Manca in Alex)</small> || Valeta <small>(Marjana Deržaj & Bele vrane)</small> || <small>Mojmir Sepe / Dušan Velkaverh / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1970]] |- | 22. || [[Lado Leskovar]] || Prelepa si bela Ljubljana <small>(Lado Leskovar)</small> || <small>Bojan Adamič / [[Frane Milčinski - Ježek|Fran Milčinski - Ježek]] / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || |- | 23. || Nina Strnad || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/Beti Jurković)</small> || <small>Mojmir Sepe / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |} ===2015=== '''''Poletna noč 2015''''' je bila posvečena tekstopiski '''[[Elza Budau|Elzi Budau]]'''. Prireditev je potekala 29. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Povezoval jo je [[Saša Tabaković]] (vezno besedilo sta napisala skupaj z Rokom Pečečnikom). Soliste, med katerimi sta bila tudi zlata gosta [[Oto Pestner]] in [[Elda Viler]], sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. V videosporočilih so o Eldi nekaj povedali [[Boris A. Novak]], [[Polona Vetrih]] in predsednik države [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-poletna-noc-noc-elze-budau-noc-nostalgije/368639|title=Foto: Poletna noč - noč Elze Budau, noč nostalgije |accessdate=31. 1. 2016 |date=30. 6. 2015 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-2-si/ |title=Poletna noč |accessdate=31. 1. 2016 |date= |format= |work=ljubljanafestival.si |archive-date=2015-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151108155454/http://www.ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-2-si/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / aranžma !! Opombe |- | 1. || [[Saša Tabaković]] || S teboj <small>([[Majda Sepe]]/Elda Viler)</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]] |- | 2. || [[Anika Horvat]] || Nasmeh poletnih dni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 3. || [[Manca Izmajlova]] || Ti si moja ljubezen <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Jure Robežnik]] / Robežnik</small> || |- | 4. || [[Oto Pestner]] || Šepet poletnih trav <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež</small> || |- | 5. || [[Severa Gjurin]] || Zelena leta <small>([[Tatjana Gros]])</small> || <small>[[Jože Privšek]] / Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1974]] |- | 6. || [[Nuška Drašček]] || Ljubimec brez imena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>Jože Privšek / Primož Grašič</small> || |- | 7. || Rok Pečečnik || Balkoni moje mladosti <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež, [[Patrik Greblo]]</small> || |- | 8. || Nina Strnad || Ljubezen v f-molu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jože Privšek / Aleš Avbelj</small> || |- | 9. || [[Jure Ivanušič]] || Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>2. nagrada občinstva, 2. nagrada strokovne žirije |- | 10. || Severa Gjurin || Nikogar ni kakor ti <small>(Elda Viler)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež, Patrik Greblo</small> || |- | 11. || Rok Pečečnik || Ko ljubezen umre <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Aleš Kersnik]] / [[Jaka Pucihar]]</small> || Festival Zlata nota, Solingen 1973 |- | 12. || [[Elda Viler]] || Kdaj <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Ati Soss]] / Soss</small> || |- | 13. || Jure Ivanušič || Najina love story <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || |- | 14. || Nuška Drašček || Sto majhnih nežnosti <small>([[Alenka Pinterič]])</small> || <small>Mojmir Sepe / [[Grega Forjanič|Gregor Forjanič]]</small> || |- | 15. || Manca Izmajlova || Brez besed <small>([[Berta Ambrož]])</small> || <small>Mojmir Sepe / Sepe</small> || [[Pesem Evrovizije 1966]] – 7. mesto |- | 16. || Saša Tabaković || Večer za dva <small>(Elda Viler)</small> || <small>Ati Soss / Jaka Pucihar</small> || [[Slovenska_popevka_1978#Pesmi_svobodnih_oblik_.E2.80.93_.C5.A1ansoni|Slovenska popevka 1980 – šansoni]] |- | 17. || Elda Viler || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || |- | 18. || Oto Pestner || Vrača se pomlad <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Silvester Stingl / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1977]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 19. || Nina Strnad || Samo nasmeh je bolj grenak <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jože Privšek / Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 20. || Anika Horvat || [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Beti Jurković]])</small> || <small>Mojmir Sepe / Sepe</small> || Slovenska popevka 1964<br>'''1. nagrada občinstva''' |} ===2016=== '''''Poletna noč 2016''''' je bila posvečena največjim festivalskim popevkam po letu 1991, ki so zaznamovale 25 let samostojnosti Slovenije. Potekala je v torek, 21. junija, na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]] v Ljubljani, povezovala pa jo je Bernarda Žarn. Izvajalce sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/poletna-noc-25-let-festivalskih-uspesnic/394318 |title=Poletna noč - 25 let festivalskih uspešnic |accessdate=31. 5. 2016 |date=30. 5. 2016 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / besedilo / aranžma !! Leto !! Festival |- | 1. || [[Cole Moretti]] || [[Tih deževen dan]] <small>([[1xBand|1 X band]])</small> || <small>Cole Moretti / Tomaž Kosec / [[Jože Privšek]]</small> || [[EMA 1993|1993]] || rowspan="3" style="text-align:center"|EMA |- | 2. || [[Tanja Ribič]] || Zbudi se || <small>[[Saša Lošić]] / [[Zoran Predin]] / Mojmir Sepe</small> || [[EMA 1997|1997]] |- | 3. || [[Eva Boto]] || [[Prisluhni mi]] <small>([[Darja Švajger]])</small> || <small>Primož Peterca, Sašo Fajon / Peterca / Jože Privšek</small> || [[EMA 1995|1995]] |- | 4. || rowspan="2"|[[Faraoni]] || Solinar || <small>Enzo Hrovatin / Silva Bajc / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2001|2001]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Melodije morja in sonca |- | 5. || Mi ljudje smo kot morje || <small>Enzo Hrovatin / Miša Čermak / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1994|1994]] |- | 6. || [[Helena Blagne]] || Bodi srečen, bambino || <small>[[Edvin Fliser]] / [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi|Branko Jovanović Vunjak]] / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1993|1993]] |- | 7. || [[Anžej Dežan]] || Šopek maka || <small>[[Patrik Greblo]] / [[Milan Dekleva]] / Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2008|2008]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 8. || [[Katrinas]] || Letim || <small>[[Rok Golob]] / Primož Peterca / Golob</small> || [[Slovenska popevka 2001|2001]] |- | 9. || Prifarski muzikanti || Tisti nekdo || <small>Žiga Bižal / Bižal / [[Grega Forjanič]]</small> || [[Slovenska popevka 2009|2009]] |- | 10. || rowspan="2"|[[Andraž Hribar]] || Življenje je || <small>Andraž Hribar / Dušan Bižal, Hribar / Patrik Greblo</small> || [[EMA 2001|2001]] || style="text-align:center"|EMA |- | 11. || Po čem diši ta dan || <small>Andraž Hribar / Hribar / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2013|2013]] || style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 12. || [[Alenka Godec]] || Poglej me v oči || <small>Aleš Klinar / [[Anja Rupel]], Alenka Godec / [[Lojze Krajnčan]]</small> || [[EMA 2003|2003]] || style="text-align:center"|EMA |- | 13. || rowspan="3"|[[Anika Horvat]] || Nihče ne ve || <small>Ferry Horvat / Drago Mislej - Mef / Lojze Krajnčan</small> || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || rowspan="2" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 14. || Belo nebo || <small>Patrik Greblo / [[Damjana Kenda Hussu]] / Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2006|2006]] |- | 15. || Lahko noč, Piran || <small>[[Marino Legovič]] / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1996|1996]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Melodije morja in sonca |- | 16. || rowspan="2"|[[Slavko Ivančić]] || Ko mene več ne bo || <small>Sašo Fajon / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2003|2003]] |- | 17. || Črta || <small>[[Danilo Kocjančič]] / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2000|2000]] |- | 18. || [[Marko Vozelj]] || Za prijatelje <small>([[Andrej Šifrer]])</small> || <small>Andrej Šifrer / Šifrer / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 1998|1998]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 19. || Marko Vozelj & Nuša Derenda || Naj nama sodi le nebo || <small>[[Matjaž Vlašič]] / Marko Vozelj / [[Primož Grašič]]</small> || [[Slovenska popevka 2012|2012]] |- | 20. || rowspan="2"|[[Nuša Derenda]] || Čez dvajset let || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2000|2000]] |- | 21. || Ne, ni res (Energy) || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič, Lucienne Lončina / Patrik Greblo</small> || [[EMA 2001|2001]] || style="text-align:center"|EMA |- | 22. || [[Eroika]] || Če je to slovo <small>(Yuhubanda & Katja Koren)</small> || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / [[Boštjan Grabnar]], Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 23. || Eva Boto || Kaj je to življenje || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / M. Vlašič, Anže Rozman</small> || [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]] |- | 24. || Alenka Godec || [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Beti Jurković|Beti Jurkovič]])</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / [[Elza Budau]] / Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964|1964]] |} ===2017=== '''''Poletna noč 2017''''' je bila posvečena skladatelju [[Jože Privšek|Jožetu Privšku]] (ob 80-letnici njegovega rojstva). Potekala je 21. junija na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], povezovala sta jo David Urankar in Bernarda Žarn. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Lojze Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Koncert je sklenila Darja Švajger z izvedbo ''[[Poletna noč|Poletne noči]]''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-poletni-poklon-mojstru-ocetu-dobre-glasbe-jozetu-privsku/425489 |title=Foto: Poletni poklon mojstru, očetu dobre glasbe, Jožetu Privšku |accessdate=3. 7. 2017 |date=22. 6. 2017 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Nastopajoči !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo |- | 1. || [[Nuša Derenda]] || Ne prižigaj luči v temi <small>(Lola Novaković oz. [[Elda Viler]])</small> || [[Gregor Strniša]] |- | 2. || [[Alex Volasko]] || Tam, kjer sem doma <small>([[Edvin Fliser]])</small> || rowspan=2|[[Miroslav Košuta]] |- | 3. || [[Alenka Godec]] || Zlati prah imaš v očeh <small>(Elda Viler)</small> |- | 4. || Matjaž Mrak || Deček z ulice <small>(Ivo Mojzer)</small> || [[Elza Budau]] |- | 5. || Nina Strnad in Matjaž Mrak || Kako sva si različna <small>([[Marjana Deržaj]] & [[Stane Mancini]] oz. [[Neca Falk]] & [[Alfi Nipič]])</small> || [[Frane Milčinski - Ježek]] |- | 6. || [[Nuška Drašček]] || Ljubimec brez imena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || Elza Budau |- | 7. || [[Matjaž Kumelj]] || Sinoči <small>(Oto Pestner)</small> || rowspan=2|[[Dušan Velkaverh]] |- | 8. || Vokalni band Kreativo || Mini maxi <small>([[Bele vrane]])</small> |- | 9. || Big Band RTV Slovenija || Sweet Mama Walse <small>(instr.)</small> || — |- | 10. || [[Darja Švajger]] || Samo nasmeh je bolj grenak <small>(Ditka Haberl)</small> || Elaz Budau |- | 11. || [[Oto Pestner]] || Mati, bodiva prijatelja <small>(Oto Pestner)</small> || Dušan Velkaverh |- | 12. || Oto Pestner & Kreativo || Če zapustil te bom <small>(Oto Pestner)</small> || rowspan=3|Elza Budau |- | 13. || Nina Strnad || Ljubezen v f-molu <small>(Ditka Haberl)</small> |- | 14. || Alex Volasko || Violine v mojem srcu <small>(Oto Pestner)</small> |- | 15. || Nuška Drašček || Nad mestom se dani <small>(Ditka Haberl)</small> || Dušan Velkaverh |- | 16. || Simfonični orkester in Big Band RTV SLO || Open Country <small>(instr.)</small> || — |- | 17. || Alenka Godec || Za dva <small>(Vilma Gunzek)</small> || Elza Budau |- | 18. || Nuša Derenda || Zato sem noro te ljubila <small>([[Tatjana Gros]])</small> || Miroslav Košuta |- | 19. || Oto Pestner || Vrača se pomlad <small>(Oto Pestner)</small> || Elza Budau |- | 20. || Vsi nastopajoči || [[Vozi me vlak v daljave]] <small>(Marjana Deržaj/[[Beti Jurković]])</small> || Aleksander Skale |} Avtor glasbe vseh skladb je Jože Privšek, razen ''Vrača se pomlad'', glasbo za katero je napisal [[Silvester Stingl]]. Avtor vseh aranžmajev je prav tako Jože Privšek, razen pri skladbah ''Ljubimec brez imena'' ([[Primož Grašič]]) in ''Ljubezen v f-molu'' ([[Aleš Avbelj]]). ===2018=== '''''Poletna noč: Vse najboljše!''''' je bila posvečena 90-letnici [[Radiotelevizija Slovenija|Radia]] in 60-letnici [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Potekala je 20. junija 2018 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], povezovala sta jo [[Bernarda Žarn]] in Slavko Bobovnik. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko Mojce Lavrenčič in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Koncert je sklenila Nina Strnad z izvedbo ''[[Poletna noč|Poletne noči]]''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/letosnja-poletna-noc-posvecena-jubilejnim-obletnicam-rtv-slovenija/457192|title=Letošnja Poletna noč posvečena jubilejnim obletnicam RTV Slovenija |accessdate=26. 6. 2018 |date=11. 6. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poletna-noc-v-cast-rtv-slovenija-odmeva-ze-60-let-na-30-podlage/458629|title=Poletna noč v čast RTV Slovenija: »Odmeva že 60 let na 30 podlage.« |accessdate=26. 6. 2018 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Izvedba !! Pesem !! Leto !! Avtor glasbe, besedila, aranžmaja |- | Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija || Poletna noč || 1964 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- | [[Eva Hren]] || Ko boš prišla na Bled || 1948 ||[[Bojan Adamič]] <small>(ga)</small>, [[Frane Milčinski - Ježek]] <small>(b)</small> |- | [[Urška Arlič Gololičič]] in [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] || Na mostu (Bila sva mlada oba) || 1962 ||[[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Vilko Ovsenik]] <small>(g)</small>, [[Ferry Souvan|Feri Souvan]] <small>(b)</small>, [[Patrik Greblo]] <small>(a)</small> |- | [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija]]<br>(zborovodkinja Anka Jazbec) || Bratovščina Sinjega galeba || 1969 ||[[Marijan Vodopivec]] <small>(g)</small>, [[Tone Pavček]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Saša Lešnjek || Mlade oči || 1973 ||[[Jure Robežnik]] <small>(ga)</small>, [[Dušan Velkaverh]] <small>(b)</small> |- | [[Darja Švajger]] || [[Prisluhni mi]] || 1995 || Primož Peterca <small>(gb)</small>, Sašo Fajon <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Nina Strnad || Samo nasmeh je bolj grenak || 1976 ||[[Jože Privšek]] <small>(ga)</small>, [[Elza Budau]] <small>(b)</small> |- | [[Oto Pestner]] || Mati, bodiva prijatelja || 1972 || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small> |- | rowspan=2|[[Tinkara Kovač]], [[Lara Baruca]] in [[Anika Horvat]]|| Zate || 1989 || rowspan=2|[[Marino Legovič]] <small>(g)</small>, [[Drago Mislej - Mef]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Lahko noč, Piran || 1996 |- | Simfonični orkester RTV Slovenija || Na svoji zemlji || 1948 ||[[Marjan Kozina|Marijan Kozina]] <small>(ga)</small> |- | [[Tomaž Domicelj]] || Slovenskega naroda sin || 1979 || Tomaž Domicelj <small>(gb)</small>, [[Slavko Avsenik mlajši|Slavko Avsenik ml.]] <small>(a)</small> |- | [[Siddharta]] || [[Ledena]] || 2015 ||[[Tomi Meglič]] <small>(gb)</small>, Siddharta <small>(a)</small>, Dejan Radičević <small>(a)</small>, [[Rok Golob]] <small>(a)</small> |- | [[Tomaž Plahutnik]] || [[Cvetje v jeseni (pesem)|Cvetje v jeseni]] || 1973 ||[[Urban Koder]] <small>(ga)</small> |- | [[Andrej Šifrer]] || Za prijatelje || 1998 || Andrej Šifrer <small>(gb)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | rowspan=2|[[Alfi Nipič]] || Poljane, dom prelepih dni || 1977 || Milan Ferlež <small>(ga)</small>, Alfi Nipič <small>(b)</small> |- | Štajerc || 1970 ||[[Engelbert Rodošek|Berti Rodošek]] <small>(gba)</small> |- | [[Elda Viler]] || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]]|| 1980 || Jure Robežnik <small>(ga)</small>, [[Milan Jesih]] <small>(b)</small> |- | Anika Horvat || [[V Ljubljano]]|| 1965 ||[[Ati Soss]] <small>(ga)</small>, [[Svetlana Makarovič]] <small>(b)</small> |- | Oto Pestner || Vrača se pomlad || 1977 ||[[Silvester Stingl]] <small>(g)</small>, Elza Budau <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | [[New Swing Quartet]] || 30 let || 1971 || Dušan Porenta <small>(gb)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Anika Horvat || Brez besed || 1966 ||[[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- | Saša Lešnjek || Pridi, dala ti bom cvet || 1970 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small> |- | [[Alex Volasko]] || Vse rože sveta || 1967 || Urban Koder <small>(g)</small>, Milan Lindič <small>(b)</small>, [[Mario Rijavec]] <small>(a)</small> |- | Vsi nastopajoči || [[Dan ljubezni]] || 1975 ||[[Tadej Hrušovar]] <small>(g)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small>, [[Dečo Žgur]] <small>(a)</small> |- | Nina Strnad || Poletna noč || 1964 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |} ===2019=== '''''Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj''''' je potekala 20. junija 2019 na ljubljanskem Kongresnem trgu. Vodila jo je [[Bernarda Žarn]]. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]], ki je tudi vodja projekta.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/poletna-noc-2019-poklon-marjani-derzaj/491658|title=Poletna noč 2019 - Poklon Marjani Deržaj |accessdate=1. 7. 2019 |date=11. 6. 2019 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poklon-marjani-derzaj-ki-je-definirala-slovensko-popevko/492600 |title=Poklon Marjani Deržaj, ki je definirala slovensko popevko |accessdate=1. 7. 2019 |date=21. 6. 2019 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- |[[Jadranka Juras]]|| Čakam nate vsak večer ||[[Ati Soss]] <small>(g)</small>, [[Elza Budau]] <small>(b)</small>, [[Patrik Greblo]] <small>(a)</small> |- |[[Eva Hren]]||[[Vozi me vlak v daljave]]||[[Jože Privšek]] <small>(ga)</small>, Aleksander Skale <small>(b)</small> |- | Ana Bezjak || Čez veliko let ||[[Jure Robežnik]] <small>(ga)</small>, [[Gregor Strniša]] <small>(b)</small> |- |[[Katrinas]]||[[Zvončki in trobentice]]|| Tone Roš <small>(gb)</small>, [[Tomaž Habe]] <small>(a)</small> |- |[[Alenka Gotar]]|| Spomin ||[[Vladimir Stiasny]] <small>(g)</small>, [[Lev Svetek]] <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- |[[Braco Koren]] & Anja Strajnar || Mi smo taki || Vasko Repinc <small>(g)</small>, Duša Repinc <small>(b)</small>, Milan Mihelič <small>(a)</small> |- |[[Darja Švajger]]|| To je moj zlati sin ||[[Bojan Adamič]] <small>(g)</small>, [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Nina Strnad ||[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]|| Jure Robežnik <small>(g)</small>, Gregor Strniša <small>(b)</small>, Mojmir Sepe <small>(a)</small> |- |[[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV SLO]]|| Telstar || Joe Meek <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Jadranka Juras || Utrinek ||[[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small>, Gregor Strniša <small>(b)</small> |- | Katrinas || Ko boš prišla na Bled || Bojan Adamič <small>(g)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small>, Tomaž Habe <small>(a)</small> |- | Anja Strajnar || Janez ||[[Vilko Ovsenik|Vilko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Ferry Souvan]] <small>(b)</small>, Bojan Adamič <small>(a)</small> |- | Monika Avsenik || Zvezde padajo v noč || Vilko Avsenik <small>(g)</small>, Ferry Souvan <small>(b)</small>, Jure Robežnik (a), Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Alenka Gotar & Anže Šuštar || Kako sva si različna || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small> |- |[[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski pevski zbor RTV SLO]]|| Ptičje strašilo || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- |[[Nuša Derenda]] & Mladinski pevski zbor RTV SLO || Valeta || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, [[Dušan Velkaverh]] <small>(b)</small> |- | Nina Strnad || Cesta bela || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Aleksander Skale <small>(b)</small> |- | Eva Hren ||[[V Ljubljano]]|| Ati Soss <small>(ga)</small>, [[Svetlana Makarovič]] <small>(b)</small> |- | Ana Bezjak || Glasba je končana || Nisa <small>(g)</small>, Franco Califano <small>(g)</small>, Umberto Bindi <small>(g)</small>, Elza Budau <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Nuša Derenda ||[[Ko gre tvoja pot od tod]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small> |- | Darja Švajger ||[[Poletna noč]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |} ===2020=== '''''Poletna noč – 75 let Big Banda RTV Slovenija''''' ('''''Poletna noč 2020''''') je potekala 3. septembra 2020 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Skladbe so izvajali [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Lojze Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Tadej Tomšič|Tadeja Tomšiča]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] ter številni solisti. Prireditev je povezovala [[Bernarda Žarn]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poletna-noc-v-znamenju-75-obletnice-big-banda-rtv-slovenija/535105|title=Poletna noč v znamenju 75. obletnice Big Banda RTV Slovenija |accessdate=22. 9. 2020 |date=4. 9. 2020 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Skladba !! Avtorji !! Pevec |- | 1. || [[Vozi me vlak v daljave]]|| [[Jože Privšek]] / [[Aleksander Skale]] / Jože Privšek || [[Nuška Drašček]] |- | 2. || Ko boš prišla na Bled || [[Bojan Adamič]] / [[Fran Milčinski Ježek]] / Bojan Adamič || [[Eva Hren]] |- | 3. || Sončna ura (Saj bo jutri spet lepo) || [[Urban Koder]] / Fran Milčinski Ježek / [[Mario Rijavec]]|| [[Mia Žnidarič]] |- | 4. || 41° vročine || Bojan Adamič || |- | 5. || Ptica brez kril || [[Janez Gregorc]] / [[Elza Budau]] / Janez Gregorc || Nina Strnad |- | 6. || Tvoja || Primož Peterca / Primož Peterca / Jože Privšek || [[Alenka Godec]] |- | 7. || [[Ne čakaj na maj (skladba, O.S.T.)|Ne čakaj na maj]]|| [[Borut Lesjak]] / Fran Milčinski Ježek / Lojze Krajnčan || [[Anika Horvat]] |- | 8. || Jagoda (Ko zorijo jagode) || Jože Privšek || |- | 9. || Breskvice || Bojan Adamič / [[Ervin Fritz]] / Bojan Adamič || [[Saša Lešnjek]] |- | 10. || Utrinek || [[Mojmir Sepe]] / [[Gregor Strniša]] / Mojmir Sepe || [[Jadranka Juras]] |- | 11. || Kadar ognji dogorijo || Janez Bončina Benč / Alenka Štebe / [[Aleš Avbelj]]|| [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina Benč]] |- | 12. || Med iskrenimi ljudmi || Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe || Nina Strnad |- | 13. || Včeraj, danes, jutri || [[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss || Nuška Drašček |- | 14. || Mlade oči || [[Jure Robežnik]] / Dušan Velkaverh / Jure Robežnik || Saša Lešnjek |- | 15. || Brinje || [[Lojze Krajnčan]]|| |- | 16. || Marko skače || ljudska / [[Tadej Tomšič]]|| Eva Hren |- | 17. || [[Ciganska kri]]|| Oto Pestner / [[Ivan Sivec]] / Jože Privšek || [[Oto Pestner]] |- | 18. || Iz megle || Lojze Krajnčan / [[Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]] / Lojze Krajnčan || Alenka Godec |- | 19. || Ko bi le vedel || Anže Kacafura / Anže Kacafura / Tadej Tomšič || Jadranka Juras |- | 20. || Lučka || Steve Klink / [[Svetlana Makarovič]] / Steve Klink || Mia Žnidarič |- | 21. || Med dvema ognjema || [[Patrik Greblo]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / Patrik Greblo || Anika Horvat |- | 22. || Tail End Charlie || W. J. Finegan / Jože Privšek || |- | 23. || Vrača se pomlad || [[Silvester Stingl]] / Elza Budau / Jože Privšek || Oto Pestner |- | 24. || Na krilih hrepenenja || Jože Privšek / Elza Budau / Jože Privšek || Nina Strnad |- | 25. || Ta noč je moja || Janez Bončina Benč / Branko Kastelic / [[Grega Forjanič]], Lojze Krajnčan || Janez Bončina Benč |- | 26. || [[Poletna noč]]|| Mojmir Sepe / Elza Budau / Jože Privšek || Saša Lešnjek |} ===2021=== '''''Poletna noč: poklon Tadeju Hrušovarju''''' je potekala 21. junija 2021 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Skladbe sta izvajala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] s številnimi solisti. Prireditev je povezovala [[Bernarda Žarn]]. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Izvedba !! Glasba !! Besedilo !! Aranžma |- | [[Enakonočje (skladba, Pepel in kri)|Enakonočje]] <small>([[Pepel in kri]])</small>|| [[Ana Dežman]]|| rowspan="3" |[[Tadej Hrušovar]]|| [[Dušan Velkaverh]]|| [[Dečo Žgur]] |- | Ljudje pomladi <small>(Pepel in kri)</small> || [[Oto Pestner]] & Teja Leskovšek || Tadej Hrušovar || Jože Privšek |- | Ljubljanski grad <small>(Pepel in kri)</small> || [[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija]]|| Dušan Velkaverh || Dečo Žgur |- | Maček v žaklju <small>([[Bele vrane]])</small> || [[Alex Volasko]] & Bojan Cvjetićanin || [[Jože Privšek]]|| [[Miroslav Košuta]]|| Jože Privšek |- | [[Dekle iz Zlate ladjice]] <small>(Pepel in kri)</small> || [[Saša Lešnjek]]|| rowspan="4" |Tadej Hrušovar || rowspan=2|Dušan Velkaverh || Dečo Žgur |- | [[Po bitki so generali vsi]] <small>(Pepel in kri)</small> || Dinamitke || rowspan=2|[[Lojze Krajnčan]] |- | Nekoč bom zbral pogum <small>([[Pop Design]])</small> || [[Miran Rudan]]|| [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi|Branko Jovanovič Vunjak]] |- | Navaden majski dan <small>(Helena Blagne)</small> || [[Helena Blagne]]|| Dušan Velkaverh || rowspan=2|[[Patrik Greblo]] |- | Insieme 1992 <small>([[Toto Cutugno|Toto Cotugno]])</small> || [[Eroika]]|| Toto Cotugno || Gianni Madonini |- | [[Na vrhu nebotičnika]] <small>(Bele vrane)</small> || Saša Lešnjek & Alex Volasko || [[Jure Robežnik]]|| [[Gregor Strniša]]|| Jure Robežnik |- | Zaljubljena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || [[Nuša Derenda]]|| rowspan="3" |Tadej Hrušovar || rowspan=4|Dušan Velkaverh || [[Janez Gregorc]], Patrik Greblo |- | [[Vsak je sam]] <small>([[Hazard (skupina)|Hazard]])</small>|| [[Alenka Godec]]|| [[Jani Hace]], [[Jaka Pucihar]] |- | Brez ljubezni mi živeti ni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || Saša Lešnjek || Dečo Žgur |- | Presenečenja <small>(Bele vrane)</small> || Bojan Cvjetićanin || Jure Robežnik || Patrik Greblo |- | V meni živ je smeh <small>(Pepel in kri)</small> || Dinamitke || rowspan=2|Tadej Hrušovar || Daniel Levski || Dečo Žgur |- | Mama Tereza <small>(Pepel in kri)</small> || Oto Pestner || rowspan=4|Dušan Velkaverh || Jože Privšek |- | Kot nekdo, ki imel me bo rad <small>(Ditka Haberl)</small> || Ana Dežman || Nat Kipner || Tadej Hrušovar, Lojze Krajnčan |- | Kdo <small>(Pepel in kri)</small> || Helena Blagne & Eroika || rowspan=3|Tadej Hrušovar || Jože Privšek, Patrik Greblo |- | [[Najlepše pesmi]] <small>(Hazard)</small> || Miran Rudan || [[Braco Doblekar]], Lojze Krajnčan |- | Za naju pojejo jutra <small>(Ditka Haberl & Branko Blaće)</small> || Nuša Derenda & Bernard Hrušovar || Mišo Doležal, [[Rok Lunaček]], Bernard Hrušovar || [[Jani Golob]], Lojze Krajnčan |- | Kam si namenjen, dragi moj <small>(Bele vrane)</small> || Saša Lešnjek & Alex Volasko || John Goodison || rowspan=3|Dušan Velkaverh || rowspan=3|Dečo Žgur |- | [[Pesem za dinar]] <small>(Pepel in kri)</small> || [[Pepel in kri]]|| rowspan="2" |Tadej Hrušovar |- | [[Dan ljubezni]] <small>(Pepel in kri)</small> || Pepel in kri |- | [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]])</small>|| Nuša Derenda || [[Mojmir Sepe]]|| [[Elza Budau]]|| Mojmir Sepe |} ===2022=== Koncert '''''Poletna noč''''' je leta 2022 potekal 21. junija na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]] pod geslom »Besedam moč« in je bil otvoritvena prireditev 70. [[Festival Ljubljana|Ljubljana Festivala]]. Posvečen je bil vidnejšim avtorjem besedil ob 60-letnici festivala [[Slovenska popevka]]. Večer sta povezovala [[Bernarda Žarn]] in [[Mario Galunič]]. Pevce soliste sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet|url= https://ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-besedam-moc/|title= POLETNA NOČ – BESEDAM MOČ|accessdate= |date= |format= |work= |archive-date= 2023-04-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20230417171512/https://ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-besedam-moc/|url-status= dead}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Naslov <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Izvedba !! Besedilo !! Glasba in aranžma |- | [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Katja Levstik]])</small>|| Nina Strnad || rowspan=3|[[Gregor Strniša]]|| [[Jure Robežnik]] <small>(g)</small>, Mojmir Sepe <small>(a)</small> |- | Malokdaj se srečava <small>(Lado Leskovar)</small> || [[Lado Leskovar]]|| [[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small> |- | Leti leti lastovka <small>([[Edvin Fliser]])</small> || [[Gregor Ravnik]]|| [[Boris Kovačič]] <small>(g)</small>, [[Mario Rijavec]] <small>(a)</small> |- | [[V Ljubljano]] <small>(Marjana Deržaj)</small> || [[Eva Boto]]|| rowspan="2" |[[Svetlana Makarovič]]|| [[Ati Soss]] <small>(ga)</small> |- | Luči Ljubljane <small>([[Berta Ambrož]])</small> || [[Alenka Godec]]|| [[Jože Privšek]] <small>(ga)</small> |- | Kje je tista trava <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Darja Švajger]]|| rowspan="3" |[[Branko Šömen]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Hvala, mama <small>([[Oto Pestner]])</small> || [[Anžej Dežan]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Prva ljubezen <small>([[Neca Falk]])</small> || [[Saša Lešnjek]]|| Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Ura brez kazalcev <small>([[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || [[Alex Volasko]]|| rowspan="4" |[[Miroslav Košuta]]|| Ati Soss <small>(ga)</small> |- | Zato sem noro te ljubila <small>([[Tatjana Gros]])</small> || Eva Boto || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Vzameš me v roke <small>([[Elda Viler]])</small> || Teja Leskovšek || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Zlati prah imaš v očeh <small>(Elda Viler)</small> || Nina Strnad || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Zakaj <small>(Lado Leskovar)</small> || Lado Leskovar || rowspan=3|[[Fran Milčinski Ježek]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Cifra mož <small>([[Ivo Mojzer]])</small> || Anže Šuštar || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Moje orglice <small>([[Janko Ropret]])</small> || Alex Volasko || Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Zvezde padajo v noč <small>(Marjana Deržaj)</small> || Zala Smolnikar - ZÁLI || [[Ciril Zlobec]]|| [[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, Jure Robežnik <small>(a)</small> |- | [[Lastovke (skladba)|Lastovke]] <small>(Elda Viler)</small> || Darja Švajger || [[Milan Jesih]]|| Jure Robežnik <small>(ga)</small> |- | Šopek maka <small>(Anžej Dežan)</small> || Anžej Dežan || [[Milan Dekleva]]|| [[Patrik Greblo]] <small>(ga)</small> |- | Breskvice <small>(Sonja Gabršček)</small> || Zala Smolnikar - ZÁLI || [[Ervin Fritz]]|| [[Bojan Adamič]] <small>(ga)</small> |- | Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || [[Andraž Hribar]]|| rowspan="2" |[[Elza Budau|Elda Budau]]|| Jure Robežnik <small>(ga)</small> |- | Samo nasmeh je bolj grenak <small>([[Ditka Haberl]])</small> || Nina Strnad || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Človek v človeku <small>(Meta Močnik)</small> || Alenka Godec || rowspan=3|[[Dušan Velkaverh]]|| [[Aleš Strajnar]] <small>(g)</small>, [[Primož Grašič]] <small>(a)</small> |- | Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || Gregor Ravnik || Aleš Strajnar <small>(g)</small>, [[Lojze Krajnčan]] <small>(a)</small> |- | Vrtiljak mojih sanj <small>(Neca Falk)</small> || Saša Lešnjek || Ati Soss <small>(ga)</small> |- | Mandolina <small>([[Stane Mancini]]/[[Beti Jurković]])</small> || Andraž Hribar || [[Lev Svetek]]|| [[Vladimir Stiasny]] <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj)</small> || Anžej Dežan || Elza Budau || Mojmir Sepe <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |} ===2026=== * 30. junij, Kongresni trg * Solisti: Alenka Godec, Helena Blagne, Tinkara Kovač, Saša Lešnjek, Irena Vrčkovnik, Teya, Gregor Ravnik, Sergije Lugovski, Samo Kališnik * Gostje: Modrijani, Kvatropirci, Chicas, New Swing Quartet, Oto Pestner ;Program * Vse je lepše, ker te ljubim (O. Pestner/ E. Budau/ J. Privšek) * Trideset let (D. Porenta/ D. Porenta/ J. Privšek) * Vem, nekje živeti mora (Đ. Novković/ N. Žgur/ J. Privšek) * Tvoje solze (O. Pestner/ E. Budau/ J. Privšek) * Mati, bodiva prijatelja (J. Privšek/ D. Velkaverh/ P. Greblo) * Mnogo srečnih let (M. Sepe/ D. Velkaverh/ M. Sepe – P. Greblo) * Vrača se pomlad (S. Stingl/ E. Budau/ J. Privšek) * Violine v mojem srcu (J. Privšek/ E. Budau/ J. Privšek) * Šepet poletnih trav (M. Ferlež/ E. Budau/ M. Ferlež – L. Krajnčan) * Tople julijske noči (B. Rodošek/ T. Rodošek/ B. Rodošek – P. Greblo) * Bodi luč (O. Pestner/ D. Hering/ T. Kozlevčar) * Za ljubezen hvala ti (B. Kovačič/ E. Budau/ M. Rijavec – P. Greblo) * Oda ljubezni (O. Pestner/ M. Šneberger) * Bisere imaš v očeh (O. Pestner/ D. Velkaverh/ M. Sepe) * Divinus (O. Pestner/ D. Furek/ O. Pestner) * Mary Ann (O. Pestner/ F. Lainšček/ J. Privšek) * Divji konji (O. Pestner/ D. Hering/ O. Pestner – P. Grašič) * Ciganska kri (O. Pestner/ I. Sivec/ J. Privšek – P. Grašič) * Vrniva se na najino obalo (O. Pestner/ O. Pestner/ O. Pestner – L. Krajnčan) * Ljubim te, Slovenija (O. Pestner/ O. Pestner/ M. Ferlež) * Poštar zvoni samo dvakrat (O. Pestner/ G. Elvič / Čudežna polja – J. Privšek) * Poletna noč (Poletna nočM. Sepe/ E. Budau/ M. Sepe)<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/poletna-noc-2026-bo-posvecena-otu-pestnerju/|title=Poletna noč 2026 bo posvečena Otu Pestnerju |accessdate=31. 3. 2026 |date=29. 3. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Slovenska popevka]] [[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Glasbene prireditve]] kiteyhyk1fulvcwkjeusp42ar7o1kfn 6653861 6653859 2026-03-31T16:20:22Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6653861 wikitext text/x-wiki '''Poletna noč''' je vsakoletni gala koncert, posvečen slovenskim popevkam (pa tudi drugim vidnejšim skladbam iz zakladnice slovenske zabavne glasbe), ki ga od leta 2006 organizira [[RTV Slovenija]] (Glasbena produkcija) skupaj s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]]. Vsako leto ima koncert drugo temo, pesmi pa izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi orkestra. Teme skozi leta:<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/politika-pri-nas-je-resnicnostni-sov-no-bolj-sov-od-resnicnosti-ze-zelo-odmaknjen/339664|title=»Politika pri nas je resničnostni šov. No, bolj šov, od resničnosti že zelo odmaknjen.« |accessdate=1. 2. 2016 |date=18. 6. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Prizorišče !! Posvečeno/tema |- | rowspan="2"|2006 || rowspan="2"|[[Križanke]] || [[Ati Soss]] |- | Koncert [[Majda Sepe|Majdi Sepe]] v spomin |- | 2007 || Križanke || Gala koncert skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika |- | 2008 || Dvorana Marjana Kozine v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] || Koncert z [[Darja Švajger|Darjo Švajger]] – Vsi moji obrazi |- | 2009 || Križanke || [[Elda Viler]] – 50 let na odru |- | 2010 || Križanke || [[Mojmir Sepe]] – 80 let |- | 2011 || Križanke || Dan ljubezni – Poklon [[Dušan Velkaverh|Dušanu Velkaverhu]] |- | 2012 || [[Kongresni trg]] || 50 let [[Slovenska popevka|Slovenske popevke]] |- | 2013 || Letni oder [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] || [[Jure Robežnik]] – 80 let |- | 2014 || Kongresni trg || Pesmi o Ljubljani |- | 2015 || Križanke || [[Elza Budau]] |- | 2016 || rowspan=11|Kongresni trg || 25 let festivalskih uspešnic |- | 2017 || [[Jože Privšek]] – 80 let |- | 2018 || 90 let Radia in 60 let Televizije Slovenija |- | 2019 || [[Marjana Deržaj]] |- | 2020 || 75 let Big Banda RTV Slovenija |- | 2021 || [[Tadej Hrušovar]] |- | 2022 || Poklon avtorjem nepozabnih besedil ob 60-letnici Slovenske popevke |- | 2023 || [[Tomaž Domicelj]] − 75 let |- | 2024 || [[Ditka Haberl]], [[Alenka Pinterič]] in [[Neca Falk]] |- | 2025 || Ta noč je moja: [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina − Benč]] |- | 2026 || [[Oto Pestner]] |} ===2006=== Leta 2006 sta se zgodila dva glasbena dogodka, ki sicer nista potekala pod imenom Poletna noč (koncert se je tako začel imenovati šele 2007), vendar se ju danes šteje v sklop koncertov Poletne noči: Tribute to Ati Soss in Koncert Majdi Sepe v spomin.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/koncert-poletna-noc-bo-posvecen-elzi-budau/366079|title=Koncert Poletna noč bo posvečen Elzi Budau |accessdate=31. 1. 2016 |date=27. 5. 2015 |format= |work=MMC }}</ref> ====Tribute to Ati Soss==== '''''Tribute to Ati Soss''''', poklon skladatelju '''[[Ati Soss|Atiju Sossu]]''', je potekal 21. junija 2006 v [[Križanke|Križankah]]. Z njim so hkrati proslavili 15 let Radia A1 in 30 let oddaje Studio ob 17-ih. Prireditev sta povezovala Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar. Nastopajoče je spremljal [[Big Band RTV Slovenija]], obogaten s Celjskim godalnim orkestrom, pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Nastopili so:<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/bigband/content.php?id=53|title=TRIBUTE TO ATI SOSS |accessdate=1. 2. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Elda Viler]] * [[Oto Pestner]] * [[Alenka Godec]] * [[Nuša Derenda]] * [[Kristina Oberžan]] * [[Anika Horvat]] * [[Iva Stanič]] * Boštjan Dermol * klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš ====Koncert Majdi Sepe v spomin==== '''''Koncert [[Majda Sepe|Majdi Sepe]] v spomin''''' je potekal 11. septembra 2006, pet mesecev po njeni smrti, v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Vodila sta ga Bernarda Žarn in [[Jure Longyka]]. Soliste je spremljal [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] z godali vrhniškega orkestra Simfonika pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2006/09/koncert-majdi-sepe-v-spomin/ |title=Koncert Majdi Sepe v spomin |accessdate=1. 2. 2016 |date=15. 9. 2006 |format= |work=rockonnet.com |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304210815/http://www.rockonnet.com/2006/09/koncert-majdi-sepe-v-spomin/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # || Izvedba !! Pesem !! Glasba / besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Alenka Godec]] || Glas stare ure || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Gregor Strniša]]</small> || [[Slovenska popevka 1962]] |- | 2. || rowspan="2"|[[Irena Vrčkovnik]] || Na ljubljanskem gradu || <small>[[Mojmir Sepe]] / Gregor Strniša</small> || 1971 |- | 3. || Ribič, ribič me je ujel || <small>Mojmir Sepe / Gregor Strniša</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>3. nagrada občinstva |- | 4. || rowspan="2"|[[Darja Švajger]] || Nocoj || <small>[[Jože Privšek]] / [[Lev Svetek]]</small> || |- | 5. || Pesem o pomladi in prijateljstvu || <small>Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]]</small> || [[Slovenska popevka 1970]]<br>3. nagrada občinstva |- | 6. || [[Lado Leskovar]] || Uspavanka za mrtve vagabunde || <small>Mojmir Sepe / [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]]</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 7. || [[Anžej Dežan]] || Ljubezen || || |- | 8. || Alenka Godec || Ljubim, ne morem nič za to || <small>Jerome Kern / ?</small> || Original: ''Can't Help Lovin' Dat Man'' iz muzikala Show Boat (1927) |- | 9. || rowspan="2"|[[Elda Viler]] || S teboj || <small>Mojmir Sepe / [[Elza Budau]]</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>Elda in Majda sta ''S teboj'' peli v alternaciji |- | 10. || Vzameš me v roke || <small>Mojmir Sepe / [[Miroslav Košuta]]</small> || [[Slovenska popevka 1967]]<br><small>''Vzameš me v roke'' je sicer Eldina pesem, a je tudi Majda posnela svojo različico</small> |- | 11. || rowspan="2"|[[Vita Mavrič]] || Stihi mojega spomina || <small>Milan Ferlež / [[Janez Menart]]</small> || Opatija 1980 |- | 12. || Kraj mene lezi || || |- | 13. || rowspan="2"|[[Oto Pestner]] || Pismo za Mary Brown || <small>Mojmir Sepe / Frane Milčinski</small> || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || My Love for You || <small>Mojmir Sepe / Norman Newell</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>'''Grand Prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije'''<br><small>Angleška različica ''Med iskrenimi ljudmi'', ki jo je v alternaciji pel Robert Young</small> |- | 15. || [[Nuša Derenda]] & [[Nino Robić|Nino Robič]] || Bele ladje || <small>Mojmir Sepe / Gregor Strniša</small> || Duet Majde in Nina, ki je izšel 1962 |- | 16. || rowspan="2"|Nuša Derenda || Ljubljanske ulice || <small>Mojmir Sepe / Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 17. || Izpoved || <small>Mojmir Sepe / [[Branko Šömen]]</small> || [[Slovenska popevka 1975]] |- | 18. || Vsi skupaj || Čez Šuštarski most || <small>Mike Deighan, Pierre Delanoë / Strniša</small> || <small>Original: ''Waterloo Road'' – Jason Crest / ''Les Champs Élysées'' – Joe Dassin</small> |} ===2007=== '''''Poletna noč 2007''''' je bila posvečena skladateljema '''[[Mojmir Sepe|Mojmirju Sepetu]]''' in '''[[Jure Robežnik|Juretu Robežniku]]'''. Potekala je 26. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Večer je povezoval Ivana Šundov (avtor scenarija je bil [[Jure Longyka]]). Nastopajoče, ki so izvedli njune najbolj znane skladbe, na primer [[Poletna noč]], [[Na vrhu nebotičnika]], Med iskrenimi ljudmi in [[Lastovke (skladba)|Lastovke]], sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko Mojmirja Sepeta, [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Nastopili so:<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2007/06/vabilo-na-poletno-noc-v-krizanke/ |title=Vabilo na Poletno noč v Križanke |accessdate=1. 2. 2016 |date=26. 6. 2007 |format= |work=rockonnet.com |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305202127/http://www.rockonnet.com/2007/06/vabilo-na-poletno-noc-v-krizanke/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/po-poti-spominov-slovenske-popevke/151236|title=Po poti spominov slovenske popevke |accessdate=1. 2. 2016 |date=25. 6. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * [[Elda Viler]] * [[Alenka Godec]] * [[Darja Švajger]] * [[Vita Mavrič]] * [[Anika Horvat]] * [[Eva Hren]] * [[Ana Dežman]] * [[Irena Vrčkovnik]] * [[Eva Černe]] * [[Branka Kraner]] * [[Lado Leskovar]] * [[Anžej Dežan]] * [[Andraž Hribar]] * [[Perpetuum Jazzile]] * pianist [[Bojan Gorišek]] * saksofonist [[Tadej Tomšič]] ===2008=== Leta 2008 ni bilo posebnega koncerta, ki bi bil komu posvečen, ampak je pod imenom Poletna noč 3. junija v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] potekal koncert '''[[Darja Švajger|Darje Švajger]]''' z naslovom '''''Vsi moji obrazi''''', na katerem je predstavila vrhunce najbolj znanih muzikalov. To je bila ena izmed prireditev ob 80-letnici Radia in 50-letnici Televizije Slovenija. Darjo sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Matjaž Brežnik|Matjaža Brežnika]]. Kot gost je nastopil harmonikar [[Janez Dovč]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/vsi-moji-obrazi/4 |title=Vsi moji obrazi − Poletna noč z Darjo Švajger |accessdate=4. 2. 2016 |date= |format= |work=sigic.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Pesem !! Avtorji !! Opombe |- | 1. || Blue Velvet || <small>Bernie Wayne, Lee Morris / [[Jaka Pucihar]]</small> || |- | 2. || People || <small>Jule Styne / Bob Merrill / Ranko Rihtman</small> || muzikal Funny Girl <small>(Smešno dekle)</small> (1964) |- | 3. || Tonight || <small>[[Leonard Bernstein]] / Stephen Sondheim / [[Jože Privšek]]</small> || muzikal West Side Story <small>(Zgodba z zahodne strani)</small> (1956) |- | 4. || Oh, What a Beautiful Mornin || <small>Richard Rodgers / Oscar Hammerstein / Jože Privšek</small> || muzikal Oklahoma! (1943) |- | 5. || I Could Have Danced All Night || <small>Frederick Loewe / Alan Jay Lerner / Jože Privšek</small> || muzikal My Fair Lady (1956) |- | 6. || Don't Cry for Me Argentina || <small>[[Andrew Lloyd Webber]] / Tim Rice / Ranko Rihtman</small> || muzikal Evita (1976/78) |- | 7. || Fiddle Faddle || <small>Leroy Anderson</small> || Izvedel orkester brez Darje |- | 8. || I Will Wait for You || <small>Michel Legrand / Norman Gimbel / [[Patrik Greblo]]</small> || muzikal Les Parapluies de Cherbourg (1964)<br>angl. različica ''Je ne pourrai jamais vivre sans toi'' |- | 9. || All I Ask of You || <small>Andrew Lloyd Webber / Charles Hart, Richard Stilgoe / [[Rok Golob]]</small> || muzikal The Phantom of the Opera <small>([[Fantom iz opere]])</small> (1986) |- | 10. || Mein Herr || <small>John Kander / Fred Ebb / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || filmska različica muzikala Cabaret <small>(Kabaret)</small> (1972) |- | 11. || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]]|| <small>[[Jure Robežnik]] / [[Milan Jesih]]</small> || Iz predstave Naivne lastovke<br>Gost: [[Janez Dovč]] |- | 12. || Send in the Clowns || <small>Stephen Sondheim / Stephen Sondheim / Ranko Rihtman</small> || muzikal A Little Night Music <small>(Mala nočna glasba)</small> (1973) |- | 13. || I Feel Pretty || <small>Leonard Bernstein / Stephen Sondheim / Jaka Pucihar</small> || muzikal West Side Story (1957) |- | 14. || One Day I'll Fly Away || <small>Joe Sample / Will Jennings / Patrik Greblo</small> || muzikal Moulin Rouge! (2001) |- | 15. || My Heart Belongs to Daddy || <small>[[Cole Porter]] / Cole Porter / Patrik Greblo</small> || muzikal Leave It to Me! (1938) |- | 16. || Oblivion || <small>[[Astor Piazzolla]]</small> || Izvedel Janez Dovč z orkestrom brez Darje |- | 17. || Yo soy Maria || <small>Astor Piazzolla / Horacio Ferrer / Jaka Pucihar</small> || Gost: Janez Dovč |- | 18. || Cabaret || <small>John Kander / Fred Ebb / Jože Privšek</small> || iz muzikala Cabaret (1966) |- | 19. || Somewhere || <small>Leonard Bernstein / Stephen Sondheim / Ranko Rihtman</small> || iz muzikala West Side Story (1957) |- | 20. || [[Prisluhni mi]] || <small>[[Sašo Fajon]] / [[Primož Peterca]] / Jože Privšek</small> || [[Pesem Evrovizije 1995]] |} ===2009=== '''''Poletna noč: Elda Viler − 50 let na odru''''' je potekala 16. junija 2009 v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Prireditev je povezovala Bernarda Žarn. Nastopila je '''[[Elda Viler]]''' z gosti (Mladinski pevski zbor Stična, Ladislav Fidri - Laci, [[Ana Dežman]], Zdenka Kovačiček, [[Oto Pestner]], [[Gal Gjurin]], Denis Horvat in [[Edvin Fliser]]) ob spremljavi [[Big Band RTV Slovenija|Big Banda]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] (in Ladislava Fidrija).<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/do-vstopnic-za-koncert-poletna-noc/204801|title=Do vstopnic za koncert Poletna noč |accessdate=1. 2. 2016 |date=8. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/moje-zivljenje-je-pesem/205212|title=»Moje življenje je pesem« |accessdate=1. 2. 2016 |date=13. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/stojece-ovacije-za-brezcasno-eldo-viler/205506|title=Stoječe ovacije za brezčasno Eldo Viler |accessdate=1. 2. 2016 |date=17. 6. 2009 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Pesem !! Izvedba !! Glasba / besedilo / aranžma<ref>{{navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/ELDA_VILER_RAJSKA_PTICA_DVOJNI_CD__DVD/ |title=ELDA VILER: RAJSKA PTICA (DVOJNI CD + DVD) (2009) |accessdate=2. 2. 2016 |date= |format= |work=zkpprodaja.si21.com |archive-date=2013-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130807061007/http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/ELDA_VILER_RAJSKA_PTICA_DVOJNI_CD__DVD |url-status=dead }}</ref> !! Opombe |- | style="text-align:center"|1. || Ave Marija || [[Elda Viler]] & MPZ Stična || <small>[[Charles Gounod]] / M. File</small> || |- | style="text-align:center"|2. || Osliček || rowspan="3"|Elda Viler || <small>Elda Viler / [[Elza Budau]] / [[Jože Privšek]]</small> || [[Melodije morja in sonca 1981]] |- | style="text-align:center"|3. || Otoki || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Miroslav Košuta]] / Jure Robežnik</small> || Opatija 1968 |- | style="text-align:center"|4. || Rajska ptica || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / [[Gregor Strniša]] / [[Mario Rijavec]]</small> || [[Slovenska popevka 1969]] |- | style="text-align:center"|5. || Stardust || Ladislav Fidri - Laci || <small>Hoagy Carmichael / – / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|6. || Predolgo si bil sam || Elda Viler || <small>Ladislav Fidri / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | rowspan="3" style="text-align:center"|7. || Raindrops Keep Fallin' on My Head || rowspan="3"|Elda, [[Ana Dežman]] & Zdenka Kovačiček || rowspan="3"|<small>Burt Bacharach / različni / Ladislav Fidri</small> || rowspan="3"| Bacharach medley |- | This Guy's in Love with You |- | I'll Never Fall in Love Again |- | style="text-align:center"|8. || Kličem te, sreča || rowspan="2"|Ana Dežman || <small>Heda Piliš / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|9. || Tebi, ki veš || <small>Ladislav Fidri / Elza Budau / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|10. || Makin' Whoopee || Zdenka Kovačiček || <small>Walter Donaldson / Gus Khan / Ladislav Fidri</small> || |- | style="text-align:center"|11. || Ne prižigaj luči || rowspan="3"|Elda Viler || <small>Jože Privšek / Gregor Strniša / Jože Privšek</small> || Original: ''Ne pali svetla u sumrak'' Lole Novaković |- | style="text-align:center"|12. || Ko ljubezen umre || <small>[[Aleš Kersnik]] / Elza Budau / [[Janez Gregorc]]</small> || Festival Zlata nota, Solingen 1973 |- | style="text-align:center"|13. || Ti || <small>[[Jani Golob]] / Elza Budau / Janez Gregorc</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | style="text-align:center"|14. || Ti si moja ljubezen || Elda Viler & [[Oto Pestner]] || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || |- | style="text-align:center"|15. || 30 let || Oto Pestner || <small>Dušan Porenta / Dušan Porenta / Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1971<br>1. nagrada občinstva |- | style="text-align:center"|16. || Enkrat se vse začne || Elda Viler & Ana Dežman || <small>[[Franc Avsenek]] / [[Dušan Velkaverh]] / Jani Golob</small> || |- | style="text-align:center"|17. || Vem, da si nekje || Elda Viler & Ana Dežman<br><small>([[Gal Gjurin]] na klavirju, Denis Horvat na harmoniki)</small> || <small>Gal Gjurin</small> || |- | style="text-align:center"|18. || Tam, kjer sem doma || [[Edvin Fliser]] || <small>Jože Privšek / Miroslav Košuta / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>3. nagrada občinstva |- | style="text-align:center"|19. || Od vesielja se živi || Elda Viler & Edvin Fliser || <small>Edvin Fliser / Metka Ravnjak-Jauk / [[Patrik Greblo]]</small> || [[Festival narečnih popevk 2006|Narečna popevka 2006]] |- | style="text-align:center"|20. || Če bi teden štel osem dni || rowspan="2"|Elda Viler & Ana Dežman || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Jugovizija 1968 − 2. mesto |- | style="text-align:center"|21. || Nora misel <small>(Pazza idea)</small> || <small>Maurizion Monti / Elza Budau / [[Milan Mihelič]]</small> || Original: ''Pazza idea'' [[Patty Pravo]] |- | style="text-align:center"|22. || Ta svet || rowspan="6"|Elda Viler || <small>[[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss</small> || |- | style="text-align:center"|23. || [[Lastovke (skladba)|Lastovke]]|| <small>Jure Robežnik / [[Milan Jesih]] / Jure Robežnik</small> || Iz predstave ''Naivne lastovke'' |- | rowspan="5" style="text-align:center"|24.<br><small>Venček</small> || S teboj || <small>[[Mojmir Sepe]] / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]] |- | Na deževen dan || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Opatija 1967 |- | Zlati prah imaš v očeh || <small>Jože Privšek / Miroslav Košuta / Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1969<br>2. nagrada strokovne žirije |- | Vzameš me v roke || <small>Mojmir Sepe / Miroslav Košuta / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1967]]<br>'''1. nagrada strokovne žirije''' |- | Včeraj, danes, jutri || Elda Viler & Ana Dežman || <small>Ati Soss / Branko Šömen / Ati Soss</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>'''nagrada mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije''' |} ===2010=== '''''Poletna noč 2010''''' je bila posvečena skladatelju '''[[Mojmir Sepe|Mojmirju Sepetu]]''' ob njegovi 80-letnici. Prireditev je potekala 22. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]], povezovala pa jo je Bernarda Žarn. Nastopajoče, ki so izvajali Sepetove najbolj znane popevke, sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/vpogled-v-delo-in-kancek-zasebnosti-mojmirja-sepeta/229844|title=Vpogled v delo (in kanček zasebnosti) Mojmirja Sepeta |accessdate=1. 2. 2016 |date=10. 5. 2010 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/zimzelena-poletna-noc-ob-jubileju-njenega-avtorja/233132|title=Zimzelena Poletna noč ob jubileju njenega avtorja |accessdate=1. 2. 2016 |date=22. 6. 2010 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/foto-poklon-mojmirju-sepetu-na-poletno-noc/233164|title= Foto: Poklon Mojmirju Sepetu na poletno noč|accessdate=1. 2. 2016 |date=23. 6. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Eva Hren]] || Sto majhnih nežnosti <small>([[Alenka Pinterič]])</small> || [[Elza Budau]] || |- | 2. || [[Darja Švajger]] || Pesem o pomladi in prijateljstvu <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Dušan Velkaverh]] || [[Slovenska popevka 1970]]<br>3. nagrada občinstva, '''nagrada za aranžma''' |- | 3. || [[Alenka Godec]] || Utrinek <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || rowspan="2"|[[Gregor Strniša]] || [[Slovenska popevka 1965]]<br>2. nagrada občinstva |- | 4. || [[Nuša Derenda]] || Ribič, ribič me je ujel <small>(Majda Sepe)</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>3. nagrada občinstva |- | 5. || [[Nuška Drašček]] || Nekoč bo <small>([[Regina]])</small> || [[Žarko Petan]] || |- | 6. || [[Elda Viler]] <small>([[Jure Robežnik]] na klavirju)</small> || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || Elza Budau || |- | 7. || Orkester || Uspavanka za Lano || — || |- | 8. || [[Vita Mavrič]] || Pariške kokete <small>(Vita Mavrič)</small> || [[Vinko Möderndorfer]] || |- | 9. || [[Mia Žnidarič]] || Pismo za Mary Brown <small>(Majda Sepe)</small> || [[Frane Milčinski - Ježek|Fran Milčinski]] || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 10. || [[Oto Pestner]] || Mnogo srečnih let od tod <small>(Oto Pestner)</small> || Dušan Velkaverh || Opatija 1973 |- | 11. || Pro anima singers || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/[[Beti Jurković]])</small> || Elza Budau || [[Slovenska popevka 1964]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 12. || Eva Hren || Ko sva skupaj <small>(Alenka Pinterič)</small> || [[Smiljan Rozman]] || Šanson Rogaška 1988 |- | 13. || Marjan Peternel <small>(pianist)</small> || Pogled z gradu || — || |- | 14. || Darja Švajger || Med iskrenimi ljudmi <small>(Majda Sepe)</small> || Dušan Velkaverh || [[Slovenska popevka 1972]]<br>'''grand prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije''' |- | 15. || Alenka Godec || Brez besed <small>([[Berta Ambrož]])</small> || Elza Budau || [[Pesem Evrovizije 1966]] – 7. mesto |- | 16. || Nuša Derenda || Vzameš me v roke <small>(Elda Viler)</small> || [[Miroslav Košuta]] || [[Slovenska popevka 1967]]<br>'''1. nagrada strokovne žirije''' |- | 17. || Elda Viler <small>(Mojmir Sepe na klavirju)</small> || S teboj <small>(Elda Viler/Majda Sepe)</small> || Elza Budau || Slovenska popevka 1964 |- | 18. || rowspan="2"|[[Mojmir Sepe]] || [[Zemlja pleše]] <small>([[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || Gregor Strniša || [[Slovenska popevka 1962]] |- | 19. || Stari lajnar || Fran Milčinski || |- | 20. || Vsi skupaj || Poletna noč || Elza Budau || |} ===2011=== '''''Poletna noč – Dan ljubezni''''' je potekala 21. junija 2011 v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Posvečena je bila tekstopiscu '''[[Dušan Velkaverh|Dušanu Velkaverhu]]'''. Povezovala jo je Ana Tavčar, nastopajoče pa sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/letosnja-poletna-noc-v-znamenju-velkaverhovih-uspesnic/259917|title=Letošnja Poletna noč v znamenju Velkaverhovih uspešnic |accessdate=1. 2. 2016 |date=15. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/prvi-poletni-dan-dan-za-vecer-slovenske-popevke/260322|title=Prvi poletni dan, dan za večer slovenske popevke |accessdate=1. 2. 2016 |date=21. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/parada-slovenske-popevke-skozi-besedila-dusana-velkaverha/260405|title=Parada Slovenske popevke skozi besedila Dušana Velkaverha |accessdate=1. 2. 2016 |date=22. 6. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/poletna-noc-2011 |title=Poletna noč 2011: Poklon Dušanu Velkaverhu |accessdate=1. 2. 2016 |date= |format= |work=sigic.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvajalec !! Pesem <small>(prvotni izvajalec, kadar drug)</small> !! Glasba / aranžma !! Opombe |- | 1. || Nove vrane<br><small>(Katja Koren, [[Lea Sirk]], Mate Brodar, Matej Virtič)</small> || Presenečenja <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>[[Jure Robežnik]]</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije |- | 2. || [[Ana Dežman]] || Nad mestom se dani <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>[[Jože Privšek]]</small> || Opatijski festival 1985 |- | 3. || [[Oto Pestner]] || Mnogo srečnih let od tod || <small>[[Mojmir Sepe]]</small> || Opatija 1973 |- | 4. || [[Iva Stanič]] || Brez ljubezni mi živeti ni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || <small>[[Tadej Hrušovar]] / [[Dečo Žgur]]</small> || Opatija 1978 |- | 5. || Neža Drobnič || [[Ti si rekla sonce|Ti si rekel sonce]] <small>([[Ivo Mojzer]])</small> || <small>Dečo Žgur / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || 1976 |- | 6. || [[Andrej Šifrer]] || Ptica vrh Triglava <small>([[Braco Koren]])</small> || <small>Jure Robežnik / [[Patrik Greblo]], Šifrer</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>3. nagrada strokovne žirije |- | 7. || [[Eva Sršen]] || [[Ljubi, ljubi, ljubi]] || <small>Mojmir Sepe</small> || Opatija 1969 |- | 8. || Ivan Hudnik || [[Zelene livade s teboj]] <small>([[12. nadstropje]])</small> || <small>Martin Žvelc / [[Slavko Avsenik mlajši|Slavko Avsenik ml.]]</small> || Opatija 1985 |- | 9. || [[Irena Vrčkovnik]] || Vila z rimskega zidu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / [[Janez Gregorc]]</small> || Beogradsko proleće 1972 |- | 10. || Irena Vidic || Kot nekdo, ki imel me bo rad <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Nat Kipner / Lojze Krajnčan</small> || |- | 11. || [[Nuška Drašček]] || Ljubljanske ulice <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 12. || Nove vrane || Mini maxi <small>(Bele vrane)</small> || <small>Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1970]]<br>1. nagrada občinstva |- | 13. || [[Elda Viler]] <small>(Jure Robežnik na klavirju)</small> || Dnevi srečni, dnevi žalostni || <small>Jure Robežnik</small> || [[Slovenska_popevka_1978#Pesmi_svobodnih_oblik_.E2.80.93_.C5.A1ansoni|Slovenska popevka 1978 – šansoni]] |- | 14. || [[Pepel in kri]] || Pesem za dinar || <small>Tadej Hrušovar / Dečo Žgur, Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1979]]<br>3. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije<br>'''nagrada za najboljše besedilo''' |- | 15. || [[Darja Švajger]] || Pesem o pomladi in prijateljstvu <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || Slovenska popevka 1970<br>3. nagrada občinstva |- | 16. || [[Matjaž Jelen]] || Solza, ki je ne prodam <small>(Edvin Fliser)</small> || <small>Jože Privšek</small> || Slovenska popevka 1970<br>1. nagrada strokovne žirije, '''nagrada za najboljše besedilo''' |- | 17. || [[Anika Horvat]] || Valeta <small>([[Marjana Deržaj]] & Bele vrane)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || Slovenska popevka 1970 |- | 18. || [[Edvin Fliser]] || Kjer se nasmeh konča || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1975]]<br>1. nagrada mednarodne žirije |- | 19. || [[Alenka Godec]] || [[Vsak je sam]] <small>([[Hazard (skupina)|Hazard]])</small> || <small>Tadej Hrušovar / [[Jaka Pucihar]], [[Jani Hace]]</small> || [[Slovenska popevka 1980]]<br>3. nagrada občinstva |- | 20. || [[Janez Bončina - Benč]] || Maja z biseri || <small>Jure Robežnik / [[Grega Forjanič]]</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>3. nagrada mednarodne žirije |- | 21. || [[Nuša Derenda]] || Mlade oči <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / Patrik Greblo</small> || Opatija 1973 |- | 22. || [[Eva Hren]] || Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || <small>[[Aleš Strajnar]] / Lojze Krajnčan</small> || Slovenska popevka 1980<br>1. nagrada mednarodne žirije |- | 23. || Dominik Trobentar || So najlepše pesmi že napisane <small>(Hazard)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Lojze Krajnčan</small> || [[Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1983|Jugovizija 1983]] |- | 24. || Nina Strnad || Med iskrenimi ljudmi <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>grand prix mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije |- | 25. || Vsi skupaj || [[Dan ljubezni]] <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Dečo Žgur</small> || [[Pesem Evrovizije 1975]] |} ===2012=== '''''Poletna noč: 50 let Slovenske popevke''''' je potekala 21. junija 2012 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Povezovala jo je Bernarda Žarn (scenarij sta napisala [[Rok Vilčnik]] in Žarnova). Izvajalce sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] ([[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]] pri ''Med iskrenimi ljudmi''). Posebni gostje prireditve so bili [[Dušan Velkaverh]], [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Nino Robić|Nino Robič]], [[Ajda Kalan]] in Nataša Dolenc.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-vse-dam-vse-dam-za-eno-noc-poletno-noc/285861|title=Foto: Vse dam, vse dam, za eno noč, poletno noč |accessdate=31. 1. 2016 |date=22. 6. 2012 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-vse-dam-za-poletno-noc/285817|title=Video: Vse dam za poletno noč |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2016 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec, kadar drug)</small> !! Leto !! Glasba / besedilo / aranžma !! Nagrade |- | 1. || [[Stane Mancini]] || Mandolina <small>(Stane Mancini/[[Beti Jurković]])</small> || [[Slovenska popevka 1962|1962]] || <small>[[Vladimir Stiasny]] / [[Lev Svetek]] / Jože Privšek</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 2. || [[Alenka Godec]] || Zvezde padajo v noč <small>([[Marjana Deržaj]]/Nino Robič)</small> || 1962 || <small>[[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] / [[Ciril Zlobec]] / Jure Robežnik</small> || 2. nag. občinstva |- | 3. || Nina Strnad || [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>(Marjana Deržaj/Katja Levstik)</small> || [[Slovenska popevka 1963|1963]] || <small>[[Jure Robežnik]] / [[Gregor Strniša]] / Jure Robežnik</small> || Nag. za najboljšo glasbeno stvaritev |- | 4. || [[Lado Leskovar]] || Malokdaj se srečava <small>(Lado Leskovar/Beti Jurković)</small> || 1963 || <small>[[Mojmir Sepe]] / Gregor Strniša / Mojmir Sepe</small> || <small>'''1. nag. občinstva'''; za najboljšo pevko,<br>za najbolj izvirno popevko, za besedilo</small> |- | 5. || [[Lea Sirk]] || S teboj <small>(Majda Sepe/[[Elda Viler]])</small> || [[Slovenska popevka 1964|1964]] || <small>Mojmir Sepe / [[Elza Budau]] / Mojmir Sepe</small> || |- | 6. || [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] || Neizpeta melodija || [[Slovenska popevka 1969|1969]] || <small>Damjan Tozon / Mirjam Tozon / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 7. || [[Eva Boto]] || Včeraj, danes, jutri <small>(Elda Viler)</small> || [[Slovenska popevka 1971|1971]] || <small>[[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss</small> || <small>'''Nag. mednarodne žirije, 1. nag. strokovne žirije'''</small> |- | 8. || [[Maja Pihler Stermecki|Bilbi]] || Med iskrenimi ljudmi <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Slovenska popevka 1972|1972]] || <small>Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe</small> || <small>'''Grand prix mednarodne žirije, 1. nag. strokovne žirije'''</small> |- | 9. || [[Edvin Fliser]] || Leti, leti lastovka || [[Slovenska popevka 1973|1973]] || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / Gregor Strniša / [[Mario Rijavec]]</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 10. || [[Janez Bončina - Benč]] || Maja z biseri || [[Slovenska popevka 1974|1974]] || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / [[Grega Forjanič]]</small> || 3. nag. mednarodne žirije |- | 11. || [[Tomaž Domicelj]] || Danes bo srečen dan || [[Slovenska popevka 1975|1975]] || <small>Tomaž Domicelj / Tomaž Domicelj / Jože Privšek</small> || 2. nag. občinstva |- | 12. || [[Nuška Drašček]] || Samo nasmeh je bolj grenak <small>([[Ditka Haberl]])</small> || [[Slovenska popevka 1976|1976]] || <small>[[Jože Privšek]] / Elza Budau / Jože Privšek</small> || '''1. nag. občinstva, 1. nag. mednarodne žirije''' |- | 13. || [[Oto Pestner]] || Vrača se pomlad || [[Slovenska popevka 1977|1977]] || <small>Silvester Stingl / Elza Budau / Jože Privšek</small> || <small>'''1. nag. občinstva, 1. nag. mednarod. žirije'''; za aranžma</small> |- | 14. || [[Omar Naber]] || Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || [[Slovenska popevka 1980|1980]] || <small>[[Aleš Strajnar]] / Dušan Velkaverh / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. mednarodne žirije''' |- | 15. || [[Andrej Šifrer]] || Za prijatelje || [[Slovenska popevka 1998|1998]] || <small>Andrej Šifrer / Andrej Šifrer / [[Patrik Greblo]]</small> || '''1. nag. občinstva, 1. nag. žirije''' |- | 16. || [[Nuša Derenda]] || Čez 20 let || [[Slovenska popevka 2000|2000]] || <small>[[Matjaž Vlašič]] / [[Urša Vlašič]] / Patrik Greblo</small> || Nag. za zvočno podobo |- | 17. || [[Katrinas]] || Letim || [[Slovenska popevka 2001|2001]] || <small>[[Rok Golob]] / Primož Peterca / Rok Golob</small> || '''1. nag. žirije''' |- | 18. || Tomaž Ahačič & Katja Koren || Če je to slovo || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. občinstva''' |- | 19. || [[Ylenia Zobec]] || Ne razumem || 2005 || <small>[[Marino Legovič]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / Legovič, Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za izvedbo |- | 20. || [[Anika Horvat]] || Belo nebo || [[Slovenska popevka 2006|2006]] || <small>Patrik Greblo / Damjana Kenda Hussu / Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za aranžma |- | 21. || [[Damjana Golavšek]] || Naravne sile || [[Slovenska popevka 2007|2007]] || <small>Karel Novak / Damjana Kenda Hussu / Janez Gregorc</small> || '''1. nag. žirije'''; za aranžma |- | 22. || [[Anžej Dežan]] || Šopek maka || [[Slovenska popevka 2008|2008]] || <small>Patrik Greblo / [[Milan Dekleva]] / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za interpretacijo, za besedilo |- | 23. || [[Darja Švajger]] || Otok ljubezni || [[Slovenska popevka 2010|2010]] || <small>Patrik Greblo / [[Feri Lainšček]] / Patrik Greblo</small> || '''1. nag. žirije'''; za interpretacijo |- | 24. || [[Rudi Bučar]] || Naj traja || [[Slovenska popevka 2011|2011]] || <small>Rudi Bučar / Leon Oblak / Aleš Avbelj</small> || '''1. nag. žirije''' |- | 25. || [[Nino Robić|Nino Robič]] & vsi skupaj || Vrtiljak <small>(Lado Leskovar/Nino Robič)</small> || 1963 || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || |- | 26. || Alenka Godec & Oto Pestner || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/Beti Jurković)</small> || 1964 || <small>Mojmir Sepe / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || '''1. nag. občinstva''' |} ===2013=== '''''Poletna noč: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom''''' je bila posvečena skladatelju '''[[Jure Robežnik|Juretu Robežniku]]''' ob njegovi 80-letnici. Prireditev je potekala 21. junija 2013 na ljubljanskem [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]], povezovala pa sta jo [[Miša Molk]] in [[Janez Čuček]]. Nastopajoče sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]], [[Alojz Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/poletna-noc-letos-v-poklon-80-letnici-jureta-robeznika/309703|title=Poletna noč letos v poklon 80-letnici Jureta Robežnika |accessdate=31. 1. 2016 |date=27. 5. 2013 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/robeznikove-uspesnice-bodo-odmevale-v-poletni-noci/311531|title=Robežnikove uspešnice bodo odmevale v poletni noči |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2013 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/foto-pot-do-zvezd-z-juretom-robeznikom/311601|title=Foto: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom |accessdate=31. 1. 2016 |date=22. 6. 2013 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo !! Opombe |- | 1. || [[Ana Dežman]] || Ko svet je bil mlad <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Gregor Strniša]]</small> || |- | 2. || [[Braco Koren]] || Ptica vrh Triglava <small>(Braco Koren)</small> || <small>[[Dušan Velkaverh]]</small> || [[Slovenska popevka 1971]]<br>3. nagrada strokovne žirije |- | 3. || [[Manca Izmajlova]] || Ti si moja ljubezen <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Elza Budau]]</small> || |- | 4. || Rok Pečečnik || Otoki <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Miroslav Košuta]]</small> || Opatija 1968 |- | 5. || rowspan="2"|[[Lea Sirk]], Katja Koren, [[Alex Volasko]] & Mitja Bobič || [[Na vrhu nebotičnika]] <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || |- | 6. || Presenečenja <small>(Bele vrane)</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1968]]<br>'''1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije''' |- | 7. || [[Eva Hren]] || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || |- | 8. || [[Tadej Tomšič]] <small>(saksofonist)</small> || Concertino za tenor saksofon in orkester || <small>—</small> || |- | 9. || [[Alenka Godec]] || [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>(Marjana Deržaj/Katja Levstik)</small> || <small>Gregor Strniša</small> || [[Slovenska popevka 1963]]<br>'''nagrada za najboljšo glasbeno stvaritev''' |- | 10. || [[Irena Vrčkovnik]] || Verujem v pravljice <small>([[Beti Jurković]]/Lado Leskovar)</small> || <small>Gregor Strniša</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>2. nagrada občinstva |- | 11. || [[Nuška Drašček]] || Na deževen dan <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || |- | 12. || [[Andraž Hribar]] || Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || <small>Elza Budau</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>2. nagrada občinstva, 2. nagrada strokovne žirije |- | 13. || [[Neisha]] || Šel si mimo <small>([[Irena Kohont]])</small> || <small>Elza Budau</small> || [[Slovenska popevka 1965]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || Mladinski zbor RTV Slovenija <small>(zborovodja Tomaž Pirnat)</small> || Mesto mladih <small>(Bele vrane)</small> || <small>[[Svetlana Makarovič]]</small> || Opatija 1968 |- | 15. || Mladinski zbor RTV Slovenija & David Jarh <small>(trobentač)</small> || Charleyeva tetka || <small>—</small> || |- | 16. || Ana Soklič || Človek, ki ga ni <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>[[Branko Šömen]]</small> || Opatija 1969 |- | 17. || [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina]] || Maja z biseri <small>(Janez Bončina)</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || [[Slovenska popevka 1974]]<br>3. nagrada mednarodne žirije |- | 18. || Orkester || Otok in struga || <small>—</small> || |- | 19. || [[Eva Boto]] || Mlade oči <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>Dušan Velkaverh</small> || Opatija 1973 |- | 20. || [[Elda Viler]] || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]] <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Milan Jesih]]</small> || Iz predstave ''Naivne lastovke'' |- | 21. || Ana Dežman & Elda Viler || Če bi teden štel osem dni <small>(Elda Viler)</small> || <small>Elza Budau</small> || Jugovizija 1968 |- | 22. || Nina Strnad || Čez veliko let <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || Slovenska popevka 1964<br>'''nagrada za glasbo''' |- | 23. || Vsi skupaj || Vrtiljak <small>([[Lado Leskovar]]/[[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || <small>Gregor Strniša</small> || Slovenska popevka 1963 |} Avtor aranžmajev je Jure Robežnik, razen: Orion, Lastovka ([[Mojmir Sepe]]), Šel si mimo (Vid Žgajner, Neisha), Mesto mladih, Mlade oči ([[Patrik Greblo]]), Maja z biseri ([[Grega Forjanič]]), Otok in struga ([[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]). ===2014=== '''''Poletna noč − Pesmi, posvečene Ljubljani''''' je potekala 21. junija 2014 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Z njo so se poklonili '''Ljubljani''' in 2000. obletnici ustanovitve rimske Emone. Prireditev je povezovala [[Miša Molk]] (scenarij je napisal [[Miha Šalehar]]). Soliste sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/gala-koncert-poletna-noc-posvecen-popevkam-o-ljubljani/336738|title=Gala koncert Poletna noč posvečen popevkam o Ljubljani |accessdate=31. 1. 2016 |date=13. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/znova-prihaja-poletna-noc-tokrat-s-pesmimi-o-ljubljani/336828|title=Znova prihaja Poletna noč - tokrat s pesmimi o Ljubljani |accessdate=31. 1. 2016 |date=14. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-ljubljana-navdih-za-zimzelene-klasike-ze-od-sproscenih-70-let/339976 |title=Foto: Ljubljana - navdih za zimzelene klasike že od sproščenih 70. let |accessdate=31. 1. 2016 |date=21. 6. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / besedilo / aranžma<ref>{{navedi splet |url= http://www.discogs.com/Various-Prelepa-Si-Bela-Ljubljana/release/2630575|title=Various ‎– Prelepa Si Bela Ljubljana |accessdate=31. 1. 2016 |date= |format= |work=discogs.com }}</ref> !! Opombe |- | 1. || [[Nuša Derenda]] || Ljubljanske ulice <small>([[Majda Sepe]])</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1973]] |- | 2. || [[Tinkara Kovač]] || Čez Šuštarski most <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Mike Deighan, Pierre Delanoë / [[Gregor Strniša]] / [[Jure Robežnik]]</small> || Original: ''Waterloo Road'' – Jason Crest<br>oz. ''Les Champs Élysées'' – Joe Dassin |- | 3. || [[Lea Sirk]], [[Manca Špik]] & [[Alex Volasko]] || [[Na vrhu nebotičnika]] <small>([[Bele vrane]])</small> || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || |- | 4. || [[Eva Černe]] || Ob Ljubljanici <small>(?)</small> || <small>[[Boris Kovačič (glasbenik)|Boris Kovačič]] / [[Elza Budau]] / [[Mario Rijavec]]</small> || |- | 5. || Lea Sirk, Manca Špik & Alex Volasko || Mesto mladih <small>(Bele vrane/Lidija Kodrič)</small> || <small>Jure Robežnik / [[Svetlana Makarovič]] / [[Patrik Greblo]]</small> || Opatija 1968 |- | 6. || [[Anžej Dežan]] || Nad mestom se dani <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>[[Jože Privšek]] / Dušan Velkaverh / Patrik Greblo</small> || Opatija 1985 |- | 7. || [[Alenka Godec]] || Luči Ljubljane <small>([[Berta Ambrož]])</small> || <small>Jože Privšek / Svetlana Makarovič / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1965]]<br>3. nagrada občinstva |- | 8. || Nina Strnad || Deček s piščalko <small>([[Elda Viler]])</small> || <small>Jure Robežnik / Gregor Strniša / Jure Robežnik</small> || Slovenska popevka 1965 |- | 9. || [[Eva Hren]] || [[V Ljubljano]] <small>([[Marjana Deržaj]])</small> || <small>[[Ati Soss]] / Svetlana Makarovič / Mario Rijavec</small> || Slovenska popevka 1965<br>nagrada za pesem o Ljubljani |- | 10. || [[Slavko Ivančić|Slavko Ivančič]] || [[Ljubljančanke]] <small>([[Janko Ropret]])</small> || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 1972]] |- | 11. || [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] || Ljubljana moja, moja mladost <small>(Lidija Kodrič)</small> || <small>Emil Glavnik / Metka Ravnjak-Jauk / [[Tadej Tomšič]]</small> || [[Slovenska popevka 2008]] |- | 12. || [[Eva Boto]] || Čao Ljubljana <small>([[Meri Avsenak Pogačnik|Meri Avsenak]])</small> || <small>[[Bojan Adamič]] / Dušan Bižal / Bojan Adamič</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]] |- | 13. || [[Severa Gjurin]] || Šel si mimo <small>([[Irena Kohont]])</small> || <small>Jure Robežnik / Elza Budau / Jure Robežnik</small> || Slovenska popevka 1965<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 14. || Nuša Derenda || Ljubljanski zvon <small>([[Branka Kraner]])</small> || <small>[[Nikica Kalogjera]] / Elza Budau / Edvard Holenthaner</small> || Slovenska popevka 1972<br>3. nag. občinstva, nag. za najbolj vedro pesem |- | 15. || Tinkara Kovač || Vila z rimskega zidu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jure Robežnik / Dušan Velkaverh / [[Janez Gregorc]]</small> || Beogradsko proleće 1972 |- | 16. || Lea Sirk, Manca Špik & Alex Volasko || Ljubljanski grad <small>([[Pepel in kri]])</small> || <small>[[Tadej Hrušovar]] / Dušan Velkaverh / [[Dečo Žgur]]</small> || |- | 17. || Alenka Godec || Dekle iz Zlate ladjice <small>(Pepel in kri)</small> || <small>Tadej Hrušovar / Dušan Velkaverh / Dečo Žgur</small> || [[Slovenska popevka 1977]]<br>3. nag. občinstva, 3. nag. mednarodne žirije |- | 18. || Eva Hren || Tivoli <small>([[Beti Jurković]])</small> || <small>Jože Privšek / Aleksander Skale / Jože Privšek</small> || Opatija 1960 |- | 19. || Eva Černe || Pomlad v mestu <small>(Eva Černe)</small> || <small>[[Boštjan Grabnar]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / [[Rok Golob]]</small> || [[Slovenska popevka 2007]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 20. || Anžej Dežan || Ona sanja o Ljubljani <small>([[Jan Plestenjak]])</small> || <small>Jan Plestenjak</small> || Album ''Osebno'' (2011) |- | 21. || Lidija Kodrič <small>(& Lea, Manca in Alex)</small> || Valeta <small>(Marjana Deržaj & Bele vrane)</small> || <small>Mojmir Sepe / Dušan Velkaverh / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1970]] |- | 22. || [[Lado Leskovar]] || Prelepa si bela Ljubljana <small>(Lado Leskovar)</small> || <small>Bojan Adamič / [[Frane Milčinski - Ježek|Fran Milčinski - Ježek]] / [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]]</small> || |- | 23. || Nina Strnad || [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj/Beti Jurković)</small> || <small>Mojmir Sepe / Elza Budau / Mojmir Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |} ===2015=== '''''Poletna noč 2015''''' je bila posvečena tekstopiski '''[[Elza Budau|Elzi Budau]]'''. Prireditev je potekala 29. junija v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Povezoval jo je [[Saša Tabaković]] (vezno besedilo sta napisala skupaj z Rokom Pečečnikom). Soliste, med katerimi sta bila tudi zlata gosta [[Oto Pestner]] in [[Elda Viler]], sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. V videosporočilih so o Eldi nekaj povedali [[Boris A. Novak]], [[Polona Vetrih]] in predsednik države [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-poletna-noc-noc-elze-budau-noc-nostalgije/368639|title=Foto: Poletna noč - noč Elze Budau, noč nostalgije |accessdate=31. 1. 2016 |date=30. 6. 2015 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-2-si/ |title=Poletna noč |accessdate=31. 1. 2016 |date= |format= |work=ljubljanafestival.si |archive-date=2015-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151108155454/http://www.ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-2-si/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / aranžma !! Opombe |- | 1. || [[Saša Tabaković]] || S teboj <small>([[Majda Sepe]]/Elda Viler)</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964]] |- | 2. || [[Anika Horvat]] || Nasmeh poletnih dni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež</small> || [[Melodije morja in sonca 1978]]<br>'''1. nagrada občinstva''' |- | 3. || [[Manca Izmajlova]] || Ti si moja ljubezen <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Jure Robežnik]] / Robežnik</small> || |- | 4. || [[Oto Pestner]] || Šepet poletnih trav <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež</small> || |- | 5. || [[Severa Gjurin]] || Zelena leta <small>([[Tatjana Gros]])</small> || <small>[[Jože Privšek]] / Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1974]] |- | 6. || [[Nuška Drašček]] || Ljubimec brez imena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || <small>Jože Privšek / Primož Grašič</small> || |- | 7. || Rok Pečečnik || Balkoni moje mladosti <small>(Majda Sepe)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež, [[Patrik Greblo]]</small> || |- | 8. || Nina Strnad || Ljubezen v f-molu <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jože Privšek / Aleš Avbelj</small> || |- | 9. || [[Jure Ivanušič]] || Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || [[Slovenska popevka 1972]]<br>2. nagrada občinstva, 2. nagrada strokovne žirije |- | 10. || Severa Gjurin || Nikogar ni kakor ti <small>(Elda Viler)</small> || <small>Milan Ferlež / Ferlež, Patrik Greblo</small> || |- | 11. || Rok Pečečnik || Ko ljubezen umre <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Aleš Kersnik]] / [[Jaka Pucihar]]</small> || Festival Zlata nota, Solingen 1973 |- | 12. || [[Elda Viler]] || Kdaj <small>(Elda Viler)</small> || <small>[[Ati Soss]] / Soss</small> || |- | 13. || Jure Ivanušič || Najina love story <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || |- | 14. || Nuška Drašček || Sto majhnih nežnosti <small>([[Alenka Pinterič]])</small> || <small>Mojmir Sepe / [[Grega Forjanič|Gregor Forjanič]]</small> || |- | 15. || Manca Izmajlova || Brez besed <small>([[Berta Ambrož]])</small> || <small>Mojmir Sepe / Sepe</small> || [[Pesem Evrovizije 1966]] – 7. mesto |- | 16. || Saša Tabaković || Večer za dva <small>(Elda Viler)</small> || <small>Ati Soss / Jaka Pucihar</small> || [[Slovenska_popevka_1978#Pesmi_svobodnih_oblik_.E2.80.93_.C5.A1ansoni|Slovenska popevka 1980 – šansoni]] |- | 17. || Elda Viler || Na pragu let <small>(Elda Viler)</small> || <small>Jure Robežnik / Robežnik</small> || |- | 18. || Oto Pestner || Vrača se pomlad <small>(Oto Pestner)</small> || <small>Silvester Stingl / Jože Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1977]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 19. || Nina Strnad || Samo nasmeh je bolj grenak <small>(Ditka Haberl)</small> || <small>Jože Privšek / Privšek</small> || [[Slovenska popevka 1976]]<br>'''1. nagrada občinstva, 1. nagrada mednarodne žirije''' |- | 20. || Anika Horvat || [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Beti Jurković]])</small> || <small>Mojmir Sepe / Sepe</small> || Slovenska popevka 1964<br>'''1. nagrada občinstva''' |} ===2016=== '''''Poletna noč 2016''''' je bila posvečena največjim festivalskim popevkam po letu 1991, ki so zaznamovale 25 let samostojnosti Slovenije. Potekala je v torek, 21. junija, na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]] v Ljubljani, povezovala pa jo je Bernarda Žarn. Izvajalce sta spremljala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/poletna-noc-25-let-festivalskih-uspesnic/394318 |title=Poletna noč - 25 let festivalskih uspešnic |accessdate=31. 5. 2016 |date=30. 5. 2016 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Izvedba !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Glasba / besedilo / aranžma !! Leto !! Festival |- | 1. || [[Cole Moretti]] || [[Tih deževen dan]] <small>([[1xBand|1 X band]])</small> || <small>Cole Moretti / Tomaž Kosec / [[Jože Privšek]]</small> || [[EMA 1993|1993]] || rowspan="3" style="text-align:center"|EMA |- | 2. || [[Tanja Ribič]] || Zbudi se || <small>[[Saša Lošić]] / [[Zoran Predin]] / Mojmir Sepe</small> || [[EMA 1997|1997]] |- | 3. || [[Eva Boto]] || [[Prisluhni mi]] <small>([[Darja Švajger]])</small> || <small>Primož Peterca, Sašo Fajon / Peterca / Jože Privšek</small> || [[EMA 1995|1995]] |- | 4. || rowspan="2"|[[Faraoni]] || Solinar || <small>Enzo Hrovatin / Silva Bajc / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2001|2001]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Melodije morja in sonca |- | 5. || Mi ljudje smo kot morje || <small>Enzo Hrovatin / Miša Čermak / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1994|1994]] |- | 6. || [[Helena Blagne]] || Bodi srečen, bambino || <small>[[Edvin Fliser]] / [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi|Branko Jovanović Vunjak]] / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1993|1993]] |- | 7. || [[Anžej Dežan]] || Šopek maka || <small>[[Patrik Greblo]] / [[Milan Dekleva]] / Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2008|2008]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 8. || [[Katrinas]] || Letim || <small>[[Rok Golob]] / Primož Peterca / Golob</small> || [[Slovenska popevka 2001|2001]] |- | 9. || Prifarski muzikanti || Tisti nekdo || <small>Žiga Bižal / Bižal / [[Grega Forjanič]]</small> || [[Slovenska popevka 2009|2009]] |- | 10. || rowspan="2"|[[Andraž Hribar]] || Življenje je || <small>Andraž Hribar / Dušan Bižal, Hribar / Patrik Greblo</small> || [[EMA 2001|2001]] || style="text-align:center"|EMA |- | 11. || Po čem diši ta dan || <small>Andraž Hribar / Hribar / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2013|2013]] || style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 12. || [[Alenka Godec]] || Poglej me v oči || <small>Aleš Klinar / [[Anja Rupel]], Alenka Godec / [[Lojze Krajnčan]]</small> || [[EMA 2003|2003]] || style="text-align:center"|EMA |- | 13. || rowspan="3"|[[Anika Horvat]] || Nihče ne ve || <small>Ferry Horvat / Drago Mislej - Mef / Lojze Krajnčan</small> || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || rowspan="2" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 14. || Belo nebo || <small>Patrik Greblo / [[Damjana Kenda Hussu]] / Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2006|2006]] |- | 15. || Lahko noč, Piran || <small>[[Marino Legovič]] / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 1996|1996]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Melodije morja in sonca |- | 16. || rowspan="2"|[[Slavko Ivančić]] || Ko mene več ne bo || <small>Sašo Fajon / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2003|2003]] |- | 17. || Črta || <small>[[Danilo Kocjančič]] / Drago Mislej - Mef / Patrik Greblo</small> || [[Melodije morja in sonca 2000|2000]] |- | 18. || [[Marko Vozelj]] || Za prijatelje <small>([[Andrej Šifrer]])</small> || <small>Andrej Šifrer / Šifrer / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 1998|1998]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 19. || Marko Vozelj & Nuša Derenda || Naj nama sodi le nebo || <small>[[Matjaž Vlašič]] / Marko Vozelj / [[Primož Grašič]]</small> || [[Slovenska popevka 2012|2012]] |- | 20. || rowspan="2"|[[Nuša Derenda]] || Čez dvajset let || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2000|2000]] |- | 21. || Ne, ni res (Energy) || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič, Lucienne Lončina / Patrik Greblo</small> || [[EMA 2001|2001]] || style="text-align:center"|EMA |- | 22. || [[Eroika]] || Če je to slovo <small>(Yuhubanda & Katja Koren)</small> || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / [[Boštjan Grabnar]], Patrik Greblo</small> || [[Slovenska popevka 2005|2005]] || rowspan="3" style="text-align:center"|Slovenska popevka |- | 23. || Eva Boto || Kaj je to življenje || <small>Matjaž Vlašič / Urša Vlašič / M. Vlašič, Anže Rozman</small> || [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]] |- | 24. || Alenka Godec || [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Beti Jurković|Beti Jurkovič]])</small> || <small>[[Mojmir Sepe]] / [[Elza Budau]] / Sepe</small> || [[Slovenska popevka 1964|1964]] |} ===2017=== '''''Poletna noč 2017''''' je bila posvečena skladatelju [[Jože Privšek|Jožetu Privšku]] (ob 80-letnici njegovega rojstva). Potekala je 21. junija na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], povezovala sta jo David Urankar in Bernarda Žarn. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Lojze Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Koncert je sklenila Darja Švajger z izvedbo ''[[Poletna noč|Poletne noči]]''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-poletni-poklon-mojstru-ocetu-dobre-glasbe-jozetu-privsku/425489 |title=Foto: Poletni poklon mojstru, očetu dobre glasbe, Jožetu Privšku |accessdate=3. 7. 2017 |date=22. 6. 2017 |format= |work=MMC }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Nastopajoči !! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Besedilo |- | 1. || [[Nuša Derenda]] || Ne prižigaj luči v temi <small>(Lola Novaković oz. [[Elda Viler]])</small> || [[Gregor Strniša]] |- | 2. || [[Alex Volasko]] || Tam, kjer sem doma <small>([[Edvin Fliser]])</small> || rowspan=2|[[Miroslav Košuta]] |- | 3. || [[Alenka Godec]] || Zlati prah imaš v očeh <small>(Elda Viler)</small> |- | 4. || Matjaž Mrak || Deček z ulice <small>(Ivo Mojzer)</small> || [[Elza Budau]] |- | 5. || Nina Strnad in Matjaž Mrak || Kako sva si različna <small>([[Marjana Deržaj]] & [[Stane Mancini]] oz. [[Neca Falk]] & [[Alfi Nipič]])</small> || [[Frane Milčinski - Ježek]] |- | 6. || [[Nuška Drašček]] || Ljubimec brez imena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || Elza Budau |- | 7. || [[Matjaž Kumelj]] || Sinoči <small>(Oto Pestner)</small> || rowspan=2|[[Dušan Velkaverh]] |- | 8. || Vokalni band Kreativo || Mini maxi <small>([[Bele vrane]])</small> |- | 9. || Big Band RTV Slovenija || Sweet Mama Walse <small>(instr.)</small> || — |- | 10. || [[Darja Švajger]] || Samo nasmeh je bolj grenak <small>(Ditka Haberl)</small> || Elaz Budau |- | 11. || [[Oto Pestner]] || Mati, bodiva prijatelja <small>(Oto Pestner)</small> || Dušan Velkaverh |- | 12. || Oto Pestner & Kreativo || Če zapustil te bom <small>(Oto Pestner)</small> || rowspan=3|Elza Budau |- | 13. || Nina Strnad || Ljubezen v f-molu <small>(Ditka Haberl)</small> |- | 14. || Alex Volasko || Violine v mojem srcu <small>(Oto Pestner)</small> |- | 15. || Nuška Drašček || Nad mestom se dani <small>(Ditka Haberl)</small> || Dušan Velkaverh |- | 16. || Simfonični orkester in Big Band RTV SLO || Open Country <small>(instr.)</small> || — |- | 17. || Alenka Godec || Za dva <small>(Vilma Gunzek)</small> || Elza Budau |- | 18. || Nuša Derenda || Zato sem noro te ljubila <small>([[Tatjana Gros]])</small> || Miroslav Košuta |- | 19. || Oto Pestner || Vrača se pomlad <small>(Oto Pestner)</small> || Elza Budau |- | 20. || Vsi nastopajoči || [[Vozi me vlak v daljave]] <small>(Marjana Deržaj/[[Beti Jurković]])</small> || Aleksander Skale |} Avtor glasbe vseh skladb je Jože Privšek, razen ''Vrača se pomlad'', glasbo za katero je napisal [[Silvester Stingl]]. Avtor vseh aranžmajev je prav tako Jože Privšek, razen pri skladbah ''Ljubimec brez imena'' ([[Primož Grašič]]) in ''Ljubezen v f-molu'' ([[Aleš Avbelj]]). ===2018=== '''''Poletna noč: Vse najboljše!''''' je bila posvečena 90-letnici [[Radiotelevizija Slovenija|Radia]] in 60-letnici [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Potekala je 20. junija 2018 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]], povezovala sta jo [[Bernarda Žarn]] in Slavko Bobovnik. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko Mojce Lavrenčič in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]]. Koncert je sklenila Nina Strnad z izvedbo ''[[Poletna noč|Poletne noči]]''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/letosnja-poletna-noc-posvecena-jubilejnim-obletnicam-rtv-slovenija/457192|title=Letošnja Poletna noč posvečena jubilejnim obletnicam RTV Slovenija |accessdate=26. 6. 2018 |date=11. 6. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poletna-noc-v-cast-rtv-slovenija-odmeva-ze-60-let-na-30-podlage/458629|title=Poletna noč v čast RTV Slovenija: »Odmeva že 60 let na 30 podlage.« |accessdate=26. 6. 2018 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Izvedba !! Pesem !! Leto !! Avtor glasbe, besedila, aranžmaja |- | Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija || Poletna noč || 1964 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- | [[Eva Hren]] || Ko boš prišla na Bled || 1948 ||[[Bojan Adamič]] <small>(ga)</small>, [[Frane Milčinski - Ježek]] <small>(b)</small> |- | [[Urška Arlič Gololičič]] in [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] || Na mostu (Bila sva mlada oba) || 1962 ||[[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Vilko Ovsenik]] <small>(g)</small>, [[Ferry Souvan|Feri Souvan]] <small>(b)</small>, [[Patrik Greblo]] <small>(a)</small> |- | [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija]]<br>(zborovodkinja Anka Jazbec) || Bratovščina Sinjega galeba || 1969 ||[[Marijan Vodopivec]] <small>(g)</small>, [[Tone Pavček]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Saša Lešnjek || Mlade oči || 1973 ||[[Jure Robežnik]] <small>(ga)</small>, [[Dušan Velkaverh]] <small>(b)</small> |- | [[Darja Švajger]] || [[Prisluhni mi]] || 1995 || Primož Peterca <small>(gb)</small>, Sašo Fajon <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Nina Strnad || Samo nasmeh je bolj grenak || 1976 ||[[Jože Privšek]] <small>(ga)</small>, [[Elza Budau]] <small>(b)</small> |- | [[Oto Pestner]] || Mati, bodiva prijatelja || 1972 || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small> |- | rowspan=2|[[Tinkara Kovač]], [[Lara Baruca]] in [[Anika Horvat]]|| Zate || 1989 || rowspan=2|[[Marino Legovič]] <small>(g)</small>, [[Drago Mislej - Mef]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Lahko noč, Piran || 1996 |- | Simfonični orkester RTV Slovenija || Na svoji zemlji || 1948 ||[[Marjan Kozina|Marijan Kozina]] <small>(ga)</small> |- | [[Tomaž Domicelj]] || Slovenskega naroda sin || 1979 || Tomaž Domicelj <small>(gb)</small>, [[Slavko Avsenik mlajši|Slavko Avsenik ml.]] <small>(a)</small> |- | [[Siddharta]] || [[Ledena]] || 2015 ||[[Tomi Meglič]] <small>(gb)</small>, Siddharta <small>(a)</small>, Dejan Radičević <small>(a)</small>, [[Rok Golob]] <small>(a)</small> |- | [[Tomaž Plahutnik]] || [[Cvetje v jeseni (pesem)|Cvetje v jeseni]] || 1973 ||[[Urban Koder]] <small>(ga)</small> |- | [[Andrej Šifrer]] || Za prijatelje || 1998 || Andrej Šifrer <small>(gb)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | rowspan=2|[[Alfi Nipič]] || Poljane, dom prelepih dni || 1977 || Milan Ferlež <small>(ga)</small>, Alfi Nipič <small>(b)</small> |- | Štajerc || 1970 ||[[Engelbert Rodošek|Berti Rodošek]] <small>(gba)</small> |- | [[Elda Viler]] || [[Lastovke (skladba)|Lastovka]]|| 1980 || Jure Robežnik <small>(ga)</small>, [[Milan Jesih]] <small>(b)</small> |- | Anika Horvat || [[V Ljubljano]]|| 1965 ||[[Ati Soss]] <small>(ga)</small>, [[Svetlana Makarovič]] <small>(b)</small> |- | Oto Pestner || Vrača se pomlad || 1977 ||[[Silvester Stingl]] <small>(g)</small>, Elza Budau <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | [[New Swing Quartet]] || 30 let || 1971 || Dušan Porenta <small>(gb)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Anika Horvat || Brez besed || 1966 ||[[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- | Saša Lešnjek || Pridi, dala ti bom cvet || 1970 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small> |- | [[Alex Volasko]] || Vse rože sveta || 1967 || Urban Koder <small>(g)</small>, Milan Lindič <small>(b)</small>, [[Mario Rijavec]] <small>(a)</small> |- | Vsi nastopajoči || [[Dan ljubezni]] || 1975 ||[[Tadej Hrušovar]] <small>(g)</small>, Dušan Velkaverh <small>(b)</small>, [[Dečo Žgur]] <small>(a)</small> |- | Nina Strnad || Poletna noč || 1964 || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |} ===2019=== '''''Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj''''' je potekala 20. junija 2019 na ljubljanskem Kongresnem trgu. Vodila jo je [[Bernarda Žarn]]. Nastopajoče sta v živo spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]], ki je tudi vodja projekta.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/poletna-noc-2019-poklon-marjani-derzaj/491658|title=Poletna noč 2019 - Poklon Marjani Deržaj |accessdate=1. 7. 2019 |date=11. 6. 2019 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poklon-marjani-derzaj-ki-je-definirala-slovensko-popevko/492600 |title=Poklon Marjani Deržaj, ki je definirala slovensko popevko |accessdate=1. 7. 2019 |date=21. 6. 2019 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- |[[Jadranka Juras]]|| Čakam nate vsak večer ||[[Ati Soss]] <small>(g)</small>, [[Elza Budau]] <small>(b)</small>, [[Patrik Greblo]] <small>(a)</small> |- |[[Eva Hren]]||[[Vozi me vlak v daljave]]||[[Jože Privšek]] <small>(ga)</small>, Aleksander Skale <small>(b)</small> |- | Ana Bezjak || Čez veliko let ||[[Jure Robežnik]] <small>(ga)</small>, [[Gregor Strniša]] <small>(b)</small> |- |[[Katrinas]]||[[Zvončki in trobentice]]|| Tone Roš <small>(gb)</small>, [[Tomaž Habe]] <small>(a)</small> |- |[[Alenka Gotar]]|| Spomin ||[[Vladimir Stiasny]] <small>(g)</small>, [[Lev Svetek]] <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- |[[Braco Koren]] & Anja Strajnar || Mi smo taki || Vasko Repinc <small>(g)</small>, Duša Repinc <small>(b)</small>, Milan Mihelič <small>(a)</small> |- |[[Darja Švajger]]|| To je moj zlati sin ||[[Bojan Adamič]] <small>(g)</small>, [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] <small>(b)</small>, Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Nina Strnad ||[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]|| Jure Robežnik <small>(g)</small>, Gregor Strniša <small>(b)</small>, Mojmir Sepe <small>(a)</small> |- |[[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija|Big band RTV SLO]]|| Telstar || Joe Meek <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Jadranka Juras || Utrinek ||[[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small>, Gregor Strniša <small>(b)</small> |- | Katrinas || Ko boš prišla na Bled || Bojan Adamič <small>(g)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small>, Tomaž Habe <small>(a)</small> |- | Anja Strajnar || Janez ||[[Vilko Ovsenik|Vilko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, [[Ferry Souvan]] <small>(b)</small>, Bojan Adamič <small>(a)</small> |- | Monika Avsenik || Zvezde padajo v noč || Vilko Avsenik <small>(g)</small>, Ferry Souvan <small>(b)</small>, Jure Robežnik (a), Patrik Greblo <small>(a)</small> |- | Alenka Gotar & Anže Šuštar || Kako sva si različna || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small> |- |[[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski pevski zbor RTV SLO]]|| Ptičje strašilo || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |- |[[Nuša Derenda]] & Mladinski pevski zbor RTV SLO || Valeta || Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, [[Dušan Velkaverh]] <small>(b)</small> |- | Nina Strnad || Cesta bela || Jože Privšek <small>(ga)</small>, Aleksander Skale <small>(b)</small> |- | Eva Hren ||[[V Ljubljano]]|| Ati Soss <small>(ga)</small>, [[Svetlana Makarovič]] <small>(b)</small> |- | Ana Bezjak || Glasba je končana || Nisa <small>(g)</small>, Franco Califano <small>(g)</small>, Umberto Bindi <small>(g)</small>, Elza Budau <small>(b)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | Nuša Derenda ||[[Ko gre tvoja pot od tod]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Frane Milčinski <small>(b)</small> |- | Darja Švajger ||[[Poletna noč]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small>, Elza Budau <small>(b)</small> |} ===2020=== '''''Poletna noč – 75 let Big Banda RTV Slovenija''''' ('''''Poletna noč 2020''''') je potekala 3. septembra 2020 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Skladbe so izvajali [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Lojze Krajnčan|Lojzeta Krajnčana]], [[Tadej Tomšič|Tadeja Tomšiča]] in [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] ter številni solisti. Prireditev je povezovala [[Bernarda Žarn]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/poletna-noc-v-znamenju-75-obletnice-big-banda-rtv-slovenija/535105|title=Poletna noč v znamenju 75. obletnice Big Banda RTV Slovenija |accessdate=22. 9. 2020 |date=4. 9. 2020 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Skladba !! Avtorji !! Pevec |- | 1. || [[Vozi me vlak v daljave]]|| [[Jože Privšek]] / [[Aleksander Skale]] / Jože Privšek || [[Nuška Drašček]] |- | 2. || Ko boš prišla na Bled || [[Bojan Adamič]] / [[Fran Milčinski Ježek]] / Bojan Adamič || [[Eva Hren]] |- | 3. || Sončna ura (Saj bo jutri spet lepo) || [[Urban Koder]] / Fran Milčinski Ježek / [[Mario Rijavec]]|| [[Mia Žnidarič]] |- | 4. || 41° vročine || Bojan Adamič || |- | 5. || Ptica brez kril || [[Janez Gregorc]] / [[Elza Budau]] / Janez Gregorc || Nina Strnad |- | 6. || Tvoja || Primož Peterca / Primož Peterca / Jože Privšek || [[Alenka Godec]] |- | 7. || [[Ne čakaj na maj (skladba, O.S.T.)|Ne čakaj na maj]]|| [[Borut Lesjak]] / Fran Milčinski Ježek / Lojze Krajnčan || [[Anika Horvat]] |- | 8. || Jagoda (Ko zorijo jagode) || Jože Privšek || |- | 9. || Breskvice || Bojan Adamič / [[Ervin Fritz]] / Bojan Adamič || [[Saša Lešnjek]] |- | 10. || Utrinek || [[Mojmir Sepe]] / [[Gregor Strniša]] / Mojmir Sepe || [[Jadranka Juras]] |- | 11. || Kadar ognji dogorijo || Janez Bončina Benč / Alenka Štebe / [[Aleš Avbelj]]|| [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina Benč]] |- | 12. || Med iskrenimi ljudmi || Mojmir Sepe / [[Dušan Velkaverh]] / Mojmir Sepe || Nina Strnad |- | 13. || Včeraj, danes, jutri || [[Ati Soss]] / [[Branko Šömen]] / Ati Soss || Nuška Drašček |- | 14. || Mlade oči || [[Jure Robežnik]] / Dušan Velkaverh / Jure Robežnik || Saša Lešnjek |- | 15. || Brinje || [[Lojze Krajnčan]]|| |- | 16. || Marko skače || ljudska / [[Tadej Tomšič]]|| Eva Hren |- | 17. || [[Ciganska kri]]|| Oto Pestner / [[Ivan Sivec]] / Jože Privšek || [[Oto Pestner]] |- | 18. || Iz megle || Lojze Krajnčan / [[Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]] / Lojze Krajnčan || Alenka Godec |- | 19. || Ko bi le vedel || Anže Kacafura / Anže Kacafura / Tadej Tomšič || Jadranka Juras |- | 20. || Lučka || Steve Klink / [[Svetlana Makarovič]] / Steve Klink || Mia Žnidarič |- | 21. || Med dvema ognjema || [[Patrik Greblo]] / [[Damjana Kenda Hussu]] / Patrik Greblo || Anika Horvat |- | 22. || Tail End Charlie || W. J. Finegan / Jože Privšek || |- | 23. || Vrača se pomlad || [[Silvester Stingl]] / Elza Budau / Jože Privšek || Oto Pestner |- | 24. || Na krilih hrepenenja || Jože Privšek / Elza Budau / Jože Privšek || Nina Strnad |- | 25. || Ta noč je moja || Janez Bončina Benč / Branko Kastelic / [[Grega Forjanič]], Lojze Krajnčan || Janez Bončina Benč |- | 26. || [[Poletna noč]]|| Mojmir Sepe / Elza Budau / Jože Privšek || Saša Lešnjek |} ===2021=== '''''Poletna noč: poklon Tadeju Hrušovarju''''' je potekala 21. junija 2021 na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]. Skladbe sta izvajala [[Big Band RTV Slovenija|Big Band]] in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]] s številnimi solisti. Prireditev je povezovala [[Bernarda Žarn]]. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Pesem <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Izvedba !! Glasba !! Besedilo !! Aranžma |- | [[Enakonočje (skladba, Pepel in kri)|Enakonočje]] <small>([[Pepel in kri]])</small>|| [[Ana Dežman]]|| rowspan="3" |[[Tadej Hrušovar]]|| [[Dušan Velkaverh]]|| [[Dečo Žgur]] |- | Ljudje pomladi <small>(Pepel in kri)</small> || [[Oto Pestner]] & Teja Leskovšek || Tadej Hrušovar || Jože Privšek |- | Ljubljanski grad <small>(Pepel in kri)</small> || [[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija]]|| Dušan Velkaverh || Dečo Žgur |- | Maček v žaklju <small>([[Bele vrane]])</small> || [[Alex Volasko]] & Bojan Cvjetićanin || [[Jože Privšek]]|| [[Miroslav Košuta]]|| Jože Privšek |- | [[Dekle iz Zlate ladjice]] <small>(Pepel in kri)</small> || [[Saša Lešnjek]]|| rowspan="4" |Tadej Hrušovar || rowspan=2|Dušan Velkaverh || Dečo Žgur |- | [[Po bitki so generali vsi]] <small>(Pepel in kri)</small> || Dinamitke || rowspan=2|[[Lojze Krajnčan]] |- | Nekoč bom zbral pogum <small>([[Pop Design]])</small> || [[Miran Rudan]]|| [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi|Branko Jovanovič Vunjak]] |- | Navaden majski dan <small>(Helena Blagne)</small> || [[Helena Blagne]]|| Dušan Velkaverh || rowspan=2|[[Patrik Greblo]] |- | Insieme 1992 <small>([[Toto Cutugno|Toto Cotugno]])</small> || [[Eroika]]|| Toto Cotugno || Gianni Madonini |- | [[Na vrhu nebotičnika]] <small>(Bele vrane)</small> || Saša Lešnjek & Alex Volasko || [[Jure Robežnik]]|| [[Gregor Strniša]]|| Jure Robežnik |- | Zaljubljena <small>([[Ditka Haberl]])</small> || [[Nuša Derenda]]|| rowspan="3" |Tadej Hrušovar || rowspan=4|Dušan Velkaverh || [[Janez Gregorc]], Patrik Greblo |- | [[Vsak je sam]] <small>([[Hazard (skupina)|Hazard]])</small>|| [[Alenka Godec]]|| [[Jani Hace]], [[Jaka Pucihar]] |- | Brez ljubezni mi živeti ni <small>([[Moni Kovačič]])</small> || Saša Lešnjek || Dečo Žgur |- | Presenečenja <small>(Bele vrane)</small> || Bojan Cvjetićanin || Jure Robežnik || Patrik Greblo |- | V meni živ je smeh <small>(Pepel in kri)</small> || Dinamitke || rowspan=2|Tadej Hrušovar || Daniel Levski || Dečo Žgur |- | Mama Tereza <small>(Pepel in kri)</small> || Oto Pestner || rowspan=4|Dušan Velkaverh || Jože Privšek |- | Kot nekdo, ki imel me bo rad <small>(Ditka Haberl)</small> || Ana Dežman || Nat Kipner || Tadej Hrušovar, Lojze Krajnčan |- | Kdo <small>(Pepel in kri)</small> || Helena Blagne & Eroika || rowspan=3|Tadej Hrušovar || Jože Privšek, Patrik Greblo |- | [[Najlepše pesmi]] <small>(Hazard)</small> || Miran Rudan || [[Braco Doblekar]], Lojze Krajnčan |- | Za naju pojejo jutra <small>(Ditka Haberl & Branko Blaće)</small> || Nuša Derenda & Bernard Hrušovar || Mišo Doležal, [[Rok Lunaček]], Bernard Hrušovar || [[Jani Golob]], Lojze Krajnčan |- | Kam si namenjen, dragi moj <small>(Bele vrane)</small> || Saša Lešnjek & Alex Volasko || John Goodison || rowspan=3|Dušan Velkaverh || rowspan=3|Dečo Žgur |- | [[Pesem za dinar]] <small>(Pepel in kri)</small> || [[Pepel in kri]]|| rowspan="2" |Tadej Hrušovar |- | [[Dan ljubezni]] <small>(Pepel in kri)</small> || Pepel in kri |- | [[Poletna noč]] <small>([[Marjana Deržaj]])</small>|| Nuša Derenda || [[Mojmir Sepe]]|| [[Elza Budau]]|| Mojmir Sepe |} ===2022=== Koncert '''''Poletna noč''''' je leta 2022 potekal 21. junija na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]] pod geslom »Besedam moč« in je bil otvoritvena prireditev 70. [[Festival Ljubljana|Ljubljana Festivala]]. Posvečen je bil vidnejšim avtorjem besedil ob 60-letnici festivala [[Slovenska popevka]]. Večer sta povezovala [[Bernarda Žarn]] in [[Mario Galunič]]. Pevce soliste sta spremljala [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester]] in [[Big Band RTV Slovenija]] pod dirigentsko taktirko [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{navedi splet|url= https://ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-besedam-moc/|title= POLETNA NOČ – BESEDAM MOČ|accessdate= |date= |format= |work= |archive-date= 2023-04-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20230417171512/https://ljubljanafestival.si/event/poletna-noc-besedam-moc/|url-status= dead}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Naslov <small>(prvotni izvajalec)</small> !! Izvedba !! Besedilo !! Glasba in aranžma |- | [[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]] <small>([[Marjana Deržaj]]/[[Katja Levstik]])</small>|| Nina Strnad || rowspan=3|[[Gregor Strniša]]|| [[Jure Robežnik]] <small>(g)</small>, Mojmir Sepe <small>(a)</small> |- | Malokdaj se srečava <small>(Lado Leskovar)</small> || [[Lado Leskovar]]|| [[Mojmir Sepe]] <small>(ga)</small> |- | Leti leti lastovka <small>([[Edvin Fliser]])</small> || [[Gregor Ravnik]]|| [[Boris Kovačič]] <small>(g)</small>, [[Mario Rijavec]] <small>(a)</small> |- | [[V Ljubljano]] <small>(Marjana Deržaj)</small> || [[Eva Boto]]|| rowspan="2" |[[Svetlana Makarovič]]|| [[Ati Soss]] <small>(ga)</small> |- | Luči Ljubljane <small>([[Berta Ambrož]])</small> || [[Alenka Godec]]|| [[Jože Privšek]] <small>(ga)</small> |- | Kje je tista trava <small>([[Majda Sepe]])</small> || [[Darja Švajger]]|| rowspan="3" |[[Branko Šömen]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Hvala, mama <small>([[Oto Pestner]])</small> || [[Anžej Dežan]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Prva ljubezen <small>([[Neca Falk]])</small> || [[Saša Lešnjek]]|| Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Ura brez kazalcev <small>([[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || [[Alex Volasko]]|| rowspan="4" |[[Miroslav Košuta]]|| Ati Soss <small>(ga)</small> |- | Zato sem noro te ljubila <small>([[Tatjana Gros]])</small> || Eva Boto || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Vzameš me v roke <small>([[Elda Viler]])</small> || Teja Leskovšek || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Zlati prah imaš v očeh <small>(Elda Viler)</small> || Nina Strnad || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Zakaj <small>(Lado Leskovar)</small> || Lado Leskovar || rowspan=3|[[Fran Milčinski Ježek]]|| Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Cifra mož <small>([[Ivo Mojzer]])</small> || Anže Šuštar || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Moje orglice <small>([[Janko Ropret]])</small> || Alex Volasko || Mojmir Sepe <small>(ga)</small> |- | Zvezde padajo v noč <small>(Marjana Deržaj)</small> || Zala Smolnikar - ZÁLI || [[Ciril Zlobec]]|| [[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] <small>(g)</small>, Jure Robežnik <small>(a)</small> |- | [[Lastovke (skladba)|Lastovke]] <small>(Elda Viler)</small> || Darja Švajger || [[Milan Jesih]]|| Jure Robežnik <small>(ga)</small> |- | Šopek maka <small>(Anžej Dežan)</small> || Anžej Dežan || [[Milan Dekleva]]|| [[Patrik Greblo]] <small>(ga)</small> |- | Breskvice <small>(Sonja Gabršček)</small> || Zala Smolnikar - ZÁLI || [[Ervin Fritz]]|| [[Bojan Adamič]] <small>(ga)</small> |- | Pegasto dekle <small>([[Arsen Dedić]])</small> || [[Andraž Hribar]]|| rowspan="2" |[[Elza Budau|Elda Budau]]|| Jure Robežnik <small>(ga)</small> |- | Samo nasmeh je bolj grenak <small>([[Ditka Haberl]])</small> || Nina Strnad || Jože Privšek <small>(ga)</small> |- | Človek v človeku <small>(Meta Močnik)</small> || Alenka Godec || rowspan=3|[[Dušan Velkaverh]]|| [[Aleš Strajnar]] <small>(g)</small>, [[Primož Grašič]] <small>(a)</small> |- | Dan neskončnih sanj <small>([[Vlado Kreslin]])</small> || Gregor Ravnik || Aleš Strajnar <small>(g)</small>, [[Lojze Krajnčan]] <small>(a)</small> |- | Vrtiljak mojih sanj <small>(Neca Falk)</small> || Saša Lešnjek || Ati Soss <small>(ga)</small> |- | Mandolina <small>([[Stane Mancini]]/[[Beti Jurković]])</small> || Andraž Hribar || [[Lev Svetek]]|| [[Vladimir Stiasny]] <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | [[Poletna noč]] <small>(Marjana Deržaj)</small> || Anžej Dežan || Elza Budau || Mojmir Sepe <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |} ===2026=== * 30. junij, Kongresni trg * Solisti: [[Alenka Godec]], [[Helena Blagne]], [[Tinkara Kovač]], [[Saša Lešnjek]], [[Irena Vrčkovnik]], Teya, [[Gregor Ravnik]], Sergije Lugovski, Samo Kališnik * Gostje: [[Modrijani]], [[Kvatropirci]], Chicas, [[New Swing Quartet]], [[Oto Pestner]] ;Program * Vse je lepše, ker te ljubim (O. Pestner/ E. Budau/ J. Privšek) * Trideset let (D. Porenta/ D. Porenta/ J. Privšek) * Vem, nekje živeti mora (Đ. Novković/ N. Žgur/ J. Privšek) * Tvoje solze (O. Pestner/ E. Budau/ J. Privšek) * Mati, bodiva prijatelja (J. Privšek/ D. Velkaverh/ P. Greblo) * Mnogo srečnih let (M. Sepe/ D. Velkaverh/ M. Sepe – P. Greblo) * Vrača se pomlad (S. Stingl/ E. Budau/ J. Privšek) * Violine v mojem srcu (J. Privšek/ E. Budau/ J. Privšek) * Šepet poletnih trav (M. Ferlež/ E. Budau/ M. Ferlež – L. Krajnčan) * Tople julijske noči (B. Rodošek/ T. Rodošek/ B. Rodošek – P. Greblo) * Bodi luč (O. Pestner/ D. Hering/ T. Kozlevčar) * Za ljubezen hvala ti (B. Kovačič/ E. Budau/ M. Rijavec – P. Greblo) * Oda ljubezni (O. Pestner/ M. Šneberger) * Bisere imaš v očeh (O. Pestner/ D. Velkaverh/ M. Sepe) * Divinus (O. Pestner/ D. Furek/ O. Pestner) * Mary Ann (O. Pestner/ F. Lainšček/ J. Privšek) * Divji konji (O. Pestner/ D. Hering/ O. Pestner – P. Grašič) * Ciganska kri (O. Pestner/ I. Sivec/ J. Privšek – P. Grašič) * Vrniva se na najino obalo (O. Pestner/ O. Pestner/ O. Pestner – L. Krajnčan) * Ljubim te, Slovenija (O. Pestner/ O. Pestner/ M. Ferlež) * Poštar zvoni samo dvakrat (O. Pestner/ G. Elvič / Čudežna polja – J. Privšek) * Poletna noč (Poletna nočM. Sepe/ E. Budau/ M. Sepe)<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/poletna-noc-2026-bo-posvecena-otu-pestnerju/|title=Poletna noč 2026 bo posvečena Otu Pestnerju |accessdate=31. 3. 2026 |date=29. 3. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Slovenska popevka]] [[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Glasbene prireditve]] et5wviiuou4sq2w8h9j8fm5bdvoe5sh 0 416820 6654210 6276340 2026-04-01T10:17:18Z ~2026-20070-26 257470 obliko 6654210 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = ''Kaap de Goede Hoop'' |conventional_long_name = Kapska kolonija |common_name = Kapska kolonija | |continent = Afrika |region = Južna Afrika |country = Južna Afrika |era = Pehanje za Afriko |status = Kolonija |empire = Združeno kraljestvo |government_type = Ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1795 |date_start = |event_end = |year_end = 1910 |date_end = | |event1 = nizozemska kolonija |date_event1=1803–1806 |event2 = angleško-nizozemska pogodba 1814 |date_event2 = 1814 |event3 = kolonija Natal |date_event3 = 1844 | |<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> |p1 = Nizozemska Kapska kolonija |flag_p1 = Flag of the Dutch East India Company.svg |p2 = Britanska Bechuanaland |flag_p2 = Flag of the United Kingdom.svg |s1 = Južnoafriška zveza |flag_s1 = South Africa Flag 1910-1912.svg |s2 = Basutoland |flag_s2 = Unofficial Basutoland Ensign.svg |image_flag = Flag of the Cape Colony 1876-1910.svg |image_coat = Coat of arms of the Cape Colony 1876-1994.svg | |image_map = LocationCape Colonyca1890.svg |image_map_caption = Rt dobrega upanja okoli 1890<br />s priključenima Vzhodno in Zahodno Kaplandijo <br />in zahtevanima Stellaland/Goshen (svetlo rdeča) |capital = Cape Town |national_anthem = God Save the King (1795–1837; 1901–1910) <br> God Save the Queen (1837–1901) |common_languages = angleščina, nizozemščina (uradno¹)<br/>kojkojščina, tudi ksoščina |religion = nizozemska reformirana cerkev, anglikanska cerkev, vera Sanov |currency = funt šterling | |leader1 = [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]] |year_leader1 = 1795–1820 |leader2 = [[Jurij IV. Angleški|Jurij IV.]] |year_leader2= 1820–1830 |leader3 = [[Viljem IV.]] |year_leader3 = 1830–1837 |leader4 = [[Viktorija Britanska|Viktorija]] |year_leader4 = 1837–1901 |leader5 = [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] |year_leader5 = 1901–1910 |title_leader = [[Seznam britanskih kraljev]] |representative1 = [[George Macartney, 1.grof]] |year_representative1 = 1797–1798 |representative2 = Walter Hely-Hutchinson |year_representative2 = 1901–1910 |title_representative = guverner |deputy1= John Charles Molteno |year_deputy1 = 1872–1878 |deputy2= John X. Merriman |year_deputy2 = 1908–1910 |title_deputy= predsednik vlade | |stat_year1 = 1822<ref name="WilmotChase1869">{{navedi knjigo|author1=Alexander Wilmot|author2=John Centlivres Chase|title=History of the Colony of the Cape of Good Hope: From Its Discovery to the Year 1819|url=https://books.google.com/books?id=yT4UAAAAIAAJ&pg=PA268|accessdate=10 September 2013|year=1869|publisher=J. C. Juta|pages=268–}}</ref> |stat_area1 = 331900 |stat_pop1 = 110380 |stat_year2 = stanje 1865 <ref name=census1865>{{navedi splet|title=Census of the colony of the Cape of Good Hope. 1865|url=http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.l0074071051;view=1up;seq=35|publisher=HathiTrust Digital Library|accessdate=26 December 2013|page=11}}</ref> |stat_area2 = |stat_pop2 = 496381 |stat_year3 = 1910 |stat_area3 = 569020 |stat_pop3 = 2564965 |today ={{flagcountry|NAM}}²<br>{{flagcountry|ZAF}} |footnotes = ¹ Do leta 1806 je bil uradni jezik nizozemščina, nato pa jo je Britanija uradno nadomestila z angleščino. Nizozemščina je postala drugi uradni jezik leta 1882<br />² otoki Penguin in Walvis Bay }} '''Kapska kolonija''' (nizozemsko ''Kaapkolonie''), poimenovana po [[Rt dobrega upanja|Rtu dobrega upanja]], je bila britanska kolonija v današnji [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] in [[Namibija|Namibiji]]. Najprej je bila nizozemska kolonija, zatem pa britanska, z istim imenom ''Kaap de Goede Hoop''. Leta 1652 jo je ustanovila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]]. Nizozemci so izgubili kolonijo leta 1795 v bitki pri Muizenbergu, vendar so jo dobili nazaj leta 1802 po [[Amienski mir|amienskem miru]]. Britanci so jo po bitki pri Blaauwbergu ponovno zasedli leta 1806 in leta 1814 je bila sklenjena angleško-nizozemska pogodba. Kolonija je ostala del britanskega imperija, leta 1872 je dobila samoupravo in se leta 1910 združila s tremi drugimi kolonijami v [[Južnoafriška unija|Južnoafriško unijo]]. Nato se je preimenovala v provinco Rta dobrega upanja [3]. Južna Afrika je postala popolnoma neodvisna leta 1931 z westminstrskim statutom. Po oblikovanju današnjih južnoafriških provinc leta 1994 je bila provinca Rta dobrega upanja razdeljena na vzhodni (Eastern Cape), severni (Northern Cape) in zahodni del (Western Cape), z manjšimi deli v severnozahodni provinci (North West). Kapska kolonija je bila ozemeljsko enako velika kot poznejša provinca Rta dobrega upanja, ki se je raztezala od atlantske obale v notranjost in proti vzhodu vzdolž južne obale, kar je približno polovica sodobne Južne Afrike: končna vzhodna meja po več vojnah proti Ksosom je ostala na Ribji reki. Na severu je reka [[Oranje (reka)|Oranje]], znana tudi kot reka Gariep, nekaj časa je bila mejna meja, čeprav so bila nekatera zemljišča med reko in južno mejo Bocvane koloniji. Od leta 1878 je kolonija vključevala tudi [[enklava|enklavi]] [[Walvis Bay|Kitov zaliv]] in Pingvinski otoki (Penguin Islands), ki sta danes v Namibiji. == Zgodovina == === Nizozemska kolonizacija === [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (''VOC'') je bila s svojimi trgovci pod poveljstvom Jana van Riebeecka prva, ki je ustanavljala kolonije v Južni Afriki. Naselje Cape je bilo zgrajeno leta 1652 kot točka za ponovno oskrbo in postaja za plovila Vzhodnoindijske družbe na poti med Nizozemsko in [[Džakarta|Džakarto]] v [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemski vzhodni Indiji]]. Postopoma je to postala skupnost naseljencev, prednikov [[Buri|Burov]], evropske etnične skupine v Južni Afriki. Lokalni Kojkoji niso imeli niti močne politične organizacije, niti gospodarstva, razen svojih čred. S trgovci na nizozemskih ladjah so menjali živino, vendar so zaposleni v tej družbi Kojkoje izrinili iz poslovanja, ko so ustanavljali svoje kmetije. Spori so utrjevali evropska zemljiška posestva in povzročali nazadovanje kojkojske družbe. Vojaški uspeh v 1670-ih je še okrepil nadzor Nizozemske vzhodnoindijske družbe nad Kojkoji, ki so postali glavni vir kolonialnega mezdnega dela. Območje okrog postaje družbe je bilo prenaseljeno in nomadski evropski živinorejci ali ''trekboeren'' so se selili na širše območje, zapuščali bogata, vendar omejena kmetijska zemljišča na obali, na sušne notranje planote, kjer so s pastirskimi Kojkoji tekmovali za najboljša pašna zemljišča. Od leta 1700 je tradicionalno kojkojsko pastirsko življenje izginilo. Z britansko vlado so bili leta 1795 na rtu vzpostavljeni družbenopolitični temelji. === Britanska zasedba === Leta 1795 je Francija zasedla [[Republika Nizozemska|sedem nizozemskih provinc]], domovino Nizozemske vzhodnoindijske družbe. To je spodbudilo Veliko Britanijo, da je leta 1795 zasedla ozemlje zaradi boljšega nadzora nad morjem, da bi ustavila vse morebitne francoske poskuse, da bi dosegli Indijo. Britanci so poslali floto devetih vojaških ladij, ki so bile zasidrane v Simonstadu in po porazu nizozemske milice v bitki pri Muizenbergu prevzela nadzor nad ozemljem. Nizozemska vzhodnoindijska družba je prenesla svoje ozemlje in zahteve na [[Batavska republika|Batavsko republiko]] (revolucionarno obdobje Nizozemske) leta 1798, a je prenehala obstajati že leta 1799. Izboljšanje odnosov med Britanijo, Napoleonovo Francijo in Batavsko republiko je omogočilo Britaniji, da je s pomočjo Batavske republike leta 1803 v skladu z amienskim mirom prišla do Rta dobrega upanja. [[File:Cape Colony00.jpg|thumb|left|Zemljevid Rta dobrega upanja leta 1809]] Leta 1806 je bil rt pod nadzorom Batavske republike. Britanci so ga ponovno dobili po zmagi v bitki pri Blaauwbergu. Začasni mir med Britanijo in Francijo se je spremenil v sovražnost, [[Napoleon]] je okrepil svoj vpliv nad Batavsko republiko. Britanci, ki so ustanovili kolonijo 8. januarja 1806, so upali, da bodo Napoleona zadržali proč od rta in nadzorovali trgovske poti do Daljnega vzhoda. Leta 1814 je nizozemska vlada uradno odstopila suverenost nad rtom Britancem v skladu z londonsko konvencijo ([[angleško-nizozemski sporazum iz 1814]]). === Britanska kolonizacija === Britanci so začeli naseljevati vzhodno mejo kolonije s prihodom 1820 naseljencev v Port Elizabeth. Prav tako so začeli uvajati temeljne pravice za črnsko afriško prebivalstvo rta in leta 1833 so ukinili suženjstvo. Nezadovoljstvo, ker so bili nizozemski kmetje proti tem družbenim spremembam, ter zaradi uvedbe angleškega jezika in kulture, je povzročilo velik celinski pohod, znan kot velika selitev Burov z vozovi z volovsko vprego, ter naseljevanje notranjosti države. Nastali sta "[[Buri|Burska]] republika" [[Južnoafriška republika (Transvaalska republika|Transvaala]] in [[Svobodna država Oranje]]. Na rtu se je nadaljevalo britansko priseljevanje, tudi veliko Burov se je še naprej razseljevalo po celini in konec monopola Britanske vzhodnoindijske družbe nad trgovino je omogočil gospodarsko rast. Takrat je bilo tudi veliko mejnih vojn proti Ksosom ob vzhodni meji rta. Ksosi so začeli množično uničevati lastne pridelke in živino, ker so bili prepričani, da bo to prebudilo njihove duhove in povzročilo poraz belcev. Nastala je lakota, njihov odpor je bil zatrt in začelo se je dolgo obdobje stabilnosti na meji. Mir in blaginja sta vzbudila željo po politični neodvisnosti. Leta 1854 je Rt dobrega upanja izvolil svoj prvi parlament na podlagi večrasne volilne pravice (''Cape Qualified Franchise''). Prebivalci rta so lahko volili na podlagi splošne najmanjše ravni lastništva premoženja ne glede na raso. Izvršilna oblast je v celoti ostala v rokah britanskega guvernerja, kar ni olajšalo napetosti v koloniji med vzhodnimi in zahodnimi predeli. <ref>''Illustrated History of South Africa''. The Reader's Digest Association South Africa (Pty) Ltd, 1992. ISBN 0-947008-90-X.</ref> === Odgovorna vlada === [[File:SouthAfrica1885.svg|thumb|Zemljevid Rta dobrega upanja leta 1885 (modro)]] Leta 1872 je po dolgem političnem boju Rt dobrega upanja dobil "odgovorno vlado" s prvim predsednikom vlade Johnom Moltenom. Izvoljeni predsednik vlade in njegov kabinet sta imela popolno odgovornost za zadeve v državi. Začelo se je obdobje visoke gospodarske rasti in socialnega razvoja, vzhodno-zahodna delitev je mirovala. Sistem večrasne volilne pravice je sprožil počasno in krhko rast politične vključenosti, etnične napetosti so se umirile. [5] Leta 1877 se je država razširila z Zahodno in Vzhodno Kaplandijo. <ref>John Dugard: ''International Law, A South African Perspective''. Cape Town. 2006. p.136.</ref> Odkritje [[diamant]]ov okoli [[Kimberley, Republika Južna Afrika| Kimberley]]ja in [[zlato|zlata]] v Transvaalu je povzročilo nestabilnost predvsem zato, ker je vzpon na oblast prinesel ambicioznega imperialističnega [[Cecil Rhodes |Cecila Rhodsa]]. Ko je postal predsednik vlade rta, se je hitro širil britanski vpliv v zaledju, še posebej ker je želel kot inženir osvojiti Transvaal. Čeprav je napad Jamesona Raida spodletel in je vlada padla, se je začela [[druga burska vojna]]. Britanci so zmagali. Politika kolonije je povzročala prevladujočo napetost med britanskimi naseljenci in Buri. Rhodes je uvedel prve uradne omejitve glede političnih pravic črnih afriških državljanov Kapske kolonije. <ref>Ziegler, Philip (2008). ''Legacy: Cecil Rhodes, the Rhodes Trust and Rhodes Scholarships''. Yale: Yale University Press. ISBN 978-0-300-11835-3.</ref> Rt dobrega upanja je ostal pod britansko oblastjo do nastanka Južnoafriške zveze leta 1910, ko je postal provinca, znana kot [[Kaplandija]]. ==Demografija== ===Stanje 1904=== Podatki o prebivalcih, stanje 1904. Vir:<ref name="Smuts">Smuts I: The Sanguine Years 1870–1919, W.K. Hancock, Cambridge University Press, 1962, pg 219</ref> {| class="wikitable" |- style="text-align:center" | Skupine | Število | Odstotek<br/>(%) |- style="text-align:right; background:gainsboro;" | style="text-align:left;"|črni Južnoafričani | 1.424.787 | 59,12 |- style="text-align:right; background:white;" | style="text-align:left; "|beli Južnoafričani | 579.741 | 24,05 |- style="text-align:right; background:#eee;" | style="text-align:left;"|mešanci | 395.034 | 16,39 |- style="text-align:right; background:#EEEEE0" | style="text-align:left; "|azijski Južnoafričani | 10.242 | 0,42 |- style="text-align:right; " | style="text-align:center;"|skupaj | 2.409.804 | 100 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Beck, Roger B. (2000). ''The History of South Africa''. Westport, CT: Greenwood. ISBN 0-313-30730-X. * Davenport, T. R. H., and Christopher Saunders (2000). ''South Africa: A Modern History'', 5th ed. New York: St. Martin's Press. ISBN 0-312-23376-0. * Elbourne, Elizabeth (2002). ''Blood Ground: Colonialism, Missions, and the Contest for Christianity in the Cape Colony and Britain, 1799–1853''. McGill-Queen's University Press. ISBN 0-7735-2229-8. * Le Cordeur, Basil Alexander (1981). ''The War of the Axe, 1847: Correspondence between the governor of the Cape Colony, Sir Henry Pottinger, and the commander of the British forces at the Cape, Sire George Berkeley, and others''. Brenthurst Press. ISBN 0-909079-14-5. * Mabin, Alan (1983). ''Recession and its aftermath: The Cape Colony in the eighteen eighties''. University of the Witwatersrand, African Studies Institute. * Ross, Robert, and David Anderson (1999). ''Status and Respectability in the Cape Colony, 1750–1870 : A Tragedy of Manners''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-62122-4. * Theal, George McCall (1970). ''History of the Boers in South Africa; Or, the Wanderings and Wars of the Emigrant Farmers from Their Leaving the Cape Colony to the Acknowledgment of Their Independence by Great Britain''. Greenwood Press. ISBN 0-8371-1661-9. * Van Der Merwe, P.J., Roger B. Beck (1995). ''The Migrant Farmer in the History of the Cape Colony''. Ohio University Press. ISBN 0-8214-1090-3. * Worden, Nigel, Elizabeth van Heyningen, and Vivian Bickford-Smith (1998). ''Cape Town: The Making of a City''. Cape Town: David Philip. ISBN 0-86486-435-3. == Zunanje povezave == {{Commons category|Cape Colony }} {{Nizozemske kolonije}} [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] [[Kategorija:Bivše kolonije]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1795]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1910]] [[Kategorija:Zgodovina Republike Južne Afrike]] {{normativna kontrola}} r4aopt6p9711rrd8ufv298387td1muq 10 418770 6653960 6415461 2026-03-31T20:25:38Z Sporti 5955 2026 6653960 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Svetovni pokali v smučarskih poletih | basestyle = background:#F6ADC6 | title = [[Svetovni pokal v smučarskih poletih]] | state = {{{state|autocollapse}}} | bodyclass = hlist | group1 = Uradno<br><small>(mali globus)</small> | list1 = * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1991|1991]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1992|1992]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1993|1993]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1994|1994]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1995|1995]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1996|1996]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1997|1997]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1998|1998]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 1999|1999]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2000|2000]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2001|2001]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2009|2009]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2010|2010]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2011|2011]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2012|2012]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2013|2013]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2014|2014]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2015|2015]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2016|2016]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2017|2017]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2018|2018]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2019|2019]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2020|2020]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2021|2021]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2022|2022]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2023|2023]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2024|2024]] * [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2025|2025]] | group2 = Neuradno<br><small>(brez globusov)</small> | list2 = * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1980|1980]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1981|1981]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1982|1982]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1983|1983]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1984|1984]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1985|1985]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1986|1986]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1987|1987]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1989|1989]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2003]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2004]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2005]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2006]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2007]]</small> * <small>[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2008]]</small> | group3 = Zmagovalci | list3 = * <small>[[Stephan Zünd]] (1991)</small> * <small>[[Werner Rathmayr]] (1992)</small> * <small>[[Jaroslav Sakala]] (1993)</small> * <small>[[Jaroslav Sakala]] (1994)</small> * <small>[[Andreas Goldberger]] (1995)</small> * <small>[[Andreas Goldberger]] (1996)</small> * <small>[[Primož Peterka]] (1997)</small> * <small>[[Sven Hannawald]] (1998)</small> * <small>[[Martin Schmitt]] (1999)</small> * <small>[[Sven Hannawald]] (2000)</small> * <small>[[Martin Schmitt]] (2001)</small> * <small>[[Gregor Schlierenzauer]] (2009)</small> * <small>[[Robert Kranjec]] (2010)</small> * <small>[[Gregor Schlierenzauer]] (2011)</small> * <small>[[Robert Kranjec]] (2012)</small> * <small>[[Gregor Schlierenzauer]] (2013)</small> * <small>[[Peter Prevc]] (2014)</small> * <small>[[Peter Prevc]] (2015)</small> * <small>[[Peter Prevc]] (2016)</small> * <small>[[Stefan Kraft]] (2017)</small> * <small>[[Andreas Stjernen]] (2018)</small> * <small>[[Rjoju Kobajaši]] (2019)</small> * <small>[[Stefan Kraft]] (2020)</small> * <small>[[Karl Geiger]] (2021)</small> * <small>[[Žiga Jelar]] (2022)</small> * <small>[[Stefan Kraft]] (2023)</small> * <small>[[Daniel Huber]] (2024)</small> * <small>[[Domen Prevc]] (2025)</small> * <small>[[Domen Prevc]] (2026)</small> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge smučarskih skokov|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Svetovni pokali v smučarskih poletih|τ]] </noinclude> stsvmzkc1jfbitclpx97re6ikiw6k4p 0 423627 6653909 6519453 2026-03-31T18:18:30Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653909 wikitext text/x-wiki '''Mirim''' je bila [[Slovenija|slovenska]] [[tovarna]] [[Čokolada|čokolade]], ki sta jo leta 1922 ustanovila [[Karl Zalokar|Karl]] in [[Ema Zalokar]] v [[Maribor]]u. Istega leta so na Slovenskem odprli še eno tovarno čokolade, to je Gorenjka v [[Lesce|Lescah]] na Gorenjskem. Karl in Ema Zalokar sta stroje za proizvodnjo čokolade kupil v [[Nemčija|Nemčiji]]. Kmalu po odprtju tovarne je Karl Zalokar umrl in proizvodnjo je nadaljevala žena Ema Zalokar. V prvih letih so izdelovali le čokolado v velikih ploščah. Ko so s širitvijo proizvodnje postali prostori podjetja na Prešernovi ulici v Mariboru pretesni, so se preselili v nove prostore na Trubarjevi ulici v Mariboru. Kasneje so se zaradi pritožb sosedov o hrupu preselili na Meljski hrib. Proizvodnjo so razširili na vse vrste čokoladnih izdelkov. Konec 30-ih let 20. stoletja so v tovarni izdelali okoli 2000 kg čokolade, čokoladnih bombonov in kakava na dan. Leta 1940 so celotno proizvodnjo preselili v [[Zagreb]]. Leta 1947 se tovarna združi z zagrebškima tovarnama ''tvornica za proizvodnju čokolade i kandita Union'' in ''poduzeće za proizvodnju čokolade i bombona. Grič'' (kratek čas poimenovana ''“Sutjeska”, državna tvornica čokolade, bonbona i marmelade - Zagreb'') v novo podjetje ''Union, tvornica čokolade, bombona i marmelade'', leta 1950 se pridruži še podjetje ''tvornica keksa Josip Kraš'' (pred tem poimenovano ''Tvornica dvopeka, keksa, vafla i finog peciva Bizjak''), nastane ''Josip Kraš, tvornica čokolade, bombona i keksa''. ==Vir== * [http://www.rtvslo.si/dostopno/podnaslovljene-oddaje/174382834 Na vrtu] * [http://www.gorenjka.si/zgodovina-gorenjke/ Čokolada na Slovenskem] {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1922]] [[Kategorija:Prehrambena podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] o3znz7fnys1per915s3zs5wfu4wknv9 0 433616 6654087 6648887 2026-04-01T03:13:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654087 wikitext text/x-wiki [[Slika:Illustrations de Narratio regionum Indicarum per Hispanos quosdam devastattarum — Jean Théodore de Bry — 14.jpg|sličica|Gravura [[Theodore de Bry|Theodorja de Brya]] iz leta 1598 predstavlja Španca, ki naj bi domnevno hranil svoje pse z indijanskim otrokom. De Bryeva dela so tipična manifestacija protišpanske propagande, ki je vzniknila kot posledica [[80-letne vojne]].]] '''Črna legenda''' ({{jezik-es|leyenda negra}}) je izraz, ki se uporablja za označevanje tendencioznih, neobjektivnih zgodovinskih zapisov ter za poimenovanje negativne [[propaganda|propagande]], ki demonizira [[Španija|Španijo]], špansko ljudstvo ali kulturo z namenom v mednarodnem prostoru poškodovati ugled Španije. Razširjanje protišpanskega razpoloženja sega v 16. stoletje, ki je bilo obdobje močnega rivalstva med evropskimi kolonialnimi silami. Izraz so pogosto uporabljali predvsem številni nešpanski zgodovinarji, še posebej protestantski. Prvotno je bil izraz povezan s kritičnostjo do Španije 16. stoletja in s proti protestantom usmerjeno politiko kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] (vladal 1556–1598), kasneje pa je ga je populariziral španski zgodovinar Julián Juderías v knjigi ''La Leyenda Negra'' (''Črna legenda''). Izraz črna legenda je sicer skovala in prvič uporabila galicijska pisateljica in aristokratka Emilia Pardo Bazán na predavanju v Parizu 18. aprila 1899,<ref>{{Navedi splet|url=http://filosofia.org/aut/001/1899epb4.htm|title=http://www.fgbueno.es. "Emilia Pardo Bazán, La España de ayer y la de hoy (La muerte de una leyenda), 18 de Abril de 1899". filosofia.org|date=|accessdate=30.4.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> za njo pa Vicente Blasco Ibáñez na predavanju v Buenos Airesu leta 1909, za očeta izraza pa velja španski poliglot in pisatelj Julián Juderías, ki je prvi napisal obsežnejše delo na to temo. Njegova knjiga ''Črna legenda in zgodovinska resnica'' (špansko ''La leyenda negra y la verdad histórica''), objavljena leta 1914, je kritično delo, ki razlaga, kako so tovrstna dela pristranskega zgodovinopisja predstavljala Španijo v izrazito negativni luči in namenoma prezrla njene pozitivne dosežke. Poznejši pisci so podprli in nadaljnje razvili Juderíasovo kritično pisanje. Leta 1958 je tako Charles Gibson pojasnil, da sta bila Španija in [[Španski imperij]] v zgodovinskem kontekstu predstavljena kot »pretirano kruta, fanatična, izkoriščevalska in licemerska glede na realno stanje«.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Colonial Period in Latin American History. Washington.|url=https://archive.org/details/colonialperiodin0000gibs|last=Gibson|first=Charles|publisher=Service Center for Teachers of History|year=1958|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> [[Slika:Bartolomé de las Casas Regionum 355385740 MG 8867 100-17.tif|sličica|[[Bartolomé de Las Casas|Bartolomé de las Casas]] (1474 – 1566). Regionvm indicarum per Hispanos olim devastatarum accuratissima descriptio, insertis figuris æneis ad vivum fabrefactis.]] Črna legenda je bila močno razširjena v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] v 19. stoletju. Pri življenju jo je ohranjala [[Mehiška vojna]] iz leta 1846, zaradi katere se je pojavila potreba po ukvarjanju s špansko govorečo, a rasno mešano populacijo znotraj njenih meja. Razširjenost legende je dosegla svoj vrh med [[špansko-ameriška vojna|špansko-ameriško vojno]] leta 1898, ko je bila objavljena nova izdaja knjige o uničenju [[Zahodnoindijski otoki|Zahodnih Indij]], katere avtor je [[Bartolomé de Las Casas]]. == Definicije == Juderías v svoji knjigi črno legendo opredeli kot <blockquote>»kontekst, ustvarjen s pomočjo neverjetnih zgodb o naši domovini, ki so z objavo ugledale luč sveta v vseh deželah, groteskni opisi, ki so vselej nastajali v zvezi z značajem Špancev kot posameznikov in skupnosti, zanikanje ali vsaj sistematično nepoznavanje vsega, kar je pozitivno in lepo pri različnih pojavnih oblikah španske kulture in umetnosti, obtožbe, ki so v vsaki dobi letele na Španijo«.— Julian Juderías, ''La leyenda negra''</blockquote> Zgodovinar [[Philip Wayne Powell]] v ''Drevesu sovraštva'' (''Tree of Hate'') poda naslednjo definicijo črne legende: <blockquote>»Po Evropi poznega 16. stoletja je krožila podoba Španije, porojena iz politične in verske propaganda, ki je očrnila značaj Špancev in njihovega vladarja do te mere, da je Španija postala simbol vseh oblik zatiranja, brutalnosti, religiozne in politične nestrpnosti ter intelektualne in umetniške zaostalosti za naslednja štiri stoletja. Španci so ta proces in podobo, ki je izšla iz njega, poimenovali »črna legenda«, »la leyenda negra«.« — Philip Wayne Powell, ''Tree of Hate'' (1985)</blockquote> Eden od novejših avtorjev, Fernández Álvarez, je črno legendo opredelil širše: {{citatni blok|»Temeljito izkrivljanje zgodovine nekega naroda, ki ga zakrivijo njegovi sovražniki, da bi si ta narod lažje podvrgli. To izkrivljanje je tako popačeno kot je le mogoče in ima poseben cilj: moralno diskvalifikacijo naroda v premoči, ki mora biti na vsak način premagan.«<ref>...cuidadosa distorsión de la historia de un pueblo, realizada por sus enemigos, para mejor combatirle. Y una distorsión lo más monstruosa posible, a fin de lograr el objetivo marcado: la descalificación moral de ese pueblo, cuya supremacía hay que combatir por todos los medios''sine die''.»</ref>|source=''La Leyenda Negra'' (1997:5)|sign=kot navedeno v knjigi Alfreda Alvarja}} Definicija Williama S. Maltbyja je kratka in jedrnata:<blockquote>"Črna legenda je mnenje, da so Španci inferiorni v primerjavi z drugimi Evropejci v tistih lastnostih, ki jih imamo za civilizirane."<ref>{{Navedi knjigo|title=La leyenda negra en Inglaterra. Desarollo del sentimiento antihispánico 1558 – 1660|last=Maltby|first=William S.|publisher=Mexico: FCE|year=1982|isbn=|location=|page=9|cobiss=}}</ref></blockquote> Jasna in zgoščena je tudi definicija, ki jo ponudi Slovar [[REAL ACADEMIA ESPANOLA|Španske kraljeve akademije]] (DRAE):<blockquote>"mišljenje, usmerjeno proti španskemu, razširjeno od 16. stoletja dalje" ter "nenaklonjeno in posplošeno mnenje o nekom ali nečem, ponavadi neutemeljeno".<ref>{{Navedi splet|url=http://dle.rae.es/?id=NDOltxZ|title=Diccionario de la lengua española|date=|accessdate=1.5.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> </blockquote> María Elena Roca Barea v knjigi ''Imperiofobia y leyenda negra. Roma, Rusia, Estados Unidos y el Imperio español'' opozori, da je izraz črna legenda tako močno povezan s protišpansko propagando, da besedna zveza črna legenda niti ne potrebuje več prilastka "španska". "Black legend, legènde noir, leggenda nera... se po definiciji nanašajo na špansko črno legendo in jih ponavadi ne spremlja pridevnik."<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Imperiofobia y leyenda negra. Roma, Rusia, Estados Unidos y el Imperio español|last=Roca Barea|first=María Elvira|last2=|publisher=Madrid: Siruela|year=2016|isbn=|location=|page=21|cobiss=}}</ref> Izraza črna legenda in protišpanska propaganda sta se skoraj izenačila v pomenu po objavi Juderíasove knjige. Izraz se sicer uporablja tudi v drugih kontekstih, ne samo v španskem: nanaša se lahko na Ruse, državljane Združenih držav Amerike, prebivalce otomanskega imperija itd., poleg uporabe v kontekstu imperijev pa prihaja tudi do njegove uporabe v zvezi z različnimi osebnostmi in dogodki. Toda Roca Barea posebej opozarja na avtomatizirano povezovanje črne legende s Španijo in njeno zgodovino, na kar opozarja že raba besede sama po sebi: "Kadar govorimo o ruski ali japonski ali napoleonski črni legendi, se izraz razume v navezavi na našo (špansko) zgodovino in na špansko črno legendo, v španščini in v drugih jezikih. Potrebno je dodati pridevnik "ruska", "japonska" ali "napoleonska". V nasprotju s tem pa se besedna veza "črna legenda" nanaša neposredno na Španijo."<ref name=":0" /> == Črna legenda in zlata legenda == Izraz "črna legenda" se rodi iz podobne, a po pomenu nasprotne besedne zveze: "zlata legenda". Gre za protipomenko, ki izhaja iz knjige dominikanca [[Santiago de la Vorágine|Santiaga de la Vorágine]] (1230 – 1298) z naslovom [[Legenda sanctorum o Legenda aurea|''Legenda'' ''sanctorum'' o ''Legenda aurea'']], ki je zbirka [[Hagiografija|hagiografij]] in je med poznim srednjim vekom in renesanso doživelo izjemno priljubljenost in preko prevodov v angleščino, francoščino, italijanščino, francoščino in španščino doseglo širok krog bralcev, doživelo pa je tudi neusmiljene kritike s strani erazmizma.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperiofobia y leyenda negra. Roma, Rusia, Estados Unidos y el Imperio español|last=Roca Barea|first=María Elvira|publisher=Madrid: Siruela|year=2016|isbn=|location=|page=21|cobiss=}}</ref> Čudovite freske, oltarne slike in druga slikarska dela [[Fra Angelico|Fra Angelica]], [[Luca Signorelli]]ja in [[Piero della Francesca|Piera della Francesca]] se izvorno navdihujejo prav pri de la Voráginu, in zaradi ostrih kritik ni bilo delo nič manj brano. Španski prevodi in izdaje dela ''Legenda aurea'' so se imenovali ''Flos sanctorum''. Romantika je s svojim navdušenjem nad srednjim vekom ponovno oživela zanimanje za ''Legendo aureo,'' zato je bil izraz "pozlačena legenda" (šp. legenda dorada) ali "zlata legenda" (šp. legenda áurea) z lahkoto prepoznaven v navezavi na besedilo, v katerem je bil hkati njegov izvor. Za avtorico knjige ''[[Imperiofobia y leyenda negra. Roma, Rusia, Estados Unidos y el Imperio español]]'' Marío Eleno Roca Barea je pomenljivo, da se pri treh avtorjih, ki med prvimi razpravljajo o črni legendi – pri Arthurju Lévyju, Cayetanu Solerju in Emilii Pardo Bazán – besedna zveza "črna legenda" pojavi neposredno za zvezo "zlata legenda", razlog za to pa je, da je izraz črna legenda "še vedno zelo povezan z izrazom zlata legenda, iz katerega izvira kot njegov nasprotni pol in antiteza".<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperiofobia y leyenda negra. Roma, Rusia, Estados Unidos y el Imperio español|last=Roca Barea|first=María Elvira|publisher=Madrid: Siruela|year=2016|isbn=|location=|page=23|cobiss=}}</ref> == Izvori protišpanskega razpoloženja == Z razširjanjem in krepitvijo španskega imperija se je v številnih delih Evrope začelo pojavljati proti Špancem usmerjeno razpoloženje. Preko habsburške krone je Španija vladala nad večino Evrope, vključno z današnjo Belgijo, [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Avstrija|Avstrijo]] in deli [[Italija|Italije]]. Leta 1555 je [[Papež Pavel IV.|papež Pavel IV]] opisal Špance kot "krivoverske, razkolniške, preklete od Boga, potomce Judov in Judov, spreobrnjenih v krščanstvo, največje izmečke na svetu".<ref>{{Navedi knjigo|title=The Black Legend During the Eighty Years War|last=Swart|first=K. W.|publisher=Springer Netherlands|year=1975|isbn=|location=|page=36 - 57|chapter=In Britain and the Netherlands|cobiss=}}</ref> Med [[80-letno vojno]] je angleška in holandska propaganda opisovala Špance kot krvoželjne barbare, pri čemer se je napajala pri rasnih stereotipih, ki je Špance po podobnosti povezovala z [[Arabci]]. V naslednjih stoletjih so protišpanski stereotipi na široko krožili predvsem v angleško, holandsko in nemško govorečih delih Evrope. Ta propaganda je prikazovala pretirane različice zlih dejanj španskega ravnanja v kolonijah in [[Španska inkvizicija|španske inkvizicije]]. V 18. stoletju je filozof [[Immanuel Kant]] kljub temu, da ni nikoli obiskal Španije, izjavil, da je "slaba stran Španca ta, da se ne uči od tujcev; da ne potuje, da bi se seznanil z drugimi narodi; da za stoletja zaostaja v znanosti. Upira se vsaki reformi; ponosen je, da mu ni treba delati; njegov duh se nagiba k romantičnosti, kot je mogoče razbrati iz [[Bikoborbe|bikoborb]]; je krutega značaja, kakor razkrivajo nekdanji [[auto-da-fé]]ji; v njegovem okusu je razviden deloma neevropski izvor".<ref>{{Navedi knjigo|title=What does the Black Legend Have to do with Race?|last=Mignolo|first=W. D.|publisher=|year=2007|isbn=|location=|page=312 - 324|chapter=Rereading the Black Legend: The Discourses of Religious and Racial Difference in the Renaissance Empires|cobiss=}}</ref> Zgodovinar [[Walter Mignolo]] je zagovarjal misel, da je črna legeda tesno povezana rasno ideologijo, tako pri uporabi mavrske zgodovine Španije z namenom, da bi opisal Špance kot rasno omadeževane kot pri tem, kako je ravnanje z [[Prebivalstvo Afrike|Afričani]] in [[Ameriški staroselci|južnoameriškimi staroselci]] med španskim kolonialnim obdobjem začelo določati njihov moralni značaj. Zgodovinar Sverker Arnoldsson iz [[Univerze v Gothenburgu]] je v svoji knjigi ''The Black Legend. A Study of its Origins'' je v nasprotju z ostalimi avtorji, ki nastanek črne legende pripisujejo 16. stoletju, njen izvor postavil v srednjeveško Italijo. Arnoldsson citira študije [[Benedetto Croce|Benedetta Croceja]] in Artura Farinellija v podkrepitev trditev, da je bila Italija med 14. in 16. stoletjem izredno sovražna Španiji. Arnoldssonovim teorijam so nasprotovali številni zgodovinarji. Njihovi ugovori njegovi teoriji so bili v splošnem sledeči: # To, da so najzgodnejši protišpansko usmerjeni zapisi nastali v Italiji, še ni zadosten razlog, da bi Italijo opisovali kot zibelko črne legende. Italijanska naperjenost proti Špancem je razumljiva reakcija naroda, ki je bil pod tujo oblastjo. # Besedna zveza "črna legenda" kaže na določeno "tradicijo", ki pa v italijanskih zapisih, ki so predvsem odziv na prisotnost španskih čet v takratnem času, ni obstajala. William S. Maltby prav tako dokazuje, da ni povezave med kritiko Španije s strani Italije in kasnejšimi oblikami črne legende na Nizozemskem in v Angliji. == Španska kolonizacija Amerik == {{glavni|Španska kolonizacija Amerik}} V procesu evropske kolonizacije Amerike, ki je trajal več kot tri stoletja, Španija je sprejela nekaj zakonov za zaščito staroselskih Američanov. Že leta 1512 so stopili v veljavo [[Zakoni iz Burgosa]], ki so nadzorovali in urejali obnašanje Evropejcev v Novem svetu s prepovedjo trpinčenja domorodcev in omejevanjem moči [[Encomienda|enkomenderov]] oziroma lastnikov zemlje. Leta 1542 so Novi zakoni razširili in korigirali prejšnjo zbirko zakonov z namenom, da bi izboljšali njihovo uporabo. Čeprav vsi ti zakoni na vseh ameriških ozemljih pogosto niso bili upoštevali, so odražali voljo voljo takratne španske kolonialne vlade, da bi zavarovali pravice avtohtonih prebivalcev. Kolonizacija je tudi v sami Španiji pripeljala do razprav v zvezi z ravnanjem in pravicami domorodcev v Amerikah. Leta 1552 je dominikanski redovnik [[Bartolomé de Las Casas|Bartolomé de las Casas]] objavil delo ''[[Revísima relación de la destrucción de las Indias|Brevísima relación de la destrucción de las Indias]] (Kratka pripoved o uničenju Indij),'' poročilo o izgredih, ki so jih zagrešili lastniki zemlje in nekateri uradniki med obdobjem zgodnje kolonizacije Nove Španije, predvsem na otoku [[Hispaniola]] (danes [[Haiti]] in [[Dominikanska republika]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wdl.org/en/item/515/|title=www.wdl.org/en/item/515/|date=1620|accessdate=1.5.2017|website=Mirror of the Cruel and Horrible Spanish Tyranny Perpetrated in the Netherlands, by the Tyrant, the Duke of Alba, and Other Commanders of King Philip II. World Digital Library.|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629022101/https://www.wdl.org/en/item/515/|url-status=dead}}</ref> Pričevanja iz tistega časa obtožujejo Kolumba brutalnosti proti avtohtonim prebivalcem in prisilnega dela. Las Casas, ki je spremljal Kolumba na njegovem drugem potovanju, je opisal Kolumbovo ravnanje z domorodci v Zgodovini Indij.<ref>{{Navedi knjigo|title=American Holocaust: The Conquest of the New World|url=https://archive.org/details/americanholocaus00stan|last=Stannard|first=David E.|publisher=Oxford University Press, USA|year=1993|location=|page=[https://archive.org/details/americanholocaus00stan/page/74 74]|isbn=978-0-19-508557-0}}</ref> Las Casasovo pisanje nekateri zgodovinarji vidijo kot pretirano in pristransko. Njihovo protišpansko mnenje so izkoristili pisci iz dežel španskih tekmecev kot pripravno osnovo za zgodovinopisje na temo črne legende. Predhodno se je to zgodilo že pri flamski protišpanski propagandi med 80-letno vojno. Danes nekateri strokovnjaki še vedno razpravljajo o tem, v kolikšni meri so Las Casasovi opisi španske kolonizacije upravičeni ali povsem pretirani. Zgodovinar Lewis Hanke tako meni, da je Las Casas pretiraval pri poročanju o grozodejstvih in tako prispeval k propagandi črne legende.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Modest Proposal for a Moratorium on Grand Generalizations: Some Thoughts on the Black Legend|last=Hanke|first=Lewis|publisher=The Hispanic American Historical Review 51, No. 1|year=1971|isbn=|location=|page=112 – 127|cobiss=}}</ref> Zgodovinar Benjamin Keen nasprotno meni, da je Las Casasovo poročanje bolj ali manj točno.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Black Legend Revisited: Assumptions and realities|last=Keen|first=Benjamin|publisher=The Hispanic American Historical Review. Volume 49. no. 4.|year=1969|isbn=|location=|page=703 – 719|cobiss=}}</ref> V monografiji Charlesa Gibsona iz leta 1964 The Aztecs under Spanish Rule ([[Azteška civilizacija|Azteki]] pod špansko vlado), prvi izčrpnejši študiji dokumentarnih virov o odnosih med Indijanci in ŠPanci v [[Nova Španija|Novi Španiji]] (kolonialni [[Mehika|Mehiki]]) pride do zaključka, da "črna legenda gradi na zapisih namernega sadizma. Cveti v ogorčenem ozračju, v katerem se sporno vprašanje izmakne kategoriji objetivnega razumevanja. Institucij kolonialne zgodovin ne pojasnjuje v zadostni meri."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Aztecs Under Spanish Rule: A History of the Indians of the Valley of Mexico, 1519-1810|url=https://archive.org/details/aztecsunderspani00gibs|last=Gibson|first=Charles|publisher=Stanford: Stanford University Press|year=1964|isbn=|location=|page=[https://archive.org/details/aztecsunderspani00gibs/page/n436 403]|cobiss=}}</ref> To kruto ravnanje z ameriškimi Indijanci, ki je bilo pogosto v mnogih kolonijah v obeh Amerikah, je bilo uporabljeno kot propaganda v pisnih delih med seboj tekmujočih evropskih sil z namenom, da bi obrekovali in ustvarili sovražno razpoloženje nasproti Španskem imperiju. Las Casasovo delo je bilo prvič citirano v angleščini z objavo dela ''The Spanish Colonie, or Brief Chronicle of the Actes and Gestes of the Spaniards in the West Indies (Španska kolonija ali kratka kronika ravnanj in dejanj Špancev v Zahodnih Indijah)'' v času, ko se je Anglija pripravljala na vojno proti Španiji in Nizozemski. Pristranska, neobjektivna uporaba takšnih del, ki je vključevala izkrivljanje ali pretiravanje v vsebinskem smislu, sestavlja del protišpanske zgodovinske propagande ali črne legende. Iz perspektive zgodovine in kolonizacije Amerik so bile vse evropske velesile (in ne le Španija), ki so kolonizirale Ameriko, kot so Anglija, Portugalska, Nizozemska in druge, krive trpinčenja in krutega ravnanja z avtohtonimi prebivalci. Kolonialne sile so bile obtožene genocida v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]]. == Sklici in opombe == <references />{{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Propaganda]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] gb94gqetmdcwm7mz7lc1gi302y35t07 0 434165 6653882 6360450 2026-03-31T17:13:45Z ~2026-20133-68 257432 Dodala sem vejico. 6653882 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sveta maša pred hramom korupcije 5.JPG|thumb|250px|Sveta maša pred "hramom koruptivnosti"]] '''Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja''' (tudi '''Zombi cerkev''' s kratico '''ČZCBZ''') je sodobno verstvo v [[Slovenija|Sloveniji]]. Ustanovljena je bila marca 2013 in vpisana v [[Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji|državni register]] [[Verske skupnosti v Sloveniji|verskih skupnosti]] leta 2014.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/zombi-cerkev-zalitev-je-da-nam-recejo-da-nismo-vera/335694|title=Zombi cerkev: Žalitev je, da nam rečejo, da nismo vera|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-05-22}}</ref> Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja je po številčnosti članstva 5. največja cerkev v Sloveniji(okoli 11.000 članov)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rt.com/news/217235-slovenia-zombie-church-corruption/|title='In the name of the Holy Pot': Zombie Church preaches against corruption in Slovenia|work=RT International|accessdate=2017-05-22|language=en-US}}</ref><ref>http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/cisto-prava-cerkev-zombi-cerkev.html</ref> in najhitreje rastoče verstvo na Slovenskem.<ref>http://www.24ur.com/novice/slovenija/cerkev-za-zombije-opomin-za-drzavo.html</ref> Cerkev se deklarativno loči od drugih cerkva, ki trdijo da so vesoljne. Tako kot mnoga verstva govori o nenasilnosti<ref>http://cezvesoljskacerkev.weebly.com/statut.html</ref> in miru. Vrhovni vodja te cerkve je eden od ustanoviteljev, t. i. [[Svečenik|Nadsvečenik]] Rok Gros. == Sodni spori zaradi verskih praks == ČZCGZ je z Republiko Slovenijo v več sodnih sporih, nekateri od teh so že bili razrešeni. == Seznam verskih praznikov ČZCBZ<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sanje.si/images/clanki/sveta_knjiga_czcbz_vecer.pdf|title=Zombi se ne rodiš, lahko pa to postaneš|date=20. 10. 2014|accessdate=21. 5. 2017|website=|publisher=Večer|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == {| class="wikitable" !dan !Uradni opis po ČZCBZ |- |Prvi ponedeljek v novem letu. |Je sveti leni ponedeljek, ko se vsak vernik trudi kar najbolj zvonu povšeči počivati. |- |9. maj |Je dan gorečih grmov in govorečih kamnov, takrat so naši zombi predniki vrgli hudiča z nebes v pekel. na ta račun se na predvečer tega dne sponatano dogajajo svete maše. ljudje se zbrirajo, na vrhovih gora med gorečimi grmi, ki s svojo nebeško svetlobo oznanjajajo prisotnost svetega duha v podobi velikega zombija tita. do ranih ur pogosto se med gorečimi grmi dobiva rasvetljenja ob uživanju vseh naših svetih pijač naše vere in tudi z uporabo svetega kadila. največ takih ognjenih grmov se pojavi na sveti gori sabotin, kamor zavistno gledajo verniki, gnostiki s sosednje gore, ki jo po nemarnem imenujejo sveta gora! |- |25. maj |Je mladostno posvetilo vesoljnemu stvarstvu, ki to mladost v naši cerkvi vzpodbuja skozi milozvočno donenje svete ponve, hkrati pa se spominjamo velikega zombija tita, ki je na ta dan vstal v čezvesolje. |- |14. avgust |Je praznik večmiljardnega evrskega vnebovzetja v koruptlandu, ko se spominjamo stvari, ki so izginile v čezvesolje ali na prelepe otoke. |- |8. september |Je dan čezvesoljnega miru in modrosti svetega piskra. |- |13. december |Je praznik vstajenja nadsvečenika vilija in nadsvečenice sonje ter posebej zato da dokažemo da nismo vraževerni. praznik je priprava na novo zombi leto in dolžnost vernika je poglobiti se v sveto pijačo ter doseči zamaknjeno stanje v molitvi. |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Trans-Universal Zombie Church of the Blissful Ringing}} * {{official|http://cezvesoljskacerkev.weebly.com}} * {{twitter|CZCBZ}} * {{facebook|CZCBZ}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] [[Kategorija:Parodične religije]] 4z62ydbsgg5ci45m0uuy8wn71bjqyq0 0 435421 6653801 6653121 2026-03-31T14:03:13Z Florentina Veršič 146476 /* Ziegfeldovo dekle in uspeh na Broadwayu */ Preurejanje po vzoru enwiki. 6653801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec|name=Barbara Stanwyck|image=<!-- Wikidata -->|caption=|birthname=<!-- Wikidata -->|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|occupation=<!-- Wikidata -->|yearsactive=[[1922]]–[[1986]]}} '''Barbara Stanwyck''' (pravo ime '''Ruby Catherine Stevens'''), [[Američani|ameriška]] [[Filmski igralec|filmska]] in [[Televizijski igralec|televizijska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Plesalec|plesalka]] in [[model]], *[[16. julij]] [[1907]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike]], † [[20. januar]] [[1990]], [[Santa Monica]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Barbara Stanwyck je bila filmska in televizijska zvezda, ki si je v svoji 60-letni karieri pridobila sloves odlične in vsestranske profesionalke z močno in realistično igro. Za igro v svojih filmih so jo radi izbrali mnogi priznani režiserji kot so [[Cecil B. DeMille]], [[Fritz Lang]] in [[Frank Capra]]. Po kratki, vendar pomembni karieri gledališke igralke konec dvajsetih let 20. stoletja je v Hollywoodu posnela 85 filmov, nato je zaigrala tudi v televizijskih filmih. Prejela je številne nagrade, vključno s tremi [[Emmy|emmyji]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]], štirikrat je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Pri štirih letih je osirotela in odraščala v različnih rejniških domovih. Ob tem je vedno delala. Eden od režiserjev, ki so delali z njo, [[Jacques Tourneur]], je o njej dejal: »Živi samo za dve stvari, obe pa sta delo.«<ref>Basinger, Jeanine, ''The Star Machine'', Knopf, 2007, stran 371.</ref> Na odru je debitirala v zboru kot Ziegfeldovo dekle leta 1923 pri 16-ih letih in v nekaj letih je že igrala v gledaliških igrah. Njena prva glavna vloga, ki jo je imela v uspešnici ''Burlesque'' (1927), jo je uveljavila kot zvezdo Broadwaya. Leta 1929 je prešla z odra v filmsko industrijo in začela igrati v zvočnih filmih, prvi od njih je bil ''The Locked Door'' [[George Archainbaud|Georgea Archainbauda]], ​​kjer sta bila njen naturalističen igralski slog in neprisiljen vokalni nastop takoj očitna. Frank Capra jo je izbral za svojo romantično dramo ''Ladies of Leisure'' (1930), Stanwyckova pa je kasneje postala Caprova najljubša igralka, kar je privedlo do nadaljnjih treh sodelovanj. To je privedlo do dodatnih glavnih vlog, ki so dvignile njen ugled, kot so ''Night Nurse'' (1931), ''Otroški obraz'' (1933), kontroverzni ''Gorki čaj generala Yena'' (1933) in ''Gambling Lady'' (1934). Do konca tridesetih let 20. stoletja se je Barbara Stanwyck preusmerila k zrelejšim vlogam v kritično in komercialno uspešnih komedijah in dramah. Za svojo naslovno vlogo v filmu ''Stella Dallas'' (1937) si je prislužila svojo prvo nominacijo za oskarja za najboljšo igralko. Leta 1941 je igrala v dveh norčavih komedijah: ''Ball of Fire'' z [[Gary Cooper|Garyjem Cooperjem]] in ''The Lady Eve'' s [[Henry Fonda|Henryjem Fondo]]. Za ''Ball of Fire'' je prejela svojo drugo nominacijo za oskarja, v desetletjih po izidu pa je ''The Lady Eve'' veljal za komično klasiko, njena igra pa je bila na splošno hvaljena kot ena najboljših v ameriški komediji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The New Biographical Dictionary of Film|url=https://archive.org/details/newbiographicald0000thom_z2s8|last=Thomson|first=David|publisher=Alfred A. Knopf|year=2014|isbn=9780375711848}}</ref> Drugi uspešni filmi iz tega obdobja so ''Remember the Night'' (1940), ''Meet John Doe'' (1940) in ''You Belong to Me'' (1941), v katerem je ponovno igrala s Cooperjem oziroma Fondo, ''The Gay Sisters'' (1942) in ''Lady of Burlesque'' (1943). Do leta 1944 je postala najbolje plačana ženska v ZDA. Istega leta je prejela tretjo nominacijo za oskarja za vlogo v filmu ''[[Dvojno zavarovanje]],'' v katerem je igrala ženo, ki prepriča zavarovalniškega agenta, da ubije njenega moža. Leta 1945 je igrala kolumnistko v praznični klasiki ''Christmas in Connecticut'', naslednje leto pa kot naslovna femme fatale v filmu ''[[Nenavadna ljubezen Marthe Ivers]]''. V preostalem delu desetletja je Stanwyckova igrala še v drugih uspešnicah, od romantičnih dram in komedij do napetih kriminalk. Med njenimi filmi iz tega obdobja so ''My Reputation'' (1946), ''The Two Mrs. Carrolls'' (1947), ''Sorry, Wrong Number'' (1948), za katerega je prejela svojo četrto in zadnjo nominacijo za oskarja, ter ''East Side, West Side'' (1949). V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je njena kariera začela ugašati kljub kar nekaj glavnim in stranskim vlogam, med katerimi so bile najuspešnejše ''Clash by Night'' (1952), ''Jeopardy'' (1953) in ''Executive Suite'' (1954). V šestdesetih letih 20. stoletja je uspešno prešla na televizijo, kjer je osvojila tri [[Emmy|emmyje]], za ''The Barbara Stanwyck Show'' (1961), vestern serijo ''The Big Valley'' (1966) in miniserijo ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' (1983). Leta 1982 je prejela častnega oskarja, leta 1986 nagrado Cecil B. DeMille in več drugih častnih nagrad za življenjsko delo. Leta 1999 jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil na 11. mesto največjih ženskih zvezd klasične ameriške kinematografije vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.afi.com/tvevents/100years/stars.aspx|title=AFI's 100 YEARS...100 STARS|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061020084914/http://www.afi.com/tvevents/100years/stars.aspx|url-status=bot: unknown}}</ref> == Zgodnje življenje == Barbara Stanwyck se je rodila kot Ruby Catherine Stevens 16. julija 1907 v Brooklynu v New Yorku.<ref>Wilson 2013, stran 13.</ref><ref>Wayne 1985, stran 7.</ref> Bila je peti in najmlajši otrok očeta Byrona E. Stevensa in matere Kathryn Ann "Kitty", rojene McPhee. Družini obeh staršev sta prebivali v Severni Ameriki že od 40-ih let 18. stoletja.<ref>Wilson 2015, strani 2–10.</ref> Oče, potomec angleških priseljencev, je izviral iz Lanesvilla v [[Massachusetts|Massachusettsu]], kjer je bil njegov oče posestnik.<ref name=":11">Wilson 2013, strani 2–10.</ref> Želel je postati odvetnik, a je po očetovi smrti opustil študij v korist dela in sčasoma postal zidar in kamnoseški mojster.<ref name=":11" /> Mati je bila kanadska priseljenka iz Sydneyja v [[Nova Škotska|Novi Škotski]], imela je škotsko-irske korenine.<ref>Wilson 2013, strani 2-10; Callahan 2012, strani 5–6; Madsen 1994, stran 8.</ref> Starša sta se spoznala, ko je Kitty obiskala svojo družino v Bostonu.<ref name=":11" /> Stanwyckova je imela tri starejše sestre, Lauro Mildred (imenovano Millie, rojeno leta 1886), Violo Maud (rojeno leta 1889) in Mabel (rojeno leta 1890), ter starejšega brata Malcolma Byrona (rojenega leta 1905).<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/stanwyck-barbara-1907-1990|title=Stanwyck, Barbara (1907–1990)|accessdate=8. 3. 2026|website=Encyclopedia}}</ref> Družina se je leto pred njenim rojstvom preselila iz [[Nova Anglija|Nove Anglije]] v Flatbush v Brooklynu, da bi našli boljše zaposlitvene možnosti za Byrona.<ref>Wilson 2013, strani 11–13.</ref> Julija 1911 sta se štiriletna Stanwyckova in njen šestletni brat vozila s svojo mamo v tramvaju, ko je neka pijana potnica padla in ob tem mamo potisnila iz vozila.<ref name=":12">Wilson 2013, strani 13-14; Callahan 2012, strani 5–6.</ref> Kitty Stevens je bila takrat visoko noseča in nesreča je povzročila prezgodnji porod, zaradi tega pa je prišlo do usodne [[Sepsa|sepse]].<ref name=":12" /> Oče Byron je po ženini smrti še bolj zapadel v alkoholizem in kmalu zatem zapustil družino.<ref>Wilson 2013, strani 13–15.</ref> Leta 1912 se je pridružil delovni ekipi, ki je kopala [[Panamski prekop]], in tam nekaj let pozneje umrl v epidemiji.<ref>Wilson 2013, strani 2–10, 36; Madsen 1994, stran 9.</ref> Sestre so bile že odrasle, ko je umrla njihova mati, a čeprav so bile tesno povezane z življenjem svojih mlajših brata in sestre, niso mogle ves čas skrbeti zanje.<ref name=":13">Wilson 2013, strani 19–20.</ref> V letih po razpadu družine sta Stanwyckova in njen brat živela v več neuradnih rejniških domovih (večinoma pri družinskih prijateljih) v Flatbushu.<ref>Wilson 2013, strani 14–20.</ref> Ker so rejniški domovi lahko sprejeli le enega otroka naenkrat, sta bila brat in sestra ločena, kar jima je povzročalo dodatno stisko.<ref name=":13" /> Okoli leta 1919 sta se Stanwyckova in njen brat preselila k starejši sestri Violi Maud in njeni družini.<ref>Wilson 2013, stran 26.</ref> {| class="toccolours" style="float:right; margin-left:1em; margin-right:0; font-size:90%;background:#f0f0f0; color:black; width:30em; max-width:30%;" cellspacing="5" | style="text-align: left;" | "Vedela sem, da si bom po štirinajstem letu morala sama služiti kruh, vendar sem bila pripravljena to storiti ... Vedno mi je bilo malo žal razvajenih ljudi, in seveda jim je "zelo" žal mene." |- | style="text-align: left;" |Barbara Stanwyck, 1937<ref name="M12">Madsen 1994, strani 11-13.</ref> |} Stanwyck je obiskovala javno šolo 152 v Brooklynu.<ref>Wilson 2013, stran 18.</ref> Sovražila je šolo, razen književnosti, in je na splošno dobivala slabe ocene.<ref name=":14">Wilson 2013, stran 18; Madsen 1994, stran 10.</ref> Bila je ustrahovana in se je redno prepirala z drugimi učenci.<ref name=":14" /> Že v otroštvu je začela sanjati o vstopu v šovbiznis. Njena sestra Millie je postala uspešna plesalka in jo je jemala s seboj na poletne turneje.<ref>Wilson 2013, strani 22–26; Madsen 1994, stran 10.</ref> Oboževala je tudi filmsko zvezdo [[Pearl White]], ki je nastopala v takrat priljubljeni nadaljevanki ''The Perils of Pauline'' (1914).<ref>Wilson 2013, stran 19-22; Callahan 2012, stran 222.</ref> Kot najstnica je Stanwyckova začela nastopati v amaterskem gledališču in v predstavah v kinodvoranah v Flatbushu.<ref>Wilson 2013, strani 26–27.</ref> Po končani osnovni šoli se je odločila, da ne bo obiskovala srednje šole.<ref>Wilson 2013, strani 27–28; Madsen 1994, stran 11.</ref> Ko je bila stara 14 let, se je zaposlila. Zamenjala je več služb, opravljala je razna dela s strankami in v tajništvu, kar ji je omogočilo neodvisnost, hkrati pa je sledila svojemu cilju, da postane slavna plesalka.<ref>Wilson 2013, strani 27–30; Madsen 1994, stran 12; Prono 2008, stran 240.</ref> == Kariera == === Ziegfeldovo dekle in uspeh na Broadwayu === [[File:Barbara Stanwyck, Ziegfeld girl, by Alfred Cheney Johnston, ca. 1924.jpg|thumb|right|Barbara Stanwyck okoli leta 1924.]] Leta 1923, nekaj mesecev pred 16. rojstnim dnevom, je Ruby opravila avdicijo v Strand Roofu, nočnem klubu gledališča Strand Theatre na Times Squaru.<ref>Madsen 1994, stran 13.</ref> Nekaj mesecev pozneje je postala plesalka v seriji broadwajskih produkcij ''Ziegfeld Follies'' v letih 1922 in 1923. Plesala je v gledališču New Amsterdam Theatre.<ref name=":15">Callahan 2012, stran 9.</ref><ref name=":16">Prono 2008, stran 241.</ref> Naslednjih nekaj let je delala kot zborovska pevka in nastopala od polnoči do sedme ure zjutraj v nočnih klubih v lasti podjetja Texas Guinan. Občasno je delala tudi kot plesna inštruktorica v baru za istospolno usmerjene v lasti podjetja Guinan.<ref>Madsen 1994, strani 17–18.</ref> Opravljala je še več različnih del in si pridobila nekaj dobrih prijateljev, med njimi pianista [[Oscar Levant|Oscarja Levanta]]. Ta jo je opisal kot <nowiki>''previdno do prefinjenih in lažnih ljudi.''</nowiki><ref name=":15" /> Billy LaHiff, lastnik popularnega puba, je Ruby leta 1926 predstavil Willardu Macku, ki je iskal igralce za svojo igro ''The Noose''.<ref>Madsen 1994, stran 21.</ref> Ruby je uspešno opravila avdicijo za vlogo v zboru.<ref>Madsen 1994, stran 22.</ref> Igra v prvotni obliki ni bila uspešna.<ref name=":17">Madsen 1994, stran 26.</ref> Mack si je prizadeval izboljšati uspeh in se je odločil razširiti Rubyjin del v igri.<ref>Madsen 1994, stran 25.</ref> Predstavo so v prenovljeni različici prvič odigrali 20. oktobra 1926 in takrat je postala ena najuspešnejših iger sezone. Na [[Broadway|Broadwayu]] so jo igrali devet mesecev, izvedli so jo 198-krat.<ref name=":16" /> Na predlog producenta Davida Belasca je Ruby svoje ime spremenila v Barbara Stanwyck. Združila je ime svoje vloge, Barbare Frietchie, in priimek druge igralke v igri, Jane Stanwyck. Oboje je zapisano v programu iz leta 1906.<ref name=":17" /><ref name=":2" /> Kmalu zatem je s prvo vodilno vlogo v igri ''Burlesque'' leta 1927 postala zvezda Broadwaya. Igra je prejela pozitivne kritike in postala velik hit.<ref>Smith 1985, stran 8.</ref> Producent Arthur Hopkins jo je kasneje opisal kot igralko, ki je imela »neke vrste grobo ganljivost. Takoj je pokazala občutljivejšo, zlahka izraženo čustvo, kakršno sem videl pri Pauline Lord.«<ref>Hopkins 1937.</ref> Istega leta je prvič nastopila v filmu ''Broadway Nights'' v vlogi plesalke.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arabella-and-co.com/5/bsmovies.htm|title=Broadway Nights 1937|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=Arabella & CO|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017053305/http://arabella-and-co.com/5/bsmovies.htm|url-status=dead}}</ref> V času igranja v filmu Burlesque je pričela razmerje z igralcem [[Frank Fay|Frankom Fayem]].<ref>Wayne 2009, stran 20.</ref> Kmalu po poroki 26. avgusta 1928 se je par preselil v Los Angeles, kjer je Stanwyckova želela nadaljevati filmsko kariero.<ref>Nassour and Snowberger 2000.</ref> === Filmska kariera === [[File:Stanwyck - 1942 film.JPG|thumb|215px|left|V filmu ''The Gay Sisters'' leta 1942.]] Prvi zvočni film, v katerem je zaigrala Stanwyckova, je bil ''The Locked Door'' (1929), ki mu je istega leta sledil še ''Mexicali Rose''. Noben od teh filmov ni bil uspešen, vendar jo je [[Frank Capra]] kljub temu izbral za svoj film ''Ladies of Leisure'' leta 1930.<ref name=":3" /> Sledile so mnoge pomembne vloge v več filmih: * ''Night Nurse'' (1931) – v njem je zaigrala otroško medicinsko sestro, ki reši dve majhni deklici pred popolnim izstradanjem zaradi hudobne osebe, ki jo je upodobil [[Clark Gable]]; * ''So Big!'' (1932) – v njem je upodobila hrabro kmečko žensko na farmi Midwest; * ''Shopworn'' (1932); * ''Otroški obraz'' (1933) – nastopila je kot ambiciozna ženska na napačni strani zakona; * ''Stella Dallas'' (1937) – naslovna vloga; * ''Union Pacific'' (1939) – v vlogi Molly Monahan ob [[Joel McCrea|Joelu McCrei]]; * ''Meet John Doe'' (1941) – v njem je zaigrala ambiciozno novinarko ob [[Gary Cooper|Garyju Cooperju]]; * ''The Lady Eve'' (1941) – glavno vlogo je ob njej zaigral [[Henry Fonda]]; * ''You Belong to Me'' (1941) – v njem je upodobila izredno uspešno neodvisno zdravnico Helen Hunt, ob njej je ponovno igral Henry Fonda; * ''Ball of Fire'' (1941) – komedija, v kateri je kot plesalka v nočnem klubu profesorju, ki ga je odigral Gary Cooper, ponudila boljše razumevanje sodobnega angleškega jezika; * ''[[Dvojno zavarovanje]]'' (1944) – v tem filmu zavarovalniškega agenta, ki ga je igral [[Fred MacMurray]], pregovori v umor svojega moža; * ''Christmas in Connecticut'' (1945) – v vlogi kolumnistke, ki se zaplete v laži in božično romanco; * ''Sorry, Wrong Number'' (1948) – kot ženska, ki prestreže klic o načrtovanju umora, vendar žrtev postane ona; * ''The Other Love'' – v tem filmu je igrala koncertno pianistko. Klavirsko glasbo je odigrala [[Ania Dorfmann]], ki je Stanwyckovo izurila tako, da so se gibi njenih rok ujemali z glasbo;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tcm.com/this-month/article.html?isPreview=&id=518184%7C518056&name=The-Other-Love|title=The Other Love|date=|accessdate=2. 11. 2017|website=Turner Classic Movies|publisher=|last=|first=}}</ref> Barbara Stanwyck naj bi bila ena od številnih igralk, ki so jih snubili za vlogo Scarlett O'Hara v filmu ''Gone with the Wind'' leta 1939. Pozneje jo je odigrala [[Vivien Leigh]]. Leta 1944 je Stanwyckova postala najbolje plačana ženska v ZDA.<ref name=":3" /> Pauline Kael je v opisu njene igre zapisala, da se zdi, da ima Stanwyckova intuitivno razumevanje za tekoče fizične gibe, ki najbolje delujejo pred kamero. Po Kaelinem mnenju tudi njeno filmsko delo v zgodnjih tridesetih letih z rahlo sentimentalnostjo le poudarja njen izjemni modernizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cinemagraphe.com/barbara-stanwyck.php|title=Barbara Stanwyck 1907-1990|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Cinemagraphe|publisher=|last=Kael|first=Pauline|archive-date=2010-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100219094159/http://www.cinemagraphe.com/barbara-stanwyck.php|url-status=dead}}</ref> [[File:Barbara Stanwyck - 1953.JPG|thumb|230px|right|Z Ralphom Meekerjem v filmu Jeopardy leta 1953.]] Veliko njenih vlog je predstavljalo močne karakterje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Femme Noir: Bad Girls of Film|last=Hannsberry|first=Karen Burroughs|publisher=McFarland Press|year=2009|isbn=|location=Jefferson, North Carolina|page=|cobiss=}}</ref> V filmu ''[[Dvojno zavarovanje]]'' je Stanwyckova zaigrala mračno neuravnovešeno morilko. Njena igra je doživela veliko pohval. Sicer je bila Stanwyckova med igralskimi kolegi poznana kot zelo dostopna in prijazna do zasedbe. Zapomnila si je tudi imena žena in otrok. Franc Capra je o njej dejal, da je bila izredno priljubljena in da bi na tekmovanju za najpopularnejšo osebo v Hollywoodu osvojila prvo nagrado.<ref>{{Navedi revijo|url=|title=The Lady Stanwyck|last=Eyman|first=Scott|date=15. 7. 2007|journal=The Palm Beach Post|accessdate=}}</ref> Ko je bila stara 50 let, je za film ''Forty Guns'' posnela zelo nevaren kader. Njen lik je moral pasti s konja, vendar se je z nogo zataknil v streme, zato ga je žival vlekla določen del poti. Kader je bil tako nevaren, da je snemanje zavrnil celo profesionalni kaskader, zato ga je Stanwyckova posnela kar sama.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tcm.turner.com/this-month/article.html?isPreview=&id=518184%7C517996&name=Forty-Guns|title=FORTY GUNS|date=|accessdate=26. 9. 2017|website=Turner Classic Movies|publisher=|last=|first=}}</ref> Zaradi te izjemne profesionalnosti so jo sprejeli v Hišo slavnih hollywoodskih kaskaderjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stuntmen.org/members.html|title=Members|date=|accessdate=2. 11. 2017|website=Hollywood Stuntmen's Hall Of Fame|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1964 je odigrala glavno vlogo v filmu ''Moški za vse'' ob [[Elvis Presley|Elvisu Presleyu]]. Njen dolgoletni prijatelj je bil tudi [[William Holden]]. Na podelitvi oskarjev leta 1977 sta enega izmed njih podelila skupaj. Pred tem se ji je Holden javno zahvalil, da mu je rešila kariero. Skupaj sta zaigrala v filmu ''Golden Boy'' leta 1939. Takrat je bila že filmska zvezda, on pa še neuveljavljen igralec. Po več slabših igrah so ga producenti nameravali odpustiti, vendar se je Stanwyckova zavzela zanj, da je dobil novo priložnost, ki jo je tudi izkoristil. Kmalu po Holdenovi smrti je Stanwyckova prejela častnega oskarja. Ob tej priložnosti se je spomnila tudi nanj z besedami: »Pred nekaj leti sem stala tukaj z Williamom Holdenom kot podeljevalka. Zelo sem ga imela rada in pogrešam ga. Vedno si je želel, da bi dobila oskarja. In tako se je nocoj, moj zlati fant, tvoja želja uresničila.«<ref>{{Navedi knjigo|title=William Holden: A Biography|last=Capua|first=Michelangelo|publisher=McFarland Press|year=2010|isbn=|location=Jefferson, North Carolina|page=|cobiss=}}</ref> === Televizijska kariera === Ko je njena filmska kariera leta 1957 zatonila, se je Stanwyckova preselila na televizijo. Njena serija iz leta 1961 ''The Barbara Stanwyck Show'' ni doživela velikega uspeha, vendar ji je kljub temu prinesla emmyja. Zaradi Vestern serije ''The Big Valley'', ki so jo med letoma 1965 in 1969 predvajali na programu ABC, je postala ena najbolj priljubljenih televizijskih igralk, osvojila je tudi drugega emmyja. V igralski zasedbi je bila zapisana kot Miss Barbara Stanwyck. Zgodba njenega filma iz leta 1940, ''Remember the Night'', je bila uporabljena v 15. epizodi 1. sezone z naslovom ''Judgement in Heaven.''<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Gay and Lesbian Popular Culture|url=https://archive.org/details/encyclopediaofga0000pron_n5v5|last=Prono|first=Luca|publisher=Greenwood Press|year=2008|isbn=|location=Westport|page=|cobiss=}}</ref> Pojavila se je tudi v televizijski seriji ''The Untouchables'' med letoma 1962 in 1963 ob [[Robert Stack|Robertu Stacku]] in v štirih epizodah serije ''Wagon Train'' kot tri različne osebe (1961–1964). Nekaj let pozneje je Stanwyckova dobila še tretjega emmyja za vlogo v miniseriji [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|''Pesem ptic trnovk'']]. Leta 1985 se je trikrat pojavila v seriji ''Dynasty'', nato je igrala v seriji ''The Colbys'' skupaj s [[Charlton Heston|Charltonom Hestonom]], [[Stephanie Beacham]] in [[Katharine Ross]], vendar so serijo kmalu nehali snemati. Skupno so posneli dve sezoni, vendar je Stanwyckova igrala le v prvi, saj ni bila zadovoljna s svojo vlogo Constance Colby Patterson. Earl Hamner mlajši, producent serije ''The Waltons'', je želel Stanwyckovo za glavno vlogo Angele Channing v seriji ''Falcon Crest'', ki so jo snemali v osemdesetih, vendar jo je zavrnila. Pozneje jo je dobila njena najboljša prijateljica [[Jane Wyman]].<ref name=":3" /> == Osebno življenje == === Razmerja in zakoni === [[File:Robert Taylor and Barbara Stanwyck in 1941.jpg|thumb|right|Barbara Stanwyck in Robert Taylor leta 1941.]] Ko je še igrala v igri The Noose, naj bi se Stanwyckova zaljubila v poročenega soigralca Rexa Cherrymana.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Stanwyck, Barbara|last=Nassour|first=Ellis|last2=Snowberger|first2=Beth A.|publisher=American National Biography Online|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Ta je leta 1928 zbolel in njegov zdravnik mu je svetoval, naj gre z ladjo v Pariz, kjer naj bi se srečal s Stanwyckovo. Med potjo je umrl zaradi [[Sepsa|sepse]], star 31 let.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Stanwyck: A Biography|url=https://archive.org/details/stanwyck00mads|last=Madsen|first=Axel|publisher=HarperCollins|year=1994|isbn=|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> 26. avgusta 1928 se je poročila s soigralcem iz igre ''Burlesque'', Frankom Fayem. Oba sta pozneje trdila, da se sprva nista marala, vendar sta se zbližala po Cherrymanovi smrti.<ref name=":4" /> Po trditvah njenega biografa Stanwyckova ni mogla imeti otrok zaradi nepravilno opravljenega splava, ko je imela le 15 let.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=A Life of Barbara Stanwyck: Steel-True 1907–1940|url=https://archive.org/details/lifeofbarbarasta0000wils_i2t1|last=Wilson|first=Victoria|publisher=Simon & Schuster|year=2013|isbn=9781439194065|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> Zaradi tega sta kmalu po preselitvi v Hollywood 5. decembra 1932 z možem posvojila desetmesečnega otroka. Najprej sta ga poimenovala Dion, nato sta mu ime spremenila v Anthony Dion z vzdevkom Tony. Zakon je bil nesrečen. Fay je imel uspešno kariero na Broadwayu, vendar se mu ni uspelo prebiti v Hollywood kot njegovi ženi. Po nekaterih poročilih naj bi Fay fizično zlorabljal svojo mlado ženo, še posebej takrat, ko je bil pijan.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Barbara Stanwyck: The Miracle Woman|url=https://archive.org/details/barbarastanwyckm00call|last=Callahan|first=Dan|publisher=University Press of Mississippi|year=2012|isbn=978-1-61703-183-0|location=Jackson, Mississippi|page=|cobiss=}}</ref><ref name=":5" /> Nekateri trdijo, da je bila ta zveza navdih za film ''A Star Is Born'' iz leta 1937.<ref name=":3" /> 30. decembra 1935 sta se ločila. Stanwyckova je dobila skrbništvo nad posvojencem, ki ga je vzgajala [[Avtoritarnost|avtoritarno]] in z visokimi pričakovanji.<ref name=":1" /> Zaradi tega sta se odtujila in se le redko srečala po njegovi osamosvojitvi. Nekateri so govorili, da sta si bila podobna, saj sta bila na nek način dejansko oba siroti.<ref>Corliss, Richard (12. 8. 2001). »That Old Feelin': Ruby in the Rough«. ''Time magazine''.</ref> Med snemanjem filma ''His Brother's Wife'' leta 1936 je Stanwyckova spoznala soigralca [[Robert Taylor|Roberta Taylorja]]. Njuna zveza je bila bolj kot romanci podobna navezi mentor in učenec, saj je Stanwyckova podpirala in svetovala mlajšemu Taylorju, ki je izhajal iz majhnega mesta v Nebraski. Usmerjala je njegovo kariero in ga vpeljala v prefinjeno hollywoodsko kulturo. Ko je par zaživel skupaj, sta sprožila val časopisnega poročanja. Stanwyckova je bila po propadlem prvem zakonu neodločna in se ni želela znova poročiti. Nato je popustila in leta 1939 sta se poročila s pomočjo Taylorjevega studia Metro-Goldwyn-Mayer, kar je bilo v hollywoodski zlati dobi običajno.<ref name=":1" /><ref name=":5" /> V prvih letih zakona sta veliko časa preživela skupaj na velikem posestvu v Brentwoodu v Los Angelesu, ki ga domačini še danes imenujejo »stari ranč Roberta Taylorja.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/consent/?toURL=https://www.forbes.com/2005/10/06/cx_sc_1007homeslide_5.html|title=The 10 most expensive homes in the US: 2005|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Forbes|publisher=|last=|first=}}</ref> Stanwyckova in Taylor sta se leta 1950 sporazumno odločila za ločitev.<ref name=":5" /> O razlogih zanjo je krožilo veliko različnih govoric. Po eni različici naj bi si Taylor po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] skušal ustvariti življenje izven Hollywooda, kar za Stanwyckovo ni bilo sprejemljivo.<ref name=":1" /> Po drugih naj bi oba imela zunajzakonska razmerja. Po ločitvi sta skupaj zaigrala v celovečernem filmu ''The Night Walker'' leta 1964, ki je bil tudi zadnji celovečerni film Barbare Stanwyck. Njena soigralka iz filma ''Big Valley'' Linda Evans je poročala, da se Stanwyckova ni več poročila, Taylorja pa je imenovala ljubezen svojega življenja. Njegova smrt leta 1969 jo je močno prizadela in takrat se je za nekaj časa umaknila od filmskega in televizijskega dela.<ref name=":1" /> Barbara Stanwyck je bila ena najbolj priljubljenih in cenjenih igralk v Hollywoodu. Mnogi igralci in drugi sodelavci pri njenih filmih in televizijskih oddajah so bili njeni prijatelji, med drugim [[Joel McCrea]] z ženo [[Frances Dee]], [[George Brent]], [[Robert Preston]], [[Henry Fonda]] (dolga leta je bila njegova velika simpatija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dametown.com/what-would-barbara-stanwyck-do/|title=What Would Barbara Stanwyck Do?|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Dame Town|publisher=|last=Laite|first=Dixie}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://classicforareason.com/2017/03/28/the-lady-eve/|title=The Lady Eve|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Classic for a Reason|publisher=|last=|first=}}</ref>), [[James Stewart]], [[Linda Evans]], [[Joan Crawford]], [[Jack Benny]] z ženo [[Mary Livingstone]], [[William Holden]], [[Gary Cooper]] in [[Fred MacMurray]].<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Life and Loves of Barbara Stanwyck|last=Wayne|first=Jane|publisher=JR Books Ltd|year=2009|isbn=978-1-906217-94-5|location=London|page=|cobiss=}}</ref> Stanwyckova je imela romantično razmerje z igralcem [[Robert Wagner|Robertom Wagnerjem]], ki ga je spoznala na snemanju filma ''Titanic'' leta 1953. Na začetku štiriletne romance je bil star 22 let, Stanwyckova pa 45 let. Wagner je to zvezo opisal v svojih spominih ''Pieces of My Heart'', ki so izšli leta 2008.<ref>{{Navedi knjigo|title=Pieces of My Heart: A Life|url=https://archive.org/details/piecesofmyheartl00wagn|last=Wagner|first=Robert|last2=Eyman|first2=Scott|publisher=HarperEntertainment|year=2008|isbn=978-0-06-137331-2|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> Zvezo je končala Stanwyckova. V petdesetih letih 20. stoletja je preživela romantično noč s precej mlajšim [[Farley Granger|Farleyjem Grangerjem]], o čemer je ta pozneje pisal v svoji avtobiografiji ''Include Me Out: My Life from Goldwyn to Broadway'' iz leta 2007.<ref name=":1" /><ref name=":5" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Include Me Out: My Life from Goldwyn to Broadway|url=https://archive.org/details/includemeoutmyli0000gran|last=Granger|first=Farley|last2=Calhoun|first2=Robert|publisher=St. Martin's Press|year=2007|isbn=978-0-312-35773-3|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> === Politični nazori === Stanwyckova je nasprotovala predsedovanju [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]]. Menila je, bi morali biti tudi drugi sposobni napredovati brez državne pomoči, če lahko veliko dosežejo ljudje iz prikrajšanih skupnosti, kakor je uspelo njej.<ref name=":2" /> Verjela je, da je mogoče s trdim delom doseči bogato nagrado, kar je imenovala ameriški način življenja.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Hollywood Left and Right: How Movie Stars Shaped American Politics|url=https://archive.org/details/hollywoodleftrig0000ross|last=Ross|first=Steven J.|publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=|location=Oxford|page=|cobiss=}}</ref> Takoj po ustanovitvi leta 1944 je postala članica združenja Motion Picture Alliance (MPA), ki se je borilo za ohranjanje ameriških idealov. Borili so se proti komunističnim, fašističnim in drugim vplivom, ki so spodkopavali ameriški način življenja. Javno je podprla preiskave komisije House Un-American Activities – komisije predstavniškega doma za preiskavo protiameriških aktivnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hedda Hopper's Hollywood: Celebrity Gossip and American Conservatism|last=Frost|first=Jennifer|publisher=NYU Press|year=2011|isbn=|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> Podobne nazore, to je konzervativno republikansko pripadnost, so izražali tudi drugi njeni slavni sodobniki, kot so [[Walt Disney]], [[Hedda Hopper]], [[Randolph Scott]], [[Robert Young]], [[Ward Bond]], [[William Holden]], [[Ginger Rogers]], [[James Stewart]], [[George Murphy]], [[Gary Cooper]], [[Bing Crosby]], [[John Wayne]], [[Walter Brennan]], [[Shirley Temple]], [[Bob Hope]], [[Adolphe Menjou]], [[Helen Hayes]], režiser [[Frank Capra]] in njen soigralec iz filma ''[[Dvojno zavarovanje]]'' [[Fred MacMurray]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Barbara Stanwyck: A Biography|url=https://archive.org/details/barbarastanwyck0000dior_d1i0|last=Diorio|first=Al|publisher=Coward, McCann|year=1984|isbn=978-0-698-11247-6|location=New York|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Reagan: American Icon|last=Metzger|first=Robert P.|publisher=University of Pennsylvania Press|year=1989|isbn=978-0-8122-1302-7|location=Philadelphia|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0001766/bio|title=Barbara Stanwyck - Biography|date=|accessdate=11. 9. 2017|website=IMDb|publisher=|last=|first=}}</ref> Barbara Stanwyck je bila oboževalka del [[Ayn Rand]]. Jacka L. Warnerja iz [[Warner Bros.|Warner Brosa]] je prepričala, da je odkupil pravice za izdajo prevoda dela ''The Fountainhead'', še preden je postal uspešnica. Randovi je osebno pisala zaradi navdušenja nad njenim delom ''Atlas Shrugged''.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Letters of Ayn Rand|url=https://archive.org/details/lettersofaynrand0000rand|last=Peikoff|first=Leonard|publisher=Plume|year=1997|isbn=978-0-452-27404-4|location=New York|page=|cobiss=}}</ref> === Veroizpoved === Stanwyckova je bila prvotno [[Reformacija|protestantka]]. Junija 1916 jo je krstil J. Frederic Berg iz protestantske nizozemske reformirane cerkve.<ref>Wilson 2013, stran 23.</ref> Ob poroki s prvim možem Frankom Fayem je prestopila v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] vero, vendar je po ločitvi ni več prakticirala.<ref>Wilson 2013, stran 123.</ref> === Brat === Njen starejši brat Malcolm Byron Stevens (1905–1964) je bil prav tako igralec, vendar precej manj uspešen od sestre. Uporabljal je ime Bert Stevens. Večinoma je igral v stranskih vlogah, v katerih včasih niti ni bil zabeležen. Pojavil se je tudi v dveh filmih, kjer je igrala Stanwyckova: ''The File on Thelma Jordon'' in ''No Man of Her Own'' iz leta 1950.<ref>Wilson 2013, stran 471.</ref> Nastopil je v dveh epizodah serije ''Alfred Hitchcock Presents'': ''O Youth and Beauty!'' (osma epizoda šeste sezone leta 1960 kot član kluba brez vpisa v odjavni špici) in ''Burglar Proof'' (enaindvajseta epizoda sedme sezone leta 1962 kot gost na demonstraciji brez vpisa v odjavni špici). Nastopil je tudi v eni epizodi serije ''The Alfred Hitchcock Hour'', in sicer v ''The Ordeal of Mrs. Snow'' (petindvajseta epizoda druge sezone leta 1964 kot butler Carl brez vpisa v odjavni špici). == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi je ostala aktivna, stran od oči javnosti se je ukvarjala z dobrodelnostjo. Leta 1981 so jo oropali. Ponoči jo je v njenem stanovanju v Beverly Hillsu vsiljivec z baterijsko svetilko udaril po glavi, jo zaprl v omaro in ji ukradel nakit v vrednosti približno 40.000 dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://people.com/archive/cover-story-ball-of-fire-barbara-stanwyck-vol-24-no-22/|title=Ball of Fire: Barbara Stanwyck|date=25. 11. 1985|accessdate=7. 7. 2017|website=People|publisher=|last=Stark|first=John}}</ref> Leta 1982 je med snemanjem miniserije [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|''Pesem ptic trnovk'']] dobila [[bronhitis]] zaradi vdihovanja dima za posebne učinke. Stanje je dodatno poslabšalo še kajenje, saj je kadila od svojega devetega leta, prenehala pa je v starosti 78 let.<ref>{{Navedi splet|url=http://people.com/archive/barbara-stanwyck-a-stand-up-dame-vol-33-no-5/|title=Barbara Stanwyck, 'A Stand-Up Dame'|date=5. 2. 1990|accessdate=7. 7. 2017|website=People|publisher=|last=Stark|first=John}}</ref> Barbara Stanwyck je umrla 20. januarja 1990, stara 82 let, v bolnišnici Saint John's Health Center v Santa Monici v Kalifroniji zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega popuščanja]] in [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|kronične obstruktivne pljučne bolezni]]. Ni si želela navadnega pogreba,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nytimes.com/1990/01/22/obituaries/barbara-stanwyck-actress-dead-at-82.html|title=Barbara Stanwyck, Actress, Dead at 82|date=22. 1. 1990|accessdate=18. 11. 2017|website=The New York Times|publisher=|last=Flint|first=Peter B.}}</ref> zato so v skladu z njeno željo njen pepel raztresli iz helikopterja nad Lone Pinom v Kaliforniji, kjer je posnela nekaj filmov.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Resting Places: The Burial Sites of More Than 14,000 Famous Persons|last=Wilson|first=Scott|publisher=McFarland & Company}}</ref> == Filmografija == {{columns-list|3| * ''Broadway Nights'' (1927) * ''The Locked Door'' (1929) * ''Mexicali Rose'' (1929) * ''Ladies of Leisure'' (1930) * ''Illicit'' (1931) * ''Ten Cents a Dance'' (1931) * ''Night Nurse'' (1931) * ''The Miracle Woman'' (1931) * ''Forbidden'' (1932) * ''Shopworn'' (1932) * ''So Big!'' (1932) * ''The Purchase Price'' (1932) * ''[[Gorki čaj generala Yena]]'' (1933) * ''Ladies They Talk About'' (1933) * ''[[Otroški obraz]]'' (1933) * ''Ever in My Heart'' (1933) * ''Gambling Lady'' (1934) * ''A Lost Lady'' (1934) * ''The Secret Bride'' (1934) * ''The Woman in Red'' (1935) * ''Red Salute'' (1935) * ''Annie Oakley'' (1935) * ''A Message to Garcia'' (1936) * ''The Bride Walks Out'' (1936) * ''His Brother's Wife'' (1936) * ''Banjo on My Knee'' (1936) * ''The Plough and the Stars'' (1936) * ''Internes Can't Take Money'' (1937) * ''[[Herojski čin poročnika Perryja]]'' (1937) * ''Stella Dallas'' (1937) * ''Breakfast for Two'' (1937) * ''Always Goodbye'' (1938) * ''The Mad Miss Manton'' (1938) * ''Union Pacific'' (1939) * ''Golden Boy'' (1939) * ''Remember the Night'' (1940) * ''The Lady Eve'' (1941) * ''Meet John Doe'' (1941) * ''You Belong to Me'' (1941) * ''Ball of Fire'' (1941) * ''The Great Man's Lady'' (1942) * ''The Gay Sisters'' (1942) * ''Lady of Burlesque'' (1943) * ''Flesh and Fantasy'' (1943) * ''[[Dvojno zavarovanje]]'' (1944) * ''Hollywood Canteen'' (1944) * ''Christmas in Connecticut'' (1945) * ''My Reputation'' (1946) * ''The Bride Wore Boots'' (1946) * ''[[Nenavadna ljubezen Marthe Ivers]]'' (1946) * ''California'' (1947) * ''The Two Mrs. Carrolls'' (1947) * ''The Other Love'' (1947) * ''Cry Wolf'' (1947) * ''Variety Girl'' (1947) * ''B.F.'s Daughter'' (1948) * ''Sorry, Wrong Number'' (1948) * ''The Lady Gambles'' (1949) * ''East Side, West Side'' (1949) * ''The File on Thelma Jordon'' (1950) * ''No Man of Her Own'' (1950) * ''The Furies'' (1950) * ''To Please a Lady'' (1950) * ''The Man with a Cloak'' (1951) * ''Clash by Night'' (1952) * ''Jeopardy'' (1953) * ''Titanic'' (1953) * ''All I Desire'' (1953) * ''The Moonlighter'' (1953) * ''Blowing Wild'' (1953) * ''Witness to Murder'' (1954) * ''Executive Suite'' (1954) * ''Cattle Queen of Montana'' (1954) * ''The Violent Men'' (1955) * ''Escape to Burma'' (1955) * ''There's Always Tomorrow'' (1956) * ''The Maverick Queen'' (1956) * ''These Wilder Years'' (1956) * ''Crime of Passion'' (1957) * ''Trooper Hook'' (1957) * ''Forty Guns'' (1957) * ''Walk on the Wild Side'' (1962) * ''Roustabout'' (1964) * ''The Night Walker'' (1964) * ''The House That Would Not Die'' (1970, televizijski film) * ''A Taste of Evil'' (1971, televizijski film) * ''The Letters'' (1973, televizijski film) }} == Radijski nastopi == Barbara Stanwyck je leta 1952 nastopila tudi na radiu v dveh radijskih adaptacijah: * ''Hollywood Sound Stage – Dark Victory''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/clip/2507023/the_decatur_daily_review/|title=Better Radio Programs for the Week|date=2. 3. 1952|accessdate=24. 9. 2018|website=The Decatur Daily Review|publisher=|last=Kirby|first=Walter}}</ref> * ''Theatre Guild on the Air – Portrait in Black''<ref name=":10" /> ==Nominacije in nagrade== {| class="wikitable sortable" width="100%" |- ! width="5%"| Leto ! width="30%"| Nagrada ! width="30%"| Kategorija ! width="30%"| Film/Serija ! width="5%"| Rezultat !Vir |- | 1938 | [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''Stella Dallas'' | {{nom}} |<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/section/movies|title=Barbara Stanwyck Awards|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1942 | [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''Ball of Fire'' | {{nom}} |<ref name=":6" /> |- | 1945 | [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''[[Dvojno zavarovanje]]'' | {{nom}} |<ref name=":6" /> |- | 1949 | [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''Sorry, Wrong Number'' | {{nom}} |<ref name=":6" /> |- | 1960 | [[Hollywoodska aleja slavnih]] | Motion Pictures, 1751 Vine Street | | {{won}} |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.walkoffame.com/barbara-stanwyck|title=Barbara Stanwyck|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Hollywood Walk of Fame|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1961 | [[Emmy]] | Najboljša igralka v dramski seriji | ''The Barbara Stanwyck Show'' | {{won}} |<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www.classicmoviepeople.com/barbara-stanwyck-awards.html|title=Barbara Stanwyck Awards|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Classic Movie People|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828030517/http://www.classicmoviepeople.com/barbara-stanwyck-awards.html|url-status=dead}}</ref> |- | 1966 | [[Emmy]] | Najboljša igralka v dramski seriji | ''The Big Valley'' | {{won}} |<ref name=":7" /> |- | 1966 | [[Zlati globus]] | Najboljša televizijska igralka | ''The Big Valley'' | {{nom}} |<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.goldenglobes.com/person/barbara-stanwyck|title=Barbara Stanwyck|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Golden Globe Awards|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1967 | [[Emmy]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''The Big Valley'' | {{nom}} |<ref name=":7" /> |- | 1967 | [[Zlati globus]] | Najboljša televizijska igralka | ''The Big Valley'' | {{nom}} |<ref name=":8" /> |- | 1967 | Nagrada združenja Screen Actors Guild | Življenjsko delo | | {{won}} |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sagawards.org/nominees/life-achievement-award-recipient/4th|title=BARBARA STANWYCK|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=Screen Actors Guild Awards|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1968 | [[Emmy]] | Najboljša igralka v glavni vlogi | ''The Big Valley'' | {{nom}} |<ref name=":7" /> |- | 1968 | [[Zlati globus]] | Najboljša televizijska igralka | ''The Big Valley'' | {{nom}} |<ref name=":8" /> |- | 1973 | Hiša slavnih igralcev vesternov | | | {{won}} |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalcowboymuseum.org/info/awards-hof/Western-Performers.aspx|title=Great Western Performers|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=National Cowboy Museum|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1981 | Nagrada Filmskega združenja Lincoln centra | | | {{won}} |<ref name=":6" /> |- | 1981 | Nagrada Združenja filmskih kritikov iz Los Angelesa | Življenjsko delo | | {{won}} |<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.allmovie.com/artist/barbara-stanwyck-p67643/awards|title=Barbara Stanwyck Awards|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=All Movie|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | 1982 | [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] | Življenjsko delo | | {{won}} |<ref name=":9" /> |- | 1983 | [[Emmy]] | Najboljša igralka v glavni vlogi v miniseriji ali filmu | ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' | {{won}} |<ref name=":9" /> |- | 1984 | [[Zlati globus]] | Najboljša igralka v stranski vlogi | ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' | {{won}} |<ref name=":8" /> |- | 1986 | [[Zlati globus]] | Nagrada Cecila B. DeMillea | | {{won}} |<ref name=":8" /> |- | 1987 | Nagrada Ameriškega filmskega inštituta | Življenjsko delo | | {{won}} |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.afi.com/laa/laa87.aspx|title=1987 BARBARA STANWYCK TRIBUTE|date=|accessdate=24. 9. 2018|website=American Film Institute|publisher=|last=|first=}}</ref> |}  == Viri == {{Sklici|3}} ===Knjižni viri=== * Bachardy, Don. ''Stars in My Eyes''. Madison: University of Wisconsin Press, 2000. {{ISBN|0-299-16730-5}}. * Balio, Tino. [https://books.google.com/books?id=_J9HTLOI08wC ''Grand Design: Hollywood as a Modern Business Enterprise, 1930–1939'']. Berkeley: University of California Press, 1995. {{ISBN|0-520-20334-8}}. * Bosworth, Patricia. ''Jane Fonda: The Private Life of a Public Woman''. New York: Houghton, Mifflin, Harcourt, 2011. {{ISBN|978-0-547-15257-8}}. * Callahan, Dan. ''Barbara Stanwyck: The Miracle Woman''. Jackson: University Press of Mississippi, 2012. {{ISBN|978-1-61703-183-0}}. * Capua, Michelangelo. ''William Holden: A Biography''. Jefferson, NC: McFarland Press, 2010. {{ISBN|978-0-7864-4440-3}}. * {{cite book |last= Carman |first= Emily |title=Independent Stardom: Freelance Women in the Hollywood Studio System|url= https://archive.org/details/independentstard0000carm |year= 2015| publisher= University of Texas Press |isbn= 978-1477307816}} * Chierichetti, David and Edith Head. ''Edith Head: The Life and Times of Hollywood's Celebrated Costume Designer''. New York: HarperCollins, 2003. {{ISBN|0-06-056740-6}}. * Diorio, Al. ''Barbara Stanwyck: A Biography''. New York: Coward, McCann, 1984. {{ISBN|978-0-698-11247-6}}. * Frost, Jennifer. ''Hedda Hopper's Hollywood: Celebrity Gossip and American Conservatism''. New York: NYU Press, 2011. {{ISBN|978-0-81472-823-9}}. * Granger, Farley and Robert Calhoun. ''Include Me Out: My Life from Goldwyn to Broadway''. New York: St. Martin's Press, 2007. {{ISBN|978-0-312-35773-3}}. * Hall, Dennis. ''American Icons: An Encyclopedia of the People, Places, and Things that have Shaped our Culture''. Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group, 2006. {{ISBN|0-275-98429-X}}. * Hannsberry, Karen Burroughs. ''Femme Noir: Bad Girls of Film''. Jefferson, NC: McFarland Press, 2009. {{ISBN|978-0-7864-4682-7}}. * Hirsch, Foster. ''The Dark Side of the Screen: Film Noir''. New York: Da Capo Press, 2008. {{ISBN|0-306-81772-1}}. * Hopkins, Arthur. ''To a Lonely Boy''. New York: Doubleday, Doran & Co., First edition 1937. * Kael, Pauline. ''5001 Nights At The Movies''. New York: Henry Holt, 1991. {{ISBN|978-0-8050-1367-2}}. * Lesser, Wendy. ''His Other Half: Men Looking at Women Through Art''. Boston: Harvard University Press, 1992. {{ISBN|0-674-39211-6}}. * {{cite book |last=Madsen |first=Axel |author-link= |title=Stanwyck: A Biography |url=https://archive.org/details/stanwyck00mads |location=New York |publisher=HarperCollins |date=1994 |isbn=0-06-017997-X}} * Metzger, Robert P. ''Reagan: American Icon''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1989. {{ISBN|978-0-8122-1302-7}}. * Muller, Eddie. ''Dark City: The Lost World of Film Noir''. New York: St. Martin's Griffin, 1998. {{ISBN|0-312-18076-4}}. * Nassour, Ellis and Beth A. Snowberger. "Stanwyck, Barbara". ''American National Biography Online'' (subscription only), February 2000. Retrieved: July 1, 2009. * Peikoff, Leonard. ''Letters of Ayn Rand''. New York: Plume, 1997. {{ISBN|978-0-452-27404-4}}. * [https://web.archive.org/web/20080111063057/http://www.nypost.com/seven/12312006/sports/the_rumble_sports_.htm?page=3 "The Rumble: An Off-the-Ball Look at Your Favorite Sports Celebrities"]. ''New York Post'', December 31, 2006. Retrieved: June 16, 2009. * {{cite book |last = Prono |first = Luca |title = Encyclopedia of Gay and Lesbian Popular Culture |url = https://books.google.com/books?id=Y3FYzMPH2OwC&pg=PT127 |year = 2008 |publisher = ABC-CLIO |isbn = 978-0-313-33599-0 }} * Ross, Steven J. ''Hollywood Left and Right: How Movie Stars Shaped American Politics''. Oxford, UK: Oxford University Press, 2011. {{ISBN|978-0-19997-553-2}}. * Schackel, Sandra. "Barbara Stanwyck: Uncommon Heroine". ''Back in the Saddle: Essays on Western Film and Television Actors''. Jefferson, NC: McFarland Publishing, 1998. {{ISBN|0-7864-0566-X}}. * Smith, Ella. ''Starring Miss Barbara Stanwyck''. New York: Random House, 1985. {{ISBN|978-0-517-55695-5}}. * Thomson, David. ''Gary Cooper'' (Great Stars). New York: Faber & Faber, 2010. {{ISBN|978-0-86547-932-6}}. * Wagner, Robert and Scott Eyman. ''Pieces of My Heart: A Life''. New York: HarperEntertainment, 2008. {{ISBN|978-0-06-137331-2}}. * Wayne, Jane. ''Life and Loves of Barbara Stanwyck''. London: JR Books Ltd, 2009. {{ISBN|978-1-906217-94-5}}. * Wayne, Jane Ellen (1985). ''Stanwyck''. Arbor House. ISBN 0-87795-750-9. OCLC 12371482. * Wilson, Victoria (2013). ''A Life of Barbara Stanwyck: Steel-True 1907–1940''. New York: Simon & Schuster. ISBN 978-0-684-83168-8. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Barbara Stanwyck}} {{Wikiquote}} * [http://www.imdb.com/name/nm0001766/?ref_=nv_sr_1/ Barbara Stanwyck] na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb * [https://catalog.afi.com/Person/17875-Barbara-Stanwyck/ Barbara Stanwyck] na strani American Film Institute Catalog * {{Tcmdb name}} *[https://archiveswest.orbiscascade.org/ark:/80444/xv311626 Barbara Stanwyck] na strani [[American Heritage Center]] *[https://ahcwyo.org/?s=stanwyck Zapisi na blogu o Barbari Stanwyck] * {{IBDB name}} * video: {{YouTube|jGawA_3fIdA|"Barbara Stanwyck Accepts the AFI Life Achievement Award in 1987"}} * [http://www.virtual-history.com/movie/person/910/barbara-stanwyck Barbara Stanwyck] na Virtual History * [https://web.archive.org/web/20101030120608/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,170907,00.html That Old Feeling: Ruby in the Rough] in [https://web.archive.org/web/20101030135202/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,171778,00.html The Four Phases of Eve] v članku Richarda Corlissa za revijo ''Time'' leta 2001 * [https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1987-04-05-ca-22-story.html Saluting Stanwyck: A Life On Film] ''Los Angeles Times'', 1987 * [http://www.newyorker.com/reporting/2007/04/30/070430fa_fact_lane Lady Be Good – A centenary season of Barbara Stanwyck] v članku Anthonyja Lanea za ''The New Yorker'' leta 2007 * brat [https://www.imdb.com/name/nm0828260/ Bert Stevens] na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb {{Častni oskar}} {{EmmyNajGlavnaIgralkaDramskaSerija}} {{Zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi TV}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stanwyck, Barbara}} [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 1990]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] l4v7q9865iftjf8c3uioy0805rkbk1k 0 437500 6653806 6573019 2026-03-31T14:19:40Z ~2026-20136-55 257420 6653806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar | name = Alen Pajenk | image = | caption = | fullname =Alen Pajenk | nickname = | country = {{flag|Slovenija}} | birth_date = | birth_place = | hometown = | height =4,50 m | club = 2003- 2007 {{flagicon|SLO}} [[Maribor]] 2007-2010 {{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] 2010-2011 {{flagicon|ITA}} [[Blu Volley Verona]] 2011-2013 {{flagicon|ITA}} [[Volley Lube]] 2013-2015 {{flagicon|POL}} [[Jastrzębski Węgiel]] 2015-2017 {{flagicon|TUR}} [[Fenerbahçe Istanbul]] 2017-2018 {{flagicon|ITA}} [[Blu Volley Verona]] 2018- 2020 {{flagicon|POL}} [[Cerrad Czarni Radom]] 2020- 2021 {{flagicon|FRA}} [[Stade Poitevin Poitiers]] 2021- {{flagicon|GRE}} [[Olympiakos Pirej (Odbojka)|Olympiakos Pirej]] | spike = | block = | college = |medaltemplates = {{MedalSport | moška [[odbojka]]}} {{MedalCompetition|Evropsko prvenstvo v odbojki}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015 Italija/Bolgarija]]|Odbojka}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} {{MedalCompetition|[[Svetovna liga]]}} {{MedalGold| [[Svetovna liga, 3. skupina 2016|3. skupina - Nemčija 2016]] |}} {{MedalGold| [[Svetovna liga, 2. skupina 2017|2. skupina - Avstralija 2017]] |}} {{MedalGold| [[FIVB Challenger 2019|FIVB Challenger - Slovenija 2019]] |}} {{MedalCompetition|[[Evropska liga]]}} {{MedalBronze| [[Evropska liga 2011|Slovaška 2011]] |}} {{MedalGold| [[Evropska liga 2015|Poljska 2015]] |}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalBronze| [[Sredozemske igre 2009|Pescara 2009]] |}} | updated = |position=bloker|clu=}} '''Alen Pajenk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[23. april]] [[1986]], *[[Maribor|Maribor]] == Kariera == === Klubska kariera === Kariera Alena Pajenka se je začela leta 2003, ko se je pridružil klubu iz Maribora, klub v slovenski prvi ligi. V Mariboru je ostal 4 sezone in v tem času osvojil pokal Slovenije. V sezoni 2007-2008 se je preselil k ACH Volleyu s soigralci je osvojil tri prvenstva in pokal Slovenije ter dvakrat srednjeevropski pokal MEVZA. V tem letu je prejel vpoklic v Slovensko reprezentanco. V sezoni 2010-11 se je preselil v Italijo k Veroni. Naslednjo sezono pa oblekel dres Lube Volleya iz Macerate, z njimi osvojil italijansko prvenstvo in v sezoni 2012/13 Italijanski superpokal. V sezoni 2013-14 je podpisal za poljski klub Jastrzêbski Wêgiel, kjer je ostal dve leti. Za tem se je za dve leti preselil v Turčijo k ekipi Fenerbahçe v turški 1. ligi in osvojil Turški pokal 2016-17. V sezoni 2017-2018 se je vrnil v Italijansko Serio A1 k Veroni nato pa podpisal za Czarni Radom iz Poljske. Junija 2021 je podpisal pogodbo za grški klub Olympiacos, ki ga je prepričal s svojimi ambicijami.<ref>{{Navedi splet|title=Urnaut k poljskim prvakom, Pajenk k trofejnemu grškemu klubu|url=https://siol.net/sportal/odbojka/slovenski-odbojkarji-menjava-klubov-554551|website=siol.net|accessdate=2021-06-13|language=sl}}</ref> === Reprezentančna kariera === Pajenk je leta 2008 prejel klic v Slovensko reprezentanco. Naslednje leto je na Sredozemskih igrah v Pescari osvojil bron. S soigralci je dve leti za tem osvojil bron v Evropski ligi, ki je leta 2011 potekalo na Slovaškem. Prvo zmago pa so Slovenci zabeležili leta 2015 v evropski ligi. Leta 2015 so naši odbojkarji pod vodstvom Andree Gianija osvojili srebrno medaljo na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu leta 2015]]  v Bolgariji in Italiji, Pajenk pa je z reprezentanco prišel tudi v svetovno ligo in se s soigralci že leta 2016 veselil zlate medalje ter uvrstitve v drugo kakovostno skupino. V njej je naša izbrana vrsta slavila že v naslednji sezoni ter si priigrala uvrstitev v prvi kakovostni razred, a je mednarodna zveza (FIVB) tekmovanje ukinila in ustanovila Volleyball Nations League (VNL), v kateri Slovenija ni dobila mesta. Leta 2018 so naši odbojkarji prvič nastopili na svetovnem prvenstvu in osvojili 12. mesto, leta 2019 pa so se skozi pokal Challenger uvrstili v VNL, med odbojkarsko elito. Leto 2019 je prineslo tudi nov izjemen uspeh, srebrno odličje na domačem evropskem prvenstvu, ki ga je Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.plusliga.pl/players/id/22569 PlusLiga profil igralca] {{kategorija v Zbirki}} {{Slovenija2017odbojka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pajenk, Alen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1986]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Odbojkarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] 241l5x1ot90g5e6m61fgvmknfjdtb2v 6653828 6653806 2026-03-31T14:48:34Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20136-55|~2026-20136-55]] ([[User talk:~2026-20136-55|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6573019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkar | name = Alen Pajenk | image = | caption = | fullname =Alen Pajenk | nickname = | country = {{flag|Slovenija}} | birth_date = | birth_place = | hometown = | height =2, 05 cm | club = 2003- 2007 {{flagicon|SLO}} [[Maribor]] 2007-2010 {{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] 2010-2011 {{flagicon|ITA}} [[Blu Volley Verona]] 2011-2013 {{flagicon|ITA}} [[Volley Lube]] 2013-2015 {{flagicon|POL}} [[Jastrzębski Węgiel]] 2015-2017 {{flagicon|TUR}} [[Fenerbahçe Istanbul]] 2017-2018 {{flagicon|ITA}} [[Blu Volley Verona]] 2018- 2020 {{flagicon|POL}} [[Cerrad Czarni Radom]] 2020- 2021 {{flagicon|FRA}} [[Stade Poitevin Poitiers]] 2021- {{flagicon|GRE}} [[Olympiakos Pirej (Odbojka)|Olympiakos Pirej]] | spike = | block = | college = |medaltemplates = {{MedalSport | moška [[odbojka]]}} {{MedalCompetition|Evropsko prvenstvo v odbojki}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015 Italija/Bolgarija]]|Odbojka}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija, Slovenija, Belgija, Nizozemska 2019]] |}} {{MedalSilver| [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska, Češka, Estonija, Finska 2021]] |}} {{MedalCompetition|[[Svetovna liga]]}} {{MedalGold| [[Svetovna liga, 3. skupina 2016|3. skupina - Nemčija 2016]] |}} {{MedalGold| [[Svetovna liga, 2. skupina 2017|2. skupina - Avstralija 2017]] |}} {{MedalGold| [[FIVB Challenger 2019|FIVB Challenger - Slovenija 2019]] |}} {{MedalCompetition|[[Evropska liga]]}} {{MedalBronze| [[Evropska liga 2011|Slovaška 2011]] |}} {{MedalGold| [[Evropska liga 2015|Poljska 2015]] |}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalBronze| [[Sredozemske igre 2009|Pescara 2009]] |}} | updated = |position=bloker|clu=}} '''Alen Pajenk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Odbojka|odbojkar]], * [[23. april]] [[1986]], *[[Maribor|Maribor]] == Kariera == === Klubska kariera === Kariera Alena Pajenka se je začela leta 2003, ko se je pridružil klubu iz Maribora, klub v slovenski prvi ligi. V Mariboru je ostal 4 sezone in v tem času osvojil pokal Slovenije. V sezoni 2007-2008 se je preselil k ACH Volleyu s soigralci je osvojil tri prvenstva in pokal Slovenije ter dvakrat srednjeevropski pokal MEVZA. V tem letu je prejel vpoklic v Slovensko reprezentanco. V sezoni 2010-11 se je preselil v Italijo k Veroni. Naslednjo sezono pa oblekel dres Lube Volleya iz Macerate, z njimi osvojil italijansko prvenstvo in v sezoni 2012/13 Italijanski superpokal. V sezoni 2013-14 je podpisal za poljski klub Jastrzêbski Wêgiel, kjer je ostal dve leti. Za tem se je za dve leti preselil v Turčijo k ekipi Fenerbahçe v turški 1. ligi in osvojil Turški pokal 2016-17. V sezoni 2017-2018 se je vrnil v Italijansko Serio A1 k Veroni nato pa podpisal za Czarni Radom iz Poljske. Junija 2021 je podpisal pogodbo za grški klub Olympiacos, ki ga je prepričal s svojimi ambicijami.<ref>{{Navedi splet|title=Urnaut k poljskim prvakom, Pajenk k trofejnemu grškemu klubu|url=https://siol.net/sportal/odbojka/slovenski-odbojkarji-menjava-klubov-554551|website=siol.net|accessdate=2021-06-13|language=sl}}</ref> === Reprezentančna kariera === Pajenk je leta 2008 prejel klic v Slovensko reprezentanco. Naslednje leto je na Sredozemskih igrah v Pescari osvojil bron. S soigralci je dve leti za tem osvojil bron v Evropski ligi, ki je leta 2011 potekalo na Slovaškem. Prvo zmago pa so Slovenci zabeležili leta 2015 v evropski ligi. Leta 2015 so naši odbojkarji pod vodstvom Andree Gianija osvojili srebrno medaljo na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu leta 2015]]  v Bolgariji in Italiji, Pajenk pa je z reprezentanco prišel tudi v svetovno ligo in se s soigralci že leta 2016 veselil zlate medalje ter uvrstitve v drugo kakovostno skupino. V njej je naša izbrana vrsta slavila že v naslednji sezoni ter si priigrala uvrstitev v prvi kakovostni razred, a je mednarodna zveza (FIVB) tekmovanje ukinila in ustanovila Volleyball Nations League (VNL), v kateri Slovenija ni dobila mesta. Leta 2018 so naši odbojkarji prvič nastopili na svetovnem prvenstvu in osvojili 12. mesto, leta 2019 pa so se skozi pokal Challenger uvrstili v VNL, med odbojkarsko elito. Leto 2019 je prineslo tudi nov izjemen uspeh, srebrno odličje na domačem evropskem prvenstvu, ki ga je Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.plusliga.pl/players/id/22569 PlusLiga profil igralca] {{kategorija v Zbirki}} {{Slovenija2017odbojka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pajenk, Alen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1986]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Odbojkarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] 1o5w1weo0twpeu9zjyo1q6tjhdhxd7d 0 444351 6654193 4943371 2026-04-01T09:29:39Z BuDi 13534 6654193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Masten''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], * [[19. julij]] [[1975]]. Leta 1999 je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], leta 2004 še doktoriral iz ekonomije na [[Evropski univerzitetni inštitut|Evropskem univerzitetnem inštitutu]] z disertacijo »Monetarna politika in napovedi v novih članicah EU«.. Od leta 2000 je zaposlen na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je redni profesor. Leta 2009 je bil v [[nadzorni svet|nadzornem svetu]] [[Nova Ljubljanska banka|Nove Ljubljanske banke]]. Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še: [[Janez Šušteršič]], [[Mičo Mrkaić]], [[Boštjan Jazbec]], [[Jože P. Damjan]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Igor-Masten Profil] na straneh Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Masten, Igor}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] ikvykmfroa6269bv3eqj9gm2y5cu118 0 445889 6654052 6536175 2026-03-31T23:13:44Z Janezdrilc 3152 /* Akademska kariera */ pp naslov revije 6654052 wikitext text/x-wiki [[Slika:A trip to Colca Canyon Chile 2018.jpg|sličica|Mitja Saje, kanjon Colca, Peru 2018]] {{infopolje oseba|image=Mitja Saje potret, 2018.tif}} '''Mitja Saje''', [[Slovenci|slovenski]] [[sinolog]], * [[16. avgust]] [[1947]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Mitja Saje večinoma živi in dela v Ljubljani. Med študijem na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], v času nekdanje [[Neuvrščene države|neuvrščene]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je prepotoval dobršen del sveta: [[Evropa|Evropo]], [[ZDA]], [[Severna Afrika|Severno Afriko]], skupaj z [[Andrej Bekeš|Andrejem Bekešem]] preko [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]] in [[Indija|Indije]] na [[Japonska|Japonsko]] in nato še [[Vzhodna Afrika|Vzhodno Afriko]] in [[ZSSR]]. Vzporedno z [[Ekonomija|ekonomijo]] je študiral tudi [[Geografija|geografijo]] in [[Sociologija|sociologijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kar je končal z [[Diploma|diplomo]] prve stopnje. Po diplomi druge stopnje iz ekonomije leta 1972 je sodeloval s [[Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju|Centrom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju]] (CPSDVR) ter se zaposlil v [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršnem svetu skupščine RS]] kot svetovalec za gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije. V tem času se je začel samostojno učiti [[Kitajščina|kitajščino]]. Leta 1976 je odšel na študij na [[Kitajska|Kitajsko]]. Po polletnem tečaju kitajskega jezika v [[Peking|Pekingu]] je študij nadaljeval na Nanjinški univerzi ([[:en:Nanjing University]]), kjer je [[Magister|magistriral]] iz [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine]]. Po vrnitvi v Ljubljano je začel voditi [[lektorat]] kitajskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tu je leta 1994 [[Doktorat|doktoriral]] iz [[Kitajska ekonomija|kitajske ekonomije]] v času [[Ming|dinastije Ming]]. Poročen je s slikarko [[Wang Huiqin]]. Skupaj s soprogo sta zaslužna za živahno kulturno izmenjavo med Kitajsko in Slovenijo. ==Akademska kariera== Večino svojega raziskovanja posveča kitajski ekonomiji, politiki, zgodovini in jeziku. Od leta 1995 je profesor na [[Katedra za sinologijo|Katedri za sinologijo]] na Oddelku za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji oddelka in ga tudi vodil v letih 2003-07.<ref>{{navedi splet | title=Podrobna predstavitev oddelka | url=http://as.ff.uni-lj.si/node/1 | date=januar 2017 | accessdate=13. junij 2018 | archive-date=2018-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180613210604/http://as.ff.uni-lj.si/node/1 | url-status=dead }}</ref> Leta 2015 se je upokojil, vendar še vedno predava. Leta 2016 je dobil naziv [[emeritus|zaslužnega profesorja]] za pomemben prispevek k razvoju sinologije in azijskih študij v Sloveniji.<ref>{{navedi splet | title=Podelitev nazivov zaslužna profesorica / zaslužni profesor Univerze v Ljubljani | url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016120813503059/ | date=8. december 2016 | accessdate=13. junij 2018 | archive-date=2018-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180613184452/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016120813503059/ | url-status=dead }}</ref> Od leta 2007 predava kitajsko zgodovino tudi na [[Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu]]. Je član [[Evropske zveze za Kitajske študije]] (EACS). Leta 2006 je bil glavni organizator in gostitelji XVI. konference EACS v Ljubljani. Bil je ustanovni član revije ''[[Kulture istoka]],'' ustanovljene leta 1984 v [[Beograd]]u in član uredniškega odbora do leta 1990. Med letoma 2008–2009 je sodeloval v projektu medkulturnega sodelovanja med [[EU]] in Kitajsko [[Ferdinand_Avguštin_Hallerstein|''Hallerstein'']]. V okviru tega projekta je imel predavanja na [[Simpozij|simpozijih]] o Hallersteinu v Sloveniji, [[Avstrija|Avstriji]], [[Češka|Češki]], na [[Portugalska|Portugalskem]] in v Pekingu na Kitajskem. Ob koncu projekta je uredil [[Monografska publikacija|monografski]] [[zbornik]] o Hallersteinu v [[Angleščina|angleščini]], ki je bil nato preveden tudi v kitajščino. Po [[Svetovna finančna kriza|svetovni finančni krizi]] 2009 se posveča predvsem proučevanju vključevanja Kitajske v svetovno gospodarstvo in ekonomskih problemov globaliziranega sveta. ==Knjige== * ''Vse se je začelo v Afriki'', Miš 2025 (avtobiografija) * ''Zgodovina Kitajske'', Ljubljana: Slovenska matica 2015, ISBN 978-961-213-255-2, *''Tuje dinastije in trdnost kitajske tradicije - Zgodovina kitajske: Dinastiji Yuan in Ming'', 2. razširjena izdaja, Znanstvena založba Filozofske fakultete Ljubljana 2014, ISBN 978-961-237-667-3 *''Hallerstein –Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court?'', založba [[Kibla]], [[Maribor]] 2009 ISBN 9789616304269 {{COBISS|ID=64741121}}, *prevod zbornika v kitajščini z naslovom ''Siluowenniya zai Zhongguo de wenhua shizhe - Liu Songling'' (Slovenski kulturni poslanec na Kitajskem - Liu Songling), založba Daxiang, Zhengzhou 2014, ISBN 978-7-5347-7369-3 * ''Veličina tradicionalne Kitajske - Zgodovina Kitajske od dinastije Qin do Song'', Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2009 ISBN/EAN: 78961237300, *dopolnjeni ponatis 2017, ISBN 978-961-237-926-1 * ''Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti - Zgodovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovitve ljudske republike'', Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2004 ISBN 961-237-104-0, *2. razširjena izdaja 2018, ISBN 978-961-06-0007-7 {{COBISS|ID=216481024}}, * ''Starodavna Kitajska - Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin'', Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002, ISBN 961-237-018-4, {{COBISS|ID=119205632}}, *ponatis 2010, ISBN 978-961-237-018-3, * ''Tuji osvajalci in trdnost tradicionalne ureditve - Zgodovina Kitajske: Obdobje Yuan in Ming'' , Filozofska fakulteta, Ljubljana 1997, ISBN 86-7207-099-2, {{COBISS|ID=70806272}}, * ''Obdobje Qing - zgodovina Kitajske - Od tradicionalne do moderne dobe'', Študentska organizacija Univerze, Ljubljana 1994, ISBN 86-7347-058-7, {{COBISS|ID=46116096}}, * ''Kitajsko-slovenski slovar'', Filozofska fakulteta, Ljubljana 1990, OCLC 441628898, {{COBISS|ID=21892096}}. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * http://as.ff.uni-lj.si/en/about-department/about-department {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180226211832/http://as.ff.uni-lj.si/en/about-department/about-department |date=2018-02-26 }} * http://www.ff.uni-lj.si/an/aboutFaculty/employee {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180226211810/http://www.ff.uni-lj.si/an/aboutFaculty/employee |date=2018-02-26 }} * http://sinologija.ffzg.unizg.hr/?page_id=66 * http://chinesestudies.eu/ * http://www.mladina.si/173805/mitja-saje-zgodovina-kitajske/ * http://www.delo.si/nedelo/zgradila-sta-most-drug-do-drugega-odtlej-jih-tudi-med-drzavama.html * "Vstop v novo leto poln vraževerij". RTV Slovenija (in Slovenian). 8 February 2008. Retrieved 31 May 2011. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Saje, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski sinologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi]] ehtlghd27dcq2i1dnxlsj1vwfjbtrta 14 445897 6653670 4961004 2026-03-31T13:09:14Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653670 wikitext text/x-wiki {{catmore|Zveza letalskih prevoznikov}} [[Kategorija:Letalski prevozniki| ]] [[Kategorija:Zveze|Letalski prevozniki]] gqmdo7nl40lj2681b25wuutiom5gl33 0 447969 6653880 6277265 2026-03-31T17:11:22Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653880 wikitext text/x-wiki [[File:Old Kilbeggan Distillery - Low Res.jpg|thumb|upright|Destilarna Kilbeggan]] '''Destilarna Kilbeggan''' (prej ''Brusna Distillery'' in ''Locke's Distillery'') je destilarna [[Viski|viskija]], ki stoji ob reki Brosna v [[Kilbeggan]]u v grofiji Westmeath na [[Irska|Irskem]]. Je v lasti podjetja Beam Suntory. Majhen bakren kotel (pot still) za destilacijo ima dovoljenje od leta 1757, kopija licence je vidna v destilarni. == Zgodovina == [[File:Kilbeggan Whiskey Distillery ca 1905.jpg|thumb|left|Destilarna v 1900-ih]] Destilarna je bila ustanovljena leta 1757<ref name="multiple1">[https://web.archive.org/web/20070928010258/http://www.athloneadvertiser.ie/index.php?aid=4077 "Kilbeggan Distillery re-activated after 53 years"], ''Athlone Advertiser'', 23 March 2007</ref> in je bila do leta 1798 v rokah Matthiasa McManusa, čigar sin je bil usmrčen v Mullingarju zaradi vloge, ki jo je imel v uporu Združenih Ircev tistega leta.<ref name="multiple2">Barnard, Alfred. Whisky Distilleries of the United Kingdom. Birlinn, 1887.</ref> John Locke je prevzel destilarno leta 1843 in jo leta 1943 prenesel na svoji vnukinji Mary Evelyn in Florence Emily.<ref>[http://www.classicwhiskey.com/distilleries/lockes.htm Locks Distillery Museum<!-- Bot generated title -->]</ref> Gospodarska kriza v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja je prizadela tudi družino Locke. Leta 1947 je bila pripravljena za prodajo in uspešen ponudnik Transworld Trust je vključeval goljufe iz Švice in Avstrije.<ref name="Keogh2005">{{navedi knjigo|last=Keogh|first=Dermot|title=Twentieth-Century Ireland (New Gill History of Ireland 6): Revolution and State-Building – The Partition of Ireland, the Troubles and the Celtic Tiger|url=https://books.google.com/books?id=yvH4AwAAQBAJ&pg=PT171|accessdate=18 September 2014|date=2005-09-27|publisher=Gill & Macmillan|isbn=9780717159437|pages=171–2}}</ref> Oliver J. Flanagan je pod poslansko imuniteto zatrdil, da so bili politiki stranke [[Fianna Fáil]] povezani z dogovorom; preiskovalni sodnik je dvomil o obtožbi, vendar je na stranko to zelo vplivalo, saj je na volitvah leta 1948 izgubila. 19. marca 1954 se je pridobivanje viskija v destilarni končala. Zaprta je bila do leta 1957, zato je stavba začela propadati. 25 let po zaprtju je skupnost v Kilbegganu destilarno obnovila in jo odprla za javnost kot muzej viskija. Destilarna Cooley je kupila dovoljenje za pridobivanja viskija znamke Kilbeggan in Lockes, kasneje pa je prevzela muzej skupaj z odprtjem nove destilarne v Kilbegganu. == Danes == Danes je destilarna znana kot ''Kilbeggan Distillery'', ima restavracijo ''The Pantry Restaurant'' in delujoče vodno kolo iz 19. stoletja. Lahko jo napaja tudi delujoč [[parni stroj]], vendar se redko uporablja. Vgrajen je bil, da bi lahko delovala tudi ob nizkem vodostaju reke. Viski so ponovno začeli pridelovati leta 2007 ob 250. obletnici destilarne. Eden od dveh bakrenih kotlov, ki se uporabljata v Kilbegganu, je bil izdelan v zgodnjih 1800-ih in je danes najstarejši še vedno delujoč kotel za pridobivanje viskija na svetu. Nekoč je bil uporabljen v destilarni v Tullamorju. Leta 2010 so v Kilbegganu ponovno oživili destilarno z namestitvijo sodov za drozgo in kadi za fermentacijo. Viski so začeli prodajati leta 2014, tri blagovne znamke so povezane z destilarno: Kilbeggan, Locke's Blend in Locke's Malt, ki pa so jih že izdelovali prej v Cooleyju v okrožju Louth, od koder jih vozijo v Kilbeggan, kjer jih hranijo v granitnem skladišču, starejšem od 200 let.<ref>[http://www.cooleywhiskey.com/products/ Cooley Irish Whiskey - Products<!-- Bot generated title -->]</ref> Konec leta 2009 je destilarna izdala majhne tripaketne vzorce še vedno razvijajočega se novega viskija, starega 1 mesec, 1 leto in 2 leti (na Irskem mora biti star najmanj tri leta, preden se lahko zakonito imenuje viski). Center za obiskovalce je bil nominiran pri reviji ''Whisky Magazine's Icons'' za viski leta 2008.<ref>{{Navedi splet|url=https://whiskymag.com/magazine|title=Whisky Magazine Icons of Whisky 2008|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kilbeggan Distillery}} * [http://www.kilbegganwhiskey.com/ Kilbeggan Whiskey] * [http://www.lockesdistillerymuseum.ie/ Locke's Distillery Museum] {{coord|53|22|09|N|7|30|08|W|region:IE-MH_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Muzeji na Irskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1757]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1957]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Irski viski]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] r8a87ifi2gq8vfwb2kt2f9znmf2m1ld 6653886 6653880 2026-03-31T17:17:55Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]]; dodal [[Kategorija:Proizvajalci pijač]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653886 wikitext text/x-wiki [[File:Old Kilbeggan Distillery - Low Res.jpg|thumb|upright|Destilarna Kilbeggan]] '''Destilarna Kilbeggan''' (prej ''Brusna Distillery'' in ''Locke's Distillery'') je destilarna [[Viski|viskija]], ki stoji ob reki Brosna v [[Kilbeggan]]u v grofiji Westmeath na [[Irska|Irskem]]. Je v lasti podjetja Beam Suntory. Majhen bakren kotel (pot still) za destilacijo ima dovoljenje od leta 1757, kopija licence je vidna v destilarni. == Zgodovina == [[File:Kilbeggan Whiskey Distillery ca 1905.jpg|thumb|left|Destilarna v 1900-ih]] Destilarna je bila ustanovljena leta 1757<ref name="multiple1">[https://web.archive.org/web/20070928010258/http://www.athloneadvertiser.ie/index.php?aid=4077 "Kilbeggan Distillery re-activated after 53 years"], ''Athlone Advertiser'', 23 March 2007</ref> in je bila do leta 1798 v rokah Matthiasa McManusa, čigar sin je bil usmrčen v Mullingarju zaradi vloge, ki jo je imel v uporu Združenih Ircev tistega leta.<ref name="multiple2">Barnard, Alfred. Whisky Distilleries of the United Kingdom. Birlinn, 1887.</ref> John Locke je prevzel destilarno leta 1843 in jo leta 1943 prenesel na svoji vnukinji Mary Evelyn in Florence Emily.<ref>[http://www.classicwhiskey.com/distilleries/lockes.htm Locks Distillery Museum<!-- Bot generated title -->]</ref> Gospodarska kriza v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja je prizadela tudi družino Locke. Leta 1947 je bila pripravljena za prodajo in uspešen ponudnik Transworld Trust je vključeval goljufe iz Švice in Avstrije.<ref name="Keogh2005">{{navedi knjigo|last=Keogh|first=Dermot|title=Twentieth-Century Ireland (New Gill History of Ireland 6): Revolution and State-Building – The Partition of Ireland, the Troubles and the Celtic Tiger|url=https://books.google.com/books?id=yvH4AwAAQBAJ&pg=PT171|accessdate=18 September 2014|date=2005-09-27|publisher=Gill & Macmillan|isbn=9780717159437|pages=171–2}}</ref> Oliver J. Flanagan je pod poslansko imuniteto zatrdil, da so bili politiki stranke [[Fianna Fáil]] povezani z dogovorom; preiskovalni sodnik je dvomil o obtožbi, vendar je na stranko to zelo vplivalo, saj je na volitvah leta 1948 izgubila. 19. marca 1954 se je pridobivanje viskija v destilarni končala. Zaprta je bila do leta 1957, zato je stavba začela propadati. 25 let po zaprtju je skupnost v Kilbegganu destilarno obnovila in jo odprla za javnost kot muzej viskija. Destilarna Cooley je kupila dovoljenje za pridobivanja viskija znamke Kilbeggan in Lockes, kasneje pa je prevzela muzej skupaj z odprtjem nove destilarne v Kilbegganu. == Danes == Danes je destilarna znana kot ''Kilbeggan Distillery'', ima restavracijo ''The Pantry Restaurant'' in delujoče vodno kolo iz 19. stoletja. Lahko jo napaja tudi delujoč [[parni stroj]], vendar se redko uporablja. Vgrajen je bil, da bi lahko delovala tudi ob nizkem vodostaju reke. Viski so ponovno začeli pridelovati leta 2007 ob 250. obletnici destilarne. Eden od dveh bakrenih kotlov, ki se uporabljata v Kilbegganu, je bil izdelan v zgodnjih 1800-ih in je danes najstarejši še vedno delujoč kotel za pridobivanje viskija na svetu. Nekoč je bil uporabljen v destilarni v Tullamorju. Leta 2010 so v Kilbegganu ponovno oživili destilarno z namestitvijo sodov za drozgo in kadi za fermentacijo. Viski so začeli prodajati leta 2014, tri blagovne znamke so povezane z destilarno: Kilbeggan, Locke's Blend in Locke's Malt, ki pa so jih že izdelovali prej v Cooleyju v okrožju Louth, od koder jih vozijo v Kilbeggan, kjer jih hranijo v granitnem skladišču, starejšem od 200 let.<ref>[http://www.cooleywhiskey.com/products/ Cooley Irish Whiskey - Products<!-- Bot generated title -->]</ref> Konec leta 2009 je destilarna izdala majhne tripaketne vzorce še vedno razvijajočega se novega viskija, starega 1 mesec, 1 leto in 2 leti (na Irskem mora biti star najmanj tri leta, preden se lahko zakonito imenuje viski). Center za obiskovalce je bil nominiran pri reviji ''Whisky Magazine's Icons'' za viski leta 2008.<ref>{{Navedi splet|url=https://whiskymag.com/magazine|title=Whisky Magazine Icons of Whisky 2008|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kilbeggan Distillery}} * [http://www.kilbegganwhiskey.com/ Kilbeggan Whiskey] * [http://www.lockesdistillerymuseum.ie/ Locke's Distillery Museum] {{coord|53|22|09|N|7|30|08|W|region:IE-MH_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Muzeji na Irskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1757]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1957]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Irski viski]] [[Kategorija:Proizvajalci pijač]] hzgba6priiezluhx63j40i2ceq2esij 0 450772 6653703 6431182 2026-03-31T13:14:54Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653703 wikitext text/x-wiki '''Mladinski svet Slovenije''' (kratica: '''MSS''') je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. MSS je nacionalni zastopnik mladih tudi na evropskem nivoju – član [https://www.youthforum.org/ Evropskega mladinskega foruma] je že od njegove ustanovitve leta 1996.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je MSS?|url=https://mss.si/o-mss/kaj-je-mss/|website=Mladinski svet Slovenije|accessdate=2025-04-29|language=sl-SI}}</ref> MSS stremi k združevanju in predstavljanju vseh mladinskih organizacij ter k učinkovitemu sodelovanju z mladinskimi strukturami na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. V sodelovanju z organizacijami članicami uresničuje svoje poslanstvo in razvija mladinski sektor. MSS tudi ustvarja mladinske politike, vodi dialog na celotnem nevladnem mladinskem področju, spodbuja razvoj mladinskega dela in neformalnega izobraževanja ter se aktivno zavzema za njuno priznavanje. Vsem ciljnim javnostim je znan kot ključni predstavnik in zagovornik mladih. Trenutna predsednica Mladinskega sveta Slovenije je [[Eva Kotnik]]. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == [http://www.mss.si/] - Mladinski svet Slovenije [[Kategorija:Slovenske zveze]] bjbeniere8lm549je7omqnzhrhm7qzs 0 450941 6653721 5201341 2026-03-31T13:15:00Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653721 wikitext text/x-wiki ==== Zgodovina ==== '''Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije''' je bila ustanovljena 1983 v Kranju. Na pobudo zdravnikov [[Tatjana Dolenc Veličkovič|Tatjane Dolenc Veličković]] in Dr.|[[Milivoj Veličković|Milivoja Veličkovića]] sta jo ustanovili Gorenjsko društvo za [[Cerebralna paraliza|cerebralno paralizo]] ter [[Mariborsko društvo za cerebralno paralizo]]. Prvi predsednik je bil [[Adolf Mrak]] podpredsednik pa Taras Poljanec. Kasneje se je v zvezo vkljućilo še 16 regijskih ter specializiranih društev. <br> Leta 1985 se je sedež zveze iz Kranja preselil v Maribor, za predsednika pa je bil izvoljen [[Taras Poljanec]] za podpredsednika pa [[Herman Čater]].<br> Leta 1987 je bil sedež zveze preseljen v Ljubljano. Za predsednico pa je bila izvoljena [[Zora Tomič]], za podpredsednika Roman Hriberšek, za sekretarko pa je bila imenovana [[Angelca Žiberna]]. <br> Leta 1989 je bila za predsednico ponovno izvoljena Zora Tomič, za podpredsednika Mihajlo Marjanovič, za sekretarja pa je bil imenovan Jože Primožič. <br> Leta 1991 je bila za predsednico ponovno izvoljena Zora Tomič, za podpredsednico pa Marija Božič Leta 2001 je bil za predsednika izvoljen Franc Aco Prosnik.<br> Leta 2005 je bil za predsednika izvoljen Iztok Suhadolnik<br> ==== Regijska društva za cerebralno paralizo ==== Združujejo starše in otroke scerebralno paralizo ter drugimi invalidnostmi. Gorenjskemu društvu ustanovljenemu 1976 so sledila še Ljubljansko (1977), Mariborsko (1982), Dolenjsko (1983), Celjsko (1984), Koroško (1986), Pomursko (1988), Obalno (1988), Ponikve (1991), Zgornjegorenjsko (200), Zasavsko (2004) ==== Centri Sonček ==== So namenjeni izvajanju socialnih programov za osebe z invalidnostmi. Prvemu Ljubljanskemu centru na Vojkovi (1989) so sledili še centri v Slovenj Gradcu (1994), v Celju (1995), v Mariboru (1998), na Ptuju (1999), v Ljubljani na Rožanski (2000), v Murski Soboti (2001), v Kopru (2002), v Novem mestu (2004), v Krškem (2011) ==== Stanovanjske skupine ==== So namenjene bivanju odraslih oseb z invalidnostmi. Leta 1991 je zveza ustanovila prvo stanovanjsko skupino za osebe z invalidnostmi v Kranju, ki ji je na slednjo leto sledila še ene v Kranju, leta 1993 skupnosti v Ljubljani in Mariboru, leta 1996 druga skupnost v Ljubljani, leta 2000 v Štorah, 2003 v Dravogradu ter 2004 v Kopru.<br> ==== Obnovitvena rehabilitacija ==== Leta 1993 zveza tudi uradno odpre Rekreacijsko terapevtski center Elerji nad Ankaranom, kjer prične izvajati terapevtske kolonije za otroke ter obnovitveno rehabilitacijo za odrasle osebe s cerebralno paralizo, po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Leta 2001 je zveza pričela z urejanjem počitniškega centra Sonček Vrtiče na kmetiji v Zgornji Kungoti, kjer je že leto prej organizirala prve počitnice za otroke in odrasle s cerebralno paralizo.<br> ==== "Sončkovi prevozi" otrok ==== Leta 1990 začne zveza s prevozi invalidnih otrok iz zavodov domov in nazaj, kar popolnoma spremeni koncept delovnja zavodov za izobraževanje in usposabljanje otrok z invalidnostmi. ==== Zaposlovanje invalidov ==== Leta 1989 je zveza ustanovila dve podjetji za zaposlovanje invalidov. Sonce d.o.o. v Ljubljani in Sončna pot d.o.o. v Mariboru ter Ljubljani prvi Center Sonček.<br> ==== Vključevanje otrok s posebnimi potrebami ==== Leta 1994 je [[Marija Božič]] pričela z izvajanjem enega najbolj prepoznavnih projketov Zveze Sonček, ki je bi namenjen pripravi učencev osnovnih šol za sprejemanje otrok s posebnimi potrebami v rednih šolah. Vanj je bilo vključenih na stotine šol in na tisoče učencev. Posebej zanj je [[Svetlana Makarovič]] napisala pravljico Veveriček posebne sorte. ==== Kulturno ustvarjanje ==== Leta 1995 organizira prvi FESTINVAL gledaliških skupin invalidov v Hrvatinih. Festival se naslednje leto seli v Izola, nato pa v Ljubljano.<br> ==== Izdajateljska dejavnost ==== Leta 1988 je zveza začela izdajati revijo PET, katere predhodnica so bila Obvestila Gorenjskega društva za cerebralno paralizo (1987). Za člane in podpornike je zveza od leta 1995 izdajala interno glasilo Ali ste že slišali?, ki se leta 2009 preimenuje v Sončnik. Leta 1992 izda zveza knjižico "Hemiplegičen otrok", 1993 pa prvi priročnik z naslovom "Vaš otrok ima cerebralno paralizo", leta 1996 Otroško pravljico Svetlane Makarovič "Veveriček posebne sorte", 1997 "Akcija vključevanja". <br> ==== Mednarodno sodelovanje ==== Leta 1990 je bila zveza sprejeta v ICPS - International Cerebral Palsy Society. Leta 2003 je bila postala članica [[EASPD]] European Association of Service Providers for Disabled. === Častni člani === Tatjana Dolenc Veličković, [[Milan Kučan]], [[Hans Schöbel]], Hilda Šavrič Veličkov, [[Zora Tomič]] === Vir === Arhiv Zveze Sonček {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1983]] 7o49l32dlry55wj0m1ar4ev7u5bk5cc 0 454448 6653591 6653582 2026-03-31T12:03:02Z ~2026-19947-72 257409 6653591 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Nina Mav Hrovat''',je debela idiotska zelo smrdi človekinja [[Slovenke|slovenska]] otroška in mladinska [[pisateljica]], [[pravljičarka]] in [[profesor]]ica predšolske vzgoje, * [[30. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Po končani Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani in zaradi želje po poglobljenem poznavanju [[razvojna psihologija|razvojne psihologije]] in [[pedagogika|pedagogike]] je nadaljevala študij v isti smeri. Najprej je na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] zaključila višješolski program predšolske smeri (leta 1997), kasneje pridobila še visoko strokovno izobrazbo in leta 2001 pridobila strokovni naziv [[diploma|diplomirana]] vzgojiteljica predšolskih otrok. Leta 2014 je zaključila še podiplomski magistrski študij predšolske smeri in pridobila naziv [[magistrica]] [[profesorica]] predšolske vzgoje. Od leta 1997 je zaposlena v Vrtcu Domžale, najprej na delovnem mestu vzgojiteljice, od leta 2010 pa kot pomočnica [[ravnateljica|ravnateljice]]. V letu 2015 je pridobila strokovni naziv [[svetnica (naziv)|svetnice]]. Objavlja tudi strokovne članke in predava za starše in strokovne delavce. == Delo == Kot ena izmed ustanovnih članov Kulturnega društva Mlin Radomlje se je preizkusila v več vlogah, od igralke, scenaristke, režiserke in od leta 2013 do 2017 tudi kot predsednica društva. Več let je vodila pravljične urice v [[Knjižnica Domžale|Knjižnici Domžale]] in prav delo z otroki in zanimanje za pravljice sta jo pripeljala do prvih avtorskih del. Prve pravljice so bile že leta 2001 objavljene v ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'' in ''[[Cicido]]ju'', nekaj tudi v reviji ''Trobentica''. Kasneje so nekatere pravljice izšle kot [[slikanica|slikanice]], za prvenec, pravljico ''O kralju, ki ni maral pospravljati'', je leta 2009 prejela [[nagrada »Izvirna slovenska slikanica«|nagrado »Izvirna slovenska slikanica«]], leta 2013 pa je bila pravljica ''O miški, ki je zbirala pogum'' nominirana za nagrado [[Kristina Brenk|Kristine Brenkove]]. V okviru raznih projektov nastopa v [[vrtec|vrtcih]] in [[šola]]h po Sloveniji ter sodeluje v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Leta 2016 je postala tudi članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Več njenih del je označeno z znakom kakovosti [[Zlata hruška]]. == Nagrade in nominacije == * 2009 nagrada [[Nagrada Kristine Brenkove|Izvirna slovenska slikanica]] za delo O kralju, ki ni maral pospravljati * 2013 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo O miški, ki je zbirala pogum * 2019 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Miška želi prijatelja * 2020 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Večernica|nagrado Večernica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo Ozimnica == Bibliografija == === Mladinska proza === * 2008, 2010 O kralju, ki ni maral pospravljati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/239580672 COBISS] * 2010 Orientacisti na sledi morilcu, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/250672384 COBISS] * 2011 Neredko!, Mladinska knjiga [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256105216 COBISS] * 2012 O miški, ki je zbirala pogum, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/263019520 COBISS] * 2015 Orientacisti: tekma s kifeljci, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/279169536 COBISS] * 2016 Bober nogometaš, [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283222272 COBISS] * 2016 Miška želi prijatelja, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283876352 COBISS] * 2017 Hrošček Simon širi zadovoljstvo, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/290581248 COBISS] * 2019 Ne misli na slona!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300717056 COBISS] * 2020 En, dva , tri - slon!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/302341376 COBISS] * 2020 Posluh, jazbec gre!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300716800 COBISS] * 2020 Vprašanje za babico, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/303752960 COBISS] * 2020, 2021 Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/46774019?lang=SLV COBISS] * 2021 O kraljeviču, ki ni maral brati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/75998979?lang=SLV COBISS] * ''2024'' Orientacisti. Škorpijonov pik, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/181938691 COBISS] * 2024 Odprejo se vrata, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/190259971 COBISS] === Druga dela === * 2004 Kazen za kralja (v: Cicido, ciciban, dober dan : petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja: velika knjiga zgodb), [[Mladinska knjiga]] * 2005 Komedija: KO JANČEK ODRASTE / DOMAČI ŠTRUMPANTL, premiera: marec 2005, Kulturni dom Radomlje * 2006 Komedija: MOJA ŽENA JE HUJŠA IN HUJŠA, premiera: marec 2006, Kulturni dom Radomlje * 2007 Komedija: VRTEC ZA ODRASLE, premiera: marec 2007, Kulturni dom Radomlje * 2009 Otroška predstava: PROMET V GOZDU, premiera: junij 2009, Kulturni dom Radomlje * 2011 Otroška predstava: BARVE PRIJATELJSTVA, premiera: december, 2011, Kulturni dom Radomlje * 2015 Otroška predstava: O MIŠKI, KI JE ISKALA PRIJATELJA, premiera: december 2015, Kulturni dom Radomlje * 2017 Miška želi prijatelja (CD- zvočni posnetek), avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/289303552 COBISS] * 2018 Miška želi prijatelja : glasbena pravljica : scenarij za gledališko-glasbeno predstavo, avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294917888 COBISS] * 2019 Rogačeva zmaga; Lahkonočnice, bere: [[Jurij Souček]], [[A1 Slovenija|A1]] * 2020 12 logopedskih pravljic (zvočne pravljice); Lahkonočnice, [[A1]] [https://www.lahkonocnice.si/na-obisku/logopedske-pravljice?gclid=CjwKCAiA55mPBhBOEiwANmzoQi2PdHKJpVzSqWml3FGwdcC5OuehTeCvbqqtOHTlkMubPDJRt4tWMBoCY7cQAvD_BwE Spletna stran] * 2021 Audibook – zvočne pravljice Miška želi prijatelja, Posluh, jazbec gre, Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/56630275?lang=SLV COBISS] * 2023 Lahkonočnice: Pravljična nadaljevanka v petih delih za spodbujanje pripovedovanja (radijska igra), [[A1 Slovenija|A1]],  [https://www.lahkonocnice.si/zbirke/serija-pravljic-o-spodbujanju-pripovedovanja POVEZAVA] === Prevodi === * 2015 La Ratoncita que queria ser Valiente, Unaluna * 2016 Miška želi prijatelja/ Minushja dëshiron miq; The Mouse Finds New Friends; Mišić želi prijatelja; Gluvčeto bara drugar (vsebuje prevode v albanski, * angleški, bosanski, makedonski jezik), Miš založba * 2016 Bober nogometaš/ Beaver the Footballer (vsebuje prevod v angleški jezik), [[NK Domžale]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Paisha Agency, [[Tajvan]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum] Gaogao Sky, [[Kitajska]] * 2018 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Complex Chinese edition, world-wide (including [[Hong Kong]], [[Macao]]). * 2020 Posluh, jazbec gre!/ Dëgjo, vjedulla po vjen!; Listen, here comes badger!; Slušaj, ide jazavac!; Slyšite, barsuk idët! (vsebuje prevode v albanski, angleški, bosanski, ruski jezik), Miš založba * 2020 Jak myška hledala kamarády, češki jezik, Fragment * 2021 O jezevci, který pořád zpíval (Posluh, jazbec gre!), Fragment, Češka * 2021 Ein Konzert für Dachs (Posluh, jazbec gre!), Baeschlin Verla, Nemčija * ''2024'' Stores for the winter (Ozimnica). Hlebce: Zala, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/186687235 COBISS] * 2024 Oma, wann stirbst du? (Vprašanje za babico), Dunaj (Wien): Achse Verlag, ISBN: 978-3-903408-22-7, Avstrija == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * [https://www.drustvo-dsp.si/en/writers/nina-mav-hrovat/ Nina Mav Hrovat]. drustvo-dsp.si * [https://web.archive.org/web/20181201180857/https://www.miszalozba.com/avtorji/nina-mav-hrovat-2/ Nina Mav Hrovat]. miszalozba.si * [https://www.emka.si/avtorji/nina-mav-hrovat/47547 Nina Mav Hrovat]. emka.si * [https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade Literarne nagrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181201195403/https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade |date=2018-12-01 }}. mklj.si {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mav Hrovat, Nina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 0qei0tlmivhdglzxl7ti2naiy8uyj5k 6653593 6653591 2026-03-31T12:05:05Z ~2026-19947-72 257409 6653593 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Nina Mav Hrovat''',je debela idiotska zelo smrdi človekinja [[Slovenke|slovenska]] otroška in mladinska [[pisateljica]], [[pravljičarka]] in [[profesor]]ica predšolske vzgoje, * [[30. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Nibe je ne mara == Po končani Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani in zaradi želje po poglobljenem poznavanju [[razvojna psihologija|razvojne psihologije]] in [[pedagogika|pedagogike]] je nadaljevala študij v isti smeri. Najprej je na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] zaključila višješolski program predšolske smeri (leta 1997), kasneje pridobila še visoko strokovno izobrazbo in leta 2001 pridobila strokovni naziv [[diploma|diplomirana]] vzgojiteljica predšolskih otrok. Leta 2014 je zaključila še podiplomski magistrski študij predšolske smeri in pridobila naziv [[magistrica]] [[profesorica]] predšolske vzgoje. Od leta 1997 je zaposlena v Vrtcu Domžale, najprej na delovnem mestu vzgojiteljice, od leta 2010 pa kot pomočnica [[ravnateljica|ravnateljice]]. V letu 2015 je pridobila strokovni naziv [[svetnica (naziv)|svetnice]]. Objavlja tudi strokovne članke in predava za starše in strokovne delavce. == Delo == Kot ena izmed ustanovnih članov Kulturnega društva Mlin Radomlje se je preizkusila v več vlogah, od igralke, scenaristke, režiserke in od leta 2013 do 2017 tudi kot predsednica društva. Več let je vodila pravljične urice v [[Knjižnica Domžale|Knjižnici Domžale]] in prav delo z otroki in zanimanje za pravljice sta jo pripeljala do prvih avtorskih del. Prve pravljice so bile že leta 2001 objavljene v ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'' in ''[[Cicido]]ju'', nekaj tudi v reviji ''Trobentica''. Kasneje so nekatere pravljice izšle kot [[slikanica|slikanice]], za prvenec, pravljico ''O kralju, ki ni maral pospravljati'', je leta 2009 prejela [[nagrada »Izvirna slovenska slikanica«|nagrado »Izvirna slovenska slikanica«]], leta 2013 pa je bila pravljica ''O miški, ki je zbirala pogum'' nominirana za nagrado [[Kristina Brenk|Kristine Brenkove]]. V okviru raznih projektov nastopa v [[vrtec|vrtcih]] in [[šola]]h po Sloveniji ter sodeluje v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Leta 2016 je postala tudi članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Več njenih del je označeno z znakom kakovosti [[Zlata hruška]]. == Nagrade in nominacije == * 2009 nagrada [[Nagrada Kristine Brenkove|Izvirna slovenska slikanica]] za delo O kralju, ki ni maral pospravljati * 2013 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo O miški, ki je zbirala pogum * 2019 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Miška želi prijatelja * 2020 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Večernica|nagrado Večernica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo Ozimnica == Bibliografija == === Mladinska proza === * 2008, 2010 O kralju, ki ni maral pospravljati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/239580672 COBISS] * 2010 Orientacisti na sledi morilcu, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/250672384 COBISS] * 2011 Neredko!, Mladinska knjiga [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256105216 COBISS] * 2012 O miški, ki je zbirala pogum, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/263019520 COBISS] * 2015 Orientacisti: tekma s kifeljci, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/279169536 COBISS] * 2016 Bober nogometaš, [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283222272 COBISS] * 2016 Miška želi prijatelja, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283876352 COBISS] * 2017 Hrošček Simon širi zadovoljstvo, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/290581248 COBISS] * 2019 Ne misli na slona!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300717056 COBISS] * 2020 En, dva , tri - slon!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/302341376 COBISS] * 2020 Posluh, jazbec gre!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300716800 COBISS] * 2020 Vprašanje za babico, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/303752960 COBISS] * 2020, 2021 Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/46774019?lang=SLV COBISS] * 2021 O kraljeviču, ki ni maral brati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/75998979?lang=SLV COBISS] * ''2024'' Orientacisti. Škorpijonov pik, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/181938691 COBISS] * 2024 Odprejo se vrata, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/190259971 COBISS] === Druga dela === * 2004 Kazen za kralja (v: Cicido, ciciban, dober dan : petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja: velika knjiga zgodb), [[Mladinska knjiga]] * 2005 Komedija: KO JANČEK ODRASTE / DOMAČI ŠTRUMPANTL, premiera: marec 2005, Kulturni dom Radomlje * 2006 Komedija: MOJA ŽENA JE HUJŠA IN HUJŠA, premiera: marec 2006, Kulturni dom Radomlje * 2007 Komedija: VRTEC ZA ODRASLE, premiera: marec 2007, Kulturni dom Radomlje * 2009 Otroška predstava: PROMET V GOZDU, premiera: junij 2009, Kulturni dom Radomlje * 2011 Otroška predstava: BARVE PRIJATELJSTVA, premiera: december, 2011, Kulturni dom Radomlje * 2015 Otroška predstava: O MIŠKI, KI JE ISKALA PRIJATELJA, premiera: december 2015, Kulturni dom Radomlje * 2017 Miška želi prijatelja (CD- zvočni posnetek), avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/289303552 COBISS] * 2018 Miška želi prijatelja : glasbena pravljica : scenarij za gledališko-glasbeno predstavo, avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294917888 COBISS] * 2019 Rogačeva zmaga; Lahkonočnice, bere: [[Jurij Souček]], [[A1 Slovenija|A1]] * 2020 12 logopedskih pravljic (zvočne pravljice); Lahkonočnice, [[A1]] [https://www.lahkonocnice.si/na-obisku/logopedske-pravljice?gclid=CjwKCAiA55mPBhBOEiwANmzoQi2PdHKJpVzSqWml3FGwdcC5OuehTeCvbqqtOHTlkMubPDJRt4tWMBoCY7cQAvD_BwE Spletna stran] * 2021 Audibook – zvočne pravljice Miška želi prijatelja, Posluh, jazbec gre, Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/56630275?lang=SLV COBISS] * 2023 Lahkonočnice: Pravljična nadaljevanka v petih delih za spodbujanje pripovedovanja (radijska igra), [[A1 Slovenija|A1]],  [https://www.lahkonocnice.si/zbirke/serija-pravljic-o-spodbujanju-pripovedovanja POVEZAVA] === Prevodi === * 2015 La Ratoncita que queria ser Valiente, Unaluna * 2016 Miška želi prijatelja/ Minushja dëshiron miq; The Mouse Finds New Friends; Mišić želi prijatelja; Gluvčeto bara drugar (vsebuje prevode v albanski, * angleški, bosanski, makedonski jezik), Miš založba * 2016 Bober nogometaš/ Beaver the Footballer (vsebuje prevod v angleški jezik), [[NK Domžale]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Paisha Agency, [[Tajvan]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum] Gaogao Sky, [[Kitajska]] * 2018 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Complex Chinese edition, world-wide (including [[Hong Kong]], [[Macao]]). * 2020 Posluh, jazbec gre!/ Dëgjo, vjedulla po vjen!; Listen, here comes badger!; Slušaj, ide jazavac!; Slyšite, barsuk idët! (vsebuje prevode v albanski, angleški, bosanski, ruski jezik), Miš založba * 2020 Jak myška hledala kamarády, češki jezik, Fragment * 2021 O jezevci, který pořád zpíval (Posluh, jazbec gre!), Fragment, Češka * 2021 Ein Konzert für Dachs (Posluh, jazbec gre!), Baeschlin Verla, Nemčija * ''2024'' Stores for the winter (Ozimnica). Hlebce: Zala, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/186687235 COBISS] * 2024 Oma, wann stirbst du? (Vprašanje za babico), Dunaj (Wien): Achse Verlag, ISBN: 978-3-903408-22-7, Avstrija == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * [https://www.drustvo-dsp.si/en/writers/nina-mav-hrovat/ Nina Mav Hrovat]. drustvo-dsp.si * [https://web.archive.org/web/20181201180857/https://www.miszalozba.com/avtorji/nina-mav-hrovat-2/ Nina Mav Hrovat]. miszalozba.si * [https://www.emka.si/avtorji/nina-mav-hrovat/47547 Nina Mav Hrovat]. emka.si * [https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade Literarne nagrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181201195403/https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade |date=2018-12-01 }}. mklj.si {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mav Hrovat, Nina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] sw3o7f30xq10evmnfu3nk0wjeie30u8 6653597 6653593 2026-03-31T12:11:42Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-19947-72|~2026-19947-72]] ([[User talk:~2026-19947-72|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6653534 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Nina Mav Hrovat''', [[Slovenke|slovenska]] otroška in mladinska [[pisateljica]], [[pravljičarka]] in [[profesor]]ica predšolske vzgoje, * [[30. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Po končani Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani in zaradi želje po poglobljenem poznavanju [[razvojna psihologija|razvojne psihologije]] in [[pedagogika|pedagogike]] je nadaljevala študij v isti smeri. Najprej je na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] zaključila višješolski program predšolske smeri (leta 1997), kasneje pridobila še visoko strokovno izobrazbo in leta 2001 pridobila strokovni naziv [[diploma|diplomirana]] vzgojiteljica predšolskih otrok. Leta 2014 je zaključila še podiplomski magistrski študij predšolske smeri in pridobila naziv [[magistrica]] [[profesorica]] predšolske vzgoje. Od leta 1997 je zaposlena v Vrtcu Domžale, najprej na delovnem mestu vzgojiteljice, od leta 2010 pa kot pomočnica [[ravnateljica|ravnateljice]]. V letu 2015 je pridobila strokovni naziv [[svetnica (naziv)|svetnice]]. Objavlja tudi strokovne članke in predava za starše in strokovne delavce. == Delo == Kot ena izmed ustanovnih članov Kulturnega društva Mlin Radomlje se je preizkusila v več vlogah, od igralke, scenaristke, režiserke in od leta 2013 do 2017 tudi kot predsednica društva. Več let je vodila pravljične urice v [[Knjižnica Domžale|Knjižnici Domžale]] in prav delo z otroki in zanimanje za pravljice sta jo pripeljala do prvih avtorskih del. Prve pravljice so bile že leta 2001 objavljene v ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'' in ''[[Cicido]]ju'', nekaj tudi v reviji ''Trobentica''. Kasneje so nekatere pravljice izšle kot [[slikanica|slikanice]], za prvenec, pravljico ''O kralju, ki ni maral pospravljati'', je leta 2009 prejela [[nagrada »Izvirna slovenska slikanica«|nagrado »Izvirna slovenska slikanica«]], leta 2013 pa je bila pravljica ''O miški, ki je zbirala pogum'' nominirana za nagrado [[Kristina Brenk|Kristine Brenkove]]. V okviru raznih projektov nastopa v [[vrtec|vrtcih]] in [[šola]]h po Sloveniji ter sodeluje v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Leta 2016 je postala tudi članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Več njenih del je označeno z znakom kakovosti [[Zlata hruška]]. == Nagrade in nominacije == * 2009 nagrada [[Nagrada Kristine Brenkove|Izvirna slovenska slikanica]] za delo O kralju, ki ni maral pospravljati * 2013 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo O miški, ki je zbirala pogum * 2019 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Miška želi prijatelja * 2020 nominacija za [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Večernica|nagrado Večernica]] za delo Posluh, jazbec gre! * 2021 nominacija za [[Nagrada Kristine Brenkove|nagrado Kristine Brenkove]] za delo Ozimnica == Bibliografija == === Mladinska proza === * 2008, 2010 O kralju, ki ni maral pospravljati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/239580672 COBISS] * 2010 Orientacisti na sledi morilcu, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/250672384 COBISS] * 2011 Neredko!, Mladinska knjiga [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256105216 COBISS] * 2012 O miški, ki je zbirala pogum, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/263019520 COBISS] * 2015 Orientacisti: tekma s kifeljci, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/279169536 COBISS] * 2016 Bober nogometaš, [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283222272 COBISS] * 2016 Miška želi prijatelja, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283876352 COBISS] * 2017 Hrošček Simon širi zadovoljstvo, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/290581248 COBISS] * 2019 Ne misli na slona!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300717056 COBISS] * 2020 En, dva , tri - slon!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/302341376 COBISS] * 2020 Posluh, jazbec gre!, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/300716800 COBISS] * 2020 Vprašanje za babico, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/303752960 COBISS] * 2020, 2021 Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/46774019?lang=SLV COBISS] * 2021 O kraljeviču, ki ni maral brati, [[Mladinska knjiga]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/75998979?lang=SLV COBISS] * ''2024'' Orientacisti. Škorpijonov pik, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/181938691 COBISS] * 2024 Odprejo se vrata, Miš založba, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/190259971 COBISS] === Druga dela === * 2004 Kazen za kralja (v: Cicido, ciciban, dober dan : petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja: velika knjiga zgodb), [[Mladinska knjiga]] * 2005 Komedija: KO JANČEK ODRASTE / DOMAČI ŠTRUMPANTL, premiera: marec 2005, Kulturni dom Radomlje * 2006 Komedija: MOJA ŽENA JE HUJŠA IN HUJŠA, premiera: marec 2006, Kulturni dom Radomlje * 2007 Komedija: VRTEC ZA ODRASLE, premiera: marec 2007, Kulturni dom Radomlje * 2009 Otroška predstava: PROMET V GOZDU, premiera: junij 2009, Kulturni dom Radomlje * 2011 Otroška predstava: BARVE PRIJATELJSTVA, premiera: december, 2011, Kulturni dom Radomlje * 2015 Otroška predstava: O MIŠKI, KI JE ISKALA PRIJATELJA, premiera: december 2015, Kulturni dom Radomlje * 2017 Miška želi prijatelja (CD- zvočni posnetek), avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/289303552 COBISS] * 2018 Miška želi prijatelja : glasbena pravljica : scenarij za gledališko-glasbeno predstavo, avtorica glasbe: Bernarda Rakar, Miš založba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294917888 COBISS] * 2019 Rogačeva zmaga; Lahkonočnice, bere: [[Jurij Souček]], [[A1 Slovenija|A1]] * 2020 12 logopedskih pravljic (zvočne pravljice); Lahkonočnice, [[A1]] [https://www.lahkonocnice.si/na-obisku/logopedske-pravljice?gclid=CjwKCAiA55mPBhBOEiwANmzoQi2PdHKJpVzSqWml3FGwdcC5OuehTeCvbqqtOHTlkMubPDJRt4tWMBoCY7cQAvD_BwE Spletna stran] * 2021 Audibook – zvočne pravljice Miška želi prijatelja, Posluh, jazbec gre, Ozimnica, [[Založba Zala]] [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/56630275?lang=SLV COBISS] * 2023 Lahkonočnice: Pravljična nadaljevanka v petih delih za spodbujanje pripovedovanja (radijska igra), [[A1 Slovenija|A1]],  [https://www.lahkonocnice.si/zbirke/serija-pravljic-o-spodbujanju-pripovedovanja POVEZAVA] === Prevodi === * 2015 La Ratoncita que queria ser Valiente, Unaluna * 2016 Miška želi prijatelja/ Minushja dëshiron miq; The Mouse Finds New Friends; Mišić želi prijatelja; Gluvčeto bara drugar (vsebuje prevode v albanski, * angleški, bosanski, makedonski jezik), Miš založba * 2016 Bober nogometaš/ Beaver the Footballer (vsebuje prevod v angleški jezik), [[NK Domžale]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Paisha Agency, [[Tajvan]] * 2017 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum] Gaogao Sky, [[Kitajska]] * 2018 收集勇氣的小老鼠 [O miški, ki je zbirala pogum], Complex Chinese edition, world-wide (including [[Hong Kong]], [[Macao]]). * 2020 Posluh, jazbec gre!/ Dëgjo, vjedulla po vjen!; Listen, here comes badger!; Slušaj, ide jazavac!; Slyšite, barsuk idët! (vsebuje prevode v albanski, angleški, bosanski, ruski jezik), Miš založba * 2020 Jak myška hledala kamarády, češki jezik, Fragment * 2021 O jezevci, který pořád zpíval (Posluh, jazbec gre!), Fragment, Češka * 2021 Ein Konzert für Dachs (Posluh, jazbec gre!), Baeschlin Verla, Nemčija * ''2024'' Stores for the winter (Ozimnica). Hlebce: Zala, [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/186687235 COBISS] * 2024 Oma, wann stirbst du? (Vprašanje za babico), Dunaj (Wien): Achse Verlag, ISBN: 978-3-903408-22-7, Avstrija == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * [https://www.drustvo-dsp.si/en/writers/nina-mav-hrovat/ Nina Mav Hrovat]. drustvo-dsp.si * [https://web.archive.org/web/20181201180857/https://www.miszalozba.com/avtorji/nina-mav-hrovat-2/ Nina Mav Hrovat]. miszalozba.si * [https://www.emka.si/avtorji/nina-mav-hrovat/47547 Nina Mav Hrovat]. emka.si * [https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade Literarne nagrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181201195403/https://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade |date=2018-12-01 }}. mklj.si {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mav Hrovat, Nina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] p34cqkku5g0yiogkp61fysmt5y1m1a6 14 456815 6653660 5093740 2026-03-31T12:59:01Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Zveze po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653660 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Zveze po državah| ]] dm6zfzp4jce54ihoc5snm3zr1nxp2ta 1 459356 6653986 5106456 2026-03-31T21:11:19Z ~2026-20039-53 257442 /* Kulture iZtoka? */ nov razdelek 6653986 wikitext text/x-wiki == Kulture iZtoka? == Najbrž istoka ... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20039-53|&#126;2026-20039-53]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20039-53|pogovor]]) 23:11, 31. marec 2026 (CEST) m6ueiufnhjf7ih96m1b6r3b8kaz2g7p 6654053 6653986 2026-03-31T23:14:15Z Janezdrilc 3152 /* Kulture iZtoka? */ 6654053 wikitext text/x-wiki == Kulture iZtoka? == Najbrž istoka ... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20039-53|&#126;2026-20039-53]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20039-53|pogovor]]) 23:11, 31. marec 2026 (CEST) : Res je. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 01:14, 1. april 2026 (CEST) o5np59l5myeern7tr572g678s6oo9gj 14 459808 6653686 5112206 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653686 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] 10cczillqwaj0yqm3co9zlh897cl0r5 0 461397 6653657 6652907 2026-03-31T12:56:38Z Sportomanokin 14776 6653657 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil pet [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), pet [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], enajst [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in dvanajst navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je 2-kratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 110 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 246 tednov (in rekordnih 236 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(2 zmagi)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''11 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 7-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. *in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. === Ostalo === * 110 profesionalnih zmag * 11 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 244 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (110) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1868,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|39.523 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] sbpfaimg7tw1rgwtm8cngp0d60de461 0 463132 6653902 6573468 2026-03-31T18:15:30Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Prehrambena podjetja]]; dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653902 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Ton}}{{Infopolje Podjetje | name = Haribo | logo = | caption = | image = [[Slika:HARIBO Logo .jpg|300px]] | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = sladki želatinasti izdelki | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 13. december 1920<br><small>([[Bonn|Kessenich, Bonn]], [[Nemčija]])</small> | founder = Hans Riegel starejši | defunct = <!-- {{Končni datum|YYYY|MM|DD}} --> | location_city = Grafschaft, Nemčija | location_country = | locations = <!-- Število lokacij, trgovin, uradov &c. --> | area_served = globalno | key_people = Hans Riegel st. <small>(1920-1945)</small><br>Gertrud Riegel <small>(1945-1946)</small><br>Dr. Hans Riegel ml. <small>(1946-2013)</small><br> Hans Guido Riegel <small>(2013-danes)</small> | products = zlati medvedki (Goldbären) | services = | revenue = 2 milijardi € | operating_income = | net_income = | assets = | equity = | owner = | num_employees = 7000 | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [http://www.haribo.com haribo.com] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Haribo''' (akronim: '''Ha'''ns-'''Ri'''egel-'''Bo'''nn) je nemško podjetje žele bombonov, ki ga je [[Hans Riegel|Hans Riegel starejši]] leta 1920 ustanovil v mestu [[Bonn]]. Ime podjetja je akronim iz prvih dveh začetnic imena ustanovitelja in mesta ustanovitve. Leta 1922 je Riegel st. izumil sploh prve gumijaste bombone imenovane plesoči medvedki „''Tanzbären''“. Leta 1960 so jih nasledili legendarni zlati medvedki „''Goldbären''“, ki jih je na police lansiral njegov sin in naslednik Dr. Hans Riegel mlajši. Odeti v zlato embalažo so še danes zaščitni znak podjetja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesspiegel.de/wirtschaft/familienunternehmen-haribo-macht-neffen-froh/1920142.html|title=Haribo macht Neffen froh|publisher=tagesspiegel.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.manager-magazin.de/unternehmen/artikel/a-715534.html|title=Friedensvertrag im Reich der Goldbären|publisher=manager-magazin.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> == Zgodovina == [[File:2013-09-02 Haribo-Zentrale, Hans-Riegel-Straße 1, Bonn-Kessenich IMG 0929.jpg|thumb|184px|nekdanji sedež v [[Bonn]]u]] [[File:Haribo factories in Europe.png|thumb|184px|proizvodni obrati v Evropi]] [[File:Gummy bears.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] [[File:Logo MAOAM.svg|thumb|right|184px|od leta 1986 v lasti HARIBO]] [[File:German sweets and liquorice confectionery.jpg|thumb|184px|mešani sladki izdelki]] === 1920: Ustanovitev podjetja === 13. decembra 1920 je Hans Riegel starejši v kraju Kessenich, v okrožju Bonna, registriral podjetje katerega ime je nastalo iz akronima začetnic ustanovitelja podjetja in mesta v katerem je postavil prvi obrat. Po navedbah podjetja je bil začetni kapital podjetja le ena vreča sladkorja, bakren kotliček, marmorna plošča, stol, opečna peč in valjček. === 1922: Prvi žele bomboni Tanzbären === Leta 1922 je Hans Riegel st. izumil sploh prve žele medvedke imenovane „plesajoči medvedki“ „Tanzbären“, predhodnike današnjih zlatih medvedkov „Goldbären“, navdih pa je dobil pri cirkuških medvedih, ki so na sejmiščih plesali in zabavali otroke. Ti medvedki so bili precej večji in mehkejši od današnjih medvedkov, saj so takrat namesto želatine uporabljali arabsko gumo, ki se pridobiva iz različnih vrst akacije. Leta 1925 so začeli proizvajati različne druge sladke izdelke. V začetku tridesetih let dvajsetega stoletja so zgradili nov proizvodni obrat in ustanovili prodajno mrežo v Nemčiji. Leta 1935 je Riegel st. skupaj s poslovnima partnerjema Christianom in Eckhofom Hansenom v Kopenhagnu ustanovil podjetje Haribo Lakrids A/S Kopenhagen. === 1946: Podjetje prevzameta sinova === V času druge svetovne vojne se je proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin močno zmanjšala. Po smrti Hansa Riegla starejšega marca 1945 je podjetje za kratek čas prevzela njegova žena Gertrud. Ko sta se sinova Hans Riegel mlajši in Paul leta 1946 vrnila iz vojnega ujetništva, sta podjetje prevzela v svoje roke in ga naredila mednarodno prepoznavnega in uspešnega. Hans Riegel mlajši, je podjetje zastopal kot obraz podjetja in glavni direktor 67 let, do svoje smrti, njegov mlajši brat Paul pa je vodil raziskave in razvoj izdelkov in se ni skoraj nikoli pojavil v javnosti. Leta 1957 je Haribo prevzelo in odkupilo podjetje Godesberg Kleutgen & Meier, kjer je Hans Riegel starejši našel svojo prvo zaposlitev. === 1960: Na trg lansirajo znamenite medvedke Goldbären === Leta 1960 so se na policah prvič pojavili legendarnni zlati medvedki „Goldbären“, ki so bili tudi prvič zapakirani v embalaži. Ti bomboni so nasledili prvotne plesoče medvedke „Tanzbären“ in so še danes zaščitni znak podjetja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.haribo.com/deDE/unternehmen/geschichte.html|title= HARIBO-Erfolgsstory: Von der Hinterhofküche zum Weltmarktführer…|publisher=haribo.com|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> Leta 1961 je Haribo prevzel družbo Bonera Industrie en Handelsmaatschappij NV v Bredi in nadaljeval kot Haribo Nederland BV. Leta 1962 je Haribo lansiral prvi televizijski oglas v Nemčiji, v katerem so v javnost prvič prišli z drugim delom slogana podjetja "und Erwachsene ebenso" (in za odrasle prav tako). Leta 1967 so bili zlati medvedki „Goldbären“ v Nemčiji zaradi svojega neverjetnega uspeha uradno patentirani in zaščiteni kot blagovna znamka, ki je ni moč kopirati in proizvajati nikjer drugje kot v Haribo. === 1978: Povsem nova podoba Goldbären === Leta 1978 je Haribo povsem spremenil tako podobo embalaže Goldbären, ki je bila osnova za današnjo podobo, kot tudi samo obliko medvedkov, ki se je obdržala vse do danes. Leta 1986 je Haribo odkupil podjetje Edmund Münster GmbH & Co in tako postal lastnik prav tako znanih karamelnih bombonov MAOAM. === 1989: Goldbären embalaža dobi današnjo podobo === Leta 1989 je embalaža Goldbären dobila izboljšano podobo kot jo poznamo še danes, zlato embalažo s sloganom in rumenim medvedom z rdečim metuljčkomkom. Šlo je za minimalno nadgradnjo vizualne podobe iz leta 1978. Leta 1996 so začeli s proizvodnjo maršmelovov in produktov kot so Soft-Kiss, Coco-Balls ali Rombiss. === 2013: Novo vodstvo podjetja === Dr. Hansa Riegla mlajšega, ki je bil zaslužen za globalni racvet podjetja in ga je vodil kar 67 let, je po njegovi smrti leta 2013 nasledil nečak Hans Guido Riegel. Leta 2018 so sedež podjetja preselili v Grafschaft, glavni proizvodni obrat pa še zmeraj ostaja v Bonnu. == Zlati medvedki == [[File:Haribo-goldbaeren-2007.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] === Okusi === *beli — [[ananas]] *rumeni — [[limona]] *oranžni — [[pomaranča]] *svetlo rdeči — [[Jagodnjak|jagoda]] <small>(2007- )</small> *temno rdeči — [[malinjak|malina]] *zeleni — [[jagoda]] <small>(1960-2007)</small> / [[jabolko]] <small>(2007- )</small> == Proizvodnja == Haribo ima 16 proizvodnih obratov v 11 državah: [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Madžarska]], [[Francija]], [[Velika Britanija]], [[Italija]], [[Irska]], [[Španija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Turčija]]. Vsak dan proizvedejo ca. 100 milijonov gumi bombonov in prodajajo v več kot 110 držav sveta. == Marketing == === Slogan === Leta 1935 so se pri podjetju domislili prvega dela slogana „''Haribo macht Kinder froh''“ (Haribo za otroke bo ali Haribo razveseljuje otroke) in leta 1962 dodali „''und Erwachsene ebenso''“ (in za odrasle prav tako). Originalni nemški slogan se tako glasi „''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso''“, v slovenskem prevodu pa „''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako''“. Leta 1991 Thomas Gottschalk prvič posodi svoj glas in obraz in postane glavni promotor podjetja, za katerega je snemal reklame še nadaljnih 24 let. {| class="wikitable" border="1" |+ Mednarodne različice sloganov |- ! Država !! Moto !! Prevod |- | {{GER}}<br>{{AUT}}<br>{{CHE}} | bgcolor=#FFFF99|''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso'' | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | rowspan="2" | {{BEL}} | ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'' ([[Flandrija]]) | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' ([[Valonija]]) | ''Haribo, življenje je lepo – tako za otroke kot odrasle'' |- | {{BUL}} | ''С Харибо сме радостни, Харибо обичаме'' | ''Zelo smo srečni z Haribo, imamo radi Haribo'' |- | {{CZE}} | ''Haribo chutná malým, stejně tak i dospělým'' | ''Haribo uživajo tako mladi kot odrasli'' |- | {{DNK}} | ''<nowiki>Haribo … den er go’</nowiki>'' (bis vor einigen Jahren: ''Luk op for noget godt, luk op for Haribo – den er go’'') | ''Haribo … dobri so'' (do pred nekaj let: ''Odpri nekaj dobrega, odpri Haribo – dobri so'') |- | {{FIN}} | ''The happy world of Haribo'' | ''Srečen svet v Haribo'' |- | {{FRA}} | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' | ''Haribo, življenje je lepo – za odrasle in otroke'' |- | {{GRE}} | ''δίνει χαρά, σε μεγάλους και σε παιδιά'' | ''Razveseljuje odrasle in otroke'' |- | {{IRL}}<br>{{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]]<br>{{USA}}<br>{{SWE}}<br>{{AUS}} | ''Kids and grown-ups love it so – the happy world of Haribo'' | ''Otroci in odrasli ga obožujejo – srečen svet v Haribo'' |- | {{ITA}} | ''Haribo è la bontà – che si gusta ad ogni età'' | ''Haribo je slasten – uživajo ga vse generacije'' |- | {{flagicon|CHN}} [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | ''大人小孩都说好，快乐品尝哈瑞宝'' | ''Odrasli in otroci vsi rečejo „dobro“, srečno Haribo.'' |- | {{HUN}} | ''Gyermek felnőtt kedve jó – édes élet Haribo'' | ''Otroci in odrasli so odlično razpoloženi – sladko življenje z Haribo'' |- | {{NLD}} | ''The happy world of Haribo'' (bis vor einigen Jahren: ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'') | ''Srečen svet v Haribo'' (do pred enim letom: ''Haribo razveseljuje otroke – velja tudi za odrasle'') |- | {{NOR}} | ''Haribo … den er go’'' | ''Haribo … dobri so'' |- | {{POL}} | ''Haribo smak radości dla dzieci i dorosłych'' | ''Haribo ima okus po radosti za otroke in odrasle'' |- | {{PRT}} | ''Haribo doces sabores – para os pequenos e os maiores'' | ''Haribo je slasten – za najmanjše in velike'' |- | {{RUS}} | ''Детям, взрослым повезло – радость дарит харибо'' | ''Otroci in odrasli imajo srečo – Haribo jih osrečuje'' |- | {{SVK}} | ''Haribo chutí malým, rovnako i dospelým'' | ''Haribo je za otroke in odrasle'' |- | {{SVN}} | ''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako'' | – |- | {{ESP}} | ''Haribo, dulces sabores – para pequeños y mayores'' <small>ali</small><br>''Vive un sabor mágico – ven al mundo Haribo'' | ''Haribo, sladkega okusa – za majhne in odrasle'' <small>ali</small><br>''Doživite čarobni okus – pridite v svet Haribo'' |- | {{TUR}} | ''Çocuk ya da büyük ol, Haribo’yla mutlu ol'' | ''Ali ste mladi ali stari, bodite srečni z Haribo'' |- | {{UKR}} | ''Haribo смакує всім – і дорослим, і малим'' | ''Haribo je odličnega okusa, za odrasle in otroke'' |} == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1920]] [[Kategorija:Ustanove v Bonnu]] [[Kategorija:Kratice]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] ql7j5j1556w2ar7nilqgrxt6s903scv 0 468914 6653910 6640431 2026-03-31T18:18:41Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje|owner=[[Gorazd Kocbek]]|products=Butični produkti iz olja.|key_people=|founder=[[Alojz Kocbek]]|industry=Oljarna|homepage=https://www.oljarnakocbek.si|logo=|name=Oljarna Kocbek}} '''Oljarna Kocbek''' je slovenska oljarna s sedežem v [[Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici|Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici]]. Njihova dejavnost predelave [[Bučno olje|bučnega olja]] sega v leto 1929, ko je z njo pričel [[Alojz Kocbek]]. Sedaj z oljarno upravlja tretja generacija družine Kocbek.<ref>{{Navedi splet|title=Oljarna Kocbek|url=https://www.expano.si/obisci-pomurje/oljarna-kocbek|website=www.expano.si|accessdate=2019-11-20|language=sl-SI}}</ref> [[Slika:Oljarna Kocbek - družina Kocbek.jpg|alt=Družina Kocbek; Arhivska fotorgafija|sličica|Arhivska fotografija Kocbekovih pred njihovo domačijo.]] [[Slika:Steklenica Kocbek.jpg|alt=Luxury Black Bottle|sličica|Luxury Black Bottle iz Oljarne Kocbek.]] Še vedno uporabljajo mlin in kamen iz leta 1929 in še vedno obdelujejo olje na isti način kot so to počeli na začetku. Svoje izdelke tržijo v Sloveniji in tujini, med kupci so tudi prestižne restavracije, kot je At. mosphere v [[Dubaj]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Štajersko bučno olje v najvišji restavraciji na svetu|url=https://siol.net/trendi/kulinarika/stajersko-bucno-olje-v-najvisji-restavraciji-na-svetu-480606|website=siol.net|accessdate=2019-11-20}}</ref> Njihovi ambasadorji so slovenski kuharski mojstri [[Janez Bratovž]], [[Tomaž Kavčič (kuharski mojster)|Tomaž Kavčič]] in [[Ana Roš]]. V Bratovževi restavraciji v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bila leta 2018 predstavljena nova luksuzna polnitev bučnega olja, projekt so poimovali Luxury Black Bottle. Butična polnitev v stekleničke iz [[Steklarna Hrastnik|steklarne Hrastnik]] je opremljena z lastno pipeto, ki služi kot zamašek steklenice in je pripomoček kuharskim mojstrom, da z njo dekorirajo krožnike - olje nanaša na hrano po kapljicah in se ne izliva iz steklenice.<ref>{{Navedi splet|title=Steklenica bučnega olja za 350 evrov, Ane Roš pa ni bilo|url=https://www.dnevnik.si/1042843713|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-20}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Priznanja == * produkt Luxury Black Bottle je prejel veliko nagrado SOF-a v skupini oblikovanje.<ref>{{Citat|title=SOF|url=https://www.youtube.com/watch?v=tugjShXHzpE|accessdate=2019-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=26. SOF razglasil zmagovalce|url=https://sof.si/medijsko-sredisce/26-sof-razglasil-zmagovalce/|website=SOF|date=2017-04-07|accessdate=2019-11-20|language=sl-SI}}</ref> * najboljše pomursko podjetje leta 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo pomurska podjetja leta 2018|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/izbrali-smo-pomurska-podjetja-leta-2018-741992?fbclid=IwAR02FOHcrrI-9fv4MuTIIUmDYy1PKQdcov0l91HJtOHbF9tqVN-21gFxpgE|website=vestnik.si|accessdate=2019-11-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2019|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2019-5dc3e7c52114e05963713b1a|website=www.ozs.si|accessdate=2019-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Javnost izbrala Oljarno Kocbek, ki letos obeležuje 90. obletnico delovanja|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/22805/javnost-izbrala-oljarno-kocbek-ki-letos-obelezuje-90-obletnico-delovanja.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2019-11-21|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://kocbek.si}} * [https://www.tripadvisor.co.uk/Attraction_Review-g10414081-d19185744-Reviews-Oljarna_Kocbek-Recica_ob_Savinji.html Tripadvisor profil Oljarne Kocbek] [[Kategorija:Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Prehrambena podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] hkpctb2881pnx90puv2odhukc2qjwxi 0 469884 6653690 5971885 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653690 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{slog|razlog=nametano, rahlo promocijski ton}} '''Akcijska Strelska Zveza Društev Slovenije''' (kratica '''ASZS''') je bila ustanovljena avgusta 2005 s ciljem združiti strelske klube Slovenije, ki se s športnim streljanjem ukvarjajo ljubiteljsko in z namenom popularizacije strelskega športa. ASZS deluje na prostovoljni osnovi in z minimalnim finančnim vložkom klubov, ki so nosilci delovanja v zvezi. Glavne naloge zveze so razvoj varnega športnega streljanja, strokovno izobraževanje, koordinacija športnih prireditev, sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, skrb za ohranjanje in obveščanje članov. ASZS kot slovenska članica mednarodnih strelskih organizacij redno organizira in izvaja mednarodna strelska tekmovanja v skladu s pravili [[IDPA]], [[Steel Challenge]] in [[IASC]]. Tekmovanj, ki jih organizira ASZS se redno udeležujejo strelci ne samo iz Slovenije, temveč tudi strelci iz sosednjih držav ter strelci iz širše regije. Tekmovanj v okviru ASZS se prav tako redno udeležujejo tudi pripadniki varnostnih organov (policija, službe posebnega pomena, varnostniki ...) in pripadniki vojsk iz Slovenije, Italije, Hrvaške ter nekaterih drugih evropskih držav.Strelci pod okriljem ASZS se redno udeležujejo mednarodnih tekmovanj v tujini, med drugim so se v oktobru 2019 udeležili tudi Svetovnega prvenstva<ref>{{navedi splet |url=https://www.idpa.com/2019-idpa-world-national-championship-and-pcc-national-championship/|title=2019 IDPA World National Championship and PCC National Championship }}</ref> v [[:en:International_Defensive_Pistol_Association|IDPA]] v ZDA. Sodniška organizacija ASZS redno izvaja strokovna usposabljanja za svoje člane. Od ustanovitve do decembra 2019 se je ASZS imenovala Amaterska strelska zveza Slovenije<ref>{{navedi splet |url=https://www.ajpes.si/podjetje/Akcijska_strelska_zveza_drustev?enota=343014&EnotaStatus=1 |title=Akcijska strelska zveza društev |accessdate=13. 12. 2019 |publisher=AJPES |format= |work= }}</ref>. Do preimenovanja je prišlo zaradi včlanitve v OKS - [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijski komite Slovenije.]]ASZS se trenutno poteguje za izvedbo Evropskega prvenstva v okviru mednarodne strelske organizacije, ki jo zastopa v Republiki Sloveniji. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * http://www.aszs.si/ Akcijska Strelska Zveza Društev Slovenije – ASZS * [https://www.idpa.com/ IDPA] * [https://scsa.org/ Steel Challenge] * [http://www.aszs.si/pravila/ IASC] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] b7j36orl2soikof6q7okcqpto7lgqze 0 471453 6653653 6368162 2026-03-31T12:52:49Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Kalmarska unija |native_name = ''Kalmarunionen'' |common_name = Kalmarska unija |era = pozni srednji vek |status = zveza držav |status_text = Personalna unija | |year_start = 1397 |year_end = 1523 | |event_start = Ustanovitev |date_start = 17. junij |event1 = Engelbrektov upor |date_event1 = 1434–1436 |event2 = Stockholmska krvava kopel |date_event2 = november 1520 |event3 = [[Gustav I. Švedski]] izvoljen za <br /> kralja Švedske |date_event3 = 6. junij 1523 |event_end = Razpustitev | |p1 = Kraljevina Danska |image_p1 = [[File:State Banner of Denmark (14th Century).svg|20px|border]] |p2 = Kraljevina Norveška |image_p2 = [[File:Flag of Norway (1370).svg|20px|border]] |p3 = Kraljevina Švedska |image_p3 = [[File:Armoiries Suède moderne.svg|20px]] |s1 = Danska-Norveška |flag_s1 = Flag of Denmark.svg |s2 = Kraljevina Švedska |image_s2 = [[File:Flag of Sweden (1562–1650).svg|x13px]] |s3 = Kraljevina Škotska |flag_s3 = Flag of Scotland (traditional).svg |image_flag = Flag of the Kalmar Union.svg |image_coat = Royal Arms of Norway, Denmark & Sweden (1460-1523).svg |symbol_type = Grb Kristijana I. Danskega, Ivana Danskega in Kristijana II. Danskega |flag_type = Zastava Kalmarske unije |image_map = Kalmar Union ca. 1400.svg |image_map_caption = Kalmarska unija okoli leta 1400 | |common_languages={{plainlist| * Uradni: srednja danščina, stara švedščina, srednja norveščina, renesančna latinščina * Drugi: srednja islandščina, stara ferščina, nornščina, grenlandska skandinavščina, srednjespodnja nemščina, finščina, samščina, grenlandščina, karelščina, kalmarščina}} |capital = {{plainlist| *[[Roskilde]] <small>(1397–1416)</small> *[[Kopenhagen]] <small>(1416–1513)</small> *[[Kalmar]] <small>(1513-1523)</small>}} |religion={{plainlist| *[[katolištvo|rimskokatoliška]] *[[protestantizem|protestantstvo]] *<small> Proti koncu vladanja Kristijana II. [[Katolištvo|katoliško]]/[[Luteranstvo|luteranske]] verske motnje</small>}} |government_type = Personalna unija |title_leader = Regent |leader1 = [[Margareta I. Danska|Margareta I.]] <small>(prva)</small> |year_leader1 = 1387–1412{{smallsup|a}} |leader2 = [[Kristijan II. Danski|Kristijan II.]] <small>(zadnji)</small> |year_leader2 = 1513–23{{smallsup|b}} |currency = marka, örtug, norveški pening, švedski pening |legislature = ''Riksråd'' in ''Herredag''<br /><small>(po eden v vsakem kraljestvu)</small> |today = {{plainlist| *{{flag|Islandija}} *{{flag|Norveška}} *{{flag|Švedska}} *{{flag|Finska}} *{{flag|Danska}} *{{flag|Nemčija}} *{{flag|Združeno kraljestvo}} *{{flag|Rusija}} *{{flag|Grenlandija}}}} |footnote_a = Margareta I. je vladala: Danska 1387–1412, Norveška 1388–1389 in Švedska 1389–1412 |footnote_b = Kristijan II. je vladal: Danska in Norveška 1513–1523, Švedska 1520–1521 |demonym=|area_km2=|area_rank=|GDP_PPP=|GDP_PPP_year=|HDI=|HDI_year=}} '''Kalmarska unija''' ([[Danščina|dansko]], [[Norveščina|norveško]] in {{Jezik-sv|Kalmarunionen}}, {{Jezik-fi|Kalmarin unioni}}, {{Jezik-is|Kalmarsambandið}}, {{Jezik-kl|Kalmar unioni}}, {{Jezik-fo|Kalmarsamveldið}}, {{Jezik-la|Unio Calmariensis}}) je bila [[Skandinavija|skandinavska]] personalna unija ki je od leta 1397 do 1523<ref>Harald Gustafsson. "A State that Failed?" ''Scandinavian Journal of History'' (2006) '''32''' (3): 205–220.</ref> pod eno krono združevala tri kraljestva: [[Danska|Dansko]], [[Švedska|Švedsko]] z večino [[Finska|Finske]] in [[Norveška|Norveško]] in njene prekomorske posesti ([[Islandija]], [[Grenlandija]], [[Ferski otoki]] in [[Severni otoki]]). Unija je doživela nekaj kratkih prekinitev. Vsa kraljestva so bila suverene države, njihova notranja in zunanja politika pa je bila v domeni skupnega monarha. ==Ustanovitev== Unijo je ustanovila skandinavska [[aristokracija]], ki se je želela zoperstaviti vplivom [[Hansa|hanseatske lige]] in, bolj osebno, kraljica [[Margareta I. Danska]] (vladala 1387/1389-1412). Margareta je bila hčerka danskega kralja [[Valdemar IV. Danski|Valdemarja IV.]], poročena s švedskim in norveškim kraljem [[Haakon VI. Norveški|Haakonom VI.]], sinom [[Magnus IV. Švedski|Magnusa IV.]], kralja [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]] in [[Skanija|Skanije]]. Njen sin [[Olaf II.]] je bil priznan za njenega naslednika danskega prestola. Olaf je začel vladati leta 1376 kot [[Olaf II. Danski|Olaf II.]] s svojo materjo kot skrbnico. Ko je [[Haakon VI.]] leta 1380 umrl, je Olaf nasledil tudi norveško krono.<ref>Karlsson, Gunnar (2000). ''The History of Iceland''. str. 102.</ref> Po Olafovi smrti leta 1387 je Margareta postala [[regentinja]] [[Danska - Norveška|Danske in Norveške]]<ref name=ref3> [https://www.britannica.com/biography/Margaret-I ''Margaret I | queen of Denmark, Norway, and Sweden'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> in še isto leto posvojila svojega pranečaka [[Erik Pomeranski|Erika Pomeranskega]].<ref> [https://www.britannica.com/biography/Erik-VII ''Erik VII | king of Denmark, Norway, and Sweden'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Naslednje leto jo je švedsko plemstvo zaprosilo za pomoč proti svojemu kralju [[Albert Švedski|Albertu]].<ref>[https://www.britannica.com/place/Sweden/Code-of-law ''Sweden – Code of law | history – geography'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Po Albertovem porazu leta 1389 je bil Erik proglašen za kralja Norveške<ref name=ref3/> in leta 1396 izvoljen za kralja Danske in Švedske.<ref name=ref3/> Kronan je bil v Kalmarju 17. junija 1397.<ref>''Kalmar Union | Scandinavian history''. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Ena od glavnih spodbud za ustanovitev unije je bila zaustavitev nemškega širjenja na [[Baltik]]. Glavni vzrok za njen razpad so bili stalni spori med monarhi, ki so želeli močno zedinjeno državo, in švedskim in danskim plemstvom, ki tega ni želelo.<ref>Steinar Imsen. ''The Union of Calmar: Northern Great Power or Northern German Outpost?'' V Christopher Ocker, ur. ''Politics and Reformations: Communities, Polities, Nations, and Empires''. BRILL, 2007. str. 471–472.</ref> Različni interesi, zlasti nezadovoljstvo švedskega plemstva zaradi prevladujoče vloge [[Danska|Danske]] in Holsteina, so povzročili konflikte, ki so začeli (z več presledki) razjedati unijo že v 1430. letih. ==Razpad in posledice== Unija je izgubila del ozemlja, ko je [[Kristijan I. Danski|Kristijan I.]] kot norveški kralj zastavil [[Severni otoki|Severne otoke]] kot varščino za plačilo dote svoje hčerke Margarete, zaročene leta 1468 z [[Jakob III. Škotski|Jakobom III. Škotskim]]. Ker dota nikoli ni bila izplačana, so bili [[Severni otoki]] priključeni h [[Kraljevina Škotska|Kraljevini Škotski]].<ref> Nicolson 1972, str. 45.</ref> Kalmarska unija je razpadla, ko so se Švedi 6. junija 1523 uprli in postali neodvisni. Za svojega kralja so izvolili [[Gustav Vasa|Gustava I. Vasa]]. Ena zadnjih struktur Unije se je ohranila do leta 1526/1527, ko je [[Danski državni svet]] enostransko razglasil [[Norveška|Norveško]] za dansko provinco, vendar se to ni zgodilo in [[Norveška]] je postala dedno kraljestvo v realni uniji z Dansko.<ref>Moseng, Ole Georg (2003). ''Norges historie 1537-1814''. Universietsforlaget AS. str. 27. ISBN 978-82-15-00102-9.</ref><ref>Nordstrom, Byron (2000). ''Scandinavia since 1500''. University of Minnesota Press. str. 147. ISBN 0-8166-2098-9.</ref> Norveška je ostala del [[Danska - Norveška|dansko-norveškega kraljestva]] še skoraj tri stoletja do dinastije Oldenburg, ko je bila leta 1814 prenesena na Švedsko. Zveza Švedske in Norveške je trajala do leta 1905, ko je bil za kralja Norveške izvoljen vnuk danskega kralja Kristijana IX. in švedskega kralja Karla XV. Njegovi potomci še vedno vladajo na Norveškem. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1397]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1523]] [[Kategorija:Zgodovina Danske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Finske]] '''Kalmarska unija''' ([[Danščina|dansko]], [[Norveščina|norveško]] in {{Jezik-sv|Kalmarunionen}}, {{Jezik-fi|Kalmarin unioni}}, {{Jezik-is|Kalmarsambandið}}, {{Jezik-kl|Kalmar unioni}}, {{Jezik-fo|Kalmarsamveldið}}, {{Jezik-la|Unio Calmariensis}}) je bila [[Skandinavija|skandinavska]] personalna unija ki je od leta 1397 do 1523<ref>Harald Gustafsson. "A State that Failed?" ''Scandinavian Journal of History'' (2006) '''32''' (3): 205–220.</ref> pod eno krono združevala tri kraljestva: [[Danska|Dansko]], [[Švedska|Švedsko]] z večino [[Finska|Finske]] in [[Norveška|Norveško]] in njene prekomorske posesti ([[Islandija]], [[Grenlandija]], [[Ferski otoki]] in [[Severni otoki]]). Unija je doživela nekaj kratkih prekinitev. Vsa kraljestva so bila suverene države, njihova notranja in zunanja politika pa je bila v domeni skupnega monarha. ==Ustanovitev== Unijo je ustanovila skandinavska [[aristokracija]], ki se je želela zoperstaviti vplivom [[Hansa|hanseatske lige]] in, bolj osebno, kraljici [[Margareta I. Danska|Margareti I. Danski]] (vladala 1387/1389-1412). Margareta je bila hčerka danskega kralja [[Valdemar IV. Danski|Valdemarja IV.]], poročena s švedskim in norveškim kraljem [[Haakon VI. Norveški|Haakonom VI.]], sinom [[Magnus IV. Švedski|Magnusa IV.]], kraja Švedske, Norveške in Skanije. Njen sin Olaf je bil priznan za njenega naslednika danskega prestola. Olaf je začel vladati leta 1376 kot [[Olaf II. Danski|Olaf II.]] s svojo materjo kot skrbnico. Ko je Haakon VI. leta 1380 umrl, je Olaf nasledil tudi norveško krono.<ref>Karlsson, Gunnar (2000). ''The History of Iceland''. str. 102.</ref> Po Olafovi smrti leta 1387 je Margareta postala regentinja Danske in Norveške<ref name=ref3> [https://www.britannica.com/biography/Margaret-I ''Margaret I | queen of Denmark, Norway, and Sweden'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> in še isto leto posvojila svojega pranečaka Erika Pomeranskega.<ref> [https://www.britannica.com/biography/Erik-VII ''Erik VII | king of Denmark, Norway, and Sweden'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Naslednje leto jo je švedsko plemstvo zaprosilo za pomoč proti svojemu kralju [[Albert Švedski|Albertu]].<ref>[https://www.britannica.com/place/Sweden/Code-of-law ''Sweden – Code of law | history – geography'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Po Albertovem porazu leta 1389 je bil Erik proglašen za kralja Norveške<ref name=ref3/> in leta 1396 izvoljen za kralja Danske in Švedske.<ref name=ref3/> Kronan je bil v Kalmarju 17. junija 1397.<ref>''Kalmar Union | Scandinavian history''. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 5. junija 2017.</ref> Ena od glavnih spodbud za ustanovitev unije je bila zaustavitev nemškega širjenja na [[Baltik]]. Glavni vzrok za njen razpad so bili stalni spori med monarhi, ki so želeli močno zedinjeno državo, in švedskim in danskim plemstvom, ki tega ni želelo.<ref>Steinar Imsen. ''The Union of Calmar: Northern Great Power or Northern German Outpost?'' V Christopher Ocker, ur. ''Politics and Reformations: Communities, Polities, Nations, and Empires''. BRILL, 2007. str. 471–472.</ref> Različni interesi, zlasti nezadovoljstvo švedskega plemstva zaradi prevladujoče vloge Danske in Holsteina, so povzročili konflikte, ki so začeli (z več presledki) razjedati unijo že v 1430. letih. ==Razpad in posledice== Unija je izgubila del ozemlja, ko je Kristijan I. kot norveški kralj zastavil Severne otoke kot varščino za plačilo dote svoje hčerke Margarete, zaročene leta 1468 z Jakobom III. Škotskim. Ker dota nikoli ni bila izplačana, so bili Severni otoki priključeni k Škotskemu kraljestvu.<ref> Nicolson 1972, str. 45.</ref> Kalmarska unija je razpadla, ko so se Švedi 6. junija 1523 uprli in postali neodvisni. Za svojega kralja so izvolili [[Gustav Vasa|Gustava I. Vasa]]. Ena zadnjih struktur Unije se je ohranila do leta 1526/1527, ko je Danski državni svet enostransko razglasil Norveško za dansko provinco, vendar se to ni zgodilo in Norveška je postala dedno kraljestvo v realni uniji z Dansko.<ref>Moseng, Ole Georg (2003). ''Norges historie 1537-1814''. Universietsforlaget AS. str. 27. ISBN 978-82-15-00102-9.</ref><ref>Nordstrom, Byron (2000). ''Scandinavia since 1500''. University of Minnesota Press. str. 147. ISBN 0-8166-2098-9.</ref> Norveška je ostala del dansko-norveškega kraljestva še skoraj tri stoletja do dinastije Oldenburg, ko je bila leta 1814 prenesena na Švedsko. Zveza Švedske in Norveške je trajala do leta 1905, ko je bil za kralja Norveške izvoljen vnuk danskega kralja Kristijana IX. in švedskega kralja Karla XV. Njegovi potomci še vedno vladajo na Norveškem. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1397]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1523]] [[Kategorija:Zgodovina Danske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Finske]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] j7zsm78yj14r3qzaef3aqageio3nc7m 0 472963 6653650 6649978 2026-03-31T12:52:01Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Bivše zveze držav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = <small>Förenade Konungarikena Sverige och Norge</small> <br /><small>De forenede Kongeriger Norge og Sverige</small> <br /> <small>Dei foreina Kongerike Noreg og Sverige</small> |conventional_long_name = Združeno kraljestvo Švedske in Norveške |common_name = Švedska in Norveška |era = od [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |continent = Evropa |status = Državna zveza |status_text = Personnalna unija |government_type = [[ustavna monarhija]] |event_start = [[Kielski sporazum]] |year_start = 1814 |date_start = 14. januar |event_end = Razpustitev |year_end = 1905 |date_end = 26. oktober |event1 = [[Karel XIII. Švedski]] izvoljen za kralja Norveške; sprejeta norveška ustava |date_event1 = 4. november 1814 |event2 = Skandinavska monetarna unija |date_event2 = 16. oktober 1875 |p1 = Švedska |flag_p1 = Flag of Sweden.svg |p2 = Danska-Norveška |flag_p2 = Flag of Denmark.svg |p3 = Norveško kraljestvo |flag_p3 = Flag of the Kingdom of Norway (1814).svg |s1 = Švedska |flag_s1 = Flag of Sweden.svg |s2 = Norveška |flag_s2 = Flag of Norway.svg |image_flag = Union Jack of Sweden and Norway (1844-1905).svg |flag = |flag_type = Zastava |image_coat = Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg |symbol_type = Kraljev grb (1814-1844) |image_map = Norway-Sweden 1905.svg |image_map_caption = Švedska-Norveška leta 1904 |capital = [[Stockholm]] in [[Oslo|Christiania]]{{anchor|infoa}}^{[[#inforefa|[a]]]} |common_languages = [[švedščina]], [[norveščina]],{{anchor|infob}}^{[[#inforefb|[b]]]} [[danščina]], [[samijski jeziki]], [[finščina]] |religion = [[luteranstvo]] |title_leader = [[Kralj]] |leader1 = [[Karel XIII. Švedski|Karel XIII./II.]] |year_leader1 = 1814–1818 |leader2 = [[Karel XIV. Janez Švedski|Karel XIV./III. Ivan]] |year_leader2 = 1818–1844 |leader3 = [[Oskar I. Švedski|Oskar .I]] |year_leader3 = 1844–1859 |leader4 = [[Karel XV. Švedski|Charles XV./IV.]] |year_leader4 = 1859–1872 |leader5 = [[Oskar II. Švedski|Oskar II.]] |year_leader5 = 1872–1905 |stat_year1 = 1820 |stat_pop1 = 3,550,000{{anchor|infoc}}^{[[#inforefc|[c]]]} |stat_year2 = 1905 |stat_pop2 = 7,560,000{{anchor|infoc}}^{[[#inforefc|[c]]]} |stat_year3 = 1905 |stat_area3 = 774184 |legislature = {{anchor|infod}}^{[[#inforefd|[d]]]} |house1 = [[Riksdag deželnih stanov|Riksdag]] |type_house1 = Švedska |house2 = [[Storting]] |type_house2 = Norveška |today={{flag|Švedska}}<br />{{flag|Norveška}} |currency = '''Švedska:'''{{plainlist| * švedski riksdaler {{small|(1814–1873)}} * švedska krona {{small|(1873–1905)}}}} '''Norveška:'''{{plainlist| * norveški speciedaler {{small|(1814–1875)}} * norveška krona {{small|(1875–1905)}}}} |footnotes = {{anchor|inforefa}}a. '''[[#infoa|^]]''' Kralj je vladal izmenoma v [[Stockholm]]u (večinoma) in [[Oslo|Kristianiji]] (običajno nekaj mesecev letno). Sprejemal je ministre obeh držav hkrati (Svet unije) ali ločeno v Švedskem in Norveškem svetu. Večina norveških ministrov kabineta se je v kraljevi odsotnosti sestajala v Christianiji.<br /> {{anchor|inforefb}}b. '''[[#infob|^]]''' Pisna norveščina je prenehala obstajati v prvi polovici 16. stoletja, ko jo je nadomestila danščina. V Švedsko-norveški zvezi se je še vedno uporabljala danščina, ki se je d drugi polovici 19. stoletja rahlo ponorvežila. Leta 1885 je Storting sprejel landsmål kot uradni jezik, enakovreden danščini. <br /> {{anchor|inforefc}}c. '''[[#infoc|^]]''' 1820: 2,585,000 na Švedskem in 970,000 na Norveškem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tacitus.nu/historisk-atlas/befolkning/skandinavien.htm|title=Skandinaviens befolkning|publisher=|accessdate=2020-02-05|archive-date=2024-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240114130724/http://www.tacitus.nu/historisk-atlas/befolkning/skandinavien.htm|url-status=dead}}</ref><br /> 1905: 5,260,000 na Švedskem in 2,300,000 na Norveškem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ssb.no/sosiale-forhold-og-kriminalitet/artikler-og-publikasjoner/hundre-aars-ensomhet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141119124317/http://www.ssb.no/sosiale-forhold-og-kriminalitet/artikler-og-publikasjoner/hundre-aars-ensomhet|url-status=dead|title=SSB – 100 års ensomhet? Norge og Sverige 1905–2005 (in Norwegian)|archivedate=19. novembra 2014}}</ref><br /> {{anchor|inforefd}}d. '''[[#infod|^]]''' Švedski Riksdag je bil do leta 1866 Svet štirih dežel, potem pa se je reorganiziral v dvodomno zakonodajno telo. Norveški Storting je bil enodomno zakonodajno telo, v katerem je kabinet potreboval soglasje večine. }} '''Švedsko-norveška zveza''' ([[Švedščina|švedsko]] Svensk-norska unionen, [[Norveščina|norveško]] Den svensk-norske union), uradno '''Združeno kraljestvo Švedske in Norveške''', je bila personalna unija kraljestev [[Švedska|Švedske]] in [[Norveška|Norveške]] pod skupnim monarhom in s skupno [[Zunanja politika|zunanjo politiko]], ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.<ref>[https://www.worldstatesmen.org/Sweden.html ''Sweden'']. World Statesmen. Pridobljeno 17. januarja 2015.</ref><ref>[https://www.worldstatesmen.org/Norway.htm ''Norway'']. World Statesmen. Pridobljeno 17. januarja 2015.</ref> Državi sta imeli vsaka svojo [[Ustava|ustavo]], zakonodajo, sodstvo, državno upravo, oborožene sile in valuto. Kralji so vladali večinoma iz [[Stockholm]]a, kjer so bila tuja diplomatska predstavništva. Norveški vladi so predsedovali podkralji: Švedi do leta 1829 in Norvežani do leta 1856. Po tem letu je mesto ostalo prazno in bilo leta 1873 ukinjeno. Zunanjo politiko je do razpustitve zveze leta 1905 vodil švedski zunanji minister. Norveška je bila pred tem tesno povezana z [[Danska|Dansko]]. Dansko-norveško zavezništvo z [[napoleon]]sko [[Francija|Francijo]] sta izkoristili [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Carska Rusija]] za aneksijo Švedskega kraljestva kot kompenzacijo za izgubo [[Finska|Finske]] leta 1809 in kot nagrado za pridružitev k protinapoleonski koaliciji. Do sklenitve [[Kielski sporazum|Kielskega sporazuma]] leta 1814 je bil kralj Danske-Norveške prisiljen odstopiti Norveško švedskemu kralju. Ker se je Norveška uprla sprejeti določila sporazuma, je razglasila svojo neodvisnost in na začetku leta 1814 v Eidsvollu sklicala ustanovno skupščino. Po sprejetju nove norveške ustave 17. maja 1814 je bil za kralja izvoljen danski princ [[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]]. Po izvolitvi je izbruhnila švedsko-norveška vojna, ki se je končala z [[Mosska konvencija|Mossko konvencijo]]. S sklepnim dokumentom, ki ga je sestavil Kristijan Friderik, je po sklicu izrednega zasedanja norveškega parlamenta (''Storting'') abdiciral, da bi se norveška ustava lahko revidirala in omogočila personalno unijo s Švedsko. 4. novembra je ''Storting'' za kralja Norveške izvolil [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII. Švedskega]], s čimer je potrdil novo zvezo. Razlike med kraljestvoma so privedle do neuspelega poskusa ustanovitve ločene norveške konzularne službe in 7. junija 1905 do enostranskega sklepa ''Stortinga'', da Norveška razglasi svojo neodvisnost. Švedska je norveško odločitev sprejela in 26. oktobra 1905 sprejela sklep o razpustitvi personalne unije. Na Norveškem so na plebiscitu za novega kralja potrdili danskega princa Karla. Princ je ponudbo sprejel in bil 18. novembra kronan kot [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]] ==Ozadje== Švedska in Norveška sta bili dvakrat združeni pod isto krono: od 1319 do 1343 in ponovno na kratko od 1449 do 1450. V naslednjih stoletjih je bila Norveška tesno povezana z Dansko, uradno kot eno kraljestvo, v resnici pa kot provinca, v kateri so iz Kopenhagna vladali danski kralji. Po uvedbi [[Absolutizem|absolutizma]] leta 1660 je bila vzpostavljena bolj centralizirana oblika vladanja, vendar je Norveška kljub temu obdržala nekaj svojih institucij, vključno z zakonodajo, vojsko in denarjem. Kasnejši zgodovinarji so to državo imenovali [[Danska-Norveška]]. Švedska je iz [[Kalmarska zveza|Kalmarske zveze]] izstopila leta 1523 pod kraljem [[Gustav Vasa|Gustavom Vaso]] in sredi 17. stoletja po posredovanju [[Gustav II. Adolf|Gustava II. Adolfa]] v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] postala lokalna velesila. Po ambicioznih vojnah kralja [[Karel XII. Švedski|Karla XII.]] je po veliki severni vojni (1700–1721) izgubila svoj primat. Po razpustitvi Kalmarske zveze sta Švedska in Danska-Norveška postala rivala in se vojskovala v več vojnah, v katerih so morali Norvežani in Danci v letih 1645–1658 Švedom prepustiti več pokrajin. Švedi so Norveško napadli tudi leta 1567, 1644, 1658 in 1716, da bi jo odcepili od Danske ali jo celo priključili. Stalne vojne in pohodi so med Norvežani povzročili neprikrito jezo do Švedov. V 18. stoletju je Norveška doživljala obdobje velikega razcveta in postala pomemben član zveze z Dansko. Razvila se je lesna industrija, ki je rezan les izvažala predvsem v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]. Lastniki žag in trgovci z lesom v okolici Kristanije so postali zelo vplivna gospodarska elita, ki je vlado v Kopenhagnu začela gledati kot oviro za norveške težnje. Njihova vse večja samozavest je povzročila dvom v politiko, ki je postavljala danske interese nad interese Norveške, hkrati pa zavračala ključne norveške zahteve po ustanovitvi pomembnih nacionalnih institucij, kot sta nacionalna banka in univerza. Nekateri člani »lesne aristokracije« so zato videli Švedsko kot bolj naravnega partnerja in z njo gojili trgovinske in politične stike. Okoli leta 1800 so se mnogi vidni Norvežani na skrivaj zavzemali za odcepitev od Danske, vendar niso dejavno spodbujali neodvisnosti. Njihov neuradni vodja je bil grof Herman Wedel-Jarlsberg. Švedska politika je v tistem času gojila dobre odnose z Norveško in spodbujala vse znake separatizma. Kralj [[Gustav III. Švedski|Gustav III.]] je navezal dejavne stike z vsemi krogi na Norveškem, ki so bili bolj naklonjeni zvezi s Švedsko kot z Dansko. Takšna prizadevanja na obeh straneh meje so bila nerealna, dokler niso [[napoleonske vojne]] ustvarila razmer, ki so povzročile velike politične preobrate v Skandinaviji. ==Posledice napoleonskih vojn== Švedska in Danska-Norveška sta si med napoleonskimi vojnami vztrajno prizadevali ostati nevtralni in dolgo uspevali, kljub številnim vabilom sprtih strani. Obe državi sta se leta 1800 pridružili [[Rusko carstvo|Rusiji]] in [[Prusija|Prusiji]] v Drugi zvezi oborožene nevtralnosti. Danska-Norveška je bila po britanskem napadu na njeno ladjevje v prvi bitki pri Kopenhagenu aprila 1801 prisiljena na umik iz zveze, vendar je ostala politično nevtralna. Po umoru ruskega carja [[Pavel Ruski|Pavla I.]] leta 1801 je zveza razpadla. Danska-Norveška je po drugem britanskem napadu na dansko ladjevje v bitki pri Kopenhagnu leta 1807 sklenila zavezništvo s [[Francija|Francijo]]. Prestolnica je bila brez obrambe, ker je bila vojska na južni meji, da bi jo branila pred morebitnim francoskim napadom. Po težkem obstreljevanju britanske mornarice se je vdala. Ker je Švedska medtem sklenila zavezništvo z Britanci, je Danska-Norveška stopila na Napoleonovo stran in 29. februarja 1808 Švedski napovedala vojno. [[Slika:Jean-Baptiste-Jules Bernadotte, Prince de Ponte-Corvo, roi de Suède, Maréchal de France (1763-1844).jpg|thumb| Nicolas Jouy (po portretu François-Joseph Kinsona): Jean Baptiste Bernadotte, Napoleonov maršal, od leta 1810 švedski kronski princ in od leta 1818 švedski in norveški kralj]] Ker je britanska pomorska blokada ogrozila komunikacije med Dansko in Norveško, je Norveška ustanovila začasno norveško vlado s sedežem v Kristianiji (zdaj Oslo). Vlado je vodil princ [[Karel Avgust Švedski|Kristijan Avgust Augustenborški]]. Bila je prva norveška nacionalna vlada po nekaj stoletjih danske nadoblasti. Za Kristijana Avgusta je bil največji izziv, kako med britansko blokado zagotoviti zadostne dobave hrane. Ko je Norveško spomladi 1808 napadla Švedska, je princ poveljeval vojski v južni Norveški in uspešno odbil nekaj švedskih napadov. Po bitkah pri Toverundu in Prestebakku je prisilil Švede na umik na njihovo ozemlje. Zaradi uspešnega vodenja vlade in zmag proti Švedom, je na Norveškem postal zelo priljubljen. Njegove zasluge in priljubljenost so opazili celo Švedi in mu po strmoglavljenju kralja [[Gustav IV. Adolf Švedski|Gustava IV. Adolfa]] ponudili švedski prestol. Eden od vzrokov za neuspehe švedske invazijske vojske je bil istočasen napad Rusije na Finsko 21. februarja 1808. Vojna na dveh frontah se je za Švedsko izkazala za katastrofalno, ker je morala po Fredrikshamnskem mirovnem sporazumu, sklenjenem 17. septembra 1809, Rusiji prepustiti celo Finsko. Nezadovoljstvo zaradi slabega vodenja vojne je privedlo do odstavitve kralja Gustava IV. Adolfa 13. maja 1809. Za njegovega naslednika je bil izbran poveljnik sovražnikove vojske Kristijan Avgust, leta 1809 povišan v podkralja Norveške. Švedski vstajniki so menili, da bi njegova velika priljubljenost med Norvežani morda odprla pot za združitev z Norveško, ki bi nadomestila izgubo Finske. Zelo cenjen je bil tudi zato, ker ni zasledoval umikajoče se švedske vojske v času, ko je v finski vojni na Švedsko močno pritiskala Rusija. Kristijan Avgust je bil 29. decembra 1809 izvoljen za kronskega princa Švedske in 7. januarja 1810 zapustil Norveško. Po njegovi nenadni smrti maja 1810 je Švedska za njegovega naslednika izbrala francoskega maršala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean Baptista Bernadotta]], v katerem je videla tudi galantnega nasprotnika in sposobnega vojaškega poveljnika. ===Švedska išče nadomestilo za izgubo Finske=== [[Slika:Charles XIII of Sweden.jpg|left|thumb|200p|Kralj [[Karel XIII. Švedski]] (Karel II. Norveški)]] Glavni cilj Bernardottove zunanje politike v vlogi kronskega princa je bila pridobitev Norveške, ki bi nadomestila dokončno izgubo Finske v korist Rusije. Z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] je 24. marca 1812 sklenil tajni sporazum o zavezništvu proti Franciji in Danski-Norveški. Njegova zunanja politika je izzvala nekaj kritik med švedskimi politiki, ki se jim je zdelo nemoralno odškodovati Švedsko na račun šibkejšega prijateljskega soseda, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] in Rusija pa sta vztrajali, da je njegova prva naloga protinapoleonska koalicija. Britanija je odločno nasprotovala svoji podpori sramotni norveški pustolovščini pred uničenjem skupnega sovražnika. Združeno kraljestvo je s Stockholmsko pogodbo, sklenjeno 3. marca 1813, zagotovilo podporo združenju Norveške in Švedske. Nekaj tednov kasneje je podporo zagotovila tudi Rusija in nato še Prusija kot nagrado za sodelovanje v vojni proti Napoleonu. Švedska sama je svojim zaveznikom 24. marca 1813 obljubila, da se bo pridružila [[Vojna Šeste koalicije|Šesti koaliciji]] in napovedala vojno Franciji in Danski-Norveški. Na pohodih v severni Evropi je Karel Ivan uspešno poveljeval Severni armadi v [[bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] 16.–19. oktobra 1813 in pohodu proti Danski, s katerim je prisilil Dance na predajo Norveške. ==1814== ===Kielski mirovni sporazum=== Švedske, ruske in nemške čete pod poveljstvom švedskega prestolonaslednika so grozile, da bodo okupirale [[Jutlandija|Jutlandijo]], zato je danski kralj [[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]] 7. januarja 1814 pristal, da Norveško prepusti Švedski. Predaja je bila formalizirana v [[Kielski sporazum|Kielskem mirovnem sporazumu]], podpisanem 14. januarja 1814. Danska je obdržala suverenost nad norveškimi [[Ferski otoki|Ferskimi otoki]], [[Islandija|Islandijo]] in [[Grenlandija|Grenladijo]]. Četrti člen sporazuma je določal, da se Norveška prepušča »švedskemu kralju« in ne Švedskemu kraljestvu. Klavzula je bila ugodna tako za Norvežane kot za bodočega kralja, katerega položaj je bil zaradi revolucionarnega vzdušja na Švedskem dokaj negotov. Iz korespondence britanske vlade je razvidno, da je pritiskala na pogajalce naj sklenejo sporazum in se izognejo invaziji na Dansko. Bernadotte se je po sklenitvi sporazuma pisno zahvalil vladam Prusije, Avstrije in Združenega kraljestva za njihovo podporo, poudaril zasluge Rusije in najavil večjo stabilnost v Skandinaviji. 18. januarja je danski kralj poslal pismo norveškemu narodu in ga odvezal od prisege zvestobe. ===Poskus državnega udara kronskega princa Kristijana Friderika=== Ko je bil norveški podkralj in danski kronski princ [[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]] še na Norveškem, se je odločil ohraniti celovitost države in poskušal z uporom na Norveškem doseči ponovno združitev z Dansko. Svoj načrt je v tajnem pismu decembra 1813 razkril danskemu kralju, ki se je z njim verjetno celo strinjal, ko bi bilo treba načrt izvesti, pa je spoštoval določila Kielskega sporazuma in Kristijanu Frideriku ukazal, naj Švedom preda obmejne trdnjave in se vrne na Dansko. Kristijan Friderik ukaza ni spoštoval in ukazal svojim četam, da trdnjav ne predajo. Odločil se je, da bo kot zakonit dedič ustanovil neodvisno vlado na čelu z njim samim. 30. januarja se je posvetoval z več prominentnimi norveškimi svetovalci in trdil, da kralj Friderik nima nobene pravice, da bi mu odvzel zakonito dediščino, ker je zakonit norveški kralj, Norveška pa ima pravico do samoodločbe. Z njim se je strinjala rudi začasna vlada in s tem postavila temelje gibanja za neodvisnost. 2. januarja je bila norveška javnost obveščena, da njihova država zdaj pripada švedskemu kralju. Večina Norvežanov je bila ogorčena, ker je zavračala švedsko oblast in zagovarjali idejo o nacionalni neodvisnosti. Švedski kronski princ Bernardotte jim je odgovoril z grožnjo, da bo z vojsko okupiral Norveško in uvedel embargo na žito, dokler ne bo država prostovoljno spoštovala določil Kielskega sporazuma. Grožnja z vojsko ni bila realna, ker je bil v tistem času prezaseden s sklepnimi bitkami na celini, kar je Norvežanom dalo čas, da razvijejo svoje načrte. ===Gibanje za neodvisnost Norveške=== [[Slika:Christian Frederik J. L. Lund.jpg|thumb|left|200px| Johan Ludwig Lund (1813): Kristijan Friderik, princ Danske in Norveške, od maja do oktobra 1814 kralj Norveške in od leta 1839 do 1848 kot [[Kristijan VIII. Danski|Kristijan VIII.]] kralj Danske]] Kristijan Friderik je 10. februarja povabil na srečanje v Eidsvollu prominentne Norvežane, da bi preučili stanje v državi. Obvestil jih je, da se namerava upreti švedski nadoblasti in zase zahtevati norveško krono. V burni razpravi so ga svetovalci prepričali, da mora norveška zahteva za neodvisnost temeljiti na samoodločbi in da je on tisti, ki jo mora izvesti. Po vrnitvi v Kristianijo se je Kristijan Friderik 19. februarja proglasil za regenta Norveške. Vsem stanovom je ukazal, da na srečanju 25. februarja prisežejo lojalnost norveški neodvisnosti in izvolijo delegate v ustavno skupščino, sklicano v Eidsvollu 10. aprila. Švedska vlada je Kristijanu Frideriku takoj poslala delegacijo z opozorilom, da kršitev Kielskega sporazuma za Norveško pomeni vojno s podpisnicami sporazuma. Posledica vojne bi bilo pomanjkanje in bankrot države. Kristijan Friderik je po zasebnih poteh poslal dopise vladam evropskih držav in jih prepričeval, da ni voditelj danske zarote proti sklepom Kielskega sporazuma in da je njegovo delovanje odraz želje Norvežanov po samoodločitvi. 24. februarja 1814 je prišla v Kristianijo švedska delegacija. Kristijan Friderik je zavrnil proklamacijo švedskega kralja in vztrajal, da bo prebral svojo izjavo norveškemu ljudstvu in se razglasil za regenta. Švedi so njegovo odločitev označili za nepremišljeno in nezakonito in se vrnili na Švedsko. Naslednji dan so cerkveni zvonovi v Kristianiji zvonili celo uro in pozivali meščane, naj prisežejo zvestobo Kristijanu Frideriku. Kristijan Friderik je v [[London]] poslal Carstena Ankerja, da bi pri britanski vladi dosegel priznanje norveške neodvisnosti. Britanski prvi minister lord Liverpool je Ankerjevo prošnjo odločno zavrnil, Anker pa je kljub temu vztrajal in poskušal britanske aristokrate in politike prepričati, da ga podprejo. Zahteve mu je uspelo predstaviti v parlamentu, kjer je Earl Grey 10. maja skoraj tri ure govoril v Gornjem domu. Njegove argumenta so predstavili tudi v Spodnjem domu parlamenta in jih utemeljevali z izjavo, da se Združeno kraljestvo, ki se je 22 let borilo za svobodo v Evropi, zdaj ne bi smelo boriti za prisilno podjarmljenje svobodnega ljudstva. Sporazum med Britanijo in Švedsko so Britanci vsem argumentom navkljub spoštovali. Anker je ostal v Londonu do jeseni in se vztrajno prizadeval vzbuditi naklonjenost in podporo norveški neodvisnosti. Kristijan Friderik je na začetku marca organiziral svoj kabinet in vlado s petimi resorji, odločanje pa je obdržal zase. ===Krepitev opozicije=== Grof Wedel-Jarlsberg, najvidnejši član norveške aristokracije, je na Danskem organiziral dobave hrane za stradajoče Norvežane, Kristiijan Friderik pa jih je medtem miril. Grof je na svojem potovanju obiskal grofa Hansa Henrika von Essena, novoimenovanega norveškega generalnega guvernerja. Ob vrnitvi marca 1814 je opozoril regenta, da igra nevarno igro, za kar je bil obtožen za tajno dogovarjanje s Švedi. Javno mnenje je postajalo vedno bolj kritično do regentove politike, za katero so sumili, da namerava Norveško ponovno privesti pod dansko oblast. 9. marca 1814 je prišla v Kopenhagen švedska delegacija z zahtevo, da Kristijanu Frideriku odvzamejo pravico do dedovanja danskega prestola, in grožnjo, da bodo evropske sile napadle Dansko, če ne bo prekinila stikov z norveškim gibanjem za neodvisnost. Danski zunanji minister Niels Rosenkrantz je na švedske zahteve odgovoril, da danska vlada ne podpira norveške neodvisnosti in ne more zapustiti obmejnih utrdb, ker niso njene. Razdedinjenja Kristijana Friderika niso obravnavali. Ob norveški meji se je začela zbirati švedska vojska in širiti novice, da se bo začela vojna. Poveljnik švedske vojske na norveški meji von Essen je v pisnih poročilih Bernadottu Kristijana Friderka omenjal kot upornika in da bodo vsi danski uradniki, ki se ne bodo vrnili v domovino, obravnavani kot izobčenci. Kristijan Friderik se je na to odzval z zasegom vseh plovil v norveških pristaniščih in aretacijo vseh uradnikov, ki so načrtovali odhod na Dansko. 1. aprila je danski kralj Friderik VI. poslal Kristijanu Frideriku dopis, v katerem ga je prosil, naj odneha in se vrne na Dansko. Omenjeno je bilo tudi razdedinjenje. Kristijan Friderik je ponudbo zavrnil, se skliceval na samoodločanje Norvežanov in omenil možnost ponovne združitve Danske in Norveške v nekem prihodnjem času. Četudi so evropske sile zavrnile priznanje norveškega gibanja za neodvisnost, so se na začetku aprila začeli pojavljati znaki, da niso povsem na švedski strani. S približevanjem ustavne konvencije se je gibanje za neodvisnost vedno bolj krepilo. ===Ustavna konvencija=== [[Slika:Eidsvoll riksraad 1814.jpeg|thumb|250px|Oscar Wergeland: Norveška ustavna skupščina leta 1814]] Delegati ustavne konvencije so se zbrali 10. aprila v Eidsvollu. 11. aprila so v prisotnosti Kristijana Friderika izvolili predsedstvo, naslednji dan pa se je začela razprava. Razpravljavci so se kmalu razdelili v dve stranki. V prvi, imenovani »danska stranka«, so bili zagovorniki neodvisnosti, v drugi, imenovani »švedska stranka«, pa unionisti. Vsi delegati so se strinjali, da bi bila idealna rešitev neodvisnost, vendar se niso strinjali glede tega, kaj je v danih okoliščinah izvedljivo. * Stranka za neodvisnost je imela večino in trdila, da je mandat omejen na formaliziranje norveške neodvisnosti na osnovi ljudske prisege zvestobe, izrečene na začetku tega leta. Norveški regent bo Kristijan Friderik, odnosi z Dansko pa bodo predmet pogajanj v kontekstu norveške neodvisnosti. * Unionistična stranka, ki je bila v manjšini, je verjela, da lahko Norveška doseže bolj neodvisen položaj v ohlapni zvezi s Švedsko kot del Danske monarhije. Skupščina bi morala delovati z delom tudi potem, ko bo ustava popolna. [[Slika:Christian Magnus Falsen EM.01457 crop.jpg|thumbnail|left|200px|Kristijan Magnus Falsen, pri 32 letih oče norveške ustave]] Ustavna komisija je 16. aprila predstavila svoje predloge in sprožila živahne debate. Stranka za neodvisnost je na glasovanju zmagala z rezultatom 78:33 in razglasila Norveško za neodvisno monarhijo. V naslednjih dneh je znotraj konvencije na površje izplavalo vzajemno sumničenje in nezaupanje. Delegati niso bili soglasni ali naj upoštevajo mišljenja evropskih sil, ker so bila nekatera dejstva morda zamolčana. Do 20. aprila sta Christian Magnus Falsen in Gunder Adlerhad za osnovo ustave vzela načelo pravice naroda do samoodločbe in ga artikulirala. Prvi osnutek ustave je 1. maja parafirala komisija za parafiranje osnutka. Ključni koncept ustave je vključeval zagotovila za osebno svobodo, pravico do lastnine in enakost. Po silni razpravi se je skupščina 4. maja odločila, da bo Norveška privržena [[Luteranstvo|luteranski]] veri, da bo kralj moral biti luteranec, s čimer je bil [[Katolištvo|katoliški]] švedski prestolonaslednik [[Karel XIV. Janez Švedski|Bernadotte]] izključen iz tekme za prestol. [[Judje|Judom]] in [[Jezuiti|jezuitom]] vstop v kraljestvo ne bi bil dovoljen. Stranka za neodvisnost je na drugem glasovanju, na katerem je bilo izglasovano načelo, da na Norveškem lahko vlada tudi tuj monarh, če se je zanj odločita dve tretjini članov ustavne skupščine, izgubila z rezultatom 11:98. Čeprav je bil zadnji odlok ustave podpisan 18. maja, se kot Dan norveške ustavnosti praznuje 17. maj, ko je bil za norveškega kralja soglasno izvoljen Kristijan Friderik. Več delegatov se je kljub temu spraševalo, ali se bo politično stanje s tem stabiliziralo. ===Iskanje domačega in mednarodnega priznanja=== [[Slika:CarlXIVJohnSweden.jpg|thumb|200px|Švedski kronski princ Bernadotte, ki je neomajno nasprotoval norveški neodvisnosti in ponujal ugodne pogoje za združitev]] 22. maja je novoizvoljeni kralj triumfalno vstopil v Kristianijo. Pozdravile so ga topovske salve s trdnjave Akershus, v stolnici pa je bila slavnostna maša. Vlada je bila še vedno zaskrbljena zaradi mednarodnega ozračja in se odločila, da bo dva delegata iz ustavodajne skupščine poslala h Karstenu Ankerju v Anglijo, da bi skupaj z njim dosegla britansko priznanje norveške neodvisnosti. Sklicana je bila prva seja državnega sveta in ustanovljeno vrhovno sodišče. 5. junija je prišel v Kristianijo na neuradni obisk britanski odposlanec John Philip Morier. Sprejel ga je eden od ministrov. Odposlanec je pristal, da se neuradno sestane s kraljem in poudaril, da se ničesar, kar je in bo storil, ne sme razlagati kot priznanje norveške neodvisnosti. Govorilo se je, da Morier želi Bernadottovo odstavitev in izgon na danski otok Bornholm. Kralj je prosil Veliko Britanijo, naj posreduje med Norveško in Švedsko, toda Morier ni odstopil od britanske zavrnitve norveške neodvisnosti. Zahteval je, da se Norveška podredi švedski nadvladi, in to, da se stališče njegove vlade objavi v vseh norveških časopisih. 10. junija je bila mobilizirana norveška vojska in razdeljeno orožje in strelivo. 16. junija je Karsten Anker pisno poročal Kristijanu Frideriku o svojih nedavnih razgovorih z visokimi pruskimi in avstrijskimi diplomati, na katerih je izvedel, da se njihova podpora švedskim zahtevam do Norveške zmanjšuje, da ruski car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]], daljni sorodnik Kristijana Friderika, zagovarja švedsko-norveško zvezo, vendar brez Bernadotta kot kralja, in da želi Velika Britanija obdržati Norveško izven ruskega vplivnega območja. ===Uvod v vojno=== 26. junija so prišli v Vänersborg na Švedskem odposlanci Rusije, Prusije, Avstrije in Združenega kraljesta, da bi prepričali Kristijana Friderika, naj privoli v določila Kielskega sporazuma. Von Essen je odposlancem povedal, da je 65.000 švedskih vojakov pripravljenih za napad na Norveško. 30. junija so odposlanci prišli v Kristianijo, kjer so odklonili gostoljubnost Kristijana Friderika. Naslednji dan so se sestali z norveškim Državnim svetom, kateremu je ruski odposlanec odkrito povedal: Norveška se mora podrediti švedski kroni ali se soočiti z vojno s celo Evropo. Ko je Kristijan Friderik ne grožnjo odgovoril, da imajo Norvežani pravico do odločanja o svoji usodi, je avstrijski odposlanec August Ernst Steigentesch komentiral: »''Narod? Kaj imajo povedati proti volji njegovih vladarjev? To bi pomenilo obrniti svet na glavo''«. Kristijan Friderik je med pogajanji ponudil, da se odreče prestolu in se vrne na Dansko, Norvežani pa naj se o svoji prihodnost izrečejo na izredni seji Parlamenta (''Storting''). Predajo obmejnih trdnjav švedski vojski je zavrnil. Delegacija štirih držav je zavrnila Kristijanov predlog, da bi bila norveška ustava podlaga za pogajanja o združitvi s Švedsko, vendar je obljubila, da bo predlog poslala v obravnavo švedskemu kralju. 20. julija je Bernadotte poslal svojemu »bratrancu« dopis, v katerem ga je obtožil za dvorne spletke in nori avanturizem. Dva dni kasneje se je sestal z delegacijo, ki je bila na Norveškem. Delegati so ga spodbujali, naj razmisli o predlaganih pogojih Kristijana Friderika za zvezo s Švedsko. Ogorčeni kronski princ je ponovil svoj ultimat, da se mora Kristijan Friderik odpovedati vsem pravicam do norveškega prestola in prepustiti obmejne trdnjave Švedski ali se soočiti z vojno. 27. julija je švedsko ladjevje zasedlo otoke Hvaler, s čimer se je začela vojna z Norveško. Naslednji dan je Kristijan Friderik zavrnil švedski ultimat, ker bi vdaja pomenila izdajo naroda. 29. julija je švedske vojska napadla Norveško. ===Vojna z dvema zmagovalcema=== Švedske sile so med prodiranjem v Norveško naletele na šibek odpor in obšle trdnjavo Fredriksten. Prvi spopadi so bili kratki in so se končali z zmagami Švedov. 4. avgusta se je utrjeno mesto Fredrikstad vdalo. Kristijan Friderik je ukazal umik na reko Glommo. Švedska vojska je poskušala umik preprečiti, vendar je bila v bitki Lamgnesu poražena. Norvežani so slavili pomembno taktično zmago. Švedskim napadom so se uspešno upirali tudi pri Kongsvingeru. 3. avgusta je Kristijan Friderik na seji kabineta v Mossu objavil svojo politično oporoko. 7. avgusta je v norveški vojni štab v Spydebergu prišla Bernadottova delegacija s predlogom za premirje, ki je temeljil na zvezi obeh držav ob spoštovanju norveške ustave. Kristijan Friderik je naslednji dan izjavil, da je zadovoljen s predlogom in švedski vojski dovolil, da ostane na položajih vzhodno od Glomme. 10. avgusta se je začela mirovna [[Mosska konvencija|konencija v Mossu]], ki se je končala 14. avgusta z objavo splošnega premirja. Kristijanu Frideriku je uspelo iz besedila izključiti vse znake, da je Norveška priznala [[Kielski sporazum]], in doseči, da je Švedska sprejela stališče, da de sporazum ne sme šteti za premiso bodoče zveze med državama. Bernadotte je izkoristil priložnost, da se izogne dragi vojni, zato osvojenega norveškega ozemlja ni priključil Švedski, ampak je z njega umaknil svojo vojsko in Norveški ponudil ugodne mirovne pogoje. Obljubil je, da bo priznal norveško ustavo z amandmajem, ki bo omogočil združitev obeh držav. Kristijan Friderik se je s tam strinjal in septembra ali oktobra sklical izredno sejo Parlamenta. Svoja pooblastila je prenesel na izvoljene predstavnike naroda, ki bi se pogajali o pogojih združitve s Švedsko, se odrekel vsem zahtevam po norveškem prestolu in zapustil državo. Po odhodu je zapadel v globoko depresijo, ker so ga z vseh strani obtoževali za politični in vojaški poraz. ===Nemirno premirje=== Novica je močno prizadela norveško javnost. Reakcije so vključevale jezo zaradi »strahopetnosti« in »izdaje« vojaških poveljnikov, obup nad prihodnostjo norveške neodvisnosti in zmedo glede prihodnosti države. Kristijan Friderik je potrdil svojo pripravljenost za sestop s prestola iz »zdravstvenih razlogov« in prepustitev oblasti Državnemu svetu. V listini, objavljeni 28. avgusta, je Državnemu svetu ukazal, da sprejme ukaze »najvišje oblasti«, s čimer je implicitno mislil švedskega kralja. Dva dni kasneje se je švedski kralj proglasil z kralja obeh držav. 3. septembra je Velika Britanija ukinila blokado norveških pristanišč. Ponovno je začela delovati poštna služba med Švedsko in Norveško. Magnus Friderik Ferdinand Björnstjerna, švedski general na okupiranem norveškem ozemlju, je grozil z nadaljevanjem sovražnosti, če Norveška ne bo spoštovala mirovnega sporazuma in prostovoljno vstopila v zvezo s Švedsko. Konec septembra je izbruhnil spor med švedskimi oblastmi in norveškim Državnim svetom zaradi delitve žita med reveže v Kristianiji. Švedi so poskušali žito prikazati kot darilo švedskega kralja, Državni svet pa se je poskušal izogniti videzu, da ima Norveška novega kralja, dokler zveza ne bi bila formalizirana. ===Izpolnjevanje zahtev Mosske konvencije=== Na začetku oktobra so Norvežani ponovno zavrnili Bernadottovo pošiljko žita. Norveški trgovci so najemali kredite za nabavljanje hrane in drugih potrebščin na Danskem. Norvežani so kljub temu na splošno sprejeli dejstvo, da je zveza s Švedsko neizbežna. 7. oktobra je bila sklicana izredna seja Parlamenta. Delegati z območij, ki jih je Švedska zasedla v Østfoldu, so se seje udeležili šele po zagotovilu, da ne dolgujejo zvestobe švedskim oblastem. Dan pred iztekom premirja je Parlament z 72 glasovi proti petim glasoval za personalno unijo s Švedsko, poskus izvolitve Karla XIII. za norveškega kralja pa je propadel. Volitve kralja so preložili do sprejema ustreznih ustavnih dopolnil. Naslednji dan je Parlament sprejel več resolucij, s katerimi je želel v Zvezi ohraniti čim več suverenosti. 1. novembra so z 52 glasovi proti 25 izglasovali sklep, da Norveška ne bo imenovala svojih konzulov, kar je imelo kasneje resne posledice. Parlament je prilagodil ustavne dopolnitve tako, da so 4. novembra omogočili zvezo s Švedsko, in enoglasno izvolili Karla XIII. za kralja Norveške. ==Zveza== [[Slika:Norge og Sverige 1847 copy.jpg|thumb|Peter Andreas Munch: Zemljevid Norveške in Švedske leta 1847]] Novi kralj ni nikoli prišel v svoje Norveško kraljestvo. Namesto njega je 18. novembra 1814 tja prišel njegov posinovljenec Bernardotte, kasnejši kralj [[Karel XIV. Janez Švedski|Karel XIV. Ivan]]. V Parlamentu je sprejel kraljevo izvolitev in prisegel, da bo v kraljevem imenu spoštoval ustavo. V svojem govoru je poudaril, da je Švedsko-norveška zveza zveza, ki jo je kralj sklenil z norveškim ljudstvom, in »''da se je odločil prevzeti obveznosti do ljudi in ne privilegijev, zapisanih v uradnih dokumentih''«. Zavrnitev [[Kielski sporazum|Kielskega sporazuma]] kot pravne podlage za Zvezo je švedski Parlament potrdil v preambuli Akta o združitvi 15. avgusta 1815. Za razumevanje narave Zveze je treba poznati zgodovinske dogodke, ki so pripeljali do njene ustanovitve. Dogodki jasno kažejo, da je Švedska ob pomoči velikih sil prisilila Norveško na vstop v Zvezo, na drugi strani pa je Norveška s pomočjo istih velikih sil pomembno diktirala pogoje za vstop vanjo. V ustavnemu združevanju dveh strani na podlagi tako nasprotujočih si kalkulacij se vedno skriva tudi seme nesoglasij. Švedi so v Zvezi videli uresničitev ideje, ki so jo gojili že veš stoletij, predvsem potem, ko so pred kratkim izgubili Finsko. Upali so, da bodo z upornimi Norvežani sčasoma navezali tesnejše stike. Norvežani kot šibkejša stran so zahtevali strogo izpolnjevanje pogojev, ki so jih sprejeli, in ljubosumno varovali spoštovanje vseh podrobnosti, ki so potrjevale enakost med državama.<ref>Hertzberg, E. (1906). ''Unionen''. V Salmonsens ''Konversationsleksikon'', Vol. XVII, Kopenhagen. str. 1043.</ref> Posebnost Zveze je bila, da je imela Norveška bolj demokratično ustavo kot Švedska. Norveška ustava iz leta 1814 se je veliko bolj striktno držala načela delitve oblasti na izvršno, zakonodajno in sodno vejo. Norveška je dala zakonodajni veji oblasti večjo avtoriteto kot katera koli druga evropska država. Švedski kralj, na primer, je bil skoraj popoln avtokrat; v vladnem dokumentu iz leta 1809 je bila nedvoumna izjava, da bo »''kralj sam vladal kraljestvu''«. Na Norveškem je imelo volilno pravico mnogo več odraslih moških (okoli 40%) kot v socialno razslojeni Švedski. V zgodnjem obdobju Zveze je v norveški politiki prevladoval vpliv razreda državnih uslužbencev. Ker jih je bilo malo, bi svoj vpliv zlahka izgubili, če bi njihovi nasprotniki dobili številčno premoč z izbiro članov iz nižjih družbenih slojev. Civilni uslužbenci so za ohranitev svoje premoči začeli sklepati zavezništva z uspešnimi kmeti v regiji. Zvestobo kmetov je ohranjala politika vzajemnih interesov. Zaradi ustavnega določila, da mora biti 2/3 članov Parlamenta iz ruralnih okolij, se je število kmetov v Parlamentu povečalo, kar bi lahko povzročilo razkol v zavezništvu. Zakonodaja, ki je spodbujala udeležbo prebivalstva v lokalni samoupravi, je doživela vrhunec z uvedbo lokalne samouprave leta 1837, ko je ustvarila 396 ''[[formannskapsdistrikt]]ov'', samoupravnih občin, ki so se ujemale z župnijami norveške državne cerkve. Sodelovanje prebivalstva v vladi je dalo državljanom več upravnih in političnih izkušenj, da so začeli sčasoma promovirati svoje lastne zahteve, pogosto nasprotne pričakovanjem javnih uslužbencev.<ref>Dyrvik. S., Feldbæk, O. (1996). ''Mellom brødre 1780–1830''. V ''Aschehougs Norges Historie'', Vol. 7. Oslo. str. 227–228. ISBN 978-82-03-22020-3.</ref> Naraščajoča demokratizacija Norveške bi lahko sčasoma še bolj razdvojil politična sistema Norveške in Švedske, kar bi zapletlo odnose med državama in nazadnje privedlo do razpada Švedsko-norveške zveze. Kralj na primer, ki je imel na Švedskem absolutni veto, je imel na Norveškem samo odložilni veto. Kralj Karel XIV. Ivan je zahteval, da mu norveški parlament podeli pravico absolutnega veta, vendar je moral zahtevo umakniti. Medtem ko je ustava določala, da ima izvršilno oblast kralj, je v praksi oblast vse bolj prehajala na njegov Državni svet (''Statsråd''). Prelomnica v tem procesu se je zgodila leta 1884, ko je Norveška postala prva skandinavska monarhija, ki je sprejela parlamentarno vladavino. Po letu 1884 kralj ni več mogel proti volji parlamenta niti imenovati vlade po svoji izbiri niti je razrešiti. Imenoval je lahko samo člane stranke ali koalicije, ki je imela v parlamentu večino. Državni svet je postal odgovoren Parlamentu, tako da je neuspešno glasovanje o zaupnici lahko povzročilo odstop vlade. Na Švedskem je bila oblast Parlamenta vzpostavljena šele leta 1905, se pravi malo pred razpadom zveze. ===Akt o Zvezi=== Švedski prestolonaslednik Karel Ivan je že prvo leto po izvolitvi občutil pomanjkanje skupne ustavne podlage za Zvezo. Obstoječa temeljna dokumenta sta bila samo [[Mosska konvencija]] in spremenjena norveška ustava, sprejeta 4. novembra 1814. Ker konzervativni švedski parlament ni dovolil nobene revizije švedske ustave, je bilo treba skleniti dvostranski sporazum, ki bi določil postopke za obravnavanje ustavnih vprašanj, o katerih bi morale odločati obe vladi. Spomladi 1815 je bil sprejet Akt o Zvezi (''Riksakten''). Vodja norveške delegacije na pogajanjih je bil prvi minister Peder Anker. Sporazum je imel dvanajst členov, ki so obravnavali pristojnosti kralja, povezave med obema zakonodajama, izvrševanje oblasti, če bi bil kronski princ ob kraljevi smrti mladoleten, in povezave med kabinetoma. Sporazum je potrdil prakso obravnavanja zunanjepolitičnih vprašanj v švedskem kabinetu s prisotnim norveškim premierjem. Ključna vprašanja, povezana z Zvezo, bi se obravnavala na skupnem zasedanju kabineta, na katerem bi bili vsi v Stockholmu prisotni norveški ministri. Sporazum je norveški parlament potrdil 31. julija, švedski pa 6. avgusta 1815. Kralj ga je podpisal 15. avgusta 1815. Na Švedskem je Akt o Zvezi spadal med redne zakone, medtem ko mu je norveški parlament dal ustavni status, tako da je bilo mogoče njegove določbe spremeniti samo v skladu s postopki, določenimi v ustavi. ===Zveza v praksi=== Temeljni pogoji za Zvezo, zapisani v Mosski konvenciji, revidirani norveški ustavi in Aktu o Zvezi, so Norveški zagotavljali večjo neodvisnost kot Kielski sporazum. Norveška je v Zvezo vstopila prostovoljno in odločno zanikala švedsko premoč v Zvezi, medtem ko so mnogi Švedi v Norveški videli kot manjvrednega partnerja in vojni plen. Pravno je imela Norveška status neodvisne ustavne monarhije z večjo notranjo neodvisnostjo, kot jo je kdaj imela v preteklih več kot 400 letih. S Švedsko je imela skupnega monarha in zunanjo politiko, vsa druga ministrstva in vladne institucije pa je imela ločene od švedskih. Imela je svojo vojsko, mornarico in državno zakladnico. Zunanje državne službe so bila neposredno podrejeno kralju, kot je bilo določeno z norveško ustavo, sprejeto 17. maja 1814. Nepredviden učinek ustavnih določil je bil, da se je o švedski politiki odločalo v švedskem kabinetu, izvajalo pa jo je švedsko ministrstvo za zunanje zadeve. Ko so se na sejah kabineta razpravljalo o zunanjepolitičnih zadevah, je bil z norveške strani prisoten samo premier. Na zunanjo politiko je lahko posredno vplival tudi švedski parlament, norveški pa ne. Ker je predstavnike v tujini imenovala švedska vlada, so večino osebje tvorili Švedi. Tujci so zato pogosto imeli vtis, da predstavljajo eno in ne dve suvereni državi. Sčasoma se je Zveza le prenehala omenjati kot »Švedska«, ampak kot »Švedska in Norveška«. Po norveški ustavi kralj imenoval svoj kabinet. Ker je bil kralj večino časa v Stockholmu, je moral tam biti prisoten tudi del kabineta, ki ga je vodil premier v spremstvu dveh ministrov. Prvi premier je bil Peder Anker, prominenten Norvežan in tvorec norveške ustave, ki se je javno razglašal za zagovornika Zveze. Norveška vlada je za sedež kabineta v Stockholmu pridobila sijajno Pechlinsko hišo, ki je služila tudi kot neuradno norveško veleposlaništvo. Drugih šest norveških ministrstev je imelo svoje sedeže v Kristianiji (Oslo). V kraljevi odsotnosti je sejam kabineta v Kristianiji predsedoval podkralj (''stattholder''), ki ga je imenoval kralj. Prvi je bil grof Hans Henrik von Essen, ki je bil že s sklepom Kielskega sporazuma imenovan za generalnega guvernerja Norveške.<ref>Frydenlund, Bård (2009). ''Stormannen Peder Anker. En biografi''. Oslo. str. 254, 263. ISBN 978-82-03-21084-6.</ref> Naslednjih petnajst let so bili vsi podkralji Švedi, od leta 1529 so 1856 pa Norvežani. Od tega leta do dokončne razpustitve Zveze leta 1873 je bilo mesto podkralja prazno. ===Zlitje ali ločitev=== [[Slika:Karl XIV Johan, king of Sweden and Norway, painted by Fredric Westin.jpg|thumb|upright|200px|Fredric Westin: Švedski kralj Karel XIV. Ivan]] Kralj Karel XIV. Ivan je po prihodu na prestol leta 1818 poskušal tesneje povezati obe državi in utrditi izvršilno oblast. Njegovim težnjam se je upiral predvsem norveški parlament (''Storting''). Leta 1821 je kralj predlagal ustavna dopolnila, ki bi mu dala absolutni veto, širšo oblast nad ministri, pravico do vladanja z dekretom in razširjeno oblast nad Stortingom. Njegova druga provokacija je bil poskus, da bi na Norveškem ustanovil novo dedno plemstvo. Pritisk na Storting med njegovim zasedanjem je povečal z vojaškimi manevri v bližini Kristianije. Vsi njegovi predlogi so bili po tehtni presoji zavrnjeni. Predlogi so bili zavrnjeni tudi na naslednjem zasedanju Stortinga leta 1824 in nato odloženi. Izjema je bilo vprašanje kraljevega odložilnega veta. Kraljeve zahteve so se med njegovim vladanjem še nekajkrat obravnavale, vendar niso bile sprejete. Najbolj sporno politično vprašanje v času zgodnje vladavine Karla Ivana je bilo, kako poravnati državni dolg [[Danska-Norveška|Danske-Norveške]]. Obubožana Norveška je poskušala odgoditi ali zmanjšati dolg 3 milijone ''[[Norveški rigsdaler|speciedalerjev]]'' Danski, za katerega sta se dogovorili obe državi. Dolg je povzročil ogorčen spor med kraljem in norveško vlado. Dolg je bil nazadnje plačan mednarodnim kreditom, spor pa je imel za poledico odstop norveškega finančnega ministra grofa Wedel-Jarlsberga leta 1821. Kmalu za njim je zaradi občutka, da je izgubil kraljevo zaupanje, odstopil tudi ministrov tast, premier Peder Anker. Odziv norveških politikov na vse kraljeve predloge je bil skladen z doslednim upoštevanjem politike ustavnega konzervativizma, ki je dosledno nasprotoval spremembam, ki bi razširile kraljevo oblast ali pripeljale do tesnejših vezi in morebitne združitve s Švedsko, namesto da bi podprle regionalno avtonomijo. Razlike v stališčih in nezaupanje v teh zgodnjih letih so postopoma postajale manj izrazite, predvsem zaradi čedalje bolj prilagodljivega stališča Karla Ivana. Po nemirih v Stockholmu jeseni 1838 je postal kralj do Norveške bolj dovzeten in pristal na več njenih zahtev. Na skupni seji švedskega in norveškega kabineta 30. januarja 1839 je bil ustanovljen odbor s po štirimi člani z obeh strani. ki naj bi rešil odprta vprašanja med državama. Na zasedanju Stortinga leta 1839 je kralj doživel veliko naklonjenost tako politikov kot norveškega prebivalstva. ===Nacionalni simboli=== Težave so povzročala tudi vprašanja nacionalnih simbolov – zastav, grbov, kraljevih naziviv in praznovanje 17. maja kot Dneva ustavnosti. Karel Ivan je ostro nasprotoval javnemu proslavljanju Majske ustave, ker jo je povezoval z izvolitvijo Kristijana Friderika za norveškega kralja. Namesto tega praznika je neuspešno poskušal uvesti praznovanje dneva sprejetja revidirane ustave 4. novembra, ki je bil hkrati dan ustanovitve Zveze. Spor je dosegel vrhunec z [[bitka na trgu|bitko na trgu]] (''torvslaget'') v Kristianiji 17. maja 1829, v kateri se je mirno praznovanje pretvorilo v demonstracije. Poveljnik policije je demonstrantom prebral Zakon o nemirih in zahteval, da se razidejo. Nazadnje je morala posredovati še vojaška konjenica, ki je na silo razgnala demonstrante. Odziv javnosti na to provokacijo je bil tako velik, da se je moral kralj od takrat naprej sprijazniti s praznovanjem nacionalnega praznika. Švedska je kmalu po Kielskem sporazumu v razširjeni švedski grb vključila tudi norveški grb. Norvežani so imeli takšno upodabljanje svojega grba na švedskih kovanci in v vladinih dokumentih za žalitev, ker Norveške niso šteli za del integralni Kraljevine Švedske. Zamerili so tudi, da se je kralj na norveških kovancih do leta 1819 naslavljal s »''kralj Švedske in Norveške''«.<ref>Seip, Anne-Lise (1997). "Nasjonen bygges 1830–1870". ''Aschehougs Norges Historie'', '''8''': 192–193. Oslo. ISBN 978-82-03-22021-0.</ref> Vsa odprta vprašanja so rešili po ustoličenju kralja [[Oskar I. Švedski|Oskarja I.]] leta 1844. Kralj je na vseh dokumentih, ki so se nanašali na Norveško, takoj začel uporabljati naziv »''kralj Norveške in Švedske''«. Vse predloge, povezane z zastavami in grbi, je preučila posebna norveško-švedska komisija in jih uzakonila v obeh državah. V gornjem levem kvadrantu vseh nacionalnih zastav je bila upodobljena kombinacija obeh zastav z enakomerno razporejenimi barvami obeh nacionalnih zastav. Obe državi sta dobili ločen, vendar vzporeden sistem zastav, ki je manifestiral njuno enakost. Norvežani so bili zadovoljni, ker so odkrili nekdanjo skupno vojno zastavo in njene simbole prenesli vsak na svojo zastavo. Norveški grb se je umaknil iz velikega švedskega grba. Izoblikoval se je nov grb s simboli obeh držav in kraljeve družine, ki so ga uporabljali izključno kraljeva družina, službe v tujini in dokumenti, povezani z obema državama. Pomembna podrobnost grba Zveze sta bili dve kroni, upodobljeni nad ščitoma, ki sta simbolizirali zvezo med suverenima državama. ==== Zastave ==== <center> <gallery> Slika:Swedish and Norwegian merchant flag 1818-1844.svg|Zastava Švedske in Norveške (1818–1844) Slika:Swedish and Norwegian naval ensign (1815–1844).svg|Državna zastava Švedske in Norveške s simbolom mornarice (1815–1844) Slika:Union Jack of Sweden and Norway (1844-1905).svg|Državna in diplomatska zastava (1844–1905) Slika:Swedish norwegian union flag.svg|Zastava Švedske (1844–1905) Slika:Flag_of_Norway_(1821–1844).svg|Zastava Norveške (1821–1844) Slika:Norge-Unionsflagg-1844.svg| Zastava Norveške (1844–1899) Slika:Flag of Norway.svg| Zastava Norveške (1899–danes) Slika:Naval Ensign of Sweden (1844-1905).svg|Državna zastava Švedske z mornariškim znakom (1844–1905) Slika:Naval Ensign of Norway (1844-1905).svg|Mornariški znak (1844–1905) in državna zastava (1844–1899) Slika:Flag of Norway, state.svg|Državna zastava Norveške (1899–present) Slika:Royal Standard of Sweden (1844–1905).svg|Kraljeva zastava v Švedski (1844–1905) Slika:Royal Standard of Norway (1844-1905).svg| Kraljeva zastava v Norveški (1844–1905) </gallery> </center> ==== Grba==== <center> <gallery> Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway 1814-1844.svg|Kraljev švedski grb (1814–1844) Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|Zvezni in kraljev grb (1844–1905) </gallery> </center> ==Vrh (1844–1860)== Sredina 19. stoletja je bila za Zvezo zelo mirna. Vsa vprašanja v zvezi s simboli so bila rešena, Norveška je dobila več vpliva na zunanjo politiko, mesto podkralja je bilo ali prosto ali pa ga je zasedal Norvežan Severin Løvenskiold, trgovanje med državama pa so pospešili sporazumi (''mellomriksloven''), s katerimi so bile obojestransko ukinjene zaščitne dajatve. Komuniciranje med državama je olajšala železniška proga Kongsvinger, prva, ki je povezala obe državi. Politično ozračje na Norveškem je zelo izboljšalo švedsko popuščanje glede enakosti med državama. [[Slika:Skandinavism.jpg|thumb|Lepak, ki promovira skandinavizem med Norveško, Švedsko in Dansko]] Skandinavizem, ki je v tem obdobju dosegel višek, je veliko prispeval k zbliževanju obeh partneric Zveze. Podpiral je idejo o Skandinaviji kot enotni regiji in enem samem narodu s skupno jezikovno, politično in kulturno dediščino. Danska, Norveška in Švedska so se v tretji kitici norveške himne omenjale kot »tri sestre«. Elitno gibanje so v 1840. letih začeli danski in švedski študentje. Na začetku so oblasti na gibanje gledale z nezaupanjem, ko je leta 1844 na švedski in norveški prestol prišel kralj Oskar I., pa so se odnosi z Dansko izboljšali in gibanje je začelo dobivati podporo oblasti. Leta 1845 so se gibanju pridružili norveški študentje. Udeleževati so se začeli letnih srečanj, ki so potekala izmenično v obeh državah. Med vojno med Dansko in Prusijo leta 1848 je [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]] ponudil Danski pomoč švedsko-norveških vojaških enot, vendar v vojni niso sodelovale. Med dansko-nemško vojno za Schleswig leta 1864 je gibanje doživelo udarec, po katerem se ni nikoli povsem opomoglo. Švedska in norveška vlada sta takrat od kralja Karla XV. zahtevali, naj umakne obljubo danskemu kralju za vojaško pomoč, ker se pred tem ni posvetoval s svojima kabinetoma.<ref>Seip 1997, str. 199-201.</ref> Po teh dogodkih je Unija izgubila podporo Norvežanov zaradi zastoja, ki ga je povzročilo vprašanje ukinitve funkcije norveškega podkralja. Kralj [[Karel XV. Švedski|Karel XV.]] je bil naklonjen norveškim zahtevam, da se položaj ukine, in po prihodu na prestol leta 1859 norveški vladi obljubil, da bo odobril odločitev norveškega parlamenta. Predlog o odpravi tega nepriljubljenega simbola odvisnosti in nadomestitvi s funkcijo predsednika vlade v Kristianiji je bil sprejet skoraj soglasno. Ko se je kralj vrnil na Švedsko, je naletel na nepričakovano ostro reakcijo švedskega nacionalističnega tiska. Časnik ''Nya Dagligt Allehanda'' je vpil, da se je Norveška oddaljila od zakonotosti se usmerila proti revoluciji. Švedski parlament je zahteval kraljev odgovor na vprašanje ali gre za čisto norveško zadevo ali zadevo obeh držav. Konzervativna švedska večina je razglašala, da ima »''Švedska zakonito superioren položaj v Zvezi''«. Ko je parlament zagrozil z odstopom, se je moral kralj Karel umakniti. Odločil se je, da zakona ne bo odobril, vendar je na seji norveškega kabineta to vseeno storil. Njegova dejanja so nehote potrdila, da je bil kljub dobrim namenom bolj švedski kot norveški. 24. aprila 1860 je norveški parlament reagiral na švedske zahteve po nadvladi in enoglasno odločil, da ima norveška država izključno pravico spreminjanja svoje ustave in da mora vsaka revizija pogojev v Zvezi temeljiti na načelu popolne enakosti. Resolucija je za več let blokirala vse poskuse revidiranja Ustanovne listine zveze. Leta 1866 je bil ustanovljen nov odbor obeh držav. Njegovi predlogi so bili leta 1871 zavrnjeni, ker niso predvideli enakopravnega položaja v zunanji politiki in bi utrli pot v zvezno državo.<ref>Seip 1997, str. 201-203.</ref> ==Predigra razpustitve== [[Slika:King Oscar II of Sweden in uniform.png|thumb|upright|levo|Kralj [[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]]] Med vladavino [[Oskar II. Švedski|Oskarja II. Švedskega]] (1872–1907) so imeli odnosi z Norveško velik vpliv na politično življenje na Švedskem in večkrat je že kazalo, da bo zveza med državama razpadla. Nesoglasja so bila večinoma posledica norveških zahtev po lastnih konzulatih in na koncu tudi lastnemu zunanjemu ministrstvu. Norveška je imela v skladu s spremenjeno ustavo iz leta 1814 pravico do svojih konzularnih uradov, vendar te pravice ni izkoristila delno iz finančnih razlogov, delno pa zato, ker je konzul, ki ga je imenovalo švedsko zunanje ministrstvo, na splošno zadovoljivo zastopal norveške interese. V poznem 19. stoletju se je norveška trgovska mornarica hitro razvijala in postala ena od največjih svetovnih mornaric in ena od najpomembnejših dejavnikov nacionalnega gospodarstva. Norveška je začutila, da potrebuje svojega konzula, ki mi pomagal ladjarjem in zastopal nacionalne interese v tujini. Zahteva po ločenih konzulih je postala tudi izraz vedno večjega razočaranja nad delovanjem Zveze. Na Norveškem so nesoglasja glede ustavnih vprašanj po javnih obtožbah proti konzervativnemu kabinetu Kristijana Avgusta Selmerja privedla do sprejetja parlamentarizma leta 1884. Selmerjev kabinet je bil obtožen sodelovanja s kraljem, ki je z vetom obstruiral reforme. Kralj Oskar II. je moral, čeprav nerad, sprejeti novo liberalno vlado Johana Sverdrupa. Vlada je takoj izvedla nekaj pomembnih reform, med njimi razširjeno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in obvezno služenje vojaškega roka. Leta 1884 sta se izoblikovali dve nasprotni politični skupini: liberalna Vestre, ki je želela razpustiti Zvezo, in desničarska Højre, ki je želela ohraniti zvezo dveh enakih držav. Na volitvah leta 1891 so veliko večino dobili liberalci, ki so zagovarjali univerzalno volilno pravico vseh moških in norveško konzularno službo. Na pogajanjih za ločeni konzularni službi je kraljeva opozicija že na začetku pogajanj povzročila več vladnih kriz, dokler se ni leta 1895 formirala koalicijska vlada z ministrskim predsednikom Francisom Hagerupom. Tisto leto se je ustanovila skupna Zvezna komisija s po sedem članov iz vsake države. Ker komisija v nobenem ključnem vprašanju ni dosegla soglasja, je bila leta 1898 razpuščena. Norveška se je leta 1895 soočila z rožljanjem z orožjem vojaško superiorne Švedske in bila prisiljena umakniti zahteve po ločenih konzulih. Sramoten umik je prepričal norveško vlado, da so bile oborožene sile predolgo zapostavljane in jo spodbudil, da jih je začela hitro preoblikovati. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenem kraljestvu]] je naročila štiri velike bojne ladje in začela graditi obmejne trdnjave. [[Slika:Flaggsirkulære 1899.jpg|thumb|Švedski in norveški zastavi leta 1899; spodnja norveška zastava je že brez simbola Zveze ]] Sredi neuspešnih pogajanj in razprav je švedska vlada leta 1895 Norveško obvestila, da se bo trgovinska pogodba iz leta 1874, predvidena za spodbujanje skupnega trga, julija 1897 iztekla. Ko se je Švedska vrnila k protekcionizmu, je Norveška povišala carine, kar je povzročilo znatno zmanjšanje čezmejne trgovine. Švedski minister za zunanje zadeve grof Lewenhaupt, ki je bil preveč naklonjen Norvežanom, je odstopil. Zamenjal ga je grof Ludvig Douglas, ki je v Senatu zastopal večinsko mnenje. Ko je norveški parlament (Storting) leta 1898 tretjič izglasoval zastavo brez simbola Zveze, je glasovanje postalo zakon brez kraljeve odobritve. Nove volitve v švedski parlament (''Riksdag'') so jasno pokazale, da Švedi niso naklonjeni ultrakonzervativni »domoljubni« stranki, kar je privedlo do odstopa dveh voditeljev te stranke, profesorja Oskarja Alina in dvornega maršala (''[[hovmarskalk]]'') Patrica Reuterswärda. Nekdanjemu profesorju Univerze Gothenburg E. Carlsonu je uspelo izoblikovati stranko liberalcev in radikalov s približno 90 člani, ki so zagovarjali razširitev volilne pravice in popolno enakost Norveške in Švedske pri vodenju zunanjih zadev. Na norveških volitvah z razširjeno volilno pravico istega leta so liberalci (Venstre) dobili večinsko podporo za svoje programe razširjene službe za zunanje zadeve in ločene konzule. Steen je ostal ne položaju ministrskega predsednika do leta 1902, ko ga je nasledil Otto Blehr. ===Zadnji poskusi reševanja Zveze=== Vprašanje samostojnih norveških konzulov je kmalu spet postalo aktualno. Leta 1902 je zunanji minister Lagerheim na skupni seji Državnega sveta predlagal ločeni konzularni službi, vendar v skupnem zunanjem ministrstvu. Norveška vlada se je strinjala z ustanovitvijo skupne komisije, ki bo preučila ministrov predlog. Obetavni rezultati posvetov so bili objavljeni v [[Komunike|komunike]]ju 24. marca 1903. Komisije je predlagala, da se odnosi med ločenimi konzuli in skupnim ministrstvom za zunanje zadeve in veleposlaništvi v obeh državah uredijo z enakimi zakoni, ki jih brez soglasja vlad obeh držav ne bi bilo mogoče spremeniti ali razveljaviti. Zapisan je bil samo preliminarni osnutek, ki ni bil nikoli formaliziran in zato neobvezujoč. Na volitvah leta 1903 so večino glasov dobili konzervativci (Højre) s svojim programom sprave in pogajanj. Oktobra 1903 je bila sestavljena nova vlada s premierjem Hagerupom, podprta z nacionalnim soglasjem o potrebi po zaključku pogajanj s skupnimi ukrepi. Predlogi vlade so bili 11. decembra predstavljeni združeni komisiji obeh držav, kar je vzbudilo upanje po skorajšnji rešitvi skupnih problemov. Kralj je od komisije zahteval pripravo predloga ustreznih zakonov. Norveški osnutek zakonov je bil predložen maja 1904 in bil v Stockholmu sprejet s popolno tišino. Medtem ko Norveška nikoli ni imela parlamenta in vlade, bolj prijazne Zvezi, se je izkazalo, da se je politično mnenje na Švedskem premaknilo povsem v drugo smer. Tiskovni predstavnik zunanjega ministra Lagerheima je 7. novembra zaradi nesoglasja s premierjem Erikom Gustavom Boströmom in drugimi kolegi odstopil. Boström se je zdaj sam pojavil v Kristianiji in predstavil svoja načela oziroma pogoje za poravnavo. Njegova vlada je spremenila svoje stališče, da mora švedski zunanji minister ohraniti nadzor nad norveškimi konzulati in jih po potrebi odpraviti, in sklenila, da mora Švedska Norveško vedno omenjati v uradnih dokumentih, kar bi prelomilo prakso, uvedeno leta 1844. Za norveško vlado so bile njegove zahteve nesprejemljive in neskladne z norveško suverenostjo. Ker bi bil zunanji minister Šved, ne bi smel imeti oblasti nad norveškimi institucijami. Nadaljnja pogajanja o takšnih pogojih bi bila brezpredmetna. Zavrnjena je bila tudi različica zakonov, ki jo je predlagala švedska vlada, zato je kralj 7. februarja 1905 sklenil prekiniti pogajanja mešane komisije, ustanovljene leta 1903. Izčrpani kralj je kljub temu še vedno verjel, da bo dosegel sporazum. Naslednji dan je bil za regenta imenovan kronski princ [[Gustav V. Švedski|Gustav]]. 13. februarja je prišel v Kristianijo, da bi poskušal rešiti Zvezo. V naslednjem mesecu je imel vel sestankov z vlado in Posebno parlamentarno komisijo, ustanovljeno 18. februarja, da bi izdelala podrobnosti nacionalne zakonodaje za ustanovitev norveških konzulov. Komisijo je prosil, naj v zakone ne vnese ukrepov, ki bi prekinili zvezo med državama. Njegove prošnje so bile neuspešne, saj je posebna komisija 6. marca priporočila, da se nadaljuje z delom, ki je v teku, in spravljivo Hagerupovo vlado zamenjala z bolj nepopustljivo vlado Kristijana Michelsena. Regent se je 14. marca vrnil v Stockholm in 5. aprila sklical sejo mešane komisije, ki naj bi apelirala na obe vladi, naj se vrneta k pogajanjem in izdelata rešitev, ki bi temljila na popolni enakosti obeh kraljestev. Predlagal je reforme zunanjega ministrstva in konzularnih služb ob predpogoju, da imata obe državi skupnega zunanjega ministra, ki bi lahko bil Šved ali Norvežan. Norveška vlada je 17. aprila njegov predlog zavrnila. Sklicevala se je na prejšnje neplodne poskuse in razglasila, da bo nadaljevala s pripravo zakonodaje o ločeni konzularni službi. Oba doma parlamenta sta 2. maja 1905 kljub temu odobrila predlog kronskega princa. V zadnjem poskusu, da bi pomiril trmoglave Norvežane, je Boströma, ki je bil ovira za boljše odnose, zamenjal Johan Ramstedt. Norvežanov zamenjava ni prepričala. Norvežani vseh političnih prepričanj so ugotovili, da poštena rešitev spora ni mogoča, in prišli do splošnega soglasja, da je treba Zvezo razpustiti. Michelsenova nova koalicijska vlada je kljub temu tesno sodelovala z norveškim parlamentom pri reševanju vprašanja, kako rešiti konzularna vprašanja. ==Razpustitev Zveze== [[Slika:Peace monument karlstad.JPG|thumb|Spomenik miru na trgu v Karlstadu, je bil postavljen leta 1955 v spomin na 50. obletnico razpustitve Zveze]] [[Slika:Grænsevagten - no-nb digifoto 20160115 00025 NB NS 000085.jpg|thumb|Norveški vojaki na meji septembra 1905; fotografija Narveja Skarpmoena]] 23. maja je norveški parlament z zakonom potrdil vladin predlog za ustanovitev ločenih norveških konzulov. Kralj Oskar II. je 27. maja izkoristil svojo ustavno pravico do veta na sprejeti zakon, zato je norveška vlada načrtno ponudila svoj odstop. Kralj je izjavil, da odstopa ne more sprejeti, ker »''ni mogoče oblikovati nobene druge vlade''«. Ministri so zavrnili njegovo zahtevo, da podpišejo njegovo odločitev, in se takoj vrnili v Kristianijo. Kralj ni ukrenil ničesar za normalizacijo ustavne krize. Medtem se je na zasedanju norveškega parlamenta 7. junija obravnavala uradna razpustitev Švedsko-norveške zveze. Ministri so parlamentu predložili svoje odstope in parlament je soglasno sprejel resolucijo, s katero je razpustil zvezo s Švedsko, ker je »''kralj z zavrnitvijo nove vlade dejansko opustil svoje funkcije norveškega kralja''«. Ministri so od njega do nadaljnjega zahtevali, naj izvršuje svojo oblast v skladu z Ustavo. Švedske reakcije na sklepe norveškega parlamenta so bile ostre. Kralj je pompozno protestiral in 20. junija sklical izredno sejo švedskega parlamenta, ker je bilo treba »''na upor Norvežanov ustrezno ukrepati''«. Parlament je izjavil, da se je pripravljen pogajati o pogojih za razpustitev Zveze, če bi se Norvežani zanjo izrekli na referendumu. Parlament je izglasoval tudi vsoto 100 milijonov kron, ki bi bila na razpolago, če bi moral o tem odločati parlament. Denar je bil seveda prikrito namenjen pripravam na vojno. Verjetnost izbruha vojne je bila majhna, Norveška pa se je na sklep švedskega parlamenta vseeno odzvala za najemom kredita v Franciji v višini 40 milijonov kron. Norveška vlada je še pred uradno švedsko zahtevo po referendumu razpisala referendum, ki naj bi potekal 13. avgusta. S tem je preprečila kakršno koli trditev, da je bil referendum razpisan kot odziv na zahteve Stockholma. Referendumsko vprašanje se ni glasilo si ali nisi za »''razpustitev Zveze''«, ampak si ali nisi za »''potrditev razpustitve, ki je že v teku''«''.'' Rezultat glasovanja je bil nedvoumen: 368.392 glasov za razpustitev in le 184 proti. Na prošnjo norveškega parlamenta sta se 31. avgusta v [[Karlstad]]u sestali delegaciji obeh držav. Pogajanja so bila občasno prekinjena. Ob meji se je začela zbirati švedska vojska, kar je spodbudilo norveško vlado, da je mobilizirala svojo vojsko in mornarico. Sporazum je bil kljub temu dosežen 23. septembra. Glavne točke sporazuma so bile, da se bodo vsi spori med državama v prihodnje reševali na stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, da bosta obe državi ob meji vzpostavili nevtralno območje in da bo morala Norveška porušiti svoje utrdbe ob švedski meji. Sporazum sta kmalu ratificirala oba parlamenta in 16. oktobra preklicala ''Akt o zvezi''. Deset dni kasneje je kralj Oskar II. v svojem imenu in imenu svojih naslednikov umaknil svojo zahtevo po norveški kroni. Zavrnil je tudi prošnjo norveškega parlamenta, da bi dovolil bernadotskemu princu, da zasede norveški prestol. Parlament je prestol zatem ponudil princu Karlu Danskemu. Po še enem referendumu, ki je potrdil Norveško monarhijo, je princ ponudbo sprejel. Preselil se je na Norveško in 25. novembra 1905 zavladal kot kralj [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]] ==Pogled nazaj na leti 1814 in 1905== Dogodki leta 1905 so končali težavno zvezo med Švedsko in Norveško, v katero sta vstopili leta 1814 – Norvežani nejevoljno in pod švedsko prisilo. Obe leti imata veliko skupnega, vendar tudi nekaj pomembnih razlik. * Leta 1814 je bila norveška borba za neodvisnost projekt višjega družbenega razreda s skromno podporo preprostega prebivalstva. Dogodke leta 1905 so pognali v tek enotnost prebivalstva in njegovi izvoljeni predstavniki. * Sklenitev zveze leta 1814 je bila rezultat švedske pobude, njena razpustitev leta 1905 pa rezultat norveške pobude. * Krizo leta 1814 je povzročilo švedsko videnje Norveške kot zakonitega vojnega plena in nadomestila za izgubo [[Finska|Finske]] leta 1809, medtem ko je Norveška temeljila svoje zahteve po neodvisnosti na načelu suverenosti naroda. Kriza se je rešila z modrim in državniškim popuščanjem politikov obeh držav. Krizo leta 1905 je sprožilo naraščanje nacionalizma v poznem 19. stoletju, medtem ko so bile nasprotujoče si razlage Unije še vedno prisotne in so se v obeh državah še zaostrile. * Leta 1814 je bila Norveška kljub temu, da je imela dokaj nove vladne institucije, najbolj industrializirana in komercializirana država v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Leta 1905 je bila dobro razvita država z 91 let dolgim obdobjem lastnih vladnih institucij. Njene oborožene sile niso bile več zelo skromne v primerjavi s švedskimi. * Velike sile so bile leta 1905 bolj naklonjene norveški neodvisnosti kot leta 1814. ==Sklici== {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|2}} * Stråth, Bo (2005): ''Union och demokrati: de förenade rikena Sverige och Norge 1814–1905''. Nora, Nya Doxa. {{ISBN|91-578-0456-7}} (švedska izdaja) * Stråth, Bo (2005): ''Union og demokrati: Dei sameinte rika Noreg-Sverige 1814–1905''. Oslo, Pax Forlag. {{ISBN|82-530-2752-4}} (norveška izdaja) * {{Cite EB1911|wstitle=Norway|display=Norway s.v. 1814–1907|volume=19|page=809|first=Edmund William|last=Gosse|authorlink=}} * {{Cite EB1911|wstitle=Sweden|display=Sweden s.v. Union with Norway|volume=26|page=210|first=Edmund William|last=Gosse|authorlink=}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1814]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1905]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Zgodovina Danske]] [[Kategorija:Bivše zveze držav]] on2kjqnttk71d4bgj338af5kj9i71sr 0 477886 6653698 5509082 2026-03-31T13:14:53Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653698 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logotip jamarske zveze slovenije.png|250px|thumb|desno|Logotip Jamarske zveze Slovenije]] '''Jamarska zveza Slovenije (JZS)''' je neprofitna [[Slovenci|slovenska]] organizacija, ki povezuje 48 slovenskih [[Jama|jamarskih]] društev. Temelji na načelih ljubiteljskega jamarstva, prostovoljnosti, nepridobitnosti in javnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jamarska-zveza.si/|title=O nas|date=|accessdate=18. 4. 2020|website=Jamarska zveza|publisher=Jamarska zveza Slovenije|last=|first=}}</ref> Za začetek slovenskega organiziranega jamarstva štejemo jamarsko društvo [[Anthron]] iz [[Postojna|Postojne]]. 12. maja 1910 ga je nasledilo [[Društvo za raziskavanje podzemnih jam]]. Organizacija je odkrila in raziskala dobrih sto slovenskih jam. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je delovanje ponehalo. Kasneje se je osnovala nova organizacija – [[Društvo za raziskovanje jam]] (DZRJ). Količino odkritih jam so povečali že na šeststo. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je delovanje zopet ponehalo. Nastala je nova organizacija: [[Društvo za raziskovanje jam Slovenije]] (DZRJS). Sledilo je napeto obdobje preimenovanj: sprva je iz starega društva nastal [[Jamarski klub Ljubljana]]. Kasneje se je društvo preimenovalo v [[JKLM]]. Leta 1971 so na občnem zboru v [[Domžale|Domžalah]] sprejeli sklep, ki je določal preimenovanje društva JKLM v Jamarsko zvezo Slovenije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/zgodovina|title=Zgodovina|date=|accessdate=18. 4. 2020|website=Jamarska zveza|publisher=Jamarska zveza Slovenije|last=|first=}}</ref> Pod okriljem Jamarske zveze Slovenije deluje več stalnih strokovnih služb: jamarska reševalna služba, varnostno tehnična služba, izobraževalna služba, kataster jam, služba za varstvo jam, knjižnica zveze, uredništvo revij in strokovno posvetovalno telo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe|title=Strokovne službe|date=|accessdate=18. 4. 2020|website=Jamarska zveza|publisher=Jamarska zveza Slovenije|last=|first=}}</ref> Trenutno jame raziskuje okoli 4000 [[Jamarstvo|jamarjev]], ki so skupaj odkrili že nad 14.000 jam.<ref name=":0" /> == Kataster jam == [https://kataster.jamarska-zveza.si/ Kataster jam JZS] si prizadeva zbrati podatke o vseh odkritih jamah, skupaj z njihovimi imeni, vrsto, dolžino, globino, datumom odkritja, odkriteljem, zapisnikarjem in koordinatami. Zbira tudi popise stanja jam, zapisnike (in ostale dokumente), objave, komentarje in izvedene ekskurzije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/|title=Informacije o katastru|accessdate=18. 4. 2021|website=Domača stran – Kataster jam JZS|publisher=JZS|last=|first=}}</ref> V Katastru jam je zbrana dokumentacija o več kot 14.000 jamah.<ref name=":1" /> == Članice Jamarske zveze Slovenije == Sledeči seznam je seznam vseh članic opisane zveze. * [[JD Danilo Remškar Ajdovščina]] * [[ŠD Alter sport]] * [[Krasoslovno društvo Anthron]] * [[DZRJ Bled]] * [[JK Bojan Krivec]] * [[JK Borovnica]] * [[JK Brežice]] * [[JD Carnium Kranj]] * [[Belokranjski JK Črnomelj]] * [[JD Gregor Žiberna Divača]] * [[DZRJ Simon Robič Domžale]] * [[ŠD Explorer]] * [[JD Gorenja vas]] * [[JD Simon Zima Gorje]] * [[ŠD Grmada]] * [[JK Srečko Logar Idrija]] * [[JD Netopir Ilirska Bistrica]] * [[JK Kamnik]] * [[JD Karantanija]] * [[JD Karlovica Dolenja vas]] * [[JD Netopir Kočevje]] * [[JD Dimnice Koper]] * [[KJ Kostanjevica na Krki]] * [[DZRJ Kranj]] * [[JK Kraški krti]] * [[Društvo ljubiteljev Križne jame]] * [[JK Krka]] * [[JD Kraški leopardi]] * [[JK Bakla Letuš]] * [[JD Logatec]] * [[JS PD Medvode]] * [[JK Novo mesto]] * [[DZRJ Luka Čeč Postojna]] * [[JK Črni galeb Prebold]] * [[JD Rakek]] * [[DZRJ Ribnica]] * [[JD Sežana]] * [[Društvo Sirena sub]] * [[DRP Škofja Loka]] * [[JK Temnica]] * [[JK Tirski zmaj]] * [[JS PD Tolmin]] * [[Šaleški JK Podlasica Topolšica]] * [[ŠD Tornado]] * [[JO Slovenskega PD Trst]] * [[Koroško-šaleški JK Speleos-Siga Velenje]] * [[JK Železničar]] * [[Klub potapljačev in jamarjev|KPJ, Klub potapljačev in jamarjev]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/onas-clanice-jzs|title=Članice JZS|date=|accessdate=18. 4. 2020|website=Jamarska zveza|publisher=Jamarska zveza Slovenije|last=|first=}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam kraških jam v Sloveniji]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Spletna stran Jamarske zveze Slovenije] * [https://kataster.jamarska-zveza.si Kataster jam] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jamarstvo]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] 3tms4ji99nv4ucee1qtj6ia6lhq8vde 0 479600 6653716 5521703 2026-03-31T13:14:59Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653716 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{popravi}} =Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija= ==Organiziranost== Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija združuje 58 Lions klubov z okoli 1.500 člani. V zvezi deluje tudi 19 Leo klubov z okoli 200 člani. Slovenska zveza Lions klubov je na podlagi zemljepisne delitve razdeljena v 2 regiji in 10 con. Slovenija je​ med državami z največjo gostoto članov LK na število prebivalcev. Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija je član [[Lions Clubs International]] (LCI), ki je največja mednarodna prostovoljna humanitarna organizacija na svetu, deluje v največ državah sveta, ima preko 1,35 milijona članov, ki so združeni v 46.000 klubih. ==Poslanstvo== Poslanstvo vsakega Lions kluba na svetu je ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi vsega sveta, človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, kjerkoli se pojavi potreba za pomočjo in zmožnost kluba, da pomaga. ==Lionizem v Sloveniji== ===Zgodovina=== Prvi v [[Sloveniji]] in takratni [[SFRJ|Jugoslaviji]] je bil 18. maja 1990 ustanovljen [[Lions klub Ljubljana]]. Po večmesečnih pripravah in ob botrstvu LC Klagenfurt Carinthia ga je ustanovil Borut Miklavčič. ===Slovenski Lionsi danes=== V tridesetih letih delovanja so slovenski Lionsi v človekoljubne namene zbrali več kot 10 milijonov evrov, ogromno je tudi opravljenih ur prostovoljnega. Sredstva so namenjena posameznikom, največkrat kot pomoč slepim in slabovidnim ali drugače zdravstveno prizadetim, odrinjenim na družbeni in socialni rob, kot tudi organizacijam, v večini za nabavo pripomočkov za boljšo kakovost življenja. ==Cilji Lionizma== - Ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta. - Podpirati državnike in državljane pri njihovem delu v korist skupnosti. - Zavzemati se za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo. - Povezovati klube v prijateljstvu, zdravem tovarištvu in medsebojnem razumevanju. - Omogočati odkrito obravnavo vseh vprašanj, vendar brez politične, strankarske in verske nestrpnosti. - Uveljavljati v zasebnem in javnem življenju visoka etična načela ter spodbujati ljudi k prostovoljnemu delu za skupnost. Osnovni cilj lionizma je pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. Temeljni program lionizma, skrb za slepe in slabovidne, se dopolnjuje s pomočjo slušno prizadetim, podpira socialnim programom, boj proti drogam, pomoč pri nabavi medicinske opreme, varovanje okolja, pomoč otrokom in mladim. Klubi se dnevno v okviru svojih zmožnosti odzivajo na potrebe pomoči potrebnih. ==Prisega== PRISEŽEM: - da bom spoštoval pravila in statut kluba, distrikta in Mednarodne zveze Lions klubov - da se bom udeleževal klubskih srečanj - da bom sodeloval pri dejavnostih kluba in se zavzemal za njegove cilje - da bom moralno in denarno ter s svojim delom pomagal v klubu in si prizadeval za razvoj lionizma - da bom zavzeto pomagal povsod, kjer potrebujejo pomoč - da se bom ravnal po etičnih načelih ==Etična načela== Verjamem v vrednost svojega poklicnega dela in si poskušam pridobiti ugled dobrega delavca v korist skupnosti. Prizadevam si biti uspešen pri svojem poklicnem delu in pričakujem za to ustrezno povračilo, vendar ne za ceno samospoštovanja in kakovosti. Zavedam se, da ne smem z uveljavljanjem samega sebe škodovati drugim in da moram spoštovati svoje sodelavce, stranke in samega sebe. Nesebično rešujem dvome o pravicah ali etiki svojega položaja ali odnosa do drugih. Vem, da je prijateljstvo cilj, ne pripomoček, in da pravo prijateljstvo ni v koristoljubju, temveč v pomaganju. Spoštujem svoje dolžnosti do naroda, države in skupnosti in jim ostajam zvest v misli, besedi in dejanju ter jim nesebično namenjam svoj čas, delo in denar. Pomagam bližnjim, jih tolažim v nesreči, jih podpiram v stiski in rešujem v revščini. Gradim, ne podiram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri pohvali. ==Geslo== '''We Serve - Pomagamo''' ==Spletna stran Zveze Lions klubov, D-129 Slovenija== https://www.lions.si/ [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Lions Clubs International]] [[Kategorija:Zveza lions klubov Slovenije| ]] me93f9hg6ylhjo0mo619jkofyc0qyem 14 479609 6653687 5321047 2026-03-31T13:14:49Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653687 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Lions Clubs International]] oix1nquimvlnobgp9ewv59knw6cgy41 0 480587 6653987 6482966 2026-03-31T21:12:44Z Redaktor GLAM 237272 Higher resolution version of image 6653987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | honorific-prefix = | name = Pargali Ibrahim Paša | honorific-suffix = | image = [[File:Pargalı Ibrahim Pasha (166346097).jpg|250px]] | caption = Ibrahim Paša, gravura | office1 = 28. [[veliki vezir]] Osmanskega cesarstva | term_start1 = 27. junij 1523 | term_end1 = 14. marec 1536 | monarch1 = [[Sulejman Veličastni|Sulejman I.]] | predecessor1 = Piri Mehmed Paša | successor1 = Ajas Mehmed Paša | office2 = Osmanski guverner Egipta | term_start2 = 1525 | term_end2 = 1525 | monarch2 = [[Sulejman Veličastni|Sulejman I.]] | predecessor2 = Guzelče Kasim Paša | successor2 = Guzelče Kasim Paša | office3 = | term_start3 = | term_end3 = | monarch3 = | predecessor3 = | successor3 = | office4 = | term_start4 = | term_end4 = | monarch4 = | predecessor4 = | successor4 = | succeeding = | birth_date = okoli [[1495]] | birth_place = [[Parga]], [[Beneška republika]] (zdaj [[Grčija]]) | death_date = [[1536]] | death_place = [[Konstantinopel]], [[Osmansko cesarstvo]] | nationality = nezbana | blank1 = | data1 = | party = | spouse = Muhsine Hatun<ref name=ref1>Turan, Ebru (2009). "The Marriage of Ibrahim Pasha (ca. 1495-1536): The Rise of Sultan Süleyman's Favorite to the Grand Vizierate and the Politics of the Elites in the Early Sixteenth-Century Ottoman Empire". ''Turcica''. '''41''': 3–36.</ref> | relations = | children = | residence = | alma_mater = | occupation = | profession = | religion = [[islam]], pred tem [[pravoslavje]] | signature = | website = | footnotes = }} '''Pargali Ibrahim Paša''' (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi [[veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki ga je imenoval [[sultan]] [[Sulejman Veličastni]], * okoli [[1495]], [[Parga]], [[Beneška republika]] (zdaj [[Grčija]]), † [[15. marec]] [[1536]], [[Konstantinopel]], Osmansko cesarstvo. Ibrahim, rojen kot [[Pravoslavje|pravoslavni]] kristjan, je bil v mladosti [[Suženjstvo|zasužnjen]] in postal tesen Sulejmanov prijatelj. Leta 1523 ga je Suleiman imenoval za velikega vezirja, da bi zamenjal Piri Mehmed Pašo, ki ga je leta 1518 imenoval Sulejmanov oče, sultan [[Selim I.]] Ibrahim pa je ostal na tem položaju naslednjih 13 let. Dosegel je visoko raven avtoritete in vpliva, kot ga je imela le peščica drugih velikih vezirjev cesarstva. Leta 1536 so ga po Sulejmanovem ukazu usmrtili, njegovo premoženje pa je zaplenila država. ==Življenje== ===Poreklo=== Ibrahim je bil sin pravoslavnih krščanskih staršev, rojen v Pargi v [[Epir]]u, ki je bil takrat del Beneške republike. Njegova narodnost ni znana, verjetno pa je prvotno govoril [[Slovanski jeziki|slovansko narečje]] in je poznal tudi [[Grščina|grščino]] in [[Albanščina|albanščino]]. Njegov oče je bil ali mornar ali ribič.<ref>Turan, Ebru (2009). "The Marriage of Ibrahim Pasha (ca. 1495-1536): The Rise of Sultan Süleyman's Favorite to the Grand Vizierate and the Politics of the Elites in the Early Sixteenth-Century Ottoman Empire". ''Turcica.'' '''41''': 5–6.</ref> V obdobju od 1499 in 1502 ga je ujel Iskender Paša, osmanski guverner [[Bosna|Bosne]], in ga zasužnjil. Princa Sulejmana je prvič srečal na posestvu Iskender Paše blizu [[Edirne|Edirna]], najverjetneje leta 1514. Ibrahim so takrat vzeli v Sulejmanovo službo.<ref> Turan, Ebru (2009). "The Marriage of Ibrahim Pasha (ca. 1495-1536): The Rise of Sultan Süleyman's Favorite to the Grand Vizierate and the Politics of the Elites in the Early Sixteenth-Century Ottoman Empire". ''Turcica.'' '''41''': 6–9.</ref> ===Politična kariera=== Potem ko se je njegov tekmec Hain Ahmed Paša, guverner Egipta, razglasil za neodvisnega od Otomanskega cesarstva in bil leta 1524 usmrčen, je Ibrahim Paša leta 1525 odpotoval na jug v Egipt in reformiral tamkajšnji sistem civilne in vojaške uprave. Svoj novi sistem je orisal v ediktu z Kanunname.<ref>Raymond, André (2001). Cairo: City of History. Translated by Willard Wood (Harvard ed.). Cairo, Egypt; New York: American University in Cairo Press. str. 191.ISBN 978-977-424-660-9.</ref><ref>Holt, P. M.; Gray, Richard (1975). Fage, J.D.; Oliver, Roland (eds.). "Egypt, the Funj and Darfur. The Cambridge History of Africa". London, New York, Melbourne: Cambridge University Press. IV: 14–57. doi: 10.1017/CHOL9780521204132.003.</ref> Leta 1523 se je na razkošni slovesnosti poročil z Muhsine Hatun, vnukinjo Iskender Paše, ki ga je pred nekaj več kot dvema desetletjema zasužnjil. Zdi se, da je bila zakonska zveza politično motivirana kot metoda vključevanja tujca Ibrahima v osmansko elito. Muhsine je bila sprva skeptična do svojega moža, kasneje pa sta sčasoma vzpostavila ljubeč odnos. Zgodovinarji so bilo dolgo časa prepričani, da se je Ibrahim poročil s Hatice Sultan, sestro sultana Sulejmana. Prepričanje je temeljilo na maloštevilnih dokazih in domnevah. Po raziskavah zgodovinarja Ebruja Turana in odkritju več omemb Muhsine v beneških in osmanskih besedilih, pa tudi podpisanega Ibrahimovega pisma je zdaj splošno sprejeto mnenje, da je bila Ibrahimova žena Muhsine in ne Hatice.<ref1/> [[Slika:Turkish and Islamic Arts Museum 01.jpg|thumb|levo|250px|Palača Ibrahim Paše na zahodni strani nekdanjega Konstantinopelskega hipodroma na Sultanahmet Meydanı, Istanbul, je preurejena v Muzej turških in islamskih umetnosti]] [[Slika:Draft of the 1536 Treaty negotiated between Jean de La Forest and Ibrahim Pacha expanding to the whole Ottoman Empire the privileges received in Egypt from the Mamluks before 1518.jpg|thumb|250px|levo|Osnutek sporazuma iz leta 1536 med Ibrahim Pašo in francoskim ambasadorjem Jeanom de La Forêtom, napisan nekaj dni pred Ibrahimovo usmrtitvijo; sporazum je obravnaval predlog, da bi se privilegiji Francoskega kraljestva pod Mameluki pred letom 1518 obdržali tudi v Egiptovskem ejaletu]] Na diplomatskem področju je bilo Ibrahimovo delo z zahodnimi krščanskimi kraljestvi popoln uspeh. Predstavljal se je kot ''"resnična oblast Otomanskega cesarstva"'' in v pogajanjih z voditelji katoliških sil uporabljal različne taktike. Beneški diplomati so ga po zgledu na Sulejmana imenovali kar Ibrahim Veličastni. Leta 1533 je prepričal [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], da je Ogrsko spremenil v osmansko vazalno državo. Leta 1535 je s [[Franc I. Francoski|Francem I.]] sklenil monumentalen sporazum, ki je dal Franciji v zameno za skupno ukrepanje proti Habsburžanom ugodne trgovinske pravice znotraj Osmanskega cesarstva. Ta sporazum naj bi postavil temelje za skupne francosko-osmanske pomorske manevre, vključno z bazo osmanske flote v južni Franciji ([[Toulon]]) pozimi 1543–1544. Čeprav je Ibrahim paša že zdavnaj prešel na [[islam]], je ohranil nekaj vezi s svojimi koreninami. V Istanbul je celo pripeljal svoje starše, kjer so tudi oni prestopili v islam. Njegov oče se je preimenoval v Jusufa in se pridružil osmanski eliti ter postal guverner [[Epir]]ja.<ref>Turan, Ebru (2009). "The Marriage of Ibrahim Pasha (ca. 1495-1536): The Rise of Sultan Süleyman's Favorite to the Grand Vizierate and the Politics of the Elites in the Early Sixteenth-Century Ottoman Empire". ''Turcica.'' '''41''': 6.</ref> 15. marca 1536 so Ibrahim Pašo pri 43 letih po Sulejmanovem ukazu na slavnostni večerji zadavili nemi krvniki.<ref>[https://www.reddit.com/r/AskHistorians/comments/6dv2e8/why_did_suleiman_the_magnificent_have_ibrahim/ ''"Why did Suleiman the Magnificent have Ibrahim Pasha killed? Did Roxelana really have a lot to do with this and if so why?"'']. Reddit. Pridobljeno 26. februarja 2019.</ref> ==Glej tudi== * [[Muzej turških in islamskih umetnosti]] {{clear}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Vira== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Şahin |first=Kaya |title=Empire and Power in the Reign of Süleyman: Narrating the Sixteenth-Century Ottoman World |url=https://archive.org/details/empirepowerinrei0000ahin |publisher=Cambridge University Press |year=2013 |isbn=978-1-107-03442-6}} *{{cite journal |last=Turan |first=Ebru |title=The Marriage of Ibrahim Pasha (ca. 1495-1536): The Rise of Sultan Süleyman’s Favorite to the Grand Vizierate and the Politics of the Elites in the Early Sixteenth-Century Ottoman Empire |journal=Turcica |volume=41 |date=2009 |pages=3-36}} {{refend}} {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=[[Veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] |before=Piri Mehmed Paša|after=Ajas Mehmed Paša|years=27. junij 1523 – 14. marec 1536}} {{succession box|title=Osmanski guverner Egipta|before= Guzelce Kasim Paša|after=Guzelce Kasim Paša|years=1525}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1495]] [[Kategorija:Umrli leta 1536]] [[Kategorija:Veliki vezirji Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Paše]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] qxato9ff7si95hzvhrfuno9cv2sz9fb 0 482438 6654110 6643204 2026-04-01T04:35:01Z Oursana 115509 /* V umetnosti */ -+Gentile da Fabriano, Thronende Maria und Kind, Hl. Nikolaus, Hl. Katharina und Stifter, 1400-10, Gemäldegalerie Berlin.jpg 6654110 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[File:Martin_Schongauer_Madonna_in_Rose_Garden.jpg|thumb|[[Martin Schongauer]], 1473]] '''''Hortus conclusus''''' je latinski izraz, ki dobesedno pomeni 'zaprt vrt'. V bistvu se obe besedi v ''hortus conclusus'' jezikovno nanašata na ogrado.<ref>Clifford, ''A History of Garden design'', (New York:Praeger) 1963:17.</ref> ''Hortus conclusus'' je tako [[emblem|emblematičen]] atribut in naslov [[Sveta Marija |Device Marije]] v [[srednji vek|srednjeveški]] in [[renesansa|renesančni]] poeziji <ref>Stanley Stewart, ''The Enclosed Garden: The Tradition and Image in Seventeenth-Century Poetry'' (Madison: University of Wisconsin Press) 1966, je v angleščini obravnaval poezijo poznega 16. in 17. stoletja; njegova prva štiri poglavja zasledujejo temo ''hortus conclusus'' v evropski literaturi in vizualni umetnosti.</ref> in umetnosti, ki se nenadoma pojavlja v slikah in v [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]] okoli leta 1330 <ref>Michelle P. Brown, "The World of the Luttrell Psalter" British Library 2006,</ref><ref>Brian E. Daley, "The 'Closed Garden'and the 'Sealed Fountain': Song of Songs 4:12 in the Late Medieval Iconography of Mary", Elizabeth B. Macdougall, editor, ''Medieval Gardens'', Dumbarton Oaks Colloquium '''9''') 1986, traced the sudden development about 1400 of painted images of the Virgin Mary in a ''hortus conclusus''.</ref>, kot tudi [[žanr]] dejanskega vrta, ki je bil tako simbolično kot praktično vprašanje pomembna tema v [[zgodovina vrtov |zgodovini vrtov]] / parkov.<ref>Rob Aben and Saskia de Wit, ''The Enclosed Garden: History and Development of the Hortus Conclusus and its Re-Introduction into the Present-Day Urban Landscape'' (Rotterdam) 1999. Tipološki katalog oblikovalskih značilnosti in Navodila za oblikovanje.</ref> == Devica Marija kot ''hortus conclusus'' == [[Image:Fra Angelico 043.jpg|thumb|left|''[[Oznanjenje (Fra Angelico, sv. Marko)|Oznanjenje]]'' - samostan [[Sveti Marko, Firence]]]] Izraz ''hortus conclusus'' izhaja iz ''[[Visoka pesem|Visoke pesmi]]'' iz [[Vulgata]] [[Sveto pismo|Biblije]] (imenovane tudi ''Salomonove pesmi'') 4:12, v latinščini: "Hortus conclusus soror mea, spona, hortus conclusus, fons signatureus" (''Zaklenjen vrt je moja sestra, nevesta, zaklenjen izvir, zapečaten vrelec.").<ref>[http://193.8.230.138/etexts/www/Bible/Song_of_Solomon.html The whole text] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110529140849/http://193.8.230.138/etexts/www/Bible/Song_of_Solomon.html |date=2011-05-29 }}</ref> To je omogočilo skupno jezikovno kulturo krščanstva, izraženo v homilijah, ki razkrivajo Visoko pesem kot [[alegorija|alegorijo]], kjer je bila podoba pesmi kralja Salomona za njegovo nevesto interpretirana kot ljubezen in združitev med Kristusom in Cerkvijo, mistična poroka s Cerkvijo kot nevesta Kristusova. [[File:15th-century unknown painters - Madonna on a Crescent Moon in Hortus Conclusus - WGA23736.jpg|thumb|180px| Madona na polmesecu na Hortus Conclusus anonimnega slikarja.]] Verz "Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi" (4.7) iz Pesmi je bil prav tako obravnavan kot biblijska potrditev razvijajoče se in še vedno kontroverzne doktrine [Marijino brezmadežno spočetje |Marijinega brezmadežnega spočetja]] - roditi brez [[Izvirni greh |izvirnega greha]] (''macula'' je latinsko za 'madež'). Krščanska tradicija pravi, da je bil [[Jezus Kristus]] čudežno spočet Mariji, brez motenja njene deviškosti s [[Sveti Duh|svetim Duhom]], tretjo osebo [[Sveta Trojica|svete Trojice]]. Kot taka je bila Marija v poznosrednjeveški in renesančni umetnosti, ki ponazarja dolgotrajni nauk o Mariji večne nedolžnosti in Brezmadežnem spočetju, prikazana v obzidanem vrtu ali dvorišču. Ta je predstavljal njeno 'zaprto' maternico, ki naj ostane nedotaknjena in tudi njeno zaščito, kakor zid, pred grehom. V Grimanijevem [[brevir]]ju drseče oznake označujejo emblemmatične predmete, ki obvladajo Brezmadežno spočetje: zaprt vrt (''hortus conclusus''), visoko cedro (''cedrus exalta''), vodnjak žive vode (''puteus aquarum viventium''), oljčno drevo (''oliva speciosa''), vodnjak na vrtu (''fons hortorum''), vrtnica (''plantatio rosae'').<ref>Timothy Husband, reporting the exhibition and its catalogue in ''The Burlington Magazine'', '''125''', No. 967 (October 1983:643).</ref> Vsi dejanski srednjeveški ''horti conclusi'' si niso prizadevali vključiti vseh teh podrobnosti, zlasti oljka je premalo trdoživa za severnoevropske vrtove. Zaprti vrt je prepoznaven po ''Oznanjenju'' [[Fra Angelico| Fra Angelica]] (ilustracija, zgoraj levo) iz leta 1430–32. Dve romarski mesti sta posvečeni Mariji zaprtega vrta v nizozemsko-flamskem kulturnem območju. Eden je kip v puščavniški kapeli v Warfhuizenu: ''Gospa zaprtega vrta''. Drugi, ''Onze Lieve Vrouw van Tuine'' (dobesedno 'Gospa z vrta'), je poklon v stolnici v Ypresu. == Aktualni vrtovi == [[File:Meister des Frankfurter Paradiesgärtleins 001.jpg|thumb|left|''Hortus conclusus'' upodablja mojster Frankfurtskega rajskega vrta]] Vsi vrtovi so po definiciji zaprti ali omejeni prostori, vendar je ograjen prostor lahko nekoliko odprt in je sestavljen iz stebrov, nizkih živih mej ali ograj. Dejansko obzidan vrt, dobesedno obdan z zidom, je podvrsta vrta. Pomen ''hortus conclusus'' kaže na bolj zaseben slog vrta. V [[zgodovina vrtov|zgodovini vrtov]] / parkov je imel srednjeveški ''hortus conclusus'' običajno v središču izvir ali [[vodna fontana]], ki je poleg praktične uporabe nosil tudi svoj običajni simbolični pomen (glej ''[[Vodnjak življenja]]''). Konvencija štirih poti, ki so kvadratne ograjene prostore razdelile na kvadrante, je bila tako močna, da je bil vzorec uporabljen tudi tam, kjer poti niso nikamor vodile. Vsi srednjeveški vrtovi so bili zaprti in so varovali zasebno območje pred javnimi vdori, bodisi s strani ljudi, bodisi pred potepuškimi živalmi. Ograda je lahko tako preprosta, kot tkana ograja iz volne ali trdna ali okrasno zidana; ali pa bi jo lahko zapirali z ogrodjem tuneliranih poti na posvetnem vrtu ali z arkadnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] za komunikacijo ali meditativni hojo. Kot kaže zgodovina, je izvor križnega hodnika v rimskem [[kolonada|kolonadnem]] [[peristil]]u; razrušene in zaraščene rimske vile, ki so bile pogosto obnovljene kot mesto [[benediktinci|benediktinskih]] [[samostan]]ov, so v prvih desetletjih opustitve izgubile zasajene vrtne lastnosti: »vrtnarjenje, več kot arhitektura, več kot slikarstvo, več kot glasba in veliko več kot literatura, je efemerna umetnost; njene mojstrovine izginejo in pustijo malo sledi«.<ref>Clifford 1963, ''eo. loc.''.</ref> Čeprav »ko je leta 1070 obnovljena [[Monte Cassino |opatija Cassino]] <ref>Mesto je bila rimska cesarska vila, prav tako tudi benediktinski samostan v Subiacu, ki je zasedel nekdanjo Neronovo vilo.</ref>«, je opazila Georgina Masson <ref>Masson, ''Italian Gardens'' (New York: Abrams) 1961:46.</ref>, »je bil vrt opisan kot raj v rimski modi«, morda je preživel zgolj »avro velike klasične tradicije«. Idealizirani načrt Saint Gall iz 9. stoletja (ilustracija) prikazuje arkadni križni hodnik z osrednjim vodnjakom in križajočimi potmi iz središča vsakega arkadnega razpona, ko pa je za srednjeveškem samostanu zaživel zavestno vzorčen vrt, je vzorčenje prišlo preko [[Kraljevina Sicilija |normanske Sicilije]] in njene hibridne kulture, ki je prilagodila številne islamske elemente, v tem primeru zaprte severnoafriške dvorne vrtove in na koncu temelji na tradiciji [[Perzijski vrtovi|perzijskega vrta]]. Praktični ograjeni vrt je bil določen v traktatu Pietra Crescenzija iz Bologne, ''Liber ruralium commodorum'', delo, ki je bilo pogosto kopirano, kar potrjujejo številni ohranjeni rokopisi njegovega besedila in pogosto natisnjeni v 15. in 16. stoletju. Poznosrednjeveške slike in iluminacije v rokopisih, kot je pesnitev ''Le Roman de la Rose'' - kjer je vrt v besedilu večinoma alegoričen - pogosto prikazujejo trato kot sedež ''hortus conclusus''. Šele v 15. stoletju, sprva v Italiji, so nekateri evropski vrtovi / parki začeli gledati navzven. [[Image:Kölner Maler um 1430 001.jpg|thumb|upright0.1|''Devica in otrok s svetniki in družino darovalcev'', Köln, c. 1430]] Sedenje, hoja in igranje glasbe so bile dejavnosti, ki so jih najpogosteje upodabljali na številnih slikah in iluminiranih rokopisih iz 15. stoletja, kjer so bile naporne dejavnosti neprimerne. V Rimu je bil v poznem 15. stoletju zgrajen križni hodnik v San Giovanni dei Genovesi za uporabo genovskim ljudem, ''Ospitium Genoensium'', kot še vedno razkriva plošča, ki je nudil zavetje v kabinah pod njegovimi obokanimi arkadami ter mesto srečanja in zavetišče, ki je ponovno združil tiste iz daljnega domačega mesta.<ref>Wolfgang Lotz, "Bramante and the Quattrocento Cloister" ''Gesta'' '''12'''.1/2 (1973):111-121) p. 113.</ref> Nekaj prej je Pietro Barbo, ki je leta 1464 postal [[papež Pavel II.]], začel graditi ''hortus conclusus'', Palazzetto del Giardino di San Marco, dodan na rimski sedež beneških kardinalov, Palazzo Venezia. <ref>Leta 1910 so ga razstavili in ponovno postavili, da bi naredili prostor za Piazza Venezia.</ref> V času njegovega papeštva je služil kot Pavlov zasebni vrt; napisi poudarjajo njegove posvetne funkcije kot ''sublimes moenibus hortos'' ... popolnoma enakovredno, ''durasque repellere curas'', vrt vzvišenih dobrot, umik od skrbi in ga hvalijo v klasifikaciji, kot dom driad, kar kaže na to, da je obstajal osrednji nasad dreves in omemba njegovih snežno belih štukaturnih portikov. Gravura iz 18. stoletja prikazuje osrednje goro, prekrito z drevesi, ki je bila obnovljena v sodobni zasaditvi, s križiščem in gramoznimi potmi.<ref>''Hinc hortos dryadumque domos et amena vireta/ Porticibus circum et niveis lustrata columnis''Lotz 1973 ''eo. loc.'' and figs 10 and 11.</ref> Farneški vrtovi (Orti Farneseni sul Palatino - ali 'Farneški vrtovi ob Palatinu') je [[Giacomo Barozzi da Vignola |Vignola]] ustvaril leta 1550 na rimskem severnem [[Palatinski grič|Palatinskem griču]] za kardinala [[Alessandro Farnese mlajši |Alessandra Farneseja]] (1520–89). Postali so prvi zasebni botanični vrtovi v Evropi (prvi botanični vrtovi v Evropi, ki so jih italijanske univerze začele sredi 16. stoletja, le malo prej). Alessandro je klical svoj poletni dom na mestu ''Horti Farnesiani'', verjetno v zvezi s ''hortus conclusus''. Ti vrtovi so bili zasnovani v rimskem peristilu z osrednjim vodnjakom.<ref>[http://www.theromanforum.com/?p=160 History of the Farneses and the garden.]</ref> Znova je v dobi avtomobilov ograjen vrt, ki v islamski družbi nikoli ni izginil, v zahodnem svetu postal simbol spokojnosti in zasebnosti. == V umetnosti == [[Image:Unicorn annunciation.jpg|thumb|Lov na samoroga Oznanjenja (približno 1500) iz nizozemskega horarija. V tem primeru je vdelan tudi Gideonov kožuh, na zadnji strani oltarja pa je Aronova palica, ki je na sredini čudežno cvetela. Oba sta tipična za Oznanjenje.<ref>Schiller, 54; [[:File:Annunciation with mystic hunt - Colmar (cropped).jpg]] similar image on panel</ref>]] ''Hortus conclusus'' je bila ena od številnih upodobitev Marije v poznem srednjem veku, ki se je razvila kot neformalna in intimnejša od tradicionalne hieratične ''Marije na prestolu'', sprejete iz bizantinskih [[ikona|ikon]] ali ''Marijino kronanje''. Zadeva se je začela kot posebna metafora Oznanjenja [16], vendar se je navadno razvila v sproščen ''[[sacra conversatione]]'' (sveti pogovor), z več figurami poleg sedeče Marije in manj specifičnimi združenji. Nemčija in Nizozemska sta v 15. stoletju doživeli vrhunec te upodobitve Marije, običajno z detetom in zelo pogosto množico angelov, svetnikov in donatorjev, na vrtu - vrt sam, ki bi predstavljal Marijo, veliko redkejši. Stene ali podstavki se pogosto zapirajo ob straneh in od zadaj ali pa se lahko, razen na dvignjenih bregovih, pokažejo kot odprte do pokrajine. Včasih je, tako kot pri [[Gerard David |Gerarda Davida]] sliki ''Marija in otrok s svetniki in donatorjem'' (spodaj), vrt zelo upodobljen; v drugih obdobjih, kot v gravuri [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]], za prepoznavanje teme služijo le ograja iz protja in nekaj vejic trave. Italijanski slikarji običajno tudi rastline ohranjajo na minimumu in nimajo klopi iz trave. Podvrsta teme je bila nemška ''Madona vrtnic'', včasih poskušana v kiparskih oltarnih nastavkih. Slika je bila na pravoslavnih ikonah redka, vendar je vsaj nekaj ruskih primerov.<ref>[http://www.christusrex.org/www2/art/images/icon18.jpg Russian example], Tretyakov Gallery Moscow.</ref> Ena vrsta upodobitve, ki običajno ni združljiva s pravilno perspektivo, se osredotoča na prikaz celotne stene in več vrtnih struktur ali značilnosti, ki simbolizirajo skrivnost Kristusovega spočetja, večinoma izhajajo iz Visoke pesmi ali drugih svetopisemskih odlomkov, kot jih razlagajo teološki pisci. Sem lahko spadajo ena ali več stavb, ki so podobne templjem ali cerkvi, ''[[Slonokoščeni stolp]]'' (SS 7.4), oltar na prostem s cvetočo Aaronovo palico, obdan z golimi palicami drugih plemen, ''Davidov stolp, obdan s ščiti'' (SS 7.4), z zaprtimi vrati, [[Skrinja zaveze]], izvir (pogosto pokrit), vodnjak in jutranje sonce zgoraj (SS 6.10). Ta vrsta upodablja po navadi ''Oznanjenje'', čeprav včasih otroka Jezusa drži Marija.<ref>Schiller, pp 53-54</ref> Miniatura desno prikazuje razmeroma preprost primer; pod velikim španskim oltarjem je mogoče združiti številne običajne značilnosti (druge brez dvoma vsebujejo številne kapele) s pravilno perspektivo. Precej redka različica te upodobitve v poznem 15. stoletju je bila združitev Oznanjenja v ''hortus conclusus'' z ''Lovom na samoroga'' ter ''Devica in samorog'', tako priljubljeno v posvetni umetnosti. Samorog je že deloval kot simbol inkarnacije in ali je ta pomen namenjen v številnih ''prima facie'' sekularnih upodobitvah, je lahko težava znanstvene razlage. V prizoriščih ni nejasnosti, ko je nadangel Gabrijel prikazan, da piha v rog, ko psi lovijo samoroga v Devičino naročje in se mali Kristus otrok spusti na žarke svetlobe Boga Očeta. [[Tridentinski koncil]] je končno prepovedal to nekoliko preoblikovano, če očarljivo upodobitev,<ref>G Schiller, ''Iconography of Christian Art, Vol. I'',1971 (English trans from German), Lund Humphries, London, pp. 52-4 & figs 126-9, {{ISBN|0-85331-270-2}}, [http://www.sagen.at/fotos/data/603/medium/Maria_Gail_HortusConclusus_Detail.jpg another image]</ref> deloma zaradi realizma, saj nihče zdaj ni verjel, da je samorog prava žival. V 16. stoletju se tema ''hortus conclusus'' spremeni v ''Sacra Conversazione'' in Marije v pokrajini [[Giovanni Bellini|Giovannija Bellinija]], [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in [[Raffaello Santi|Rafaela]], kjer je težko reči, ali je aluzija načrtovana. <gallery> Image:Gentile da Fabriano, Thronende Maria und Kind, Hl. Nikolaus, Hl. Katharina und Stifter, 1400-10, Gemäldegalerie Berlin.jpg|[[Gentile da Fabriano]], ''Madona s sv. Nikolajem iz Mire in sv. Katarino Aleksandrijsko in ustanoviteljico'' Image:Fra Angelico — Annalena Altarpiece.jpg|[[Fra Angelico]], ''Marija na prestolu z otrokom in svetniki'' Image:Gerard David - The Virgin and Child with Saints and Donor - Google Art Project.jpg|[[Gerard David]], ''Mistična poroka sv. Katarine'' File:Madonna w ogrodzie Mistycznym.jpg|Slog [[Dirk Bouts|Dirka Boutsa]], ''Marija v rožnem vrtu'' File:Museo di castelvecchio, michelino di besozzo, madonna del roseto.JPG|Italijanska miniatura, c. 1435, ''Marija v rožnem vrtu'' File:Vierge a la rose dans un jardin clos.jpg|Zgodnji lesorez, c. 1460, ročno pobarvan Image:Stefan_Lochner_Madonna_im_Rosenhag.jpg|[[Stefan Lochner]], ''[[Marija v rožnem vrtu (Lochner)|Marija v rožnem vrtu]]'' Image:Bartolomé Bermejo - Retablo della vergine di Montserrat.jpg|[[Bartolomé Bermejo]], ''Virgen de Montserrat'', oltarni nastavek, 1485 Image:Triptych of the Virgin and Child with Saints.jpg|Köln, ca. 1520, ''Devica Marija z otrokom in svetniki'' file:Juan de Juanes - Inmaculada Concepción.JPG|[[Juan de Juanes]], po letu 1530 File:Virgin-saints-garden-1418.jpg|Lesorez datiran 1418, verjetno 1450-ih </gallery> == Sodobni kulturni posnetki == Koncept za paviljon galerije Serpentine 2011 je bil ''hortus conclusus'', kontemplativna soba, vrt znotraj vrta. Oblikoval ga je švicarski arhitekt Peter Zumthor in z vrtom, ki ga je ustvaril Piet Oudolf, je bil paviljon prostor, odmaknjen od sveta hrupa in prometa ter vonjev Londona - notranji prostor, v katerem je treba sedeti, hoditi, opazovati rože.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.serpentinegallery.org/2011/04/serpentine_gallery_pavillion_2011_zumthor.html |title=arhivska kopija |accessdate=2020-07-30 |archive-date=2021-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211208064720/http://www.serpentinegallery.org/2011/04/serpentine_gallery_pavillion_2011_zumthor.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *D'Ancona, Mirella Levi (1977). Garden of the Renaissance: Botanical Symbolism in Italian Painting. Firenze: Casa Editrice Leo S.Olschki. ISBN 9788822217899. ==Zunanje povezave== {{commons category| Hortus conclusus.}} * [http://www.wga.hu/tours/gothic/devotion.html#hortus Hortus conclusus] as one of a number of [http://www.wga.hu/tours/gothic/devotion.html Devotional Images] * [http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/m/master/zunk_ge/zunk_ge3/garden_e.html The Garden of Eden], a hortus conclusus by the Master of the Upper Rhineland * [https://web.archive.org/web/20070825190646/http://www.tate.org.uk/tateetc/issue1/article2.htm Early Delights], excellent piece by Jemima Montagu on the symbolism of the garden {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srednjeveška umetnost]] [[Kategorija:Sveta Marija v umetnosti]] [[Kategorija:Latinske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Krščanski izrazi]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] rvdpix8lp1thjgjhhgimnzx1n5uh8gj 0 484556 6653779 6258323 2026-03-31T13:48:54Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane na Tajskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653779 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Lumpinee Boxing Stadium''' ({{lang-th|สนามเวทีมวยลุมพินี}}) je [[Arena|športna dvorana]] v [[Bangkok|Bangkogu]], [[Tajska]]. Odprla se je desetletje pozneje kot dvorana Rajadamnern. Kraljeva tajska [[Vojska|vojska]] vodi dvorano. Postala je [[simbol]] modernega [[Muay thai|tajskega boksa]]. Samo dvorana Rajadamnern tekmuje za prestižni naslov "Muay thai champion of Lumpinee". Točkovalni sistem in prvenstvo za naslov prvaka v kategoriji "Mini Flyweight" do "Super welterweight".<ref name="Stadiums in Thailand">{{navedi splet|url=http://www.muaythaionline.org/features/thaistadiums.html|title=Stadiums in Thailand|website=www.muaythaionline.org|accessdate=2008-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20121026013818/http://www.muaythaionline.org/features/thaistadiums.html|archive-date=2012-10-26|url-status=dead}}</ref> [[Muay thai|Muay Thai]] dvoboji se odvijajo ob torkih, sredah, petkih in sobotah. Dvoboji se ponavadi pričnejo ob 18:00. <ref name="Stadiums in Thailand"/> Glavni dogodek se je odvijal na prvotnem mestu, na Rama IV Road v bližini Lumphini parka 8 februarja 2014. Dvorana se je premestila na novo lokacijo na Ram Intra Road, ki sprejme do 5000 gledalcev. Prvi dvoboj v dvorani se je odvil 11 februarja 2014 in uradno odprtje dvorane je bilo 28 februarja 2014.<ref name="#1">{{navedi splet| url=http://www.muaythaifocus.com/news/lumpini-stadium/| title=New Lumpini Stadium| website=Muay Thai Focus| accessdate=2014-02-28| archive-date=2019-08-04| archive-url=https://web.archive.org/web/20190804125013/http://www.muaythaifocus.com/news/lumpini-stadium/| url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bangkok]] [[Kategorija:Športne dvorane na Tajskem]] ebxozqh1bq0w1axsjxwi7rntk8uzk28 0 484801 6654172 6239485 2026-04-01T09:04:18Z BuDi 13534 6654172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan po kolumnah in komentarjih v mnogih medijih, ter po tem da se je kljub ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v švicarskih frankih (CHF), ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnico posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 3oixrwsphffhdbfbi8wdcni2r223zi7 6654173 6654172 2026-04-01T09:05:20Z BuDi 13534 6654173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem da se je kljub ekonomskemu znanju profesorja skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v švicarskih frankih (CHF), ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnico posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] dhnnp6o4jtist6dgit3as76m3r4hhle 6654174 6654173 2026-04-01T09:06:53Z BuDi 13534 6654174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem da se je kljub ekonomskemu znanju profesorja skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v švicarskih frankih (CHF), ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnico posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010 (''Afera švicarski frank''). == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] i94p02o7uetw7ysp4h36ytnua8rn34n 6654176 6654174 2026-04-01T09:07:28Z BuDi 13534 6654176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem da se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v švicarskih frankih (CHF), ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnico posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010 (''Afera švicarski frank''). == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 75zdulzm0dn5wjx9p8ussuyzkcpolia 6654180 6654176 2026-04-01T09:13:31Z BuDi 13534 6654180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem da se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v švicarskih frankih (CHF), ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnico posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010 (''Afera švicarski frank'').<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 2s60dbn9ge1fkwvixsz3iox7ehivbjj 6654181 6654180 2026-04-01T09:15:41Z BuDi 13534 6654181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem da se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010 (''Afera švicarski frank'').<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] cpnd06k1fycuwdy6sbasyjr08cnjl6m 6654182 6654181 2026-04-01T09:17:34Z BuDi 13534 6654182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem, da se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri kreditu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010 (''Afera švicarski frank'').<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] tkk32ph7nx4ut1qlwbsifien7gqnut4 6654183 6654182 2026-04-01T09:20:32Z BuDi 13534 6654183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Afera švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] cob2w2099budqcvhq0mliaxffatr745 6654184 6654183 2026-04-01T09:20:47Z BuDi 13534 6654184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije, ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Aferi švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] k7n9rz7nyk7zh79gmk4kuf2a9tolwsd 6654185 6654184 2026-04-01T09:22:02Z BuDi 13534 6654185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Aferi švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] fki92kdcsn9qwm8fxcz1u0ce1h195eg 6654189 6654185 2026-04-01T09:28:28Z BuDi 13534 6654189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupino so bili vidnejši člani še : [[Janez Šušteršič]], [[Mičo Mrkaić]], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Aferi švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] osjh03v95u2g6zuqe0j4hi4vr8k9ulh 6654191 6654189 2026-04-01T09:28:44Z BuDi 13534 6654191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še : [[Janez Šušteršič]], [[Mičo Mrkaić]], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Aferi švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] bjxabpsfq9b2orj549mwh0v04fbgxpv 6654192 6654191 2026-04-01T09:29:04Z BuDi 13534 6654192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|party=|premier2=[[Janez Janša]] [[8. vlada Republike Slovenije|I.]]|term_end2=[[6. marec]] [[2007]]|term_start2=[[3. december]] [[2004]]|successor2=[[Žiga Turk]]|predecessor2=|office2=[[Minister brez listnice]]|partner=|name=Jože Pavlič Damijan|signature_size=|term_end=|term_start=|religion=|signature=|successor=|predecessor=|office= }} '''Jože Pavlič Damijan''' ''(pogosto krajšan'' '''''Jože P. Damijan''')'', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[14. januar]] [[1967]], [[Lomanoše]]. V [[8. vlada Republike Slovenije|8. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister brez listnice]], pristojen za razvoj.<ref>{{Navedi splet|title=Janša predlagal Jožeta P. Damijana za ministra brez listnice|url=https://www.finance.si/139181|website=Finance.si|accessdate=2020-10-13|language=sl-SI}}</ref> Je redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Jože Damijan - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Joze-Damijan|website=www.ef.uni-lj.si|accessdate=2020-10-13}}</ref> Oktobra [[2020]] so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB evidentirale kot mandatarja [[Tehnična vlada|tehnične vlade]] ''[[Koalicija ustavnega loka]]'', a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-13|language=sl}}</ref> Bil je član skupine, ki so jo pogosto imenovali ''mladoekonomisti'' (v skupini so bili vidnejši člani še: [[Janez Šušteršič]], [[Mičo Mrkaić]], [[Boštjan Jazbec]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]] in [[Aleš Ahčan]]). Po koncu kariere v politiki je bil znan kot pisec neštetih kolumn in komentarjev za mnoge medije ter po tem, da se je izpostavil v t.i. ''Aferi švicarski frank'', kjer se je kljub doktorskem ekonomskemu znanju skliceval na neobveščenost glede valutnega tveganja pri posojilu v [[švicarski frank|švicarskih frankih]], ko se mu je kot kreditojemalcu drastično povišal mesečni obrok in neodplačana glavnica posojil, ki so jih slovenske banke množično ponujale med letoma 2004 in 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava|url=https://siol.net/novice/posel-danes/zakaj-so-visoki-dolgovi-jozeta-damijana-tezava-analiza-481373|website=Siol.net|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Damijan, Jože P.}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] q4bf4i8hk061a2ej00msaphqjg7gh8p 0 485188 6653962 6649580 2026-03-31T20:30:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653962 wikitext text/x-wiki {{posploši}} {{short description|Driving a motor vehicle while under the influence of an impairing substance}} [[Slika:US_Navy_051130-N-7293M-003_U.S._Navy_Master-at-Arms_1st_Class_Robert_C._Tempesta_places_a_"Don't_Drink_and_Drive"_sign_in_front_of_a_wrecked_car_outside_the_front_gate_of_U.S._Naval_Base_Guam.jpg|desno|sličica|Znak "Ne pij in vozi" je postavljen pred razbitim avtomobilom, da bi odvrnil vožnjo v pijanem stanju]]<!-- Definicija --> '''Vožnja pod vplivom''' (DUI - ''ang. Driving under the influence'') je [[kaznivo dejanje]] vožnje ali upravljanja motornega vozila, pod vplivom [[alkohol]]a ali mamil in drugih psihoaktivnih snovi (vključno z drogami za rekreacijo in tistimi, ki jih predpišejo zdravniki), do stopnje, ki vozniku onemogoča varno upravljanje motornega vozila.<ref>{{cite journal|last1=Walsh|first1=J. Michael|last2=Gier|first2=Johan J.|last3=Christopherson|first3=Asborg S.|last4=Verstraete|first4=Alain G.|date=11 August 2010|title=Drugs and Driving|journal=Traffic Injury Prevention|volume=5|issue=3|pages=241–253|doi=10.1080/15389580490465292|pmid=15276925}}</ref> == Terminologija == Imenuje se tudi vožnja v oslabljenem/prizadetem stanju / vožnja v vinjenem stanju (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), vožnja v pijanem stanju, upravljanje v stanju alkoholiziranosti (OWI - ''ang. operating while intoxicated''), upravljanje vozila pod vplivom alkohola ali [[Psihoaktivna droga|mamil]] (OVI - ''ang. operating [a] vehicle under the influence of alcohol or drugs'') v Ohiu, vožnja pod vplivom [[alkohol]]a ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] / [[Irska]]), ali oslabljena/prizadeta vožnja ([[Kanada]]). Ime kaznivega dejanja se razlikuje od [[Jurisdikcija|jurisdikcije]] do jurisdikcije in od pravne do pogovorne terminologije. V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] se takšno kaznivo dejanje običajno imenuje vožnja pod vplivom, v nekaterih državah pa "vožnja v pijanem stanju" (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), "upravljanje v stanju prizadete sposobnosti " (OWI - ''ang. operating while ability impaired'') ali "upravljanje z okvaro sposobnosti", "upravljanje vozila pod vplivom "(OVI - ''ang. operating a vehicle under the influence'') itd.<ref name="Wanberg2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zKERgpH5q6gC&pg=PA14|title=Driving With Care:Education and Treatment of the Impaired Driving Offender-Strategies for Responsible Living: The Provider′s Guide|last1=Wanberg|first1=Kenneth W.|last2=Milkman|first2=Harvey B.|last3=Timkin|first3=David S.|date=2004-12-03|publisher=SAGE Publications, Inc|isbn=9781412905961|edition=1|location=Thousand Oaks, Calif.|language=en|pages=14}}</ref> Takšni zakoni se lahko uporabljajo tudi za [[čoln]]arjenje ali pilotiranje [[zrakoplov]]ov. Vozila lahko vključujejo kmetijske stroje in konjske vprege. Drugi pogosto uporabljeni izrazi za opis teh kaznivih dejanj vključujejo pitje in vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola, motnje vožnje, delovanje pod vplivom ali "preko predpisane meje". V Združenem kraljestvu obstajata dve ločeni kaznivi dejanji glede alkohola in vožnje. Prva je "Vožnja ali poskus vožnje z odvečno količino alkohola - ang. driving or attempting to drive with excess alcohol" ([[pravna koda DR10]]), druga pa je zaradi besedila zakona o licenciranju iz leta 1872 znana kot "zadolžen za vozilo z odvečnim alkoholom - ang. in charge of a vehicle with excess alcohol" ([[pravna koda DR40]]) ali "odgovorna oseba je pijana - ang. drunk in charge".<ref>https://www.drivingdefences.co.uk/drink-driving/drink-drive-penalties/</ref><ref name="Merritt2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0DWdtfaVCzYC&pg=PT296|title=Law for Student Police Officers|last=Merritt|first=Jonathan|date=2009-07-09|publisher=SAGE|isbn=9781844455638|language=en}}</ref> Zakon o cestnem prometu iz leta 1988 v zvezi z motornimi vozili oži prekršek vožnje (ali upravljanja) vozila in opredeljuje kot vožnjo takrat, ko je alkohol v dihu, [[Kri|krvi]] ali [[Seč|urinu]] nad predpisanimi mejami (v pogovoru se imenuje "biti preko meje "); in širše kaznivo dejanje "vožnja v neprimernem stanju zaradi pijače ali mamili" (DR20 oziroma DR80), ki se lahko uporablja tudi pri nivojih pod mejnimi vrednostmi.<ref name="Hannibal2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=e-yNAgAAQBAJ&pg=PA57|title=Practice Notes on Road Traffic Law 2/e|last1=Hannibal|first1=Martin|last2=Hardy|first2=Stephen|date=2013-03-04|publisher=Routledge|isbn=9781135346386|language=en|pages=57–68}}</ref> Ločen prekršek v zakonu iz leta 1988 velja za kolesa. Medtem ko je zakon iz leta 1872 večinoma nadomeščen, še vedno velja [[prekršek]], da ste "pijani, ko ste na čelu ... katere koli [[Kočija|kočije]], [[Domači konj|konja]], [[Govedo|goveda]] ali [[Parni stroj|parnega stroja]]"; "prevoz" včasih razlagajo tako, da vključuje skuterje. == Definicija == [[Kaznivo dejanje]] ne vključuje le dejanske vožnje vozila, temveč lahko na splošno vključuje tudi samo fizično "nadzorovanje" avtomobila v vinjenem stanju.<ref name="voaslacey2">{{cite journal|last1=Voas|first1=Robert B.|last2=Lacey|first2=John H.|title=Issues in the enforcement of impaired driving laws in the United States|publisher=Pennsylvania State University|citeseerx=10.1.1.553.1031}}</ref><ref name="teklev2">{{navedi splet|last1=Tekenos-Levy|first1=Jordan|title=Impaired Driving in Canada: Cost and Effect of a Conviction|url=https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|website=National College for DUI Defense|accessdate=1 August 2017|date=29 July 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170801080436/https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|archivedate=1 August 2017}}</ref> Na primer, osebo, ki vinjena sedi v voznikovem sedežu v avtomobilu in ima ključe avtomobila, tudi če je avtomobil parkiran, lahko obtožijo vožnje pod vplivom, ker ima nadzor nad vozilom. Pri razlagi izrazov ''DUI, DWI, OWI in OVI'' nekatere države zato prepovedujejo vožnjo motornega vozila pod vplivom, ali vožnjo v pijanem stanju, druge pa navajajo, da je v takšnih primerih upravljanje motornega vozila nezakonito. Glede tega je v ZDA razdeljena pristojnost. Nekatere države, ki dovoljujejo izvrševanje zakonov DUI / DWI in OWI / OVI na podlagi "upravljanja in nadzora" vozila, druge pa zahtevajo dejansko "vožnjo". "Razlikovanje med tema dvema izrazoma je bistveno, saj na splošno velja, da beseda 'voziti', kot se uporablja v tovrstnih zakonih, običajno označuje premikanje vozila v neki smeri, beseda 'upravljati' pa ima širši pomen tako da ne vključuje le gibanja vozila, temveč tudi dejanja, ki vpletajo dele vozila, ki bodo samostojno ali zaporedno sprožili gibanje." (''State v. Graves'' (1977) 269 S.C. 356 [237 S.E.2d 584, 586-588, 586. fn. 8]. [[Slovar]] Merriam Webster (v Združenih državah Amerike) opredeljuje vožnjo pod vplivom kot "1. kaznivo dejanje vožnje vozila, kadar je voznik prizadet zaradi alkohola ali mamil; 2. [[aretacija]] ali obsodba zaradi vožnje pod vplivom; 3. oseba, ki je aretirana ali obsojena zaradi vožnje pod vplivom."<ref>{{navedi splet|title=DUI {{!}} the crime of driving a vehicle while drunk also: a person who is arrested for driving a vehicle while drunk|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/dui|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2015-09-29}}</ref> V nekaterih državah (vključno z [[Avstralija|Avstralijo]] in številnimi jurisdikcijami po vsej ZDA) je oseba lahko obtožena kaznivega dejanja zaradi vožnje s [[Kolesarstvo|kolesom]], rolko ali konjem v stanju alkoholiziranosti ali pod vplivom alkohola.<ref>{{navedi novice|last1=Rowling|first1=Troy|title=In Mt Isa it's RUI: riding under the influence|url=http://www.brisbanetimes.com.au/news/queensland/in-mt-isa-its-rui-riding-under-the-influence/2008/10/13/1223749931568.html|accessdate=19 July 2017|work=Brisbane Times|date=14 October 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pedestrian Safety|url=http://www.colorado.edu/police/crime-prevention-safety/pedestrian-safety|website=Police Department, University of Colorado|accessdate=19 July 2017}} ("[I]f you bicycle while intoxicated you will be held to the same standards as other motorists and may be issued a DUI.")</ref><ref>{{navedi splet|title=Ore. skateboarder collides with van, charged with DUI|url=http://www.cbsnews.com/news/ore-skateboarder-collides-with-van-charged-with-dui/|website=Crimesider|publisher=CBS News|accessdate=19 July 2017|date=13 March 2013}}</ref> == Alkohol == {{main|Drunk drivers}} Pri uživanju alkohola se stopnja alkoholiziranosti voznika običajno določi z merjenjem vsebnosti alkohola v krvi(ang. BAC - blood alcohol content); to pa lahko izrazimo tudi z uporabo dihalnega testa, ki ga pogosto imenujemo BrAC. Meritev BAC ali BrAC, ki presega določeno mejno vrednost, na primer 0,08%, opredeljuje kaznivo dejanje brez potrebe po dokazovanju oslabitve sposobnosti za vožnjo.<ref>{{navedi splet|last1=Nelson|first1=Bruce|title=Nevada's Driving Under the Influence (DUI) laws|url=http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|website=NVPAC|publisher=Advisory Council for Prosecuting Attorneys|accessdate=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170422000604/http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|archive-date=2017-04-22|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah obstaja težja kategorija kaznivega dejanja za višje ravni BAC, na primer 0,12%, 0,15% ali 0,25%. V mnogih jurisdikcijah lahko policisti opravijo terenske teste treznosti osumljencev, ter na ta način določijo alkoholiziranost. V ameriški zvezni državi [[Kolorado]] je za voznike, ki uživajo konopljo, zakonom določena najvišja dovoljena vsebnost THC v krvi, vendar se v praksi ta zakon težko izvaja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedenverchannel.com/news/360/bill-to-change-dui-marijuana-impairment-laws-postponed-but-sparking-conversation|title=Bill to change DUI marijuana impairment laws postponed|date=2019-02-13|website=KMGH|language=en|access-date=2019-04-03}}</ref> V nekaterih državah je vsebnost izmerjena v gramih na liter krvi, z 0,5 g / L (~0,05%), medtem ko drugi uporabljajo promile z 0,5 ‰ = 0,05%. === Vsebnost alkohola v krvi === [[Slika:Bafometro.JPG|desno|sličica|Alco-Sensor IV - alkotest, kot ga uporabljajo nekatere policijske uprave]] Uživanje količine alkohola, ki povzdigne koncentracijo alkohola v krvi (BAC) na 0,03–0,12%, se običajno izkaže kot rdeč videz obraza in poslabšanje presoje ter fine koordinacije mišic. BAC od 0,09% do 0,25% povzroča [[Letargija|letargijo]], sedacijo, [[težave z ravnotežjem]] in [[zamegljen vid]]. BAC od 0,18% do 0,30% povzroča globoko zmedo, oslabljen govor (npr. nejasen govor), osupljivost, omotico in bruhanje. BAC od 0,25% do 0,40% povzroča stupor, nezavest, anterogradno [[Amnezija|amnezijo]], bruhanje in depresijo dihanja (kar je potencialno smrtno nevarno). BAC od 0,35% do 0,80% lahko povzroči komo (nezavest), življenjsko nevarno depresijo dihanja in morda usodno zastrupitev z alkoholom. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na to, kdaj bo vaš BAC dosegel ali presegel 0,08%, vključno s tem, koliko tehtate, časovni okvir v katerem ste pili, in če ste jedli v času uživanja alkohola. Na primer, moški, ki tehta 80&nbsp;kg, lahko popije več kot ženska, ki tehta recimo 60&nbsp;kg, preden preseže dovoljeno raven BAC.<ref>National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA). BAC Estimator [computer program]. Springfield, VA: National Technical Information Service, 1992.</ref> [[Alkotest]](''ang. breathalyzer'') je naprava za oceno BAC iz vzorca dihanja. Razvil ga je izumitelj Robert Frank Borkenstein<ref name="borkenstein2">{{navedi novice|author=Douglas Martin (reporter)|title=Robert F. Borkenstein, 89, Inventor of the Breathalyzer|url=https://www.nytimes.com/2002/08/17/us/robert-f-borkenstein-89-inventor-of-the-breathalyzer.html|quote=Robert F. Borkenstein, who revolutionized enforcement of drunken driving laws by inventing the Breathalyzer to measure alcohol in the blood, died last Saturday at his home in Bloomington, Ind. He was 89. ...Robert Frank Borkenstein was born in Fort Wayne, Ind., on Aug. 31, 1912.|work=[[The New York Times]]|date=August 17, 2002|accessdate=2013-12-23}}</ref> in ga je leta 1954 registriral kot [[Blagovna znamka|blagovno znamko]], vendar mnogi uporabljajo ta izraz za označevanje katere koli generične naprave za ocenjevanje vsebnosti alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://tess2.uspto.gov/bin/showfield?f=doc&state=4802:z6a5w4.2.16|title=Breathalyzer|date=May 13, 1958|accessdate=2014-01-03|quote=|publisher=[[USPTO]]|location=}}</ref> S prihodom znanstvenega testa za BAC so se policijske uprave od testov treznosti na terenu (npr. osumljenca so prosili, naj stoji na eni nogi) premaknili k uporabi izmerjene več kot predpisane količine alkohola v krvi med vožnjo. Vendar to ne izključuje sočasnega obstoja in uporabe starejših subjektivnih testov, pri katerih policisti alkoholiziranost osumljenca določajo tako, da jim dajo opraviti določene naloge ali pregledajo njihove [[Oko|oči]] in [[refleks]]e. BAC je najprimerneje meriti kot preprost odstotek alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://emedicine.medscape.com/article/2090019-overview|title=Ethanol Level|accessdate=7 October 2014}}</ref> Raziskave kažejo eksponentno povečanje relativnega tveganja za nesrečo z linearnim povečanjem BAC. BAC ni odvisen od nobene merske enote. V Evropi je običajno izražen kot miligrami alkohola na 100 mililitrov krvi. Vendar ker 100 mililitrov krvi tehta v bistvu enako kot 100 mililitrov vode, ki tehta natanko 100 gramov, je za vse praktične namene to enako kot preprost brezdimenzijski BAC, izmerjen v odstotkih. Meritev promilov, ki je enaka desetkratni odstotni vrednosti, se uporablja na [[Danska|Danskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Finska|Finskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].<ref>{{navedi splet|title=On DWI Laws in Other Countries|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|website=National Highway Traffic Safety Administration|accessdate=1 August 2017|date=March 2000|archive-date=2017-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170217041241/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|url-status=dead}}</ref> Glede na pristojnost lahko policija BAC meri z uporabo treh metod: iz krvi, urina ali z meritvijo količine alkohola v izdihanem zraku. Za namene kazenskega pregona je najprimernejša dihalna metoda, saj so rezultati na voljo skoraj v trenutku. V preteklosti je bilo primerov kritiziranja veljavnosti preskusne opreme / metod in matematičnih razmerij za merjenje dihanja in alkohola v krvi.<ref>Bates, Marsha E. "Journal of Studies on Alcohol and Drugs." The Correspondence between Saliva and Breath Estimates of Blood Alcohol Concentration: Advantages and Limitations of the Saliva Method". ''Journal of Studies in Alcohol'', 1 Jan. 1993. Web. 13 Mar. 2013.</ref> Nepravilno preskušanje in kalibracija opreme se pogosto uporabljata v obrambi DUI ali DWI. V Kanadi so bili primeri, ko so policisti naleteli na osumljenca, ki je bil po nesreči v nezavesti in so mu odvzeli vzorec krvi. Vožnja med uživanjem alkohola je lahko v okviru sodne pristojnosti nezakonita. V nekaterih jurisdikcijah je nezakonito, da je odprta posoda z alkoholno pijačo v potniškem prostoru motornega vozila ali na določenem območju tega predela. Bilo je primerov, da so bili vozniki obsojeni zaradi DUI, čeprav niso bili opaženi med vožnjo, vendar jim je bilo na sodišču to naknadno dokazano. V primeru nesreče se lahko [[avtomobilsko zavarovanje]] samodejno razglasi kot neveljavno; pijani voznik je v celoti odgovoren za škodo. V ameriškem sistemu navedba o vožnji pod vplivom povzroča tudi veliko povečanje premij.<ref>{{navedi novice|last1=Tchir|first1=Jason|title=How an impaired driving conviction can affect your car insurance rates|url=https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/news/industry-news/how-an-impaired-driving-conviction-can-affect-your-car-insurance-rates/article19100767/|accessdate=1 August 2017|agency=Globe and Mail|date=10 June 2014}}</ref> Nemški model služi zmanjšanju števila nesreč z ugotavljanjem neprimernih voznikov in odvzemom [[Vozniško dovoljenje|dovoljenj]], dokler se znova ne ugotovi njihova sposobnost za vožnjo. Medicinsko psihološko ocenjevanje (MPA - ''ang. Medical Psychological Assessment'') se uporablja za oceno sposobnosti za vožnjo v prihodnosti, ima interdisciplinarni osnovni pristop in kršitelju ponuja možnost individualne rehabilitacije.<ref name="müller laub2">{{navedi splet|url=http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|title=The Medical Psychological Assessment: An Opportunity for the Individual, Safety for the Genera Public|format=PD|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208032724/http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|url-status=dead}}</ref> George Smith, voznik taksija v Londonu, je bil 10. septembra 1897 prvi v zgodovini obsojen za vožnjo motornega vozila v pijanem stanju na podlagi zakona iz leta 1872. Kaznovan je bil z globo 25 šilingov, kar bi leta 2019 ustrezalo 143 [[Funt šterling|funtom]]. ===Tveganja=== [[File:WHO BAC Relative risk.png|thumb|Relativno tveganje za prometno nesrečo glede na raven alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|title=Preventing road traffic injury: A public health perspective for Europe|publisher=|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030231008/https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|url-status=dead}}</ref>]] [[File:% of US Car Crash Fatalities Where Driver Blood Alcohol Level Was .01 and Above 1999 - 2012.gif|thumb|right|Odstotek smrtnih žrtev v ZDA, kjer je bila raven alkohola v krvi voznika 0,01 in več, 1999–2012]] Vožnja pod vplivom je eden največjih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k prometnim nesrečam. Za ljudi v Evropi med 15. in 29. letom je [[vožnja]] pod vplivom eden glavnih vzrokov smrtnosti.<ref name="Alonso, Pastor 2015">{{cite journal|last1=Alonso|first1=Francisco|last2=Pasteur|first2=Juan C.|last3=Montero|first3=Luis|last4=Esteban|first4=Cristina|date=2015|title=Driving under the influence of alcohol: frequency, reasons, perceived risk and punishment|journal=Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy|volume=10|issue=11|pages=11|doi=10.1186/s13011-015-0007-4|pmc=4359384|pmid=25880078}}</ref> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu v [[Združene države Amerike|ZDA]] (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov">{{navedi splet|title=Impaired Driving {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|url=http://www.nhtsa.gov/Impaired|website=www.nhtsa.gov|accessdate=2015-09-29|archive-date=2016-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161003092702/http://www.nhtsa.gov/Impaired|url-status=dead}}</ref> Vožnja pod vplivom alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode. Med odvetniškimi honorarji, globami, sodnimi taksami, napravami za zaklepanje vžiga in pristojbinami DMV (Oddelek za motorna vozila v ZDA - ang. ''department of motor vehicles'') bi lahko plačilo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola lahko stalo od tisoč do deset tisoč dolarjev. Študije kažejo, da visok BAC poveča [[tveganje]] za povzročitev prometne nesreče, medtem ko ni jasno, ali BAC 0,01–0,05% nekoliko poveča ali zmanjša tveganje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.judcom.nsw.gov.au/publications/benchbks/local/alcohol_and_driving.html|title=Alcohol and Driving|accessdate=7 October 2014}}</ref><ref name="grandrapids">[http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html Grand Rapids Effects Revisited: Accidents, Alcohol and Risk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180407223725/http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html |date=2018-04-07 }}, H.-P. Krüger, J. Kazenwadel and M. Vollrath, Center for Traffic Sciences, University of Wuerzburg, Röntgenring 11, D-97070 Würzburg, Germany</ref> V Evropi prometne nesreče pretežno povzroča vožnja pod vplivom alkohola ljudi med 15. in 29. letom starosti, kar je tudi eden glavnih vzrokov smrti.<ref name="Alonso, Pastor 2015" /> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov" /> Vsakih 51 minut nekdo umre v prometni nesreči, povezani z alkoholom. Pri tveganju obstaja večje razmerje med moškimi in ženskami, saj se moramo upoštevati osebnostne lastnosti, kot so nesocialnost in nagnjenost k tveganju.<ref>{{cite journal|last1=Anum|first1=EA|last2=Silberg|first2=J|last3=Retchin|first3=SM|year=2014|title=Heritability of DUI convictions: a twin study of driving under the influence of alcohol|journal=Twin Res Hum Genet|volume=17|issue=1|pages=10–5|doi=10.1017/thg.2013.86|pmid=24384043|s2cid=206345742}}</ref> Več kot 7,7 milijona mladoletnih oseb, starih od 12 do 20 let, trdi, da pijejo alkohol, v povprečju pa je na vsakih 100.000 mladoletnih Američanov 1,2 umrlo v prometnih nesrečah med vožnjo pod vplivom alkohola.<ref>“Underage Drinking.” National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, U.S. Department of Health and Human Services, pubs.niaaa.nih.gov/publications/underagedrinking/underagefact.htm.</ref> V ZDA imajo južne in severne osrednje zvezne države največjo smrtnost zaradi nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Študija iz leta 2019, ki je tehtala podatke o [[aretacija]]h in popisu prebivalstva s statistiko Nacionalne uprave za varnost cestnega prometa o smrtnih nesrečah, je pokazala, da je sedem od 12 zveznih držav z najvišjo stopnjo smrtnosti vožnje pod vplivom, južnih, ki jih vodijo Karoline, Mississippi, Alabama, Teksas, Louisiana in Arkansas. Toda največ smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom glede na prebivalstvo najdemo v severno-osrednji regiji, kjer sta Wyoming, Montana in Dakotas na vrhu skupne lestvice držav z najbolj akutnimi krizami.<ref>{{navedi splet|url=https://magazine.northeast.aaa.com/daily/life/aaa/the-most-dangerous-states-for-dui-deaths/|title=The Most Dangerous States for DUI Deaths|date=2020-01-07|website=Your AAA Network|language=en-US|access-date=2020-02-21}}</ref> ====Grand Rapids Dip==== Nekatere študije kažejo, da bi imel BAC 0,01–0,04% manjše tveganje za trčenje v primerjavi z BAC 0%, imenovanim [[Grand Rapids Effect]] ali [[Grand Rapids Di]]<nowiki/>p<ref name="grandrapids" /><ref name="ntsb_grandrapids">{{navedi splet|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|title=Driver Characteristics and Impairment at Various BACs - Introduction|website=one.nhtsa.gov|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201028004910/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|url-status=dead}}</ref>, na podlagi temeljne raziskave Borkenstein in sod.<ref name="borkenstein-papers">[http://webapp1.dlib.indiana.edu/findingaids/view?doc.view=entire_text&docId=InU-Ar-VAC0762 Robert F. Borkenstein papers, 1928-2002], Indiana U. [https://www.researchgate.net/publication/287668034_The_role_of_the_drinking_driver_in_traffic_accidents_The_Grand_Rapids_Study The role of the drinking driver in traffic accidents] (Researchgate link)</ref> ([[Robert Frank Borkenstein]] je dobro znan po tem, da je leta 1938 izumil "[[pijanomer]]", leta 1954 pa alkotest <ref>[https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ Center for Studies of Law in Action, Robert F. Borkenstein Courses] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190801160514/https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ |date=2019-08-01 }}, Indiana U.</ref>). Ena študija kaže, da bi BAC 0,04–0,05% nekoliko povečal tveganje. Nekatera literatura je učinek Grand Rapidsa pripisala napačnim podatkom ali podatkom brez podpore, ter pravi da je to verjetno posledica previdnosti voznikov pri nizki ravni BAC ali "izkušenj" s pitjem alkohola. Druga pojasnila so, da je ta učinek vsaj deloma zaviralni učinek [[Ekscitotoksičnost|eksitotoksičnosti]] etanola in učinek alkohola pri bistvenem tremorju in drugih motnjah gibanja <ref name="pmid20721919">{{cite journal|vauthors=Mostile G, Jankovic J|date=October 2010|title=Alcohol in essential tremor and other movement disorders|journal=Movement Disorders|volume=25|issue=14|pages=2274–84|doi=10.1002/mds.23240|pmid=20721919}}</ref>, vendar to ostaja špekulativno. Obe vplivni študiji Borkensteina in sod. in empirični nemški podatki o devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pokazali, da je nevarnost trkov manjša ali enaka za voznike z BAC 0,04% ali manj kot za voznike z BAC 0%. Za BAC 0,15% je tveganje 25-kratno. Omejitev 0,05% BAC v Nemčiji (od leta 1998, 0,08% od leta 1973) in omejitve mnogih drugih državah so bile določene na podlagi študije Borkenstein in sod. Raziskovalci univerze v [[Würzburg]]u so pokazali, da so bila vsa dodatna trčenja, ki jih je povzročil alkohol, posledica vsaj 0,06% BAC, 96% njih zaradi BAC nad 0,08% in 79% zaradi BAC nad 0,12%. V njihovi študiji, ki temelji na nemških podatkih iz devetdesetih let, je bil učinek alkohola pri skoraj vseh ravneh BAC večji kot pri Borkensteinu in sod. ==Ostale droge== Za voznike, za katere se sumi [[vožnja z okvaro drog|vožnja pod vplivom substanc]], se testi za testiranje drog običajno izvajajo v znanstvenih laboratorijih, tako da so rezultati sprejemljivi kot dokaz na sojenju. Zaradi velikega števila škodljivih snovi, ki niso alkohol, so droge za namene odkrivanja razvrščene v različne kategorije. Vozniki z oslabljenimi drogami še vedno kažejo okvaro med vrsto standardiziranih poljskih testov treznosti, vendar obstajajo dodatni testi, ki pomagajo odkriti vožnjo z oslabljenimi drogami. Program za ocenjevanje in razvrščanje zdravil je zasnovan tako, da odkrije voznika z oslabljenimi drogami in razvrsti kategorije zdravil, ki so prisotne v njegovem sistemu. Program DEC razkrije odkrivanje v dvanajst stopenjski postopek, ki ga lahko s pomočjo vladnega strokovnjaka za prepoznavanje drog (DRE) uporabi za določitev kategorije ali kategorij zdravil, za katere osumljenec prizadene. Dvanajst korakov: # Alkoholni test za dihanje # Intervju z policistom za aretacije (ki opazi nejasen govor, alkohol na dah itd.) # Predhodna ocena # Ocena oči # Psihomotorični testi #Življenjski znaki # Pregledi v temni sobi #Mišični tonus # Mesta injiciranja (za injiciranje [[heroina]] ali drugih drog) # Izpraševanje osumljenca # Mnenje ocenjevalca #Toksikološki pregled<ref>{{navedi knjigo|title=Drug Evaluation and Classification Program|publisher=NHTSA|pages=Sev IV Pg. 5–6}}</ref> ==Preizkus treznosti na terenu== {{Glavna | Testiranje treznosti na terenu}} Da bi poskušali ugotoviti, ali ima osumljenec okvaro, bodo policisti v ZDA običajno opravili poljske teste treznosti, da bi ugotovili, ali ima policist [[verjetni vzrok]], da posameznika aretira zaradi suma vožnje pod vplivom (DUI). Policist v Združenih državah mora imeti [[Verjetni vzrok|Verjeten vzrok]] za prijetje zaradi vožnje pod vplivom substanc. Pri ugotavljanju verjetnega vzroka za aretacijo DUI uradniki pogosto upoštevajo izvedbo standardiziranih testov treznosti na terenu. Državna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je razvila sistem za potrjevanje poljskih testov treznosti, ki je privedel do oblikovanja skupine testov standardiziranega preizkusa treznosti na terenu (SFST). [[Nacionalna uprava za varnost cestnega prometa]] (NHTSA) je ustanovila standardno baterijo treh cestnih testov, ki jih je priporočljivo izvajati na standardiziran način pri sprejemanju te odločitve o aretaciji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|title=Standardized Field Sobriety Test (SFST) Validated at BACS Below 0.10 Percent {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|website=www.nhtsa.gov|access-date=2016-03-02|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160301215848/http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|archivedate=2016-03-01}}</ref> Obstajajo tudi nestandardizirani testi treznosti na terenu; vendar nestandardizirani terenski testi treznosti niso prejeli potrditve NHTSA. To je razlika med "standardiziranimi" in "nestandardiziranimi" terenskimi testi treznosti. NHTSA je objavila številne priročnike za usposabljanje, povezane s SFST. Kot rezultat študij NHTSA je bil test hoje in zavoja 68-odstotno natančen pri napovedovanju, ali je preiskovanec 0,08% ali več, preskus stojala z eno nogo pa 65-odstoten napovedovanje, ali je testni subjekt 0,08% ali več, če se testi pravilno dajejo ljudem znotraj parametrov študije. Trije potrjeni testi NHTSA so: * Test nistagmusa vodoravnega pogleda, ki vključuje spremljanje predmeta z očmi (na primer pero ali drug dražljaj) za določitev značilne reakcije gibanja oči na dražljaj * Preizkus hoje in obračanja (peta do pete v ravni črti). Ta test je zasnovan tako, da meri sposobnost osebe, da sledi navodilom in si zapomni vrsto korakov, medtem ko deli pozornost med fizične in duševne naloge. * Preizkus stojala z eno nogo Alternativni testi, ki jih NHTSA ni potrdil, vključujejo naslednje: * Rombergov test ali test spremenjenega položaja pozornosti (stopala skupaj, glava nazaj, oči zaprte trideset sekund). * Test prsta na nosu (konica glave nazaj, oči zaprte, konice nosu se dotaknite s konico kazalca). * Prizkus abecede (recitirajte celotno abecedo ali njen del). * Test štetja prstov (dotaknite se vsakega prsta roke do štetja palca z vsakim dotikom (1, 2, 3, 4, 4, 3, 2, 1)). * Preizkus štetja (štetje nazaj od števila, ki se konča na števko, ki ni 5 ali 0, in se ustavi pri številki, ki se konča na številko, ki ni 5 ali 0. Serija števil mora biti večja od 15). * Preliminarni preizkus alkoholiziranosti, PAS test ali PBT, (vdihnite "prenosni ali predhodni preizkuševalec dihanja", PAS test ali PBT). V ZDA so preizkusi treznosti na terenu prostovoljni; vendar nekatere države pooblaščajo komercialne voznike, da sprejmejo predhodne teste dihanja (PBT). === Predhodni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) === {{Glej tudi | Alkotest # Preliminarni_dih_Test_ (PBT) _ali_Prelim_Alcohol_Screening_test_ (PAS)}} Preliminarni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) je včasih kategoriziran kot del „terenskega testiranja treznosti“, čeprav ni del serije testov učinkovitosti. PBT (ali PAS) uporablja prenosni tester za dihanje. Medtem ko tester zagotavlja številčne odčitke vsebnosti alkohola v krvi (BAC), je njegova primarna uporaba za pregled in ugotavljanje [[verjetni vzrok | verjetni vzrok za prijetje]], da se sklicuje na zahteve [[Implicirano soglasje#Vožnja vinjena|implicitno soglasje]] . V ameriški zakonodaji je to potrebno za obsodbo, ki temelji na preizkusu dokazov (ali implicitni zavrnitvi soglasja).<ref name = "nolo_ref">[https://dui.drivinglaws.org/resources/dui-refusal-blood-breath -urine-test.htm DUI: Zavrnitev terenskega testa ali testa krvi, dihanja ali urina], NOLO Press</ref> Ne glede na terminologijo, da se obdrži obsodba na podlagi dokaznih testov, "verjeten vzrok mora biti prikazan '' (ali osumljenec se mora prostovoljno udeležiti preizkusa dokazov, ne da bi se zahtevalo [[implicitno soglasje#vožnja v stanju alkoholiziranosti|implicitno soglasje]]).<ref name="nolo_ref" /> Zavrnitev predhodnega preizkusa dihanja (PBT) v Michiganu nekomercialnega voznika kaznuje z "civilno kršitvijo", brez "točk" za kršitev,<ref>{{navedi splet|url=http://www.michigan.gov/sos/0,4670,7-127-1627_8665-24488--,00.html|title=SOS - Substance Abuse and Driving|publisher=}}</ref> vendar se po splošnem zakonu o "implicitnem soglasju" ne šteje za zavrnitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oregonlaws.org/ors/813.136|title=ORS 813.136 (2015) - Consequence of refusal or failure to submit to field sobriety tests|first=Oregon Legislative Counsel|last=Committee|publisher=}}</ref> V mnogih zveznih državah veljajo različne zahteve za voznike, ki so pod pogojem DUI, v tem primeru pa je pogoj za pogojno udeležbo na predhodnem dihalnem testu (PBT). Nekatere zvezne države ZDA, zlasti Kalifornija, imajo zakone o knjigah, ki kaznujejo zavrnitev PBT za voznike, mlajše od 21 let; vendar [[četrti amandma k ameriški ustavi|ustavnost]] teh zakonov ni preizkušen. (V praksi večina odvetnikov na področju kazenskih sankcij odsvetuje razpravo ali "upravičevanje" zavrnitve s policijo.) Komercialni vozniki so predmet testiranja PBT v nekaterih zveznih državah ZDA kot pogoj za "pregledovanje drog". === Preskušanje konoplje === Po nedavni legalizirani marihuani so organi pregona poiskali metodo testiranja dihanja, da bi ugotovili vsebnost THC, ki je prisoten pri posamezniku. Organi pregona se med terenskimi testi treznosti učinkovito borijo z vplivnimi vozili z orodji, kot so alkotesti. Z izjemo jedilnega pribora lahko THC alkotest izmeri, kako "visok" je lahko posameznik v tistem času. Zakonitost marihuane ne pomeni varnosti na cesti, zato so za določanje okvare voznika potrebne natančne metode. Alkotest THC bi lahko revolucionarno preizkusil treznost ob cesti za voznike, za katere obstaja sum okvare.<ref>{{navedi novice|last1=Smith|first1=Aaron|title=These companies are racing to develop a Breathalyzer for pot|url=https://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|accessdate=1 August 2017|agency=CNN Money|date=26 May 2017}}</ref> ==Druge kazenske ovadbe== V ameriški zvezni državi Kolorado so lahko vozniki obtoženi otroške ogroženosti, če so aretirani zaradi vožnje pod vplivom z mladoletnimi otroki v vozilu.<ref>{{navedi splet|title=Child Endangerment Drunk Driving Laws|url=http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|website=MADD|accessdate=1 August 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170329050449/http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|archivedate=29 March 2017}}</ref> == Toleranca alkohola pri voznikih v različnih državah == Zakoni, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom [[alkohol]]a, se med državami ali pod nacionalnimi regijami (npr. Zveznimi državami ali provincami) razlikujejo. Vsaka država ima svoj kriterij tolerance vinjenosti voznika, kar posledično pomeni različne kazni in obsodbe<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/knowledge/alcohol/prevalence_amp_rate_of_alcohol_consumption/the_legal_limit_en|title=The legal limit|last=Anonymous|date=17 October 2016|website=Mobility and transport - European Commission}}</ref>. Konkretno kaznivo dejanje lahko, odvisno od sodne pristojnosti, imenujemo "vožnja pod vplivom" [alkohola ali drugih mamil] (DUI), "vožnja pod vplivom opojnih snovi" (DUII), "vožnja z okvaro" (DWI) , "vozilo, ki deluje pod vplivom alkohola ali drugih [[Psihoaktivna droga|mamil]]" (OVI), "deluje pod vplivom" (OUI), "deluje v vinjenem stanju" (OWI), "upravlja motorno vozilo v stanju alkoholiziranosti" (OMVI), "vozi pod kombiniranim vplivom alkohola ali drugih mamil "," vožnja pod vplivom sama po sebi "ali" pijana oseba "[vozila]. Številni takšni zakoni veljajo tudi za [[motociklizem]], [[čolnarjenje]], pilotiranje letal, uporabo premične kmetijske opreme, kot so t[[Traktor|raktorji]] in [[Spravljalnik|kombajni]], jahanje [[Domači konj|konj]] ali vožnja s konjsko vprego ali [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], po možnosti z drugačno stopnjo BAC kot vožnja. V nekaterih jurisdikcijah obstajajo ločene dajatve, odvisno od uporabljenega vozila, na primer BWI (kolesarjenje v pijanem stanju), ki ima lahko lažjo kazen. Nekatere jurisdikcije imajo več ravni BAC za različne kategorije voznikov; na primer, država [[Kalifornija]] ima splošno mejo 0,08% BAC, spodnjo mejo 0,04% za komercialne operaterje in 0,01% za voznike, ki so mlajši od 21 let ali so na preizkusni kazni zaradi predhodnih kršitev DUI <ref>{{navedi splet|url=http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|title=Actions Resulting In Loss Of License Alcohol Impairment Charts|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518220016/http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|url-status=dead}}</ref>. V nekaterih jurisdikcijah bodo vozniki z okvarami, ki med vožnjo poškodujejo ali ubijejo drugo osebo, morda deležni strožjih kazni. Nekatere jurisdikcije imajo sodne smernice, ki zahtevajo obvezno minimalno kazen. Obsodbe DUI lahko privedejo do večletnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] in drugih kazni, od glob in drugih denarnih kazni do odvzema registrskih tablic in vozila. V mnogih jurisdikcijah lahko [[sodnik]] odredi tudi namestitev vžigalne blokade. Nekatere jurisdikcije zahtevajo, da vozniki, obsojeni zaradi kaznivih dejanj DUI, uporabljajo posebne registrske tablice, ki jih je mogoče zlahka ločiti od običajnih tablic. Ti krožniki so v ljudskem jeziku znani kot "krožniki za zabave" <ref>{{navedi splet|author=Gus Chan, The Plain Dealer|url=http://blog.cleveland.com/metro/2011/01/cuyahoga_county_councils_final.html|title=Cuyahoga County Council's finalists for boards of revision include employee with criminal past|publisher=Blog.cleveland.com|date=2011-01-10|accessdate=2014-01-26}}</ref> ali "krožniki za viski". V mnogih državah se kot del prizadevanj za odvračanje motene vožnje uporabljajo kontrolne točke treznosti (zapore [[Policijski avtomobil|policijskih avtomobilov]], kjer se preverjajo vozniki), začasna odvzem [[Vozniški izpit|vozniškega dovoljenja]], denarne kazni in [[Zaporna kazen|zaporne kazni]] za prekršitelje DUI. Poleg tega številne države izvajajo preventivne kampanje, ki z oglaševanjem ozaveščajo ljudi o nevarnosti vožnje z okvaro in morebitnimi globami in kazenskimi obtožbami, odvračajo od oslabljene vožnje in voznike spodbujajo, da po uporabi alkohola ali drugih mamil vozijo domov s [[taksi]]ji ali [[Javni prevoz|javnim prevozom]]. V nekaterih jurisdikcijah se lahko bar ali [[restavracija]], ki streže vozniku z okvaro, sooči s civilno odgovornostjo za [[Poškodba|poškodbe]], ki jih povzroči ta voznik. V nekaterih državah neprofitne organizacije za zagovorništvo, znan primer so Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (MADD), vodijo lastne oglaševalske kampanje proti vožnji pod vplivom alkohola. === Argentina === V [[Argentina|Argentini]] je vožnja z vozilom dovoljena, če je raven alkohola 0,03% na lokalni ali občinski cesti, ki jih nadzoruje občinsko redarstvo in 0,04%, če se vozi po poti ali [[Avtocesta|avtocesti]], ki jih nadzoruje državna Argentinska zvezdna patrulja. Na avtocestah in cestah države Cordoba policijo za avtoceste države Cordoba izvaja nadzor z ničelno toleranco, vožnje pod vplivom alkohola. Vse nad 0,00% je [[prekršek]]. === Avstralija === V [[Avstralija|Avstraliji]] je vožnja pod vplivom alkohola kazniva, če je raven alkohola 0,05% ali več (polno dovoljenje) ali če je raven alkohola večja od 0,00% (učenec / začasno)<ref>{{navedi splet|url=https://roadsafety.transport.nsw.gov.au/stayingsafe/alcoholdrugs/drinkdriving/bac/index.html|title=Blood alcohol limits|last=Wales|first=Transport for New South|date=2016-02-03|website=roadsafety.transport.nsw.gov.au|language=en|access-date=2019-02-04}}</ref>. Avstralska policija uporablja postaje za testiranje naključnega diha in vsako policijsko vozilo lahko kadar koli zaustavi katero koli vozilo, da opravi preskus naključnega diha ali [[Psihoaktivna droga|drog]]. Ljudje, za katere je ugotovljeno, da imajo preveč alkohola ali prepovedanih snovi, jih odpeljejo na [[Policijska postaja|policijsko postajo]] ali na postajo za testiranje naključnega dihanja za nadaljnjo analizo. Tisti, ki presegajo 0,08%, bodo samodejno diskvalificirani in bodo morali na [[Sodišče|sodišču]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|title=Drink driving penalties|website=www.findlaw.com.au|access-date=2019-02-04|archive-date=2023-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230106014209/https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|url-status=dead}}</ref>. === Kanada === Zvezna vlada [[Kanada|Kanade]] je sprejela resnico pri obsodbah zakonov, ki uveljavljajo stroge smernice o obsodbi, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. V Kanadi je zavrnitev pihanja v napravo za testiranje alkohola v krvi, ki jo je priskrbel [[policist]], kaznovana enako kot obtožba vožnje v pijanem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timescolonist.com/news/local/breath-test-can-t-be-refused-under-new-drunk-driving-law-1.23355573|title=Breath test can't be refused under new drunk-driving law|last=Dickson|first=Louise|website=Times Colonist|access-date=2019-02-04}}</ref> Komentar se razlikuje glede opravljanja standardiziranih testov treznosti na terenu (SFST) v Kanadi. Nekateri viri, zlasti uradni, navajajo, da so SFST obvezni <ref name="sfj">[https://stepstojustice.ca/common-question-step/1-do-roadside-standardized-field-sobriety-test What are my rights if the police think I’ve been taking drugs and driving?], Steps to Justice (advises that FST is mandatory)</ref><ref>[Breathalyzer and roadside tests (Ont.)], legalline.ca</ref><ref name="rcmp">[http://www.rcmp-grc.gc.ca/ts-sr/aldr-id-cfa-aldr-eng.htm Alcohol and Drug Impaired Driving - Tests, Criminal Charges, Penalties, Suspensions and Prohibitions] - RCMP</ref>, drugi pa o testiranju FST tiho.<ref name="gm">[https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/culture/commuting/what-must-i-legally-do-when-police-pull-me-over/article25829415/ What must I legally do when police pull me over?], ''Globe and Mail'', 4-Aug-2015</ref> Trditev glede obvezne skladnosti s SFST temelji na "neizpolnjevanju zahteve" kot kaznivega dejanja iz § 254 (5) [[Kazenski zakonik|Kazenskega zakonika]], vendar ni jasno, kako se obravnava zavrnitev SFST (pod pogojem, da se osumljenec strinja kemični test). Obstaja nekaj poročil, da lahko zavrnitev predložitve SFST povzroči enake kazni kot oslabljena vožnja. Kljub temu ni jasno, ali je kdaj prišlo do pregona v skladu s to razlago "neizpolnjevanja zahteve", kot se uporablja za SFST. [[Kanada|Kanadski]] kazenski zakonik § 254 (1) in (5) to obravnava, vendar le v zvezi s kemičnimi testi (dih, kri itd.) <ref name="C-46_254">{{navedi splet|url=https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/C-46/section-254.html|title=Consolidated federal laws of canada, Criminal Code|first=Legislative Services|last=Branch|date=8 April 2019|website=laws-lois.justice.gc.ca}}</ref> === Slovenija === Vozniško dovoljenje tistim, ki zavrnejo preizkus treznosti, se lahko trajno odvzame, njihov preklic pa ostane v evidenci za nedoločen čas. Na [[Evropa|Evropskem]] sodišču za človekove pravice trenutno teče zadeva, katere cilj je razsodba, da je takšna sankcija pretirana.<ref>{{navedi splet|last=Toplak|first=Jurij|date=2020-05-20|title=The ECHR and the right to have a criminal record and a drink-drive history erased|url=https://strasbourgobservers.com/2020/05/20/the-echr-and-the-right-to-have-a-criminal-record-and-a-drink-drive-history-erased/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-13|website=Strasbourg Observers|language=en}}</ref> === Južna Koreja === V Republiki Koreji je vožnja z vozilom kaznivo, če je raven alkohola 0,03% ali več.<ref>{{navedi splet|url=http://www.law.go.kr/lsSc.do?menuId=0&p1=&subMenu=1&nwYn=1&section=&tabNo=&query=%EB%8F%84%EB%A1%9C%EA%B5%90%ED%86%B5%EB%B2%95#undefined|title=국가법령정보센터|website=www.law.go.kr|language=ko|access-date=2017-06-11}}</ref> Policija pogosto upravlja nadzorne točke za treznost brez predhodnega obvestila in zavrnitev preizkusa treznosti je [[kaznivo dejanje]]. Vožnja pod vplivom alkohola povzroči začasno odvzem ali diskvalifikacijo vozniškega dovoljenja. === Velika Britanija === Po [[Velika Britanija|britanski]] zakonodaji je pijan pijača pred motornim vozilom. Opredelitev je odvisna od stvari, kot so v vozilu ali v bližini vozila in dostop do sredstev za zagon motorja vozila in njegovo odpeljavo (tj. Ključe vozila). Britanski zakoni o prometu z mamili so bili spremenjeni leta 2015. Spremembe so vključevale nov komplet za testiranje na cesti, ki je lahko zaznal prisotnost kokaina in konoplje v slini osumljenca in ničelne meje tolerance za številne prepovedane droge. Določene so bile tudi meje za nekatera zdravila na recept. Zakonodaja sicer ni končala uporabe preizkusa terenske okvare, ampak jih je naredila bolj ustrezne za določanje okvare voznika s tistimi zdravili, ki zdaj niso zajeta v novi zakonodaji ali jih ni mogoče prepoznati zaradi omejene uporabe naprave, ki so trenutno dovoljeni samo za [[Navadna konoplja|konopljo]] in [[kokain]].<ref>{{navedi novice|last1=Waugh|first1=Rob|title=How UK's new drug-driving laws really work – as first drivers are charged|url=http://metro.co.uk/2015/05/12/how-uks-new-drug-driving-laws-really-work-as-first-drivers-are-charged-5193600/|accessdate=1 August 2017|agency=Metro|date=12 May 2015}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Adams|first1=Lucy|title=Drug-driving limits and roadside testing to be introduced|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-39655137|accessdate=1 August 2017|agency=BBC|date=21 April 2017}}</ref> === Združene Države Amerike === Po zakonodaji [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je nedovoljeno voziti motorno vozilo, kadar je to zmožno zaradi uživanja alkohola ali drugih mamil, vključno z zdravili na [[Zdravniški recept|recept]].<ref>{{navedi splet|title=Drunken / Impaired Driving|url=http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003085554/http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|url-status=dead}}</ref> Za stroške vožnje z oslabljeno vožnjo, ki vključujejo uživanje [[alkohol]]a, je raven alkohola v krvi, pri kateri se domneva okvara, 0,08, čeprav je mogoče obsoditi zaradi oslabljene vožnje z nižjo stopnjo alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Drunk and Impaired Driving Offenses|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=26 May 2016|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026010717/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|url-status=dead}}</ref> Na primer, država [[Kalifornija]] ima dva osnovna zakona o vožnji pod vplivom alkohola s skoraj enakimi kazenskimi sankcijami:<ref>{{navedi splet|title=California Vehicle Code, Sec. 23152|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/codes_displaySection.xhtml?lawCode=VEH&sectionNum=23152|website=California Legislative Information|publisher=California State Legislature|accessdate=1 August 2017}}</ref> V.C. Sek. 23152 (a) - prekršek je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih [[Mamila|mamil]]. V.C. Sek. 23152 (b) - prekršek je vožnja z 0,08% ali več alkohola v krvi. Po prvem zakonu je lahko voznik obsojen zaradi motene vožnje zaradi nezmožnosti varnega upravljanja motornega vozila, ne glede na raven alkohola v krvi. Po drugem zakonu je samo po sebi prepovedano voziti z vsebnostjo alkohola v krvi 0,08 ali več. Za komercialne voznike lahko BAC 0,04 povzroči zaračunavanje DUI ali DWI. V večini držav za posameznike, mlajše od 21 let, velja ničelna meja tolerance in celo majhna količina alkohola lahko privede do [[Aretacija|aretacije]] DUI. V nekaterih državah je alkoholizirana oseba lahko obsojena zaradi DUI v parkiranem avtomobilu, če posameznik sedi za volanom avtomobila.<ref>{{navedi splet|title=Sleeping while drunk in the driver's seat of a parked car with the engine running is driving under the influence, and you really should have known that|url=http://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|publisher=Public Defender Service for the District of Columbia|accessdate=14 December 2017|date=22 January 2015|archive-date=2020-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202121607/https://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah bi lahko potnika v vozilu obtožili motene vožnje, tudi če bi spal na zadnjem sedežu na podlagi dokazov o nevarnosti, da bi potnik vozilo spravil v promet v vinjenem stanju.<ref>{{navedi splet|last1=Sarantis|first1=Theo|title=Drunk in the Backseat of a Car? You Could Get a D.U.I.|url=http://www.huffingtonpost.ca/theo-sarantis/driving-drunk_b_1837156.html|website=Huffington Post|accessdate=14 December 2017|date=29 August 2012}}</ref> Nekatere države dovoljujejo obtožbo poskusa DUI, če lahko policist utemeljeno sklepa, da je obdolženec vozil vozilo v slabšem položaju.<ref>{{navedi knjigo|last1=Reff|first1=Robert S.|title=Drunk Driving and Related Vehicular Offenses|date=2013|publisher=LexisNexis|isbn=978-1579111144|page=125|url=https://books.google.com/books?id=BsBoOZdBsu8C|accessdate=14 December 2017}}</ref> Ponavljajoče se okrnjene vozniške kršitve ali moteni vozniški dogodki, ki povzročijo telesne poškodbe drugega, lahko povzročijo strožje kazni in lahko povzročijo obtožbo.<ref>{{navedi splet|last1=Thompson|first1=Conness A.|title=Felony DUI Cases at a Glance|url=https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|website=Central California Appellate Program|accessdate=1 August 2017|archive-date=2020-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201130180211/https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|url-status=dead}}</ref> Številne države v ZDA so sprejele resnico pri kazenskih zakonih, ki uveljavljajo stroge smernice o kaznovanju, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. Nekatere države dovoljujejo obsodbo zaradi oslabljene vožnje na podlagi merjenja THC, s pomočjo krvnega testa ali testiranja urina. Na primer, v [[Kolorado|Koloradu]] in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] lahko vožnja s koncentracijo THC v krvi nad 5 nanogramov povzroči obsodbo DUI. V Nevadi je zakonska meja THC 2 nanograma. Prav tako je možno, da je voznik obsojen zaradi oslabljene vožnje na podlagi opazovanja policista glede okvare, tudi če je voznik pod zakonsko določeno mejo. V državah, ki še niso določile ravni THC v krvi, ki bi sprožila domnevo motene vožnje, je lahko voznik podobno obsojen zaradi motene vožnje na podlagi opazovanja policista in uspešnosti drugih testov treznosti.<ref name="SF Chronicle THC driving">{{navedi splet|last1=Lyons|first1=Jenna|title=Some states put a THC limit on pot-smoking drivers — Here's why California doesn't|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Some-states-put-a-THC-limit-on-pot-smoking-12465013.php|website=San Francisco Chronicle|accessdate=2 February 2019}}</ref><ref name="Business Journal THC driving">{{navedi splet|last1=Rahaim|first1=Nick|title=No chemical threshold to mark marijuana impairment for California drivers|url=https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|website=Business Journal|accessdate=2 February 2019|archive-date=2019-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231025009/https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|url-status=dead}}</ref> Najnižja zakonska starost alkohola 21 let je letno rešila na stotine življenj med mladostniki, starimi 18–20 let.<ref>{{Cite journal|last1=Carpenter|first1=Christopher|last2=Dobkin|first2=Carlos|date=2011|title=The Minimum Legal Drinking Age and Public Health|journal=The Journal of Economic Perspectives : A Journal of the American Economic Association|volume=25|issue=2|pages=133–156|doi=10.1257/jep.25.2.133|issn=0895-3309|pmc=3182479|pmid=21595328}}</ref> ==== Razširjenost ==== V [[Združene države Amerike|ZDA]] so lokalni organi kazenskega pregona leta 1996 zaradi vožnje pod vplivom alkohola po vsej državi aretirali 1.467.300 oseb, v primerjavi z 1,9 milijona takih [[Aretacija|aretacij]] v največjem letu leta 1983.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR Four in Ten Criminal Offenders Report Alcohol as a Factor in Violence: But Alcohol-Related Deaths and Consumption in Decline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110118015505/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR|date=2011-01-18}}, April 5, 1998, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> Leta 1997 je bilo po ocenah v zaporu ali zaporu 513.200 storilcev DWI, kar je manj kot 593.000 leta 1990 in 270.100 leta 1986.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf DWI Offenders under Correctional Supervision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811211519/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf|date=2011-08-11}}, June 1999, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> V ZDA trki zaradi DUI in alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode.<ref>{{navedi splet|title=Impaired Driving: Get the Facts|url=https://www.cdc.gov/motorvehiclesafety/impaired_driving/impaired-drv_factsheet.html|website=CDC|accessdate=1 August 2017|date=16 June 2017}}</ref> V nekaterih ameriških in nemških študijah so ravni BAC 0,01–0,03% napovedovale nižje tveganje trčenja kot BAC 0%,<ref name="Blomberg">[http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf Crash Risk of Alcohol Involved Driving: A Case-Control Study] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130931/http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf |date=March 4, 2016 }}, Blomberg, Richard D; Peck, Raymond C; Moskowitz, Herbert; Burns, Marcelline; Fiorentino, Dary. [http://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 Abstract] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230406095856/https://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 |date=2023-04-06 }}. Dunlap and Associates, Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration, 2005. Mainly pages xviii and 108.</ref> verjetno zaradi posebne previdnosti , medtem ko se zdi, da so BAC 0,08% ali več odgovorni za skoraj vse dodatne nesreče zaradi alkohola. Za BAC 0,15% je tveganje 25-krat. ==== Implicitno soglasje ==== Mnogi delodajalci ali poklici imajo svoja pravila in omejitve BAC; na primer ameriška zvezna uprava za [[Železnica|železnice]] in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|last1=Soronen|first1=Lisa|title=Blood Alcohol Testing: No Consent, No Warrant, No Crime?|url=http://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2020-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20201010051439/https://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Blood Alcohol Testing in Drunk and Impaired Driving Cases|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=23 August 2016|archive-date=2020-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517005144/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|url-status=dead}}</ref> če kršitev med naključnim preskusom ali preizkusom vzroka za primer - na primer po dežurni [[Prometna nesreča|prometni nesreči]] - lahko povzroči prenehanje [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega imenovanja. == Politike zaposlovanja == Mnogi [[Delodajalec|delodajalci]] ali [[poklic]]i imajo svoja pravila in omejitve vsebnosti alkohola v krvi(BAC); na primer ameriška zvezna uprava za železnice in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|title=Alcohol and Drug Testing Regulations (Parts 219 and 40) Interpretive Guidance Manual|format=PDF|date=|accessdate=2015-01-06|archive-date=2015-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150106233607/http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|url=http://ble-t.com/resc/drug%20and%20alchohol.pdf|title=UNION PACIFIC RAILROAD DRUG AND ALCOHOL POLICY Effective October 1, 2013 (see section 5.1.2)|date=|accessdate=2018-07-03}}</ref> Če je kršitev zaznana med naključnim testom ali preizkusom po prometni nesreči, to lahko povzroči odpoved [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega zaposlovanja. ==Glej tudi== * [[Policija]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]], * [[Prometna policija]] * [[FBI]] * [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Alkoholizem]] * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] * [[Mednarodna avtomobilistična zveza]] == Reference in viri == {{normativna kontrola}} hsw3eohba5tajiwr72zqu59tdyh2xh6 0 486117 6654139 6185517 2026-04-01T06:45:33Z Sporti 5955 pos. 6654139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave|slika=|druga_imena=KPK|drzavni_okvir=[[Republika Slovenija]]|datum_nastanka=|status_organa=Neodvisen organ|sedez=Dunajska cesta 56<br>1000 Ljubljana|temeljne_naloge=|generalni_direktor=[[Katarina Bervar Sternad]]|namestnik=[[Tina Divjak]]<br>[[Aleš Kocjan]]|stevilo_usluzbencev=|predhodnik_organa=Urad Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije|mednarodno=|spletna_stran=http://www.kpk-rs.si}}'''Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije''' (kratica '''KPK''') je neodvisen državni organ v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki ima določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila. Je tudi prekrškovni organ. Med drugim je pristojna za izvajanje nadzora nad lobiranjem ter načrti integritete.<ref>{{Navedi splet|title=O Komisiji – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/o-komisiji/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2024-02-05}}</ref> Komisijo, ki jo imenuje [[predsednik Republike Slovenije]], vodi predsednik z dvema namestnikoma, katerih mandat je pet let. Trenutna predsednica je [[Katarina Bervar Sternad]].<ref name="rtv">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-sumi-in-katarina-bervar-sternad-opravila-predajo-poslov-na-kpk-ju/778073 |title=Robert Šumi in Katarina Bervar Sternad opravila predajo poslov na KPK-ju |accessdate=2026-04-01 |date=2026-03-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Predhodnik komisije je bil Urad Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije.{{politika Slovenije}} == Vodstvo == {| class="wikitable" !# !Predsednik komisije !Mandat !Namestniki !Sklic |- ! |[[Drago Kos|'''Drago Kos''']] | | | |- ! rowspan="3" |1. | rowspan="3" |[[Goran Klemenčič|'''Goran Klemenčič''']] | rowspan="3" |2010-2013 |[[Rok Praprotnik]] | rowspan="3" | |- |[[Liljana Selinšek]] <small>(nasledila Končana)</small> |- |[[Jože Končan]] <small>(odstopil)</small> |- ! colspan="5" | |- ! rowspan="6" |2. | rowspan="6" |[[Boris Štefanec|'''Boris Štefanec''']] | rowspan="6" |2014-2019 |[[Jurij Ferme]] <small>(odstopil)</small> | rowspan="6" | |- |[[Darko Stare]] <small>(odstopil)</small> |- |[[Igor Lamberger]] <small>(naslednik odstoplih članov)</small> |- |[[Alma Sedlar]] <small>(naslednica odstoplih namestnikov, kasneje odstopila)</small> |- |[[Uroš Novak]] <small>(nasledila Sedlarjevo)</small> |- |[[Simon Savski]] |- ! colspan="5" | |- ! rowspan="3" |3. | rowspan="3" |[[Robert Šumi|'''Robert Šumi''']] | rowspan="3" |2019-2026 |[[Uroš Novak]] (odstopil) | rowspan="3" |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://www.kpk-rs.si/komisija-2/o-komisiji/vodstvo/|website=Komisija za preprečevanje korupcije RS|accessdate=2020-11-12|language=en-US}}</ref> |- |[[Simon Savski]] |- |[[David Lapornik]] (nasledil Novaka) |- ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[Katarina Bervar Sternad|'''Katarina Bervar Sternad''']] | rowspan="2" |2026- | [[Tina Divjak]] | rowspan="2" |<ref name="rtv"/> |- | [[Aleš Kocjan]] |} == Zunanje povezave == [https://www.kpk-rs.si/ Spletna stran KPK] == Glej tudi: == * [[Politika v Sloveniji]] * [[Korupcija policije|Korupcija v policiji]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:korupcija]] {{normativna kontrola}} g1ypyxxxhsqufy7a50l8zx32yyu2zl9 3 486683 6654165 6652707 2026-04-01T08:18:00Z Dolinarm 52302 6654165 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) g9v4g0e4cjms1fv3gddqptm691cieg0 0 489341 6653589 5511108 2026-03-31T12:02:14Z ~2026-19914-01 257414 /* Dr. Majerič */ Kronološko uredil zaporedje dogodkov. 6653589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Dvor - Novi dvor | image = Preddvor3.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Preddvor]] | area = | built = 12. stoletje | restored = | architect = | architecture = | governing_body = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Novi dvor - Niewenhouen, Höfflain | občina = Preddvor }} '''Grad Dvor '''se nahaja v središču vasi [[Preddvor]], v [[občina Preddvor|Občini Preddvor]], v [[Slovenija|Sloveniji]]. Grad Dvor je poznan tudi pod imenom grad Preddvor. Velja za enega najstarejših srednjeveških [[grad]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]], ki pa se ni ohranil v celoti. Danes na njegovem mestu stoji veliko dvonadstropje poslopje. Vhod v grad krasi renesančni portal. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je grad upodobil kot dvotraktno dvononadstropno poslopje z rustičnimi vogali, kamnitim portalom, na nizko obzidje prislojeno kapelo s čebulasto streho, nizkim obzidjem z vhodnim portalom in mansardnimi okni na strehi. Današnja podoba gradu je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju, vendar so še razvidni nekateri arhitekturni elementi, kot jihje upodobil Valvazor. med turškimi vpadi so grad in bližnjo cerkev sv. Petra dodatno utrdili v protiturški tabor. == Zgodovina == [[slika:Valvasor - Dvorec Preddvor.jpg|thumb|left|Valvasorjeva upodobitev iz knjige ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'']] Stoji sredi vasi ob cerkvi in se omenja že leta 1147 in 1156. Tega leta so grofje Andeški prepustili dvorec s pristavo veterinjskemu samostanu. Vetrinjski dvor so upravljali njihovi ministeriali vitezi iz Novega dvora. Kot beremo v knjigi ddr. Mire Delavec Touhami V ogledalu grajske zgodovine. Preddvor in rodbina Wurzbach (izdalo jo je Kulturno društvo Josipine Turnograjske iz Mač pri Preddvoru), je ohranjeni dokument, ki grad prvič omenja, iz leta 1156, in sicer naj bi grof Bernard Spanheim leta 1147 pred odhodom na križarsko vojno grad Dvor v Preddvoru poklonil v upravo vetrinjskim menihom. Vetrinjski menih Engelbert je na pobudo opata Eberharda izročil samostanu posest pri Preddvoru. Tako je bil položen temelj tudi bodočemu gradu. Sredi 12. stoletja sta bila tako cerkev, ki je bila takrat posvečena sv. Katarini, kakor grad v lasti vetrinjskega samostana iz Celovca. Grad je bil vse do sredine 15. stoletja v lasti vetrinjske opatije. Potem se je zaradi vpadov turške vojske znašel v gospodarski krizi, zato so ga dali v upravljanje različnim družinam: Spiess, Egkh, Neff in Montagnana. Grad je bil 1. oktobra 1608 prodan Feliciti Harrer, ki ga je prodala samostanu Stična Ti so ga obnovili in preuredili v samostan za bolne in ostarele menihe, kamor so jih pošiljali na okrevanje. Takrat so imeli menihi prvo neobvezno osnovno šolo v tem kraju. A tudi stiški menihi niso bili dolgo lastniki. === Valvasor === Valvazor je grad upodobil kot dvotraktno dvononadstropno poslopje z rustičnimi vogali, kamnitim portalom, na nizko obzidje prislojeno kapelo s čebulasto streho, nizkim obzidjem z vhodnim portalom in mansardnimi okni na strehi. Današnja podoba gradu je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju, vendar so še razvidni nekateri arhitekturni elementi, kot jih je upodobil Valvasor. Med turškimi vpadi so grad in bližnjo cerkev sv. Petra dodatno utrdili v protiturški tabor. [[Slika:Grad-dvor-preddvor-otmar-majeric.jpg|alt=Starejša slika gradu Dvor.|sličica|Starejša slika gradu Dvor.]] === V lasti rodbine Urbančič === [[File:Preddvor1.jpg|thumb|right|265px|Grad Dvor danes]] [[File:Grad33333.jpg|thumb|right|265px|Grad Dvor danes]] [[File:WwwwGrad Preddvor.png|thumb|right|265px|Grad Dvor danes]] [[File:Preddvor2.jpg|thumb|right|265px|Baročni strop]] [[File:Predvor4.jpg|thumb|right|265px|Soba v gradu]] Kasneje so se lastniki gradu hitro menjavali. Ko ga je v 18. stoletju prevzela družina Brunich, se je s tem začelo za grad Dvor novo obdobje. Po smrti Luke Brunicha leta 1805 je grad s celotno pripadajočo zemljo dedovala njegova hči Marija Brunich. Poročila se je z Alojzom Urbančičem, sinom Martina Urbančiča in stricem Josipine Urbančič Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice, skladateljice in pravljičarke. Tu se začne obdobje, ko je rodbina Urbančič upravljala tako gospostvo Turn, kot gospostvi tudi Preddvor in Strmol. Po smrti Alojza Urbančiča je grad dedoval njegov najstarejši sin Edvard Urbančič. Po njegovi smrti 18. avgusta 1890 sta si obe posestvi razdelila nje­gova sinova, in sicer Viktor in Edvard Urbančič. Grad Strmol je leta 1936 kupil s pripadajočim posestvom Rado Hribar, kamor se je preselil s svojo ženo Ksenijo Hribar. Viktor Urbančič je 30. marca 1897 grad Dvor prodal dr. Maximilianu III. von Wurzbachu pl. Tannenbergu (1844–1920). Tako je dvorec prešel v roke rodbine Wurzbach. Ded Maximiliana III. je bil Maximilian I., ki je bil doktor prava. Tako so bili tudi vsi njegovi sinovi visoko izobraženi. Od desetih jih je bilo kar sedem doktorjev prava. Vsi so študirali na Dunaju in zasedali visoke položaje v politiki. Najbolj pomemben izmed sinov Maximilana I. je bil zagotovo Eduard Constantin, ki je v avstrijskem leksikonu označen kot dr. Constantin von Wurzbach Tannenberg, avstrijski knjižničar, leksikograf in pisatelj. Rodil naj bi se leta 1818 v Ljubljani, pokopan pa je bil leta 1893 v Berchtesgadnu na Bavarskem. Njegovo največje delo je Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche 1750 bis 1850 in Kaisersaate und in seinen Kronländern gelebt haben. Leksikon vsebuje več kot 24.000 biografij pomembnih oseb z območja habsburške monarhije. === Preddvorski Wurzbachi === Kot je ugotovila in v knjigi prikazala avtorica, je rodbina Wurzbach zelo zanimiva in pomembna družina, ki je močno zaznamovala ne samo slovenski, ampak tudi širši evropski prostor. Današnji potomci te velike rodbine živijo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Angliji, Švici, ZDA in v Čilu. V Sloveniji živi še nekaj daljnih potomcev Maximilana I. von Wurzbacha pl. Tannenberga, medtem ko se je večina v letih 1939 in 1940 odselila v Nemčijo in Avstrijo. Če je imel Maximilian I. enajst otrok, je imel Maximilian II., samo enega sina: Maximiliana III. Ta pa je imel dva otroka: sina Arturja in hčerko Celestino. Maximilian III. velja za ustanovitelja preddvorske linije rodbine Wurzba­ch, saj je leta 1897 kupil grad Dvor v Preddvoru. Njegov sin Artur ga je prev­zel po smrti svojega očeta leta 1920 in ga preuredil v gostišče ter manjši hotel Grintovec. Leta 1936 je grad kupil doktor Majerič iz Ormoža in ga preuredil v sanatorij – letovišče in sanatorij za plučne bolnike. Grad so obiskovale bogate družine z območja nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz današnje Avstrije in Nemčije. Pri zdravljenju sta jim pomagala svež gorski zrak in mir. Artur je imel štiri sinove: Norberta, Haralda, Maximiliana IV. in Jussija. Harald je v letih 1920 do 1927 pisal dnevnik. Iz njega izvemo veliko zani­mivega o življenja na gradu Dvor v Preddvoru. Dnevnik hrani njegov nečak Attila von Wurzbach, ki živi v Düsseldorfu. Del tega dnevnika je transkribiral Bolko von Wurzbach, v slovenščino pa ga je prevedel Štefan Šipič - Cef. Maximilian IV. je imel dva otroka: Miroslava Ranta Wurzbacha in Marjeto Kampuš Ciglenečki. Kot edina potomca preddvorske linije rodbine Wurzbach še zdaj živita v Sloveniji. Njunega očeta, Maximilian IV., so takoj po vojni umorili komunisti, za kraj smrti pa se ne ve. Kot je zapisala Mira Delavec Touhami v knjigi je Miroslav Rant Wurzbach zelo srčen človek, ki je svoje življenje posvetil športu. Prejel je številne medalje, pokale in plakete. Državnih in mednarodnih tekmovanj se udeležuje tudi v visoki starosti. Že več kot 35 let lepo skrbi za grobnico družine Wurzbach v Preddvoru. Grobnica stoji poleg dvorca Dvor in župnijske cerkve sv. Petra === Dr. Majerič === Leta 1936 je grad kupil [[Otmar Majerič|dr. Majerič]]. Preuredil ga je v klimatsko zdravilišče, kamor je pošiljal na okrevanje svoje paciente iz Sanatoriuma v Ormožu. Počitniški del gradu se je imenoval penzion Grintovec oziroma "Penzion dr. Majerič." Ta sanatorij oziroma okrevališče je dr. Majerič uredil za težje bolnike, katerim klima v Ormožu ni ustrezala oziroma so rabili več časa za okrevanje. Med drugo svetovno vojno je grad zasedel okupator in tu uredil delovno taborišče za ženske. Med nemško okupacijo so grad zavzeli nemški vojaki in žandarmerija. Kasneje so v gradu živela nemška dekleta, ki so pomagala pri družinah in kmetih v Preddvoru, njihova prva naloga pa je bila učiti otroke in odrasle nemščine. Po letu 1945 je bil dvorec Dvor preurejen v zavod za otroke sirote z območja nekdanje Jugoslavije. Vanj so se že leta 1945 naselili bosanski otroci. Leta 1947 je grad postal Vzgojni zavod za mladino. Od leta 1974 do leta 1996 je bil Vzgojni zavod za osnovnošolsko mladino. Od leta 1996 naprej je grad zaradi slabega stanja zaprt. Dvorec Dvor je bil do leta 2014 v rokah Ministrstva za šolstvo in je nato prešel v roke Občine Preddvor. Leta 2021 je Občina Preddvor oddala grad Cvetu Sušniku in Tanja Šubelj, ki bosta grad renovirala. === Lastniki gradu Dvor === * 1147-1156 Bertold Andechs - Menarski * Cisterjanski samostan v Vetrinju * 1238 Reinhardus de Neuhouen * Vindus iz Vurberka * 1262 Lazarus de Predwor * 1541 opat Bernard * 1549 -baron Janez Jožef Egkh * 1571 Janez pl. Khiessl * Rodbina Harrer * Opat Matija iz Reuna * 1608 stiški samostan (cistercijani) * 1608-1647 baron Konrad Ruess * 1647 baron Jurij Jankovič * 1650 Portner pl. Hofflein * 1652 grofica Barbara Kacijanar * 1670 grof jurij Sigismound Gallenberg * 1680 Janez Krsnik Benaglia pl. Rosenbach * 1713 Frančiška Benaglija (roj. Barbo) * 1726 Jožen Anton Schiffrer pl. Schifferstein (ljubljanski kanonik in dvorni kaplan cesarice Eleonore) * 1796 Luka Brunich * 1828 Marija Urbančič (roj. Brunich) * 1897 dr. Maksimilijan Wurzbach pl. Tannenberg * 1927 dr. Arthur Wurzbach * 1936 [[Otmar Majerič|Dr. Majerič]] (ustanovi penzion Grintovec) * 1941-1945 (nemška vojska) * 1945-1949 (vojne sirote iz Bih) * 1939 -2001 (Vzgojni zavod za mladino, Ministrstvo za šolstvo) * 2014-2021 Občina Preddvor * 2021 Cveto Sušnik in Tanja Šubelj (v najemu) == Obnova == Najemnika gradu Dvor sta leta 2021 postala Cveto Sušnik in Tanja Šubelj, ki bosta grad postopoma obnovila in preuredila v muzej. Spodnji prostori pa bodo namenjeni trgovini, stari lekarni in drugimi dejavnostmi. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/preddvor-in-rodbina-wurzbach?Open |title=Preddvor in rodbina Wurzbach |work=[[Družina (časopis)|Družina]] |date=2019-06-17 |accessdate=2021-01-20}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Preddvor Mansion|Grad Preddvor}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Preddvor}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Preddvor]] [[Kategorija:Preddvor]] fm4wtvj413t1ykjo9ze2qyw24ynzqkr 0 490792 6654088 6626977 2026-04-01T03:29:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654088 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Čudežno potovanje | image = Cudezno-potovanje-dvd.jpg | alt = Ovitek slovenske DVD izdaje v zbirki ''Vrhunci filmoteke'' časopisa ''Delo'' | caption = Ovitek slovenske DVD izdaje | film_name = {{Film name| kanji = 千と千尋の神隠し | romaji = Sen to Chihiro no Kamikakushi}} | director = [[Hajao Mijazaki]] | producer = [[Tošio Suzuki (producent)|Tošio Suzuki]] | writer = Hajao Mijazaki | starring = {{Plainlist| * [[Rumi Hiiragi]] * [[Miju Irino]] * [[Mari Natsuki]] * Takeši Naito * [[Jasuko Savaguči]] * [[Tsunehiko Kamijō]] * Takehiko Ono * [[Bunta Sugavara]] }} | music = [[Joe Hisaiši]] | cinematography = Acuši Okui | editing = [[Takeši Sejama]] | studio = [[Studio Ghibli]] | distributor = [[Toho]] | released = {{film date|2001|07|20|df=y}} | runtime = 125 minut<!--Theatrical runtime: 124:33--><ref>{{navedi splet | url=https://bbfc.co.uk/releases/spirited-away-2003 | title=''Spirited Away'' (PG) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=14. avgust 2003 | access-date=23. januar 2015 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20150128112058/http://bbfc.co.uk/releases/spirited-away-2003 | archive-date=28 January 2015 | df=dmy-all }}</ref> | country = Japonska | language = japonščina | budget = <!-- This is the reported PRODUCTION budget that is recorded in this citation. --> {{¥|1,9–2 milijarde|link=yes}}<br>($15–19,2 milijonov)<ref name="howe" /><ref name=variety /><ref>{{navedi novice |last1=Herskovitz |first1=Jon |title='Mononoke' creator Miyazaki toons up pic |url=https://variety.com/1999/film/news/mononoke-creator-miyazaki-toons-up-pic-1117759995/ |access-date=24. februar 2020 |work=Variety |date=15. december 1999}}</ref> | gross = {{US$|383,4 milijonov|long=no}}<ref name="gross">{{navedi splet |title=Sen to Chihiro no Kamikakushi (2001) - Financial Information |url=https://www.the-numbers.com/movie/Sen-to-Chihiro-no-Kamikakushi |website=[[The Numbers (spletna stran)|The Numbers]] |access-date=5. januar 2021 |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108172921/https://www.the-numbers.com/movie/Sen-to-Chihiro-no-Kamikakushi |url-status=dead }}</ref> }} {{nihongo|'''''Čudežno potovanje'''''|千と千尋の神隠し|Sen to Chihiro no Kamikakushi|extra='Senino in Čihirinino [[Kamikakuši|odčaranje]]'|lead=yes}} je japonski [[Fantazijski film|fantazijski]] [[Anime|animirani]] film iz leta 2001, ki ga je napisal in režiral [[Hajao Mijazaki]], animiral pa [[Studio Ghibli]] za [[Tokuma Shoten]], [[Nippon TV]], [[Dentsu]], [[Walt Disney Studios Home Entertainment]], [[Tohokushinsha Film]], in [[Mitsubishi Corporation|Mitsubishi]].<ref name="bcdb">"[http://www.bcdb.com/cartoon/20695-Sen_To_Chihiro_No_Kamikakushi.html Sen To Chihiro No Kamikakushi] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121204162958/http://www.bcdb.com/ |date=2012-12-04 }}". http://www.bcdb.com {{Webarchive|url=https://archive.today/20121204162958/http://www.bcdb.com/ |date=2012-12-04 }}, 13 May 2012</ref> V filmu igrajo [[Rumi Hiiragi]], [[Miju Irino]], [[Mari Natsuki]], [[Takeši Naito]], [[Jasuko Savaguči]], [[Cunehiko Kamijo]], [[Takehiko Ono]] in [[Bunta Sugavara]]. ''Čudežno potovanje'' pripoveduje zgodbo o Čihiro Ogino (Hiiragi), desetletnici, ki med selitvijo v novo sosesko vstopi v svet [[Kami|Kam]] (duhovi japonske [[Šintoizem|šintoistične]] folklore).<ref name="ReferenceA">Boyd, James W. and Tetsuya Nishimura. [2004] 2016. "[https://digitalcommons.unomaha.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1673&context=jrf Shinto Perspectives in Miyazaki's Anime Film 'Spirited Away' (PDF)]." ''[[Journal of Religion & Film]]'' 8 (3):Article 4.</ref> Potem ko čarovnica Jubaba (Natsuki) njene starše spremeni v prašiče, se Čihiro zaposli v [[Sentō|kopališču]] Jubabe, da bi našla način, kako osvoboditi sebe in starše ter se vrniti v človeški svet. Mijazaki je scenarij napisal, potem ko se je odločil, da bo film posnet po desetletni hčerki njegovega prijatelja Seidžija Okude, producenta filma, ki je vsako poletje obiskoval njegovo hišo.<ref>{{cite AV media|people=Sunada, Mami (Director)|script-title=ja:夢と狂気の王国|trans-title=The Kingdom of Dreams and Madness|type=Documentary|url=http://yumetokyoki.com|language=ja|date=16 November 2013|publisher=Studio Ghibli|location=Tokyo|access-date=12 July 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140707082237/http://yumetokyoki.com/|archive-date=7 July 2014}} Interview with Toshio Suzuki</ref> Takrat je Mijazaki razvijal dva osebna projekta, vendar sta bila zavrnjena. S proračunom 19 milijonov ameriških dolarjev se je produkcija ''Čudežnega potovanja'' začela leta 2000. [[Pixar|Pixarjev]] animator [[John Lasseter]], oboževalec in prijatelj Mijazakija, je [[Walt Disney Pictures]] prepričal, da kupi pravice za distribucijo filma v Severni Ameriki, in služil kot [[glavni producent]] angleške sinhronizirane različice.<ref>{{navedi splet|url=http://mentalfloss.com/article/60237/15-fascinating-facts-about-spirited-away|title=15 Fascinating Facts About Spirited Away|date=2016-03-30|website=mentalfloss.com|language=en|access-date=2019-05-16}}</ref> Lasseter je nato najel režiserja [[Kirk Wise|Kirka Wisea]], producenta [[Donald W. Ernst|Donalda W. Ernsta]] ter scenarista Cindyja in Donalda Hewitta, ki sta angleški dialog napisala tako, da se je ujemal z izvirnimi gibi ustnic v japonskem jeziku.<ref name="latimes">{{navedi novice|first=Kenneth|last=Turan|title=Under the Spell of 'Spirited Away'|url=https://articles.latimes.com/2002/sep/20/entertainment/et-turan20|work=[[Los Angeles Times]]|date=20 September 2002|access-date=20 July 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619064427/http://articles.latimes.com/2002/sep/20/entertainment/et-turan20|archive-date=19 June 2012}}</ref> Film je bil v distribuciji [[Toho|Toha]] prvotno izdan na Japonskem<!--First and country of origin releases only per WP:FILMRELEASE. --> 20. julija 2001 ter po svetu zaslužil več kot 383 milijonov ameriških dolarjev bruto dohodka.<ref name=":0" /><ref name="gross" /> Pogosto velja za enega izmed najboljših animiranih filmov vseh časov<ref name="Paste">{{navedi splet|date=3 November 2009|title=The 50 Best Movies of the Decade (2000–2009)|url=https://www.pastemagazine.com/blogs/lists/2009/11/50-best-movies-of-the-decade-2000-2009.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111212193238/http://www.pastemagazine.com/blogs/lists/2009/11/50-best-movies-of-the-decade-2000-2009.html|archive-date=12 December 2011|access-date=14 December 2011|work=[[Paste Magazine]]}}</ref><ref name="Metadecade">{{navedi splet|date=3 January 2010|title=Film Critics Pick the Best Movies of the Decade|url=https://www.metacritic.com/feature/film-critics-pick-the-best-movies-of-the-decade|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170204092604/http://www.metacritic.com/feature/film-critics-pick-the-best-movies-of-the-decade|archive-date=4 February 2017|access-date=4 September 2012|website=[[Metacritic]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Top 100 Animation Movies|url=https://www.rottentomatoes.com/top/bestofrt/top_100_animation_movies/?category=2|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130509065911/http://www.rottentomatoes.com/top/bestofrt/top_100_animation_movies/?category=2|archive-date=9 May 2013|access-date=6 May 2013|website=Rotten Tomatoes}}</ref> in se uvršča med Top 30 [[Internet Movie Database|IMDb]] najbolje ocenjenih filmov.<ref>https://www.imdb.com/chart/top/</ref> Skladno s tem je postal najuspešnejši in najbolj dobičkonosen film v japonski zgodovini s skupno {{¥|31.68 milijardami|link=yes}} ali 305 milijoni USD bruto dohodka.<ref name="Ghibli Update">{{navedi splet|last1=Harding|first1=Daryl|title=Toho Updates Spirited Away Lifetime Japanese Box Office Gross as Demon Slayer: Mugen Train Inches Closer to #1|url=https://www.crunchyroll.com/anime-news/2020/12/15/toho-updates-spirited-away-lifetime-japanese-box-office-gross-as-demon-slayer-mugen-train-inches-closer-to-1|website=Crunchyroll|access-date=15 December 2020|language=en-us}}</ref> Film je rekord držal 19 let, dokler ga leta 2020 ni podrl ''[[Demon Slayer: Kimetsu no Yaiba the Movie: Mugen Train]]''. Na [[75. podelitev oskarjev|75. podelitvi oskarjev]] je prejel [[Oskar za najboljši animirani film|oskarja za najboljši animirani film]]<ref>{{navedi splet|url=http://oscars.org/oscars/ceremonies/2003|title=The 75th Academy Awards (2003)|work=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]]|url-status=live|access-date=1 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171128072357/http://oscars.org/oscars/ceremonies/2003|archive-date=28 November 2017}}</ref> in s tem postal prvi in ​​edini [[Tradicionalna animacija|ročno risani]] animirani film v ne angleškem jeziku, ki je prejel to nagrado. Bil je soprejemnik [[Zlati medved|zlatega medveda]] na [[Berlinale|mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu]] leta 2002 (skupaj s ''[[Krvava nedelja (film)|Krvavo nedeljo]]'') in je med prvih 10 na seznamu "Top 50 filmov za otroke do 14. leta" [[Britanski filmski inštitut|britanskega filmskega inštituta]].<ref>[https://web.archive.org/web/20120525190334/http://www.bfi.org.uk/education/conferences/watchthis/top50.html "Watch This: Top fifty films for children up to the age of 14".] Archived 25 May 2012.</ref> Leta 2016 ga je [[BBC]] razglasil za [[BBC-jevih top 100 najboljših filmov 21. stoletja|4. najboljši film 21. stoletja]], po izboru 177 filmskih kritikov z vsega sveta, s čimer je postal najvišje uvrščeni animirani film na seznamu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films|title=The 21st Century's 100 greatest films|work=BBC|date=23 August 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131124228/http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films|archive-date=31 January 2017|df=dmy-all}}</ref> Leta 2017 ga je ''[[The New York Times]]'' imenoval tudi za drugi "najboljši film ... 21. stoletja doslej".<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2017/06/09/movies/the-25-best-films-of-the-21st-century.html|title=The 25 Best Films of the 21st Century So Far.|date=9 June 2017|work=The New York Times|access-date=12 June 2017|language=en-US|issn=0362-4331|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708065541/https://www.nytimes.com/interactive/2017/06/09/movies/the-25-best-films-of-the-21st-century.html|archive-date=8 July 2017}}</ref> == Zgodba ==<!-- PER WP:FILMPLOT, PLOT SUMMARIES IN FILM ARTICLES SHOULD BE BETWEEN 400 AND 700 WORDS. --> Desetletna Čihiro s starši potuje v svoj novi dom. Njen oče se pri iskanju bližnjice znajde pred predorom, ki vodi v neko zapuščeno vas, ki jo kljub hčerinim pomislekom želi raziskati. Med raziskovanjem Čihiro odkrije ogromno [[Sentō|kopališče]], kjer spozna dečka po imenu Haku, ki jo opozori, da se mora nemudoma, pred sončnim zahodom, vrniti nazaj čez strugo. Vendar Čihiro prepozno odkrije, da so se njeni starši spremenili v prašiče, in sedaj ne more prečkati zdaj previsoke reke. Haku poišče Čihiro in ji svetuje, naj prosi za službo pri kotlarju kopališča po imenu Kamadži. Kamadži naroči Lin, delavki v kopališču, naj Čihiro pošlje k ​​Jubabi, čarovnici, ki vodi kopališče. Jubaba poskuša prestrašiti Čihiro, toda Čihiro vztraja in Jubaba jo najame. Jubaba ji odvzame drugi [[kandži]] njenega imena Čihiro (千尋) in jo preimenuje v Sen (千). Haku jo pozneje opozori, da če pozabi svoje ime, tako kot je on pozabil svoje, ne bo nikoli mogla zapustiti duhovnega sveta. Ostali delavci kopališča slabo ravnajo s Sen; samo Kamadži in Lin ji kažeta sočutje. Med delom spusti v kopališče tiho bitje z imenom Brez-obraza, saj verjame, da je stranka. Kot prva Senina stranka pride "duh smradu", ki se na koncu izkaže za duha onesnažene reke. V zahvalo, ker ga je očistila, podari Sen čaroben [[Bruhanje#Emetik|emetičen]] [[cmok]]. Medtem Brez-obraza, z zlatom, ki ga je za seboj pustil smrdljivi duh, premami enega od delavcev in ga nato pogoltne. Zahteva hrano in začne dajati velike [[Napitnina|napitnine]]. Nato pogoltne še dva delavca, ko prekineta njegov pogovor s Sen. Sen opazi papirnate [[Šikigami|Šikigamije]], ki napadajo [[Japonski zmaj|japonskega zmaja]], katerega prepozna kot Hakuja. Ko hudo ranjeni Haku trči v Jubabino razkošno stanovanje, mu Sen sledi navzgor. Šikigami skrit na njenem hrbtu se spremeni v Zenibo, Jubabino sestro dvojčico. Sina Jubabe, Boha, spremeni v miško in mutira Jubabino [[Harpije|harpijo]] v majhno ptico. Zeniba pove Sen, da ji je Haku ukradel čarobni zlati [[Pečat (Vzhodna Azija)|pečat]], in jo opozori, da nosi smrtonosno prekletstvo. Haku uniči Šikigami in odpravi Zenibino pojavo. Nato pa skupaj s Sen, Bohom in harpijo pade v kotlarno, kjer ga Sen nahrani z delom cmoka, zaradi česar izbruha tako pečat kot črnega polža, ki ga Sen zdrobi z nogo. Ko je Haku nezavesten, se Sen odloči vrniti pečat in se opravičiti Zenibi. Sen se sooči z Brez-obrazom, ki je zdaj gromozanski, in ga nahrani s preostankom cmoka. Brez-obraza sledi Sen iz kopališča in izbruha vse kar je pojedel. Sen, Brez-obraza, Boh in harpija se nato z vlakom odpravijo na srečanje z Zenibo. Jubaba ukaže, naj Senine starše zakoljejo, toda Haku razkrije, da je Boh pogrešan, in ga ponudi pridobiti nazaj, če Jubaba izpusti Sen in njene starše. Zeniba razkrije, da je Senina ljubezen do Hakuja prekinila njegov urok in da je Jubaba s črnim polžem prevzela nadzor nad Hakujem. Haku se pri Zenibinem domu pojavi v svoji zmajevi obliki in odleti Sen, Boha in harpijo do kopališča. Brez-obraza se odloči, da bo ostal z Zenibo. Sredi poleta se Sen spomni, da je pred leti padla v reko Kohaku, ki jo je varno naplavila na obalo, s čimer je pravilno uganila Hakujevo resnično identiteto kot duha reke in ga pri tem osvobodila Jubabinega uroka. Ko prispejo v kopališče, Jubaba prisili Sen, da prepozna svoje starše med skupino prašičev, da bi prekinila njuno prekletstvo. Potem ko Sen pravilno odgovori, da nobeden od prašičev ni njen starš, lahko prosto odide. Haku jo odpelje do zdaj že suhe struge in obljubi, da se bosta ponovno srečala. Čihiro se skozi predor vrne s starši, ki se po jedi na stojnici ne spomnijo ničesar. Čihiro se ozre nazaj v predor in ni prepričana, ali se je njena pustolovščina zares zgodila. Ko pridejo do svojega avtomobila, ga najdejo prekritega s prahom in listjem, nakar se odpeljejo proti novemu domu. == Igralska zasedba == {| class="wikitable plainrowheaders" |+''Igralska zasedba Čudežnega potovanja'' ! colspan="2" scope="col" |Ime lika ! colspan="2" scope="col" |Glas podaril |- ! scope="col" |Slovenščina ! scope="col" |Japonščina (Nihongo) ! scope="col" |Japonščina ! scope="col" |Angleščina |- ! scope="row" |Čihiro Ogino / Sen |''Ogino Chihiro'' ({{Lang-ja|荻野 千尋|label=none}}) <big>/</big> ''Sen'' ({{Lang-ja|千|label=none}}){{efn|dobesedno "tisoč"}} |[[Rumi Hiragi]] |[[Daveigh Chase]] |- ! scope="row" |Haku / Duh reke Kohaku |''Haku'' ({{Lang-ja|ハク|label=none}}) <big>/</big> ''Nigihayami Kohakunushi'' ({{Lang-ja|饒速水小白主|label=none}}){{efn|dobesedno "cvetoči hitro tekoči jantarni [rečni] bog"}} |[[Miju Irino]] |[[Jason Marsden]] |- ! scope="row" |Jubaba |''Yubāba'' ({{Lang-ja|湯婆婆|label=none}}){{efn|dobesedno "kopališka babica"}} | rowspan="2" |[[Mari Nacuki]] | rowspan="2" |[[Suzanne Pleshette]] |- ! scope="row" |Zeniba |''Zenība'' ({{Lang-ja|銭婆|label=none}}){{efn|dobesedno "denarna babica"}} |- ! scope="row" |Kamadži |''Kamajī'' ({{Lang-ja|釜爺|label=none}}){{efn|dobesedno "kotlarski dedek"}} |[[Bunta Sugavara]] |[[David Ogden Stiers]] |- ! scope="row" |Lin |''Rin'' ({{Lang-ja|リン|label=none}}) |[[Jomi Tamai]] |[[Susan Egan]] |- ! scope="row" |Čičijaku |''Chichiyaku'' ({{Lang-ja|父役|label=none}}) |[[Cunehiko Kamidžo]] |[[Paul Eiding]] |- ! scope="row" |Anijaku (pomočnik direktorja) |Aniyaku ({{Lang-ja|兄役|label=none}}) |[[:ja:小野武彦|Takehiko Ono]] |[[John Ratzenberger]] |- ! scope="row" |Brez-obraza |''Kaonashi'' ({{Lang-ja|顔無し|label=none}}) |[[:ja:中村彰男|Akio Nakamura]] | rowspan="2" |[[Bob Bergen]] |- ! scope="row" |Aogaeru |''Aogaeru'' ({{Lang-ja|青蛙|label=none}}){{efn|dobesedno "modra žaba"}} |[[:ja:我修院達也|Tacuja Gašuin]] |- ! scope="row" |Bandaigaeru (delovodja) |''Bandai-gaeru'' ({{Lang-ja|番台蛙|label=none}}){{efn|dobesedno "žaba na recepciji"}} |[[Jo Oizumi]] |[[Rodger Bumpass]] |- ! scope="row" |Boh (dojenček) |''Bō'' ({{Lang-ja|坊|label=none}}) |[[Rjunosuke Kamiki]] |[[Tara Strong]] |- ! scope="row" |Akio Ogino (Čihirin oče) |''Ogino Akio'' ({{Lang-ja|荻野 明夫|label=none}}) |[[:ja:内藤剛志|Takaši Naito]] |[[Michael Chiklis]] |- ! scope="row" |Juko Ogino (Čihirina mama) |''Ogino Yūko'' ({{Lang-ja|荻野 悠子|label=none}}) |[[Yasuko Sawaguchi|Jasuko Savaguči]] |[[Lauren Holly]] |- ! scope="row" |Rečni duh |''[[Kavanokami|Kawa no Kami]]'' ({{Lang-ja|河の神|label=none}}) |[[:ja:はやし・こば|Koba Hajaši]] |[[Jim Ward (igralec)|Jim Ward]] |- ! scope="row" |Duh hrena |[[Oširasama'|<nowiki>''</nowiki>Oshira-sama<nowiki>''</nowiki>]] ({{Lang-ja|お白様|label=none}}){{efn|dobesedno "Veliki Beli Lord"}} |[[:ja:安田顕|Ken Jasuda]] |[[Jack Angel]] |} == Produkcija == === Razvoj in navdih === {| class="toccolours" style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 2em; font-size: 85%; background:#white; color:black; width:30em; max-width: 40%;" cellspacing="5" | style="text-align: left;" |Ustvaril sem junakinjo, ki je navadno dekle, s katerim lahko občinstvo sočustvuje. Ne gre za zgodbo, v kateri liki odrastejo, ampak za zgodbo, v kateri se opirajo na nekaj, kar je že v njih, kar prikličejo posebne okoliščine. Želim si, da bi tako lahko živele tudi moje mlade prijateljice in mislim, da imajo takšno željo tudi one. |- | style="text-align: left;" |— Hajao Mijazaki<ref name="nausicaa">[http://www.nausicaa.net/miyazaki/interviews/sen.html Miyazaki on Spirited Away // Interviews //] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170425061730/http://nausicaa.net/miyazaki/interviews/sen.html|date=25 April 2017}}. Nausicaa.net (11 July 2001).</ref> |} Vsako poletje je [[Hajao Mijazaki]] preživel počitnice v gorski koči z družino in petimi dekleti, ki so bile družinske prijateljice. Ideja za ''Čudežno potovanje'' se je porodila, ko je hotel posneti film za te prijatelje. Mijazaki je do takrat že režiral filme za majhne otroke in najstnike, kot sta ''[[Moj sosed Totoro]]'' in ''[[Kikina dostavna služba]]'', ni pa še ustvaril filma za 10-letna dekleta. Za navdih je bral revije [[Shoujo|šojo mange]], kot sta ''[[Nakajoši]]'' in ''[[Ribon (manga)|Ribon]]'', ki so jih dekleta pustile v koči, vendar je menil, da ponujajo le teme o "zaljubljenosti" in romantiki. Tako se je odločil, da bo produciral film o mladi junakinji, katero bi lahko dekleta bolje občudovale.<ref name="nausicaa" /> [[Slika:Hayao_Miyazaki.jpg|alt=Close up photograph of Hayao Miyazaki, smiling and wearing a suit and tie in front of a gold-colored mosaic.|desno|sličica|Pisatelj in režiser [[Hajao Mijazaki]]]] Mijazaki je že leta želel ustvariti nov film, toda njegova dva prejšnja predloga—eden je temeljil na japonski knjigi {{nihongo|''Kiri no Mukō no Fushigi na Machi''|霧のむこうのふしぎな町}} avtorja Sačika Kašivabe in drugi o najstniški junakinji—sta bila zavrnjena. Tretji predlog Mijazakija, ki je na koncu postal ''Čudežno potovanje'', je bil uspešnejši. Tri zgodbe so se vrtele okoli kopališča, ki ga je navdihnilo eno v Mijazakijevem domačem kraju. Mijazaki je mislil, da je kopališče skrivnostno. Pozornost so mu ukradla majhna vrata pri banjah, zaradi česar si je o tem kaj skrivajo izmislil več zgodbic, od katerih je ena navdihnila kopališče v mestu ''Čudežnega potovanja''.<ref name="nausicaa" /> Produkcija ''Čudežnega potovanja'' se je začela leta 2000 s proračunom v višini ¥1,9 milijarde (15 milijonov USD).<ref name="howe">[http://jimhillmedia.com/blogs/michael_howe/archive/2003/04/15/1391.aspx The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away"&nbsp;– Part 1] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090312093531/http://jimhillmedia.com/blogs/michael_howe/archive/2003/04/15/1391.aspx|date=12 March 2009}}. Jimhillmedia.com.</ref> [[Walt Disney Pictures]] je financiral 10% stroškov proizvodnje filma za [[Predkupna pravica|predkupno pravico]] za ameriško distribucijo.<ref>{{navedi splet|last=Hill|first=Jim|date=April 14, 2020|title=The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away" -- Part 1|url=http://jimhillmedia.com/alumni1/b/michael_howe/archive/2003/04/15/1391.aspx|access-date=October 11, 2020|website=jimhillmedia.com}}</ref><ref name="fps">{{navedi splet|url=http://www.fpsmagazine.com/comment/spirited.php|title=Spirited Away by Miyazaki|publisher=FPS Magazine|access-date=11 August 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140519193618/http://www.fpsmagazine.com/comment/spirited.php|archive-date=19 May 2014}}</ref> Tako kot pri [[Princesa Mononoke|''Princesi Mononoke'']] so Mijazaki in osebje [[Studio Ghibli|Studia Ghibli]] eksperimentirali z računalniško animacijo. Z uporabo več računalnikov in programov, kot je [[Softimage 3D]], se je osebje naučilo programske opreme, vendar je tehnologijo skrbno uporabljalo, tako da je izboljšalo zgodbo, namesto da bi "ukradlo predstavo". Vsak lik je bil večinoma risan na roko, pri čemer je Mijazaki sodeloval skupaj z animatorji da bi bili liki narejeni ravno prav.<ref name="howe" /> Največja težava pri snemanju filma je bilo zmanjšanje njegove dolžine. Ko se je proizvodnja začela, je Mijazaki ugotovil, da bi film trajal več kot tri ure, če bi jo naredil po svojem scenariju. Iz zgodbe je moral izbrisati veliko prizorov in poskušal zmanjšati "sladkarije za oči", ker je želel, da je preprost. Mijazaki iz junaka ni hotel narediti "lepega dekleta". Na začetku je bil razočaran, kako je bil lik videti "dolgočasno", in si mislil: "Ni prikupna. Ali ne moremo kaj storiti?" Ko se je film približal koncu, pa je z olajšanjem začutil, "da bo očarljiva ženska."<ref name="nausicaa" /> [[TMS Entertainment|Telecom Animation Film]], [[Anime International Company]], [[Madhouse (podjetje)|Madhouse]], [[Production I.G]], [[Oh! Production]] in [[DR Movie]] so pomagali pri animiranju filma. Mijazaki je nekatere zgradbe v duhovnem svetu zasnoval na zgradbah v resničnem življenju kot je [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokijo|Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]] v [[Koganei, Tokio|Koganeiju v Tokiu]] na Japonskem, ki ga je med delom na filmu pogosto obiskoval za navdih. Mijazakija so od vedno zanimale stavbe v psevdozahodnem slogu iz [[Obdobje Meidži|obdobja Meidži]], ki so bile tam na voljo. [[Slika:Ogata_Gekko_-_Ryu_sho_ten_edit.jpg|sličica|Japonski zmaj se dviga proti nebu z [[Fudži|goro Fuji]] v ozadju v tem tisku iz [[Ogata Gekkō|Ogate Gekkō]]. Na ''Čudežno potovanje'' močno vpliva japonska šinto-budistična folklora.<ref name="ReferenceA" />]] Zaradi muzeja se je Mijazaki počutil nostalgično, "še posebej, če tam zvečer blizu zaprtja stojim sam, in sonce zahaja – mi solze zavrejo v očeh".<ref name="nausicaa" /> Drug pomemben navdih je bila [[Rjokan (gostilna)|tradicionalna japonska gostilna]] Notoja Rjokan (能 登 谷 旅館) v [[Prefektura Jamagata|prefekturi Jamagata]], ki slovi po izvrstni arhitekturi in okrasnih lastnostih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tenkai-japan.com/2010/05/29/notoya-in-ginzan-onsen-stop-businees-for-renovation/|title=Notoya in Ginzan Onsen stop business for renovation. &#124; Tenkai-japan:Cool Japan Guide-Travel, Shopping, Fashion, J-pop|publisher=Tenkai-japan|date=1 July 2010|access-date=6 May 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028211832/http://www.tenkai-japan.com/2010/05/29/notoya-in-ginzan-onsen-stop-businees-for-renovation/|archive-date=28 October 2012}}</ref> Čeprav nekateri vodniki in članki trdijo, da je staro zlato mesto [[Džjufen]] na Tajvanu služilo kot inspiracija za film, Mijazaki to zanika.<ref>{{navedi splet|title=Focus Newspaper: Hayao Miyazaki, 72-year-old Mischievous Youngster (from 3:00 mark)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XJ9BnbkRzOg|publisher=TVBS TV|access-date=5 July 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150710213935/https://www.youtube.com/watch?v=XJ9BnbkRzOg|archive-date=10 July 2015}}</ref> Tudi za Dōgo Onsen je pogosto rečeno, da je bil ključni navdih za vrelec/kopališče ''Čudežnega potovanja''.<ref>[http://www.japan-guide.com/e/e5502.html Dogo Onsen] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090613043628/http://www.japan-guide.com/e/e5502.html|date=13 June 2009}} japan-guide.com</ref> === '''Glasba in soundtrack''' === [[Filmska glasba|Filmsko glasbo]] za ''Čudežno potovanje'' je napisal in dirigiral Mijazakijev redni sodelavec [[Joe Hisaiši]], izvedla pa jo je [[Nova japonska filharmonija]].<ref name="Record">{{cite AV media|url=https://www.allmusic.com/album/miyazakis-spirited-away-film-score-mw0000223876|title=Miyazaki's Spirited Away|publisher=Milan Records|date=10 September 2002|medium=CD|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219131028/http://www.allmusic.com/album/miyazakis-spirited-away-film-score-mw0000223876|archive-date=19 February 2015}}</ref> Soundtrack je na 56. podelitvi Mainičijevih filmskih nagrad prejel nagrado za najboljšo glasbo ter na [[Mednarodni anime sejem v Tokiu|mednarodnem anime sejmu v Tokiu]] prejel najboljšo glasbeno nagrado v kategoriji gledališki film. Poleg tega je na 17. japonski podelitvi zlatega diska prejel nagrado za animirani album leta.<ref>{{navedi splet|url=http://mainichi.jp/enta/cinema/mfa/etc/history/56.html|title=第56回 日本映画大賞 (56th Japan Movie Awards)|work=Mainichi Shimbun|access-date=1 September 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215183416/http://mainichi.jp/enta/cinema/mfa/etc/history/56.html|archive-date=15 December 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.animenation.net/blog/2002/02/19/results-from-tokyo-anime-fair-awards/|title=Results From Tokyo Anime Fair Awards|publisher=Anime Nation|date=19 February 2002|access-date=1 September 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006114030/http://www.animenation.net/blog/2002/02/19/results-from-tokyo-anime-fair-awards/|archive-date=6 October 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/e/data/gdisc/2002.html|title=The 17th Japan Gold Disc Award 2002|publisher=Recording Industry Association of Japan|access-date=1 September 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006093734/http://www.riaj.or.jp/e/data/gdisc/2002.html|archive-date=6 October 2014}}</ref> Kasneje je Hisaiši dodal besedilo skladbi "One Summer's Day" in novo različico poimenoval "The Name of Life" (千と千尋の神隠し　イメージアルバム, ''Sen to Chihiro no Kamikakushi Imēji Arubamu''), ki jo je izvedla [[Ajaka Hirahara]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ayaka-hirahara.com/discography/banka_s.html|title=晩夏(ひとりの季節)/いのちの名前 (The name of life/late summer)|publisher=Ayaka Hirahara|access-date=1 September 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215184400/http://www.ayaka-hirahara.com/discography/banka_s.html|archive-date=15 December 2013}}</ref> Zaključno pesem "Always With Me" (いつも何度でも, ''"Itsumo Nando Demo"'', dobesedno 'Vedno, ni važno kolikokrat') je napisal in izvedel [[Joumi Kimura]], skladatelj in igralec [[Lira (glasbilo)|lire]] iz [[Osaka|Osake]].<ref name="yumi">{{navedi splet|url=http://www.nausicaa.net/miyazaki/sen/song.html|title=Yumi Kimura|publisher=Nausicaa.net|access-date=1 September 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120420174331/http://www.nausicaa.net/miyazaki/sen/song.html|archive-date=20 April 2012}}</ref> Besedila je napisal Kimurin prijatelj Vakako Kaku. Pesem je bila namenjena za ''Rin the Chimney Painter'' (煙 突 描 き の リ ン ''Entotsu-kaki no Rin''), film Mijazakija, ki pa ni bil nikoli izdan.<ref name="yumi" /> V dodatnih vsebinah japonskega DVD-ja Hajao Mijazaki razloži, kako ga je pesem v resnici navdihnila za ustvarjanje ''Čudežnega potovanja''.<ref name="yumi" /> Sama pesem je bila na 43. podelitvi nagrad [[Japan Record Awards]] prepoznana kot zlata.<ref>{{navedi splet|title=第43回日本レコード大賞 (43rd Japan Record Award)|url=http://www.jacompa.or.jp/rekishi/d2001.htm|publisher=[[Japan Composer's Association]]|access-date=2 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20031009021346/http://www.jacompa.or.jp/rekishi/d2001.htm|archive-date=9 October 2003}}</ref> Poleg izvirnega soundtracka je na voljo tudi [[slikovni album]] z naslovom ''Slikovni album Čudežnega potovanja'' ( 千と千尋の神隠し　イメージアルバム, ''Sen to Chihiro no Kamikakushi Imēji Arubamu''), ki vsebuje 10 skladb.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tkma.co.jp/compi_detail/id=3539|title=久石譲 千と千尋の神隠し イメージアルバム (Joe Hisaishi Spirited Away Image Album)|publisher=Tokuma Japan Communications|access-date=1 September 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215183643/http://www.tkma.co.jp/compi_detail/id=3539|archive-date=15 December 2013}}</ref> === Angleška priredba === [[Slika:Dogo_onsen_honkan_long_exposure.jpg|alt=A medium shot photograph of a hot spring in the city of Matsuyama on the island of Shikoku, Japan.|sličica|210x210_pik|[[Dōgo Onsen]]]] [[John Lasseter]], animator [[Pixar|Pixarja]] ter oboževalec in prijatelj Mijazakija, je pogosto sedel s svojim osebjem in gledal Mijazakijeva dela, ko se je srečeval s problemi v zgodbi. Ko je videl Čudežno potovanje, je bil Lasseter navdušen.<ref name="howe3">[http://jimhillmedia.com/blogs/michael_howe/archive/2003/04/16/1393.aspx The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away"&nbsp;– Part 3] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090317040600/http://jimhillmedia.com/blogs/michael_howe/archive/2003/04/16/1393.aspx|date=17 March 2009}}. Jimhillmedia.com.</ref> Ko je slišal njegovo reakcijo na film, je direktor Disneyja [[Michael Eisner]] Lasseterja vprašal, ali bi ga zanimala predstavitev ''Čarobnega potovanja'' ameriškemu občinstvu. Lasseter se je strinjal, in pristal, da bo izvršni producent za angleško priredbo. Po tem se je projektu začelo pridruževati še nekaj drugih: sorežiser filma ''[[Lepotica in zver (film, 1991)|Lepotica in zver]]'' [[Kirk Wise]] in koproducent [[Aladin (film, 1992)|''Aladina'']] [[Donald W. Ernst]] sta se Lasseterju pridružila kot režiser in producent ''Čudežnega potovanja''.<ref name="howe3" /> Scenarista Cindy Davis Hewitt in Donald H. Hewitt sta napisala angleški dialog, tako, da se je ujemal z izvirnimi gibi ustnic v japonskem jeziku.<ref name="latimes" /> Igralsko zasedbo filma sestavljajo [[Daveigh Chase]], [[Jason Marsden]], [[Suzanne Pleshette]] (njena zadnja filmska vloga pred smrtjo januarja 2008), [[Michael Chiklis]], [[Lauren Holly]], [[Susan Egan]], [[David Ogden Stiers]] in [[John Ratzenberger]]. Oglaševanje je bilo omejeno, pri čemer je bilo ''Čudežno potovanje'' omenjeno v majhnem drsnem delu filmskega oddelka ''[[Disney.com]]''; Disney je ''Čudežno potovanje'' postavil na stranski del spletne strani<ref name="howe3" /> in filmu dal razmeroma majhen promocijski proračun.<ref name="fps" /> Marc Hairston trdi, da je bil to upravičen odgovor na to, da je Studio Ghibli obdržal pravice do trženja filma in likov, kar je omejilo Disneyjevo zmožnost ustreznega trženja filma.<ref name="fps" /> [[Slika:Edo-Tokyo_Open_Air_Architectural_Museum-insideabuilding.jpg|alt=A wide photograph of a hallway from the Takahashi Korekiyo residence in the Edo-Tokyo Open Air Architectural Museum, which was one of Miyazaki's inspirations in creating the spirit world's buildings.|sličica|210x210_pik|Rezidenca Takahaši Korekija v Arhitekturnem muzeju na prostem Edo-Tokio je bila eno od Mijazakijevih navdihov pri ustvarjanju zgradb duhovnega sveta.]] == Tematike == === Supernaturalizem === Glavne [[Tematika|tematike]] ''Čudežnega potovanja'', na katere močno vpliva japonska [[Šintoizem|šinto]]-[[Budizem na Japonskem|budistična]] folklora, se osredotočajo na glavno junakinjo Čihiro in njeno [[Liminalnost|liminalno]] potovanje po kraljestvu duhov. Osrednja lokacija filma je japonsko kopališče, kjer se kopajo številna japonska folklorna bitja, vključno s [[kami]]. Mijazaki navaja rituale solsticija, ko vaščani pokličejo svoje lokalne kami in jih povabijo v svoje kopeli.<ref name="ReferenceA" /> Čihiro se srečuje tudi s kami živali in rastlin. Mijazaki o tem pravi:<blockquote>V času mojih starih staršev so verjeli, da kami obstajajo povsod – na drevesih, v rekah, žuželkah, vodnjakih, kjerkoli. Moja generacija v to ne verjame, vendar mi je všeč ideja, da bi morali vsi spoštovati vse, ker bi tam lahko obstajali duhovi, kajti v vsem obstaja nekakšno življenje.<ref name="ReferenceA" /></blockquote>Čihirin [[Arhetip|arhetipski]] vstop v drug svet razmejuje njen status nekje med otrokom in odraslim. Čihiro stoji tudi zunaj družbenih meja v nadnaravnem okolju. Uporaba besede ''[[kamikakuši]]'' (dobesedno "skrito s strani bogov") v japonskem naslovu in z njo povezane folklore krepi liminalno sporočilo: "Kamikakuši je sodba o "družbeni smrti" na tem svetu, prihod nazaj na ta svet iz Kamikakušija pa pomeni "družbeno vstajenje."<ref name="reider">Reider, Noriko T. 11 February 2009. "Spirited Away: Film of the Fantastic and Evolving Japanese Folk Symbols." ''[[Film Criticism (journal)|Film Criticism]]'' 29(3):4–27.</ref> Dodatne tematike so izražene preko Brez-obraza, ki odraža značaje, ki ga obkrožajo ter se uči z zgledom in upošteva lastnosti tistega, ki ga zaužije. Ta narava povzroči pošastno divjanje Brez-obraza po kopališču. Potem ko Čihiro z emetičnim cmokom reši Brez-obraza, ta ponovno postane plah. Na koncu filma se Zeniba odloči, da bo poskrbela za Brez-obraza, da se bo lahko razviljal brez negativnega vpliva kopališča.<ref>{{navedi splet|author=Gomes, Paul|title=Lesson Plan&nbsp;— Spirited Away|url=http://web41.its.hawaii.edu/manoa.hawaii.edu/eastasia/wp/wp-content/uploads/2004/10/spiritedaway.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105170315/http://web41.its.hawaii.edu/manoa.hawaii.edu/eastasia/wp/wp-content/uploads/2004/10/spiritedaway.pdf|archive-date=5 November 2013|access-date=12 August 2013|publisher=UHM}}</ref> ==== Fantazija ==== Film so primerjali z ''[[Alica v čudežni deželi|Alico v čudežni deželi]]'' in s ''[[Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani]]'' avtorja [[Lewis Carroll|Lewisa Carrolla]], saj imajo zgodbe nekaj skupnih elementov, kot so postavitev v [[Domišljijski svet|domišljijskem svetu]], zapleti, ki vključujejo motnje v logiki in stabilnosti, in motivi, kakršni so hrana z metamorfnimi lastnostmi; čeprav se razvoj in teme ne delijo.<ref>{{navedi splet|author=Sunny Bay|date=22 June 2016|title=Beyond Wonderland: 'Spirited Away' Explores The Significance of Dreams in the Real World|url=http://moviepilot.com/posts/3975727|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814000655/http://moviepilot.com/posts/3975727|archive-date=14 August 2016|work=moviepilot.com}}</ref><ref name="Spark">{{navedi splet|date=2004|title=Influences on the Film {{!}} Spirited Away|url=http://www.sparknotes.com/film/spiritedaway/section5.rhtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814185733/http://www.sparknotes.com/film/spiritedaway/section5.rhtml|archive-date=14 August 2016|work=SparkNotes}}</ref><ref name="NYT review" /> Med drugimi zgodbami v primerjavi z ''Čudežnim potovanjem'' je videti, da je ''[[Čarovnik iz Oza (roman)|Čarovnik iz Oza]]'' tematsko tesneje povezan.<ref name="Spark" /> Jubaba ima veliko podobnosti z [[Možicelj|Možicljem]] iz ''[[Ostržkove dogodivščine|Ostržka]]'', in sicer v smislu, da ljudi mutira v prašiče na podoben način, kot so bili fantje iz [[Dežela igrač|Dežele igrač]] spremenjeni v osle. Po zaposlitvi v kopališču Jubabin zaseg Čihirinega [[Pravo ime|pravega imena]] simbolično ubije otroka,<ref name="satoshi3">Satoshi, Ando. 11 February 2009. "Regaining Continuity with the Past: Spirited Away and Alice's Adventures in Wonderland." ''[[Bookbird]]'' 46(1):23–29. {{Doi|10.1353/bkb.0.0016}}.</ref> ki mora nato sprejeti odraslost. Nato opravi [[obred prehoda]] v skladu z [[Junakovo potovanje|monomitskim]] formatom; da si Čihiro povrne povezanost s svojo preteklostjo, si mora ustvariti novo identiteto.<ref name="satoshi3" /> === Tradicionalna japonska kultura === ''Čudežno potovanje'' vsebuje kritiko do sodobne japonske družbe glede generacijskih konfliktov in okoljskih vprašanj.<ref name="napier">[[Susan J. Napier|Napier, Susan J.]] 11 February 2009. "Matter Out of Place: Carnival, Containment and Cultural Recovery in Miyazaki's Spirited Away." ''[[Journal of Japanese Studies]]'' 32(2):287–310. {{Doi|10.1353/jjs.2006.0057}}.</ref> Čihiro je bila označena kot predstavnica ''[[Šojo|šoj]]'', katerih vloge in ideologije so se močno spremenile od povojne Japonske.<ref name="napier" /> Tako kot Čihiro išče svojo preteklo identiteto, se je Japonska v zaskrbljenosti zaradi gospodarske recesije, ki se je zgodila med izidom filma leta 2001, poskušala ponovno povezati s preteklimi vrednotami.<ref name="satoshi3" /> V intervjuju je Mijazaki komentiral ta nostalgični element za staro Japonsko.<ref name="midnight-eye">{{navedi splet|last=Mes|first=Tom|date=7 January 2002|title=Hayao Miyazaki Interview|url=http://www.midnighteye.com/interviews/hayao_miyazaki.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090802193550/http://www.midnighteye.com/interviews/hayao_miyazaki.shtml|archive-date=2 August 2009|access-date=1 August 2009|work=Midnight Eye}}</ref> === Zahodno potrošništvo === V skladu s tem lahko film delno razumemo kot raziskovanje vpliva pohlepnosti in zahodnega [[Potrošništvo|potrošništva]] na tradicionalno japonsko kulturo.<ref name=":1">{{navedi novice|last=Gold|first=Corey|date=14 July 2016|title=Studio Ghibli letter sheds new light on Spirited Away mysteries|publisher=SoraNews24|url=http://en.rocketnews24.com/2016/07/14/studio-ghibli-letter-sheds-new-light-on-spirited-away-mysteries/|url-status=live|access-date=24 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170307000504/http://en.rocketnews24.com/2016/07/14/studio-ghibli-letter-sheds-new-light-on-spirited-away-mysteries/|archive-date=7 March 2017|df=dmy-all}}</ref> Na primer, Jubaba je v kopališču stilsko unikatna, nosi zahodnjaško obleko in živi med evropskim okrasjem in pohištvom, v nasprotju z [[Minimalizem|minimalističnim]] japonskim življenjem njenih zaposlenih, kar predstavlja zahodni [[Kapitalizem|kapitalistični]] vpliv na Japonsko v [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] in pozneje. Skupaj s svojo funkcijo v temi navideznega prehajanje v odraslo dobo lahko Jubabino dejanje, ko odvzame Čihirino ime in ga nadomesti s Senom, razumemo kot simbol enoumne skrbi za vrednost kapitalizma.<ref name="napier" /> Meidži dizajn zapuščenega tematskega parka je prizorišče metamorfoze Čihirinih staršev—družina se pripelje z uvoženim avtomobilom [[Audi]], oče pa nosi [[Polo majica|polo majico]] v evropskem slogu, ter Čihiri zagotavlja, da ima "kreditne kartice in gotovino" pred njuno preobrazbo v dobesedne potrošniške prašiče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.quia.com/files/quia/users/bakersensei/ext_japanese1.pdf|title=HSC Extension course|publisher=New South Wales Department of Education and Training|access-date=7 July 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170130074502/https://www.quia.com/files/quia/users/bakersensei/ext_japanese1.pdf|archive-date=30 January 2017}} {{unreliable source?|date=June 2016}}</ref> Mijazaki je izjavil: <blockquote>Čihirini starši, ki se spremenijo v prašiče, simbolizirajo, kako nekateri ljudje postanejo pohlepni. Takoj, ko Čihiro izreče, da je v tem mestu nekaj čudnega, se njeni starši spremenijo v prašiče. Bili so ljudje, ki so se v japonskem [[Finančni mehurček|finančnem mehurčku]] (potrošniška družba) v osemdesetih "spremenili v prašiče", kar te ljudje še vedno niso dognali. Ko nekdo postane prašič, se ne vrne v človeka, temveč postopoma začne imeti "telo in dušo prašiča". Ti ljudje pravijo: "Smo v recesiji in nimamo dovolj za jesti." To ne velja samo za domišljijski svet. Morda to ni naključje in je hrana pravzaprav (analogija za) "past za ulov izgubljenih ljudi."<ref name=":1" /></blockquote>Vendar kopališče duhov ni mogoče videti kot kraj brez dvoumnosti in teme.<ref name="thrupkaew">Thrupkaew, Noy. "Animation Sensation: Why Japan's Magical Spirited Away Plays Well Anywhere." [[American Prospect]] 13.19: 32–33. Academic OneFile. Gale. 11 February 2009.</ref> Številni zaposleni so do Čihiro nesramni, ker je človek in korupcija je vselej prisotna;<ref name="napier" /> to je kraj preobilja in pohlepa, kot je prikazano v začetnem videzu Brez-obraza.<ref name="harris">Harris, Timothy. "Seized by the Gods." [[Quadrant (magazine)|Quadrant]] 47.9: 64–67. Academic OneFile. Gale. 11 February 2009.</ref> V popolnem nasprotju s preprostostjo Čihirinega potovanja in preobrazbe je v ozadju nenehno kaotičen karneval.<ref name="napier" /> === Okoljevarstvo === V filmu obstajata dva večja primera aluzij na okoljska vprašanja. Prvo opazimo, ko se Čihiro ukvarja z "duhom smradu". Duh smradu je pravzaprav rečni duh, a je bil tako okužen z umazanijo, da na prvi pogled ni bilo mogoče vedeti, kaj je. Očiščen je postal šele, ko je Čihiro iz njega potegnila ogromno smeti, vključno z avtomobilskimi gumami, odpadki in kolesom. To namiguje na onesnaževanje okolja s strani ljudi in na to, kako lahko ljudje brezskrbno odmetavajo stvari, ne da bi pomislili na posledice in kje bodo smeti na koncu pristale. Drugo aluzijo vidimo v samem Hakuju. Haku se ne spomni svojega imena in je izgubil preteklost, zaradi česar je obtičal v kopališču. Sčasoma se Čihiro spomni, da je bil nekoč duh reke Kohaku, ki je bila uničena, saj so na njenem mestu zgradili stanovanja. Zaradi potrebe ljudi po razvoju so uničili del narave, zaradi česar je Haku izgubil dom in identiteto. To lahko primerjamo s krčenjem gozdov in dezertifikacijo; ljudje uničujejo naravo, povzročajo neravnovesje v ekosistemu in rušijo domove živali, da bi zadovoljili svoje potrebe po več prostoru (stanovanja, nakupovalni centri, trgovine itd.), vendar ne razmišljajo o tem, kako lahko te spremembe vplivajo na druga živa bitja.<ref>{{navedi splet|last1=Saporito|first1=Jeff|title=What does "Spirited Away" say about Environmentalism?|url=http://screenprism.com/insights/article/what-does-spirited-away-say-about-environmentalism|website=ScreenPrism|access-date=1 March 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170303201035/http://screenprism.com/insights/article/what-does-spirited-away-say-about-environmentalism|archive-date=3 March 2017}}</ref> == Izdaja == === Bruto dohodek === [[Slika:Spirited Away Japanese poster.png|sličica|Japonski filmski plakat]] ''Čudežno potovanje'' je v kinematografih na Japonskem 20. julija 2001 izdal distributer [[Toho]] ter zbral ¥30,4 milijarde, s ​​čimer je postal film z največjim zaslužkom v japonski zgodovini, poroča Japonsko združenje proizvajalcev filmov.<ref name="WSJ">{{navedi novice|first=Yoko|last=Sudo|title='Frozen' Ranks as Third-Biggest Hit in Japan|date=4 June 2014|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://blogs.wsj.com/japanrealtime/2014/06/04/frozen-ranks-as-third-biggest-hit-in-japan/|access-date=27 June 2014|quote=Walt Disney's ''Frozen'' has surpassed ¥21.2 billion (about $212 million) in box office sales as of this week and now ranks as the third-highest-grossing movie ever in Japan, according to the company ... Having topped ''Harry Potter and the Sorcerer's Stone'', ''Frozen'' now trails only ''Titanic'', which opened in 1997 and grossed ¥26.2 billion, and Hayao Miyazaki's ''Spirited Away'', which opened in 2001 and brought in ¥30.4 billion, according to the Motion Picture Producers Association of Japan Inc.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170206060409/http://blogs.wsj.com/japanrealtime/2014/06/04/frozen-ranks-as-third-biggest-hit-in-japan/|archive-date=6 February 2017}}</ref> Bruto dohodek filma na Japonskem pa se je do leta 2020 povečal na ¥31,68 milijarde.<ref>{{navedi splet|last1=Harding|first1=Daryl|title=Toho Updates Spirited Away Lifetime Japanese Box Office Gross as Demon Slayer: Mugen Train Inches Closer to #1|url=https://www.crunchyroll.com/anime-news/2020/12/15/toho-updates-spirited-away-lifetime-japanese-box-office-gross-as-demon-slayer-mugen-train-inches-closer-to-1|website=[[Crunchyroll]]|date=December 15, 2020|accessdate=5 January 2021}}</ref><ref name="kogyotsushin">{{navedi novice|script-title=ja:歴代興収ベスト100|trans-title=All-time box-office top 100|language=ja|publisher=Kogyo Tsushinsha|url=http://www.kogyotsushin.com/archives/alltime/|access-date=31 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20170808031813/http://www.kogyotsushin.com/archives/alltime/|archive-date=2017-08-08|url-status=live}}</ref> Bil je tudi prvi film, ki je pred odprtjem v ZDA po svetu zaslužil 200 milijonov USD.<ref>{{navedi novice|first=G. Allen|last=Johnson|title=Asian films are grossing millions. Here, they're either remade, held hostage or released with little fanfare|date=3 February 2005|work=San Francisco Chronicle|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/02/03/DDGHFB40EG1.DTL|access-date=11 August 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407091913/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2005%2F02%2F03%2FDDGHFB40EG1.DTL|archive-date=7 April 2012}}</ref> Disneyjeva angleška priredba filma pod nadzorom Lasseterja je bila premierno prikazana na [[Mednarodni filmski festival v Torontu|mednarodnem filmskem festivalu v Torontu]] 7. septembra 2002,<ref>{{navedi novice|last=Ball|first=Ryan|title=Spirited Away Premieres at Toronto Int'l Film Fest|url=http://www.animationmagazine.net/features/spirited-away-premieres-at-toronto-intl-film-fest/|access-date=2 June 2011|newspaper=Animation Magazine|date=9 September 2001|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121009061259/http://www.animationmagazine.net/features/spirited-away-premieres-at-toronto-intl-film-fest/|archive-date=9 October 2012}}</ref> ter v Severni Ameriki izdana 20. septembra 2002. ''Čudežno potovanje'' je dobilo zelo malo trženja, manj kot drugi B-filmi Disneyja, zaradi česar je film leta 2002 prikazalo največ 151 kinematografov.<ref name="fps" /> Po oskarjih leta 2003 se je številka razširila na 714 kinematografov. Film je ob otvoritvenem vikendu zaslužil 450.000 ameriških dolarjev, do konca septembra 2003 pa približno 10 milijonov dolarjev.<ref name="box">{{navedi splet|title=Spirited Away Box Office and Rental History|url=https://www.rottentomatoes.com/m/spirited_away/numbers.php|access-date=21 April 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060116171321/http://www.rottentomatoes.com/m/spirited_away/numbers.php <!-- Bot retrieved archive -->|archive-date=16 January 2006}}</ref> Zunaj Japonske in ZDA je bil film dokaj uspešen tako v Južni Koreji kot v Franciji, kjer je zaslužil 11 oziroma 6 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|title=Spirited Away – Original Release|publisher=[[Box Office Mojo]]|url=https://www.boxofficemojo.com/releasegroup/gr1694585349/|access-date=25 October 2019}}</ref> V Argentini je med top deset anime filmi z največ prodanimi vstopnicami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultracine.com/index.php/entrevistas/entrevista/97-los-films-de-anime-que-lideran-la-taquilla-argentina|title=Los films de anime que lideran la taquilla argentina|last=Oliveros|first=Mariano|publisher=Ultracine|date=23 July 2015|access-date=14 November 2015|language=es|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117014552/http://www.ultracine.com/index.php/entrevistas/entrevista/97-los-films-de-anime-que-lideran-la-taquilla-argentina|archive-date=17 November 2015}}</ref> Približno 18 let po prvotni izdaji na Japonskem je bilo ''Čudežno potovanje'' naposled 21. junija 2019 izdano tudi na Kitajskem. Sledilo je filmski izdaji filma ''Moj sosed Totoro'' decembra 2018.<ref>{{navedi novice|title=Hayao Miyazaki's 2001 Classic 'Spirited Away' Finally Gets Release in China|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/hayao-miyazakis-spirited-away-screen-china-18-years-late-1213764|access-date=15 June 2019|work=[[The Hollywood Reporter]]|date=27 May 2019}}</ref> Zamujena filmska izdaja na Kitajskem je bila posledica dolgoletnih političnih napetosti med Kitajsko in Japonsko, a mnogi Kitajci so se z Mijazakijevimi filmi seznanili zaradi hitrega širjenja video piratstva.<ref>{{navedi novice|title=These five Studio Ghibli films really should be released in China|url=https://www.scmp.com/culture/film-tv/article/2178326/five-studio-ghibli-films-due-china-release-after-my-neighbour-totoro|access-date=15 June 2019|work=[[South China Morning Post]]|date=17 December 2018}}</ref> Ob otvoritvenem vikendu na Kitajskem je film z 28,8 milijona ameriških dolarjev bruto dohodka prehitel ''[[Svet igrač 4]]''.<ref>{{navedi novice|last1=Coyle|first1=Jake|title='Toy Story 4' opens big but below expectations with $118M|url=https://www.apnews.com/69b4991cd5b945cc83c64b16cea841b8|access-date=23 June 2019|work=[[AP News]]|agency=[[Associated Press]]|date=23 June 2019}}</ref> V drugem vikendu je ''Čudežno potovanje'' na Kitajskem zbralo 54,8 milijona ameriških dolarjev bruto dohodka, kar je film tisti vikend uvrstilo na drugo mesto, takoj za filmom ''[[Spider-Man: Daleč od doma]]''.<ref>{{navedi splet|title=Daily Box Office|url=http://english.entgroup.cn/boxoffice/cn/daily/?date=06%20/30%20/2019|website=EntGroup|date=30 June 2019|access-date=1 July 2019|archive-date=2020-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200807110802/http://english.entgroup.cn/boxoffice/cn/daily/?date=06%20%2F30%20%2F2019|url-status=dead}}</ref> Od 16. julija 2019 je film na Kitajskem zaslužil 70 milijonov dolarjev,<ref name="china">{{navedi splet|title=Daily Box Office|url=http://english.entgroup.cn/boxoffice/cn/daily/?date=07%20/08%20/2019|website=EntGroup|date=8 July 2019|access-date=9 July 2019|archive-date=2019-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191217023608/http://english.entgroup.cn/boxoffice/cn/daily/?date=07%20/08%20/2019|url-status=dead}}</ref> tako da njegov svetovni bruto dobiček znaša okoli 346 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|title=Spirited Away – All Releases|publisher=[[Box Office Mojo]]|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0245429/?ref_=bo_gr_ti|access-date=25 October 2019}}</ref> === Domači mediji === ''Čudežno potovanje'' je bilo na Japonskem najprej izdano v obliki VHS in DVD pri distributerju [[Buena Vista Home Entertainment]] 19. julija 2002.<ref name="JPNreleases">{{navedi splet|url=http://disney-studio.jp/product/index.jsp?cid=252|script-title=ja:千と千尋の神隠し|publisher=Walt Disney Japan|language=ja|access-date=17 November 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219020257/http://disney-studio.jp/product/index.jsp?cid=252|archive-date=19 December 2013}}</ref> Japonske DVD izdaje vključujejo snemalne knjige za film, posebna izdaja pa [[DVD predvajalnik]] Ghibli.<ref>{{navedi splet|url=http://av.watch.impress.co.jp/docs/20020510/buena.htm|title=ブエナビスタ、DVD「千と千尋の神隠し」の発売日を7月19日に決定|language=ja|access-date=17 November 2012|date=10 May 2002|publisher=AV Watch|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130730141842/http://av.watch.impress.co.jp/docs/20020510/buena.htm|archive-date=30 July 2013}}</ref> Na Japonskem je bilo do leta 2007<ref>{{navedi novice|last=均|first=中村|title=110万冊無料配布。"ゲドを読む。"の狙いを読む 宮崎吾朗監督作品「ゲド戦記」DVDのユニークなプロモーション|url=https://business.nikkeibp.co.jp/article/manage/20070521/125248/|work=[[Nikkei Business Publications|Nikkei Business]]|publisher=[[Nikkei Business Publications]]|date=23 May 2007|language=ja-JP|access-date=16 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180816194818/https://business.nikkeibp.co.jp/article/manage/20070521/125248/|archive-date=16 August 2018|url-status=dead}}</ref> prodanih 5,5{{nbsp}} milijona domačih video enot ''Čudežnega potovanja'', ki trenutno drži rekord za največ prodanih domačih video izvodov filma vseh časov v državi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.animenewsnetwork.com/news/2014-08-14/frozen-home-video-tops-spirited-away-as-fastest-to-sell-2-million-copies-in-japan/.77587|title=Frozen Home Video Tops Spirited Away as Fastest to Sell 2 Million Copies in Japan|date=14 August 2014|work=[[Anime News Network]]|access-date=14 August 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140814183517/http://www.animenewsnetwork.com/news/2014-08-14/frozen-home-video-tops-spirited-away-as-fastest-to-sell-2-million-copies-in-japan/.77587|archive-date=14 August 2014}}</ref> V Severni Ameriki je film v obliki DVD in VHS izdal Walt Disney Home Entertainment 15. aprila 2003.<ref>{{navedi splet|last1=Conrad|first1=Jeremy|title=Spirited Away|url=https://www.ign.com/articles/2003/03/14/spirited-away|website=IGN|access-date=2 June 2016|date=14 March 2003|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409215418/http://www.ign.com/articles/2003/03/14/spirited-away|archive-date=9 April 2016}}</ref> Zaradi pozornosti, ki jo je prinesel oskar, je film postal uspešnica.<ref>{{cite magazine|last=Reid|first=Calvin|date=28 April 2003|title='Spirited Away' Sells like Magic|url=http://www.publishersweekly.com/pw/print/20030428/30838-spirited-away-sells-like-magic.html|magazine=Publishers Weekly|volume=250|issue=17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219022255/http://www.publishersweekly.com/pw/print/20030428/30838-spirited-away-sells-like-magic.html|archive-date=19 December 2013|access-date=29 April 2012|url-status=live}}</ref> Dodatne vsebine vključujejo japonske napovednike, snemanje dokumentarnega filma, ki je bil prvotno predvajan na [[Nippon Television]], intervjuji s severnoameriškimi igralci, izbrana primerjava med zgodbami in sceno ter ''Umetnost Čudežnega potovanja'', dokumentarni film, ki ga je pripovedoval igralec [[Jason Marsden]].<ref>{{navedi splet|url=http://disney.go.com/disneyvideos/animatedfilms/studioghibli/spiritednews.html|title=Studio Ghibli&nbsp;— The Official DVD Website|publisher=Disney|access-date=1 September 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801195733/http://disney.go.com/disneyvideos/animatedfilms/studioghibli/spiritednews.html|archive-date=1 August 2013}}</ref> V Veliki Britaniji je film izšel po vsej državi pri založbi [[Optimum Releasing]] 12. septembra 2003,<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/dna/collective/A1171667|archive-url=https://web.archive.org/web/20051130214144/http://www.bbc.co.uk/dna/collective/A1171667|title=BBC Collective&nbsp;— Spirited Away|publisher=BBC|archive-date=30 November 2005|access-date=9 August 2013}}</ref> kasneje pa je bil izdan na DVD in VHS na voljo samo za izposojo prek neodvisnega distributerja High Fliers Films PLC po izidu filma v kinodvoranah. Pozneje je bil uradno izdan na DVD-ju 29. marca 2004, distribucijo pa je opravil Optimum Releasing.<ref>{{navedi splet|url=http://www.play.com/DVD/DVD/4-/156955/Spirited-Away/Product.html|title=Spirited Away (2 Discs) (Studio Ghibli Collection)|publisher=Play|access-date=9 August 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130719053347/http://www.play.com/DVD/DVD/4-/156955/Spirited-Away/Product.html|archive-date=19 July 2013}}</ref> Leta 2006 je bil ponovno izdan kot del ponudbe Optimuma z naslovom "Zbirka Studio Ghibli".<ref>{{navedi splet|url=http://press.optimumreleasing.net/theatrical.php?id=65|title=Optimum Releasing&nbsp;— Spirited Away|publisher=Optimum Releasing|access-date=9 August 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016234456/http://press.optimumreleasing.net/theatrical.php?id=65|archive-date=16 October 2013}}</ref> Film je bil izdan v formatu Blu-ray na Japonskem in v Veliki Britaniji leta 2014, v Severni Ameriki pa ga je izdal [[Walt Disney Studios Home Entertainment]] 16. junija 2015.<ref>{{navedi splet|title=Amazon.co.jp： 千と千尋の神隠し [Blu-ray]: 宮崎駿: DVD|url=https://www.amazon.co.jp/dp/B00J2O3CU0/|access-date=28 May 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.com/Spirited-Away-2-Disc-Blu-ray-Combo/dp/B00V3QQF6I/ref=sr_1_2?ie=UTF8&qid=1427837697&sr=8-2&keywords=Spirited+Away|title=Amazon.com: Spirited Away (2-Disc Blu-ray + DVD Combo Pack): Daveigh Chase, Lauren Holly, Michael Chiklis, Suzanne Pleshette, Jason Mardsen, Tara Strong, Susan Egan, John Ratzenberger, David Ogden Stiers, Hayao Miyazaki, Original Story And Screenplay By Hayao Miyazaki: Movies & TV}}</ref> [[GKIDS]] je 17. oktobra 2017 ponovno izdal film na [[Blu-ray Disc|Blu-ray]]<nowiki/>ju in DVD-ju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/behind-screen/gkids-studio-ghibli-ink-home-entertainment-deal-1021746|title=Gkids, Studio Ghibli Ink Home Entertainment Deal|author=Carolyn Giardina|work=[[The Hollywood Reporter]]|date=17 July 2017|access-date=17 July 2017}}</ref> 12. novembra 2019 sta GKIDS in [[Shout! Factory]] izdala ekskluzivno zbirateljsko izdajo ''Čudežnega potovanja'', ki vključuje film na Blu-rayju in soundtrack filma na CD-ju, pa tudi knjigo na 40 straneh z izjavami Tošia Suzukija in Hajaa Mijazakija ter eseje filmskega kritika [[Kenneth Turan|Kennetha Turana]] in filmskega zgodovinarja [[Leonard Maltin|Leonarda Maltina]].<ref>Bui, Hoai-Tran. August 13, 2019. "[https://www.slashfilm.com/spirited-away-collectors-edition/ ‘Spirited Away’ Special Collector’s Edition Will Be Available For a Limited Time This November]." ''[[Slashfilm]]''.</ref><ref>"[https://ghiblicollection.com/product/spirited-away-collector-s-edition?product_id=7231]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200820212149/https://ghiblicollection.com/product/spirited-away-collector-s-edition?product_id=7231|date=2020-08-20}}<span> </span>Spirited Away [Collector's Edition]." ''The Studio Ghibli Collection''. Los Angeles: GKIDS. {{ASIN|B07W8LJLB3}}.</ref> == Sprejem == === Kritični odziv === ''Čudežno potovanje'' je prejelo precejšen kritični uspeh v širokem obsegu. Na spletni strani [[Rotten Tomatoes]] ima film 97-odstotno odobritveno oceno na podlagi 187 ocen s povprečno oceno 8,61/10. Splošno mnenje kritikov spletnega mesta se glasi: "''Čudežno potovanje'' je bleščeča, očarljiva in čudovito narisana pravljica, ki bo gledalce pustila nekoliko bolj radovedne in navdušene nad svetom okoli njih."<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/spirited_away|title=Spirited Away (2002)|website=[[Rotten Tomatoes]]|publisher=[[Fandango Media|Fandango]]|access-date=4 July 2020}}</ref> [[Metacritic]], ki uporablja tehtano povprečje, je filmu na podlagi 41 kritikov ocenil 96 od 100 točk, kar kaže na "splošno priznanje".<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.metacritic.com/movie/spirited-away|title=Spirited Away (2002)|website=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=24 June 2019}}</ref> [[Roger Ebert]] iz ''[[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]]'' je filmu dal štiri zvezdice ter pohvalil delo in Mijazakijevo režijo. Ebert je še dejal, da je bilo ''Čudežno potovanje'' eden "najboljših filmov leta", in ga dodal na svoj seznam "[[Veliki filmi|Velikih filmov]]".<ref>{{navedi novice|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20020920/REVIEWS/209200306/1023|title=Spirited Away|last=Ebert|first=Roger|work=Chicago Sun-Times|date=20 September 2002|access-date=2 September 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927142938/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20020920%2FREVIEWS%2F209200306%2F1023|archive-date=27 September 2011}}</ref> [[Elvis Mitchell]] iz [[The New York Times|New York Timesa]] je pozitivno ocenil film in pohvalil animacijske sekvence. Mitchell je film tudi ugodno primerjal s ''[[Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani]]'' avtorja [[Lewis Carroll|Lewisa Carrolla]], rekel pa je tudi, da Mijazakijevi filmi govorijo o "muhavosti kot razpoloženju", liki pa "povečujejo napetost [filma]".<ref name="NYT review">{{navedi novice|title=Movie Review&nbsp;– Spirited Away|last=Mitchell|first=Elvis|work=The New York Times|date=20 September 2002|access-date=2 September 2011|url=https://movies.nytimes.com/movie/review?res=9504E0DB1030F933A1575AC0A9649C8B63|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511225637/http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9504E0DB1030F933A1575AC0A9649C8B63|archive-date=11 May 2011}}</ref> Derek Elley iz [[Variety (revija)|Varietyja]] je dejal, da v ''Čudežnem potovanju'' "lahko uživajo tako otroci kot odrasli" in pohvalil animacijo ter glasbo.<ref name="variety">{{cite magazine|last=Elley|first=Derek|date=18 February 2002|title=Spirited Away Review|url=https://www.variety.com/review/VE1117917040/|magazine=Variety|access-date=2 September 2011}}</ref> [[Kenneth Turan]] iz ''[[Los Angeles Times|Los Angeles Timesa]]'' je pohvalil Mijazakijevo režijo in glasovno igranje ter dejal, da je film "produkt močne in neustrašne domišljije, katere stvaritve so nekaj kar človek še nikoli ni videl."<ref>{{navedi novice|url=https://articles.latimes.com/2002/sep/20/entertainment/et-turan20|title=Under the Spell of 'Spirited Away'|first=Kenneth|last=Turan|work=Los Angeles Times|date=20 September 2002|access-date=2 September 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619064427/http://articles.latimes.com/2002/sep/20/entertainment/et-turan20|archive-date=19 June 2012|df=dmy-all}}</ref> Tudi kritik iz [[Orlando Sentinel|Orlando Sentinela]] Jay Boyar je pohvalil Mijazakijevo režijo in dejal, da je film "popolna izbira za otroka, ki se je preselil v nov dom."<ref>{{navedi novice|url=http://articles.orlandosentinel.com/2002-10-11/entertainment/0210100393_1_chihiro-john-lasseter-sorceress|last=Boyar|first=Jay|title='Spirited Away'&nbsp;– A Magic Carpet Ride|work=[[Orlando Sentinel]]|date=11 October 2002|access-date=1 September 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121004170927/http://articles.orlandosentinel.com/2002-10-11/entertainment/0210100393_1_chihiro-john-lasseter-sorceress|archive-date=4 October 2012}}</ref> Leta 2004 je ''[[Cinefantastique]]'' film uvrstil med "10 bistvenih animacij".<ref>{{cite magazine|last1=Persons|first1=Dan|date=February–March 2004|title=The Americanization of Anime: 10 Essential Animations|url=https://books.google.com/books?id=ly0nAQAAIAAJ&q=editions:0AFLRE736LO1AnqYXhN92VLUi3o6sFT1GgYU-Fw2cLmjwIZk1c7q9_ZE|magazine=[[Cinefantastique]]|volume=36|issue=1|page=48|archive-url=https://web.archive.org/web/20170428143017/https://books.google.com/books?id=ly0nAQAAIAAJ&dq=editions:0AFLRE736LO1AnqYXhN92VLUi3o6sFT1GgYU-Fw2cLmjwIZk1c7q9_ZE|archive-date=28 April 2017|access-date=28 April 2017|url-status=live}}</ref> Leta 2005 je [[IGN]] ''Čudežno potovanje'' uvrstil na 12. mesto najboljših animiranih filmov vseh časov.<ref>{{navedi splet|title=The Top 25 Animated Movies of All-Time|url=http://movies.ign.com/articles/650/650717p4.html|work=[[IGN Entertainment]]|access-date=6 May 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120413172425/http://movies.ign.com/articles/650/650717p4.html|archive-date=13 April 2012}}</ref> Film je tudi uvrščen na 9. mesto najbolje ocenjenih filmov vseh časov na Metacriticu in je najvišje ocenjen tradicionalno animirani film na spletnem mestu. Film se je leta 2010 uvrstil na 10. mesto "100 najboljših filmov svetovnega filma" revije [[Empire (filmska revija)|Empire]].<ref>{{navedi splet|title=The 100 Best Films of World Cinema – 10. Spirited Away|url=https://www.empireonline.com/features/100-greatest-world-cinema-films/default.asp?film=10|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018203119/http://www.empireonline.com/features/100-greatest-world-cinema-films/default.asp?film=10|archive-date=18 October 2012|work=Empire}}</ref> Leta 2010 ga je ''Rotten Tomatoes'' označil za 13. najboljši animirani film,<ref>{{navedi splet|title=Best Animated Films&nbsp;– Spirited Away|url=https://www.rottentomatoes.com/guides/best_animated_films/spirited_away/|archive-url=https://web.archive.org/web/20121227072955/http://www.rottentomatoes.com/guides/best_animated_films/spirited_away|archive-date=27 December 2012|access-date=6 May 2010|work=[[Rotten Tomatoes]]|publisher=Flixster}}</ref> leta 2012 pa 17.<ref>{{navedi splet|title=Best Animated Films|url=https://www.rottentomatoes.com/guides/best_animated_movies_2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180115000725/https://www.rottentomatoes.com/guides/best_animated_movies_2012|archive-date=15 January 2018|access-date=2 February 2018|website=[[Rotten Tomatoes]]}}</ref> Leta 2019 je spletno mesto postavilo film na 1. mesto med 140 nujnimi animiranimi filmi, ki bi si jih moral ogledati vsak.<ref>"[https://editorial.rottentomatoes.com/guide/essential-animated-movies/2/ 140 essential animated movies to watch now]." ''Rotten Tomatoes''. 2019. Retrieved August 28, 2020.</ref> [[Hiroki Azuma]] je v svoji knjigi ''Otaku'' ugotovil: "Med letoma 2001 in 2007 so [[otaku]] trgi na Japonskem dokaj hitro dosegli družbeno prepoznavnost," in med svojimi primeri navaja Mijazakijevo zmago ''Čudežnega potovanja'' na podelitvi oskarjev.<ref>{{navedi knjigo|last=Azuma|first=Hiroki|date=10 April 2009|title=Otaku|url=http://www.upress.umn.edu/book-division/books/otaku|location=Minneapolis|publisher=University of Minnesota Press|chapter=Preface|page=xi|isbn=978-0816653515|access-date=31 January 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130719070146/http://www.upress.umn.edu/book-division/books/otaku|archive-date=19 July 2013}}</ref> === Priznanja === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Prejemnik ! Rezultat |- | rowspan=5|2001 || [[Animacija v Kobeju]] | [[Animacija v Kobeju#Nagrada za gledališki film|Nagrada za gledališki film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Filmske nagrade modri trak|Modri trak]] | [[Nagrada Modri ​​trak za najboljši film|Najboljši film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | rowspan=3| [[Filmske nagrade Mainiči]] | [[Nagrada Mainiči za najboljši film|Najboljši film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Nagrada Mainiči za najboljši animirani film|Najboljši animirani film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Nagrada Mainiči za najboljšo režijo|Najboljša režija]] |[[Hajao Mijazaki]] | {{won}} |- | rowspan=19|2002 | rowspan=2| 25. podelitev nagrad [[Nagrada japonske filmske akademije|japonske filmske akademije]] | [[Nagrada japonske filmske akademije za film leta|Najboljši film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}}<ref name="japanacademy">{{navedi splet |url=http://www.japan-academy-prize.jp/prizes/?t=25 |title=List of award-winning films at the 25th Japan Academy Awards |access-date=14 May 2012 |work=Japan Academy Awards Association |language=ja |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305164115/http://www.japan-academy-prize.jp/prizes/?t=25 |archive-date=5 March 2012 }}</ref> |- | Najboljša skladba | [[Joumi Kimura]] | {{won}}<ref name="japanacademy" /> |- | 52. [[Berlinale|mednarodni filmski festival v Berlinu]] | [[Zlati medved]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} <br /> {{small|(skupaj s ''[[Krvava nedelja (TV film)|Krvavo nedeljo]]'')}}<ref>{{navedi splet | url=http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/2002/03_preistr_ger_2002/03_Preistraeger_2002.html | title=Prizes & Honours 2002 | publisher=Berlinale | access-date=9 August 2013 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20131015120444/http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/2002/03_preistr_ger_2002/03_Preistraeger_2002.html | archive-date=15 October 2013 | df=dmy-all }}</ref> |- | [[Festival Cinekid]] | Filmska nagrada Cinekida |''Čudežno potovanje'' | {{won}} <br /> {{small|(skupaj z ''The Little Bird Boy'')}}<ref>{{navedi novice | url=https://variety.com/2002/digital/news/bird-spirited-nab-kid-kudos-1117874673/ | title='Bird,' 'Spirited' nab kid kudos | work=Variety | access-date=9 August 2013 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20151121231816/http://variety.com/2002/digital/news/bird-spirited-nab-kid-kudos-1117874673/ | archive-date=21 November 2015 | df=dmy-all }}</ref> |- | 21. podelitev [[Hongkonška filmska nagrada|Hongkonške filmske nagrade]] | Najboljši azijski film |''Čudežno potovanje'' | {{won}}<ref>{{navedi splet | url=http://www.hkfaa.com/winnerlist21.html | title=第21屆香港電影金像獎得獎名單 List of Award Winner of The 21st Hong Kong Film Awards | publisher=Hong Kong Film Awards | access-date=9 August 2013 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20130805231535/http://hkfaa.com/winnerlist21.html | archive-date=5 August 2013 | df=dmy-all }}</ref> |- | rowspan=8|[[Nagrada Anime v Tokiu]] | Animacija leta |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | Najboljša scenografija | {{Interlanguage link multi|Jodži Takešige|ja|3=武重洋二}} | {{won}} |- | Najboljše oblikovanje lika |Hajao Mijazaki | {{won}} |- | Najboljša režija |Hajao Mijazaki | {{won}} |- | Najboljša glasba | [[Joe Hisaishi]] | {{won}} |- | Najboljši scenarij |Hajao Mijazaki | {{won}} |- | Najboljša sinhronizacija | [[Rumi Hiragi]] kot Čihiro | {{won}} |- | Notable Entry |Hajao Mijazaki | {{won}} |- |rowspan=4| Nagrade združenja filmskih kritikov v Utahu | Najboljši film |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | Najboljša režija | Hajao Mijazaki<br />[[Kirk Wise]] (angleška priredba) | {{won}} |- | Najboljši scenarij | Hajao Mijazaki<br />Cindy Davis Hewitt (angleška priredba)<br />Donald H. Hewitt (angleška priredba) | {{won}} |- | Najboljši neangleški film | Japonska | {{won}} |- | [[Narodno združenje kritikov]] | [[Nagrada narodnega združenja kritikov za najboljši animirani film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Nagrada newyorških filmskih kritikov]] | Najboljši animirani celovečerni film |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- |rowspan=12|2003 | [[75. podelitev oskarjev]] | [[Oskar za najboljši animirani celovečerni film|Najboljši animirani celovečerni film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}}<ref>{{navedi splet | url=http://www.oscars.org/awards/academyawards/legacy/ceremony/75th-winners.html | title=The 75th Academy Awards (2003) Nominees and Winners | publisher=Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik | access-date=9 August 2013 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20111130043610/http://www.oscars.org/awards/academyawards/legacy/ceremony/75th-winners.html | archive-date=30 November 2011 | df=dmy-all }}</ref> |- | rowspan=4| [[Nagrada Annie|30. podelitev nagrade Annie]] | [[Nagrada Annie za najboljši animirani celovečerni film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Nagrada Annie za režijo v celovečerni produkciji|Režija v animirani celovečerni produkciji]] |Hajao Mijazaki | {{won}} |- | [[Nagrada Annie za pisanje v celovečerni produkciji|Nagrada Annie za zgodbo v celovečerni produkciji]] | Hajao Mijazaki | {{won}} |- | [[Nagrada Annie za glasbo v celovečerni produkciji]] | Joe Hisaiši | {{won}} |- | [[Nagrade ameriških kritikov|8. podelitev nagrad ameriških kritikov]] | [[Najboljši animirani celovečerni film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- |rowspan=3| [[Saturnova nagrada|29. podelitev Saturnove nagrade]] | [[Saturnova nagrada za najboljši animirani film|Najboljši animirani film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Saturnova nagrada za najboljšo zgodbo]] | Hajao Mijazaki<br />Cindy Davis Hewitt (angleška priredba)<br />Donald H. Hewitt (angleška priredba) | {{nominated}} |- | [[Saturnova nagrada za najboljšo glasbo]] | Joe Hisaiši | {{nominated}} |- | [[Zlati satelit|7. podelitev nagrade Zlati satelit]] | [[Nagrada Satelit za najboljši animirani ali mešani celovečerni film|Najboljši animirani ali mešani celovečerni film]] |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Festival fantastičnih filmov v Amsterdamu]] | Nagrada Silver Scream |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- | [[Christopherjove nagrade]] | Celovečerni film |''Čudežno potovanje'' | {{won}} |- ||2004 | [[Nagrade Britanske filmske akademije|57. podelitev nagrad Britanske filmske akademije]] | [[Nagrade Britanske filmske akademije#Najboljši tujejezični film|Najboljši tujejezični film]] |''Čudežno potovanje'' | {{nominated}} |} == Glej tudi == * [[2000. v filmu]] * ''[[Isekai]]'' * ''[[Noperabo]]'': japonsko duh "brez-obraza" == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * Boyd, James W., and Tetsuya Nishimura. 2004. "[https://web.archive.org/web/20160501075434/http://www.unomaha.edu/jrf/Vol8No2/boydShinto.htm Shinto Perspectives in Miyazaki's Anime Film 'Spirited Away']." ''[[The Journal of Religion and Film]]'' 8(2). * {{cite journal|last1=Broderick|first1=Mick|date=2003|title=Intersections Review, Spirited Away by Miyazaki's Fantasy|url=http://intersections.anu.edu.au/issue9/broderick_review.html|journal=Intersections: Gender, History and Culture in the Asian Context|issue=9|access-date=5 June 2016}} * Callis, Cari. 2010. "Nothing that Happens is ever Forgotten." In ''Anime and Philosophy'', edited by J. Steiff and T. D. Tamplin. New York: Open Court. {{ISBN|9780812697131}}. * {{navedi knjigo|last1=Cavallaro|first1=Dani|title=The Animé Art of Hayao Miyazaki|url=https://archive.org/details/animeartofhayaom0000cava|date=2006|publisher=McFarland & Co.|location=Jefferson, N.C.|isbn=9780786423699}} * {{Citation|author1=Cooper, Damon|title=Finding the spirit within: a critical analysis of film techniques in spirited Away.(Critical essay)|magazine=Babel|date=1 November 2010|publisher=Australian Federation of Modern Language Teachers Associations|volume=45|issue=1|pages=30(6)|issn=0005-3503}} * {{navedi knjigo|last=Coyle|first=Rebecca|year=2010|title=Drawn to Sound: Animation Film Music and Sonicity|url=https://archive.org/details/drawntosoundanim0000unse|publisher=Equinox Publishing|isbn=978-1-84553-352-6|quote=Drawn to Sound focuses on feature-length, widely distributed films released in the period since World War II, from producers in the USA, UK, Japan and France-from Animal Farm (1954) to Happy Feet (2006), Yellow Submarine (1968) to Curse of the Were-Rabbit (2005), Spirited Away (2001) and Les Triplettes de Belleville (2003).}} * {{navedi knjigo|last=Denison|first=Rayna|year=2008|chapter=The global markets for anime: Miyazaki Hayao's Spirited away (2001)|editor1-last=Phillips|editor1-first=Alastair|editor2-last=Stringer|editor2-first=Julian|title=Japanese Cinema: Texts and Contexts|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-32847-0}} * {{navedi knjigo|last=Fielding|first=Julien R.|year=2008|title=Discovering World Religions at 24 Frames Per Second|url=https://archive.org/details/discoveringworld0000fiel|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-5996-8|quote=Several films with a 'cult-like' following are also discussed, such as ''Fight Club'', ''Princess Mononoke'', ''Spirited Away'', and ''Jacob's Ladder''.}} * {{navedi splet|author=Fox, Kit|url=http://www.animerica-mag.com/features/11.05/sareview.html|title=Spirited Away|work=Animerica|archive-url=https://web.archive.org/web/20040407174919/http://www.animerica-mag.com/features/11.05/sareview.html|archive-date=7 April 2004|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last=Galbraith IV|first=Stuart|year=2008|title=The Toho Studios Story: A History and Complete Filmography|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6004-9|quote=Since its inception in 1933, Toho Co., Ltd., Japan's most famous movie production company and distributor, has produced and/or distributed some of the most notable films ever to come out of Asia, including ''Seven Samurai'', ''Godzilla'', ''When a Woman Ascends the Stairs'', ''Kwaidan'', ''Woman in the Dunes'', ''Ran'', ''Shall We Dance?'', ''Ringu'', and ''Spirited Away''.}} * {{navedi knjigo|last=Geortz|first=Dee|year=2009|chapter=The hero with the thousand-and-first face: Miyazaki's girl quester in Spirited away and Campbell's Monomyth|editor1-last=Perlich|editor1-first=John|editor2-last=Whitt|editor2-first=David|title=Millennial Mythmaking: Essays on the Power of Science Fiction and Fantasy Literature, Films and Games|publisher=McFarland|isbn=978-0-7864-4562-2}} * {{navedi knjigo|last=Hooks|first=Ed|year=2005|chapter=''Spirited Away''|title=Acting in Animation: A Look at 12 Films|publisher=Heinemann Drama|isbn=978-0-325-00705-2}} * {{Citation|author1=Knox, Julian|title=Hoffmann, Goethe, and Miyazaki's Spirited Away.(E.T.A. Hoffmann, Johann Wolfgang von Goethe, and Hayao Miyazaki)(Critical essay)|journal=[[Wordsworth Circle]]|date=22 June 2011|publisher=Wordsworth Circle|volume=42|issue=3|pages=198(3)|doi=10.1086/TWC24043148|s2cid=169044013|issn=0043-8006}} * {{Citation|author1=Matthews, Kate|title=Logic and Narrative in 'Spirited Away'|journal=Screen Education|date=2006|issue=43|pages=135–140|issn=1449-857X}} * {{navedi knjigo|last=Napier|first=Susan J.|year=2005|title=[[Anime from Akira to Howl's Moving Castle: Experiencing Contemporary Japanese Animation]]|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7051-0}} * {{navedi knjigo|last1=Osmond|first1=Andrew|title=Spirited away = Sen to Chihiro no kamikakushi|url=https://archive.org/details/spiritedawaysent0000osmo|date=2008|publisher=Palgrave Macmillan on behalf of the British Film Institute|location=Basingstoke [England]|isbn=978-1844572304}} * Suzuki, Ayumi. 2009. "[http://www.ejumpcut.org/archive/jc51.2009/SpiritedAway/ A nightmare of capitalist Japan: Spirited Away]", ''[[Jump Cut (journal)|Jump Cut]]'' 51 * Yang, Andrew. 2010. "The Two Japans of 'Spirited Away'." ''[[International Journal of Comic Art]]'' 12(1):435–52. * {{navedi knjigo|last=Yoshioka|first=Shiro|year=2008|chapter=Heart of Japaneseness: History and Nostalgia in Hayao Miyazaki's Spirited Away|editor-last=MacWilliams|editor-first=Mark W|title=Japanese Visual Culture: Explorations in the World of Manga and Anime|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-0-7656-1601-2|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanesevisualcu0000unse}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Spirited Away}} {{wikiquote}} <!-- * {{Official website|https://web.archive.org/web/20021205220352/http://bventertainment.go.com/movies/spiritedaway/index2.html}} --> * {{IMDb title|0245429}} * {{tcmdb title|437090}} * {{Allmovie|254034}} * {{bcdb title|20695|Spirited Away}} * {{ann|anime|377}} * {{mojo title|spiritedaway}} * {{Metacritic film|spirited-away}} * {{Rotten-tomatoes|spirited_away}} * [http://www.jmdb.ne.jp/2001/dy002010.htm ''Spirited Away''] at the Japanese Movie Database {{in lang|ja}} * [http://www.oscars.org/awards/academyawards/legacy/ceremony/75th-winners.html 75th Academy Awards Winners | Oscar Legacy | Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik] {{Golden Bear}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fantazijski filmi]] [[Kategorija:Japonski animirani filmi]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:Filmi o prekletstvih]] [[Kategorija:Filmi o družini]] [[Kategorija:Filmi o žabah]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]] [[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]] [[Kategorija:Filmi o spreminjanju oblike]] [[Kategorija:Filmi o čarovništvu]] [[Kategorija:Filmi o duhovih]] [[Kategorija:Filmi o zmajih]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši animirani film]] [[Kategorija:Filmi Toho]] 7fgxfk70n6vkmc9al73ncjwz8w2qfe0 0 491383 6653600 5864708 2026-03-31T12:13:41Z ~2026-19812-50 257416 Dodajanje partnerja 6653600 wikitext text/x-wiki <!-- The Infobox_Biography entries are true--> {{Infobox person | name = Gregor Grahovac | image = | image_size = 250px | caption = Atlet Gregor Grahovac | birth_date =24.04.2000 | birth_place =Ljubljana | occupation = | parents = Mile Grahovac in Nataša Grahovac | children = |Partner=Nadja Kovačević}} '''Gregor Grahovac''' (24. april 2000) je slovenski [[Athlete|atlet]] rojen v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Biografija== Član atletskega kluba Mass Ljubljana, večkratni državni in pokalni prvak, bil je tudi balkanski mladinski prvak v teku na [[400 metres|400 metrov.]] S člansko štafeto osvojil prvo mesto na [[Balkan Indoor Athletics Championships|balkanskem dvoranskem prvenstvu]] v [[Istanbul|Istanbulu]], tam so podrli državni rekord in rekord balkanskih prvenstev v teku na [[4 x 400 m|4 x 400 metrov]]. Poleg tega rekorda ima v lasti tudi nekaj rekordov v več starostnih kategorijah. Največji uspeh pa je [[Bronze medal|bronasta medalja]] na [[EYOF|EYOF-u]] (Olimpijski festival evropske mladine) v [[Gruzija|Gruziji]] v teku na 400 metrov in uvrstitev v finale [[2017 IAAF World U18 Championships|svetovnega prvenstva U18]] v [[Kenya|Keniji]] na 400 metrov, v katerega se je uvrstil kot edini Evropejec. Poleg tega pa je tudi medijski tehnik in študent IAM-a.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Grahovac: večkratni državni in pokalni prvak|url=https://www.student.si/uspesni-mladi/gregor-grahovac-veckratni-drzavni-in-pokalni-prvak/|website=Student.si|date=2020-04-04|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Tilen|last=Kemperle}}</ref> ==Osebni rekordi na prostem== * 100 m - 10.91 +0.2 * 200 m - 21.54 +0.3 * 200 m - 21.28 * +2.4 * 300 m - 33.77 * 400 m - 46.71 * 4x100 m - 40.54 * 4x400 m - 3:08.56<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gregor GRAHOVAC {{!}} Profile|url=https://worldathletics.org/athletes/slovenia/gregor-grahovac-14646257|website=worldathletics.org|accessdate=2021-02-05}}</ref> ==Osebni rekordi v dvorani== * 60 m - 7.02 * 200 m - 21.78 * 400 m - 47.46 * 4x400 m - 3:12.19<ref name=":0" /> ==Mednarodna tekmovanja== *2015 [[EYOF|Olimpijski festival evropske mladine]] (OFEM), [[Tbilisi]] (GEO) 400 m (48.56) - finale (3. mesto) 100-200-300-400 m (2:00.93) - 3. mesto *2015 5-boj CRO-CZE-HUN-SLO-SVK / pionirji, [[Breclav]] (CZE) 300 m (34.96) - 2. mesto 4x300 m / mešana štafeta (2:33.70) - 2. mesto *2016 [[European Championship|Evropsko prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Tbilisi]] (GEO) 400 m (49.74) - kvalifikacije (20. mesto) *2016 BRIXIA / ml. mladinci, [[Bressanone]] (ITA) 400 m (48.77) - 1. mesto 4x100 m (42.82) - 3. mesto *2016 4-boj CZE-HUN-SLO-SVK / ml. mladinci, [[Brno]] (CZE) 200 m (21.28, +2.4) - 1. mesto 100-200-300-400 m (1:55.17) - 1. mesto *2017 [[2017 IAAF World U18 Championships|Svetovno prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Nairobi]] (KEN) 400 m (48.88) - finale (8. mesto) *2017 [[European Team Championships|Evropsko ekipno prvenstvo]] - 2. liga, [[Tel Aviv]] (ISR) 4x400 m (3:08.56) - 1. mesto *2017 Evropsko prvenstvo / mladinci, [[Grosseto]] (ITA) 4x400 m (3:16.90) - kvalifikacije (11. mesto) *2017 * [[Balkan Indoor Athletics Championships|Balkansko prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Istanbul]] (TUR) 400 m (48.51) - 1. mesto *2017 4-boj CZE-HUN-SLO-SVK / ml. mladinci, Miškolc (HUN) 200 m (21.54, +0.3) - 3. mesto 100-200-300-400 m (1:55.05) - 2. mesto *2019 Evropsko ekipno prvenstvo - 2. liga, [[Varaždin]] (CRO) 4x100 m (40.54) - 5. mesto *2019 [[2019 European Athletics U20 Championships|Evropsko prvenstvo]] / mladinci, [[Boras]] (SWE) 400 m (47.82) - kvalifikacije (15. mesto) 4x400 m (3:16.81) - 2. mesto *2019 * Balkansko prvenstvo v dvorani / mladinci, Istanbul (TUR) 400 m (49.21) - 4. mesto 4x400 m (3:20.27) - 2. mesto *2020 [[Balkan Indoor Athletics Championships|Balkansko prvenstvo v dvorani]], [[Istanbul]] (TUR) 4x400 m (3:12.19) - 1. mesto) *2020 3-boj CRO-SLO-SRB, [[Novo mesto]] (SLO) 400 m (47.74) - 1. mesto 4x400 m (3:14.02) - 1. mesto) ==Priznanja== *Atlet leta pri pionirjih (1. mesto) 2015 *Atlet leta pri mlajših mladincih (1. mesto) 2016 *Atlet leta pri mlajših mladincih (1. mesto) 2017<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bodo letošnji atleti in atletinje leta?|url=http://slovenska-atletika.si/kdo-bosta-letosnja-atlet-in-atletinja-leta/|accessdate=2021-02-05|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grahovac, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] 077defm23pswba61wu8nftjm48s8sdi 6653602 6653600 2026-03-31T12:15:36Z ~2026-19812-50 257416 6653602 wikitext text/x-wiki <!-- The Infobox_Biography entries are true--> {{Infobox person | name = Gregor Grahovac | image = | image_size = 250px | caption = Atlet Gregor Grahovac | birth_date =24.04.2000 | birth_place =Ljubljana | occupation = | parents = Mile Grahovac in Nataša Grahovac | children = | Partner = Nadja Kovačević}} '''Gregor Grahovac''' (24. april 2000) je slovenski [[Athlete|atlet]] rojen v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Biografija== Član atletskega kluba Mass Ljubljana, večkratni državni in pokalni prvak, bil je tudi balkanski mladinski prvak v teku na [[400 metres|400 metrov.]] S člansko štafeto osvojil prvo mesto na [[Balkan Indoor Athletics Championships|balkanskem dvoranskem prvenstvu]] v [[Istanbul|Istanbulu]], tam so podrli državni rekord in rekord balkanskih prvenstev v teku na [[4 x 400 m|4 x 400 metrov]]. Poleg tega rekorda ima v lasti tudi nekaj rekordov v več starostnih kategorijah. Največji uspeh pa je [[Bronze medal|bronasta medalja]] na [[EYOF|EYOF-u]] (Olimpijski festival evropske mladine) v [[Gruzija|Gruziji]] v teku na 400 metrov in uvrstitev v finale [[2017 IAAF World U18 Championships|svetovnega prvenstva U18]] v [[Kenya|Keniji]] na 400 metrov, v katerega se je uvrstil kot edini Evropejec. Poleg tega pa je tudi medijski tehnik in študent IAM-a.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Grahovac: večkratni državni in pokalni prvak|url=https://www.student.si/uspesni-mladi/gregor-grahovac-veckratni-drzavni-in-pokalni-prvak/|website=Student.si|date=2020-04-04|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Tilen|last=Kemperle}}</ref> ==Osebni rekordi na prostem== * 100 m - 10.91 +0.2 * 200 m - 21.54 +0.3 * 200 m - 21.28 * +2.4 * 300 m - 33.77 * 400 m - 46.71 * 4x100 m - 40.54 * 4x400 m - 3:08.56<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gregor GRAHOVAC {{!}} Profile|url=https://worldathletics.org/athletes/slovenia/gregor-grahovac-14646257|website=worldathletics.org|accessdate=2021-02-05}}</ref> ==Osebni rekordi v dvorani== * 60 m - 7.02 * 200 m - 21.78 * 400 m - 47.46 * 4x400 m - 3:12.19<ref name=":0" /> ==Mednarodna tekmovanja== *2015 [[EYOF|Olimpijski festival evropske mladine]] (OFEM), [[Tbilisi]] (GEO) 400 m (48.56) - finale (3. mesto) 100-200-300-400 m (2:00.93) - 3. mesto *2015 5-boj CRO-CZE-HUN-SLO-SVK / pionirji, [[Breclav]] (CZE) 300 m (34.96) - 2. mesto 4x300 m / mešana štafeta (2:33.70) - 2. mesto *2016 [[European Championship|Evropsko prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Tbilisi]] (GEO) 400 m (49.74) - kvalifikacije (20. mesto) *2016 BRIXIA / ml. mladinci, [[Bressanone]] (ITA) 400 m (48.77) - 1. mesto 4x100 m (42.82) - 3. mesto *2016 4-boj CZE-HUN-SLO-SVK / ml. mladinci, [[Brno]] (CZE) 200 m (21.28, +2.4) - 1. mesto 100-200-300-400 m (1:55.17) - 1. mesto *2017 [[2017 IAAF World U18 Championships|Svetovno prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Nairobi]] (KEN) 400 m (48.88) - finale (8. mesto) *2017 [[European Team Championships|Evropsko ekipno prvenstvo]] - 2. liga, [[Tel Aviv]] (ISR) 4x400 m (3:08.56) - 1. mesto *2017 Evropsko prvenstvo / mladinci, [[Grosseto]] (ITA) 4x400 m (3:16.90) - kvalifikacije (11. mesto) *2017 * [[Balkan Indoor Athletics Championships|Balkansko prvenstvo]] / ml. mladinci, [[Istanbul]] (TUR) 400 m (48.51) - 1. mesto *2017 4-boj CZE-HUN-SLO-SVK / ml. mladinci, Miškolc (HUN) 200 m (21.54, +0.3) - 3. mesto 100-200-300-400 m (1:55.05) - 2. mesto *2019 Evropsko ekipno prvenstvo - 2. liga, [[Varaždin]] (CRO) 4x100 m (40.54) - 5. mesto *2019 [[2019 European Athletics U20 Championships|Evropsko prvenstvo]] / mladinci, [[Boras]] (SWE) 400 m (47.82) - kvalifikacije (15. mesto) 4x400 m (3:16.81) - 2. mesto *2019 * Balkansko prvenstvo v dvorani / mladinci, Istanbul (TUR) 400 m (49.21) - 4. mesto 4x400 m (3:20.27) - 2. mesto *2020 [[Balkan Indoor Athletics Championships|Balkansko prvenstvo v dvorani]], [[Istanbul]] (TUR) 4x400 m (3:12.19) - 1. mesto) *2020 3-boj CRO-SLO-SRB, [[Novo mesto]] (SLO) 400 m (47.74) - 1. mesto 4x400 m (3:14.02) - 1. mesto) ==Priznanja== *Atlet leta pri pionirjih (1. mesto) 2015 *Atlet leta pri mlajših mladincih (1. mesto) 2016 *Atlet leta pri mlajših mladincih (1. mesto) 2017<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bodo letošnji atleti in atletinje leta?|url=http://slovenska-atletika.si/kdo-bosta-letosnja-atlet-in-atletinja-leta/|accessdate=2021-02-05|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grahovac, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] i5zfpcey2ap909p7854r8mj44nihszq 0 497726 6653754 6653368 2026-03-31T13:34:40Z FJJ 4310 Kokšarov 6653754 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve.<ref>{{navedi novice | title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca | work=MMC RTV-SLO | date=2025-12-22 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992 | access-date=2025-12-23}}</ref> === Predvideni === * april – Odprava [[Artemis II]] naj bi v orbito Lune ponesla človeško posadko.<ref>{{cite web | last=Todd | first=Iain | title=NASA launch dates for Artemis II | website=Sky at Night Magazine |publisher=BBC | date=2026-02-23 | url=https://www.skyatnightmagazine.com/news/when-will-artemis-ii-launch | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* 1937)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|website=www.sazu.si|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]]) == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] ssxotekb987nxuuvo9mkwuejic0hh8p 6653764 6653754 2026-03-31T13:40:19Z FJJ 4310 vir Kokšarov 6653764 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve.<ref>{{navedi novice | title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca | work=MMC RTV-SLO | date=2025-12-22 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992 | access-date=2025-12-23}}</ref> === Predvideni === * april – Odprava [[Artemis II]] naj bi v orbito Lune ponesla človeško posadko.<ref>{{cite web | last=Todd | first=Iain | title=NASA launch dates for Artemis II | website=Sky at Night Magazine |publisher=BBC | date=2026-02-23 | url=https://www.skyatnightmagazine.com/news/when-will-artemis-ii-launch | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* 1937)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|website=www.sazu.si|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] gl6hbgh2plo6ue9lhvnqoum5fydjwvj 0 501954 6653771 6261419 2026-03-31T13:46:04Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane v Litvi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653771 wikitext text/x-wiki {{Infobox Stadium | stadium_name = Arena Žalgiris | nickname = | image = [[Slika: Žalgirio Arena, Kaunas, Lithuania (cropped).jpg |250px|]] | fullname = | location = [[Kaunas]], [[Litva]] | coordinates = | broke_ground = 26. september 2008 | built = | opened = 18. avgust 2011 | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = Mestna občina Kaunas | operator = | surface = parket | construction_cost = 50 million € | architect = Eugenijus Miliūnas | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = Vėtrūna | project_manager = | main_contractors = | former_names = | tenants = KK Žalgiris, Kaunas | seating_capacity = [[košarka]]: 15.415<br />[[Koncert (glasbena prireditev)|koncerti]]: 20.000<br />[[hokej na ledu]]: 13.762 <br />[[cirkus]]: 15.400 <br />[[boks]]: 15.261 <br />[[odbojka]]: 13.666 <br />[[rokomet]]: 13.807 | dimensions = | scoreboard = | website = {{URL|zalgirioarena.lt}} }} '''Arena Žalgiris''' je večnamenska notranja arena v novem mestu [[Kaunas]] v [[Litva|Litvi]]. Arena stoji na otoku reke [[Nemen]]. Je največja dvorana v [[Baltske države|Baltskih državah]]. Največja možna sedežna kapaciteta za košarkarske tekme je 15.450 in 20.000 gledalcev za koncerte (ko je oder na sredini in 17.000, ko je oder ob strani arene). Arena Žalgiris je nadomestila športno dvorano Kaunas kot glavno prizorišče v mestu. Arena Žalgiris se uporablja za prirejanje košarkarskih tekem in koncertov. Imenski košarkarski klub KK Žalgiris, ki trenutno tekmuje v domači LKL in Evroligi, uporablja objekt za vse svoje evropske in LKL domače tekme. KK Žalgiris in Žalgiris Arena imata najvišjo povprečno udeležbo v Evroligi v letih 2011-12, 2012-13, 2017-18 in 2018-19. == Zgodovina == Gradnja arene se je začela septembra 2008; glavni izvajalec arene je litovsko gradbeno podjetje Vėtrūna, glavni arhitekt - Eugenijus Miliūnas. Skupni stroški arene naj bi znašali 168,8 milijona litov (50 milijonov evrov). Arena je bila odprta 18. avgusta 2011 s košarkarsko tekmo med [[Litvanska košarkarska reprezentanca|Litvo]] in [[Španska moška košarkarska reprezentanca|Španijo]]. Arena Žalgiris je izvedla končnico in finale 37. evropskega košarkarskega prvenstva ([[Evropsko prvenstvo v košarki 2011|EuroBasket 2011]]), ki je bilo septembra 2011. Litovska skupina SEL je 5. decembra 2015 postavila nov rekord obiska arene - 20.517 gledalcev s 360 odrskim koncertom. 6. januarja 2016 so generalni direktorji klubov Evrolige Žalgiris Areno izbrali za najboljšo areno turnirja.<ref>{{navedi splet|title=Eurolygos klubų vadovų apklausa: "Žalgirio" arena – geriausia Europoje|url=http://www.15min.lt/24sek/naujiena/europa/eurolygos-klubu-vadovu-apklausa-zalgirio-arena-geriausia-europoje-874-563543|website=24sek.lt|accessdate=5 January 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Urbonas|first1=Donatas|title=Magiška vieta Kaune, kurios pavydi visa Europa|url=http://www.15min.lt/24sek/naujiena/lietuva/magiska-vieta-kaune-kurios-pavydi-visa-europa-875-563843|website=24sek.lt|accessdate=6 January 2016}}</ref> == Podatki == [[File:Žalgiris Arena interior 18 Aug 2011 2.jpg|thumb|left|Notranjost Arene Žalgiris leta 2011]] Arena Žalgiris je največja v baltskih državah in obsega 39.684 m2. Za koncerte sprejme 20.000 gledalcev. Stoji na vzhodnem delu rečnega otoka reke Nemen in ima obliko devet vogalov. Fasada arene je izdelana iz vrhunskega in zelo prozornega stekla. Del fasade ima edinstveno kovinsko steno, ki je že naravno obdana z rjo. Opremljena je z nekaterimi edinstvenimi tehničnimi rešitvami, kot so električni pomik stekel in sodobna instalacija za izdelavo ledu.<ref>{{navedi splet|url=http://kauno.diena.lt/naujienos/miestas/zalgirio-arenos-langai-bus-su-varikliais-324484|title=Žalgirio arenos langai bus su varikliais |accessdate=18 September 2011|language=lt}}</ref> V Areni Žalgiris je nameščena napredna avdio oprema (ojačevalniki, digitalni mešalni stroji in scenske omarice) Yamahe. V areni je 48 VIP apartmajev, 21 apartmajev za košarkarski klub in medije Žalgiris, 9 apartmajev za enkratno najem, razstavna dvorana in fitnes. V Areni je 8 dvoran, kjer letno poteka več kot 150 različnih prireditev. == Glavni dogodki == Od odprtja leta 2011 je Arena Žalgiris gostila številne koncerte. Glavne zvezde, ki so imeli koncerte v Kaunasu, so bili: [[Red Hot Chili Peppers]] <ref>{{navedi splet|last=Maželytė|first=Edita|title=Kauno "Žalgirio" arenoje siautė "Red Hot Chili Peppers" gerbėjai|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/kauno-zalgirio-arenoje-siaute-red-hot-chili-peppers-gerbejai.d?id=59201143|publisher=Delfi|language=lt|date=July 28, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Lenny Kravitz]] <ref>{{navedi splet|last=Jurkevičius|first=Martynas|title=Lenny Kravitzas Žalgirio Arenoje valdė gyvu rokenrolu|url=http://www.kult.lt/lenny-kravitzas-kaune-valde-gyvu-rokenrolu/|publisher=Kultūrnamis|language=lt|date=November 15, 2011|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Sting]] <ref>{{navedi splet|title=Sting koncertas Kauno Žalgirio arenoje (video)|url=http://kaunas.kasvyksta.lt/2012/07/31/kultura/sting-koncertas-kauno-zalgirio-arenoje-video/|publisher=Kas vyksta Kaune|language=lt|date=July 31, 2011|accessdate=May 13, 2016|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628183135/https://kaunas.kasvyksta.lt/2012/07/31/kultura/sting-koncertas-kauno-zalgirio-arenoje-video/|url-status=dead}}</ref>, [[Eric Clapton]] <ref>{{navedi splet|last=Zilnys|first=Ramūnas|title=E. Claptono koncertas Kaune: dvi valandos muzikos mokantiems klausytis|url=http://zmones.lrytas.lt/muzika/e-claptono-koncertas-kaune-dvi-valandos-muzikos-mokantiems-klausytis.htm|publisher=lrytas.lt|language=lt|date=June 4, 2013|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Elton John]] <ref>{{navedi splet|title=Kaune koncertavęs Eltonas Johnas atsiprašė dėl prikimusio balso, bet gerbėjų nenuvylė|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/kaune-koncertaves-eltonas-johnas-atsiprase-del-prikimusio-balso-bet-gerbeju-nenuvyle-28-393549|publisher=15min.lt|language=lt|date=December 19, 2013|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Rammstein]] <ref>{{navedi splet|last=Bulota|first=Šarūnas|title=Kauno "Žalgirio" arenoje garso ir ugnies pragarą sukūrė "Rammstein"|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pasaulis/kauno-zalgirio-arenoje-garso-ir-ugnies-pragara-sukure-rammstein-27-194398|publisher=15min.lt|language=lt|date=February 6, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Slash (glasbenik)|Slash]] <ref>{{navedi splet|last=Zilnys|first=Ramūnas|title=Rokeris Slashas apie koncertą Kaune: "Sekso nebuvo, bet buvo gerai" (interviu)|url=http://zmones.lrytas.lt/muzika/rokeris-slashas-apie-koncerta-kaune-sekso-nebuvo-bet-buvo-gerai-interviu.htm|publisher=lrytas.lt|language=lt|date=February 15, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Marilyn Manson]] <ref>{{navedi splet|last=Maželytė|first=Edita|title=Skandalingasis M.Mansonas Kaune paskleidė savo juoduosius kerus|url=http://www.delfi.lt/veidai/uzsienio-zvaigzdes/skandalingasis-mmansonas-kaune-paskleide-savo-juoduosius-kerus.d?id=58909461|publisher=Delfi|language=lt|date=June 12, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Katie Melua]] <ref>{{navedi splet|last=Bulota|first=Ramūnas|title=Kauno "Žalgirio" arenoje susirinkusią publiką užbūrė lyrinės dainininkės Katie Melua dainos|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pasaulis/kauno-zalgirio-arenoje-susirinkusia-publika-uzbure-lyrines-dainininkes-katie-melua-dainos-27-282326|publisher=15min.lt|language=lt|date=November 25, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[The Prodigy]] <ref>{{navedi splet|last=Bulota|first=Ramūnas|title="The Prodigy" Kaune nurovė stogą|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/the-prodigy-kaune-nurove-stoga-28-221663|publisher=15min.lt|language=lt|date=May 25, 2012|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[James Blunt]] <ref>{{navedi splet|last=Orieškaitė|first=Ainė|title="Žalgirio" arenoje – šėlsmas ir be krepšinio: J.Blunt sugrįžimas į Lietuvą|url=http://www.delfi.lt/pilietis/naujienos/zalgirio-arenoje-selsmas-ir-be-krepsinio-jblunt-sugrizimas-i-lietuva.d?id=50246502|publisher=Delfi|language=lt|date=October 2, 2011|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Hurts]] <ref>{{navedi splet|last=Paplekšnytė|first=Lolita|title="Hurts" lietuvaičius graudino teatrališkumu, baltomis rožėmis ir bučiniu trispalvei|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/hurts-lietuvaicius-graudino-teatraliskumu-baltomis-rozemis-ir-buciniu-trispalvei.d?id=50626568|publisher=Delfi|language=lt|date=October 12, 2011|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Jean Michel Jarre]] <ref>{{navedi splet|last=Jurkevičius|first=Martynas|title=Jean-Michel Jarre Kaune lazeriais grojo "Essential" gabalus|url=http://www.kult.lt/jean-michel-jarre-kaune-lazeriais-grojo-%E2%80%9Eessential-gabalus/|publisher=Kultūrnamis|language=lt|date=October 20, 2011|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Zucchero]] <ref>{{navedi splet|title=Nemirtingo hito "Baila Morena" atlikėjas Zucchero Kauno senamiestyje kaitino moterų širdis|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/lietuva/nemirtingo-hito-baila-morena-atlikejas-zucchero-kauno-senamiestyje-kaitino-moteru-sirdis-3-346534|publisher=15min.lt|language=lt|date=June 19, 2013|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Sarah Brightman]] <ref>{{navedi splet|title=Po 10 metų į Lietuvą sugrįžusi Sarah Brightman klausytojus nuskraidino į kosmosą|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/lietuva/po-10-metu-i-lietuva-sugrizusi-sarah-brightman-klausytojus-nuskraidino-i-kosmosa-3-407525|publisher=15min.lt|language=lt|date=February 22, 2014|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Kylie Minogue]] <ref>{{navedi splet|last=Svėrytė|first=Monika|title=Seksualioji popmuzikos žvaigždė Kylie Minogue Kaune kurstė gerbėjų aistras|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/seksualioji-popmuzikos-zvaigzde-kylie-minogue-kaune-kurste-gerbeju-aistras-28-463732|publisher=15min.lt|language=lt|date=October 31, 2014|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Robbie Williams]] <ref>{{navedi splet|title=Į Robbie Williamso koncertą Kaune suplūdo tūkstantinė gerbėjų minia|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/i-robbie-williamso-koncerta-kaune-jau-plusta-tukstantine-gerbeju-minia-28-495136|publisher=15min.lt|language=lt|date=April 5, 2015|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Iron Maiden]] <ref>{{navedi splet|title=Metalo milžinai "Iron Maiden" pirmą kartą atvyksta į Lietuvą|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/metalo-milzinai-iron-maiden-pirma-karta-atvyksta-i-lietuva.d?id=69450740|publisher=Delfi|language=lt|date=November 2, 2015|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Mariah Carey]] <ref>{{navedi splet|last=Pocytė|first=Kristina|title=Blizgučiais ir žavesiu Kauną užbūrusi M. Carey ypatingai pamalonino žiūrovą Andrių|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/blizguciais-ir-zavesiu-kauna-uzburusi-m-carey-ypatingai-pamalonino-ziurova-andriu.d?id=70942354|publisher=Delfi|language=lt|date=April 9, 2016|accessdate=May 13, 2016}}</ref>, [[Muse]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/muse-kaune-tukstanciams-gerbeju-nunese-stoga.d?id=71591816|title="Muse" Kaune tūkstančiams gerbėjų "nunešė stogą"|last=Achmedovas|first=Rafaelis|work=DELFI|access-date=2017-04-18}}</ref> 5. maja 2017 je kanadska pop zvezda [[Nelly Furtado]] ponovno napovedala, da bo 24. oktobra 2017 nastopila na prizorišču, namesto da bi nastopila 13. oktobra 2017<ref>{{navedi novice|url=http://www.bilietai.lt/lit/naujienos/pakeitimai/keiciasi-renginio-nelly-furtado-data-10-05-2017/.htm|title=Pasaulinė žvaigždė Nelly Furtado pirmąsyk koncertuos Lietuvoje|access-date=2017-04-18|language=lt-LT}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, 18. aprila 2017 so [[Queen]] igrali na prizorišču v okviru turneje Queen + Adam Lambert 17. novembra 2017.<ref>{{navedi novice|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/oficialu-legendine-roko-grupe-queen-surengs-koncerta-lietuvoje.d?id=74387512|title=Oficialu: legendinė roko grupė "Queen" surengs koncertą Lietuvoje|work=DELFI|access-date=2017-04-18}}</ref> 11. marca 2018 je gostil finale Litvanske Eurovizije 2018.<ref>{{navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/02/17/lithuania-eurovizija-2018-final-held-kaunas/|title=Lithuania: Eurovizija 2018 final held in Kaunas|access-date=11 March 2018|date=17 February 2018|page=eurovoix.com|last=Granger|first=Anthony}}</ref> Tudi dogodek svetovnega prvenstva v motokrosu ''Night of the Jumps'' je potekal marca 2013 v Areni Žalgiris. Ta dogodek je bil del svetovne turneje ''Night of the Jumps''.<ref>{{navedi splet|title=NIGHT of the JUMPs Kaunas 2013|url=http://www.fim-live.com/en/article/night-of-the-jumps-kaunas-2013/|publisher=Fédération Internationale de Motocyclisme|date=February 10, 2013|accessdate=May 13, 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Žalgirio Arena}} *{{Official website|http://www.zalgirioarena.lt}} *{{facebook|Zalgirioarena}} *[http://www.kaunoarena.info/index.php/projektas/kauno-arenos-statybos Construction progress] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210627011409/http://www.kaunoarena.info/index.php/projektas/kauno-arenos-statybos |date=2021-06-27 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šport v Kaunasu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kaunasu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]] [[Kategorija:Športne dvorane v Litvi]] d1ymqxv9lzei9jy8fy783bnuf890xmd 0 517268 6654054 6644126 2026-03-31T23:17:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654054 wikitext text/x-wiki [[File:Заповедник "Брянский Лес". Река Теребушка.jpg|thumb|300px| Pogled na naravni rezervat Brjanski Les, zapovednik Rusije]] '''Zapovednik''' ({{jezik-ru|заповедник, заповедники|svet, prepovedan za vznemirjanje, zavezan [varovati], zavezan [dediščini]}}; {{jezik-uk|заповідник|zapovidnik}}) je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] za zavarovano območje, ki je »večno divje«. Gre za najvišjo stopnjo varovanja okolja za dodeljena območja, ki so strogo varovana in dostop javnosti omejen. == Pregled == Dobesedni prevod zapovednik bi bil »naravno svetišče«; v praksi pa so zapovediki včasih povezani z varstvom stvari, ki niso narava in lahko vključujejo zgodovinsko-kulturno, zgodovinsko-arheološko in druge vrste kulturne ali naravne dediščine. Delujejo tudi kot pomembna mesta za zgodovinske raziskave in izobraževanje, zato so primerljiva z območji posebnega znanstvenega interesa, ki jih najdemo tudi drugje po svetu. Izraz zapovednik, ki se nanaša na rezervat, osebje in infrastrukturo, se je uporabljal v nekdanji Sovjetski zvezi in je še vedno v uporabi v [[Rusija|Ruski federaciji]] in v nekaterih drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Številni rezervati imajo območja z različnimi stopnjami zaščite; včasih je paša do določene mere dovoljena. Druge vrste zavarovanih območij so: [[Narodni park|narodni naravn park]], ''zakazniki'' (ki se nanašajo na »državni rezervat divjadi«, ker je tam dovoljena omejena količina lova), [[naravni spomenik]] (pogosto posamezna drevesa, geološka izpostavljenost ali druga manjša območja) itd. Nekateri zapovedniki so priznani kot [[naravni rezervat]] (ali svetišče). V Rusiji je 101 zapovednik, ki pokriva približno 330.000 kvadratnih kilometrov ali približno 1,4 % celotne površine države. Vključujejo vse, od izoliranih zaplat stepe do velikih predelov [[Sibirija|Sibirije]] in [[Arktika|Arktike]] in segajo od Galič'je Gore na 2,31 km ² do [[Veliki arktični državni naravni rezervat|Velikega arktičnega državnega naravnega rezervata]] z 41.692 km ². Rusko ministrstvo za naravne vire nadzoruje 99 zapovednikov. Izjema sta Il'menskij, ki ga upravlja [[Ruska akademija znanosti]] in Galič'ja Gora, ki jo upravlja [[Voroneška državna univerza]]. == Teorija zapovednosti == Teoretična utemeljitev zapovednikov je znana kot ''zapovednost'' (''заповедность'') – kar pomeni »stanje zaščitenosti v zapovedniku«. Razvil ga je v 1890-ih in na začetku 20. stoletja, V. V. [[Vasilij Vasiljevič Dokučajev|(Vasilij Vasiljevič) Dokučajev]] (1846–1903), ruski znanstvenik tal, geolog in geograf. Temeljna ideja ''zapovednost'' je izključitev ljudi in prepoved gospodarske dejavnosti, edina izjema je nevsiljiv dostop znanstvenikom in čuvajem.<ref>Shtilmark (2003) p.2.</ref> Zapovedniki so mišljeni kot parcele nedotaknjenih naravnih ekosistemov, ki jih je mogoče preučevati kot standarde za primerjavo upravljanih ekosistemov, kot so ustvarjeni v kmetijstvu in gozdarstvu.<ref>Weiner (2000), p.91.</ref> V ta namen morajo biti zapovedniki dovolj veliki, da so samozadostni, s popolno paleto [[Trofična struktura ekosistema|trofičnih stopenj]] do vrhunskih plenilcev.<ref>Shtilmark (2003), pp.12-13.</ref> Leta 1910 je v teoriji ''zapovednosti'' naredil korak naprej I. P. Borodin, ki je trdil, da zapovednikov ne smemo vzpostavljati po delih, temveč kot načrtovan sistem rezervatov, ki vključuje vzorce vseh glavnih naravnih regij v državi.<ref>Shtilmark (2003), pp.17-18.</ref> V 1940-ih je [[Aldo Leopold]], ameriški filozof, naravoslovec, znanstvenik, ekolog, gozdar in naravovarstvenik, razumel potrebo po rezervatih tipa zapovednik: »Čeprav celo največja območja divjine postanejo delno neurejena, je J. E. Weaverju (ameriški botanik, prerijski ekolog) potrebovalo le nekaj divjih hektarjev, da je odkril, zakaj je prerijska flora bolj odporna na sušo kot agronomska flora ki ga je izpodrinila«. Odgovor je bil, da ima divja prerija veliko bolj zapleten in učinkovitejši koreninski sistem, kar je bilo mogoče odkriti le s preučevanjem nemotenega naravnega ekosistema.<ref>Leopold (1968), pp.196-7.</ref> Seveda bi bilo danes težko, če ne celo nemogoče vzpostaviti 'popoln' zapovednik, ki bi bil popolnoma naraven in samozadosten, zlasti glede na posledice onesnaževanja in toplogrednih plinov navzdol. Kljub temu so številni ruski zapovedniki dober približek idealu in že več desetletij delujejo kot znanstvene ustanove. == Zgodovina == Prvi zapovedniki so bili ustanovljeni v stepskem območju [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v 1890-ih. Nekateri so bili opremljeni z raziskovalnimi postajami. Dokučajev je bil vodilni duh teh zgodnjih zapovednikov. Območja stepe so bila izbrana za prve zapovednike zaradi hitrega izginotja deviške stepe, ko so jo preorali in ker se je menilo, da bi oranje lahko poslabšalo posledice suše; očitno so bile potrebne raziskave, da bi razumeli stepo in kako jo je mogoče najbolje izkoristiti.<ref>Shtilmark (2003), pp.10-13;Weiner (2000), p.12.</ref> Uporabno-znanstvena motivacija za postavitev zapovednikov se je nadaljevala v prvem državno organiziranem zapovedniku. [[Naravni rezervat Barguzin]] je ustanovila carska vlada leta 1916 na vzhodni obali [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Njegov namen je bil zaščititi in preučiti populacijo [[sobolj]]a (''Martes zibellina'') – dragocene krznene vrste, ki je zaradi prelova upadala.<ref>Shtilmark (2003), p.25.</ref> Zdi se, da so bili drugi zapovedniki ustanovljeni približno ob istem času, vendar so zastareli (npr. Sajan) ali pa so prejeli uradno priznanje šele pozneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion13/13_KEDROVAYA-PAD/2_kedro.htm|title=Kedrovaya Pad'}}</ref><ref>Shtilmark (2003), pp.24-25.</ref> [[Vladimir Lenin|Leninova]] nacionalizacija zemlje v letih 1917 in 1918 je ustvarila pravno ugodno okolje za sovjetski zapovedniški sistem, saj zavarovanje zemljišč za ta namen od zasebnih lastnikov ni bilo več problem.<ref>Shtilmark (2003), p.29.</ref> Lenin se je morda zanimal za varstvo narave, ker je bilo dovoljenje za ustanovitev leta 1919<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion3/astrakhan/3_astrakhan.htm|title=Astrakhan Zapovednik}}</ref> v delti [[Volga|Volge]] na severozahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] takoj izdano.<ref>Shtilmark (2003), p.30; Weiner (2000), p.27.</ref> Priznanje zapovednikov je bilo trdno pravno utemeljeno z ukrepom »O varstvu naravnih spomenikov, vrtov in parkov«, ki ga je podpisal Lenin leta 1921.<ref>Shtilmark (2003), p.34; Weiner (2000), p.28.</ref> Nastajanje zapovednikov se je nadaljevalo, vendar je ukrep omogočal tudi ustanovitev narodnih parkov, čeprav še pol stoletja v Sovjetski zvezi ni bil ustanovljen noben. Do leta 1933 je bilo v Rusiji 15 državnih zapovednikov,<ref>Weiner (2000), p.251.</ref> do leta 1995 pa 115. Povprečna površina novih zapovednikov se je zmanjšala s 780 km² v letih 1916–25 na 110 km² v letih 1936–45, nato pa se je povečala na 5060 km² v 1986–95.<ref>Shtilmark (2003), p.206.</ref> V letu 2007 je deloval 101 zapovednik, kar odraža majhno število novih odprtih od leta 1995, obenem pa tudi dve obdobji zapiranja in krčenja sistema. Prvo od teh je načrtoval Aleksandr Malinovskii; izveden je bil leta 1951 z namenom, da bi zapovednike spremenili v »gospodarsko-raziskovalne« ustanove ter sprostili znatne površine zaščitenega gozda v gospodarsko izkoriščanje.<ref>Shtilmark (2003), p.118; Weiner (1999), p.102.</ref> V naslednjih 10 letih si je sistem zapovednikov nekoliko opomogel, vendar ga je leta 1961 [[Nikita Hruščov]] kritiziral in se slavno skliceval na film o njih,<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion9/9-altai.htm|title=Altay Zapovednik}}</ref> v katerem je bil prikazan znanstvenik, ki opazuje veverico, ki grizlja orehe.<ref>Shtilmark (2003), p.135; Weiner (1999), p.296.</ref> Šest zapovednikov je bilo zaprtih, drugi pa so se združili ali zmanjšali po površini<ref>Shtilmark (2003), p.137.</ref> Čeprav je zapovednik v teoriji obsežno območje neokrnjenih naravnih ekosistemov, ki se uporablja za znanstvene raziskave z bivalnim osebjem znanstvenikov in čuvajev, je bila zgodovina mnogih zapovednikov v resnici precej drugačna, včasih vključuje zapiranje, izkoriščanje (vključno s sečnjo gozda) in morebitno ponovno odprtje. Kljub temu so nekateri zapovedniki imeli skoraj neoporečno zgodovino in večina je ohranila prvotno vizijo, da so znanstvenoraziskovalne ustanove, ki niso odprte za javno rekreacijo. == Zavarovana območja == [[Image:Zapsmap.jpg|thumb|right|430px|Karta zapovednikov v Rusiji]] Pokritost ekosistemov, ki jih varujejo zapovedniki, ni lahko povzeti, vendar je mogoče približno s preštevanjem števila rezervatov v glavnih naravno vegetacijskih conah dobiti okvirno predstavo. Na zemljevidu so to od severa proti jugu: * '''Arktična puščava''' (brez dreves; brez neprekinjenega rastlinskega pokrova) in [[tundra]] (brez dreves; majhni grmi, šaši, mahovi) * '''[[tajga]]''' (borealni gozd iglavcev s primesjo breze in drugih listavcev) * '''listopadni gozd''' (prekinjena cona, kjer prevladujejo hrastovi in druge listopadne vrste) * '''[[stepa]]''' (brez dreves, prevladujejo trave na severu in trave na jugu). To je zelo poenostavljena klasifikacija. Vsaka večja cona je razdeljena na podcone in obstajajo prehodni tipi vegetacije. Poleg tega številni zapovedniki, zlasti če so v prehodnem območju ali pokrivajo območje nadmorske višine, vsebujejo primere več vrst vegetacije. S temi kvalifikacijami je število območij zapovednikov (nekateri zapovedniki zasedajo zelo razpršena območja, nekateri so tukaj šteti ločeno) v različnih conah naslednje: Arktična puščava in tundra – ok.15; tajga – ok.40; listopadni gozd – ok.13; stepa – ok.30. Približno pol ducata je pretežno gorskih, zlasti na [[Kavkaz]]u. Komandorski in [[Vranglov otok]] sta oddaljena otoka. Nekaj jih je predvsem [[mokrišče|mokrišč]]. == Upravljanje in uporaba == Čeprav načelo ''zapovednost'' ne določa gospodarske uporabe, se je v praksi od zapovednikov pogosto zahtevalo, da prispevajo k nacionalnemu gospodarstvu. Voroneški zapovednik je na primer gojil evropske bobre za ponovno naselitev na druga območja v podporo industriji krzna.<ref>Shtilmark (2003), p.71.</ref> Številni zapovedniki so veljali tudi za gojišče drugih komercialno dragocenih kožuharjev, kot sta sobolj in divja kozja, ki jim omogoča, da se razširijo na sosednja nezaščitena območja za podporo komercialnega lova s pastmi.<ref>Shtilmark (2003), p.67.</ref> Neinterventno upravljanje je težko izvajati v stepskih zapovednikih, ki so pogosto premajhni, da bi podpirali samovzdrževalni ekosistem, vključno z divjimi rastlinojedimi živalmi (kot so sajge), ki so se morda selile. Območje je včasih prilagojeno različnim režimom košnje, ki pa ne more zadovoljivo nadomestiti naravnih procesov, saj ne reciklira hranil in organskih snovi skozi prehranjevalno verigo rastlinojedih in mesojedcev ter ne more ponoviti učinkov teptanja. Pomembna dejavnost v vseh zapovednikih je redno spremljanje sezonskih dogodkov ([[fenologija]]). To je zdaj standardizirano v programu opazovanj, znanem kot »Kronika narave« (''Летопись природы''). Ime je predlagal Aleksandr Formozov leta 1937, čeprav sta V. N. Sukačev leta 1914 in Grigorij Koževnikov leta 1928 razvijala program spremljanja.<ref>Shtilmark (2003), pp.67, 84, 96; Volkov (1996), p.9.</ref> Navodila za vodenje »Kronike narave« se občasno posodabljajo.<ref>Filonov & Nukhimovskaya (1990).</ref> Pod pritiskom samofinanciranja so nekateri zapovedniki v različnih obdobjih poskušali razviti ekološki turizem – običajno v varovalnem pasu rezervata, s čimer so se izognili kršenju načela zapovednosti. V nekaterih primerih pa je turizem postal resen problem zaradi bližine rekreacijskih centrov, npr. v Teberdinskem zapovedniku na Kavkazu. Rekreacijski center Dombai, ki je že dolgo priljubljena ruska alpska smučarska destinacija, je v bližini središča zapovednika, vpliv turizma na tem območju, saj ga obiskuje več Rusov in tujcev, pa je povzročil pritisk na ohranjene ekosisteme okoli njega. == Mednarodni pomen zapovedniškega sistema == [[Človekov vpliv na okolje]] – zaradi onesnaževanja, podnebnih sprememb in navsezadnje rasti prebivalstva – ustvarjajo vse resnejše probleme, katerih rešitev bo odvisna od boljšega poznavanja biosfere, kot jo že imamo. Za zagotovitev pogojev, v katerih se lahko razvije takšno razumevanje, je nujno ohraniti čim bolj nedotaknjene primere naravnih ekosistemov, zapovedniki pa so edini večji sistem zavarovanih območij, ki je ustvarjen predvsem v ta namen. V primeru [[erozije]] tal, na primer, lahko samo s primerjavo stopnje nastajanja in izgube tal iz neokrnjene stepe ali prerije in iz iste vrste zemljišč pod intenzivnim kmetijstvom ocenimo, kako uničujoče je slednje za naravni kapital.<ref>Montgomery (2007), pp.150-8, 172-4.</ref> Redno dolgotrajno spremljanje naravnih pojavov v zapovednikih je dalo tudi izhodiščni nabor podatkov, ki so danes dragoceni za oceno vpliva antropogenih pritiskov, predvsem s podnebnimi spremembami, na naravne ekosisteme. Ker slednji opravljajo bistvene funkcije, kot sta sekvestracija ogljika in kroženje hranil, je očitno pomembno vedeti, kako na te ekosistemske storitve vpliva antropogeni pritisk. Obstaja argument za vzpostavitev dobro financirane globalne mreže zapovednikov, da bi povečali naše razumevanje antropogenih pritiskov na vse naravne ekosisteme sveta. == Seznam naravnih rezervatov ("Zapovednik") v Rusiji == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="width:98%" !scope="col" |Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !scope="col" |Lega !scope="col" |Spletna stran !scope="col" |Območje !scope="col" |Leto !scope="col" |Opis |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Altaj]] | [[File:Chulyshman reka 01.jpg|150px|alt=Altai Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|52|52|0|N|88|57|0 |E|name=Altai|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.altzapovednik.ru/ Алтайский] | 881.238 ha | 1932 | Gorovje [[Altaj]] na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "[[Zlate gore Altaja]]".<ref name="parksite-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Official Reserve Website)|url=http://www.altzapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/1/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224201048/http://www.zapoved.ru/catalog/1/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Astrahan]] | [[File:Astrachan Volgadelta.jpg|150px|alt=Astrahan, delta Volge]] | [[Astrahanska oblast]] <br /><small>{{coord|45|34|52|N|47|54|59 |E|name=Astrakhan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://astrakhanzapoved.ru/ Астраханский] |66.816 ha | 1919 | Otok in mokrišča na jugozahodnem vogalu [[Delta Volge|delte Volge]]. Trstičje, rogoz, vrbe, 50 vrst rib, vključno z jesetrom [[beluga]] (''Huso huso'').<ref name="parksite-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Official Reserve Website)|url=http://astrakhanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Protected Russia)|url=http://russia.rin.ru/guides/6321.html|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Azas]] | [[File:Вид с берега на озеро (зима).JPG|150px|alt=Azas Zapovednik]] | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|52|28|12|N|96|8|11 |E|name=Azas|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-azas.ru/ Азас] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/ |date=2014-10-15 }} | 300.390 ha | 1985 | Leži v osrednjem delu kotline Todža (ogromna medgorska korita v pogorju Altaj-Sajan) v severovzhodni Tuvi in se razteza vzdolž reke Azas.<ref name="parksite-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-azas.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/25/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal]] | [[File:Baikal reservate -2.jpg|150px|alt=Baikalsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|51|20|36|N|105|9|27 |E|name=Baikalsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-zapovednik.ru/ Байкальский] | 165.724 ha | 1968 | Na jugovzhodni obali Bajkalskega jezera. Varuje tajgo in gorske habitate ob jezeru in sosednjem osrednjem delu pogorja Hamar-Daban.<ref name="parksite-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/3/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal-Lena]] | [[File:Baykal-Lena nature reserve.jpg|150px|alt=Baikal-Lena Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|55|13|0|N|107|45|0 |E|name=Baykal-Lena|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-1.ru/ Байкало-Ленский] | 660.000 ha | 1986 | Je na severozahodni obali Bajkalskega jezera, se razteza vzdolž zahodne obale približno 120 km, s povprečno širino 65 km.<ref name="parksite-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-1.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/26/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171030002054/http://www.zapoved.ru/catalog/26|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Barguzin]] | [[File:Davsha.jpg|150px|alt=Barguzin Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|54|30|0|N|109|50|0 |E|name=Barguzin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednoe-podlemorye.ru/ Баргузинский] | 366.868 ha | 1916 | Na zahodnem pobočju pogorja Barguzin, vključno s severovzhodnimi obalami Bajkalskega jezera, delom jezera in reke Barguzin.<ref name="parksite-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Official Reserve Website)|url=http://zapovednoe-podlemorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/4/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Basegi]] | [[File:Басеги 04.JPG|150px|alt=Basegi Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|58|3|0|N|58|2|0 |E|name=Basegi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.basegi.ru/ Басеги] | 37.935 ha | 1982 | Glavni reki sta: Usva (severna meja naravnega rezervata) in reka Vilva (južna meja). Obstaja tudi nekaj manjših rek, kot so tipične struge gorskih brzic.<ref name="parksite-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Official Reserve Website)|url=http://www.basegi.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/5/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Baškirski naravni rezervat]] | [[File:Pink mountain Masim.jpg|150px|alt=Bashkiriya Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|20|44|N|57|46|40 |E|name=Bashkirski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/7/ Башкирский] | 49.609 ha | 1930 | Osrednji del Baškirskega (južnega) [[Uralsko gorovje|Urala]]. Gozdna gorska pobočja do reke Kaga; prehod v stepski gozd.<ref name="parksite-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bastak]] | [[File:Тигр Заветный.jpg|150px|alt=Amur Tiger in Bastak Zapovednik]] | [[Judovska avtonomna oblast]] <br /><small>{{coord|48|56|37|N|133|7|13 |E|name=Bastak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bastak-eao.ru/ Бастак] | 91.375 ha | 1997 | Je v porečju reke [[Amur]], ozemlje rezervata pokriva jugovzhodni greben Bureja in severno obrobje Srednjeamurske nižine. Rezervat je bil prizorišče uspešne ponovne naselitve ogroženega [[Sibirski tiger|amurskega tigra]].<ref name="parksite-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Official Reserve Website)|url=http://www.bastak-eao.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/6/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Belogorje]] | [[File:Лес на Ворскле 02.jpg|150px|alt=Belogorye Zapovednik]] | [[Belgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|50|37|12|N|35|58|12 |E|name=Belogorye|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-belogorye.ru/ Белогорье] | 2131 ha | 1935 | Jugozahodno pobočje Centralnega hribovja na zahodnem robu Rusije. [[Apnenec|Kredni apnenčasti]] relief.<ref name="parksite-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-belogorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/8/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bogdo-Baskunčak]] | [[File:Богдо.jpg|150px|alt=Bogdo-Baskunchak Zapovednik]] | [[Astrakhan Oblast]] <br /><small>{{coord|48|12|42|N|46|52|50 |E|name=Bogdo-Baskunchak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bogdozap.ru/ Богдинско-Баскунчакский] | 18780 ha | 1997 | Polsušno območje okoli jezera Baskunčak (slano jezero) in gore Bogdo, severno od delte Volge.<ref name="parksite-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Official Reserve Website)|url=http://www.bogdozap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/9/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolon]] | [[File:Водно-болотные угодья Болоньского заповедника. лето.jpg|150px|alt=Bolon Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=Bolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedamur.ru/zapovednik_bolonskij Болоньский] | 103.000 ha | 1997 | Rezervat leži ob srednjem Amurju, ki meji na jugozahodu na jezero Bolon, in pokriva mokrišča mednarodnega pomena. Veliko število selivskih vodnih ptic uporablja območje za gnezdenje in postanke na dolgih letih.<ref name="parksite-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedamur.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/10/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolšehehcirski]] | [[File:Хребет Большой Хехцир.JPG|150px|alt=Big Khekhtsir Ridge]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=KhekhtsirskyBolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/12/ Большехехцирский] | 45.439 ha | 1963 |Rezervat pokriva in je poimenovan po pogorju Hehcir, približno 20 km južno od mesta [[Habarovsk]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]]. Rezervat je omembe vreden zaradi svoje lege v bližini mesta in zaradi tega, da je otok gorsko-gozdne biotske raznovrstnosti, obdan s poplavnimi ravnicami nižjih rek.<ref name="zap-Kekhtsirsky">{{navedi splet|title=Khekhtsirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/12/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=February 23, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Botča]] | [[File:Ikha River, Khabarovsk Krai.jpg|150px|alt=Ikha River]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|48|8|11|N|139|13|16 |E|name=Botcha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/ Ботчинский] | 267.380 ha | 1994 | Najsevernejši rezervat, v katerem živi ogroženi amurski tiger. Rezervat se nahaja v severovzhodnem delu gorovja Sikhote-Alin, vključuje porečje reke Botchi na svojih vzhodnih pobočjih, v regiji Sovetskaya Gavan Khabarovsk.<ref name="parksite-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Official Reserve Website)|url=http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/14/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Brjanski Les]] | [[File:Nerussa river.jpg|150px|alt=Bryansk Forest Zapovednik]] | [[Brjanska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|0|N|34|0|0 |E|name=Bryansk Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bryansky-les.ru/ Брянский Лес] | 121.86 ha | 1987 | Eden zadnjih preostalih neprekinjenih gozdov na južnem koncu evropskega širokolistnega gozda, ki podpira obilo divjih živali v gozdovih in barjih.<ref name="parksite-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.bryansky-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129102433/http://www.bryansky-les.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/15/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bureja]] | [[File:Озеро Медвежье.jpg|150px|alt=Bureya Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|51|55|46|N|134|35|44 |E|name=Bureya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapbureya.ru/ Буреинский] | 358.444 ha | 1987 | Gorska tundra, jezera, reke, macesnovi gozdovi, smrekovi gozdovi, goščave sibirskega bora, poplavni intrazonalni gozdovi. Leži na zahodnem robu Habarovskega okraja na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Official Reserve Website)|url=http://zapbureya.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/16/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kavkaz]] | [[File:Kaukasian nature reserve.jpg|150px|alt=Caucasus Zapovednik]] | [[Krasnodarski okraj]] <br /><small>{{coord|43|50|10|N|40|24|3 |E|name=Caucasus|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kavkazzapoved.ru Кавказский им. Х.Г. Шапошникова] | 280.335 ha | 1924 | Največje in najstarejše na ozemlju posebej zaščitenega naravnega območja na Severnem [[Kavkaz]]u.<ref name="parksite-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Official Reserve Website)|url=http://kgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2011-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20110602151857/http://kgpbz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/40/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralno černozjomski naravni rezervat]] | [[File:20140613 204426 Richtone(HDR).jpg|150px|alt=Central Black Earth Zapovednik]] | [[Kurska oblast]] <br /><small>{{coord|51|8|49|N|36|25|48 |E|name=Central Black Earth|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapoved-kursk.ru/ Центрально-Чернозёмный] | 5287 ha | 1935 | Rezervat leži na jugozahodnem delu višavja v srednjem pasu gozdno-stepskega območja, na ozemlju okrožja Medvenski, Manturovski in Goršečenski.<ref name="parksite-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Official Reserve Website)|url=http://zapoved-kursk.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/98/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Centralno Lesnoi]] | [[File:Boloto02.JPG|150px|alt=Central Forest Zapovednik]] | [[Tverska oblast]] <br /><small>{{coord|56|27|18|N|32|58|36 |E|name=Central Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.clgz.ru/ Центрально-Лесной] | 24.447 ha | 1931 | Leži na jugozahodnem delu hribovja Valdai, blizu ločnice med povodjem Atlantika (Zahodna Dvina in Lovat) in Kaspijskim jezerom (Volga). Pokrajina v naravnem rezervatu je pretežno hribovita, z veliko površino, ki jo zavzemajo močvirja.<ref name="parksite-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.clgz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/97/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralnosibirski naravni rezervat]] | [[File:Bakhta. Вечер у поселка - panoramio.jpg|150px|alt=Central Siberia Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|62|21|25|N|90|39|51 |E|name=Central Siberia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://centralsib.com/ Центрально-Сибирский] | 1.021.469 ha | 1985 | Rezervat "Centralnosibirski" je eden največjih gozdnih rezervatov na svetu. [[Jenisej]], reka Bahta in reka [[Podkamena Tunguska]].<ref name="parksite-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Official Reserve Website)|url=http://centralsib.com/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/99/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> Podrejen mu je [[naravni rezervat reke Jeloguj]].<ref>{{navedi splet|url=http://oopt.info/index.php?oopt=389|title=ООПТ России - Елогуйский федеральный заказник|website=oopt.info}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat černozjom]] | [[File:Saiga tatarica in Chyornye zemli nature reserve.jpg|150px|alt=Saigas in Chyornye Zemli]] | [[Kalmikija]] <br /><small>{{coord|46|2|0|N|46|8|0 |E|name=Chyornye Zemli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-chernyezemli.ru/ Чёрные земли] | 121.901 ha | 1990 | Prvotno je bil ustanovljen leta 1990 za zaščito antilope [[sajga]] (''Saiga tatarica''). Glavni del rezervata je v [[Kaspijska depresija|Kaspijski depresiji]], severozahodno od Kaspijskega jezera. V rezervatu so tudi kolonije [[čaplje|čapelj]], [[kormorani|kormoranov]] in redkih [[pelikani|pelikanov]].<ref name="parksite-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-chernyezemli.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/100/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dagestan]] | [[File:Бархан.jpg|150px|alt=Dagestan Zapovednik]] | [[Dagestan]] <br /><small>{{coord|44|42|3|N|47|0|22 |E|name=Dagestan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.dagzapoved.ru/ Дагестанский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/ |date=2019-10-12 }} | 19.061 ha | 1987 | Prezimovališče ptic selivk s peščenimi sipinami in grebeni na severozahodni obali Kaspijskega jezera. Peščena sipina Sarah Kum je z 262 metri najvišja peščena sipina v Evropi.<ref name="parksite-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Official Reserve Website)|url=http://www.dagzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2019-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-26|archive-url=https://archive.today/20161026152648/http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dalnevostočni Morskoj]] | [[File:Спасения бухта, ДВГМЗ 1.jpg|150px|alt=Dalnevostochny Morskoy Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|42|33|59|N|131|12|0 |E|name=Dalnevostochny Morskoy|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://dvmarine.ru/ Дальневосточный морской] | 64.316 ha | 1978 | Morski rezervat v zalivu Petra Velikega, [[Japonsko morje]]. Za rezervat so zapisana štiri območja z različnimi varstvenimi režimi skupne površine 64.311,6 ha, vključno s 63.000 ha morskega območja in odobren varovalni pas okoli morske meje širine 3 milje okoli kopnega - 500 metrov.<ref name="parksite-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Official Reserve Website)|url=http://dvmarine.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170617091125/http://dvmarine.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/29/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Darwinov naravni rezervat]] | [[File:Darwin nature reserve.jpg|150px|alt=Darwin Zapovednik]] | [[Vologdska oblast]] <br /><small>{{coord|58|35|0|N|37|59|0 |E|name=Darwin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/ Дарвинский] | 11.267 ha | 1945 | Naravni rezervat Darwin je na planoti Šeksna-Mologa in je raven. Velik del območja rezervata pokrivajo iglavci (tajga) in močvirja. Pozimi močvirja, reke in zbiralnik Rybinsk ostanejo zamrznjeni več mesecev <ref name="parksite-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/30/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Daurskij]] | [[File:Сопки на севере озера Зун-Торей.jpg|150px|alt=Dauriya Zapovednik]] | 2008 ukinjena Čitska oblast <br /><small>{{coord|50|4|0|N|115|39|0 |E|name=Dauriya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.daurzapoved.com/index.php/en/ Даурский] | 44.752 ha | 1987 | Suhe stepe in mokrišča Srednje Azije, v ukinjeni Čitski oblasti.<ref name="parksite-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Official Reserve Website)|url=http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127051950/http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/31/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Denežkin Kamen]] | [[File:Гора Денежкин Камень..jpg|150px|alt=Denezhkin Kamen Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|60|30|29|N|59|29|39 |E|name=Denezhkin Kamen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.denkamen.ru/ Денежкин камень] | 78.192 ha | 1991 | Osredotočen na goro Denežkin Kamen, v osrednjem [[Uralsko gorovje|Uralskem gorovju]] ter okoliških rekah in gozdovih; 38 % tajga smrekovo-borovo-jelkov gozd, 12 % borovega gozda, 35 % mešanega gozda.<ref name="parksite-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Official Reserve Website)|url=http://www.denkamen.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/32/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džerginski]] | [[File:Bargujin1.jpg|150px|alt=Dzherginsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|55|6|51|N|111|27|32 |E|name=Dzherginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.barguzin-istok.ru/ Джергинский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/ |date=2020-02-25 }} | 238.088 ha | 1992 | Vzhodno od severnega konca Bajkalskega jezera, pokriva zgornji tok reke Barguzin na stičišču treh večjih gorskih verig - grebenov Barguzin, Ikat in Južna Muja. Gorsko ozemlje, kjer prevladujejo macesnovi gozdovi.<ref name="parksite-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Official Reserve Website)|url=http://www.barguzin-istok.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/33/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džugdžur]] | [[File:Dzhugzhursky Nature Reserve Boundaries.png|150px|alt=Dzhugdzug Section (map)]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|57|6|15|N|138|15|26 |E|name=Dzhugdzur|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.djugdjur.ru/ Джугджурский] | 859.956 ha | 1990 | Rezervat na obali [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], na ozemlju okrožja Ajano-Maiski v Habarovskem okraju. Vključuje južni del obalnega območja in osrednji del pogorja Džugdžur ter pomorske dodatke.<ref>"Dzhugdzursky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Dzhugdzursky">{{navedi splet|title=Dzhugdzursky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/34/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vzhodni Ural]] | [[File:Ecodefense Mayak Exhibition 26 Reserve.jpg|150px|alt=East Ural Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|48|52|N|60|53|58 |E|name=East Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Восточно-Уральский] | 16.600 ha | 1968 | Državni ''radiacijski rezervat'', ki je v gozdno-stepskem območju na vzhodnem pobočju južnega Urala. V bližini kraja [[Kištimska katastrofa|nesreče v Kištimu]] leta 1957, drugega najhujšega izpusta sevanja po [[Černobil]]u.<ref name="parksite-East Ural">"East Ural (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-East Ural">"East Ural (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Erzi]] | [[File:Erzi, Ingushetia, Towers.jpg|150px|alt=Erzi Zapovednik]] | [[Ingušetija]] <br /><small>{{coord|42|45|0|N|45|0|0 |E|name=Erzi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.erziri.ru/ Эрзи] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/ |date=2020-07-18 }} | 5970 ha | 2000 | Leži na severnem pobočju [[Visoki Kavkaz| Visokega Kavkaza]] v Džejrahski Assinski kotlini, ki meji na pogorju Skalisty. Reke v rezervatu so Assa in Armhi, ki se izlivata v reko Terek. Severna tretjina ozemlja je gozdnata, območje pogorja so alpski travniki in gorska stepa.<ref name="parksite-Erzi">{{navedi splet|title=Erzi (Official Reserve Website)|url=http://www.erziri.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Erzi">"Erzi (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Galičja gora]] | [[File:Vorgol.jpg|150px|alt=Galitsya Gora Zapovednik]] | [[Lipecka oblast]] <br /><small>{{coord|52|36|5|N|38|55|42 |E|name=Galitsya Gora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru Галичья Гора] | 231 ha | 1925 | Na desnem bregu [[Don (reka)|Dona]] je znamenita Galičja gora, edinstvena naravna znamenitost osrednje Rusije. Ta del je že dolgo poznan po bogastvu in raznolikosti flore in favne.<ref name="parksite-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/24/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Veliki Arktični državni naravni rezervat]] | [[File:Ursus maritimus in Alaska.jpg|150px|alt=Great Arctic Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|75|30|0|N|92|36|0 |E|name=Great Arctic|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Большой Арктический] | 4.169.222 ha | 1993 | Največji rezervat Rusije in Evrazije, pa tudi eden največjih na svetu. Obsežni deli morskih otokov, polotokov in porečja.<ref name="parksite-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/13/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Gidan]] | | [[Jamalo-nenecko avtononmo okrožje]] <br /><small>{{coord|71|50|35|N|78|12|23 |E|name=Gydan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://gdanskiyzp.ru/ Гыданский] | 878.174 ha | 1996 | Najsevernejši rezervat v Zahodni Sibiriji. Zajema polotok Gidanski v avtonomnem okrožju Jamalo-neneck.<ref name="parksite-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Official Reserve Website)|url=http://gdanskiyzp.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125072237/http://gdanskiyzp.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/194/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Ilmen]] | [[File:Ilmenzapoved.JPG|150px|alt=Ilmen Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|0|55|N|60|9|32 |E|name=Ilmen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://igz.ilmeny.ac.ru/ Ильменский] | 34.380 ha | 1920 | Začel se je leta 1920 kot mineraloški naravni rezervat, mesto nahajališč številnih redkih zemeljskih mineralov. Tu so prvič odkrili 16 mineralov. Borovi in macesnovi gozdovi na nizkih gorah; vznožja grebenov na vzhodni strani južnega Urala. 400 rudnikov na tem območju v preteklosti.<ref name="parksite-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Official Reserve Website)|url=http://igz.ilmeny.ac.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/38/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kabardino-Balkarija]] | [[File:Summit shot (west) from Semenovskogo.jpg|150px|alt=Kabardino-Balkaria Zapovednik]] | Republika [[Kabardino-Balkarija]] <br /><small>{{coord|43|2|56|N|43|14|33 |E|name=Kabardino-Balkaria|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-kbr.ru/ Кабардино-Балкарский] | 82.507 ha | 1976 | Glavni kavkaški greben tukaj tvori znamenito ''Bezengijevo steno'', ki jo sestavljajo vrhovi Gestola (4859 m), Katintau (4858,8 m), Džangi-Tau (5058 m), Vzhodni Džangi-Tau (5033 m) in [[Šhara]]. (5068 m). V rezervatu je 256 ledenikov.<ref name="parksite-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-kbr.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/39/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kalužskije Zaseki]] | [[File:Kaluzhskiye Zaseki.jpg|150px|alt=Kaluzhskiye Zaseki Zapovednik]] | [[Kaluška oblast]] <br /><small>{{coord|53|35|26|N|35|47|17 |E|name=Kaluzhskiye Zaseki|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zaseki.ru/ Калужские засеки] | 18.533 ha | 1992 | ''Zaseki'' je ruska beseda, ki pomeni »barikado podrtih dreves«. V srednjem veku je bila regija Kaluga obrambna črta med ruskimi gozdovi na severu in potencialnimi napadalci z juga. Rezervat je bil v nekaterih delih zavarovan že tisoč let in ostaja neprekinjen gozd.<ref name="parksite-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Official Reserve Website)|url=http://zaseki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/41/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kandalakša]] | [[File:Kandalaksha nature reserve.jpg|150px|alt=Kandalaksha Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|4|34|N|32|31|30 |E|name=Kandalaksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kandalaksha-reserve.ru/ Кандалакшский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/ |date=2016-09-06 }} | 70.530 ha | 1932 | Naravni rezervat v regiji Murmansk in Kareliji. Eden najstarejših v Rusiji. Leži na obali in na otokih [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] ter zalivu Kandalakša v [[Belo morje|Belem morju]]. <ref name="parksite-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Official Reserve Website)|url=http://www.kandalaksha-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/42/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Katun]] | [[File:Katun nature reserve.jpg|150px|alt=Katun Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|49|38|0|N|86|6|0 |E|name=Katun|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.katunskiy.ru/ Катунский] | 150.079 ha | 1991 | Višavje osrednjega Altaja na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "Zlate gore Altaja".<ref name="parksite-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Official Reserve Website)|url=http://www.katunskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/43/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kedrovaja Pad]] | [[File:Кедровая падь.jpg|150px|alt=Kedrovaya Pad Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|6|18|N|131|30|45 |E|name=Kedrovaya Pad|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.leopard-land.ru/ Кедровая Падь] | 17.900 ha | 1925 | Kedrovaja Pad je na obalnih obronkih Mandžurskih gora. Meje rezervata se približujejo reki Barabaševka (do 1973 Mongugaj ali Bolšoj Mongugaj) na severovzhodu in reki Narva (do 1973 Sidimi) na jugozahodu. Na jugovzhodu ga daljnovzhodna železnica loči od Amurskega zaliva, ki je oddaljen manj kot 5 km.<ref name="parksite-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Official Reserve Website)|url=http://www.leopard-land.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/44/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kerženec]] | [[File:Одно небольшое из большого множества болот заповедника.jpg|150px|alt=Kerzhenets Zapovednik]] | [[Niženovgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|56|37|0|N|44|16|0 |E|name=Kerzhinski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kerzhenskiy.ru/ Керженский] | 46.940 ha | 1993 | Rezervat je v srednjem porečju reke Kerženec (pritok Volge). Teren je približno pol gozd in pol močvirje.<ref name="parksite-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Official Reserve Website)|url=http://www.kerzhenskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/45/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kankajski naravni rezervat]] | [[File:Закат над Ханкой.jpg|150px|alt=Sunset across Lake Khanka]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|0|0|N|132|9|0 |E|name=Khanka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khanka-lake.ru/ Ханкайский] | 43.679 ha | 1990 | Vključuje vode jezera Hanka in njegovo obalo. Ozemlje je razdeljeno na 5 izoliranih območij.<ref name="parksite-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Official Reserve Website)|url=http://www.khanka-lake.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/94/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hakaski naravni rezervat]] | [[File:Khakasski nature reserve.jpg|150px|alt=Khakassia Zapovednik]] | [[Hakasija]] <br /><small>{{coord|52|6|0|N|89|17|0 |E|name=Khakassia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-khakassky.ru/en Хакасский] | 267.483 ha | 1999 | Dve veliki gorski območji (alpsko in gorsko-stepsko) in stepska skupina vključuje sedem grozdov, ki so na levem bregu Minusinske depresije.<ref name="parksite-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-khakassky.ru/en|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/93/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hinganski naravni rezervat]] | [[File:Khingan Nature Reserve.jpg|150px|alt=Khingan Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|49|1|1|N|130|26|49 |E|name=Khingan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khingan.ru/ Хинганский] | 93.995 ha | 1963 | Skrajni jugovzhod regije Amur znotraj Arharinske nižine (70 %) in ostrog Malega Hinggana (30 %). stepske in gozdno-stepske pokrajine. Gnezdeči [[mandžurski žerjav]]i (''Grus japonensis'').<ref name="parksite-Khingan">"Khingan (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Khingan">{{navedi splet|title=Khingan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/95/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hopjerski naravni rezervat]] | [[File:Novokhopyorsk of Voronezh region. Khopyorsky State Reserve. Khopyor river.JPG|150px|alt=Khopyor Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|11|41|N|41|43|58 |E|name=Khopyor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.hoperzap.ru/index.php Хопёрский] | 161.78 ha | 1935 | Ozemlje se razteza 50 km vzdolž reke Hopjer v regiji Voronež. Približno 80 % površine pokrivajo gozdovi, prevladujejo poplavni in gorski hrastovi gozdovi, manjša območja step in travnikov. Je okoli 400 jezer in mrtvic.<ref name="parksite-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Official Reserve Website)|url=http://www.hoperzap.ru/index.php|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/96/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kivač]] | [[File:Kivach 2008.JPG|150px|alt=Kivach Zapovednik]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|62|20|0|N|33|55|0 |E|name=Kivach|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapkivach.ru/ Кивач] | 10.880 ha | 1931 | Vključuje znameniti 10,7 m visok slap Kivač na reki Suna. Rezervat je bil ustanovljen leta 1931 za preučevanje in zaščito karelijske tajge.<ref name="parksite-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Official Reserve Website)|url=http://www.zapkivach.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111024646/http://zapkivach.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/46/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kologrivski Les]] | [[File:Кологривский лес 2.jpg|150px|alt=Kologrivsky Zapovednik]] | [[Kostromska oblast]] <br /><small>{{coord|58|56|0|N|43|51|0 |E|name=Kologrivsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kologrivskiy-les.ru/ Кологривский лес] | 58.940 ha | 2006 | Gozd iglavcev v prehodnem območju med severno in južno tajgo, na severovzhodu [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], 350 km severovzhodno od [[Moskva|Moskve]]. Vsebuje nasade stare smreke in služi tako za ohranjanje kot za znanstveno preučevanje obnavljanja gozdov.<ref name="parksite-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Official Reserve Website)|url=http://kologrivskiy-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref><ref name="zap-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/47/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Komandantov naravni rezervat]] | [[File:О. Медный 45624.jpg|150px|alt=Komandor Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|0|0|N|165|0|0 |E|name=Komandor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.komandorsky.ru/ Командорский] | 3.648.679 ha | 1993 | Večina zahodnih [[Aleuti|Aleutskih otokov]] (od katerih jih je večina v ameriški zvezni državi [[Aljaska]]). [[Komandantovi otoki]] so brez dreves, redko poseljeni otoki 110 milj vzhodno od ruskega polotoka [[Kamčatka]].<ref name="parksite-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Official Reserve Website)|url=http://www.komandorsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/48/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Komsomolski]] | [[File:Hemerocallis middendorffii (Hemerocallidaceae) (36162213775).jpg|150px|alt=Komsomolsk Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|50|48|36|N|137|43|9 |E|name=Komsomolsk|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Комсомольский] | 64.278 ha | 1963 |Pokriva povirje reke Gorin, levega pritoka Amurja, v dolini reke Amur v Habarovskem okraju na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Komsomolsk">"Komsomolsk (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Komsomolsk">{{navedi splet|title=Komsomolsk (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/49/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Korjakski naravni rezervat]] | [[File:Korjaksky nature reserve.jpg|150px|alt=Koryak Zapovednik]] | [[Kamkatski okraj]] <br /><small>{{coord|59|48|28|N|166|11|45 |E|name=Koryak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.koryakskigpz.ru/ Корякский] | 327.106 ha | 1995 | Leži na severu polotoka Kamčatka, v dolini reke Kujul, rezervat vključuje okoliške gore polotoka Gauvin in sosednje vode v zalivu Lavrov.<ref name="parksite-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Official Reserve Website)|url=http://www.koryakskigpz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-06-11|archive-url=https://archive.today/20140611145403/http://www.koryakskigpz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/54/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kostomukša]] | [[File:Река Каменная.jpg|150px|alt=Kamennaya River]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|64|28|23|N|30|16|27 |E|name=Kostmuksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kost-zap.ru/ Костомукшский] | 47.569 ha | 1983 | Gozdovi, jezera in tekoča vodna telesa ter druga mokrišča. Del čezmejnega rezervata s [[Finska|Finsko]] na zahodu.<ref name="parksite-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Official Reserve Website)|url=http://kost-zap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2006-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060626053330/http://www.kost-zap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/55/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kronocki]] | [[File:Uzon caldera.jpg|150px|alt=Kronotsky Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|40|0|N|161|0|0 |E|name=Kronotsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kronoki.ru/ Кроноцкий] | 1.142.134 ha | 1967 | Rezervat, ki ga opisujejo kot »Dežela ognja in ledu«, vključuje več gorskih verig s številnimi vulkani - aktivnimi in ugaslimi - in edino odprto porečje gejzirjev v Rusiji ([[Dolina gejzirjev]]).<ref name="parksite-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotsky (Official Reserve Website)|url=http://www.kronoki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/56/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kurilski naravni rezervat]] | [[File:Kurils nature reserve.jpg|150px|alt=Kurils Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|45|5|0|N|145|59|0 |E|name=Kurils|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kurilskiy.ru/ Курильский] | 65.364 ha | 1984 | Otok Kunašir in otoki Malega Kurilskega grebena.<ref name="parksite-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Official Reserve Website)|url=http://www.kurilskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/59/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kuzneck Alatau]] | [[File:Kuznetsk Alatau 1.jpg|150px|alt=Kuznetsk Alatau Zapovednik]] | [[Kemerovska oblast]] <br /><small>{{coord|53|45|0|N|89|15|0 |E|name=Kuznetsk Alatau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kuz-alatau.ru/ Кузнецкий Алатау] | 401.811 ha | 1989 | Nizka-srednje-visoka planota v gorskem območju Altaj-Sajan na jugu Zahodne Sibirije. Kuznecki Alatau ni eno samo gorovje in je sestavljeno iz več verig srednje višine, med katerimi so rečne doline. Je porečje rek Tom in Čuli.<ref name="parksite-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Official Reserve Website)|url=http://www.kuz-alatau.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160201014314/http://www.kuz-alatau.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/58/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Laplandski naravni rezervat]] | [[File:Lapland reservate-2.jpg|150px|alt=Lapland Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|49|0|N|32|28|0 |E|name=Lapland|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.laplandzap.ru/ Лапландский] | 278.436 ha | 1957 | Laponski biosferni rezervat je na severozahodu Rusije v središču zahodnega dela [[Kola (polotok)|polotoka Kola]]. Za relief rezervata so značilne Laponske gore (tundra), ki se raztezajo jugovzhodno od meje s Finsko.<ref name="parksite-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Official Reserve Website)|url=http://www.laplandzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/61/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Lazovski naravni rezervat]] | [[File:Petrov-002.jpg|150px|alt=Lazovsky Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|14|0|N|133|24|0 |E|name=Lazovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.lazovzap.ru/ Лазовский] | 120.989 ha | 1957 | Naravni rezervat Lazovski je v istem okrožju v jugovzhodnem delu Primorskega okraja, na pobočju gorovja Sihote-Alin, ki gleda na Japonsko morje. 95 % gozdnat, z največjim sestojem [[Tisa (rod)|tise]] na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Official Reserve Website)|url=http://www.lazovzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/60/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rezervat divjine delta Lene]] | [[File:На Большой Туматской.tif|150px|alt=Lena Delta Zapovednik]] | [[Jakutija|republika Saha]] <br /><small>{{coord|73|0|0|N|127|0|0 |E|name=Lena Delta|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ustlensky.ru/ Усть-Ленский] | 1.433.000 ha | 1985 | Leži v delti reke [[Lena|Lene]] v republiki Saha / Jakutija, na skrajnem severu vzhodne Sibirije v Rusiji.<ref name="parksite-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Official Reserve Website)|url=http://www.ustlensky.ru/ |publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/92/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Mala Sosva]] | [[File:Malaya Sosva Reserve (Borders).png|150px|alt=Little Sosva Zapovednik]] | [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|62|4|59|N|62|5|47 |E|name=Little Sosva|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.m-sosva.ru/ Малая Сосьва] | 225.562 ha | 1976 | Rezervat "Malaya Sosva" je na severnem Uralu na ozemlju Zahodnosibirske nižine. Reka Sosvinsky Ob; prelomljen relief, pomemben zarez rečnih dolin in razvit rečni sistem.<ref name="parksite-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Official Reserve Website)|url=http://www.m-sosva.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111030558/http://m-sosva.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/64/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Magadan]] | [[File:Побережье Охотского моря. Ольский участок.JPG|150px|alt=Magadan Zapovednik]] | [[Magadanska oblast]] <br /><small>{{coord|59|38|31|N|147|26|55 |E|name=Magadan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.magterra.ru/ Магаданский] | 883.817 ha | 1982 | Leži na jugu regije Magadan blizu severne obale Ohotskega morja. Vsa mesta so oddaljena drug od drugega, nimajo naselij in prometnih poti.<ref name="parksite-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Official Reserve Website)|url=http://www.magterra.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/63/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205161801/http://www.zapoved.ru/catalog/63/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Mordovski naravni rezervat]] | [[File:Lake in Mordovsky Zapovednik.png|150px|alt=Mordovski Zapovednik]] | [[Mordovija]] <br /><small>{{coord|54|49|15|N|43|20|26 |E|name=Mordovski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/ Мордовский им. П. Г. Смидовича] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/ |date=2016-05-24 }} | 32.148 ha | 1935 | Na severu Republike Mordovije, na desnem bregu reke Mokša, ob robu iglavcev - listnatih gozdov in step.<ref name="parksite-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-05-24|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/65/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nenecki naravni rezervat]] | [[File:Русский Заворот.jpg|150px|alt=Nenets Zapovednik]] | [[Nenško avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|68|35|35|N|53|45|27 |E|name=Nenets|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.nenetz.ru/ Ненецкий] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/ |date=2016-01-11 }} | 313.400 ha | 1997 | Severna Arktika na obali Barentsovega morja in delti reke Pečore, v Nenškem avtonomnem okrožju. Bogata mokrišča, reke in morski otoki zagotavljajo habitat za tisoče ptic selivk in drugih živali.<ref name="parksite-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Official Reserve Website)|url=http://www.nenetz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/66/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nižnesvirski naravni rezervat]] | [[File:Север России (111).JPG|150px|alt=Nizhnesvirsky Zapovednik]] | [[Leningrajska oblast]] <br /><small>{{coord|60|36|0|N|33|0|0 |E|name=Nizhnesvirsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.n-svirsky.ru/ Нижнесвирский] | 42.390 ha | 1980 | Ščiti pokrajine vzhodne obale [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]]. Ozemlje zavzema nižine na desnem bregu spodnjega dela reke Svir.<ref name="parksite-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Official Reserve Website)|url=http://www.n-svirsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126124109/http://n-svirsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/67/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Norski naravni rezervat]] | [[File:Norsky Nature Reserve (borders).png|150px|alt=Nora Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|4|N|130|17|33 |E|name=Nora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://norzap.ru/ Норский] | 211.168 ha | 1998 | Severovzhodni del ravnice Amur-Zeja med rekama Nora in Selemdža. Razširjeni gozdovi ''Chenopodiaceae'' in termokras tipičnih območij severno od regije Amur.<ref name="parksite-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Official Reserve Website)|url=http://norzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126174439/http://norzap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/68/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Severna Osetija]] | [[File:Высокогорные цветы.jpg|150px|alt=North Ossetia Zapovednik]] | [[Sverna Osetija-Alanija]] <br /><small>{{coord|42|47|0|N|44|5|0 |E|name=North Ossetia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik15-osetia.ru/ Северо-Осетинский] | 29.000 ha | 1967 | Visokogorski rezervat, ki je na severnem pobočju gora Kavkaza v višini 650–4249 metrov. V rezervatu je 76 ledenikov.<ref name="parksite-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik15-osetia.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160122015007/http://www.zapovednik15-osetia.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/83/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Nurguš]] | [[File:Nurgush.jpg|150px|alt=Nurgush Ridge South Ural]] | [[Kirovska oblast]] <br /><small>{{coord|58|0|43|N|48|27|24 |E|name=Nurgush|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://nurgush.org/ Нургуш] | 23.449 ha | 1994 | Ena redkih nedotaknjenih gozdnih pokrajin severne evropske Rusije, ki se jih človek skoraj ne dotakne.<ref name="parksite-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Official Reserve Website)|url=http://nurgush.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/69/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oka]] | [[File:Oka nature reserve.jpg|150px|alt=Oka Zapovednik]] | [[Rjazanska oblast]] <br /><small>{{coord|54|45|0|N|40|45|0 |E|name=Oka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://oksky-reserve.ru/ Окский] | 55.722 ha | 1935 | Glavni del rezervata je na levem bregu reke Pra. V rezervat spadata tudi reka Lamša in Črna. Območje najširše poplavne ravnice Oka poplavna jezera.<ref name="parksite-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Official Reserve Website)|url=http://oksky-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/71/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125162436/http://www.zapoved.ru/catalog/71/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oljokma]] | [[File:Krestjah river in Olekminsky nature reserve.jpg|150px|alt=Olyokma Zapovednik]] | [[Jakutija|Republika Saha]] <br /><small>{{coord|58|39|22|N|122|15|28 |E|name=Olyokma|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://olekminskiy.ru/ Олёкминский] | 847.102 ha | 1984 | Je južno od srednjega toka reke Lene na desnem bregu njenega drugega največjega pritoka - Olekma na stičišču Aldanskega višavja in Prilenske planote v okrožju Oljokminski v Republiki Saha (Jakutija).<ref name="parksite-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Official Reserve Website)|url=http://olekminskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522192055/http://olekminskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/70/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Orenburški naravni rezervat]] | [[File:Burtunskaya step.jpg|150px|alt=Orenburg Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|5|8|N|57|41|13 |E|name=Orenburg|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Оренбургский] | 21.653 ha | 1988 | Namen rezervata - ohranjanje in obnova edinstvene stepske pokrajine več podobnih območij - vzhodno od Volge, Urala, južnega Urala in Trans-Urala.<ref name="parksite-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/72/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pasvik]] | [[File:Pasvik Zapovednik, River Paz.jpg|150px|alt=Pasvik Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|69|8|31|N|29|13|59 |E|name=Pasvik|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pasvik51.ru/ Пасвик] | 14.727 ha | 1992 | Dvostranski naravni rezervat, ki je v dolini reke Pasvikdalen na [[Norveška|Norveškem]] in v Rusiji. Na ruski strani je rezervat veliko območje borovega gozda, ki ni neposredno povezano z rezervoarjem Fjærvann na norveški strani.<ref name="parksite-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Official Reserve Website)|url=http://www.pasvik51.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111211904/http://pasvik51.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/74/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] | [[File:Плато Маньпупунер.jpg|150px|alt=Pechoro-Ilych Zapovednik]] | Republika [[Komi]] <br /><small>{{coord|52|35|0|N|58|15|0 |E|name=Pechoro-Ilych|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pechora-reserve.ru/ru Печоро-Илычский] | 721.322 ha | 1930 | V jugovzhodnem kotu republike Komi (okrožje Troitsko-Pečorski), na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja in sosednjih vznožjih in nižinah. Območje drenira zgornji tok reke [[Pečora]] in njen pritok Ilič.<ref name="parksite-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Official Reserve Website)|url=http://www.pechora-reserve.ru/ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313010040/http://www.pechora-reserve.ru/ru|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/107/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Pinežski naravni rezervat]] | [[File:Golubino cave 8.JPG|150px|alt=Pinezhsky Zapovednik]] | [[Arhangelska oblast]] <br /><small>{{coord|64|40|36|N|43|11|57 |E|name=Pinezhsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-pinega.ru/ Пинежский] | 51.522 ha | 1974 | Kompleksi tajge jugovzhodno od Belega morja-Kuloiplato.<ref name="parksite-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-pinega.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117041000/http://www.zapovednik-pinega.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/75/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Polistovski naravni rezervat]] | [[File:Клюквенное болото вблизи.JPG|150px|alt=Politovsky Zapovednik]] | [[Pskovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|10|15|N|30|33|25 |E|name=Polistovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://polistovsky.ru/ Полистовский] | 36.026 ha | 1994 | Varuje barjanske ekosisteme na severozahodu Rusije, v močvirskem sistemu Polist-Lovat.<ref name="parksite-Polistovsky">"Polistovsky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Polistovsky">{{navedi splet|title=Polistovsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/76/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Poronajski naravni rezervat]] | [[File:Sakhalin Poronaisk.jpg|150px|alt=Poronaysky Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|49|03|30|N|144|21|00|E|name=Poronaysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-65.ru/ Поронайский] | 56.695 ha | 1988 | Naravni rezervat na vzhodnem delu otoka Sahalin. Vključuje polotok Potrpljenja (''Полуостров Терпения''), južni del gorovja Vzhodnega Sahalina, najširši del dola Tim-Poronajsk.<ref name="parksite-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-65.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127221113/http://www.zapovednik-65.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/78/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Privolški Les]] | [[File:Privolzhskaya lesostep 102.jpg|150px|alt=Pribolshky Les Zapovednik]] | [[Penzenska oblast]] <br /><small>{{coord|53|20|20|N|46|51|55 |E|name=Pribolshky Les|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zpls.ru/ Приволжская лесостепь] | 8373 ha | 1989 | Stepsko ozemlje, ki je v povodju med reko Volgo in reko Don, rezervat vsebuje 5 grozdov (odsekov), ki so v zahodnem delu Volškega višavja na ozemlju regije Penza.<ref name="parksite-Pribolshky Les">{{navedi splet|title=Pribolshky Les (Official Reserve Website)|url=http://zpls.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605155122/http://zpls.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pribolshky Les">"Pribolshky Les (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Prioksko-Terasni naravni rezervat]] | [[File:Zubr v zapovednike.JPG|150px|alt=Prioksko-Terrasny Zapovednik]] | [[Moskovska oblast]] <br /><small>{{coord|54|54|13|N|37|32|48 |E|name=Prioksko-Terrasny|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://pt-zapovednik.ru/ Приокско-Террасный] | 4945 ha | 1945 | Eden najmanjših ruskih zapovednikov (naravnih rezervatov), ki se razprostira na površini 5000 hektarjev ob levem bregu reke [[Oka (pritok Volge)|Oke]] v okrožju Serpuhov v Moskovski oblasti.<ref name="parksite-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Official Reserve Website)|url=http://pt-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/104/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Prisurski naravni rezervat]] | | [[Čuvašija]] <br /><small>{{coord|55|2|0|N|46|45|0 |E|name=Prisursky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/105/ Присурский] | 9150 ha | 1995 | Trije deli: naravni rezervat Alatirski, ki je v dolini reke Sura (mešani iglavci in listopadni gozdovi) in dve majhni stepi na jugovzhodu (Batirevski Jalcjikski) <ref name="parksite-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Putoranski naravni rezervat]] | [[File:Plato Putorana 01.jpg|150px|alt=Putorana Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|68|52|34|N|94|48|36 |E|name=Putorana|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Путоранский] | 1.887.251 ha | 1988 | Je v središču planote Putorana, v severnem delu osrednje Sibirije, približno 100 km severno od polarnega kroga. Vsebuje popolne subarktične in arktične ekosisteme v izoliranem gorovju.<ref name="parksite-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/79/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rdejski naravni rezervat]] | [[File:Tupichenka.JPG|150px|alt=Rdeysky Zapovednik]] | [[Novgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|57|16|0|N|30|48|0 |E|name=Rdeysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://rdeysky.org/ Рдейский] | 36.922 ha | 1994 | Naravni rezervat je ustvarjen za zaščito ekosistemov močvirja severozahodne Rusije. Rdejsko jezero, glavno jezero na severozahodu rezervata, katerega del obale pripada rezervatu, izvira reke Rdeja, glavnega levega pritoka reke Lovat.<ref name="parksite-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Official Reserve Website)|url=http://rdeysky.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/80/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Rostov]] | [[File:Wild horses in Rostovsky nature reserve.jpg|150px|alt=Rostov Zapovednik]] | [[Rostovska oblast]] <br /><small>{{coord|46|27|53|N|43|3|2 |E|name=Rostov|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.rgpbz.ru/ Ростовский] | 9465 ha | 1995 | Severozahodni del depresije Kuma-Manič, otokov jezera Manič-Gudilo, Požgani otoki in sosednje vode jezera. Zmerno suha stepa doline Manič.<ref name="parksite-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Official Reserve Website)|url=http://www.rgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/81/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125175247/http://www.zapoved.ru/catalog/81/|url-status=dead}}</ref> Biosferni rezervat "Rostovski" je dobil status leta 2008 s sklepom Sveta programa "Človek in biosfera" Unesca. |- !scope='row' | [[Sajano-Šušenski naravni rezervat]] | [[File:Sayano-Shushensky reservate, Enisey river.jpg|150px|alt=Sayano-Shushenski Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|52|7|44|N|91|47|34 |E|name=Sayano-Shushenski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sayanzapoved.ru/ Саяно-Шушенский] | 390.368 ha | 1976 |Rezervat v oddaljenem območju Zahodnega Sajana na jugu ozemlja Krasnojarsk na levem bregu reke Jenisej na območju vpliva rezervoarja Sajano-Šušenskoje.<ref name="parksite-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Official Reserve Website)|url=http://www.sayanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/82/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224103813/http://www.zapoved.ru/catalog/82|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šajtan-Tau]] | [[File:Р.Сакмар.jpg|150px|alt=Shatan-Tau Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|47|17|N|57|25|3 |E|name=Shaytan-Tau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Шайтан-Тау] | 6726 ha | 2014 | Je v gorovju Šajtantau, južni Ural. Glavni namen rezervata je ohranjanje Dubravnaja stepe in pomembnih habitatov redkih vrst rastlin in živali.<ref name="parksite-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šulgan-Taš]] | [[File:Капова пещера.jpg|150px|alt=Kapova Cave in Shulgan-Tash]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|2||N|57|3| |E|name=Shulgan-Tash|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.shulgan-tash.ru/Шульган-Таш]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} | 22.531 ha | 2014 | Šulgan-Taš vsebuje nekaj najstarejših jam človeških bivališč (Kapova jama), datiranih v 14.-17. stoletje pred našim štetjem. Rezervat je znan tudi po tem, da je edini rezervat na svetu za starodavno čebelarsko (čebelarsko) prakso gojenja divjih čebel v votlih drevesih.<ref name="parksite-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sihote-Alin]] | [[File:Sopka in south Sikhote-Alin.JPG|150px|alt=Sikhote-Alin Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|20|0|N|136|10|0 |E|name=Sikhote-Alin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/ Сихотэ-Алинский им. К.Г. Абрамова] | 401.428 ha | 1935 | Gorovje v Primorskem in Habarovskem okraju v Rusiji, ki se razteza približno 900 kilometrov severovzhodno od ruskega pacifiškega pristanišča [[Vladivostok]]. Zmerni gozd in velika biotska raznovrstnost.<ref name="parksite-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126023338/http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/84/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sohondo]] | [[File:Sokhondo Nature Reserve.jpg|150px|alt=Sokhondo Zapovednik]] | ukinjena [[Čitska oblast]] <br /><small>{{coord|49|41|37|N|111|5|27 |E|name=Sokhondo|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://sokhondo.ru/ Сохондинский] | 210.985 ha | 1973 | Eden najvišjih delov visokogorja Hentei-Čikoj z gorovjem Sohondo. Golec Sohondo je starodavni vulkan. Rezervat vključuje številna jezera ledeniškega izvora.<ref name="parksite-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Official Reserve Website)|url=http://sokhondo.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/85/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Južni Ural]] | [[File:Лес вокруг г.Ямантау.jpg|150px|alt=South Ural Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|54|20|48|N|57|53|9 |E|name=South Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.south-ural-reserve.ru/ Южно-Уральский] | 252.800 ha | 1979 | Ekosistemi gorske tajge v najvišjem delu južnega Urala v Republiki Baškortostan in regiji Čeljabinsk. Več gorskih verig - Mašak, Zigalga, Nara Kumardak in Jamantau. Gora Jamantau z višino 1640 metrov je najvišja gora južnega Urala.<ref name="parksite-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Official Reserve Website)|url=http://www.south-ural-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/108/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tajmir]] | [[File:Вовсю цветет мощный мытник лисохвостовидный.jpg|150px|alt=Taymyr Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|73|57|0|N|99|1|0 |E|name=Taymyr|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Таймырский] | 1.781.928 ha | 1979 | Je na polotoku Tajmir v Krasnojarskem okraju. Območje je bilo ustanovljeno za gnezdišča rdečeprsih gosi (''Branta ruficollis'' protection), kot tudi poletne rezidence divjih severnih jelenov (''Rangifer tarandus'') in biotsko raznovrstnost jezera Tajmir.<ref name="parksite-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/87/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Teberda]] | [[File:Гора Белалакая.JPG|150px|alt=Teberda Zapovednik]] | [[Karačaj-Čerkezija]] <br /><small>{{coord|43|21|0|N|41|42|0 |E|name=Teberda|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://teberda.org.ru/ Тебердинский] | 84.996 ha | 1936 | Je na severnih pobočjih Visokega Kavkaza. Različnost terena je ekstremna: 31,7 % gozdov, 20 % travnikov, 8,5 % ledenikov, 38,4 % kamnin in melišč, 0,7 % - voda (157 jezer in 109 ledenikov).<ref name="parksite-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Official Reserve Website)|url=http://teberda.org.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205202856/http://teberda.org.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/88/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Tigirekski naravni rezervat]] | [[File:Shlyapnaya mountain.jpg|150px|alt=Tigireksky Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|51|0|0|N|82|55|0 |E|name=Tigireksky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://tigirek.ru// Тигирекский] | 40.693 ha | 1999 | Jugozahodni del ozemlja Altaj, vključno z mejo. Černeva tajga in stepa; kraška pokrajina in jame.<ref name="parksite-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Official Reserve Website)|url=http://tigirek.ru//|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127110230/http://tigirek.ru//|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/37/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tunguska]] | [[File:Росомаха подошла к следу снегохода и вернулась.jpg|150px|alt=Tunguska]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|60|43|53|N|101|58|3 |E|name=Tunguska|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.tunzap.ru/ Тунгусский] | 296.562 ha | 1995 | Je v osrednjem delu Srednjesibirske planote. Zaradi meteorita leta 1908 je bilo posekanih in požganih več kot 2000 km² borealnih gozdov. Tajga, prizadeta na območju nesreče, je bila obnovljena v zadnjih 100 letih.<ref name="parksite-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Official Reserve Website)|url=http://www.tunzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/89/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Biosferni rezervat kotline Uvs Nuur]] | | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|50|41|0|N|94|2|0 |E|name=Ubsunur Hollow|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ubsunur.3dn.ru/ Убсунурская котловина] | 323.198 ha | 1993 | Krhka gorska kotanja ali depresija, ki je na ozemeljski meji Mongolije in Republike Tuva Ruske federacije med gorami - gorovjem Tannu-Ola in gorovjem Altaj - del kombinacije dvignjenih zemljišč in depresij. Tu se najbolj severna [[puščava]] na svetu sreča z najbolj južnim območjem [[tundra|tundre]] na svetu<ref name="parksite-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Official Reserve Website)|url=http://ubsunur.3dn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/90/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zgornji Tazovski]] | [[File:Прекрасный Верхне-Тазовский заповедник)).jpg|150px|alt=Upper Taz Zapovednik]] | [[Jamalo-Nenško avtonomno okružje]] <br /><small>{{coord|63|30|14|N|84|3|28 |E|name=Upper Taz|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ Верхне-Тазовский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ |date=2016-01-26 }} | 631.308 ha | 1986 | Ozemlje, ki je na vzhodno-osrednjem robu Zahodnosibirske nižine, je razdeljeno na dva gozdova - Pokolskoe in Taz, ki ščitita levi breg reke Rata.<ref name="parksite-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Official Reserve Website)|url=http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/17/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125144212/http://www.zapoved.ru/catalog/17/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Usuriski naravni rezervat]] | [[File:Уссурийский заповедник.jpg|150px|alt=Ussurisky Zapovednik]] | [[Primorsko okraj]] <br /><small>{{coord|43|40|49|N|132|32|44 |E|name=Ussurisky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ussuriysky.ru/ Уссурийский] | 40.432 ha | 1932 | Je na južnem robu gorovja Przewalski, v zgornjem toku reke Komarovke. Na vzhodu rezervata so povirja desnih pritokov reke Artemivke.<ref name="parksite-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Official Reserve Website)|url=http://www.ussuriysky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125195112/http://www.ussuriysky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/91/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Višera]] | [[File:Ишерим.JPG|150px|alt=Vishera Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|61|29|0|N|59|13|0 |E|name=Vishera|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vishersky.ru/ Вишерский] | 241.200 ha | 1991 | Več kot 75 %, ki ga pokrivajo gozdovi, je glavna reka Višera, ki teče skozi naravni rezervat približno 130 km. Skrajna severna točka naravnega rezervata (ki je tudi najsevernejša v Permskem okraju) je razdeljena na porečja reke Kame, Pečore in Oba. Manjši prebivalci tega kraja so ljudstvo [[Mansi]], zaradi česar je zanimiva etnografska regija.<ref name="parksite-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Official Reserve Website)|url=http://www.vishersky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/20/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Visim]] | [[File:Гора "Старик-камень".jpg|150px|alt=Old Stone Mountain, in the buffer zone of Visim Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|24|25|N|59|33|55 |E|name=Visim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://visimskiy.ru/ Висимский] | 33.487 ha | 1971 | Južna tajga nizki srednji Ural. Večina rezervata je na njegovem zahodnem pobočju v povirju reke Sulёm, desnega pritoka reke Čusovoj, ki je del obsežnega porečja Volga-Kama.<ref name="parksite-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Official Reserve Website)|url=http://visimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/192/%D0%92%D0%B8%D1%81%D0%B8%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B3%D0%BE%D1%81%D1%83%D0%B4%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B1%D0%B8%D0%BE%D1%81%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vitim]] | [[File:Озеро Угловое.jpg|150px|alt=Towards east order of Vitim Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|57|12|10|N|116|48|28 |E|name=Vitim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vitimskiy.ru/ Витимский] | 585.021 ha | 1982 | Del območja gora in jezer Sajano-Bajkal, severovzhodno od Bajkalskega jezera. Posebno znanstveno in kulturno vredno je jezero Oron.<ref name="parksite-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Official Reserve Website)|url=http://www.vitimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025824/http://www.vitimskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/19/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Volško-kamski naravni rezervat]] | [[File:Раифское озеро.jpg|150px|alt=Volga-Kama Zapovednik]] | [[Tatarstan]] <br /><small>{{coord|55|18|10|N|49|17|10 |E|name=Volga-Kama|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm Волжско-Камский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm |date=2016-12-21 }} | 10.091 ha | 1960 | Volško-kamski naravni rezervat je na sotočju reke [[Volga|Volge]], reke [[Kama (reka)|Kame]] in reke [[Mjoša]]. Rezervat ima dva odseka, eden na levem bregu Volge, na dejanskem sotočju rek, drugi odsek približno 100 km navzgor po Volgi na zahodnem obrobju mesta [[Kazan]].<ref name="parksite-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Official Reserve Website)|url=http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/21/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Voroneški naravni rezervat]] | [[File:Река Усманка.JPG|150px|alt=Voronezh Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|44|8|N|39|34|9 |E|name=Voronezh|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-vrn.ru/ Воронежский] | 31.053 ha | 1927 | Eden najstarejših naravnih rezervatov v Rusiji je 40 km severno od središča Voroneža. Prva poskusna drevesnica bobrov na svetu za vzrejo in preučevanje [[bober|bobra]].<ref name="parksite-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-vrn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/22/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Voronina]] | [[File:Воронинский заповедник.jpg|150px|alt=Voronina Zapovednik]] | [[Tambovska oblast]] <br /><small>{{coord|51|31|29|N|42|36|52 |E|name=Voronina|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.voroninsky.ru/ Воронинский] | 10.819 ha | 1994 | Je v dolini reke Crov (desni pritok reke Hoper), gozdno-stepsko območje.<ref name="parksite-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Official Reserve Website)|url=http://www.voroninsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021164322/http://www.voroninsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/23/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Vranglov otok]] | [[File:Wrangel sunrise.jpg|150px|alt=Wrangel Island Zapovednik]] | [[Čukotka]] <br /><small>{{coord|71|14|0|N|179|25|0 |E|name=Wrangel Island|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ostrovwrangelya.org/ Остров Врангеля] | 2.225.650 ha | 1976 | Otok v Arktičnem oceanu, med [[Čukotsko morje|Čukotskim]] in [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]]. [[Vrangelov otok]] leži ob poldnevniku 180 °. Sestavljen je iz južne obalne ravnine, ki je široka kar 15 km; osrednji pas nizkoreliefnih gora; in severno obmorsko ravnino, ki je široka kar 25 km.<ref name="parksite-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Official Reserve Website)|url=http://www.ostrovwrangelya.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/73/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Juganski naravni rezervat]] | [[File:Юганский заповедник. р. Негусьях.JPG|150px|alt=Jerginsky Zapovednik]] | [[Marij El]] <br /><small>{{coord|59|32|21|N|74|37|48 |E|name=Jerginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ugansky.ru/ Юганский] | 648.636 ha | 1982 | V porečju Velikega Jugana (levi pritok Oba).<ref name="parksite-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Official Reserve Website)|url=http://ugansky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160118093714/http://www.ugansky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/102|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zeja]] | [[File:Зейский заповедник.jpg|150px|alt=Zeya Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|53|57|46|N|127|22|21 |E|name=Zeya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Зейский] | 99.390 ha | 1963 | Gorsko ozemlje na vzhodnem koncu grebena Tukuringra. Tajga gozd, macesen, mongolski hrast.<ref name="parksite-Zeya">"Zeya (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Zeya">{{navedi splet|title=Zeya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/36/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džiguli]] | [[File:Самарская Лука, гора Стрельная.jpg|150px|alt=Zhiguli Zapovednik]] | [[Samarska oblast]] <br /><small>{{coord|53|24|54|N|49|49|17 |E|name=Zhiguli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zhreserve.ru/ Жигулёвский им. И. И. Спрыгина] | 23.157 ha | 1966 | Je na Samara Bend v regiji Samara, kjer reka Volga niha okoli gorovja Žiguli.<ref name="parksite-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Official Reserve Website)|url=http://zhreserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/35/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |} == Unescova zaščita == === Biosferni rezervati === Od leta 1978 je UNESCO več kot trideset ruskih naravnih rezervatov razglasil za biosferne rezervate.<ref>{{navedi splet|title=Europe & North America &#124; United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080222011712/http://www.unesco.org/mab/BRs/EurBRlist.shtml|archive-date=February 22, 2008|website=www.unesco.org}}</ref> ===Svetovna dediščina=== Nekateri naravni rezervati v Rusiji so zaščiteni tudi s strani [[UNESCO|Unesca]] kot naravna [[svetovna dediščina]]: * [[Bajkalsko jezero]] (vključuje zapovednike Barguzin, Bajkal-Lena, zapovednik Bajkal, tri nacionalne parke in druga zavarovana območja); * [[Zahodni Kavkaz]] (vključuje Kavkaški biosferni rezervat, druga zavarovana območja; v perspektivi tudi dele biosfernega rezervata Teberda in [[Sočinski narodni park|narodnega parka Soči]]); * Zavarovano naravno območje v osrednjem delu gorovja [[Sihote-Alin]] (vključuje zapovednik Sihote-Alin in druga ozemlja); * [[Altaj]] oziroma [[Zlate gore Altaja]] (vključuje zapovednike Altaj in Katun ter druga zavarovana območja); * [[Vulkani Kamčatke]] (vključuje Kronotski zapovednik in štiri regionalne naravne parke); * [[Kurska kosa]] (vključuje narodni park Kurska kosa); * [[Komski pragozd]] (vključuje [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] biosferni rezervat in Narodni park Jugid va); * [[Kotlina Uvs Nuur]] (vključuje naravni rezervat Uvs Nuur); * [[Vranglov otok]] (vključuje narodni rezervat Vranglov otok). Običajno naravni rezervat zavzema le del veliko večjega območja svetovne dediščine. == Sklici == {{sklici|2}} ===Viri=== * Filonov, K.P. & Nukhimovskaya, Yu. D. (1990) ''Letopis' prirody v zapovednikakh SSSR: metodicheskoye posobiye''. Moscow: Nauka. {{ISBN|5-02-005470-4}}. * Kokorin, A.O., Kozharinov, A.V. & Minin A.A. (2001) ''Climate Change Impact on Ecosystems''. Moscow: WWF. {{ISBN|5-89932-024-9}}. * Leopold, Aldo (1968) ''Sand County Almanac''. London (&c): Oxford University Press. {{ISBN|0-19-500777-8}}. * Montgomery, D.R. ''Dirt: the Erosion of Civilizations''. Berkeley (&c): University of California Press. {{ISBN|0-520-24870-8}}. * Shtil'mark, F.R. (2003) ''History of the Russian Zapovedniks 1895-1995''. Edinburgh: Russian Nature Press. {{ISBN|0-9532990-2-3}}. * Volkov, A.E. (ed.) (1996) ''Strict Nature Reserves (Zapovedniki) of Russia: Collection of Chronicle of Nature data for 1991-1992''. Moscow: Sabashnikov Publishers. {{ISBN|5-8242-0051-3}}. * Weiner, D.R. (1999) ''A Little Corner of Freedom: Russian Nature Protection from Stalin to Gorbachev''. Berkeley: University of California Press. {{ISBN|0-520-23213-5}}. * Weiner, D.R. (2000) ''Models of Nature: Ecology, Conservation & Cultural Revolution in Soviet Russia'' (2nd edition). Pittsburgh Pa: University of Pittsburgh Press. {{ISBN|0-8229-5733-7}}. * [http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090125011318/http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps |date=2009-01-25 }}, under "Russian Protected Areas," at russianconservation.org, retrieved December 19, 2005. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nature reserves in Russia}} * [http://www.wild-russia.org/html/tour.htm Wild-russia.org: Descriptions of 47 Zapovedniks and National Parks] — ''text and images, arranged by bio-region.'' * {{in lang|en}}—[http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm Rusnatpress.org: List of Russian Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070623173036/http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm |date=2007-06-23 }} — ''with brief descriptions, contact details, and map coordinates''. * {{in lang|ru}}—[http://oopt.info/zp.html Oopt.info/zp: Tsentr dikoy prirody] — ''lists all Zapovedniks, with maps and images.'' * [http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html Isar.org: "Russia's Zapovednik System Reaches Out."] {{Webarchive|url=https://archive.today/20041221213521/http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html |date=2004-12-21 }} * [http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html Russianconservation.org: "Taking the Future of Russia's Protected Areas in Their Own Hands: Zapovednik Directors Meet in Vladivostok."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021200053/http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html |date=2016-10-21 }} * {{in lang|en}}—[http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai Altai-republic.ru: The Altai Reserve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927230026/http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai |date=2007-09-27 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Zavarovana območja Rusije‎]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] g23eywncv1kj7vn9pogytrr6apws344 0 517310 6653994 6555357 2026-03-31T21:26:21Z ~2026-20026-50 257444 Dodan projekt 6653994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani]]}} '''Miha Humar''', [[Slovenci|slovenski]] inženir lesarstva in univerzitetni profesor na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], * [[1975]] == Delo == Po zaključenemu študiju lesarstva se je na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] zaposlil kot raziskovalec ter tu kasneje zaključil doktorski študij in prejel Jesenkovo nagrado. Po doktoriranju je sprva na fakulteti deloval kot asistent, leta 2015 pa je postal [[redni profesor]] na področju patologije in zaščite lesa. Leta 2016 je postal dekan Biotehniške fakultete<ref name=":0">{{Navedi splet|title=O fakulteti / Zgodovina|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/zgodovina/#Dekani%20BF|website=www.bf.uni-lj.si|accessdate=2022-05-07}}</ref>, leta 2018 pa prodekan. Humar je aktiven član več znanstvenih in uredniških odborov. Skupaj s Hojko Kraigher je že od leta 2009 odgovoren za organizacijo letnega znanstvenega srečanja Gozd in les. Koordiniral je več [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] aplikativnih in CRP projektov ter njihove raziskovalne programe.<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/11178|website=cris.cobiss.net|accessdate=2022-05-07}}</ref> Svoje spoznanja je objavil v več kot 200 znanstvenih člankih, od tega 160 v revijah s [[Faktor vpliva|faktorjem vpliva]].<ref>{{Navedi splet|title=Miha Humar's Publons profile|url=https://publons.com/researcher/1200965/miha-humar/|website=publons.com|accessdate=2022-05-07|language=en}}</ref> Je tudi soavtor dveh mednarodnih [[Patent|patentov]] <ref>{{Citat|title=Solution for Wood Preservation|url=https://patentscope.wipo.int/search/en/detail.jsf?docId=WO2006031207&_cid=P10-L2VO2S-88438-1|date=2006-03-23|accessdate=2022-05-07|language=en|first=Stojan|last=Kosmerl|first2=Miha|last2=Humar|first3=Franc|last3=Pohleven}}</ref>. Na podlagi teh patentov je bil razvit in komercializiran biocidni proizvod [https://silvaprodukt.si/izdelek/silvanolin/ Silvanolin], ki je še danes najpomebnejši proizvod za industrijsko impregnacijo lesa v Sloveniji. Trenutno raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, razvoja klasičnih [[Biocid|biocidnih]] in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkusi.<ref>{{Navedi splet|title=Global field sites|url=https://www.irg-wp.com/testsites/Ljubljana.html|website=www.irg-wp.com|accessdate=2023-02-13}}</ref> Poleg tega se vedno bolj posveča lesu v kulturni in tehnični dediščini. Sodeloval je pri oceni stanja lesa v številnh objektih (Partizanska bolnica Franja, Prešernova rojstna hiša, Rotovž Maribor, Villa de Seppi - Hrastnik, Rudnik Sitarjevec, Dom v Kamniški Bistrici, Grad Leskovec, Grad Negova, Ruardova graščina Jesenice, Muzej na prostem Zaprice, Mali grad Kamnik, Javorca, Celjski strop, Jarmovi kipi v Ribnici in Kočevju ...). Leta 2022 je na Bledu organiziral 53 letno konferenco o Zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=IRG Wood Protection|url=https://www.irg-wp.com/|website=www.irg-wp.com|accessdate=2022-06-21}}</ref> za kar je bil nagrajen s častnim nazivom Kongresni ambasador.<ref name=":2" /> == Odgovornosti == * Namestnik prodekanje za področje lesarstva na Biotehniški fakulteti (2010 - 2012) * Prodekan za področje [[Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Lesarstva]] na Biotehniški fakulteti (2012 - 2014) * Prodekan za znanstveno raziskovalno delo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2014 - 2016)<ref name=":0" /> * [[Dekan (šolstvo)|Dekan]] Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2016 - 2018)<ref name=":0" /> * Prodekan za gospodarske zadeve in razvoj Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2018 - 2020)<ref name=":0" /> * Prodekan za gospodarske zadeve in razvoj Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2020 - 2022)<ref name=":0" /> * Predstojnik Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa (2016 - )<ref>{{Navedi splet|title=Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani|url=https://www.bf.uni-lj.si/|website=www.bf.uni-lj.si|accessdate=2022-06-21}}</ref> * Član Znanstvenega sveta ZRC-SAZU (2024 - 2028) == Uredniško delo in organizacija konferenc == * Odgovorni urednik revije Les (2009 - 14) * Gostujoči urednik revije Forests (2018-19; 2020-22)<ref>{{Navedi splet|title=Forests|url=https://www.mdpi.com/journal/forests/sectioneditors/Wood_Science|website=www.mdpi.com|accessdate=2022-05-07|language=en}}</ref> * Član uredniškega odbora revije Les, (2007 -)<ref>{{Navedi splet|title=Editorial Team {{!}} Les/Wood|url=https://www.les-wood.si/index.php/leswood/about/editorialTeam|website=www.les-wood.si|accessdate=2022-05-07|archive-date=2022-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220507094937/https://www.les-wood.si/index.php/leswood/about/editorialTeam|url-status=dead}}</ref> * Član uredniškega odbora revije Gozdarski vestnik (2019 - 2024)<ref>{{Navedi splet|title=Gozdarski vestnik {{!}} ZGDS|url=http://zgds.si/gozdarski-vestnik/|accessdate=2022-05-07|language=sl-SI}}</ref> * Član uredniškega odbora Wood Resarch (2013 -) * Član uredniškega odbora Wood Material Science & Engineering (2017 -)<ref>{{Navedi splet|title=Wood Material Science and Engineering Editorial Board|url=https://www.tandfonline.com/action/journalInformation?show=editorialBoard&journalCode=swoo20&|website=www.tandfonline.com|accessdate=2022-05-07}}</ref> * Član uredniškega odbora International Biodegradation and Biodeterioration (2014 -)<ref>{{Navedi splet|title=Editorial board - International Biodeterioration & Biodegradation {{!}} ScienceDirect.com by Elsevier|url=https://www.sciencedirect.com/journal/international-biodeterioration-and-biodegradation/about/editorial-board|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2022-05-07}}</ref> * Član uredniškega odbora SN Applied Sciences (2020 - 23)<ref name=":3">{{Navedi splet|title=SN Applied Sciences|url=https://www.springer.com/journal/42452/editors|website=Springer|accessdate=2022-05-07|language=en|archive-date=2022-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220409180230/https://www.springer.com/journal/42452/editors|url-status=dead}}</ref> * Pridružen urednik (Associate Editor) SN Applied Sciences (2023 - )<ref name=":3" /> * Član uredniškega odbora International Wood Products Journal (2024 - )<ref>{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/editorial-board/IWP|title=International Wood Products Journal|date=24.11.2024}}</ref> == Članstva == *So-ustanovitelj in prvi predsednik [[Klub alumnov|Alumni]] kluba [[Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelka za lesarstvo]] BF, UL (2008 - 12) * Član strokovnega sveta pri [[Družba slovenskih državnih gozdov|Družbi Slovenski državni gozd]] SIDG (2017 – 22; 2022 - 26; 2026 - 2031)<ref>{{Navedi splet|title=Strokovni svet|url=https://sidg.si/index.php/o-sidg/organi-sidg/strokovni-svet-sidg|website=sidg.si|accessdate=2022-05-07|archive-date=2022-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523175859/https://sidg.si/index.php/o-sidg/organi-sidg/strokovni-svet-sidg|url-status=dead}}</ref> * Član strokovnega sveta pri strateškem inovacijskem partnerstvi Pametne zgradbe in dom z lesno verigo (2016 -). * Predsednik Znanstvenega sveta Biotehniških ved [[ARRS]] (2021 - 25)<ref>{{Navedi splet|title=ARRS - Agencija - Stalna strokovna telesa|url=https://www.arrs.si/sl/agencija/organi/stalna-telesa.asp|website=www.arrs.si|accessdate=2022-05-07}}</ref> * Član strokovnega sveta (Scientific Programme Comitte) mednarodnega društva o zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP) (2012 - 18) <ref name=":1" /> * Član upravnega odbora (Executive committee) mednarodnega društva o zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP) (2018 - 22) <ref name=":1" /> * Član Sveta za gozdno-lesno verigo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2022 - 27)<ref>{{Navedi splet|title=Svet za gozdno-lesno verigo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/svet-za-gozdno-lesno-verigo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-23|language=sl}}</ref> * Član nacionalne komisije za inovacije pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=NACIONALNA KOMISIJA {{!}} DAN INOVATIVNOSTI 2022|url=https://daninovativnosti.gzs.si/nacionalna-komisija/|accessdate=2022-11-30|language=en-US|archive-date=2022-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221130233145/https://daninovativnosti.gzs.si/nacionalna-komisija/|url-status=dead}}</ref> (2019 -) * Podpredsednik mednarodnega društva o zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP) (2023 - 2025)[https://www.irg-wp.com/about-current.html] * Predsednik mednarodnega društva o zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP) (2025 - 2028)<ref>{{Navedi splet|title=IRG Wood Protection|url=https://www.irg-wp.com/|website=www.irg-wp.com|accessdate=2025-06-30}}</ref> * izredni član [[SAZU]] v razredu za naravoslovne vede (2023 -) == Nagrade in priznanja == * IRG Ron Cockroft Award, International Research Group on Wood Preservation (1998) * Jesenkova nagrada [[Univerza v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] za najboljšega doktoranda (2003)<ref>{{Navedi splet|title=O fakulteti / Priznanja, nagrade / Jesenkove nagrade|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/priznanja-nagrade/jesenkove-nagrade/#Vsi%20prejemniki%20Jesenkovih%20nagrad%20na%20povezavi|website=www.bf.uni-lj.si|accessdate=2022-05-07}}</ref> * Priznanje [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] (skupinsko Katedri za patologijo lesa) 2008 * Posebno priznanje Zveze lesarjev Slovenije (skupinsko) 2011 * Pohvala [[Univerza v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] za uspešno pedagoško delo (2006, 2010, 2014) * Nagrada za Naj [[Inovacija|inovacijo]] iz RR organizacij na Forumu Inovacij (2014) * [[Puhovo priznanje]] za dosežke v lesarstvu (2016)<ref>{{Navedi splet|title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti|url=https://old.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html|website=old.delo.si|date=2016-11-21|accessdate=2022-05-07|language=sl-si|first=Silvestra Rogelj|last=Petrič}}</ref> * Priznanje B[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|iotehniške fakultete]] za izgradnjo lesenega prizidka Oddelka za lesarstvo (skupinsko) (2016) * Nagrada za izvrstnega recenzenta pri reviji [[International Biodegradation and Biodeterioration.|International Biodegradation and Biodeterioration (2016, 2017)]] * Zlata plaketa [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2019)<ref>{{Navedi splet|title=Slavnostna seja Senata Univerze v Ljubljani|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2019120511323872/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2022-05-07|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani|archive-date=2023-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230527053525/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2019120511323872/|url-status=dead}}</ref> * Uvrstitev v skupino 2% najboljših raziskovalcev na področju delovanja (Stanfordska lestvica) (2020, 2021, 2022, 2023, 2024)<ref>{{Navedi revijo|last=Ioannidis|first=John P. A.|date=2022-11-03|title=September 2022 data-update for "Updated science-wide author databases of standardized citation indicators"|url=https://elsevier.digitalcommonsdata.com/datasets/btchxktzyw|language=en|volume=5|doi=10.17632/btchxktzyw.5}}</ref> * Kongresni ambasador Slovenije za leto 2022<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Častni naziv Kongresna ambasadorka in Kongresni ambasador Slovenije 2022 je prejelo 14 izjemnih posameznikov {{!}} The Slovenian Convention Bureau|url=https://www.slovenia-convention.com/castni-naziv-kongresna-ambasadorka-in-kongresni-ambasador-slovenije-2022-je-prejelo-14-izjemnih-posameznikov/|accessdate=2022-11-23|language=en-US|first=Slovenian Convention|last=Bureau}}</ref> * Zahvala Gozdarskega inštituta Slovenije za izjemno znanstveno-strokovno sodelovanje (2022) * Članek o lastnostih lesa [https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpls.2022.860734/full Duglazije] je bil izbran med izbor dosežkov Odlični v znanosti 2023 s strani ARIS<ref>{{Navedi splet|title=ARIS - Dogodki - Nacionalni dogodek Dan ARRS 2021: Podpiramo odličnost|url=https://www.arrs.si/sl/dogodki/21/najava-dan-arrs.asp|website=www.arrs.si|accessdate=2023-11-29}}</ref> * Priznanje za "Outstanding Editors and Peer Reviewers" revije založbe Springer Nature: Discover Applied Sciences (2024)<ref>{{Navedi splet|title=Discover Applied Sciences|url=https://link.springer.com/journal/42452/updates/25571410|website=SpringerLink|accessdate=2024-08-12|language=en}}</ref> * [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214509524010726 Članek] o pomenu ekstraktivov za določanje naravne odpornosti lesa je prejel nagrado Odlični v znanosti 2025 s strani ARIS<ref>{{Navedi splet|title=ARIS - Promocija znanosti - Odlični v znanosti|url=https://www.arrs.si/sl/promocija/odlicni/|website=www.arrs.si|accessdate=2025-11-12}}</ref> == Projekti<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/11178|website=cris.cobiss.net|accessdate=2022-06-21}}</ref> == * Koordinator programske skupine P4-0015 - Les in lignocelulozni kompoziti (2009 - ) * Koordinator velikega temeljnega projekta ARIS J7-50231 - GROWTH: Rastni potencial in lastnosti lesa izbranih drevesnih vrst različnih provenienc: možnosti zaščite z modifikacijo in izzivi pri odzivanju na podnebne spremembe (2024-2027) <ref>{{Navedi splet|title=ARIS - Raziskovalni projekti - Rezultati Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2023|url=http://www.aris-rs.si/sl/progproj/rproj/rezultati/23/rezult-razp-rp-2023.asp|website=www.aris-rs.si|accessdate=2023-10-04}}</ref> * Koordinator projekta V4-2017 - Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizko-ogljično družbo (2020 - 2023) * Koordinator projekta L4-5517 - Preprečevanje vlaženja lesa, kot merilo učinkovitosti zaščite lesa pred glivami razkrojevalkami (2013 - 2016) * Koordinator projekta V4-1139 - Določitev ogljičnega odtisa primarnih lesnih proizvodov (2010 - 2012) * Koordinator projekta V4-1010 - Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije (2010 - 2012) * Koordinator projekta L4-0820 - Uporaba vodnih emulzij montana in karnauba voskov za zaščito lesa pred glivami (2008 - 2011) * Koordinator projekta L4-7163 - Racionalna raba lesa v kontekstu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (2005―31.8.2008) * Koordinator projekta L4-6209 - Razvoj anorganskih zaščitnih sredstev za les brez kromovih spojin (2004 - 2007) * Vodja delovnih skupin pri industrijskih projektih v okviru pametne specializacije (TIGR4smart, Iqdom in Woolf) (2017-2022) * Član projektne skupine H2020 Wintherwax – Fast track to inovations (2016-2018) * Vodja slovenskega dela projekta v okviru iniciative ERA NET Wood wisdom net – ReWoBioRef (2014-2017) * Vodja slovenskega dela projekta: [[:en:Interreg|Interreg]] Slo-Ita Durasoft - Innovative technologies to improve the durability of traditional wooden structures in socio-ecologically sensitive environments (2020-2022)<ref>{{Navedi splet|title=DuraSoft|url=https://www.ita-slo.eu/en/durasoft|website=Italia Slovenia|date=2020-06-09|accessdate=2022-06-21|language=en}}</ref> * Vodja slovenskega dela projekta: ONEforest – H2020, (2021 –2024) Multi-criteria decision support system for a common forest management to strengthen forest resilience, harmonise stakeholder interests and ensure sustainable wood flows<ref>{{Navedi splet|title=home {{!}} ONEforest|url=https://www.oneforest.eu/|website=www.oneforest.eu|accessdate=2022-06-21}}</ref> * Koordinator Innterreg projekta Italija-Slovenija: WoodInnovate - Naslavljanje podnebnih izzivov preko valorizacije lesa poškodovanega v ujmah v Alpsko-Jadranski regiji (2025-2027)[https://www.ita-slo.eu/sl/razpisi/razpis-za-standardne-projekte-st-032024] * Koordinator projekta na temo občanske znanosti: Lesene strehe: žagane ali klane? ARIS (2025-2026) * Koordinator projekta: ARIS-TRL-3-6-2025/14; Pametne, trajnostne modularne inovacije prihodnosti za kakovostno bivanje (5 mio€) (2026-2029) == Zasebno življenje == Miha Humar z družino živi v [[Komenda|Komendi]]. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Miha}} [[Kategorija:Slovenski inženirji lesarstva]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] kd7kt0po3ce9babquk5o0hrk16yc4ak 0 517690 6653785 6653263 2026-03-31T13:51:34Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Športni objekti na Poljskem]]; ±[[Kategorija:Športne dvorane]]→[[Kategorija:Športne dvorane na Poljskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prizorišče | name = | native_name = | native_name_lang = | nickname = | logo_image = | logo_size = | logo_alt = | logo_caption = | image = Katowice Spodek- Nowa elewacja.jpg | image_size = | image_upright = | image_alt = | caption = | image_map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_relief = | fullname = | former names = | address = Aleja Korfantego 35 | city = [[Katovice]] | country = {{zastava|Poljska}} | location = | coordinates = {{Koord novi|50.266111|19.025278|type:landmark|display=inline,title}} | elevation = <!-- {{cvt|...|ft|m}} or {{cvt|...|m|ft}} --> | publictransit = | parking = | owner = | operator = | designation = | type = | genre = | seating_type = | suites = | capacity = 11.016 | record_attendance = | dimensions = | field_shape = | acreage = | surface = | scoreboard = | screens = | currentuse = | production = | broke_ground = | built = 1964–1971 | opened = {{Začetni datum|1971|05|08|df=y}} | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | rebuilt = | yearsactive = | cost = | architect = | builder = | project_manager = | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = | main_contractors = | tenants = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | embedded = }} '''Spodek''' je večnamenska prireditvena dvorana v [[Katovice|Katovicah]] na [[Poljska|Poljskem]]. Namenjena je predvsem športnim in kulturnim dogodkom. Dvorana ima 11.016 sedežev. Zgrajena je bila v letih 1964–1971. == Dogodki == === Šport === * [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1975]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1976]] * [[Evropsko prvenstvo v košarki 2009]] * [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2014]] * [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2016]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016]] (1. Divizija) * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021]] * [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022]] === Koncerti === V dvorani so med drugim nastopili: [[Metallica]], [[Mike Oldfield]], [[Rammstein]], [[Jean-Michel Jarre]], [[Pearl Jam]], [[Depeche Mode]], [[Genesis (glasbena skupina)|Genesis]], [[Leonard Cohen]], [[Slash]], [[Eric Clapton]], [[Green Day]] in [[Modern Talking]]. == Viri == * [https://handball23.com/arenas/spodek-3/ Spodek &ndash; IHF 2023 World Men&#039;s Championship] {{Ikona en}} * [https://katowice.naszemiasto.pl/katowice-spodek-konczy-50-lat-to-symbol-miasta-i-arena/ar/c1-8267654 Katowice. Spodek kończy 50 lat. To symbol miasta i arena największych sportowych i muzycznych wydarzeń] {{Ikona pl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športne dvorane na Poljskem]] ‎ [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1971]] [[Kategorija:Katovice]] h2mlr8zvxsjk95kwosbz72whmku6fj7 0 519683 6653744 6203992 2026-03-31T13:28:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave |name=Ukrajinska abeceda |sample= Ukrainian alphabet in capital letters.svg |type=[[abeceda]] |typedesc= |time=10. stoletje (starovzhodnoslovansko) do danes; moderna ukrajinščina: 18. stoletje |languages=[[ukrajinščina]]|fam1=[[Egipčanski hieroglif]]i<ref>Himelfarb, Elizabeth J. "First Alphabet Found in Egypt", Archaeology 53, Issue 1 (Jan./Feb. 2000): 21.</ref> |fam2=[[Feničanska abeceda]] |fam3=[[Grška abeceda]] (delno [[glagolica|abeceda glagolice]]) |fam4=[[Zgodnja cirilska abeceda]]|sisters=[[ukrajinska latinica]] <br/>[[panonska rusinščina|panonsko rusinski]] <br/>[[Rusinščina|karpatsko rusinskia]] <br/>[[ruska abeceda|ruski]] <br/>[[beloruska abeceda|beloruski]] <br/>[[bolgarska abeceda|bolgarski]] |children= |unicode=Podmnožica [[Unicode Cyrillic|Cyrillic (U+0400 ... U+04F0)]] |iso15924=Cyrl }} '''Ukrajinska abeceda''' je [[Abeceda|nabor črk]], ki se uporabljajo za pisanje [[Ukrajinščina|ukrajinščine]], ki je uradni jezik [[Ukrajina|Ukrajine]]. Je ena od različic [[Cirilica|cirilice]]. Moderna ukrajinska abeceda je sestavljena iz 33 črk. V ukrajinščini se imenuje {{Jezik|uk|українська абетка}} ({{IPA-uk|ʊkrɐˈjinʲsʲkɐ ɐˈbɛtkɐ|IPA}}; <small>tr.</small> ''Ukrajins'ka abetka''), iz začetnih črk ''[[а]]'' (<small>tr.</small> ''a'') in ''[[б]]'' (<small>tr.</small> ''b''); {{Jezik|uk|алфавіт}} (<small>tr.</small> ''alfavit''); ali arhaično, {{Jezik|uk|азбука}} (<small>tr.</small> ''azbuka''), iz [[Akrofonija|akrofonskih]] [[Zgodnja cirilica|zgodnjih cirilskih]] črkovnih imen {{Jezik|orv|азъ}} (<small>tr.</small> ''az'') in {{Jezik|orv|буки}} (<small>tr.</small> ''buki''). Ukrajinsko besedilo se včasih za necirilične bralce ali sisteme za transliteracijo [[Romanizacija|romanizira]] (napiše z [[Latinska abeceda|latinsko abecedo]]). Obstaja več splošnih metod za [[Romanizacija ukrajinščine|romanizacijo ukrajinščine]], vključno z mednarodnim standardom za transkripcijo iz cirilice v latinico [[ISO 9]]. == Abeceda == {| style="font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |1 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |2 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |3 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |4 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |5 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |6 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |7 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |8 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |9 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |10 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |11 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |А<br />а | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Б<br />б | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |В<br />в | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Г<br />г | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ґ<br />ґ | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Д<br />д | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Е<br />е | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Є<br />є | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ж<br />ж | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |З<br />з | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |И<br />и |- style="font-size:x-small; color:#8c8c7b" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |12 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |13 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |14 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |15 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |16 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |17 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |18 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |19 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |20 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |21 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |22 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |І<br />і | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ї<br />ї | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Й<br />й | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |К<br />к | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Л<br />л | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |М<br />м | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Н<br />н | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |О<br />о | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |П<br />п | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Р<br />р | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |С<br />с |- style="font-size:x-small; color:#8c8c7b" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |23 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |24 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |25 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |26 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |27 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |28 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |29 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |30 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |31 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |32 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |33 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Т<br />т | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |У<br />у | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ф<br />ф | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Х<br />х | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ц<br />ц | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ч<br />ч | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ш<br />ш | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Щ<br />щ | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ь<br />ь | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ю<br />ю | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Я<br />я |} Abeceda je sestavljena iz 33 črk, ki predstavljajo 38 [[Fonem|fonemov]] (pomenskih glasovnih enot) in dodatni znak, apostrof. Ukrajinski [[pravopis]] (pravila pisanja) temelji na fonemskem načelu, pri čemer ena črka običajno ustreza enemu fonemu. Pravopis ima tudi primere, v katerih se uporabljajo pomenska, zgodovinska in morfološka načela. V ukrajinski abecedi je lahko "Ь" tudi zadnja črka v abecedi (to je bil njen uradni položaj od 1933 do 1990 leta). Dvajset črk predstavlja [[Soglasnik|soglasnike]] ({{lang|uk|б}}, {{lang|uk|г}}, {{lang|uk|ґ}}, {{lang|uk|д}}, {{lang|uk|ж}}, {{lang|uk|з}}, {{lang|uk|к}}, {{lang|uk|л}}, {{lang|uk|м}}, {{lang|uk|н}}, {{lang|uk|п}}, {{lang|uk|р}}, {{lang|uk|с}}, {{lang|uk|т}}, {{lang|uk|ф}}, {{lang|uk|х}}, {{lang|uk|ц}}, {{lang|uk|ч}}, {{lang|uk|ш}}, {{lang|uk|щ}}), deset [[Samoglasnik|samoglasnike]] ({{lang|uk|а}}, {{lang|uk|е}}, {{lang|uk|є}}, {{lang|uk|и}}, {{lang|uk|і}}, {{lang|uk|ї}}, {{lang|uk|о}}, {{lang|uk|у}}, {{lang|uk|ю}}, {{lang|uk|я}}) in dva [[Polglasnik|polglasnika]] (й/[[Й|yot]] in {{lang|uk|в}}). [[Ь|Mehki znak]] {{Jezik|uk|ь}}, ki se pojavi samo za soglasniki, pomeni, da je prejšnji soglasnik mehak ([[Palatalizacija|palataliziran]]). Tudi [[Nebni soglasnik|nebni soglasniki]] so palatalizirani, če jim sledijo nekateri samoglasniki: {{Jezik|uk|д}}, {{Jezik|uk|з}}, {{Jezik|uk|л}}, {{Jezik|uk|н}}, {{Jezik|uk|р}}, {{Jezik|uk|с}}, {{Jezik|uk|т}}, {{Jezik|uk|ц}} in {{Jezik|uk|дз}} se zmehčajo, ko jim sledi »mehki« samoglasnik: {{Jezik|uk|є}}, {{Jezik|uk|і}}, {{Jezik|uk|ю}}, {{Jezik|uk|я}}. Glej [[jotacija]]. [[Opuščaj|Apostrof]] izniči palatalizacijo na mestih, ki so običajna pravopisna pravila. V nekaterih besedah se pojavlja tudi za labialnimi soglasniki, na primer ім'я́ »ime«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120306062849/http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm|archivedate=2012-03-06|title=Read Ukrainian!}}</ref> Ohranjen je v transliteracijah iz latinske abecede: {{Jezik|uk|Кот-д’Івуар}} ([[Slonokoščena obala]]) in {{Jezik|uk|О’Тул}} (O'Toole). V abecedi obstajajo še druge izjeme glede na fonemsko načelo. Nekatere črke predstavljajo dva fonema: {{Jezik|uk|щ}} {{IPA|/ʃt͡ʃ/}}, {{Jezik|uk|ї}} {{IPA|/ji/}} ali {{IPA|/jɪ/}}, in {{Jezik|uk|є}} {{IPA|/jɛ/}}, {{Jezik|uk|ю}} {{IPA|/ju/}}, {{Jezik|uk|я}} {{IPA|/jɑ/}}, ko ne palatalizirajo predhodni soglasnik. [[Dvočrkje|Digrafi]] {{Jezik|uk|дз}} in {{Jezik|uk|дж}} se običajno uporabljajo za predstavitev posameznih [[Zlitnik|afrikat]] {{IPA|/d͡z/}} in {{IPA|/d͡ʒ/}}. Palatalizacija soglasnikov pred {{Jezik|uk|е}}, {{Jezik|uk|у}}, {{lang|uk|а}} je označena namesto tega z zapisom ustrezne črke {{Jezik|uk|є}}, {{Jezik|uk|ю}}, {{Jezik|uk|я}}. V primerjavi z drugimi ciriličnimi abecedami je sodobna<ref>{{Navedi splet|url=http://language-policy.info/2016/10/ministerstvo-osvity-i-nauky-nahaduje-pro-neobhidnist-zastosuvannya-derzhavnoji-movy-v-navchalnyh-zakladah/|title=Use of Ukrainian Language, Serbia|date=10 October 2016|accessdate=2022-05-30|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025014438/https://language-policy.info/2016/10/ministerstvo-osvity-i-nauky-nahaduje-pro-neobhidnist-zastosuvannya-derzhavnoji-movy-v-navchalnyh-zakladah/|url-status=dead}}</ref> ukrajinska abeceda najbolj podobna tistim iz drugih [[Vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikov]]: [[Beloruska abeceda|beloruska]], [[Ruska abeceda|ruska]] in [[Rusinščina|rusinska]]. Ohranila je dve zgodnji cirilični črki [[І|í]] (i) in [[И|iže]] ({{Jezik|uk|и}}) za predstavljanje sorodnih zvokov {{IPA|/i/}} in {{IPA|/ɪ/}} ter dve zgodovinski obliki [[Е|e]] ({{Jezik|uk|е}}) in [[Ukrajinski je|je]] (є). Njene edinstvene črke so naslednje: * [[Ґ|ge]] ({{Jezik|uk|ґ}}), ki se uporablja za manj pogost glas [[Zvočni velarni ploziv|velarni ploziv]] {{IPA|/ɡ/}}, medtem ko je v ukrajinščini navadni cirilični {{Jezik|uk|г}} predstavlja [[Zvočni glotalni frikativ|glotalni frikativ]], {{IPA|/ɦ/}}. * [[Ї|ji]] ({{Jezik|uk|ї}}) {{IPA|/ji/}} ali {{IPA|/jɪ/}}. [[Opuščaj|Apostrof]] se na tak način uporablja tudi v beloruskem pravopisu, isto funkcijo pa v ruščini opravlja [[Ъ|trdi znak]] ({{Jezik|uk|ъ}}): primerjajte ukrajinski {{Jezik|uk|об'єкт}} in beloruski {{Jezik|be-tarask|аб'ект}} vs. ruski {{Jezik|ru|объект}} ("predmet"). == Črke, prečrkovanje in izgovorjava == Ukrajinska vlada je leta 2010 določila enotno prečrkovalno tabelo za prečrkovanje ukrajinske cirilice v latinico, ki je namenjena angleško govorečim in se zato v slovenščini (in ostalih slovanskih jezikih) ne uporablja. V slovenščini prečrkovanje obravnava [[Slovenski pravopis]]. {| class="wikitable" |+ Črke in simboli ukrajinske abecede ! Navadno !! Poševno !! Uradni prečrkovalni<br> sistem (2010)<br>ukrajinske vlade!! Prečrkovanje po <br>Pravopisnem slovarju (2001) !! Ime !! [[Pomoč:IPA za ukrajinščino|IPA]] |- | [[А|А а]] | ''А а'' | a || a || а {{IPA|/ɑ/}} || {{IPA|/ɑ/}} |- | [[Б|Б б]] | ''Б б'' | b || b || бе {{IPA|/bɛ/}} || {{IPA|/b/}} |- | [[В|В в]] | ''В в'' | v || v || ве {{IPA|/wɛ/}} || {{IPA|/w/}}{{efn|Izgovorjava {{IPA|/w/}} se razlikuje glede na kontekst; it is labial before back vowels and labiodental before front vowels. It is also vocalised to {{IPA|[u̯]}} in the syllable coda.|name=v|group=table-common}} |- | [[Г|Г г]] | ''Г г'' | h || g || ге {{IPA|/ɦɛ/}} || {{IPA|/ɦ/}} |- | [[Ґ|Ґ ґ]]{{efn|Ge (ґ) je bil v [[Sovjetska Ukrajina|sovjetski Ukrajini]] od 1933 do 1990 uradno prepovedan;<ref>Vakulenko, S. ''[http://www.historians.in.ua/index.php/en/ukrayinska-mova/488-cerhiy-vakulenko-1933-ii-rik-v-istorii-ukrainskoi-movy-chynna-norma-ta-pravopysna-praktyka-na-prykladi-redaktsiinoi-polityky-hazety-komunist 1933 in history of Ukrainian language: current norm and spelling practice (on example of editorial policy of "Komunist" newspaper (1933 ій рік в історії української мови: чинна норма та правописна практика (на прикладі редакційної політики газети «Комуніст»))]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Historians. 3 December 2012</ref> izpuščen je iz nekaterih računalniških kodiranj znakov, na primer [[ISO-8859-5]] in [[Code page 855|MS-DOS Cyrillic]].|name=g|group=table-common}} | ''Ґ ґ'' | g || g || ґе {{IPA|/ɡɛ/}} || {{IPA|/ɡ/}} |- | [[Д|Д д]] | ''Д д'' | d || d || де {{IPA|/dɛ/}} || {{IPA|/d/}}, {{IPA|/dʲ/}} |- | [[Е|Е е]] | ''Е е'' | e || e || е {{IPA|/ɛ/}} || {{IPA|/ɛ/}} |- | [[Є|Є є]] | ''Є є'' | ie, ye-{{Efn|Druga varianta se uporablja na začetku besede.|name=ukr-y|group=table-common}}|| je || є {{IPA|/jɛ/}} || {{IPA|/jɛ/}} ali {{IPA|/ʲɛ/}} |- | [[Ж|Ж ж]] | ''Ж ж'' | zh || ž || же {{IPA|/ʒɛ/}} || {{IPA|/ʒ/}} |- | [[З|З з]] | ''З з'' | z || z || зе {{IPA|/zɛ/}} || {{IPA|/z/}}, {{IPA|/zʲ/}} |- | [[И|И и]] | ''И и'' | y || y || и {{IPA|/ɪ̈/}}|| {{IPA|/ɪ̈/}} |- | [[І|І і]] | ''І і'' | i || i || і {{IPA|/i/}} || {{IPA|/i/}}, {{IPA|/ʲi/}} |- | [[Ї|Ї ї]] | ''Ї ї'' | i, yi-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ji || ї {{IPA|/ji/}} || {{IPA|/ji/}} |- | [[Й|Й й]] | ''Й й'' | i, y-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || j || йот {{IPA|/jɔt/}}, й {{IPA|/ɪj/}} || {{IPA|/j/}} |- | [[К|К к]] | ''К к'' | k || k || ка {{IPA|/kɑ/}} || {{IPA|/k/}} |- | [[Л|Л л]] | ''Л л'' | l || l || ел {{IPA|/ɛl/}} || {{IPA|/l/}}, {{IPA|/lʲ/}} |- | [[М|М м]] | ''М м'' | m || m || ем {{IPA|/ɛm/}} || {{IPA|/m/}} |- | [[Н|Н н]] | ''Н н'' | n || n || ен {{IPA|/ɛn/}} || {{IPA|/n/}}, {{IPA|/nʲ/}} |- | [[О|О о]] | ''О о'' | o || o || о {{IPA|/ɔ/}} || {{IPA|/ɔ/}} |- | [[П|П п]] | ''П п'' | p || p || пе {{IPA|/pɛ/}} || {{IPA|/p/}} |- | [[Р|Р р]] | ''Р р'' | r || r || ер {{IPA|/ɛr/}} || {{IPA|/r/}}, {{IPA|/rʲ/}} |- | [[С|С с]] | ''С с'' | s || s || ес {{IPA|/ɛs/}} || {{IPA|/s/}}, {{IPA|/sʲ/}} |- | [[Т|Т т]] | ''Т т'' | t || t || те {{IPA|/tɛ/}} || {{IPA|/t/}}, {{IPA|/tʲ/}} |- | [[У|У у]] | ''У у'' | u || u || у {{IPA|/u/}} || {{IPA|/u/}} |- | [[Ф|Ф ф]] | ''Ф ф'' | f || f || еф {{IPA|/ɛf/}} || {{IPA|/f/}} |- | [[Х|Х х]] | ''Х х'' | kh || h || ха {{IPA|/xɑ/}} || {{IPA|/x/}} |- | [[Ц|Ц ц]] | ''Ц ц'' | ts || c || це {{IPA|/t͡sɛ/}} || {{IPA|/t͡s/}}, {{IPA|/t͡sʲ/}} |- | [[Ч|Ч ч]] | ''Ч ч'' | ch || č || че {{IPA|/t͡ʃɛ/}} || {{IPAslink|t͡ʃ}} |- | [[Ш|Ш ш]] | ''Ш ш'' | sh || š || ша {{IPA|/ʃɑ/}} || {{IPA|/ʃ/}} |- | [[Щ|Щ щ]] | ''Щ щ'' | shch || šč || ща {{IPA|/ʃt͡ʃɑ/}}|| {{IPA|/ʃt͡ʃ/}} |- | [[Ь|Ь ь]]{{efn|[[Mehki znak]] (ь) pomeni mehčanje ([[palatalizacija|palatalizacijo]]) predhodnega soglasnika. Do leta 1990 je bil zadnja črka abecede, nakar je novi pravopis spremenil njegov položaj.|name=soft|group=table-common}} | ''Ь ь'' | || {{hamza}} || м’який знак {{nowrap|{{IPA|/mjɑˈkɪj ˈznɑk/}}}} || {{IPA|/◌ʲ/}} |- | [[Ю|Ю ю]] | ''Ю ю'' | iu, yu-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ju || ю {{IPA|/ju/}} || {{IPA|/ju/}} ali {{IPA|/ʲu/}} |- | [[Я|Я я]] | ''Я я'' | ia, ya-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ja || я {{IPA|/jɑ/}} || {{IPA|/jɑ/}} ali {{IPA|/ʲɑ/}} |- | [[{{hamza}}<!--per Unicode, this is the modifier letter, not the punctuation mark-->]]|| [[{{hamza}}]]|| ||{{hamza}}{{hamza}} || апостроф {{nowrap|{{IPA|/ɑˈpɔstrɔf/}}}} || {{efn|Opuščaj se v ukrajinščini uporablja kot [[trdi znak]], analogen ruski črki [[ъ]], ki označuje, da soglasnik pred mehkim samostalnikom ni [[palatalizacija|palataliziran]], kjer bi sicer bil.|name=apostrophe|group=table-common}} |} Opombe: {{notelist|group=table-common}} == Podomačevanje == Slovenski pravopis 2001 določa tudi podomačevanje ukrajinske cirilice.<ref name="slovar">{{navedi knjigo|first=Vladimir|last=Dumka|year=|title=Ukrajinsko-slovenski in slovensko-ukrajinski slovar / Українсько-словенський та словенсько-український словник|publisher=Založba ZRC|isbn=9610500781|cobiss=|p=17}}</ref> Pri podomačevanju se uporablja pravila prečrkovanja, razen za sledeča pravila (v oklepajih so zapisani primeri: zapis v cirilici - uradno ukrajinsko prečrkovanje 2010 - prečrkovanje po Slovenskem pravopisu 2001 - podomačevanje po Slovenskem pravopisu): * ''и'' zapišemo z ''i'' namesto z ''y (Житомир - Zhytomyr - Žytomyr - Žitomir)'' * ''-я'' v obrazilu -''иця'' zamenjamo z ''a'' (''паляниця'' - ''palyanytsya'' - ''paljanycja'' - ''paljanica'') * opuščamo ''ь'' (mehki znak) za soglasniki - za črko ''l'' in ''n'' pa ga (navadno) zamenjamo z ''j (редьква - redkva - red'kva - redkva)'' * pridevniške končnice slovenimo (''українсʼкий - ukrainskyy - ukrajins<nowiki>''</nowiki>kyj - ukrajinski'') * poenostavljamo dvojne soglasnike (''Вінниця - Vinnytsia - Vinnycja - Vinica'') * pri samostalnikih moškega spola, ki so naglašeni s končnim -''o'' ali -''a'' naglas prenesemo na osnovo * pri samostalnikih ženskega spola, ki so naglašeni s končnim ''-a'' naglas prenesemo na osnovo * uveljavljeni [[Eksonim in endonim|eksonimi]] imajo prednost pred podomačeno obliko geografskih imen (''Київ - Kyiv - Kyjiv - Kijev'') == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wiktionary}} {{commons}} * [http://czyborra.com/charsets/cyrillic.html The Cyrillic Charset Soup] — spletna strana Romaan Czyborre vsebuje izčrpno zgodovino shem kodiranja cirilice. * [http://vlada.kiev.ua/pravopys/ Проєкт нового “Українського правопису”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305122856/http://vlada.kiev.ua/pravopys|date=2016-03-05}} — Predlog novega ukrajinskega pravopisa (v ukrajinščini). * V Enciklopediji Ukrajine: [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\C\Y\Cyrillicalphabet.htm Cirilica], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm Pravopis], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\H\R\Hrazhdankaalphabet.htm Hraždanka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\M\A\Maksymovychivka.htm Maksymovyčivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\K\U\Kulishivka.htm Kulišivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\Z\H\Zhelekhivka.htm Želehivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\P\A\Pankevychivka.htm Pankejčivka]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Abecede]] [[Kategorija:Ukrajinščina|abeceda]] tt2mwt2o1zsiq7jfdkbapd5xzse9nhk 0 523029 6653761 6263656 2026-03-31T13:39:08Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane na Hrvaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prizorišče|name=Spaladium Arena|image=Spaladium Arena 1.JPG|location=[[Split]], [[Hrvaška]]|coordinates={{coord|43|31|28|N|16|26|09|E|region:HR_type:landmark|display=inline,title}}|opened={{Start date and age|2008|12|28|df=y}}<ref name="jutarnji.hr">{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/stajala-je-80-milijuna-eura-napravljena-je-za-420-dana-najbolja-je-u-hrvatskoj-i-jedva-prezivljava-15030181|title = Jutarnji list - Stajala je 80 milijuna eura. Napravljena je za 420 dana. Najbolja je u Hrvatskoj. I jedva preživljava|date = 7 November 2020}}</ref>|owner=Sportski Grad TPN d.o.o.|operator=[[Comcast Spectacor#Global Spectrum|Global Spectrum]] Europe|cost=70 milijonov [[Euro|€]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.poslovni.hr/vijesti/zatvorena-spaladium-arena-grad-ne-placa-najamninu-duguje-21-mil-kn-214852|title = Zatvorena Spaladium arena: Grad ne plaća najamninu, duguje 21 mil. Kn!}}</ref>|architect=[[3LHD]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.archdaily.com/14896/spaladium-center-3lhd-architects/|title=Spaladium Center / 3LHD architects|date=20 February 2009|publisher=ArchDaily|access-date=19 November 2012}}</ref>|tenants=[[Hrvaška moška košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca Hrvaške]] {{small|(izbrane tekme)}}<br />[[Hrvaška rokometna reprezentanca]] {{small|(izbrane tekme)}}|capacity=12,339 <small>([[boks]])</small><br />10,941 <small>([[košarka]], [[rokomet]], [[futsal]], [[tenis]])</small>|website={{URL|1=http://spaladiumarena.hr/}}}} '''Spaladium Arena''' je večnamenska [[Arena|pokrita dvorana]] v [[Split|Splitu]] na Hrvaškem. Odprli so jo decembra 2008, januarja 2009 pa je že gostila [[Svetovno prvenstvo v rokometu|svetovno moško rokometno prvenstvo]].<ref name="uefa">{{Navedi splet|title=Spaladium Arena, Split|date=2 July 2011|url=http://www.uefa.com/futsaleuro/news/newsid=1652777.html|publisher=UEFA|accessdate=26 August 2012}}</ref> Prvenstvo bo dvorana znova gostila leta [[Svetovno prvenstvo v rokometu za moške 2025|2025]]. Dvorana je bila od avgusta 2013 zaprta več kot eno let, saj njeni upravljavci niso zmogli pokrivati stroškov vzdrževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/217489/Default.aspx|title=Gradu biže milijuni: konzorcij više ne može platit odštetu za Arenu|website=[[Slobodna Dalmacija]]|date=2 August 2013|language=hr|accessdate=8 March 2014}}</ref> Ponovno je bila odprta s koncertom Severine decembra 2013.<ref name="severina-slobodna">{{Navedi splet|title=Evo kako iznutra izgleda Spaladium Arena nakon što je mjesecima bila zatvorena|date=5 December 2013|language=hr|accessdate=14 May 2015|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/229498/Default.aspx|website=[[Slobodna Dalmacija]]}}</ref><ref name="severina-novilist">{{Navedi splet|title=Severina u Spaladium Areni pred 14.000 obožavatelja|date=7 December 2013|language=hr|accessdate=14 May 2015|url=http://www.novilist.hr/Scena/Glazba/Severina-u-Spaladium-Areni-pred-14.000-obozavatelja|website=[[Novi list]]}}</ref> Od leta 2020 je dvorana večinoma nerabljena.<ref name="jutarnji.hr"/> == Koncerti in dogodki == * [[Ministrstvo za zvok|Ministry of Sound]]: novoletna zabava; 31. december 2009 – 1. januar 2010 <ref>{{Navedi splet|title=Set2split presents Nye with Ministry Of Sound at Spaladium Arena, Split|url=http://www.residentadvisor.net/event.aspx?132429|publisher=residentadvisor.net|accessdate=27 March 2011|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924122323/http://www.residentadvisor.net/event.aspx?132429|url-status=dead}}</ref> * [[Zdravko Čolić]] je imel razprodan koncert 14. februarja 2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Spektakli/tabid/79/articleType/ArticleView/articleId/91915/Default.aspx|title=Slobodna Dalmacija - Prosvjed u Mirkovcima zbog namjere lovaca da ubijaju napuštene kućne ljubimce|date=14 March 2010}}</ref> * [[Jelena Rozga]] je na [[Bižuterija Tour|turneji Bižuterija]] imela razprodan koncert 11. februarja 2011 <ref>{{Navedi splet|url=http://dnevnik.hr/showbizz/glazba/jelena-rozga-prva-zena-koja-je-rasprodala-spaladium-arenu.html|title=Sve tajne prve žene koja je rasprodala Spaladium Arenu|trans-title=All the secrets of the first woman who sold out the Spaladium Arena|website=[[Dnevnik HRT|Dnevnik]]|language=hr|first=Martina|last=Podgorski|date=12 February 2011|accessdate=20 May 2022}}</ref> * [[Severina Vučković]] je na [[Dobrodošao u Klub Tour|turneji Dobrodošao u Klub]] odigrala razprodan koncert; 6. december 2013 <ref name="severina-slobodna"/> * [[Dubioza kolektiv]] je koncertirala 1. marca 2014<ref>{{Navedi splet|title=SHOWS {{!}} dubioza.org|url=http://dubioza.org/events/|website=dubioza.org|accessdate=2016-02-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160106192141/http://dubioza.org/events/|archivedate=January 6, 2016}}</ref> * [[Željko Joksimović]] je imel koncert 8. marca 2014<ref name="joksimovic">{{Navedi splet|url=http://zeljkojoksimovic.rs/?attachment_id=5038|publisher=[[Željko Joksimović]]|language=sr|date=9 March 2014|accessdate=14 May 2015|title=SPLIT, 080314. KONCERT ZELJKA JOKSIMOVICA U SPALADIUM ARENI.}}</ref> * [[Marko Perković - Thompson|Marko Perković Thompson]] je imel koncert 23. decembra 2014<ref name="thompson">{{Navedi splet|url=http://www.vecernji.hr/estrada/spektaklom-u-spaladium-areni-thompson-zavrsio-turneju-ora-et-labora-981025|website=[[Večernji list]]|language=hr|date=24 December 2014|accessdate=14 May 2015|title=Spektaklom u Spaladium Areni Thompson završio turneju 'Ora et labora'}}</ref> * [[Đorđe Balašević]] je imel koncert 22. maja 2015<ref name="balasevic">{{Navedi splet|url=http://split.com.hr/novosti/zabava/dorde-balasevic-22-svibnja-u-spaladium-areni|website=Split.com.hr|language=hr|date=23 March 2015|accessdate=14 May 2015|title=Đorđe Balašević 22. svibnja u Spaladium areni!}}</ref> * [[Iron Maiden]] so imeli koncert na svoji turneji Book of Souls 27. julija 2016<ref>{{Navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/iron-maiden/2016/spaladium-arena-split-croatia-1bff6168.html|title=Iron Maiden Setlist at Spaladium Arena, Split}}</ref> * [[maja berovic|Maya Berović]] je imela koncert na turneji Pravo Vreme 31. marca 2019<ref>{{Navedi splet|url=https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/showbizz/clanak/id/596386/ipak-nije-rasprodala-spaladium-arenu-maya-berovic-kasnila-na-veliki-splitski-koncert-gotovo-dva-sata-3000-ljudi-pjevalo-s-popularnom-folk-zvijezdom|title=Slobodna Dalmacija - Ipak nije rasprodala Spaladium Arenu: Maya Berović kasnila na veliki splitski koncert gotovo dva sata, 3000 ljudi pjevalo s popularnom folk zvijezdom|date=31 March 2019}}</ref> * [[Severina Vučković|Severina]] je v okviru ''Magic Toura'' odigrala razprodan koncert; 16. november 2019 == Galerija == <gallery> Slika:Spaladium Arena empty.jpg|Prazna arena Slika:Spaladium Arena - WHC 2009 Opening Ceremony.jpg|Otvoritvena slovesnost [[Svetovno prvenstvo v rokometu 2009|svetovnega moškega prvenstva v rokometu 2009]] Slika:Spaladium Arena full.jpg|Navijači na tribunah Slika:Spaladium Arena View Floor Level.JPG|Notranjost Slika:Spaladium Arena Sports Hall.JPG|Športna dvorana Slika:Spaladium Arena Exterior.JPG|Zunanjost Slika:4 kafića - futsal turnament - Spaladium Arena.jpg|Turnir v malem nogometu Slika:Haiti benefit concert - Spaladium Arena.jpg|Dobrodelni koncert za Haiti, rekordna udeležba </gallery> == Sklici == {{Sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam pokritih dvoran na Hrvaškem]] * [[Seznam pokritih dvoran v Evropi]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športne dvorane na Hrvaškem]] [[Kategorija:Šport v Splitu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] lbklymb2im7lnzx1nlhumcrb7e4gxpt 0 523031 6653765 6312260 2026-03-31T13:41:39Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane na Hrvaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prizorišče|name=Športna dvorana Gospino polje|native_name=Športska dvorana Gospino polje|native_name_lang=hr|image=Športska dvorana Gospino polje.JPG|location=[[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]|coordinates={{coord|42|38|49.1|N|18|05|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}}|broke_ground=|opened=1981<ref>{{navedi splet | url = http://mnksquare.com/sportska-dvorana-gospino-polje/ | title = ŠPORTSKA DVORANA 'GOSPINO POLJE' | language = hr | website = mnksquare.com | accessdate = 2022-08-27 | archive-date = 2021-09-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210923121541/http://mnksquare.com/sportska-dvorana-gospino-polje/ | url-status = dead }}</ref>|renovated=|expanded=|closed=|demolished=|owner=|operator=|surface=|cost=|architect=|former names=|tenants=|capacity=1.400<ref>{{navedi splet | url =http://www.sportskiobjektidu.hr/sodu/objekti/|title = Športska dvorana Gospino polje | language = hr | website = sportskiobjektidu.hr }}</ref>|dimensions=}} '''Športna dvorana Gospino polje''' (hrvaško: Športska dvorana Gospino polje; {{Jezik-en|Gospino polje Sports Hall}}) je večnamenska pokrita športna [[Arena|dvorana]] v [[Dubrovnik|Dubrovniku]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Arena gosti košarko, vključno z občasnimi tekmami [[Hrvaška moška košarkarska reprezentanca|hrvaške reprezentance]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24sata.hr/sport/prekid-crnog-niza-hrvatska-u-dubrovniku-dobila-crnu-goru-328207|title=Prekid crnog niza: Hrvatska u Dubrovniku dobila Crnu Goru|language=hr|date=16 August 2013|first=Luka|last=Vuletić}}</ref> in košarkarskega kluba [[KK Dubrovnik]]. Gostila je tudi mednarodne kvalifikacije v futsalu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dubrovnikportal.com/novosti/svi-u-gospino-polje/|title=Svi U Gospino Polje!|date=25 September 2017|accessdate=2022-08-27|archive-date=2022-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220827141700/http://www.dubrovnikportal.com/novosti/svi-u-gospino-polje/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Dubrovniku]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Športne dvorane na Hrvaškem]] kd1xrtxynzqar0awugmj9ku3afyiv3w 0 523330 6653775 6618724 2026-03-31T13:47:55Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Športni objekti na Poljskem]]; ±[[Kategorija:Športne dvorane]]→[[Kategorija:Športne dvorane na Poljskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653775 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Arena Gliwice | nickname = | image = Arena Gliwice (Gliwice, POL).jpg | image_size = 250px | location = ul. Akademicka 50, [[Gliwice]], [[Poljska]] | coordinates = {{coord|50|17|8.6|N|18|41|9.7|E|type:landmark|display=inline,title}} | built = 2013–2018 | opened = 12. maj 2018 | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = mesto Gliwice | construction_cost = 420 milijonov PLN <br /> 98 milijonov EUR | operator = Arena Operator sp. Z o. O | architect = Perbo-Projekt | main_contractors = Mirbud SA<ref>{{navedi splet|url=https://gliwice.eu/aktualnosci/miasto/arena-gliwice-miejsce-wielkich-wydarzen|title=Arena Gliwice – miejsce wielkich wydarzeń - Miasto Gliwice|website=gliwice.eu|date=7 June 2018|accessdate=2019-03-07}}</ref> | former_names = | seating_type = | seating_capacity = 13.752 sedežev (glavna arena)<br />3.360 (mala arena) | website = {{URL|www.arenagliwice.com}} | tenants = [[GTK Gliwice]] (2018–sedanjost) }} '''Arena Gliwice''' je večnamenska pokrita [[arena]], ki stoji v poljskem mestu [[Gliwice]]. Na glavnih tribunah ima 13.752 sedežev in skupno prostora za 17.178 obiskovalcev, s čimer je ena največjih dvoran na [[Poljska|Poljskem]]. Po besedah upravljavca je v njej postavljena najvišja [[plezalna stena]] v Evropi.<ref name="arenagliwice">{{navedi splet|url=https://www.arenagliwice.com/o-arenie/|title=O Arenie|website=Arena Gliwice|accessdate=2018-10-30 |language=pl}}</ref> Ob areni je dvonadstropna garažna hiša, katere streho je možno uporabiti za razne zunanje dogodke. Sprva se je imenovala Hala Podium, nato pa so jo preimenovali v Hala Gliwice. Od otvoritve leta 2018 jo imenujejo tudi Arena Gliwice, predvsem za mednarodne dogodke.<ref name="24gliwice">{{navedi splet|url=https://www.24gliwice.pl/wiadomosci/hala-gliwice-zmieni-nazwe-jest-tez-nowa-data-pierwszej-imprezy/|title=Hala Gliwice zmieni nazwę. Jest też nowa data pierwszej imprezy |work=24GLIWICE – Portal Gliwice |date=2017-10-29 |accessdate=2018-10-30 |language=pl}}</ref> Gradnja se je pričela leta 2013 po porušenju [[stadion]]a, ki je prej stal na tem mestu. Mestne oblasti so računale na financiranje [[Evropska unija|Evropske unije]], a so bile na razpisu neuspešne, zato je mesto gradnjo v celoti financiralo samo.<ref>{{navedi splet|url=https://slask.onet.pl/hala-gliwice-bez-dofinansowania-wyrok-sadu-najwyzszego-konczy-sprawe/xv7xcgn |title=Hala Gliwice bez dofinansowania. Wyrok Sądu Najwyższego kończy sprawę |date=2017-04-11 |website=Onet Śląsk |accessdate=2019-03-06 |language=pl}}</ref> Po prvotnih načrtih naj bi stala 321 milijonov [[poljski zlot|zlotov]] (približno 65 milijonov evrov) in bila dokončana sredi leta 2015. Iz mestnega proračuna za obdobje 2017–2018 je razvidno, da je bila dejanska cena za skoraj tretjino višja.<ref>{{navedi splet |url=https://bip.gliwice.eu/pub/html/um/files/BA/roczne_sprawozdania/2017/sprawozdanie_2017.pdf |title=Sprawozdanie z wykonania budżetu miasta Gliwice za 2017 r. oraz informacja o stanie mienia jednostki samorządu terytorialnego na dzień 31.12.2017 r. |access-date=2019-03-06 |archive-date=2018-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180405024858/https://bip.gliwice.eu/pub/html/um/files/BA/roczne_sprawozdania/2017/sprawozdanie_2017.pdf |url-status=dead |language=pl}}</ref> == Dogodki == [[slika:Eurowizja Junior 2019 - scena.jpg|thumb|left|Oder za mladinsko pesem Evrovizije 2019 v areni]] Teden dni pred otvoritvijo, 6. maja 2018, je bil po areni speljan del trase teka za ženske »Bieg Kobiet Zawsze Pier(w)si«, v sklopu dogodka za ozaveščanje o [[Rak dojke|raku dojke]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.24gliwice.pl/wiadomosci/bieg-kobiet-na-poczatek-za-nami-pierwsze-wydarzenie-w-arenie-gliwice-galeria-zdjec/|title=Bieg Kobiet na początek. Za nami pierwsze wydarzenie w Arenie Gliwice (GALERIA ZDJĘĆ) |date=2018-05-06 |website=24GLIWICE |accessdate=2019-03-06 |language=pl}}</ref> Uradna otvoritev je bila 12. in 13. maja 2018, kmalu po tistem pa je Arena Gliwice gostila koncert trance producenta [[Armin van Buuren|Armina van Buurena]]. Leta 2019 je v njej potekalo tekmovanje za [[Mladinska pesem Evrovizije 2019|mladinsko pesem Evrovizije]];<ref>{{navedi novice |url=https://www.ebu.ch/news/2019/03/tvp-to-host-2019-junior-eurovision-song-contest-in-gliwice-silesia|title=TVP to host 2019 junior Eurovision song contest in Gliwice-Silesia |publisher=[[Evropska radiodifuzna zveza]] |date=2019-03-06}}</ref> pri izboru gostitelja je mesto premagalo [[Szczecin]] in [[Torunj]] prav zaradi sodobnega prizorišča.<ref>{{Cite web|title=Gliwice-Śląsk organizatorem Eurowizji! Co już wiemy? Premiera utworu „Better Love” z Grecji! Co nas czeka w czwartek?|url=https://dziennik-eurowizyjny.pl/2019/03/06/gliwice-slask-organizatorem-eurowizji-co-juz-wiemy-premiera-utworu-better-love-z-grecji-co-nas-czeka-w-czwartek/|website=Dziennik Eurowizyjny|date=2019-03-06|access-date=2019-03-06|language=pl|last=Błażewicz|first=Maciej}}</ref> Leta 2022 so bili v areni organizirani zaključni boji [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovnega prvenstva v odbojki]].<ref>{{navedi novice |url=https://sportklub.n1info.si/sp-v-odbojki/prizorisca/prizorisca-svetovnega-prvenstva-v-odbojki/ |title=Prizorišča svetovnega prvenstva v odbojki |date=2022-08-01 |work=SportKlub |accessdate=2022-08-05}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Gliwice Arena|arena Gliwice}} * {{official}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-zgradba-športna}} [[Kategorija:Gliwice]] [[Kategorija:Športne dvorane na Poljskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2018]] 4d4are63le4fl5bts1pq2k11ygckkk2 0 524482 6653710 6642099 2026-03-31T13:14:57Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653710 wikitext text/x-wiki '''Zveza društev pravnikov Slovenije''' je krovna organizacija slovenskih pravniških društev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS)|url=http://www.revija-pravnik.si/zveza-drustev-pravnikov-slovenije-zdps.html|website=www.revija-pravnik.si|accessdate=2022-10-03}}</ref> Zveza izdaja najstarejšo slovensko pravno revijo Pravnik.<ref>{{Navedi splet|title=Pravnik|url=http://www.revija-pravnik.si/|website=www.revija-pravnik.si|accessdate=2022-10-03}}</ref> Z Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije vsako leto od 1975 v [[Portorož|Portorožu]] organizira največji pravniški dogodek v Sloveniji [[Dnevi slovenskih pravnikov|Dneve slovenskih pravnikov]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=48. Dnevi slovenskih pravnikov|url=https://dnevipravnikov.si/|accessdate=2022-10-03|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=STA: V Portorožu tradicionalni dnevi pravnikov|url=https://www.sta.si/2685833/v-portorozu-tradicionalni-dnevi-pravnikov|website=www.sta.si|accessdate=2022-10-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kateri znani pravniki so bili v Portorožu #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/kateri-vplivni-pravniki-so-bili-v-portorozu-foto-427731|website=siol.net|accessdate=2022-10-03|language=sl}}</ref> Predsednik je profesor in bivsi dekan [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravne fakultete v Ljubljani]] dr. Miha Juhart, generalni sekretar pa [[Boštjan Koritnik]], prej [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] in tajnik [[Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani|Pravne fakultete Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo ZDPS|url=http://www.revija-pravnik.si/vodstvo-zdps.html|website=www.revija-pravnik.si|accessdate=2022-10-03}}</ref> V Zvezo društev pravnikov Slovenije je vkljucenih 29 društev.<ref name=":0" /> To so Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo, Slovensko društvo za upravne znanosti in stroko, SYLA, evropsko združenje mladih pravnikov, Društvo za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije, Društvo za ustavno pravo Slovenije, Društvo pravnikov Pomurja, Društvo državnih tožilcev Slovenije, Zvezo društev ELSA Slovenije – evropsko združenje študentov prava, Društvo pravnikov Nova Gorica, Društvo pravnikov Obale in Krasa, Društvo pravnikov Gorenjske, Društvo pravnikov Posavja, Športno društvo Pravnik, Društvo za delovno pravo in socialno varnost, Društvo pravnikov Bele krajine, Društvo za pomorsko pravo Slovenije, Slovensko sodniško društvo, Društvo mediatorjev Slovenije, Društvo koroških pravnikov Slovenj Gradec, Društvo pravnikov v gospodarstvu Novo mesto in Slovensko komisijo pravnikov – Slovensko sekcijo Mednarodne komisije pravnikov Ljubljana, ob tem pa še osem društev, ki so tudi člani Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije: Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja, Pravniško društvo Ljubljana, Društvo za športno pravo, Društvo za gospodarsko pravo Koroške, Slovensko društvo za evropsko pravo, Pravniško društvo v Mariboru, Društvo zasavskih pravnikov Trbovlje in Društvo pravnikov v gospodarstvu Celje.<ref name=":0" /> Zveza vsako leto na Dnevih pravnikov podeli tudi nagrade za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zveza skupaj z Zvezo drustev gospodarskega prava podeljuje priznanje [[Pravnik leta]] za najpomembnejsi pravniški dosežek leta. Leta 2001 ga je prejel profesor [[Marko Pavliha]],<ref>{{Navedi splet|title=PAVLIHA, Marko|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pavliha-marko/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2022-10-14|language=en-US}}</ref> leta 2004 pripravljalka zakonodaje [[Nina Plavšak]] in profesor [[Miha Juhart]],<ref>{{Navedi splet|title=Pravnika leta Plavšakova in Juhart|url=https://www.finance.si/101173|website=Finance.si|accessdate=2022-10-14|language=sl-SI}}</ref> 2005 profesor [[Renato Vrenčur]]<ref>{{Navedi splet|title=Nižje notarske tarife ne smejo znižati pravne varnosti|url=https://www.dnevnik.si/146061|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-14|archive-date=2022-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20221014150706/https://www.dnevnik.si/146061|url-status=dead}}</ref> in 2007 profesor [[Aleš Galič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pravnik leta je Aleš Galič|url=https://www.finance.si/193362|website=Finance.si|accessdate=2022-10-14|language=sl-SI}}</ref> Leta 2013 je Pravnik leta postal profesor [[Igor Kaučič]],<ref>{{Navedi splet|title=Pravnik leta : dr. Igor Kaučič :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/276568576|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-10-14|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> 2017 sodnik [[Andrej Ekart]],<ref>{{Navedi splet|title=Pravnik leta je mariborski sodnik Ekart|url=https://www.vecer.com/slovenija/pravnik-leta-je-mariborski-sodnik-ekart-6330046|website=www.vecer.com|date=2017-10-16|accessdate=2022-10-14|language=sl-si|archive-date=2022-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20221014150654/https://www.vecer.com/slovenija/pravnik-leta-je-mariborski-sodnik-ekart-6330046|url-status=dead}}</ref> 2018 članica odbora OZN za človekove pravice [[Vasilka Sancin]]<ref>{{Navedi splet|title=44. Dnevi slovenskih pravnikov – 48. Dnevi slovenskih pravnikov|url=https://dnevipravnikov.si/venue/44-dnevi-slovenskih-pravnikov/|accessdate=2022-10-14|language=en-US}}</ref> ter 2020 profesorica Polonca Kovač in vrhovni sodnik [[Erik Kerševan]].<ref>{{Navedi splet|title=Pravnik leta, škodljiva sodba desetletja: sodstvo škandalozno onemogoča dostop do sodb|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pravnik-leta-skodljiva-sodba-desetletja-sodstvo-skandalozno-onemogoca-dostop-do-sodb-824170|website=Revija Reporter|accessdate=2022-10-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravna praksa - časopis za pravna vprašanja|url=https://www.pravnapraksa.si/?Id=309|website=Pravna praksa|accessdate=2022-10-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] 4tuwe2fij65e0t935vk1ruv4q1kgrec 0 535183 6653728 6172629 2026-03-31T13:15:03Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653728 wikitext text/x-wiki '''Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije''' (ZOTKS) je zveza organizacij, katere namen je popularizacija [[Znanost|znanstveno]] raziskovalnega dela med mladimi, dvig [[tehnika|tehnične]] kulture in uvajanje sodobnih tehnologij v slovensko družbo. Ima status [[Društvo|društva]] v javnem interesu. Povezuje organizacije s področij radioamaterstva, brodarstva, modelarstva, letalstva, jamarstva, potapljaštva, jadralstva, društev ljudske tehnike, astronavtike in raketarstva, izumiteljstva, avto-moto in foto-kino dejavnosti, šoferjev in avtomehanikov ter kmetijsko-tehnične dejavnosti. == Zgodovina == Leta 1946 je pod okriljem Fizkulturne zveze pričela delovati Komisija za tehniko in šport, dve leti kasneje pa ji je sledila samostojna organizacija Ljudska tehnika Slovenije, ki je bila leta 1972 preimenovana v Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na različne načine se delovanje ZOTKS se je do danes dotaknilo ene tretjine prebivalcev Slovenije. == Zunanje povezave == * [https://www.zotks.si Spletna stran ZOTKS] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1946]] jv41vulrvilrd2yx97z031wgomdfrye 0 539091 6654228 6280862 2026-04-01T10:42:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654228 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[File:Vitellius tazza MET DP324301 (cropped).jpg|thumb|Vitelijeva ''tazza'', [[Metropolitan Museum of Art]]]] '''''Aldobrandinijeve Tazze''''' so komplet 12 srebrno pozlačenih stoječih posod v obliki plitve ''tazze'', ki jih včasih opisujejo kot sklede ali posode. So izjemni primeri [[renesančna umetnost|renesančnega]] kovinskega dela, ki jih je John Hayward opisal kot »najimpresivnejši posamezni spomenik italijanskega in morda evropskega zlatarskega dela 16. stoletja«,<ref name="hayward">"The Aldobrandini Tazzas", John Hayward, The Burlington Magazine, Vol. 112, No. 811 (Oct., 1970), pp. 669–676, Published by: The Burlington Magazine Publications Ltd., Article Stable URL: https://www.jstor.org/stable/876472</ref> muzej Victoria in Albert pa kot »eno najbolj spektakularnih skupin srebra ohranjena iz 16. stoletja.«<ref name="VandA">[https://collections.vam.ac.uk/item/O91721/the-aldobrandini-tazza-standing-cup-unknown Aldobrandini Tazza], Victoria and Albert Museum</ref> Vsaka ''tazza'' obsega plitvo skledo, nameščeno na visoki nogi in steblu. Iz središča sklede se dviga navpični podstavek, na vrhu katerega je stoječa figurica enega prvih rimskih cesarjev, čigar življenja je v ''Dvanajst cezarjev'' opisal rimski avtor [[Svetonij]].<ref name="Met">{{navedi splet|title=The Silver Caesars: A Renaissance Mystery|url=https://www.metmuseum.org/press/exhibitions/2017/silver-caesars|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=7 February 2018}}</ref> Notranja površina vsake sklede je okrašena s štirimi prizori iz Svetonijevega življenja ustreznega cesarja. Tazze imajo zapleteno in nekoliko negotovo zgodovino in izvor. Nekoč so jih pripisovali [[Benvenuto Cellini|Benvenutu Celliniju]], vendar to pripisovanje ne velja več za pravilno. Kasneje so menili, da so jih morda izdelali umetniki iz [[Nizozemske dežele|Nizozemske]] ali morda iz [[Augsburg]]a ali [[Nürnberg]]a v Nemčiji, ki so morda delali v Italiji. Novejše raziskave Julie Siemon kažejo, da so bile izdelane v južni Nizozemski, verjetno za habsburškega pokrovitelja, morda avstrijskega nadvojvodo Alberta VII., proti koncu 16. stoletja, nato pa jih je pridobil član družine Aldobrandini pred letom 1603.<ref>{{navedi knjigo|last=Siemon|first=Julia|url=https://books.google.com/books?id=iPtADwAAQBAJ|title=The Silver Caesars: A Renaissance Mystery|date=2017-12-11|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-1-58839-639-6|language=en}}</ref><ref name="HNA">{{cite journal|title=The Silver Caesars: A Renaissance Mystery|journal=Historians of Netherlandish Art|url=https://hnanews.org/the-silver-caesars-a-renaissance-mystery/|accessdate=7 February 2018|date=2017-12-18}}</ref> Različne sklede imajo nekoliko različne sloge, kar nakazuje, da je sodelovala ekipa srebrnarjev.<ref>{{navedi knjigo|last=Siemon|first=Julia|url=https://books.google.com/books?id=iPtADwAAQBAJ|title=The Silver Caesars: A Renaissance Mystery|date=2017-12-11|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-1-58839-639-6|language=en}}</ref> Komplet je bil prvotno v lasti družine Aldobrandini in njihovih potomcev vsaj do leta 1769 in je ostal skupaj v eni zbirki vsaj do leta 1861. Posode so bile prvotno iz navadnega »belega« [[srebro|srebra]], vendar so bile v desetletju po letu 1861 pozlačene. Skupina je bil nato razpršena in primere zdaj hrani več različnih muzejev in zasebnih zbirateljev. V poznem 19. stoletju je bilo šest prvotnih podstavkov z zadržano klasično navdahnjeno [[kanelura|kaneluro]] na nogi in steblu zamenjanih z bolj razkošno okrašenimi podstavki iz 16. stoletja, verjetno španskega izvora. Sčasoma so se zamenljivi deli več ''tazze'', najbolj opazne sklede in figurice, pomešali, tako da je skledo, ki prikazuje prizore iz življenja enega cesarja, zdaj mogoče najti v zbirki s figurico drugega cesarja. 12 ''tazze'' se je ponovno združilo v [[Metropolitanski muzej umetnosti| Metropolitanskem muzeju umetnosti]] v [[New York]]u leta 2014, na začetku velikega raziskovalnega projekta. Rezultat tega prizadevanja je bila razstava ''Srebrni cezarji: renesančna skrivnost'', ki jo je organiziral Siemon, ki jo je spremljal zbornik esejev z istim naslovom. Med razstavo, ki je bila na ogled od 12. decembra 2017 do 11. marca 2018. Razstava je nato leta 2018 odpotovala v [[dvorec Waddesdon]] v Angliji, kjer je bila na ogled od 18. aprila do 22. julija.<ref>[https://waddesdon.org.uk/whats-on/silver-caesars-exhibition/ The Silver Caesars: A Renaissance Mystery]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Waddesdon Manor, 18 April – 22 July 2018</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-beds-bucks-herts-42501519 Waddesdon Manor to host Renaissance treasures exhibition], BBC News, 31 December 2017</ref> Videoposnetke, ki raziskujejo, kako [https://www.youtube.com/watch?v=bZVI9RxjYJQ Neronova ''tazza''] in [https://www.youtube.com/watch?v=k7sXiQsLHK4 Vitelijeva ''tazza''] prikazujeta svojo svetonijsko vsebino, sta ustvarila Siemon in Beard za prikaz na razstavi in si jih je mogoče ogledati na YouTube kanalu Metropolitanskega muzeja. Med razstavo so bile ''tazze'' prvič po sredini 19. stoletja javno prikazane.<ref>[https://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2017/silver-caesars The Silver Caesars: A Renaissance Mystery], Metropolitan Museum of Art, December 12, 2017 – March 11, 2018</ref> == Opis == Vsaka ''tazza'' je skleda ali skodelica, visoka približno 41 cm. Oblika temelji na [[Kiliks (posoda)|kiliksu]], široki plitvi skodelici za pitje vina iz stare Grčije, od koder tudi izvira beseda "[[kelih]]". Nekatere ''tazze'' bi lahko uporabili za pitje, uporabili pa bi jih tudi kot servirne posode za manjša živila, kot so pecivo, sladkarije ali sadje. Te bogato okrašene posode so bile verjetno mišljene predvsem kot spektakularen prikaz bogastva in umetniškega okusa. Ulite so bile v odsekih, ki so priviti skupaj, s sedmimi glavnimi deli: podnožje, ki obsega nogo in steblo; disk za podporo sklede, ki je običajno skrit pod njo; sama krožna skleda; nizek podstavek, ki stoji nad sredino sklede; in figurica rimskega cesarja, nameščena na podstavku, z ločenim ogrinjalom. Notranja površina vsake plitke sklede je brušena, ob robu okrašena z ''guilloché'' okrasom. Vklesani klasični stebri ločujejo prostor na štiri plošče, od katerih vsaka prikazuje prizor iz življenja ustreznega rimskega cesarja: [[Julij Cezar|Julija Cezarja]], [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]], [[Tiberij]]a, [[Kaligula|Kaligule]], [[Klavdij]]a, [[Neron]]a, [[Galba|Galbe]], [[Oton (rimski cesar)|Otona]], [[Vitelij]]a, [[Vespazijan]]a, [[Tit Flavij|Tita]] ali [[Domicijan]]a. Več skled je okrašenih tudi z grbom italijanske družine Aldobrandini, z galero ali cerkvenim klobukom s šestimi resicami na obeh straneh. Ti označujejo cerkveni položaj v hierarhiji katoliške cerkve, s šestimi resicami, ki običajno označujejo škofa. V mnogih primerih so kraki označeni na spodnji strani sklede, kar nakazuje, da kompleta ni naročila družina Aldobrandini, ampak ga je kupila pozneje. Srebrne ''tazze'' so bile izdelane iz bele kovine okoli leta 1560–70 in so bile pozlačeni po letu 1861. Oblikovalec in izdelovalec nista znana. Razlike v slogu med lokanim okrasjem skled nakazujejo, da je sodelovalo več spretnih obrtnikov. Elementi okrasja sklede morda izhajajo iz dela italijanskega umetnika Pirra Ligoria (1513–1583), figurice pa morda temeljijo na delu flamskega umetnika Johannesa Stradanusa (1523–1605), ki je delal v Italiji v poznem 16. stoletju. V šestih primerih sta bila prvotna noga in steblo z zadržano klasično navdahnjenim žlebljenjem nadomeščena s sočasno, a bolj okrasno nogo iz drugega vira, morda iz niza španskih monštrance ali relikviarijev iz 16. stoletja. <gallery mode=packed caption="Slike Vitelijeva ''tazza''"> File:Tazza with the figure of Emperor Vitellius, and bowl depicting scenes from his life MET DP320636.jpg File:Tazza with the figure of Emperor Vitellius, and bowl depicting scenes from his life MET DP324302.jpg File:Tazza with the figure of Emperor Vitellius, and bowl depicting scenes from his life MET DP323987.jpg File:Tazza with the figure of Emperor Vitellius, and bowl depicting scenes from his life MET DP323990.jpg File:Vitellius tazza MET DP327063.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *The Silver Caesars: A Renaissance Mystery, Edited by Julia Siemon; essays by Ellenor Alcorn, Mary Beard, Michèle Bimbenet-Privat, Linda Borsch, Federico Carò, Antonella Fabriani Rojas, Wolfram Koeppe, Xavier F. Salomon, Timothy Schroder, Stefanie Walker, Mark T. Wypyski, Metropolitan Museum of Art, 2017, ISBN 1588396398, ISBN 9781588396396 == Zunanje povezave == {{Commons category|Aldobrandini Tazze}} * [https://www.youtube.com/watch?v=bZVI9RxjYJQ Silver Caesars: The Nero tazza], video from the Metropolitan Museum of Art at YouTube, 7 December 2017 * [https://www.metmuseum.org/blogs/now-at-the-met/2018/mary-beard-silver-caesars-1 Decoding the Silver Caesars: A Conversation with Mary Beard and Julia Siemon, Part One], Metropolitan Museum of Art, 23 January 2018 * [https://www.metmuseum.org/blogs/now-at-the-met/2018/mary-beard-silver-caesars-2 Decoding the Silver Caesars: A Conversation with Mary Beard and Julia Siemon, Part Two], Metropolitan Museum of Art, 20 February 2018 [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Posode]] 9uipxmd9xu2jnyd9gxfozk4xmte0rp9 0 539179 6653961 6653410 2026-03-31T20:26:29Z Marko3 1829 6653961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tina Vrščaj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[literarna kritičarka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[urednica]]; * [[31. januar]] [[1987]], [[Ljubljana]]. Leta 2010 je diplomirala iz [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in angleškega jezika na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]<ref>{{Navedi splet|title=Tina Vrščaj {{!}} Mladinska knjiga|url=https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/tina-vrscaj|website=www.mladinska-knjiga.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref>. Po diplomi z naslovom ''Filozofska misel v romanih Iris Murdoch'' je več let delovala kot [[svobodna umetnica]]. Nato se je zaposlila kot učiteljica angleščine na več osnovnih šolah. Od leta 2022 do konca leta 2025 je na založbi Beletrina delovala kot urednica izvirnega leposlovja. Pisala je literarne kritike za različne revije in časopise. Njeni kritiški zapisi so izhajali v [[Delo (časopis)|Delu]], reviji [[Literatura (revija)|Literatura]], na spletnih portalih Literatura in AirBeletrina, največ pa jih je pripravila za časopis [[Pogledi (časopis)|Pogledi]]. Pomembnejše ocene domačega romanopisja so izšle pod skupno "krošnjo" z naslovom ''Kritičarka na drevesu: izbrane kritike slovenskih romanov'' (2020).<ref>{{Navedi splet|title=Kritičarka na drevesu • www.ludliteratura.si|url=https://www.ludliteratura.si/knjigarna/knjige/kriticarka-na-drevesu/|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> Roman je njena osrednja literarna vrsta. Napisala je štiri romane: ''Zataknjena v pomladi'' (2010), ''Odradek'' (2012), ''Na Klancu'' (2022; ponatisa 2024, 2025),<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-na-klancu/|title=Ocenjujemo: Na Klancu|date=4. 10. 2022|accessdate=20. 4. 2023|website=www.delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(RECENZIJA ROMANA) Ujma na klancu|url=https://vecer.com/kultura/recenzija-romana-ujma-na-klancu-10293364|website=Večer|date=2022-08-13|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> in ''Učne ure Eve K.'' (2025).<ref>{{Navedi splet|title=Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.|url=https://beletrina.si/knjiga/ucne-ure-eve-k|website=beletrina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> Roman ''Na Klancu'' je prejel nagrado modra ptica, bil uvrščen v kresnikovo peterico in leta 2024 prejel priznanje Nagrade Evropske unije za književnost. V letu 2026 slovenski maturantje pišejo maturitetni esej iz primerjave romanov ''Na Klancu'' Tine Vrščaj in ''Na klancu'' Ivana Cankarja.<ref>{{Navedi splet|title=Esej na maturi 2026|url=https://emka.si/products/esej-na-maturi-2026|website=EMKA|accessdate=2026-03-31|language=sl-SI}}</ref> ''Na Klancu'' Vrščajeve je leta 2026 izšel v makedonskem prevodu Darka Spasova pri založbi [https://cudnasuma.com/products/roman-na-ridinata Čudna šuma], Erica Johnson Debeljak pa ga je prevedla v angleščino. Tina Vrščaj je leta 2018 pri Cankarjevi založbi objavila zbirko kratkih zgodb za odrasle z naslovom ''Plašč''.<ref>{{Navedi splet|title=Plašč {{!}} Tina Vrščaj {{!}} Mladinska knjiga|url=https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje/plasc|website=www.mladinska-knjiga.si|date=2018-06-07|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> Ustvarja tudi za otroke. V zbirki [[Knjižna zbirka Čebelica|Čebelica]] je leta 2017 izšla njena pravljica za najmlajše ''Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata'', leta 2021 je izdala knjigo za otroke ''Balabuga!'',<ref>{{Navedi splet|title=Tina Vrščaj: Balabuga!|url=https://www.delo.si/kultura/ocene/tina-vrscaj-balabuga|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> ki so jo prevedli v [https://chitarium.com/product/balabuha/ ukrajinščino], leta 2025 pa zbirko glasbeno obarvanih pravljic ''Tinka Tonka in druge zgodbe''.<ref>{{Navedi splet|title=TINKA TONKA IN DRUGE ZGODBE|url=https://emka.si/products/tinka-tonka-in-druge-zgodbe|website=EMKA|accessdate=2026-03-31|language=sl-SI}}</ref> Prevedla je tri knjige iz angleščine, ''Jezusovo otroštvo'' J. M. Coetzeeja (2014), ''Ekonomijo želje'' Daniela M. Bella Jr. (2016) ter ''Nove in izbrane eseje'' Denise Levertov (2019). Pri pisanju najraje uporablja nalivno pero. == Nagrade == * 2009 − nagrada natečaja revije Literatura za najboljši robni zapis<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/tina-vrscaj|title=Tina Vrščaj|accessdate=20. 4. 2023|website=www.mladinska-knjiga.si}}</ref> * 2019 − nagrada revije [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]] za najboljši slovenski esej (za ''Srečno pospravljeni'')<ref name=":2"/> * 2022 − [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za najboljši še neobjavljeni roman za odrasle (''Na Klancu'')<ref name=":2"/><ref name=":0"/> * 2024 − priznanje konzorcija Nagrade Evropske unije za književnost == Sklici == {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrščaj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Pisateljice]] [[Kategorija:Urednice]] ed5tg6gsp4gokoimtgekk317rd8nxgc 0 544250 6654132 6506311 2026-04-01T05:55:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Ḥaʼil |official_name = |native_name = {{lang|ar|حَائِل}} |image_skyline = Qishlah Palace.jpg |image_caption = [[Palača Kišlah]] v Ha'ilu |image_flag = |flag_size = |flag_link = |image_shield = Emblem of Saudi Arabia.svg |shield_size = |shield_link = |nickname = |motto = |pushpin_map = Saudova Arabija |pushpin_label_position = left |pushpin_relief = yes |pushpin_mapsize = |pushpin_map_caption = Lega Ḥaʼila |coordinates = {{coord|27|31|N|41|41|E|region:SA_type:city|display=inline,title}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Saudi Arabia}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_type2 = |subdivision_name1 = Ḥaʼil |subdivision_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |leader_title = Guvernor |leader_name = Abdulaziz bin Sa'ad bin Abdulaziz |leader_title1 = |leader_name1 = |unit_pref = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |elevation_m = 992 |population_total = 605.930 |population_as_of = 2018 štetje |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_note = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = (+966) 016 |website = http://www.hail.gov.sa/ |leader_title2 = Župan |leader_name2 = Ibrahim Aburas |area_km2 = |timezone = |utc_offset = +3 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Haʼil''' ({{lang-ar|حَائِل}} ''{{transl|ar|DIN|Hā{{hamza}}il}}'') je mesto v severozahodni [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]]. Je glavno in največje mesto regije Ha'il s približno 605.930 prebivalci (2018) Haʼil je večinoma kmetijsko območje z veliko pridelavo žita, datljev in sadja. Velik odstotek pridelave pšenice v kraljestvu prihaja iz province Haʼil, kjer je območje na severovzhodu, oddaljeno 60 do 100 km, sestavljeno iz namakanih vrtov. Zgodovinsko gledano je Haʼil svoje bogastvo črpal iz tega, da je bil na karavanski poti na [[hadž]]. Haʼil je znan po radodarnosti svojih ljudi v arabskem svetu, saj je to kraj, kjer je živel princ in pesnik Hatim al-Tai. Je tudi domovina kraljeve [[Rodbina Rašid|rodbine Rašid]], zgodovinskih tekmecev saudski kraljevi družini.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lonelyplanet.com/saudi-arabia/the-najd/hail|title=Hail - Lonely Planet<!-- Bot generated title -->|accessdate=2023-06-12|archive-date=2014-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141026104146/http://www.lonelyplanet.com/saudi-arabia/the-najd/hail|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == {{multiple image |align=left |direction=vertical |width=200 |image1=Alrasheed hail english.png |caption1=Obseg Al Rašidove vladavine |image2=A street in Ha'il.jpg |caption2=Ulica v Ha'ilu, 1914 |image3=Gates of Ha'il.jpg |caption3=Vrata mesta v začetku 20. stoletja }} Gradnja [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] med [[Damask]]om in [[Medina|Medino]] je skupaj z novimi poceni parnimi lokomotivami do [[Džida|Džide]] spodkopala tradicionalno gospodarstvo karavan s kamelami v Ha'ilu.<ref name="Prothero104">{{navedi knjigo|last=Prothero|first=G.W.|title=Arabia|year=1920|publisher=H.M. Stationery Office|location=London|page=104|url=http://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/104/|access-date=2023-06-12|archive-date=2019-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191203145449/https://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/104/|url-status=dead}}</ref> Mesto Ha'il je bilo glavno mesto emirata Džabal Šammar od leta 1836 do saudske osvojitve emirata leta 1921.<ref>{{navedi knjigo|title=The Statesman's Year Book: Statistical and Historical Annual of the World|date=1917|publisher=John Paxton|page=xliv|url=https://books.google.com/books?id=egVg6QUChYcC|language=en|quote="... has its capital at Hail"}}</ref> Emirat je vodila monarhija iz hiše Rašīd. Prvi emir Abdullah bin Ali Al Rašid je prevzel oblast s svojim bratom emirjem Obaidom in Jabbrovimi sinovi. Abdullah bin Rašid je nadaljeval z gradnjo [[palača Barzan|palače Barzan]] v Ha'ilu, ki jo je začel Mohamed Ibn Ali. Po smrti Abdulaha Al Rašida (leta 1848) je njegov sin in naslednik Talal dokončal palačo. V rašidskem obdobju so številni tuji popotniki obiskali Ha'il in rašidske emirje ter opisali svoje vtise v različnih revijah in knjigah, vključno s tistimi Georga Augusta Wallina (1845), Williama Gifforda Palgrava (1865), Lady Anne Blunt (1881), Charles Montagu Doughty (1888) in Gertrude Bell (1914). Rašidski emirji so veljali za relativno strpne do tujcev, vključno s trgovci v Ha'ilu: {{cquote|»Mnogi od teh trgovcev so pripadali sekti Šija, ki so jo sovražili nekateri suniti, dvakrat so sovražili vahabiti. Toda Telal ni zaznal njihovih verskih neskladij in je utišal vse mrmranje z znaki posebne naklonjenosti prav tem disidentom in tudi z prednosti, ki jih je njihova prisotnost mestu kmalu prinesla.«<ref>William Gifford Palgrave, 1865.</ref>}} Zadnjega rašidskega emirja je leta 1921 z oblasti vrgel [[Ibn Saud]] iz Saudove Arabije. Ibn Saud je nato ukazal uničiti palačo Barzan in ukazal voditeljem Al Rašid in Al Sabhan, naj se preselijo iz Ha'ila v [[Rijad]], iz omenjenih družin pa je dodelil eno osebo, kot začasni emir princ Ibraheem bin Salem Al Sabhan, da bi zagotovil zvestobo ljudstva Ha'il in Shammarja. Po tem je Ha'il hitro propadal, kot priča E. Rutter leta 1931: {{cquote|»Ha'il se zdi kot mesto, ki je obkroženo med peskom ... prebivalstvo Ha'ila je očitno upadalo. Število hiš v severni četrti mesta je bilo v ruševinah ... veliko prebivalcev Ha'ila je pobegnilo v udobno kraljestvo Faisal I. Iraškega.«}} Ha'il je središče kmetijskega programa Saudove Arabije in večina pridelkov pšenice v kraljestvu prihaja z območja, ki obdaja mesto. V bližini mesta je tudi vrsta mlečnih kmetij za proizvodnjo mlečnih izdelkov. == Geografija == [[File:حائل - panoramio.jpg|thumb|Pogled na mesto z vrha gore Samra]] Gora As-Samra gleda na mesto. Tukaj je Hatim al-Tai zažgal ogenj, da bi sprejel goste. Danes vodi asfaltirana cesta do vrha, kjer ponoči zakurijo ogenj na zemeljski plin. Pod goro je park z jezerom, na strani gore pa je grb Saudove Arabije (datljeva palma in prekrižani meči), narejen iz električnih luči, ki se prižigajo ponoči. Gora Aja (Džebel Aja) je na nasprotni strani mesta Ha'il, nasproti As-Samre. Ogromna saudska zastava iz električnih luči, prižganih ponoči, je na pobočju gore. Dolina Adadžra poteka približno vzdolž osi sever-jug in deli osrednji Ha'il na dva dela.<ref name="SGS2012">{{citation |publisher=Saudi Geological Survey |title=المجاري المائية]، هيئة المساحة الجيوليوجية السعودية - حقائق وأرقام، ص: 65.|url=http://www.sgs.org.sa/Arabic/News/Documents/SGS_001.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20130626060440/http://www.sgs.org.sa/Arabic/News/Documents/SGS_001.pdf |url-status=dead |archive-date=2013-06-26 |language=ar |year=2012}}</ref> Ha'il ima vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh'') z vročimi poletji in hladnimi zimami. Ima nekoliko milejše podnebje kot druga saudska mesta zaradi višje nadmorske višine. == Znamenitosti == [[File:Barzan Palace 2.jpg|thumb|BPalača Barzan]] *'''[[Palača Barzan]]''' je bila zgodovinska palača, ki je bila v Ha'ilu do 1920-ih. Leta 1808 ga je zgradil princ Mohamed bin Abdul-Muhsin Al Ali na površini več kot 300.000 kvadratnih metrov. Palača je bila dokončana med vladavino 2. rašidskega emirja Talala bin Abdullaha (1848–68). Palača je bila sestavljena iz 3 nadstropij, v prvem so bile sprejemne dvorane, vrtovi in kuhinje. Drugi je imel diplomatske sobe za goste. Tretje je imelo sobe kraljeve družine. Porušili so jo na ukaz Ibn Sauda po osvojitvi Ha'ila leta 1921. *'''Barzan suk''' je na mestu, kjer je pred mnogimi leti stala palača Barzan razširjene družine Al Rašid, ki je vladala območju okoli Ha'ila. *'''Petkova tržnica''' je tradicionalna tržnica, ki poteka v petek, ker je nacionalni konec tedna. *'''Garden Mall''' je največje nakupovalno središče v Ha'ilu, ima trgovine, kot so ''lifestyle'', ''shoe mart'', ''babyshop'', ''H&M'', ''giordano'', ''icon'' itd. »Samah Center« je postal drugo največje nakupovalno središče v Ha'ilu. Tretji je nakupovalno središče ''Hyper Panda''. *'''[[Grad A'arif]]''' (tudi Oreif) je najstarejša zgodovinska stavba v mestu Ha'il. Zgrajena je bila za zaščito mesta pred sovražniki. Med vladavino Saudove Arabije so utrdbo uporabljali za opazovanje lune in streljanje s topovi ''iftar'' v času [[ramadan]]a. Pred kratkim je bila utrdba A'arif odprta za turiste kot dediščina. Trdnjava A'arif je grad pravokotne oblike, zgrajen iz blata in gline. Stoji v središču mesta Ha'il in je bil zgrajen v 17. stoletju našega štetja. Trdnjava zavzema površino približno 440 kvadratnih metrov in je strateško locirana na vrhu hriba, zaradi česar je vidna od koderkoli v mestu. Trdnjava, ki leži na vrhu Džabal Irf, ponuja čudovit razgled na severno mesto. Utrdba je dostopna skozi vrata z njene južne strani, kjer majhno dvorišče vodi do glavnega vhoda. Znotraj trdnjave so stražni stolpi, okna, stanovanjsko območje, kopališča, mošeja in skladišča. Ta grad odlikujejo tudi velika lesena vrata z vgraviranimi napisi. Turisti se lahko povzpnejo na vrh gradu, da si ogledajo mesto iz ptičje perspektive in opazujejo kmetije, tržnice in soseske, ki jih obkrožajo. *'''Trdnjava Kišlah''' je impresivna znamenitost v središču mesta Ha'il. Sedanja stavba je bila zgrajena v 1940-ih, ko je bil princ Abdulaziz bin Musa'ad Al Saud v provinci Ha'il. Je največja tradicionalna trdnjava iz blatne opeke v Ha'ilu in je zelo dobro obnovljena in ohranjena tako zunaj kot znotraj. Uporabljali so jo predvsem kot vojašnico. Njeni dve nadstropji sta visoki 142,8 x 141,2 metra, njeni zidovi so visoki 8,5 m, ima osem velikih stražarskih stolpov skupaj z obzidjem z dvemi glavnimi vrati, vzhodnimi in zahodnimi, in ima veliko notranje dvorišče s starimi vojaškimi predmeti. Razstava. *'''Restavracija At-Turathy''' je velika zgodovinska stavba iz blatne opeke v središču mesta Ha'il, ki se uporablja kot tradicionalna restavracija. Njen videz je napol restavracija, napol muzej z velikim številom lokalnih tradicionalnih predmetov, ki se uporabljajo kot okras. Vzdušje je zelo tradicionalno, hrana je tradicionalna, sedeži pa na tleh. *'''Krožišča Ha'il''' so v različnih delih mesta. Imajo velike skulpture tradicionalnih predmetov, ki so v središču prometnih krožišč, ki so okrasne fontane. Ena ima ''Gerbo'' (tradicionalno menzo iz živalske kože), zgrajeno kot vodnjak, druga ima ''Mabakara'' (tradicionalni gorilnik za kadilo) z ''Dellah'' (tradicionalnimi lončki za kavo) in skodelicami okoli nje, zgrajeno kot vodnjak. *'''Muzej Ha'il''' je muzej mesta Ha'il. To je tudi eden od krajev, kjer lahko obiskovalci kupijo dovoljenja za ogled [[petroglif]]ov v bližini oaze Džuba, drugo mesto pa je muzej dediščine palače Džuba Ateeqa Naifa al-Šamarija tik ob glavni ulici v samem mestu Džuba. Rezbarije v skalah, za katere se domneva, da izvirajo iz leta 5500 pr. n. št., so na območju, ki je od mesta Ha'il približno uro in pol vožnje z avtomobilom. Tam lahko organizirajo tudi izlete v puščavo Nafud. *'''Palača Aja''' je na obrobju mesta. Tam je živel nekdanji guverner province Ha'il princ Saud bin Abdul Muhsin Al Saud. Vidi se le od daleč - z glavne avtoceste v bližini. To je stanovanjsko naselje in kot tako ni odprto za širšo javnost za oglede. *'''''Ha'il Desert Life''''' Festival je letni festival, ki poteka v provinci Ha'il za praznovanje in izmenjavo izkušenj o puščavskem življenju in kulturi po vsem svetu.<ref>{{navedi splet | url = http://www.arabnews.com/?page=1&section=0&article=108838&d=11&m=4&y=2008 | title =Hail to Host Global Desert Life Festival | work=Arab News | date=11 April 2008 }}</ref> *'''''Ha'il Rally''''' je pomemben dogodek v Ha'ilu in celo v Saudovi Arabiji, saj je prvi avtomobilski rally, ki se je začel leta 2006 in ga je FIA odobrila leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arabnews.com/?page=8&section=0&article=91955&d=9&m=2&y=2007|title=Hail Rally Flags Off Today|date=9 February 2007|work=Arab News}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Ha'il}} * [http://www.uoh.edu.sa/ University of Ha'il official website] * [https://web.archive.org/web/20111202134150/http://www.hail.gov.sa/ Ha'il city official website] * [http://www.aenhail.com/ Online News Eye of Ha'il city official website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Saudovi Arabiji]] bz516pj83q08opfea81i0n1bxdkqng0 14 545488 6653887 6054894 2026-03-31T17:18:15Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Proizvajalci pijač]]: " Slovenija" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653887 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Prehrambena podjetja v Sloveniji]] [[Kategorija:Proizvajalci pijač| Slovenija]] lq33eke79pf3y2x4oqpbakdn60mpfpn 0 548377 6653943 6605971 2026-03-31T19:31:04Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653943 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tjaš Begić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm<ref>{{navedi splet |title=Tjas Begic |url=https://www.tuttocalciatori.net/Begic_Tjas |website=tuttocalciatori.net |access-date=28 November 2022 |language=it}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]]<ref name="wf">{{navedi splet |title=Tjaš Begić |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/tjas-begic/ |website=worldfootball.net |access-date=5 July 2022 |language=en}}</ref> | currentclub = [[UC Sampdoria|Sampdoria]] (pos.) | clubnumber = 11 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[MNK Izola|Izola]]<ref>{{navedi splet |title=Rdeči vragi pripreljali prvo okrepitev, v Italijo po biseru Celja tudi Bijol? |url=https://siol.net/sportal/nogomet/nogometna-trznica-5-julij-583174 |publisher=[[Siol]] |access-date=5 July 2022 |date=5 July 2022}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2018 | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | youthyears3 = 2018–2020 | youthclubs3 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2020–2021 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 29 | goals1 = 3 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 34 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = [[L.R. Vicenza|Vicenza]] | caps3 = 27 | goals3 = 3 | years4 = 2023– | clubs4 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = → [[Frosinone Calcio|Frosinone]] (pos.) | caps5 = 22 | goals5 = 1 | years6 = 2026– | clubs6 = → [[UC Sampdoria|Sampdoria]] (pos.) | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2018–2019 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2019 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2021 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2020 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2021–2025 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 3 | nationalyears6 = 2026– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Tjaš Begić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. junij]] [[2003]]. Begić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[Parma Calcio 1913|Parme]], ki ga je leta 2026 posodil v [[UC Sampdoria|Sampdorio]], od leta 2026 pa [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[ND Gorica|Gorico]] in [[NK Celje|Celje]] ter italijanska [[L.R. Vicenza|Vicenzo]] in [[Frosinone Calcio|Frosinone]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 61 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Begić, Tjaš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Vicenze]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Frosinone Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] 0vreff53uvxbktvq7o7yszdu99ndkg2 3 548833 6654245 6638856 2026-04-01T11:26:43Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter */ nov razdelek 6654245 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> dtbgd1fnwkwfawljxobodqlqab7d85n 0 549358 6653656 6649382 2026-03-31T12:55:59Z Sportomanokin 14776 6653656 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 246 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|31. marec 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''236'''||bgcolor=yellow align=center|'''246''' |} <small>Posodobitev: 31. marec 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|246 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|377 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 31. marec 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] b1j73vnloimc8cswrt5ionstlztamsm 0 551544 6653918 6531149 2026-03-31T18:44:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653918 wikitext text/x-wiki [[File:High Frequency Active Auroral Research Program site.jpg|300px|thumb|Zračni pogled na kompleks]] '''Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja''' ({{jezik-en|High-frequency Active Auroral Research Program}}), bolj znan po kratici '''HAARP''', je raziskovalni program [[Univerza Aljaske v Fairbanksu|Univerze Aljaske v Fairbanksu]] ([[Združene države Amerike]]), v sklopu katerega znanstveniki preučujejo [[ionosfera|ionosfero]], eno od zunanjih plasti [[ozračje|ozračja]]. Obsega raziskovalno infrastrukturo pri kraju [[Gakona, Aljaska|Gakona]] na jugu [[Aljaska|Aljaske]], glavni del katere je Ionosferski raziskovalni instrument (''Ionospheric Research Instrument'', IRI), močan [[radijski oddajnik]], ki ga sestavlja mreža 12×15 anten in deluje v [[Kratki val|visokofrekvenčnem območju]]. Z IRI raziskovalci začasno vzbudijo majhen del ionosfere, nakar z merilnimi instrumenti (VHF in UHF [[radar]]ji, [[magnetometer|magnetometri]] in ionosferska sonda) preučujejo dogajanje v vzbujenem območju. Projekt so skupaj zagnali ameriško [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica]], Univerza Aljaske v Fairbanksu in [[Agencija za napredne obrambne analize Združenih držav Amerike|Agencija za napredne obrambne analize]] (DARPA).<ref name="FAQ Sheet">{{navedi splet |date=15 June 2007 |title=HAARP Fact Sheet |url=http://www.haarp.alaska.edu/haarp/factSheet.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091007235012/http://www.haarp.alaska.edu/haarp/factSheet.html |archive-date=7 October 2009 |access-date=27 September 2009 |publisher=HAARP}}</ref> Raziskovalno infrastrukturo je zasnovalo in zgradilo podjetje [[BAE Systems|BAE Advanced Technologies]]. Njen prvotni namen je bil preučiti ionosfero in oceniti potencial tehnike za izboljšanje [[radio|radijske komunikacije]] ter nadzora<ref name="Purpose">{{navedi splet |title=Purpose and Objectives of the HAARP Program |url=http://www.haarp.alaska.edu/haarp/prpeis.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091001114140/http://www.haarp.alaska.edu/haarp/prpeis.html |archive-date=1 October 2009 |access-date=27 September 2009 |publisher=HAARP}}</ref> – konkretneje s tvorbo motenj v strukturi ionosferske [[Plazma (fizika)|plazme]] zaradi segrevanja, od katerih bi se lahko odbil radijski signal, kar bi zaobšlo težavo ukrivljenosti Zemljinega površja pri pošiljanju signalov na dolge razdalje.<ref name="PopSci">{{navedi revijo |url=https://www.popsci.com/military-aviation-space/article/2008-06/militarys-mystery-machine/ |title=The Military’s Mystery Machine |last=Streep |first=Abe |date=2008-06-18 |journal=Popular Science |accessdate=2023-11-06}}</ref> Aktivni oddajnik z največjo močjo 3,6 [[Vat|MW]] omogoča nadzorovano vzbujanje motenj v ionosferi, kar je učinkoviteje od preprostejšega spremljanja pojavov, ki jih v določenih pogojih naravno vzbuja mnogo močnejše [[Sonce|Sončevo]] žarčenje.<ref name="UAF"/><ref name="Pedersen15"/> Zdaj se infrastruktura uporablja zlasti za študij temeljnih fizikalnih vprašanj o tej plasti ozračja in preučevanje vpliva motenj na satelitske komunikacije.<ref name="Pedersen15">{{cite journal |last=Pedersen |first=Todd |title=HAARP, the most powerful ionosphere heater on Earth |journal=Physics Today |volume=68 |issue=12 |date=2015-12-01 |doi=10.1063/pt.3.3032 |pages=72–73}}</ref> == Zgodovina == Gradnja kompleksa HAARP se je pričela leta 1993, trenutno delujoči IRI pa je bil končan leta 2007.<ref name="FAQ Sheet" /> Maja 2014 je vojska oznanila, da bo ugasnila in razdrla HAARP,<ref name="ADNCole2014">{{navedi splet|url=http://www.adn.com/2014/05/14/3470442/air-force-prepares-to-dismantle.html |title=Air Force prepares to dismantle HAARP ahead of summer shutdown |first=Dermot |last=Cole |date=2014-05-14 |work=Anchorage Daily News |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140517010257/http://www.adn.com/2014/05/14/3470442/air-force-prepares-to-dismantle.html |archive-date=17 May 2014}}</ref> a so se raziskovalci zavzeli za ohranitev. Tako je lastništvo in upravljanje avgusta 2015 v celoti prevzela univerza, ki ga zdaj ponuja v najem.<ref name="UAF">{{navedi novice |last=Rozell |first=Ned |date=6 September 2015 |title=Under new management, Alaska's HAARP facility open for business again |language=en-US |newspaper=Alaska Dispatch News |url=http://www.adn.com/article/20150906/under-new-management-alaskas-haarp-facility-open-business-again |access-date=2023-11-06 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Teorije zarote == Že med gradnjo je HAARP postal priljubljen med tvorci [[teorija zarote|teorij zarote]] zaradi skrivnostnosti, ki je obdajala vojaški projekt v oddaljeni aljaški divjini, nedostopen javnosti.<ref name="PopSci"/> Glede namena si niso enotni: sodeč po najbolj razširjenih teorijah se HAARP kot orožje uporablja za nadzor vremena ali nadzor uma (slednje včasih v kombinaciji s sorodno [[chemtrails|teorijo zarote kemičnih sledi]]), obstajajo pa tudi trditve, da so Američani z njimi prožili [[potres]]e ali pošiljali močne energetske žarke na tarče.<ref name="brit">{{navedi splet |first=Erik |last=Gregersen |url=https://www.britannica.com/topic/HAARP |title=HAARP |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2023-11-06}}</ref><ref>{{cite journal |last=Weinberger |first=Sharon |title=Atmospheric physics: Heating up the heavens |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-04-24_452_7190/page/930 |journal=[[Nature]] |volume=452 |issue=7190 |year=2008 |doi=10.1038/452930a |pages=930–932}}</ref> Trditve so pritegnile dovolj pozornosti, da so o njih razpravljali denimo v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/press/sdp/backg/en/1998/b980209.htm#1 |title=The HAARP project and non-lethal weapons |last=1998-02-08 |publisher=Evropski parlament |accessdate=2023-11-06}}</ref> [[Hugo Chávez]] pa je HAARP javno okrivil za [[Potres na Haitiju (2010)|potres na Haitiju leta 2010]].<ref name="brit"/> Tudi med slovenskimi uporabniki družbenih omrežij se pojavijo ob vsaki hujši vremenski nepriliki.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/antene-ne-spreminjajo-vremena/ |title=Antene ne spreminjajo vremena |last=Kuklec Petek |first=Barbara |date=2023-08-16 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2023-11-06}}</ref> Po mnenju strokovnjakov so tovrstne teorije povsem neinformirane. Energija, ki jo IRI oddaja, je neznatna v primerjavi s Sončevo, poleg tega je usmerjena v ionosfero, medtem ko vremenski pojavi nastajajo v [[Troposfera|troposferi]] več deset kilometrov nižje.<ref name="PopSci"/><ref name="brit"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://haarp.gi.alaska.edu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizikalne organizacije]] [[Kategorija:Ionosfera]] [[Kategorija:Raziskovalne postaje]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Univerza Aljaske v Fairbanksu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Aljaski]] g12wnpw1iov7h8i77gk9ljvogz2roe6 0 555840 6654142 6547989 2026-04-01T06:58:35Z ~2026-20080-43 257460 /* Opis */ 6654142 wikitext text/x-wiki [[Slika:Red scooter rider Avenida Do Mar, Funchal, Madeira Island.jpg|upright=1.14|thumb|[[Vespa]] je bila prvi globalno razširjeni skuter]] '''Skuter''' ([[Angleščina|ang.]]: scooter) je vrsta [[motorno kolo|motocikla]] z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki naj ne bi dosegal večjih hitrosti. V [[Evropa|Evropi]] so še vedno pogosti skuterji italijanske znamke [[Vespa]], ki jih od leta 1946 izdelujejo v današnjem koncernu [[Piaggio|Piaggio & Co. SpA]]. ==Etimologija== Poimenovanje za tovrstne motocikle je prevzeto iz angleščine, iz [[Glagol|glagola]] ''scoot'', s pomenom »zdrveti, ucvreti jo«. ==OpisSkuter je največkrat enosledni [[motocikel]] z dvema kolesoma, namenjen prevozu ene ali dveh oseb. Voznik na skuterju sedi podobno kot na stolu, ker ima dovolj prostora za noge med sprednjim in zadnjim delom vozila, za razliko od skoraj ležečega položaja na sedežu večjega motocikla. Za skuter so značilna kolesa manjših dimenzij, med 25 in 40 cm v premeru. Pogonski agregat (največkrat gre za [[Zračno hlajeni motor|zračno hlajeni]] [[dvotaktni motor]]) se nahaja nad ali ob zadnjem kolesu.== Med novejše skuterje se uvrščajo tudi trisledni motocikli s tremi kolesi, z dvemi sprednjimi in enim zadnjim. Tudi v Sloveniji so skuterji med najbolj popularnimi prevoznimi sredstvi, posebej v poletnih mesecih. Temu pripomorejo relativno ugodna cena, mala poraba goriva in dejstvo, da skuter potrebuje zelo mali parkirni prostor. Za vožnjo skuterjev z [[delovna prostornina |delovno prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|ccm]] zadostuje vozniško dovoljenje za avtomobile "B" kategorije, za vožnjo močnejših skuterjev pa dovoljenje za motocikle "A" kategorije. Danes se proizvajajo, poleg standardnih skuterjev do 50 ccm in 125 ccm, tudi močnejši, t.i. maksi skuterji, s [[Štiritaktni motor|štiritaktnimi pogonskimi agregati]] do 250 ccm in močnejšimi, kot sta [[Piaggio|Piaggiov]] Beverly i XEvo in [[Gilera|Gilerin]] Nexus. ==Zgodovina== [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja licenčnih skuterjev Puch v [[Tomos|Tomosu]] (1959)]] Ob koncu 50. let minulega stoletja so bili v Evropi najbolj priljubljeni skuterji [[Delovna prostornina|prostornine]] do 50 cm³. Tudi v [[Tomos|Tomosu]] so na podlagi sklenjene licenčne pogodbe<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} proizvajali skuterje Colibri (Puch RL 125, Puch SR in Puch 150),{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} ki so bili v celoti [[Puch|Puchov]] licenčni izdelki. {{glavni|Vespa}} {{glavni|Tomos}} == Znani proizvajalci skuterjev == * {{ikonazastave|Italija}} [[Aprilia]] * {{ikonazastave|Kitajska}}[[Baotian]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Derbi (motocikl)|Derbi]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Gilera]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[Kymco]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Malaguti]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Piaggio]] / [[Vespa]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[SYM Motors|SYM]] * {{ikonazastave|Japonska}} [[Yamaha]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[TGB]] ==Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} ==Zunanje povezave== ==Glej tudi== *[[Vespa]] *[[Elektro skuter]] {{Kategorija v Zbirki|Scooters}} [[Kategorija:Motorna kolesa]] {{normativna kontrola}} 3e1mai4aosk3nilrmxk4stlse7z0gr8 6654146 6654142 2026-04-01T07:08:32Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20080-43|~2026-20080-43]] ([[User talk:~2026-20080-43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Amherst99|Amherst99]] 6547989 wikitext text/x-wiki [[Slika:Red scooter rider Avenida Do Mar, Funchal, Madeira Island.jpg|upright=1.14|thumb|[[Vespa]] je bila prvi globalno razširjeni skuter]] '''Skuter''' ([[Angleščina|ang.]]: scooter) je vrsta [[motorno kolo|motocikla]] z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki naj ne bi dosegal večjih hitrosti. V [[Evropa|Evropi]] so še vedno pogosti skuterji italijanske znamke [[Vespa]], ki jih od leta 1946 izdelujejo v današnjem koncernu [[Piaggio|Piaggio & Co. SpA]]. ==Etimologija== Poimenovanje za tovrstne motocikle je prevzeto iz angleščine, iz [[Glagol|glagola]] ''scoot'', s pomenom »zdrveti, ucvreti jo«. ==Opis== Skuter je največkrat enosledni [[motocikel]] z dvemi kolesi, namenjen prevozu ene ali dveh oseb. Voznik na skuterju sedi podobno kot na stolu, ker ima dovolj prostora za noge med sprednjim in zadnjim delom vozila, za razliko od skoraj ležečega položaja na sedežu večjega motocikla. Za skuter so značilna kolesa manjših dimenzij, med 25 in 40 cm v premeru. Pogonski agregat (največkrat gre za [[Zračno hlajeni motor|zračno hlajeni]] [[dvotaktni motor]]) se nahaja nad ali ob zadnjem kolesu. Med novejše skuterje se uvrščajo tudi trisledni motocikli s tremi kolesi, z dvemi sprednjimi in enim zadnjim. Tudi v Sloveniji so skuterji med najbolj popularnimi prevoznimi sredstvi, posebej v poletnih mesecih. Temu pripomorejo relativno ugodna cena, mala poraba goriva in dejstvo, da skuter potrebuje zelo mali parkirni prostor. Za vožnjo skuterjev z [[delovna prostornina |delovno prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|ccm]] zadostuje vozniško dovoljenje za avtomobile "B" kategorije, za vožnjo močnejših skuterjev pa dovoljenje za motocikle "A" kategorije. Danes se proizvajajo, poleg standardnih skuterjev do 50 ccm in 125 ccm, tudi močnejši, t.i. maksi skuterji, s [[Štiritaktni motor|štiritaktnimi pogonskimi agregati]] do 250 ccm in močnejšimi, kot sta [[Piaggio|Piaggiov]] Beverly i XEvo in [[Gilera|Gilerin]] Nexus. ==Zgodovina== [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja licenčnih skuterjev Puch v [[Tomos|Tomosu]] (1959)]] Ob koncu 50. let minulega stoletja so bili v Evropi najbolj priljubljeni skuterji [[Delovna prostornina|prostornine]] do 50 cm³. Tudi v [[Tomos|Tomosu]] so na podlagi sklenjene licenčne pogodbe<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} proizvajali skuterje Colibri (Puch RL 125, Puch SR in Puch 150),{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} ki so bili v celoti [[Puch|Puchov]] licenčni izdelki. {{glavni|Vespa}} {{glavni|Tomos}} == Znani proizvajalci skuterjev == * {{ikonazastave|Italija}} [[Aprilia]] * {{ikonazastave|Kitajska}}[[Baotian]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Derbi (motocikl)|Derbi]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Gilera]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[Kymco]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Malaguti]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Piaggio]] / [[Vespa]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[SYM Motors|SYM]] * {{ikonazastave|Japonska}} [[Yamaha]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[TGB]] ==Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} ==Zunanje povezave== ==Glej tudi== *[[Vespa]] *[[Elektro skuter]] {{Kategorija v Zbirki|Scooters}} [[Kategorija:Motorna kolesa]] {{normativna kontrola}} f83c8ih7ri5yp9ueehypqzo8iq4x3vj 4 556950 6654111 6646566 2026-04-01T04:43:09Z MediaWiki message delivery 115826 /* Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! */ nov razdelek 6654111 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> 4fydj3jd96kedle970dolc259rzfqti 0 557547 6653738 6636016 2026-03-31T13:22:47Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Kamnik]]; +[[Kategorija:Slovenistika]]; ±[[Kategorija:Slovenska podjetja]]→[[Kategorija:Podjetja Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653738 wikitext text/x-wiki '''Amebis''' je slovensko [[podjetje]] s sedežem v [[Kamnik]]u, ki se ukvarja z razvojem in implementacijo [[jezikovne tehnologije|jezikovnih tehnologij]]. Ustanovljeno je bilo leta 1991 in velja za vodilno slovensko podjetje na tem področju.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi prihodnosti: Amebis – od radovednosti do kruha|url=https://www.dnevnik.si/1042814930|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-03-20|archive-date=2024-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240320140228/https://www.dnevnik.si/1042814930|url-status=dead}}</ref> Zaposluje strokovnjake iz IT področja in strokovnjaka iz slovenističnega področja.<ref>{{Navedi splet|title=Kamničani, ki skrbijo za boljšo slovenščino|url=https://www.modre-novice.si/aktualno/kamnicani-ki-skrbijo-za-boljso-slovenscino/|website=modre novice|date=2023-11-21|accessdate=2024-03-20|language=sl-SI|last=M.Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljubljana gosti vse, ki kaj pomenijo na področju oblikovanja jezikovne politike|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ljubljana-gosti-vse-ki-kaj-pomenijo-na-podrocju-oblikovanja-jezikovne-politike/684511|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-20|language=sl|first=M.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Amebis – ko računalničarji skrbijo za pravilnost slovenščine|url=https://insajder.com/intervju/amebis-%E2%80%93-ko-racunalnicarji-skrbijo-za-pravilnost-slovenscine|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2018-04-21|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> == Dejavnosti == Podjetje ponuja produkte in storitve na področju jezikovnih tehnologij, med drugim: * razvoj [[slovar]]jev, [[črkovalnik]]ov in [[slovnica|slovničnih]] pregledovalnikov, * strojno branje ([[pretvorba besedila v govor]]), * [[jezikovna normalizacija]], * rešitve za analizo besedil, * razvoj [[virtualni asistent|virtualnih asistentov]], * izdelava spletnih in drugih [[iskalnik]]ov. == Produkti == Nekateri izmed najbolj znanih produktov podjetja so: * Amebis Besana, avtomatska lektorica: Orodje, ki pomaga pri pisanju brez slovničnih napak. * eBralec: Sintetizator govora, ki pretvori slovensko besedilo v govor. * Chatbot SecondEGO: Digitalni pomočnik v slovenskem jeziku. * Glasno branje WebSpeak''':''' Spletna storitev poslušanja besedil WebSpeak. * Jezikovna normalizacija''':''' Storitev, ki omogoča, da programi za obdelavo jezika, narejeni za angleški jezik, delujejo tudi v slovenščini. * Iskalnik za slovenski jezik''':''' Prilagojen iskalnik, ki omogoča iskanje po spletnih straneh v slovenskem jeziku. * Slovarski portal Termania''':''' Trenutno je na voljo 135 slovarjev. == Nagrade == 11. oktobra 2023 je podjetje prejelo prestižno nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca za slovenistične dosežke. To je bilo prvič, da je nagrado prejelo podjetje in ne posameznik. Nagrada vrednoti in podpira delo jezikoslovcev-slovenistov in izpostavlja dosežke na tem strokovnem področju.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Ustanove patra Stanislava Škrabca • Amebis|url=https://www.amebis.si/slovenscina/nagrada-ustanove-patra-stanislava-skrabca|website=Amebis|date=2023-10-11|accessdate=2024-03-20|language=en-US|first=Anton|last=Romšak}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kamniško podjetje Amebis prejemnik nagrade za izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju|url=https://www.modre-novice.si/aktualno/kamnisko-podjetje-amebis-prejemnik-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-slovenisticnem-jezikoslovju/|website=modre novice|date=2023-10-13|accessdate=2024-03-20|language=sl-SI|last=M.Š}}</ref> == Glej tudi == * [[Fran (jezikovni portal)]] == Zunanje povezave == * [https://www.amebis.si/ Spletna stran podjetja] == Viri in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kamnik]] [[Kategorija:Slovenistika]] dz2t8cnjvnzbz6iriwgibbw7ezvdap4 0 558066 6653762 6518572 2026-03-31T13:39:17Z Ljuba24b 92351 /* Kazahstan na Kitajsko */ NP 6653762 wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[File:Prokudin-Gorskii-25.jpg|thumb|upright=1.25|Železniški most na transsibirski progi čez reko Kama blizu Perma, Rusija]] '''Evroazijski kopenski most''', včasih imenovan tudi '''Nova svilna pot''' (Новый шёлковый путь, Noviy shyolkoviy put'), je železniška prometna pot za prevoz tovora in potnikov po kopnem med pacifiškimi pristanišči na ruskem [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] ter morskimi pristanišči v [[Evropa|Evropi]]. Pot, čezcelinska železnica in železniški kopenski most, trenutno obsega [[transsibirska železnica|transsibirsko železnico]], ki teče skozi [[Rusija|Rusijo]] in jo včasih imenujejo severni vzhodno-zahodni koridor, ter novi evrazijski kopenski most ali drugi evrazijski celinski most, ki poteka skozi Kitajsko in [[Kazahstan]]. Novembra 2007 je bil približno en odstotek od 600 milijard dolarjev blaga, ki se vsako leto pošlje iz Azije v Evropo, dostavljeno po notranjih transportnih poteh.<ref>Berk, Michael (27 November 2007). "The Arctic Bridge; Churchill, Man., is the key to linking Afghans with the world". National Post. Canada. p. FP 15.</ref> Dokončana leta 1916, transsibirska povezava povezuje Moskvo z ruskimi pacifiškimi pristanišči, kot je [[Vladivostok]]. Od 1960-ih do zgodnjih 1990-ih je železnica služila kot glavni kopenski most med Azijo in Evropo, dokler več dejavnikov ni povzročilo zmanjšanja uporabe železnice za čezcelinski tovorni promet. Eden od dejavnikov je, da železnice nekdanjega [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] uporabljajo širšo tirno širino kot večina preostale Evrope in Kitajske. Pred kratkim pa se je Transsibirska pot ponovno uveljavila kot izvedljiva kopenska pot med obema celinama.[zakaj?] Kitajski železniški sistem je bil dolgo povezan s transsibirskim prek severovzhodne Kitajske in [[Mongolija|Mongolije]]. Leta 1990 je Kitajska dodala povezavo med svojim železniškim sistemom in Transsibirijo preko Kazahstana. Kitajska svojo neprekinjeno železniško povezavo med pristaniškim mestom Lianjungang in Kazahstanom imenuje '''Novi evrazijski kopenski most''' ali '''Drugi evrazijski celinski most'''. Poleg Kazahstana železnice povezujejo še z drugimi državami Srednje Azije in Bližnjega vzhoda, vključno z [[Iran]]om. Oktobra 2013 je bila dokončana železniška povezava čez [[Bospor]] v okviru ''projekta Marmaray'', zdaj pa se novi evrazijski kopenski most teoretično povezuje z Evropo prek Srednje in Južne Azije. Predlagana širitev evrazijskega kopenskega mostu vključuje gradnjo železnice čez Kazahstan, ki je enake tirne širine kot kitajske železnice (standardna tirna tirna, v nasprotju s tirno širino 1520 mm v nekdanjem Ruskem imperiju in Sovjetski zvezi), železniške povezave z [[Indija|Indijo]], [[Mjanmar]]om in [[Tajska|Tajsko]], [[Malezija|Malezijo]] in drugod v jugovzhodni Aziji, gradnja železniškega predora in avtocestnega mostu čez [[Beringov preliv]] za povezavo transsibirskega s severnoameriškega železniškega sistema ter gradnja železniškega predora med [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Združeni narodi so predlagali nadaljnjo širitev Evrazijskega kopenskega mostu, vključno s projektom transazijske železnice. == Zgodovina == [[File:Transasia trade routes 1stC CE gr2.png|thumb|upright=1.8|Trgovske smeri svilne poti v 1. stoletju našega štetja]] Komercialni promet med Evropo in Azijo je potekal po svilni poti vsaj od 2. tisočletja pr. n. št. [[Svilna pot]] ni bila posebna prometnica, temveč splošna smer, ki so jo trgovci uporabljali za potovanje, večinoma po kopnem, med obema celinama vzdolž evrazijskih step skozi Srednjo Azijo. 8000 kilometrov dolga pot je bila uporabljena za izmenjavo blaga, idej in ljudi predvsem med Kitajsko in Indijo ter Sredozemljem in je pomagala ustvariti enoten svetovni trgovinski sistem med civilizacijama Evrope in Azije.<ref name="Christian; Ōtsuka, p. 42">Christian; Ōtsuka, p. 42.</ref> Izvoz iz Azije, ki se je prevažal po svilni poti, je vključeval tkanine, preproge, krzno, orožje, posodo, kovine, kmetijske pridelke, živino in sužnje. Civilizacije, ki so v zgodovini poti trgovale, so vključevale [[Skitija|Skitijo]], [[Antična Grčija|starodavno]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] Grčijo, dinastiji [[dinastija Han|Han]] in [[dinastija Tang|Tang]], [[Partsko cesarstvo]], [[Rouranski kaganat]], [[Sogdija|Sogdijo]], [[Gokturki|Gokturke]], [[Šiungnu]], [[Juedži]] in [[Mongolsko cesarstvo]].<ref name="Christian">Christian.</ref> Z začetkom v 5. stoletju našega štetja so se nove kopenske poti med Azijo in Evropo razvile naprej proti severu. Mnoge od teh poti so potekale skozi [[Jugra|Jugro]] in se razširile na baltsko regijo. [[Hazari]], [[Volška Bolgarija]] in [[Ruski kaganat]] so bili aktivni v trgovanju vzdolž severnih trgovskih poti. Promet po južni trasi svilne poti se je močno zmanjšal s padcem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] v 15. stoletju in razvojem pomorske poti okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] v 16. stoletju. Do 18. stoletja so evropski vpliv na trgovino in nove državne meje močno omejile gibanje trgovcev po vseh kopenskih poteh med Evropo in Kitajsko, kopenska trgovina med vzhodno Azijo in Evropo pa je praktično izginila. == Transsibirska železnica == {{glavni|Transsibirska železnica}} [[File:Map Trans-Siberian railway.png|thumb|left|upright=1.8|Zemljevid transsibirske (rdeče) in bajkalsko-amurske magistralne (zelene) železnice]] [[Transsibirska železnica]] in njene različne povezane veje in podporne proge, dokončane leta 1916, so vzpostavile prvo železniško povezavo med Evropo in Azijo, od Moskve do Vladivostoka. Proga je z 9200 kilometri najdaljša železniška proga na svetu.<ref>Rodrigue; Wehrfritz.</ref> Transsibirska proga povezuje ruski pacifiški pristanišči Vladivostok in Nahodka z Moskvo. Železniške povezave v Moskvi omogočajo potnikom in tovoru, da se povežejo z železniškimi progami, ki potekajo zahodneje v Evropo. Z nadaljnjimi prestopi lahko potniki in tovor na koncu dosežejo zahodnoevropska pristanišča.<ref>Ōtsuka, pp. 48–49.</ref> Transsibirska proga se povezuje tudi s [[Severna Koreja|Severno Korejo]] (npr. prek Dandonga na severovzhodu Kitajske ali neposredno pri Khasanu južno od Vladivostoka).<ref>Hisako Tsuji, p. 13</ref><ref>[http://eng.rzd.ru/isvp/public/rzdeng?STRUCTURE_ID=89 Trans-Korean Main Line] (At the official Russian Railways site)</ref> Transsibirska železnica je popolnoma elektrificirana in dvotirna proga, ki lahko prepelje okoli 100 milijonov ton tovora letno. Proga lahko prenese do 200.000 TEU mednarodnega tranzitnega tovora v kontejnerjih na leto.<ref>[http://eng.rzd.ru/isvp/public/rzdeng?STRUCTURE_ID=87 Transsiberian Railway] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111127112131/http://eng.rzd.ru/isvp/public/rzdeng?STRUCTURE_ID=87 |date=27 November 2011 }} (At the Russian Railways official site)</ref> Bolj severna vzhodno-zahodna pot čez Sibirijo, vzporedna s transsibirsko progo in znana kot Bajkalsko-amurska magistrala, je bila večinoma dokončana leta 1989. Konča se v pacifiških pristaniščih Vanino in Sovetskaya Gavan. Čeprav je ta proga sorazmerno malo izkoriščena (uprava omenja 6 milijonov ton tovora na leto, ne navaja letnice), uprava pričakuje, da bo proga v doglednem času polno izkoriščena za izvoz nafte in bakrove rude, načrtuje pa jo podvojiti.<ref>[http://eng.rzd.ru/isvp/public/rzdeng?STRUCTURE_ID=88 Baikal – Amur Main Line] (At the Russian Railways official site)</ref> Medtem ko so carsko, sovjetsko in moderno rusko vlado Transsibirijo vedno uporabljale za projiciranje politične moči na svoja ozemlja v Aziji, jo je v 1960-ih odprla ZSSR kot mednarodno trgovsko pot, ki povezuje zahodni Pacifik z Evropo. Vendar so se tovorne pošiljke na transsibirski poti sčasoma soočile z vse večjimi težavami z dotrajano železniško infrastrukturo, krajo, poškodovanim tovorom, zamudami vlakov, napihnjenimi tovornimi pristojbinami, negotovim urnikom vračanja zabojnikov in geopolitičnimi napetostmi. Posledično se je uporaba železnice za mednarodno trgovino do 1990-ih zmanjšala skoraj na nič.<ref>Rodrigue, Ōtsuka, p. 49; Wehrfritz.</ref> Po podatkih Univerze Hofstra se je od leta 2001 ponovno pojavilo zanimanje za uporabo transsibirske poti kot poti čez Azijo v Evropo. Poleg tega je transsibirska pot neposredno povezana z železnico, ki se končno prek [[Finska|Finske]] in [[Švedska|Švedske]] poveže s pristaniščem [[Narvik]] na [[Norveška|Norveškem]], ki je vse leto brez ledu. V Narviku je mogoče tovor pretovoriti na ladje za prečkanje Atlantika v Severno Ameriko. Železniške povezave iz Rusije se prav tako povezujejo z [[Rotterdam]]om, vendar lahko na tej poti pride do večjih zastojev in posledičnih zamud. Trgovinska pot med vzhodno obalo Severne Amerike in vzhodno Rusijo po Transsibiriji se pogosto imenuje tovorni koridor severni vzhod – zahod. V prizadevanju, da bi pritegnili uporabo Transsibirske železnice za prevoz blaga iz Japonske, Kitajske in Koreje v Evropo, je Rusija sredi 1990-ih znižala tarife za tovorni promet po železnici. Posledično se je obseg tovora po železniški progi v letih 1999 in 2000 podvojil. Februarja in marca 2011 je japonsko ministrstvo za zemljo, infrastrukturo, promet in turizem sponzoriralo preizkus poti s pošiljanjem strešnikov v Evropo po Transsibirski progi. Ploščice so prepeljali z ladjo iz Hamade, Šimane v Vladivostok, nato z železnico v Moskvo. Tranzitni čas naj bi bil 30 dni v primerjavi s povprečnimi 50 dnevi, kolikor je potrebno za pošiljanje tovora z ladjo iz Hamade v pristanišča v zahodni Rusiji. Če bo uspešen, bo ministrstvo uporabilo rezultate testa za spodbujanje drugih japonskih podjetij k uporabi transsibirske poti po morju.<ref>Kyodo News, "[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nb20110301a8.html Land, sea routes to Russia tested]", ''The Japan Times'', 1 March 2011, p. 7.</ref> Leta 2011 je direktna kontejnerska železniška storitev začela prevažati avtomobilske dele 11.000 kilometrov od [[Leipzig]]a v Nemčiji do celinskega Šenjanga na Kitajskem skozi Sibirijo v 23 dneh vsak dan.<ref name="siberia">[http://www.railwaygazette.com/nc/news/single-view/view/db-schenker-to-launch-daily-freight-train-to-china.html DB Schenker to launch daily freight train to China] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120621041859/http://www.railwaygazette.com/nc/news/single-view/view/db-schenker-to-launch-daily-freight-train-to-china.html |date=21 June 2012 }} ''Railway Gazette International'', 30 September 2011. Accessed: 4 October 2011.</ref> Leta 2013 se je začela direktna železniška storitev kontejnerjev, palet in splošnega tovora, 10.000 kilometrov od [[Łódź]]a na Poljskem do celinskega [[Čengdu]]ja na Kitajskem skozi Sibirijo v 14 dneh, 3 dni vsak teden.<ref>{{navedi splet |url=http://wyborcza.pl/1,126565,14012866,Pociag_Lodz___Chiny__trzy_razy_w_tygodniu.html |title=Pociąg Łódź - Chiny: Trzy razy w tygodniu |access-date=27 June 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130613122344/http://wyborcza.pl/1,126565,14012866,Pociag_Lodz___Chiny__trzy_razy_w_tygodniu.html |archive-date=13 June 2013 }}</ref> Po ruskih statističnih podatkih se je količina mednarodnih kontejnerskih pošiljk, ki letno potujejo skozi Rusijo preko Transsibirije, med letoma 2009 in 2014 povečala za faktor 7 in leta 2014 dosegla 131.000 TEU (55.000 fizičnih kontejnerjev).<ref>[http://www.gudok.ru/news/freighttrans/?ID=1314529 Транзитные контейнерные перевозки по Транссибу в сообщении с КНР растут опережающими темпами. За январь – сентябрь 2015 года перевезено 66 тыс. контейнеров, что на 11 тыс. больше, чем за весь 2014 год.] (Transit of containers over the Trans-Siberian from P.R. China is increasing rapidly. 66,000 containers has been transported during the January to September 2015, which is 11,000 more than during the entire 2014)</ref> Beloruske železnice so poročale o podobnih statistikah: leta 2014 je obseg neposrednega kontejnerskega prometa iz Kitajske v Zahodno Evropo čez Belorusijo znašal 40.600 TEU na 25 direktnih progah kontejnerskih vlakov. To je predstavljalo več kot 20 % celotnega obsega kontejnerskega prevoza Beloruske železnice tistega leta, 193.100 TEU. Čeprav je pomemben in narašča, je to še vedno veliko manj kot 0,1 % števila kontejnerjev, ki potujejo prek kitajskih morskih pristanišč (približno 170 milijonov TEU). == Kitajska in kopenski most == === Neposredne povezave med Rusijo in Kitajsko === [[File:ManzhouliTracks.jpg|thumb|Manzhouli, najstarejša in najbolj prometna kitajska železniška vrata v Rusijo]] Prvotna proga Moskva–Vladivostok, dokončana leta 1904, je sekala čez kitajske severovzhodne province ali Mandžurijo; odsek železnice znotraj Kitajske je bil znan kot kitajska vzhodna železnica. Medtem ko je bila bolj severna transsibirska smer, ki je v celoti potekala na ruskem ozemlju, dokončana leta 1916, se nekdanja smer kitajske vzhodne železnice nadaljuje kot pomemben povezovalec med železniškima omrežjema obeh držav.<ref name=cer>{{navedi splet|url=http://www.oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt1d5nd0j7/ |title=Guide to the Photograph Album of the Chinese Eastern Railway |publisher=Oac.cdlib.org |access-date=23 April 2012}}</ref> Zahodna mejna točka (Zabaykalsk/Manzhouli) in proga, ki jo povezuje s transsibirsko glavno progo, se je posodabljala, s ciljem, da bo železnica do leta 2010 omogočila, da bo čez mejo v vsako smer peljalo 30 tovornih vlakov, vsak dolg do 71 avtomobilov. Obseg čezmejnega tovora na tem železniškem prehodu naj bi do leta 2010 dosegel 25,5 milijona ton.<ref>[http://zabzd.rzd.ru/isvp/public/zabzd?STRUCTURE_ID=98 Забайкальская железная дорога | Инвестиционный проект "Южный ход" | Общие сведения] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009185115/http://zabzd.rzd.ru/isvp/public/zabzd?STRUCTURE_ID=98 |date=9 October 2011 }} (Transbaikal Railway: The Southern Branch investment project: General information) (Not dated, but appear to be written ca. 2005) {{in lang|ru}}</ref> Poleg tovora (predvsem ruske nafte, izvožene na Kitajsko), ta prehod vidi direktni tedenski potniški vlak Moskva–Peking, pa tudi nekatere lokalne potniške vlake. Vzhodna mejna točka nekdanje kitajske vzhodne železnice, Suifenhe/Grodekovo, se prav tako zelo uporablja, saj je leta 2007 tam čez mejo prečkalo več kot 8 milijonov ton tovora in redni čezmejni potniški promet.<ref>[http://www.poezda.net poezda.net], <!-- Unusable site: Russian train schedules site. One can search e.g. by entering "Grodekovo" as a station name, obtaining results like this: http://www.poezda.net/en/station_timetable?st_code=2034464&forDate=8 December 2009 Očitno so štiri povratne vožnje čez mejo vsak teden, dve z lokalnim avtobusom Grodekovo-Suifenhe in dva z ekspresnim vlakom iz Harbina v Habarovsk/Vladivostok. (Prehodni vlaki iz Habarovska in Vladivostoka so lahko v resnici le posamezni vagoni ali skupine vagonov, priključenih na vlak, ki konča v Grodekovu, in nato prepeljanih na kitajske železnice.) --></ref> Tretja, malo znana in manj uporabljena železniška povezava med Rusijo in Kitajsko je bila zgrajena južneje, med Hunčunom (v kitajski provinci Džilin) in ruskim Makhalinom (postaja na črti Usurijsk–Khasan–severnokorejska meja, 41 km pred Khasanom). Delovati je začela februarja 2000<ref>{{navedi splet |url = http://www.erina.or.jp/en/Ec/Forum2001/Session1/eKawamura.htm |last= Kawamura |first= Kazumi |title = Nine Transportation Corridors in Northeast Asia and Their Discontinuous Points |publisher = The Economic Research Institute for Northeast Asia |access-date = 9 February 2008 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20140506092309/http://www.erina.or.jp/en/Ec/Forum2001/Session1/eKawamura.htm |archive-date = 6 May 2014 |df= dmy-all}}</ref> in v naslednjih dveh letih je imela le majhen promet (678 vagonov lesa). Proga je bila zaprta v letih 2002–2003, za kratek čas ponovno odprta leta 2003 in ponovno zaprta septembra 2004. Dne 15. februarja 2011 sta podjetji, ki imata v lasti progo, kitajsko podjetje Northeast Asia Railway Group in rusko podjetje JSC Golden Link, podpisali sporazum o ponovnem obratovanju proge maja 2011.<ref>Xinhua, "Railway Linking NE China, Russia To Resume Operation in May", 23 February 2011.</ref> Novembra 2008 sta prometni ministrstvi Rusije in Kitajske podpisali sporazum o vzpostavitvi še ene povezave med železniškima sistemoma obeh držav. Vključevala bo železniški most čez reko Amur (Heilong), ki bo povezoval Tongjiang v kitajski provinci Heilongjiang z Nizhneleninskoye v avtonomni regiji Rusije. 4. novembra 2010 je direktor projekta Wang Jin za tiskovno agencijo Xinhua povedal, da se bo gradnja mostu začela januarja 2011.<ref>Xinhua News Agency, "[http://www.china.org.cn/china/2010-11/07/content_21289505.htm Sino-Russian cross-border railway bridge to be built]", ''China Internet Information Center'', 7 November 2010.</ref> === Rusija na Kitajsko preko Mongolije === Transmongolska proga, ki povezuje [[Ulan-Ude]] na transsibirski smeri s kitajskim Erenhotom prek mongolske prestolnice [[Ulan Bator]], služi kot ključna povezava z zunanjim svetom za Mongolijo in je najkrajša povezava med Transsibirske železnice in Pekingom. Zmogljivost te proge pa je omejena s tem, da je enotirna.<ref>''Economist Intelligence Unit''; Hisako Tsuji, [http://www.erina.or.jp/en/Research/dp/pdf/0409e.pdf A competitive environment for linking the TSR & TKR] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722121125/http://www.erina.or.jp/en/Research/dp/pdf/0409e.pdf |date=22 July 2011 }}. P. 9</ref> === Kazahstan na Kitajsko === [[File:Western-most end of Northern Xinjiang Railway.jpg|thumb|right|Terminal železniške proge Lanxin na prelazu Alatav, kjer se kitajski železniški sistem povezuje s kazahstanskim pri Dostyku.]] Medtem ko je bila ZSSR dolgo povezana s Kitajsko prek železniških povezav v severovzhodni Kitajski in Mongoliji, so že od 1950-ih obstajali načrti za povezavo železniških omrežij obeh držav na meji med [[Kazahstan]]om in [[Šindžjang]]om. Sovjeti so dokončali svojo progo od Aktogaja (postaja na Turksibu v vzhodnem Kazahstanu) do svoje mejne postaje Družba (zdaj Dostik), vendar se je gradnja na kitajski strani ustavila zaradi kitajsko-sovjetskega razkola v 1960-ih. Leta 1985 se je začela gradnja severne železnice Šindžjang, ki naj bi povezala kitajsko in rusko železniško omrežje prek Kazahstana. Odsek med [[Urumči]]jem in Alašankoujem je bil dokončan 16. septembra 1990 in je povezal železniški progi obeh držav pri Dostiku. Julija 1991 je prvi tovorni vlak potoval po progi iz Kitajske v takratno glavno mesto Kazahstana [[Almati]].<ref>Ōtsuka, pp. 42–43.</ref> Decembra 2009 je bila zgrajena druga železniška povezava od Kitajske do kazahstanske meje pri Khorgosu. Železnica Džinghe–Jining–Khorgos se odcepi od severne železnice Šindžjang pri Džingheju in se približa Kazahstanu iz doline reke Ili. Železniška povezava na kazahstanski strani bo podaljšala progo do Saryozeka do leta 2013. Železniška povezava skozi prelaz Korgas je bila dokončana decembra 2012.<ref>Xinhua News Agency, "China Opens Second Railway To Kazakhstan", 22 December 2012</ref> Ker je bil Kazahstan nekoč v Ruskem imperiju in nato član [[ZSSR]], se njegov železniški sistem povezuje z in nosi enako tirno širino kot ruski železniški sistem, pa tudi druge srednjeazijske republike Turkmenistan, Uzbekistan, Kirgizistan in Tadžikistan.<ref>Ōtsuka, pp. 42–43, 48.</ref> Iz Kazahstana se štiri glavne železnice sever-jug povezujejo z ruskim železniškim sistemom. Dve se povezujeta s Transsibirsko železnico (Turksib in meridionalna proga Šu–Nur-Sultan–Petropavl), medtem ko drugi dve ([[Transaralska železnica]] in povezava prek Atiraua in Astrahanske oblasti) vodita neposredno v evropsko Rusijo. Te povezave z ruskim železniškim sistemom se včasih imenujejo evrazijska železnica.<ref>Ōtsuka, pp. 45–46.</ref> Kazahstan igra pomembno vlogo v pobudi »Nove svilne poti«, znani kot »En pas, ena cesta«, ki povezuje Kitajsko in Evropo preko Srednje Azije in Rusije.<ref>{{navedi splet|title=China's Triple Wins: The New Silk Roads|url=https://www.forbes.com/sites/helenwang/2016/01/15/chinas-triple-wins-the-new-silk-roads/#411f44e1520b|website=www.forbes.com}}</ref> Nova smer svilne poti je bila uvedena januarja 2016 in je vključevala pot Ukrajina – Gruzija – Azerbajdžan – Kazahstan – Kitajska.<ref>{{navedi splet|title=Silk Road Renewed With Launch of New Commercial Transit Route|url=http://astanatimes.com/2016/01/silk-road-renewed-with-launch-of-new-commercial-transit-route/|website=astanatimes.com|date=21 January 2016}}</ref> Kazahstanski program razvoja infrastrukture ''Nurly Zhol'' je bil razvit v skladu s pobudo za novo svilno pot. Kazahstanski predsednik [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultan Nazarbajev]] je celo opozoril, da je ''Nurly zhol'' del gospodarskega pasu nove svilne poti.<ref>{{navedi splet|title=Nazarbayev: Nurly zhol is a part of New Silk Road Economic Belt|url=http://www.inform.kz/eng/article/2819255|website=inform.kz|date=17 September 2015|accessdate=2024-03-30|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163736/https://www.inform.kz/eng/article/2819255|url-status=dead}}</ref> == Preko storitev med Kitajsko in zahodno Evropo == Obstajajo tri glavne poti za kontejnerske storitve iz Kitajske v Evropo: vzhodna pot iz pristanišča Vostočni (Rusija), severna pot iz zahodne Kitajske prek mejnih postaj Manzhouli/Zabajkalsk in južna pot iz vzhodne Kitajske prek mejne postaje Dostik, skozi katero je bilo do leta 2014 po železnici prepeljano skupno 25.000 TEU.<ref>Uysal, Onur. [http://railturkey.org/2014/10/09/china-europe-railway-routes/ "Iron Silk Road from China to Europe via Russia in 15 Days"], ''Rail Turkey'', 9 October 2014</ref> Januarja 2008 sta Kitajska in Nemčija slovesno odprli tovorni vlak na dolge razdalje med Pekingom in [[Hamburg]]om. Vlak, ki prepotuje skupno 10.000 kilometrov, uporablja kitajske železnice in transmongolsko progo za pot od Šjangtana (v provinci Hunan) do Ulan Batorja, kjer nato nadaljuje proti severu do Transsibirije. Ko doseže konec Transsibirske proge v Moskvi, vlak nadaljuje proti Nemčiji prek železniških povezav v Belorusiji in na Poljskem. Skupni tranzitni čas je 15 dni, v primerjavi s 30-dnevnim povprečjem, ki bi trajalo, da tovor opravi enako pot z ladjo. Prvi vlak s 50 zabojniki, ki je prevažal mešan tovor oblačil, keramike in elektronike (za podjetje Fujitsu), je potoval po tirih, ki jih upravlja šest različnih železnic.<ref>Rodrigue; International Railway Journal; Underhill; Batbayar.</ref><ref>Jonas M. Helseth [http://balticstudies.utu.fi/master/thesisarchive/jonas_master_thesis.pdf The N.E.W. Corridor and the Northern Axis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091122234359/http://balticstudies.utu.fi/master/thesisarchive/jonas_master_thesis.pdf |date=22 November 2009 }} (Master's Thesis, University of Turku). Page 31, and the map on p. 32.</ref> Hartmut Mehdorn, predsednik družbe [[Deutsche Bahn]] (DB), je marca 2008 izjavil, da bi morali redni tedenski tovorni promet med Kitajsko in Nemčijo delovati do leta 2010. Aprila 2009 pa je DB zaradi svetovne gospodarske krize storitev preložil za nedoločen čas. Druga poskusna vožnja, od Čongkinga do Duisburga prek križišča Alašankou, Kazahstana, Rusije, Belorusije in Poljske, je potekala marca–aprila 2011 in v 16 dneh prevozila 10.300 km. DB je ponovno dejal, da bo storitev lahko postala redna že v letu 2011, če bo povpraševanje zadostno; od marca 2014 na progi Čonking–Duisburg potekajo trije tedenski prevozi do 50 kontejnerjev.<ref name="BloombergBusinessweek">{{navedi novice| title=Germany Plans to Expand Chinese Rail Link as Xi Visits Duisburg| date=28 March 2014| url=http://www.businessweek.com/news/2014-03-28/germany-plans-to-expand-chinese-rail-link-as-xi-visits-duisburg| archive-url=https://archive.today/20140329201945/http://www.businessweek.com/news/2014-03-28/germany-plans-to-expand-chinese-rail-link-as-xi-visits-duisburg| url-status=dead| archive-date=29 March 2014| work=BloombergBusinessweek| access-date=29 March 2014}}</ref> [[File:Andrzej Duda i Xi Jinping w 2016.jpg|thumb|Kitajski predsednik [[Ši Džinping]] in poljski predsednik [[Andrzej Duda]] med slovesno otvoritvijo China Railway Express v Varšavi na Poljskem]] Prometni organi v drugem industrijskem središču osrednje Kitajske, [[Vuhan]], nameravajo z aprilom 2014 organizirati redne vožnje direktnih tovornih vlakov med Vuhanom in evropskimi destinacijami (Češka, Poljska, Nemčija). Načrti zahtevajo, da se storitev začne 1.–2. vlakov na mesec v aprilu–juniju 2014, postopno povečanje pogostosti na 1–2 vlaka na teden v letu 2015. V industrijskem območju Vujiašan (吴家山) v Vhanu se gradi nov carinski objekt; po načrtovanem odprtju oktobra 2015 bodo izvozniki iz regije Wuhan tam lahko carinili Kitajsko namesto mesta Alašankou.<ref>[http://news.huochepiao.com/2014-4/20144814571122.htm 湖北：汉新欧铁路月底重新鸣笛 将延伸至西欧], (Hubei: the Hankou-Xinjiang-Europe rail link will resume operations at the end of the month. Service extending into Western Europe), 8 April 2014 {{in lang|zh}}</ref> Do leta 2016 je tovorni železniški promet med številnimi kontejnerskimi terminali na Kitajskem in njihovimi sorodniki v Evropi postal dokaj reden. Med nekaterimi pari mest vozi en vlak na teden. Z vidika stroškov in hitrosti je direktna železniška storitev Kitajska-Evropa vmes med zračnimi in morskimi možnostmi. Medtem ko se ocenjuje, da celotna količina blaga, ki se po železnici giblje med Kitajsko in Evropo, ne bo presegla 1–2 % količine pomorskega tovora, bi lahko znatno zmanjšala količino letalskega tovora. Storitev se običajno uporablja za dragocen in nekoliko časovno občutljiv tovor, kjer je bistvena časovna prednost železnice pred ladjo, ki pa je dovolj težka, da je prihranek pri stroških v primerjavi z letalskim prevozom opazen. Tipični tovori vključujejo zapletene stroje in rezervne dele (v obe smeri), pa tudi vrhunska živila in potrošniško blago (predvsem proti Kitajski). Medtem ko glavne stranke pošiljajo svoje izdelke s polno obremenitvijo zabojnikov, špediterji omogočajo tudi pošiljanje pošiljk, ki niso zabojniki. Na evropskem koncu tovorne poti je glavni cilj železniški terminal v bližini rečnega pristanišča Duisburg (Ruhrort). Po poročilu iz leta 2018 je Duisburg bodisi cilj ali eden od ciljev približno 80 % vseh direktnih tovornih vlakov Kitajska–Zahodna Evropa.<ref>[https://www.scmp.com/magazines/post-magazine/long-reads/article/2158959/germanys-china-city-how-duisburg-became-xi Germany’s China City: how Duisburg became Xi Jinping’s gateway to Europe: Some 80 per cent of trains from China make the world’s largest inland port their first European stop], by PHILIP OLTERMANN, 9 August 2018</ref> === Novi evrazijski kopenski most === Novi evrazijski kopenski most, imenovan tudi novi evrazijski celinski most, je ime za železniško povezavo Kitajske s Srednjo Azijo. Pot vključuje kitajske železnice vzhod–zahod, ki sta poleg proge Beijiang še železnica Longhai in železnica Landžou–Šindžjang. Železnice skupaj ustvarjajo neprekinjeno železniško povezavo med pristaniškim mestom Lianjungang v provinci Džjangsu in Kazahstanom. Leta 1995 sta kitajska in kazahstanska vlada podpisali sporazum, ki slednji dovoljuje uporabo Lianjunganga kot svojega glavnega morskega pristanišča za izvoz in uvoz, prva pa namerava, da Lianjungang služi kot določeno izhodišče za novi evrazijski kopenski most. Od Almatija v Kazahstanu se železnica razteza do [[Taškent]]a in [[Samarkand]]a v [[Uzbekistan]]u ter nato do Tejena v [[Turkmenistan]]u. Iz Tejena se druga linija nadaljuje v [[Ašgabat]], glavno mesto Turkmenistana. Po Ašgabatu se proga konča v Türkmenbaşyju v Turkmenistanu, pristanišču ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]].<ref name="Otsuka 44">Ōtsuka, p. 44.</ref> Od leta 2013 deluje Transkaspijska mednarodna prometna pot, ki poteka preko ozemlja Kazahstana do pristanišča Kurik, nato skozi Kaspijsko jezero v [[Azerbajdžan]] (Ələt), nato v [[Gruzija|Gruzijo]] in iz gruzijskega morskega pristanišča Poti skozi [[Črno morje|Črnega morja]] v države Evropske unije. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] in prekinitvi prejšnjih poti je ta pot postala bolj aktualna. Leta 1996 je bila čez mejo z [[Iran]]om (pri Serakhsu) zgrajena železniška veja iz Tejena in povezana z železnicami Islamske republike Iran. Povezava potencialno omogoča železniškemu tovoru iz Kitajske, da doseže pristanišča v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in prek drugih železniških linij doseže [[Kavkaz]] in [[Turčija|Turčijo]].<ref>Ōtsuka, pp. 42, 44; Mirak-Weissbach.</ref> Leta 2016 je bila na tej progi med Jivujem (provinca Džedžjang) in [[Teheran]]om odprta direktna storitev kontejnerskega vlaka; potovanje traja 14 dni.<ref>{{navedi splet |url=http://en.cncnews.cn/news/v_show/54902_Yiwu-Tehran_cargo_train.shtml |title=Yiwu-Tehran cargo train |access-date=5 February 2016 |archive-date=6 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160206105046/http://en.cncnews.cn/news/v_show/54902_Yiwu-Tehran_cargo_train.shtml |url-status=dead }}</ref> Srednjeazijska pot se je razširila vse do Evrope šele oktobra 2013, ko je bila odprta železniška povezava čez [[Bospor]] skozi povezavo [[Marmaray]].<ref>Ōtsuka, pp. 42, 44.</ref><ref>{{navedi splet|title=Marmaray Opened|url=http://railturkey.org/2013/10/29/marmaray-opened/ |publisher=Rail Turkey|date=29 October 2013|access-date=20 February 2014}}</ref> Iranske železniške proge uporabljajo tirno širino 1435 mm, zaradi česar morajo tovorni vagoni, ki potujejo iz Kitajske v Iran, dvakrat zamenjati širino koles. Trajekt čez [[Vansko jezero]] je tudi omejitev zmogljivosti. Kitajski državni mediji trdijo, da se novi evrazijski kopenski/celinski most razteza od Lianjunganga do Rotterdama, na razdalji 11.870 kilometrov. Natančna pot, uporabljena za povezavo med obema mestoma, bodisi skozi Mongolijo ali Kazahstan, pa ni jasna.<ref>Xinhua, "NW China mulls 'New Silk Road' exhibition park".</ref> === Železna svilna pot preko Turčije === Alternativna pot iz Kitajske v Evropo je preko Turčije. Pot iz Kitajske sledi Kazahstanu, Uzbekistanu, Turkmenistanu, Iranu, Turčiji. Zaradi daljše razdalje, nezadostnih storitev in mejnih prehodov se ta pot redno ne uporablja za neposreden prevoz iz Kitajske v Evropo. [[File:The train route from China to Europe.png|thumb|Pot z vlakom iz Xiana v Prago]] Vendar je potekalo delo za izboljšanje izvedljivosti te poti, kot je projekt Marmaray za povezavo Evrope in Azije prek predora pod Bosporjem.<ref>Uysal, Onur. [http://railturkey.org/2013/05/20/completely-false-facts-about-marmaray/ "Completely False Facts About Marmaray"], ''Rail Turkey'', 20 May 2013</ref> Po zaključku projekta je omogočena neprekinjena vožnja vlakov med Azijo in Evropo, kar je prej omogočal železniški trajekt. Predor Marmaray zagotavlja omejeno storitev za tovorne vlake zaradi goste uporabe javnega prevoza.<ref>Uysal, Onur. [http://railturkey.org/2013/11/12/marmaray-connects-asia-europe/ "Is Marmaray Key for Europe-Asia Rail Connection?"], ''Rail Turkey'', 12 November 2013</ref> 7. novembra 2019 je prvi kitajski tovorni vlak skozi predor Marmaray v Evropo zapeljal iz [[Šjan]]a s kitajsko lokomotivo. To je pokazalo, da se je čas prevoza iz Kitajske v Turčijo zmanjšal z enega meseca na 12 dni.<ref name=aa-20191107>{{navedi novice |url=https://www.aa.com.tr/en/turkey/first-china-railway-express-line-train-reaches-turkey/1637811 |title=First China Railway Express line train reaches Turkey |author1=Mustafa Hatipoglu |author2=Emrah Gokmen |publisher=Anadolu Agency |date=7 November 2019 |access-date=13 November 2019}}</ref> Železniška proga [[Baku]]–[[Tbilisi]]–Kars omogoča tudi pot preko Kaspijskega jezera, tako da obide Iran, Uzbekistan in Turkmenistan. Nove železniške proge, zgrajene v Kazahstanu, ga bodo skrajšale. Nova pot je v tem primeru Kitajska–Kazahstan–Azerbajdžan–Gruzija–Turčija.<ref>Uysal, Onur. [http://railturkey.org/2014/09/17/kazakhstan-opens-new-railway-lines/ "Kazakhstan to Strengthen China Europe Corridor"], ''Rail Turkey'', 17 September 2014</ref> === Prekinitev težav s tirno širino === [[File:WheelChanging.jpg|thumb|Menjava kolesnih dvojic na kitajsko-mongolski meji]] Nekdanje države Ruskega imperija in ZSSR, vključno s Finsko (ki je bila nekoč del Rusije), kot tudi Mongolija, uporabljajo tirno širino 1520 mm. Mednarodna standardna širina, ki se uporablja v večini Evrope in Kitajske, je 1435 mm. Posledično vlaki ne morejo voziti iz Kitajske ali evropskih držav v nekdanjo ZSSR ali iz nje brez zamenjave podstavnih vozičkov. Veliki objekti za izvajanje tega postopka obstajajo na večini mejnih prehodov med ozemlji "ruske" in "standardne" tirne širine (npr. v Zabajkalsku ali Erenhotu). Zamenjava podstavnih vozičkov na železniškem vagonu traja ure in posebno, težko opremo. V mnogih primerih (zlasti pri kontejnerskem tovoru) se tovor pretovori z enega vlaka na drugega, namesto da bi zamenjali podstavne vozičke. Od leta 2016 je to običajen postopek s kontejnerskimi vlaki Kitajska-Evropa na mestih, kot je Khorgos; poročajo, da je mogoče zabojnike premakniti z enega vlaka na drugega že v 47 minutah. Pri tekočinah, zamrznjenem blagu in nevarnih snoveh pa se podstavni vozički običajno zamenjajo.<ref>''China Daily''; Ōtsuka, p. 48; Rodrigue.</ref> Predlagano je bilo, da bi na nekaterih progah osi s spremenljivo širino dosegle znatne prihranke časa v primerjavi z menjavo podstavnih vozičkov. Vendar bi njihova izvedba vključevala veliko višje kapitalske stroške, ki bi zahtevali naknadno opremljanje ali zamenjavo obstoječih podstavnih vozičkov.<ref>United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific, "Development of the Trans-Asian Railway", pp. 56–58</ref> == Predlagani razvoj == === Širitveni projekti === 10. marca 2004 je Kazahstanska železniška družba Ltd objavila, da išče vlagatelje za financiranje gradnje železnice, ki se razteza 3083 kilometrov od Kitajske čez Kazahstan do Kaspijskega jezera in bi imela enak tir kot kitajske železnice. Tako bi železnica omogočila vlakom iz Kitajske, da prečkajo Kazahstan, ne da bi morali menjati podstavne vozičke. Poročali so, da so stroški gradnje nove železnice znašali 3,5 milijarde dolarjev. Kitajski mediji so poročali, da bo železnica dokončala povezavo med Kitajsko in Evropo preko osrednje Azije, ni pa jasno, kje bi bila dejanska povezava z Evropo. Prav tako ni jasno, ali se gradnja projekta še ni začela. Vladi [[Indija|Indije]] in [[Mjanmar]]a sta s sodelovanjem Kitajske predlagali izgradnjo povezave do Evrazijskega kopenskega mostu, ki bi se začel v Indiji ali Mjanmaru in povezal s kitajskim železniškim sistemom v [[Junan]]u. Pot bi omogočila, da bi tovor iz Indije in Mjanmara potoval po kopnem v Evropo. Povezava bi Kitajski omogočila tudi železniški dostop do [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Eno predlagano izhodišče za pot je Kjaukpju. Vladi Tajske in Malezije prav tako preučujeta izvedljivost vzpostavitve železniških povezav s Kitajsko.<ref>Wehrfritz; ''The Statesman''; Xinhua, "Experts propose developing SW corridor of third Asia-Europe land-bridge".</ref> Tako Rusija kot Kitajska si prizadevata vzpostaviti stalno železniško povezavo z Južno Korejo prek Severne Koreje, da bi omogočili pošiljanje južnokorejskega blaga v Evropo prek Evrazijskega kopenskega mostu. Po mnenju Choi Yeon-Hye, profesorja trženja in menedžmenta na Korea National Railway College, bi železniška povezava od Busana do Rotterdama skrajšala čas pošiljanja s 26 na 16 dni in prihranila 800 $ na kontejner tovora. Kot del svojega načrta za povezavo Transsibirske poti s Severno in Južno Korejo je Rusija obnovila svojo železniško povezavo od Khasana do Rajina in končala oktobra 2011.<ref>''Yonhap'', "[http://english.yonhapnews.co.kr/northkorea/2011/09/14/0401000000AEN20110914011000315.HTML Russia to test railway to N. Korea next month: report]" [http://english.yonhapnews.co.kr/northkorea/0400000001.html alternate link]), 15 September 2011.</ref><ref>''NHK World'', "Russia, N. Korea Complete Railway Renovation Work", 14 October 2011.</ref> Južnokorejska vlada je 2. decembra 2009 objavila, da bo izvedla ekonomsko in tehnično študijo o izvedljivosti gradnje podvodnih predorov za prevoz blaga in ljudi v in iz države neposredno v Kjušu na Japonskem in Šandong na Kitajskem.<ref>Kyodo; Wehrfritz opisuje tudi predlog za izgradnjo železniškega predora od Busana do Japonske, da bi zagotovil dostop japonskih vlakov do transsibirske železnice. Wehrfriz pa ne omenja nobene vpletenosti korejske vlade v predlog, preprosto navaja: ''"Nekateri so predlagali razširitev proge s predorom, ki povezuje južnokorejsko pristanišče Pusan z Japonsko."''</ref> Razvojni program Združenih narodov je zagovarjal večjo regionalno integracijo vzdolž Evrazijskega kopenskega mostu, vključno z razvojem železniških povezav med državami južne in jugovzhodne Azije ter Srednje Azije, imenovan ''projekt transazijske železnice''.<ref>Xinhua, "China northwest city to host UN meet on Eurasia continental bridge 29 June to 4 July"; Islam.</ref> Kitajski voditelji so pozvali k vzpostavitvi con proste trgovine na obeh koncih evrazijskega kopenskega mostu, da bi olajšali razvoj.<ref>Xinhua, "China: Congress deputies propose free trade zones along continental bridge".</ref> Khalid Malik, stalni koordinator Združenih narodov na Kitajskem, je dejal: »Če se bo to uresničilo, bo celinskemu mostu omogočilo, da odigra ustrezno vlogo pri krepitvi sodelovanja med Azijo in Evropo ter spodbujanju svetovnega miru in razvoja«. Leta 2010 in 2011 je Kitajska objavila načrte za financiranje širitve železniških sistemov v Laosu, na Tajskem, Mjanmaru, Kambodži in Vietnamu ter jih povezala s kitajskim železniškim sistemom prek [[Kunming]]a. Načrti vključujejo gradnjo železniške proge za visoke hitrosti od Kunminga do [[Vientian]]a, ki se naj bi začela aprila 2011, z možno prihodnjo razširitvijo do [[Bangkok]]a. 15. decembra 2011 je ruski premier [[Vladimir Putin]] napovedal, da se razmišlja o železniški povezavi med otokom [[Sahalin]] in Japonsko. Železniška proga, zgrajena v podmorskem tunelu, bi povezala Japonsko s Transsibirijo.<ref>Jiji Press, "Putin mulls Sakhalin to Japan undersea tunnel", ''Japan Times'', 17 December 2011, p. 2.</ref> == Povezava preko Beringovega preliva == [[File:BeringBridge.jpg|thumb|right|Možna trasa mostu ali predora preko Beringovega preliva]] Aprila 2007 je ruska vlada objavila, da razmišlja o gradnji dvotirnega železniškega predora širokega tira pod Beringovim prelivom med Čukotko in Aljasko. Predor naj bi bil po predvidevanjih dolg 100 km in bi vključeval naftovod in plinovod, optične kable in daljnovod. Projekt predora je bil ocenjen na 65 milijard dolarjev, gradnja pa naj bi trajala od 15 do 20 let. Poleg ruske vlade sta pokrovitelja projekta očitno še Transneft in RAO United Energy Systems.<ref>Hearst; Associated Press, "Bering Strait tunnel proposed".</ref> Projekt bi, kot je bilo predvideno, povezal Transsibirsko železnico preko Komsomolsk-on-Amur/Jakutska v sibirski Rusiji s severnoameriškim železniškim omrežjem (tirno širino je treba razširiti) v Fort Nelsonu, Britanska Kolumbija, Kanada, razdalja 6000 km. Pomembna ovira za projekt je, da je najbližja glavna cesta do ruskega konca predora oddaljena 1600 km. Poleg tega Aljaska nima neposredne železniške povezave s Kanado ali sosednjimi Združenimi državami. Tudi drugi voditelji, vključno z Wallyjem Hicklom, Lyndonom LaRoucheom, Sun Myung Moonom in 14. dalajlamo, so zagovarjali gradnjo predora ali mostu čez prelivo.<ref>Nicholson; DiBenedetto; Church & State; Sciacca; ''Virginian-Pilot''; Qazwini.</ref> == Železnica za visoke hitrosti == Marca 2007 so v tisku poročali, da namerava Kitajska zgraditi železniško povezavo za visoke hitrosti med Kitajsko in zahodno Evropo<ref>{{navedi splet|last=Loyd |first=Beth |url=https://abcnews.go.com/Travel/europe-asia-days-proposed-high-speed-rail-network/story?id=10048404&page=2 |title=China's Railway Calls for High-Speed Diplomacy |publisher=Abcnews.go.com |date=9 March 2010 |access-date=23 April 2012}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.comparecarhire.co.uk/news/china-to-launch-global-high-speed-rail-53815399.html |title=DVICE – China plans massive high-speed train network across Asia and Europe |publisher=Comparecarhire.co.uk |date=18 March 2010 |access-date=23 April 2012 |archive-date=19 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120219234226/http://www.comparecarhire.co.uk/news/china-to-launch-global-high-speed-rail-53815399.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2010/03/chinas-16-000-mile-17-nation-railroad-faces-bumpy-ride/37611/ |title=China's 16,000-Mile, 17-Nation Railroad Faces Bumpy Ride |work=The Atlantic |date=17 March 2010 |access-date=23 April 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Willis |first=Andrew |url=http://www.businessweek.com/globalbiz/content/mar2010/gb20100316_622801.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322190125/http://www.businessweek.com/globalbiz/content/mar2010/gb20100316_622801.htm |url-status=dead |archive-date=22 March 2010 |title= China Explores Rail Routes to Europe |work=Business Week |date=16 March 2010 |access-date=23 April 2012}}</ref> z možnostjo hitre železniške povezave od Pekinga do London traja le dva dni.<ref>{{navedi novice|last=Moore |first=Malcolm |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/china/7397846/Kings-Cross-to-Beijing-in-two-days-on-new-high-speed-rail-network.html |title=King's Cross to Beijing in two days on new high-speed rail network |work=Daily Telegraph |date=8 March 2010 |access-date=23 April 2012}}</ref> Februarja 2011 je kitajska vlada napovedala, da bo skupaj sponzorirala gradnjo železniške proge za visoke hitrosti med Astano in Almatijem v Kazahstanu. Napovedani datum dokončanja je bil 2015.<ref>An Lu (Xinhua), "[http://www.gov.cn/english/2011-02/22/content_1808269.htm Vice premier: high-speed railway project, new highlight of Sino-Kazakh co-op] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707042930/http://www.gov.cn/english/2011-02/22/content_1808269.htm |date=7 July 2011 }}", [http://english.gov.cn/ The Central People's Government of the People's Republic of China], 22 February 2011; retrieved 25 February 2011.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} === Splošne reference === *{{navedi novice |title=Bering Strait tunnel proposed |work=The Pantagraph |agency=Associated Press |page=A1 |date=20 April 2007}} *{{navedi novice |title=Global crisis delays Mongolia-Europe rail freight project |agency=Montsame |first=S. |last=Batbayar |date=8 April 2009}} *{{navedi novice |title=The Arctic Bridge; Churchill, Man., is the key to linking Afghans with the world |work=National Post |location=Canada |first=Michael |last=Berk |page=FP 15 |date=27 November 2007}} *{{navedi novice |title=Kremlin revives plan for 60-mile tunnel to Alaska |work=The Daily Telegraph |first=Adrien |last=Blomfield |page=19 |date=20 April 2007}} *{{navedi novice |title=A bridge too far?: Rev. Moon calls for billions to connect Alaska with Russia |work=Church & State |page=19 |date=10 November 2005}} *{{navedi novice |title=Getting strait |work=Pacific Shipper |first=Bill |last=DiBenedetto |date=3 September 2007}} *{{navedi novice |title=Resources and infrastructure: Transport, communications and the Internet |work=Country Profile: Mongolia |last=Economist Intelligence Unit |year=2008}} *{{navedi novice |title=UN promotes role of Eurasian continental link |work=China Daily |first=Jing |last=Fu |page=2 |date=27 August 2004}} *{{cite journal |last= Christian |first= David |date=Spring 2000 |title=Silk Roads or Steppe Roads? The Silk Roads in World History |journal= Journal of World History |volume= 11 |issue=1 |page= 1 |doi= 10.1353/jwh.2000.0004 |s2cid= 18008906 }} *{{navedi novice |title=Yoichi Funabashi at Vladivostok |work=Asahi Shimbun |location=Japan|publisher= Asahi Evening News |first=Yoichi |last=Funabashi |page=1 |date=24 December 2002}} *{{navedi novice |title=Readers' page: You asked...: Will a tunnel linking Russia to the US be built? |work=The Guardian |first=David |last=Hearst |page=40 |date=21 April 2007}} *{{navedi novice |title=Just 15 days after leaving Beijing, the first demonstration intermodal freight service operated by Eurasian Land Bridge between China and Germany arrived in Hamburg on January 24 |last=International Railway Journal |page=7 |date=March 2008}} *{{navedi novice |title=Iranian President's Visit to China Advances Strategic, Cultural Dialogue Part 1 |work=Tehran Times |first=Muriel |last=Mirak-Weissbach |date=2 August 2000}} *{{navedi novice |title=A tunnel under the Bering Strait? Russian, U.S. backers make a new push for a century-old idea |work=Financial Times |first=Alex |last=Nicholson |date=24 April 2007}} *{{navedi novice |title=Jiangsu coast to act as catalyst for growth: Region will be turned into a transport hub |work=South China Morning Post |first=Daniel |last=Ren |author2=Lilian Zhang |author3=Will Clem |page=5 |date=11 June 2009}} *{{navedi novice |title=Race for 9th District; As races go, Joe would've loved this one |work= Boston Herald |first=Joe |last= Sciacca |page=4 |date=10 September 2001}} *{{navedi novice |title=Third land link to Europe envisioned |work=The Statesman |date=21 July 2009}} *{{navedi novice |title=All Tickets, Please – As oil prices rise, businesses and consumers alike are ditching planes and cars for more-efficient rail |work=Newsweek |first=William |last=Underhill |date=28 July 2008}} *{{navedi novice |title=Three Candidates Face Off in Bid For Incumbent Warner's Senate Seat; All Virginia Voters Will Decide Who Among The Candidates Will Begin Serving A Six-Year Term in January |work=The Virginian-Pilot|date=3 November 2002}} *{{navedi novice |title=The Coming Rail Boom – A Moscow-Pyongyang deal to extend the Trans-Siberian Railway could boost Eurasian commerce |work=Newsweek |first=George |last=Wehrfritz |author2=Eve Conant |author3=B. J. Lee |date=13 August 2001}} *{{navedi novice |title=Experts propose developing SW corridor of third Asia-Europe land-bridge |agency=Xinhua News Agency |date=24 November 2008}} *{{navedi novice |title=NW China mulls "New Silk Road" exhibition park |agency=Xinhua |date=1 July 2007}} *{{navedi novice |title=China northwest city to host UN meet on Eurasia continental bridge 29 Jun-4 Jul |work= BBC Monitoring |agency=Xinhua |date=21 June 2007}} *{{navedi novice |title=China: Congress deputies propose free trade zones along continental bridge |work= BBC Monitoring |agency= Xinhua |date=11 March 2004}} === Splet === *{{navedi novice | work= China Daily | date = 18 March 2004 | url = http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2004-03/18/content_315973.htm | title = New railway linking China, Europe to be built | publisher = Communist Party of China | access-date =11 November 2009 }} *{{navedi splet |title = Development of The Trans-Asian Railway; Trans-Asian railway in the north-south corridor; Northern Europe to the Persian Gulf |author = Economic and Social Commission for Asia and the Pacific |publisher = United Nations |url = http://www.unescap.org/ttdw/Publications/TIS_pubs/tarns-fulltext_2182.pdf |pages = 56–58 |access-date = 26 November 2009 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110607183402/http://www.unescap.org/ttdw/Publications/TIS_pubs/tarns-fulltext_2182.pdf |archive-date = 7 June 2011 |df = dmy-all }} *{{navedi splet |last = Islam |first = Zahedul |date = 7 November 2006 |url = http://www.worldproutassembly.org/archives/2006/11/transasia_railw.html |title = Trans-Asia Railway Network Agreement: Dhaka fails to sign deal for lack of cabinet approval |work = New Age |publisher = World Prout Assembly |access-date = 21 November 2009 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20070927014437/http://www.worldproutassembly.org/archives/2006/11/transasia_railw.html |archive-date = 27 September 2007 |df = dmy-all }} *{{navedi splet | agency = Kyodo News | date = 3 December 2009 | url = http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20091203f2.html | title = South Korea to study undersea tunnel to Kyushu | work=The Japan Times | access-date =8 December 2009 }} *{{navedi splet | last = Ōtsuka | first = Shigeru | date = September 2001 | url = http://www.jrtr.net/jrtr28/pdf/f42_ots.pdf | title = Central Asia's Rail Network and the Eurasian Land Bridge | work = Japan Railway and Transport Review | publisher = East Japan Railway Culture Foundation | access-date = 11 November 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091122140413/http://www.jrtr.net/jrtr28/pdf/f42_ots.pdf | archive-date = 22 November 2009 | url-status = dead }} *{{navedi splet | last = Qazwini | first = Iqbal | date = 23 January 2003 | url = https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=ar&tl=en&u=http://www.aawsat.com/leader.asp%3Fsection%3D3%26issueno%3D8822%26article%3D148496 | title = Major International Crises Need a Giant Project to Overcome Them | format = Google translation of an Arabic newspaper article | work = Asharq Al-Awsat | publisher = H.H. Saudi Research & Marketing (UK) Ltd. | access-date =11 November 2009 }} *{{navedi splet | last = Rodrigue | first = Jean-Paul | date = 1998–2009 | url = http://www.people.hofstra.edu/geotrans/eng/ch5en/conc5en/NEW_Corridor_Freight.html | title = The Northern East-West Freight Corridor (Eurasian Landbridge) | work = The Geography of Transport Systems | publisher = Department of Global Studies & Geography, Hofstra University | access-date = 11 November 2009 | archive-date = 14 April 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090414094926/http://people.hofstra.edu/geotrans/eng/ch5en/conc5en/NEW_Corridor_Freight.html | url-status = dead }} *{{navedi splet | work= The Washington Times | date = 25 June 2005 | url = http://www.washingtontimes.com/news/2005/jun/25/20050625-104916-4523r/ | title = Bering bridge idea to highlight rally | access-date =20 November 2009 }} == Druge informacije == *{{cite journal | last = Qi | first = Yong | author2=Yan Wang | date = December 1991 | doi = 10.1007/BF02664482 | title = Analysis of Land Bridge Transportation | journal = Chinese Geographical Science | publisher = Science Press |volume=1|issue=4|pages=337–346| s2cid = 129322647 }}<!--| access-date =11 November 2009--> *{{navedi splet | last = Thuermer | first = Karen E. | date = 12 February 1995 | url = http://www.highbeam.com/doc/1G1-16518747.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20121102142115/http://www.highbeam.com/doc/1G1-16518747.html | url-status = dead | archive-date = 2 November 2012 | title = Sea-Land Makes Landbridge Rail Commitment to Former Soviet Union | via= HighBeam Research | publisher = Knight Ridder/Tribune Business News | access-date =11 November 2009 }} [[Kategorija:Promet na Kitajskem]] [[Kategorija:Promet v Rusiji]] [[Kategorija:Mednarodne prometne povezave]] 9557xns7pri2io0i97banemzw91cn7v 0 558741 6653933 6575123 2026-03-31T19:16:00Z ~2026-20135-69 257436 6653933 wikitext text/x-wiki [[Slika:53-manasses-chronicle.jpg|thumb|right|300px|Bolgari, ki pod vodstvom kana [[Krum]]a zasledujejo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantince]] po bitki pri Versinikiji leta 813]] '''Prabolgari''' ali krajše '''Bolgari''' so bili pripadniki turških polnomadskih bojevniških plemen, ki so od 5.{{sfn|Golden|1992|p=104}} do 7. stoletja naseljevala [[Pontsko-kaspijska stepa|pontsko-kaspijsko stepo]] v porečju [[Volga|Volge]]. V zgodnjem srednjem veku so postali znani kot volško-uralski nomadski konjeniki. Nekateri raziskovalci so prepričani, da je bila njihova pradomovina [[Srednja Azija]].{{sfn|Kim|2013|p= 58–59, 150–155, 168, 204, 243}} Med selitvijo proti zahodu čez [[Evrazijska stepa|Evrazijsko stepo]] so bolgarska plemena v procesu etnogeneze absorbirala druge plemenske skupine in kulturne vplive, vključno z [[iran]]skimi, [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskimi]] in [[Huni|hunskimi]].{{sfn|Golden|1992|p=253, 256}}<ref>{{navedi knjigo |first=Rosamond |last=McKitterick |author-link=|date=1995 |title=The New Cambridge Medieval History |url=https://books.google.com/books?id=ZEaSdNBL0sgC |publisher=Cambridge University Press |pages=229 |isbn=9780521362924}}</ref>{{sfn|Sophoulis|2011|pp=65–66, 68–69|}}{{sfn|Brook|2006|p=13|ps=}}<ref name="EB_Arrival">{{navedi splet |url=http://global.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42718/Sport-and-recreation#toc42721 |title=Bulgaria: Arrival of the Bulgars |website=Encyclopædia Britannica Online |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=3 June 2015 |quote= }}</ref><ref name="EB_Bulgars">{{navedi splet |url=http://global.britannica.com/EBchecked/topic/84067/Bulgar |title=Bulgar |website=Encyclopædia Britannica Online |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=3 June 2015 |quote=}}</ref> Bolgari so govorili izumrli turški jezik iz ogurske veje [[Turški jeziki|turških jezikov]].{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=106–107}} Med selitvijo so ohranili vojaške nazive, organizacijo in običaje evrazijskih step,{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108–109}} poganski [[šamanizem]] in vero v nebesno božanstvo [[Tengri]] (Modro nebo).{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=109}} V 7. stoletju so se v Pontsko-kaspijski stepi delno ustalili in okoli leta 630–635 ustanovili svojo prvo državo, [[Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]], ki so jo leta 668 uničili [[Hazari]]. Leta 679 je bolgarski kan [[Asparuh]] osvojil [[Mala Skitija|Malo Skitijo]], odprl dostop do [[Mezija|Mezije]] in ustanovil Podonavsko Bolgarijo – [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], v katerem so Bolgari postali politična in vojaška elita. Kasneje so se pomešali s stalno naseljenim lokalnim bizantinskim prebivalstvom {{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}}{{sfn|Golden|2011|p=145, 158, 196}} in prvimi tamkajšnjimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Sčasoma so se povsem poslovanili in postali predniki sodobnih Bolgarov.{{sfn|Fiedler|2008|p=151|ps=}} Preostali Pontski Bolgari so se v 7. stoletju preselili v porečje Volge in ustanovili [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Svojo identiteto so ohranili vse do 13. stoletja.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=106–107}} Sodobni [[Volški Tatari]], [[Baškirji]] in [[Čuvaši]] trdijo, da izvirajo iz Volških Bolgarov.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=106–107}}{{sfn|Shnirelʹman|1996|p=22–35}}<ref name="History of the Jewish khazars">{{navedi knjigo |author=D. M. Dunlop |title=The History of the Jewish khazars |year=1967 |location=New Jersey |page=34}}</ref> ==Etnonim== Prabolgare so zgodnjesrednjeveški [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]], [[Latinsko cesarstvo|latinski]] in [[Armenija|armenski]] kronisti imenovali z različnimi imeni, kot so: Bolgari, [[Kutriguri]], [[Utiguri]], [[Skiti]], [[Mezi]], [[Huni]] itd., da bi jih razlikovali od zgodnjesrednjeveškega ljudstva, iz katerega so se kasneje razvili sodobni Bolgari. Obstaja veliko različnih hipotez o izvoru imena Bolgari. Ena od razlag ime povezuje s turškim korenom ''bulga'' - ''mešati, pomešati'', kar bi pomenilo ''mešano ljudstvo''.{{sfn|Георгиев|1971|pg=99}} Na isti osnovi je nastala tudi domneva, da Bolgar pomeni ''upornik, izgrednik''. Po drugi razlagi naj bi ime Bolgar izhajalo iz besede ''bulga'', imena podvrste [[Prave veverice|veverice]], pogoste v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki je bila morda totemska žival Prabolgarov.{{sfn|Гюзелев|2006|60-61}} Zagovorniki hipoteze o [[iran]]skem izvoru Prabolgarov povezujejo ime z besedami iz [[Osetinščina|osetinščine]] - ''bulgeron'', ''oseba, ki živi na obrobju'', ali [[Paštunščina|paštunščine]] - ''bolgar'', ''oseba, ki živi onkraj gore''.{{sfn|Гюзелев|2006|60-61}} Druge hipoteze, ki so danes na splošno zavrnjene, izpeljujejo ime iz mitskega prednika, imena rek [[Volga|Volge]] in Buga in drugih.{{sfn|Гюзелев|2006|60-61}} V resnici ime Bolgari izvira iz imena reke [[Volga]] in dobesedno pomeni ljudstvo iz porečja reke Volge, torej Volgari. Z betacizmom{{Sfn|Perdih|2007|p=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/perdih_bet07.pdf}} je prišlo do premene v obliko Bolgari. Razvoj imena Bolgari: Volga > Volga- + -ri > '''V'''olgari > '''B'''olgari. ==Zgodovina== ===Turška preseljevanja=== [[Slika:Giudjenov Kubrat and his sons.jpg|thumb|250px|[[Kubrat]], vladar [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], naslikan leta 1926]] Izvor Bolgarov je še vedno nejasen. Njihova domovina naj bi bila [[Kazahstan]] in severnokavkaške stepe. Tam je morda prišlo do sovražnosti s hunskimi plemeni, ki so povzročile selitev. Bolj verjetna pradomovina Prabolgarov je Pontsko-kaspijska stepa. {{sfn|Golden|1992|p=103}} Nekateri razislovalci menijo, da so bili Prabolgari morda stranska veja ali odcepljena skupina Hunov ali celo Huni, ki so jih po [[Dengizih]]ovi smrti absorbirali Onogurski Bolgari.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=168}} Hyun Jin Kim trdi, da so Huni pod [[Ernah]]om in postali Kutriguri in Utiguri Huno-Bolgari.<ref>{{navedi knjigo |last=Kim |first=Hyun Jin |url=https://books.google.com/books?id=jCpncXFzoFgC |title=The Huns, Rome and the Birth of Europe |date=2013-04-18 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-00906-6 |location=2013 |pages=123 |language=en}}</ref> Ernahu je uspelo vsiliti svojo oblast tudi Prabolgarom Onogurom, ki so prišli pod hunsko nadoblast že leta 463 med vladanjem Ernahovega brata Dengiziha. Te domneve ostajajo predmet nenehnih znanstveniki razprav in polemik. Prva jasna omemba in dokaz o Prabolgarih je iz leta 480, ko so se kot zavezniki bizantinskega cesarja [[Zenon]]a (vladal 474–491) vojskovali proti [[Ostrogoti|Ostrogotom]].{{sfn|Golden|1992|p=104}} Časovno neskladne omembe Prabolgarov je mogoče najti tudi v geografskem delu ''Ašharacujc'' [[Armenci|armenskega]] avtorja Ananija Širakacija iz 7. stoletja. V knjigi so plemena Kup'i Bulgar, Duč'i Bulkar, Olksontor Błkar in priseljeno pleme Č'dar Bulkar omenjena kot plemena iz Severnokavkaške-Kubanske stepe.{{sfn|Golden|1992|p=103}} V ''Kronografu'' ali ''Koledarju za leto 354'' je nejasna omemba ''Ziezija ex quo Vulgares'', pri čemer naj bi bil Ziezi potomec svetopisemskega Sema.{{sfn|Golden|1992|p=103}}{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}} Po mnenju D. Dimitrova ''Zgodovina Armenije'' Movzesa Horenacija iz 5. stoletja govori o dveh preselitvah Bolgarov s [[Kavkaz]]a v [[Armenija|Armenijo]]. Prva selitev se omenja v povezavi s pohodom armenskega vladarja Valaršaka (verjetno [[Varazdat]]a) v dežele, ''"ki so jih v davni preteklosti imenovali Basen ... in so jih pozneje naselili priseljenci vh'ndur Bulgar Vund, po katerih so bile dežele preimenovane v Vanand"''. Druga selitev se je zgodila v času iranskega vladarja [[Aršak III.|Aršaka III.]], ko so se ''"v območju velike gore Kavkaz zgodili veliki nemiri v deželi Bolgarov, od katerih so se mnogi preselili in prišli v naše dežele ter se naselili južno od Koha"''. Obe selitvi sta datirani v drugo polovico 4. stoletja našega štetja. Selitev naj bi povzročilo širjenje Hunov v vzhodnoevropske stepe. Dimitrov je zapisal, da sta reki Bolha in Vorotan, pritoka reke Aras, znani tudi kot Bolgaru-čaj in Vanand-čaj, kar bi lahko potrdilo bolgarsko naselitev v Armeniji.<ref name="Origin">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |date=1987 |place=Varna |chapter=Bulgars, Unogundurs, Onogurs, Utigurs, Kutrigurs |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg1a.htm}}</ref> Okoli leta 463 so Akacire in druga plemena, ki so bila del hunske zveze, napadli Šaraguri, eno od prvih ogurskih turških plemen, ki so prišla v Ponto-kaspijske stepe kot posledica selitev v notranjo Azijo.{{sfn|Golden|1992|pp=92–93, 103}} [[Prisk]] omenja, da so leta 463 predstavniki Šaragurov, Ogurov in Onogurov prišli k cesarju v Carigrad {{sfn|Golden|1992|pp=92–93}} in mu pojasnili, da so jih iz njihove domovine pregnali Sabiri, ki so jih napadli [[Avari]].{{sfn|Golden|1992|pp=92–93, 97}} Zdi se, da so Kutriguri in Uniguri prišli v pontske stepe prvih valovih ogurskih selitev. {{sfn|Golden|1992|pp=93–95}} Bolgari v Priskovem poročilu niso omenjeni.{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}} Poročilo [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]] v njegovi ''Zgodovini Langobardov'' (8. stoletje) pravi, da so Vulgares v začetku 5. stoletja na severozahodnem pobočju [[Karpati|Karpatov]] ubili langobardskega kralja Agelmunda.<ref name="Origin"/> Strokovnjaki to dejanje pripisujejo Hunom,<ref>{{navedi knjigo |last=Menghin |first=Wilfred |date=1985 |title=Die Langobarden. Archäologie und Geschichte |language=de |publisher=Theiss |place=Stuttgart |page=14 |isbn=9783806203646}}</ref>{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=127–129}} Avarom{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=127–129}} ali skupinam Bolgarov, ki so s Huni prišli v srednjo Evropo.<ref name="Origin"/>{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=127–129}} Langobardi pod vodstvom njihovega novega kralja Laimiha so Bolgare premagali in jih poklali in pridobili velik plen<ref>Hist. gentis Lang., Ch. XVII.</ref> in samozaupanje, ker so ''"v boju postali pogumnejši"''.<ref>PD, XVII.</ref> Poraženi Bolgari so postali podložniki Langobardov in so se kasneje skupaj z langobardskim kraljem [[Alboin]]om preselili v [[Italija|Italijo]].<ref>{{navedi knjigo|title=History of the Lombards: Translated by William Dudley Foulke |first=Edward |last=Peters |year=2003 |place=University of Pennsylvania Press}}</ref> Ko je vojska ostrogotskega poglavarja [[Teoderik Strabon|Teoderika Strabona]] narasla na 30.000 mož, je bizantinski cesar Zenonu v njej videl grožnjo in nekako uspel prepričati Bolgare, da so napadli tračanske [[Goti|Gote]].<ref name="Wolfram">{{navedi knjigo |first1=Herwig |last1=Wolfram |author-link= |first2=Thomas J. |last2=Dunlap |date=1990 |title=History of the Goths |url=https://books.google.com/books?id=xsQxcJvaLjAC |publisher=University of California Press |page=276 |isbn=9780520069831}}</ref> On sam je nato leta 480/481 porazil Bolgare.<ref name="Wolfram" /> Leta 486 in 488 so se Bolgari znova bojevali proti Gotom, po Magnusu Feliksu Enodiju najprej kot zavezniki Bizanca,<ref name="Origin" /> in po Pavlu Diakonu kasneje kot zavezniki [[Gepidi|Gepidov]].<ref name="Origin" /> Ko je Teoderik Veliki z Ostrogoti leta 489 odšel v Italijo, sta postala [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] in [[Trakija]] odprta za napade Bolgarov.{{sfn|Croke|2001|p=69}} Po Marcelinu Komesu so Bolgari leta 493 premagali in ubili ''[[Magister militum|magistra militum]]'' Juliana.{{sfn|Croke|2001|p=69}} Leta 499 so prečkali [[Donava|Donavo]] in vstopili v Trakijo, kjer so na bregovih reke Curta, ki velja za pritok [[Marica|Marice]],{{sfn|Croke|2001|p=53}} premagali 15.000 mož rimske vojske pod poveljstvom ''magista militum'' Arista.{{sfn|Croke|2001|pp=23, 68}}{{sfn|Curta|2015|p=75}} Leta 502 so Bolgari znova opustošili Trakijo, v kateri menda ni bilo več rimskih vojakov, ki bi se jim lahko zoperstavili.{{sfn|Croke|2001|p=69}}{{sfn|Curta|2015|p=75}} Leta 528–529 so ponovno vdrl v regijo in premagali rimska generala Justina in Baduarija.{{sfn|Croke|2001|p=70}} Leta 530 je cesarju [[Justinijan I.|Justinijanu I.]] ponudil zvestobo gotski general Mund in uspel pobiti 5.000 Bolgarov, ki so ropali po Trakiji.{{sfn|Croke|2001|p=69}} [[Ivan Malala]] je zapisal, da je bil v bitki ujet bolgarski vojskovodja.{{sfn|Curta|2015|p=75}} Leta 535 je magister militum Sitas porazil bolgarsko vojsko pri reki Jantri.{{sfn|Curta|2015|p=75}} Enodij, Jordanes in [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] so Bolgare enačili s Huni. Leta 505 naj bi bilo domnevnih 10.000 hunskih konjenikov v sabinski vojski, ki so jo porazili [[Ostrogoti]], Bolgari.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=164}} Leta 515 so bili bolgarski plačanci skupaj z Goti, [[Skiti]] in hunskimi plemeni omenjeni kot del vojske konzula Vitalija.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=421}} Leta 539 in 540 je Prokopij poročal o močni hunski vojski, ki je prečkala Donavo, opustošila Ilirik in prišla do carigrajskega [[Konstantinopelsko obzidje|Anastazijevega obzidja]].{{sfn|Curta|2015|p=76}} Iz velike razdalje in majhnega časa je mogoče sklepati, da so bili konjeniki.{{sfn|Curta|2015|p=76}} Jordanes je v svojem delu ''Getica'' leta 551 opisal Pontsko stepo onkraj Akacirjev nad Pontskim (Črnim) morjem kot življenjski prostor Bolgarov, ''"ki so zaradi zla naših grehov postali slavni"''. Hune v tej regiji je razdelil na dve plemeni: Alciagire, ''"ki trgujejo in živijo okoli Hersova"'', in Savire. Hunuguri, domnevno Onoguri, naj bi bili znani kot trgovci s [[Kune|kunjim]] krznom.<ref name="Origin"/>{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=431}}{{sfn|Golden|1992|p=98}} V srednjem veku so kunje krzno uporabljali kot nadomestek za kovan denar.{{sfn|Golden|1992|p=254}} Sirski prevod ''Cerkvene zgodovine'' [[Psevdo-Zaharija Govornik|Psevdo-Zaharije Govornika]] (okoli 555) o zahodni Evraziji beleži: : ''Dežela Bazgun... sega do Kaspijskih vrat do morja, ki je v hunskih deželah. Za vrati živijo Burgari (Bolgari), ki imajo svoj jezik in so poganski in barbarski. Imajo mesta. In Alani, ki imajo pet mest... Avnaguri (verjetno Onoguri) so ljudje, ki živijo v šotorih.'' Zapis nato našteje trinajst plemen: wngwr (Onoguri), wgr (Oguri), sbr (Sabiri), bwrgr (Bolgari), kwrtrgr (Kutrigurs), br (verjetno Vari, znani tudi kot Avari), ksr (Kasri, morda Akaciri), srwrgwr (Saraguri), dyrmr (neznano), b'grsyq (Bagrasiri, tj. Barsili), kwls (neznano), bdl (verjetno Abdali) in ftlyt ([[Heftaliti]]) ... Opisani so s frazami, v etnografski literaturi tistega obdobja rezerviranimi za nomade, kot ljudje, ki "živijo v šotorih, se preživljajo z mesom domačih živali in rib, divjih živali in z njihovim orožjem (plenjenjem)".<ref name="Origin"/>{{sfn|Golden|1992|p=97}} Agatij je okoli leta 579–582 zapisal: : ''...vsi se na splošno imenujejo Skiti in zlasti Huni glede na njihov narod. Tako so eni Kutriguri ali Utiguri, drugi pa Ulcizuri in Burugndi ... Ulcizuri in Burugundi so bili znani do časa cesarja Leona (457–474) in takratnih Rimljanov in so se zdeli močni. Mi pa jih danes niti ne poznamo, niti jih, mislim, ne bomo. Morda so poginili ali pa so se odselili zelo daleč.''{{sfn|Golden|1992|p=98}} Po D. Dimitrovu je znanstvenikom delno uspelo identificirati in locirati bolgarske skupine, omenjene v armenskih ''Ašharacujcu''. Olxontor Błkar je eno od imen, ki so se uporabljala za onogurske Bolgare, medtem ko so imena drugih lahko povezana s starodavnimi imeni rek,{{sfn|Golden|2011|p=144}} kot sta Kup'i Bulgar in Kuban (Kufis). Duč'i bi lahko prebrali kot Kuči Bulkar in bi jih kot take lahko povezali z [[Dneper|Dneprom]] (Kočo). Nejasna pa je lokacija Č'dar Bulkarov. Dimitrov je teoretiziral, da so razlike v bolgarskem etnonimu lahko posledica narečnih razlik v njihovem jeziku.<ref name="Origin"/> Do sredine 6. stoletja Bolgari za trenutek zbledijo iz virov in v ospredje pridejo Kutriguri in Utiguri.{{sfn|Golden|1992|p=104}} Med letoma 548 in 576, predvsem po zaslugi [[Justinijan I.|Justinijana I.]] (527–565), so bili Kutriguri in Utiguri z diplomatskim prepričevanjem in podkupovanjem vpleteni v medsebojno vojno in so se med seboj zdesetkali. Na koncu so Kutrigure premagali Avari, medtem ko so Utiguri prišli pod oblast Zahodnih Turkov. {{sfn|Golden|1992|p=100}} Oguri in Onoguri so v virih iz 6. in 7. stoletja omenjeni predvsem v zvezi z avarsko in turško osvojitvijo zahodne Evrazije.{{sfn|Golden|1992|pp=100–102}} Od 8. stoletja dalje bizantinski viri pogosto omenjajo Onogure v tesni povezavi z Bolgari. Agaton (začetek 8. stoletja) je pisal o narodu onogurskih Bulgarov. [[Nikefor I. Carigrajski|Nikefor I.]] (začetek 9. stoletja) je zapisal, da je bil [[Kubrat]] gospodar Onogundurov; njegov sodobnik Teofan jih je imenoval Onogundur–Bulgari. [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] (sredina 10. stoletja) je pripomnil, da so se Bolgari prej imenovali Onogunduri. Strokovnjaki menijo, da ni jasno, kako je prišlo do te zveze, saj nanjo gledajo kot na dolg proces, v katerem se je združilo več različnih skupin.{{sfn|Golden|1992|p=244}}{{sfn|Golden|2011|p=143}} V tem času so Bolgari morda predstavljali veliko konfederacijo, ki je med drugim vključevala ostanke Onogurov, Utigurov in Kutrigurov.{{sfn|Golden|1992|pp=100, 103}} ===Stara Velika Bolgarija=== {{glavni|Velika Bolgarija}} [[Slika:Bulgarians and Slavs VI-VII century.png|thumb|300px|Selitve Bolgarov po padcu Velike Bolgarije v 7. stoletju]] Turška oblast je nekje po letu 600 oslabela, kar je Avarom omogočilo ponovno vzpostavitev nadzora nad regijo.{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}}{{sfn|Golden|2011|p=144}} Ko je [[Zahodni turški kaganat]] začel nazadovati in sredi 7. stoletja dokončno propadel, so se Bolgari, opisani kot Onogundur–Bulgari, ponovno pojavili kot nasprotniki Avarov.{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}}{{sfn|Golden|1992|p=244}}{{sfn|Golden|2011|p=145}} Pod vodstvom [[Kubrat]]a (okoli 635) so se uprli. Upor proti sasanidsko-avarskemu zavezništvu je menda pripravil cesar [[Heraklij]] (610–641). Kubrat je bil skupaj s svojim stricem Organom leta 619 krščen v Carigradu.{{sfn|Golden|1992|pp=244–245}}{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}}{{sfn|Golden|2011|p=144}}<ref name="Great">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter="Old Great Bulgaria" |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg5.htm |place=Varna}}</ref> Ustanovil je Veliko Bolgarijo (Magna Bulgaria),{{sfn|Fiedler|2008|p=152}} znano tudi kot država Onogundur–Bulgarov in v ''[[Ravenska kozmografija|Ravenski kozmografiji]]'' kot Patria Onoguria.{{sfn|Golden|1992|p=245}}{{sfn|Golden|2011|p=144}}<ref name="Origin"/> O Kubratovem delovanju je malo znanega. Menijo, da so Onogurski Bolgari ostali edina stepska plemena v dobrih odnosih z Bizantinci.{{sfn|Fiedler|2008|p=152}} Datum njegove smrti je postavljen med leti 650 in 663.<ref>{{navedi knjigo |last=Somogyi |first= Péter |chapter=New remarks on the flow of Byzantine coins in Avaria and Walachia during the second half of the seventh century |title=The Other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars and Cumans |chapter-url=https://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C |editor-last1=Curta |editor-first1=Florin |editor-link1=|editor-last2=Kovalev |editor-first2=Roman |date=2008 |publisher=Brill |page=104 |isbn=9789004163898}}</ref> Po Nikeforju I. je Kubrat naročil svojim petim sinovom, naj ''"nikoli ne ločujejo svojega prebivališča drug od drugega in da bodo močni le, če bodo složni"''.{{sfn|Golden|1992|p=245}}{{sfn|Golden|2011|p=145}} Kasnejši dogodki so dokazali, da je bila Stara Velika Bolgarija le ohlapna plemenska zveza, saj se je kmalu pojavilo rivalstvo med Hazari in Bolgari glede turške dediščine in prevlade v Pontsko-kaspijski stepi.{{sfn|Golden|1992|pp=236, 245}}{{sfn|Golden|2011|p=145}} V vojni so zmagali Hazari in deli bolgarske zveze so razpadli. ===Kasnejše selitve=== [[Slika:Bulgar necropolises on lower Danube.jpg|thumb|300px|Zemljevid bolgarskih nekropol ob spodnji Donavi (8.-9. stoletje)]] Še vedno ni jasno ali je razhod bratov povzročil notranji konflikt ali močan pritisk Hazarov.{{sfn|Golden|1992|p=245}}{{sfn|Golden|2011|p=145}} Slednje velja za bolj verjetno.{{sfn|Golden|2011|p=145}} Bolgari pod vodstvom starejših dveh bratov [[Batbajan]]a in Kotraga so ostali v pontskem stepskem območju, kjer so jih bizantinski in ruski viri poznali kot Črne Bolgare, in postali hazarski vazali.{{sfn|Golden|1992|pp=245–246}}{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}}<ref name="Saltovo">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=The Proto-Bulgarians and the Saltovo-Majack culture |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg5.htm |place=Varna}}</ref> Bolgari pod Kotragovim vodstvom so se v 7. in 9. stoletju preselili v porečje srednje Volge, kjer so ustanovili [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], z [[Bolgar (mesto)|Bolgar]]om kot glavnim mestom.{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}}<ref name="Saltovo"/> Po [[Ahmed ibn Rustah|Ahmedu ibn Rustahu]] (10. stoletje) so bili Volški Bolgari razdeljeni na tri veje: ''"prva se je imenovala Bersula (Barsili), druga Esegel in tretja Bolgar"''.<ref name="Barsils">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |date=1987 |place=Varna |chapter=Sabirs, Barsils, Belendzheris, Khazars |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg1b.htm}}</ref> Leta 922 so sprejeli [[islam]] kot uradno vero.{{sfn|Golden|1992|pp=245, 253–258}}{{sfn|Bowersock, Brown, Grabar|1999|p=354}} Svojo narodno identiteto so ohranili vse do 13. stoletja in odbili prve mongolske napade leta 1223. [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] si jih podjarmili leta 1237. {{sfn|Waldman, Mason|2006|p=107}} Po letu 1431 so postopoma izgubili svojo identiteto, ko so njihova mesta in regijo zavzeli [[Moskovska velika kneževina|Rusi]].{{sfn|Waldman, Mason|2006|pp=107–108}} Tretji in najslavnejši brat [[Asparuh]] je po [[Nikefor I. Carigrajski|Nikeforju I.]]: : ''... prečkal reko Danapros ([[Dneper]]) in Danastros ([[Dnester]]), živel v okolici [[Donava|Istra]] in zavzel ozemlje, primerno za naselitev, ki se je v njihovem jeziku imenovalo ογγλον (ogglon, slovansko o(n)gl, "kot", "vogal", turško agyl, "dvorišče"<ref>{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=The migration of the Unogundur-Bulgars of Asparukh from the lands of Azov to the Lower Danube |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/P_bulg10.html |place=Varna}}</ref>) ... Ljudstvo, ki jih je nekaznovano napadlo razdelilo in razpršilo, so bili Hazari iz Berulije ([[Besarabija]]), ki meji na Sarmatijo. Prevzeli so vse dežele, ki so ležale za Pontos Euxeinos, in prodrli do morja. Potem ko so Bajana naredili za podanika, so ga prisilili k plačevanju davka.''{{sfn|Golden|1992|p=246}} Asparuh je po [[Psevdo-Zaharija Govornik|Psevdo–Zahariji Govorniku]] ''"pobegnil pred Hazari iz bolgarskih gora"''. V pismu hazarskega vladarja Jožefa je zapis: : ''V državi, v kateri živim, so prej živeli Vununturji (< Vunundur < Onogundur). Naši predniki Hazari so se vojskovali z njimi. Vununturji so bili številčnejši, tako številni kot pesek ob morju, vendar se niso mogli upreti Hazarom. Zapustili so svojo državo in pobegnili ... dokler niso prispeli do reke, imenovane Duna (Donava).''{{sfn|Golden|1992|p=246}} To selitev in ustanovitev Podonavske Bolgarije ([[Prvo bolgarsko cesarstvo]]) se običajno datira v leto 681.{{sfn|Golden|1992|p=246}}{{sfn|Golden|2011|p=145}} Sestava priseljencev ni znana. Viri omenjajo samo plemenska imena Čakarar, Kubiar, Kuriger ter klanska imena Dulo, Ukil/Vokil, Ermijar, Ugain in Duar.{{sfn|Golden|1992|p=247}} Onglos, kjer so se Bolgari naselili, velja za severno [[Dobrudža|Dobrudžo]], ki je na zahodu in severu zavarovana z Donavo in njeno delto, na vzhodu pa jo omejuje [[Črno morje]]. {{sfn|Fiedler|2008|p=152}} Kasneje so se naselili v severovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] med [[Šumen]]om in [[Varna, Bolgarija|Varno]], vključno z Ludogorsko planoto in južno [[Dobrudža|Dobrudžo]].{{sfn|Fiedler|2008|p=154}} Za pokazatelja meja bolgarske poselitve v Bolgariji in [[Romunija|Romuniji]] velja razporeditev njihovih predkrščanskih pokopališč.{{sfn|Fiedler|2008|pp=154–156}} [[Slika:Old_Great_Bulgaria_and_migration_of_Bulgarians.png|left|thumb|300px|Bolgarske selitve in naselja po propadu Velike Bolgarije v 7. stoletju]] Na Balkanu so se Bolgari zlili s Slovani in drugim avtohtonim romansko in grško govorečim prebivalstvom, vključno s [[Tračani]] in [[Vlahi]],{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} ter postali politična in vojaška elita.{{sfn|Golden|2011|p=145, 158, 196}} Njihov vpliv na avtohtono prebivalstvo je bil razmeroma majhen. Na obrobju Bizantinskega cesarstva so živele številne skupine Slovanov.{{sfn|Fiedler|2008|p=154}} Po [[Teofan Spovednik|Teofanu]] so Bolgari podjarmili tako imenovanih [[Sedem slovanskih plemen]], od katerih so bili [[Severjani]] s prelaza Beregaba ali Veregava, najverjetneje Riškega prelaza v gorah [[Stara planina|Balkana]], ponovno naseljeni na vzhodu, medtem ko je bilo ostalih šest plemen naseljenih južno in zahodno od Balkana do meje s panonskimi [[Avari]].{{sfn|Fiedler|2008|p=154}} Zgodovinarji poudarjajo, da v nobenem primarnem viru ni omenjen kakršen koli slovanski odpor proti invaziji Bolgarov, ker je bilo očitno v njihovem interesu, da se osvobodijo bizantinskih davkov.{{sfn|Sedlar|2011|p=16}} {{multiple image | direction = vertical | width = 250 | footer = | image1 = 52-manasses-chronicle.jpg | alt1 = Stran iz srednjeveškega rokopisa | caption1 = ''[[Konstantin Manasij|Manasijeva kronika]]'': Kan Krum premaguje bizantinskega cesarja [[Nikifor I. Logotet|Nikforja I.]] v [[Bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]] | image2 = 51-manasses-chronicle krum crop.png | alt2 = Stran srednjeveškega rokopisa | caption2 = ''Manasijeva kronika'': Krumu strežejo obed v lobanji Nikiforja I. }} Organizacija slovanskih plemen je po prihodu Bolgarov ostala nedotaknjena. Edina sprememba je bila, da so zdaj plačevala davke vladajočim Bolgarom.{{sfn|Fine|1991|pp=67–69}}{{sfn|Fiedler|2008|p=154}}{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=109}} Po [[Nikefor I. Carigrajski|Nikeforju I.]] in Teofanu je neimenovani četrti brat, domnevno [[Kuber]], ''"po prečkanju reke Ister (Donava) prebival v Panoniji, ki je zdaj pod oblastjo Avarov, in sklenil zavezništvo z lokalnimi ljudstvi"''. Kuber je pozneje vodil upor proti Avarom in se s svojim ljudstvom selil vse do [[Solun]]a v grški Makedoniji.{{sfn|Golden|1992|p=245}} Peti brat, o katerem tudi poročata Nikefor I. in Teofan, ''"se je naselil v petih ravenskih mestih in postal podanik Rimljanov"''. Ta brat naj bi bil Alcek, ki se je po bivanju na avarskem ozemlju preselil v južno Italijo. Njegovi Bolgari so ohranili svoj govor in identiteto do konca 8. stoletja.{{sfn|Golden|1992|p=245}} [[Slika:Varangian_routes.png|thumb|250px|Varjaške trgovske poti v črnomorski regiji od 8. do 11. stoletja]] [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] (681–1018) je imelo pomemben politični vpliv na Balkanu. V času kana [[Tervel]]a (700–721) so Bolgari dvakrat pomagali Bizantincem: leta 705 cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]], da je ponovno prišel na prestol, in leta 717–718, ko so premagali Arabce med obleganjem Carigrada.{{sfn|Golden|1992|pp=247–248}} [[Sevar]] (738–753) je bil zadnji vladar iz rodbine Dulo. Za obdobje do leta 768-772 sta bila značilna bizantinsko-bolgarski spor in notranja kriza.{{sfn|Golden|1992|p=248}} V kratkem obdobju se je zvrstilo kar sedem vladarjev iz klana Uokil in Ugain.{{sfn|Golden|1992|p=248}} Kanu [[Telerig]]u (768–777) je po krizi uspelo vzpostaviti miroljubne odnose z Bizancem in obnoviti cesarsko oblast.{{sfn|Golden|1992|p=248}} [[Slika:Europe 814.svg|thumb|250px|Evropa leta 814]] Med vladavino kana [[Krum]]a (803–814) je cesarstvo s širitvijo v Makedonijjo in Srbijo podvojilo svoje ozemlje.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} Krum je uspešno odbil invazijo Bizantincev in premagal panonske Avare, s čimer je še povečal obseg cesarstva.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}}{{sfn|Golden|1992|p=248}} Leta 865, med vladavino kana [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] (852–889), so Bolgari sprejeli [[krščanstvo]] kot uradno vero in leta 879 pa vzhodno [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavje]].{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} Največji razmah in razcvet je cesarstvo doseglo med vladavino [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] (893–927), ki velja za bolgarsko zlato dobo.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.utexas.edu/cola/centers/creees/content/outreach/fulbright/final_projects/hart.pdf |last=Hart |first=Nancy |title=Bulgarian Art and Culture: Historical and Contemporary Perspectives |page=21 |publisher=University of Texas at Austin |access-date=2007-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070810191242/http://www.utexas.edu/cola/centers/creees/content/outreach/fulbright/final_projects/hart.pdf |archive-date=August 10, 2007|url-status=dead}}</ref>{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} Od vladavine [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (927–969) je moč cesarstva upadala. Cesarstvo so vse pogosteje napadali [[Madžari]], [[Slovani]] iz [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], pa tudi [[Pečenegi]] in [[Kumani]].{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} Oslabljeno cesarstvo je leta 1018 osvojilo Bizantinsko cesarstvo.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} ==Družba== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|250px|[[Madarski konjenik]], primer bolgarske umetnosti na ozemlju Bolgarije (začetek 8. stoletja)]] Bolgari so imeli značilno kulturo nomadskih konjenikov Srednje Azije, ki so se sezonsko selili v iskanju dobrih pašnikov in gospodarskih in kulturnih stikov s privlačnimi stalno naseljenimi družbami.{{sfn|Golden|1992|pp=5–10}} V stikih s slednjimi so začeli osvajati ročne obrti, kot so [[kovaštvo]], [[lončarstvo]] in [[tesarstvo]].<ref name="Great"/> Plemenske zveze so se običajno imenovale po politično prevladujočem plemenu ali klanu.{{sfn|Golden|1992|pp=5–6}} Ustanavljenje takšnih zvez so pogosto spodbujala sosednja cesarstva, ki jim je bilo laže dogovarjati se z enim vladarjem kot z več plemenskimi poglavarji.{{sfn|Golden|2011|p=54}} V nomadski družbi so bila plemena politične organizacije z razpršeno oblastjo in so temeljila na sorodstvu.{{sfn|Golden|2011|p=118}} Ko so Bolgari prispeli na Balkan, so njihove prve generacije verjetno še vedno živele nomadsko življenje v [[jurta]]h, vendar so kmalu začeli graditi delno vkopane hiše s pravokotnim tlorisom in privzeli stalni ali sezonski način življenja Slovanov in drugih domorodnih prebivalcev.{{sfn|Fiedler|2008|p=201}} Bolgarske in slovanske naselbine je mogoče razlikovati samo po različnih tipih grobišč.{{sfn|Fiedler|2008|p=200}} ===Družbena struktura=== [[Slika:Simbol_of_dulo.jpg|alt=A symbol|left|thumb|Simbol ıYı je povezan s klanom Dulo in Oguri in oguškim plemenom Kaji]] Bolgari, vsaj Donavski Bolgari, so imeli dobro razvit klanski in vojaški upravni sistem "notranjih" in "zunanjih" plemen,{{sfn|Sophoulis|2011|pp=69–70}} ki ga je upravljal vladajoči klan.{{sfn|Sophoulis|2011|p=69}} Imeli so veliko nazivov, vendar so meje med nazivi, ki so predstavljali urade, in častnimi nazivi dostojanstvenikov dokaj nejasne.{{sfn|Runciman|1930|p=284}} Maenchen-Helfen je teoretiziral, da nazivi stepskih ljudstev niso odražali etnične pripadnosti njihovih nosilcev.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=383}} Po Magnusu Feliksu Enodiju Bolgari niso imeli plemstva. Njihovi voditelji in običajni možje so postali plemiči na bojišču, kar kaže na družbeno mobilnost.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=199}}<ref name="Origin" /> Za naslov ''samps(es)'' velja, da je bil povezan s kraljevim dvorom, čeprav ni zapisan v nobenem napisu.{{sfn|Runciman|1930|p=286}} V napisih ni zapisan niti naziv ''tabar'' ali ''iltabar'', ki izhaja iz stare turške besede ''ältäbär'', podobno kot ''samps'', in je povezan z legati in ambasadorji.{{sfn|Runciman|1930|p=287}} [[Protipapež Anastazij III.]] omenja bolgarske poslance na Carigrajskem koncilu leta 869–870. Med poslanci so bili omenjeni Stasis, Cerbula, Sundica (''vagantur=bagatur''), Vestrana (''iltabar''), Praestizisunas (''samps'') in Aleksej Huno (''samps'').{{sfn|Runciman|1930|p=288}} V bolgarskih napisih se pojavljata vladarska naziva ''kan'' {{sfn|Sophoulis|2011|p=71}} in ''kanasubigi''.<ref>Florin Curta, Roman Kovalev, “The” Other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars and Cumans. BRILL, 2008, str. 363. {{ISBN|9789004163898}}</ref> V bolgarskih napisih je pogosto zapisan tudi evivalent grške fraze ''ὁ ἐκ Θεοῦ ἄρχων'' (''ho ek Theou archon''), ki bi se lahko prevedel kot ''"vladar, ki je bil dan od boga"''.{{sfn|Runciman|1930|p=284}} Drugi najpomembnejši naslov v kraljestvu je bil ''[[kavkan]]'',{{sfn|Runciman|1930|p=287}}<ref name="Bury" /> ki je bil domnevno glavni državni uradnik.{{sfn|Petkov|2008|pp=7, 12–13}} Nekateri bolgarski napisi, napisani v grščini in kasneje v slovanščini, omenjajo bolgarske vladarje z grškim naslovom [[arhont]] oziroma s slovanskima nazivoma knez in car.{{sfn|Runciman|1930|p=284}} [[Slika:Museums_in_Veliki_Preslav_12.jpg|thumb|Rekonstrukcije srednjeveškega Preslava]] Za vladarski naslov ''kanasibigi'', omenjen v šestih napisih kana [[Omurtag]]a in dveh napisih kana [[Malamir]]ja, obstaja več razlag.{{sfn|Petkov|2008|pp=8–12}}{{sfn|Curta|2006|pp=162–163}} Med predlaganimi prevodi za ''sibigi'' ali ''subigi'' je ''gospodar vojske''.{{sfn|Curta|2006|p=162}} Naslov je izhaja iz rekonstruirane turške fraze ''sju-beg'' (poveljnik vojske).<ref>{{citation |last=Beshevliev |first=Veselin |author-link=|date=1981 |title=Прабългарската обществена и държавна структура |trans-title=Proto-Bulgarian public and state structure |url=http://www.promacedonia.org/vb/vb_5.html |language=bg |publisher=Izd. na Otech. front |place=Sofia |pages=33–34}}</ref> Runciman in J. B. Bury sta menila, da je izraz ''ubige'' ali ''uvege'' povezan s kumansko-turškim iztrazom ''öweghü'', ki pomeni visok, veličasten,{{sfn|Runciman|1930|p=284}}<ref name="Bury">{{navedi knjigo |last=Bury |first=John B. |author-link=|date=2015 |title=A History of the Eastern Roman Empire |url=https://books.google.com/books?id=vL-wBgAAQBAJ |publisher=Cambridge University Press |pages=334–335 |isbn=9781108083218}}</ref> "svetel, sijoč in nebeški",{{sfn|Curta|2006|p=162}}{{sfn|Sophoulis|2011|p=72}} in novejše "od boga dan (vladar)".{{sfn|Curta|2006|p=162}} Florin Curta je opazil, da se je naslov ''kanasibigi'' uporabljal podobno kot bizantinski ''[[basileus]]''.{{sfn|Curta|2006|p=163}} [[Slika:Pliska-svik.jpg|alt=Medieval ruins|left|thumb|Ruševine Pliske, prve bolgarske prestolnice]] Pripadniki višjega družbenega razreda so se naslavljali z ''boila'', kasneje ''[[Bojarji|bojar]]''.{{sfn|Petkov|2008|p=8}} Plemstvo je bilo razdeljeno na male in velike ''boile''.{{sfn|Sedlar|2011|p=59}}{{sfn|Sophoulis|2011|p=74}} V 10. stoletju so obstajali trije razredi bojarjev - šest velikih, zunanji in notranji,{{sfn|Runciman|1930|p=284}}<ref name="Bury" /><ref name="Henning">{{navedi knjigo |last=Henning |first=Joachim |date=2007 |title=Post-Roman Towns, Trade and Settlement in Europe and Byzantium: Byzantium, Pliska, and the Balkans |url=https://books.google.com/books?id=3oCI8BVxcB8C |publisher=Walter de Gruyter |pages=618–619 |isbn=9783110183580}}</ref>{{sfn|Sophoulis|2011|p=74}} medtem ko je bilo sredi 9. stoletja dvanajst velikih bojarjev.{{sfn|Runciman|1930|p=284}}<ref name="Bury" /> Veliki boili so zasedali vojaške in upravne urade v državi{{sfn|Sophoulis|2011|p=73}} in tvorili svet, ki je odločal o pomembnih državnih zadevah.{{sfn|Sedlar|2011|p=59}}{{sfn|Sophoulis|2011|p=75}}<ref name="Bury" /> ''Bagaini'' so bili nižji sloj plemstva,{{sfn|Sophoulis|2011|p=73}}{{sfn|Petkov|2008|p=8}} verjetno vojaški razred, ki je prav tako sodeloval v svetu.{{sfn|Runciman|1930|p=285}}{{sfn|Sophoulis|2011|p=74}}<ref name="Bury" /> V več napisih se pojavlja naslov ''bagatur'', nekoč ''bogotor'',{{sfn|Petkov|2008|p=10}} ki izhaja iz turškega izraza ''bagadur'' (junak){{sfn|Runciman|1930|p=285}}{{sfn|Petkov|2008|pp=34–35}} in je bil visok vojaški čin.{{sfn|Runciman|1930|p=285}}{{sfn|Petkov|2008|pp=34–35}} Bolgarski vojaški poveljnik, ki so ga Hrvati premagali v bitki v Bosni leta 926, se je imenoval [[Alogobotur]], {{sfn|Runciman|1930|p=285}} kar je pravzaprav naziv, sestavljen iz besed ''alo'' (turško ''alp, alip'', poglavar) in ''bagatur''.{{sfn|Runciman|1930|p=285}} Obstaja tudi več naslovov z negotovim pomenom, kot so ''boila kavkhan, ičirgu boila, kana boila kolovur, bagatur bagain, biri bagain, setit bagain'' in ''ik bagain''.{{sfn|Sophoulis|2011|p=74}} ''Kolober'' ali ''golovur'' je bil vojaški čin, naveden v dveh napisih.{{sfn|Petkov|2008|pp=10, 13}} Nasiv izhaja iz turškega izraza za vodnika (''golaghuz'').{{sfn|Runciman|1930|p=285}}<ref name="Bury" /> Naslov ''župan'', v napisih tudi ''kopan'',{{sfn|Petkov|2008|p=9}} je pogosto zapisan skupaj z imenom nosilca.{{sfn|Petkov|2008|pp=9–10, 37–38, 448, 508}}{{sfn|Runciman|1930|p=285}} Župani so bili tradicionalno obravnavani kot slovanski poglavarji.{{sfn|Petkov|2008|p=9}} Naslov je pogost tudi pri drugih slovanski narodih ([[Srbi]], [[Hrvati]]), kjer je pomenil poglavarja plemena z velikimi upravnimi in sodnimi pooblastili.{{sfn|Curta|2006|p=164}}{{sfn|Runciman|1930|p=285}}<ref name="Bury"/> Naziv ''tarkan'' je verjetno predstavljal visok vojaški čin, podoben bizantinskemu [[strateg|strategu]], vojaškemu guvernerju province.{{sfn|Runciman|1930|p=286}}<ref name="Bury"/> Različici naziva ''kalutarkan'' in ''buliastarkan'' veljata za naziva častnika na čelu tarkanov.{{sfn|Runciman|1930|p=287}} Curta je naslov župan tarkan razlagal kot ''"tarkan (vseh) županov"''.{{sfn|Curta|2006|p=164}} ==Vera== O veri Bolgarov je zelo malo znanega,{{sfn|Golden|1992|p=250}}{{sfn|Fiedler|2008|p=207}} vendar se verjame, da je bila [[Monoteizem|monoteistična]]. V Podonavski Bolgariji so se bolgarski monarhi opisovali kot ''"od boga dani vladarji"'',<ref name="Bury" />{{sfn|Curta|2006|pp=161–162}}{{sfn|Sophoulis|2011|pp=84–86}} kar kaže na avtoriteto iz edinstvenega božanskega izvora{{sfn|Sedlar|2011|p=141}} in se sklicuje na vsevednost božanstva.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=273}} Napis kana ''Presijan''a iz leta 837 v Filipih se glasi:{{sfn|Petkov|2008|pp=12–13}} : ''Ko nekdo išče resnico, in ko kdo laže, to vidi tudi Bog. Bolgari so storili veliko uslug kristjanom (Bizantincem), a so jih kristjani pozabili. Toda Bog vidi.'' Tradicionalno se domneva, da je bil zadevni Bog turško vrhovno božanstvo neba, Tengri.{{sfn|Sophoulis|2011|p=84}}{{sfn|Curta|2006|pp=161–162}} V kitajski transkripciji kot Dženli in turški kot Tangara in Tengeri, velja za najstarejšo znano turško-mongolsko besedo.<ref name="Tengri" /> Tengri je morda izviral iz plemenske zveze [[Šiungnu]], ki se je ustanovila na ozemlju [[Kitajska|Kitajske]] v 2. stoletju pr. n. št. Konfederacija je imela verjetno tako predturške kot predmongolske etnične elemente.<ref name="Tengri">{{navedi knjigo |first1=Yves |last1=Bonnefoy |author-link1= |first2=Wendy |last2=Doniger |author-link2=|date=1993 |title=Asian Mythologies |url=https://books.google.com/books?id=r4I-FsZCzJEC |publisher=University of Chicago Press |pages=315, 331 |isbn=9780226064567}}</ref> Iz istega korena izhaja sodobna turška beseda za boga, Tanrı.<ref name="Mercia">{{navedi knjigo |last=MacDermott |first=Mercia |author-link=|date=1998 |title=Bulgarian Folk Customs |url=https://books.google.com/books?id=gh4IE6toGJMC |publisher=Jessica Kingsley Publishers |pages=21–22 |isbn=9781853024856}}</ref> Tengrizem je očitno vključeval različne [[Šamanizem|šamanske]] prakse.{{sfn|Golden|1992|p=250}} Po Mercii MacDermott je bil Tengri moško božanstvo, povezano z nebom, svetlobo in Soncem.<ref name="Mercia" /> Kult je vključeval tudi Tengrijev ženski ekvivalent in glavno boginjo, [[Umaj]], božanstvo plodnosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Zhivkov |first=Boris |date=2015 |title=Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries |url=https://books.google.com/books?id=7Du2CAAAQBAJ |publisher=Brill |pages=78, 80, 112 |isbn=9789004294486}}</ref> [[Tamga]] [[Slika:Khans Dulo of Bulgaria.jpg|20px]], ki se pogosto najde v zgodnjesrednjeveški Bolgariji, je povezana s Tengrijem, njen natančen pomen in uporaba pa ostajata neznana.{{sfn|Fiedler|2008|p=207}} Najsvetejša bitja za Tengrijem so bili konji, zlasti beli, in orli.<ref name="Mercia" /> Na bolgarskih arheoloških najdiščih so našli bronaste amulete s podobami sonca, konj in drugih živali.<ref name="Mercia" />{{sfn|Sophoulis|2011|p=88}}{{sfn|Fiedler|2008|p=208}} To bi lahko pojasnilo raznolikost bolgarskih tabujev, vključno s tistimi o živalih.{{sfn|Golden|1992|p=250}} Ravil Buharaev je prepričan, da je takšna avtokratska in monoteistična vera – henoteizem,{{sfn|Sophoulis|2011|pp=83–84, 86}} zelo olajšala sprejemanje [[islam]]a v [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]], kot je razvidno iz poročila [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmeda ibn Fadlana]] (10. stoletje) o Turkih Oguzih, sorodnih Bolgarom:<ref name="Islam">Bukharaev, Ravil (2014). ''Islam in Russia: The Four Seasons''. Routledge. str. 80–82, 83. ISBN 9781136807930.</ref>{{sfn|Shnirelʹman|1996|pp=30–31}} : ''Če koga od njih doleti kakšna težava ali se zgodi kakšna nesreča, pogledajo v nebo in zakličejo: "Ber Tengre!". V turškem jeziku to pomeni "od enega in edinega Boga!".'' {{sfn|Sophoulis|2011|p=84}} [[Slika:Rosette_from_Pliska.svg|alt=A rosette|thumb|Rozeta iz [[Pliska|Pliske]] iz tengrističnega obdobja ima sedem prstov, ki predstavljajo klasične planete]] Druga omemba Tengrija je na zelo poškodovanem grškem napisu, najdenem na domnevno oltarnem kamnu blizu Madare,{{sfn|Sophoulis|2011|p=84}} ki je pogojno dešifriran kot : ''Kan sibigi [[Omurtag]], vladar od Boga ... je bil ... in je žrtvoval bogu Tengriju ... itčurgu boila ... zlato".''{{sfn|Petkov|2008|p=11}} V osmanskem rokopisu je omemba, da se ime boga v bolgarščini glasi Tengri (Tängri).{{sfn|Sophoulis|2011|p=84}} Del etnografskega dokaza v podporo prepričanju, da so Bolgari častili Tengrija, je relativna podobnost imena Tengri z imenom Tură, vrhovnega božanstva tradicionalne vere [[Čuvaši|Čuvašev]], ki so tradicionalno obravnavani kot potomci Volških Bolgarov.{{sfn|Tokarev|1980}} Tedanja vera Čuvašev se je izrazito razlikuje od tengrizma in se lahko opiše kot lokalna oblika politeizma, ki je posledica poganskih verovanj [[Povolški Finci|Povolških Fincev]], gozdnih prebivalcev ugrofinskega porekla, ki so živeli v njihovi bližini. Nekaj elementov je izposojenih tudi iz islama.<ref name="Islam" /> Poganstvo je bilo tesno povezano s starim rodovnim sistemom.{{sfn|Golden|1992|p=141}} Ostanke totemizma in šamanizma so Bolgari ohranili tudi po prečkanju Donave.<ref name="Mercia"/>{{sfn|Sophoulis|2011|pp=86–89}} Šumensko ploščo v arheološki literaturi pogosto povezujejo s šamanizmom.{{sfn|Fiedler|2008|p=208}} V 9. stoletju je bilo zabeleženo, da so Bolgari pred bitko ''"vadili čarovnije, šale in čare ter neka znamenja"''.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=268}}{{sfn|Sophoulis|2011|p=82}} [[Liutprand Kremonski]] je poročal, da se je [[Bajan I.|Bajan]], sin [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] (893–927), lahko s pomočjo magije spremenil v volka.{{sfn|Sophoulis|2011|p=88}} [[Kliment Ohridski]] je poročal o čaščenju ognja in vode pri Bolgarih,{{sfn|Sophoulis|2011|p=83}} medtem ko je v [[Teofilakt Ohridski]] (11. stoletje) omenil, da so Bolgari pred pokristjanjenjem častili Sonce, Luno in zvezde ter jim darovali pse.{{sfn|Sophoulis|2011|p=80}} Rod Dulo je domnevno imel psa za sveto žival. Sodobni Bolgari še vedno uporabljajo izraz ''"ubil je psa"'' v pomenu, da je nekaj ukazal. Rek je relikt iz časa, ko je kan iz klana Dulo žrtvoval psa božanstvu Tengriju.<ref name="Mercia"/> V bolgarskih grobovih so resnično našli ostanke psov in jelenov in zdi se, da je imel poseben mitološki pomen tudi volk.<ref name="Mercia"/><ref name="Kim">Hyun Jin Kim (2013). ''The Huns, Rome and the Birth of Europe''. Cambridge University Press. str. 58–59, 150–155, 168, 204, 243. ISBN 9781107009066.</ref> Bolgari so prakticirali dve vrsti pokopov:{{sfn|Sophoulis|2011|p=66}} upepelitve in pokope. {{sfn|Sophoulis|2011|p=67}}{{sfn|Fiedler|2008|p=157}} Pokojnim so v grobove pogosto pridajali osebne predmete in lončenino, redko tudi orožje in oblačila, hrano in svete živali.<ref name="Mercia"/>{{sfn|Sophoulis|2011|p=67}}{{sfn|Fiedler|2008|p=157}} Zaradi kulta Sonca so dajali prednost južni strani neba. Njihove glavne stavbe in svetišča so bila obrnjena proti jugu, prav tako njihove jurte, v katere so običajno vstopali z juga, redkeje z vzhoda. Izkopavanja so pokazala, da so Bolgari svoje mrtve pokopavali v smeri sever–jug{{sfn|Fiedler|2008|p=157}} z glavo pokojnega na severni strani, da je lahko "gledal" proti jugu.<ref name="Mercia" /> Slovani so prakticirali izključno upepeljevanje. Pepel pokojnih so polagali v žare. Po pokristjanjenju so pokojne pokopavali v smeri zahod–vzhod.{{sfn|Fiedler|2008|p=158}} Edini primer mešanega bolgarsko-slovanskega pokopališča je v Istriji blizu antične Histrije v okraju [[Konstanca, Romunija|Konstanca]], [[Romunija]], na obali [[Črno morje|Črnega morja]].{{sfn|Fiedler|2008|p=159}} D. Dimitrov je trdil, da so Kubanski Bolgari sprejeli tudi elemente iranskih verovanj. Opazil je iranske vplive na kult nekdanje prestolnice kavkaških Hunov Varačan ([[Balandžar]], [[Dagestan]]), kar je ustvarilo verski sinkretizem med glavnim turškim božanstvom Tengrijem in iranskim bogom sonca [[Hvar (mitologija)|Hvarom]].<ref name="Dimitrov">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=The Proto-Bulgarians east of the Sea of Azov in the VIII–IX cc. |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg7.htm |place=Varna}}</ref> Dimitrov je citiral delo V.A. Kuznecova, ki je razmišljal o podobnosti med postavitvijo [[Zaratustrstvo|zaratustrskih ]] templjev ognja in središčem Kubanskih Bolgarov, citadelo Humarin, ki se nahaja 11 km severno od mesta Karačajevsk. Kuznecov je našel povezavo tudi v načrtih bolgarskih svetišč Donavskih Bolgarov v Pliski, Velikem Preslavu in Madari.<ref name="Dimitrov" /> Arhitekturne podobnosti vključujejo dva kvadratna prostora iz [[klesanec|klesanca]], vstavljena drug v drugega in usmerjena proti poletnemu sončnemu vzhodu.<ref name="Dimitrov" /> Eden od teh prostorov je bil spremenjen v krščansko cerkev, kar je dokaz, da sta bila povezana z verskimi obredi.<ref name="Dimitrov" /> [[Parti|Partski]] in [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidski]] vpliv, ki ga je zagovarjal tudi Franz Altheim, veljata za sporna in kažeta na kulturni vpliv iranskega sveta na skupnosti v pontsko-kaspijski stepi.<ref name="Kim"/> Številni strokovnjaki so prepričani, da je kvadratna oblika z osjo sever-jug in vzhod-zahod bolgarskih sakralnih spomenikov zelo podobna oblikam turških kaganov v [[Mongolija|Mongoliji]].{{sfn|Curta|2006|p=160}} Nesporno pa je, da je bolgarsko rezidenco v Pliski in [[Omurtagova palača|Omurtagovo palačo]] navdihnila [[bizantinska arhitektura]].{{sfn|Fiedler|2008|p=196}} [[Krščanstvo]] je začelo prodirati med Bolgare verjetno prek njihovih slovanskih podložnikov,{{sfn|Golden|1992|p=250}} potem ko je knez [[Boris I. Bolgarski|Boris I.]] v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]] leta 865 sprejel krščanstvo kot državno vero.{{sfn|Golden|1992|p=252}} Zanimal jih je tudi ''islam'', kar je razvidno iz knjige ''Odgovori na vprašanja kralja Burgarja o islamu in enotnosti'', ki jo je [[Abasidski kalifat|abasidski]] kalif [[Al-Mamun]] (813–833) namenil pontsko/bosporskim Bolgarom. {{sfn|Golden|1992|p=250}} V [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]] je bil islam sprejet kot uradna državna vera leta 922.<ref name="Islam"/><ref>{{cite journal |first=Gerald |last=Mako |date=2011 |title=The Islamization of the Volga Bulghars: A Question Reconsidered |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi |issue=18 |pages=199–223}}</ref> ==Jezik== [[Slika:Copy of Chatalar Inscription.jpg|thumb|right|Kopija rekonstruiranega Čatalarskega napisa kana [[Omurtag]]a (815–831); besedilo je napisano v grščini in se bere: ''"Kanasubigi Omortag, v deželi, kjer se je rodil, je od Boga [dan] arhont. Na polju Pliske ..."'']] O izvoru in jeziku Bolgarov se razpravlja približno od začetka 20. stoletja. Splošno sprejeto mnenje je, da je vsaj bolgarska elita govorila jezik, ki je spadal v ogursko vejo turške jezikovne družine, kamor sta spadali tudi izumrla hazarščina in edina preživela čuvaščina.{{sfn|Sophoulis|2011|p=66}}<ref>{{navedi knjigo |last=Detrez |first=Raymond |author-link=|year=2005 |title=Developing Cultural Identity in the Balkans: Convergence Vs. Divergence |url=https://books.google.com/books?id=TRttHdXjP14C |publisher=Peter Lang |pages=29|isbn=9789052012971 }}</ref><ref name="Rashev">{{citation |last=Rashev |first=Rasho |date=1992 |title=On the origin of the Proto-Bulgarians |url=http://www.kroraina.com/bulgar/rashev.html |journal=Studia Protobulgarica et Mediaevalia Europensia |place=Veliko Tarnovo |pages=23–33 |access-date=2006-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120718213232/http://www.kroraina.com/bulgar/rashev.html |archive-date=2012-07-18 |url-status=dead }}</ref><ref>Petrov 1981: [http://www.kroraina.com/knigi/pp2/pp_1_2_1.htm §A.II.1]</ref><ref>Angelov 1971: [http://www.kroraina.com/knigi/da/da_2_2.htm §II.2]</ref><ref>Runciman 1930: [http://www.kroraina.com/knigi/en/sr/sr_1_1.htm §I.1]</ref> Čeprav ni neposrednih dokazov, skupina jezikoslovcev verjame, da je čuvaščina morda potomec narečja, ki se je govorilo v [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]],<ref name=":02">{{Cite journal |last=Agyagási |first=K. |date=2020 |title=A Volga Bulgarian Classifier: A Historical and Areal Linguistic Study |url=https://www.researchgate.net/publication/338899820 |journal=University of Debrecen |language=en |volume=3 |pages=9}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Marcantonio |first=Angela |url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA167 |title=The Uralic language family: facts, myths and statistics |publisher=Wiley-Blackwell |year=2002 |isbn=0-631-23170-6 |page=167}}</ref><ref name=":33">{{navedi knjigo |last=Price |first=Glanville |url=https://books.google.com/books?id=29BAeKHwvuoC&pg=PA88 |title=Encyclopedia of the languages of Europe |publisher=Wiley-Blackwell |year=2000 |isbn=0-631-22039-9 |page=88}}</ref><ref name=":4">{{navedi knjigo |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=uJ-7yFXRpiYC&pg=PA38 |title=Studies in Turkic and Mongolic linguistics |publisher=Taylor & Francis |year=2002 |isbn=0-415-29772-9 |page=38}}</ref> medtem ko drugi podpirajo idejo, da je čuvašščina poseben ogurski turški jezik.<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.taylorfrancis.com/books/edit/10.4324/9781003243809/turkic-languages-lars-johanson-%C3%A9va-csat%C3%B3 |title=The Turkic Languages |year=2021 |publisher=Routledge |isbn=9781003243809 |editor-last=Johanson |editor-first=Lars |doi=10.4324/9781003243809}}</ref> Nekateri jezikoslovci menijo, da je bila hunščina tesno povezana tako z bolgarščino kot z moderno čuvaščino<ref>{{cite journal |last=Pritsak |first=Omeljan |author-link= |date=1982 |title=The Hunnic Language of the Attila Clan |url=https://www.jstor.org/stable/41036005 |journal=Harvard Ukrainian Studies |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=IV |issue=4 |pages=470 |issn=0363-5570 |jstor=41036005}}</ref> in skupaj z njima tvorila ločeno skupino hunsko-bolgarskih jezikov.<ref>{{Cite journal|last=Archived|first=Article|title="The Hunnic Language of the Attila Clan" (pages 428, ..., 476), author: Omeljan Pritsak|url=https://www.academia.edu/88411462|journal=Ukrainian Studies|volume=VI|number=4|year=1982|publisher=Ukrainian Research Institute, Harvard University|place=Cambridge, Massachusetts|pages=430|quote=|access-date=2024-04-16|archive-date=2023-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230423151254/https://www.academia.edu/88411462|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Ramer |first=Alexis Manaster |title=Proto-Bulgarian/Danube Bulgar/Hunno-Bulgar Bekven |url=https://www.academia.edu/41975042 |page=1 p |quote= |access-date=2024-04-16 |archive-date=2023-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230105103935/https://www.academia.edu/41975042 |url-status=dead }}</ref> Vsa ta sklepanja ne temeljijo na ustreznih jezikovnih dokazih, saj je jezik Hunov skoraj neznan, razen nekaj izpričanih besed in osebnih imen. Jezikoslovci na splošno menijo, da hunskega jezika ni mogoče klasificirati.<ref>{{navedi knjigo |last=Savelyev |first=Alexander |title=Chuvash and the Bulgharic Languages |url=https://academic.oup.com/book/41762/chapter-abstract/354239965?redirectedFrom=fulltext&login=false |access-date=2024-03-30 |website=academic.oup.com |pages=448 |isbn=978-0-19-880462-8}}</ref>{{sfn|Golden|1992|pp=88, 89}}<ref>{{navedi knjigo |last=RÓNA-TAS |first=ANDRÁS |url=http://dx.doi.org/10.7829/j.ctv280b77f |title=Hungarians and Europe in the Early Middle Ages |date=1999-03-01 |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-386-572-9 |pages=208|doi=10.7829/j.ctv280b77f }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Sinor |first=Denis |title=Studies in medieval inner Asia |date=1997 |publisher=Ashgate |isbn=978-0-86078-632-0 |series=Collected studies series |location=Aldershot, Hampshire |pages=336}}</ref> Zdi se, da so vojaški in hierarhični izrazi, kot so kan, kanasubigi, kapağan, tarkan, bagatur in boila, turškega izvora.{{sfn|Golden|1992|p=250}}{{sfn|Sedlar|2011|p=16}} Bolgarski koledar v imeniku bolgarskih kanov je imel dvanajstletni živalski cikel, podoben tistemu, ki so ga turška in mongolska ljudstva prevzela od Kitajcev. Živalska imena in številke so dešifriranimi kot turški.{{sfn|Golden|1992|p=250}} Njihov vrhovni bog je bil [[Tengri]] (bolgarsko Tangra/Tengre).{{sfn|Golden|1992|p=250}} Bolgarski jezik se je v Povolžju ohranil do 13. ali 14. stoletja. Volški Bolgari so pustili le nekaj napisov na nagrobnikih, saj je bil njihov jezik predvsem ustni. Pisni sistem so Volški Bolgari razvili šele veliko pozneje v svoji zgodovini.<ref>New Volga Bulgarian Inscriptions F.S. Hakimjanov</ref> Po spreobrnitvi v [[islam]] so bili nekateri od teh napisov napisani z arabskimi črkami, vendar se je raba orhonske pisave nadaljevala. ''' Številke Volških Bolgarov '''<ref name=":34">HAKIMZJANOV, F. S. “NEW VOLGA BULGARIAN INSCRIPTIONS.” Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae, vol. 40, no. 1, Akadémiai Kiadó, 1986, pp. 173–77, [http://www.jstor.org/stable/23657681].</ref><ref name=":12">{{navedi knjigo |last=Tekin |first=Talât |url=http://kutuphane.akmb.gov.tr/opac/details?id=46293&materialType=BK&query=Volga+Bulgar+Kitabeleri+ve+Volga+Bulgarcas%C4%B1 |title=Volga Bulgar kitabeleri ve Volga Bulgarcası |publisher=Türk Tarih Kurumu Basımevi |year=1988 |isbn=978-9-751600-660 |place=Ankara |pages=30–38 |access-date=2024-04-16 |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002084019/http://kutuphane.akmb.gov.tr/opac/details?id=46293&materialType=BK&query=Volga+Bulgar+Kitabeleri+ve+Volga+Bulgarcas%C4%B1 |url-status=dead }}</ref><ref name=":2">A Volga Bulgarıan Inscription From 1307 A. Róna-tas.</ref><ref name=":03">Unpublished Volga Bulgarian inscriptions A. H. Khalikov and J. G. Muhametshin</ref><ref>{{navedi splet |title=Закиев М. З. Лингвоэтнические особенности волжских булгар — главного этнического корня татар |url=http://bulgarizdat.ru/index.php/book1/article1-1 |access-date=2021-08-24 |website=bulgarizdat.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |date=31 July 2021 |title=Category:Bulgar numerals – Wiktionary |url=https://en.wiktionary.org/wiki/Category:Bulgar_numerals |access-date=2021-08-24 |website=en.wiktionary.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Proto-Turkic/History of Proto-Turkic language – Wikibooks, open books for an open world |url=https://en.wikibooks.org/wiki/Proto-Turkic/History_of_Proto-Turkic_language |access-date=2021-08-24 |website=en.wikibooks.org |language=en}}</ref> {| class="wikitable" ! !Volška bolgarščina<ref>{{navedi splet | url=https://en.wiktionary.org/wiki/Category:Bulgar_numerals | title=Category:Bulgar numerals | date=20 June 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://bulgarizdat.ru/index.php/book1/article1-1 | title=Лингвоэтнические особенности волжских булгар — главного этнического корня татар | date=14 July 2022 }}</ref><ref name=":2"/> !Čuvaščina<ref>{{navedi splet | url=https://omniglot.com/language/numbers/chuvash.htm | title=Numbers in Chuvash }}</ref> !Ogurščina |- |ena |'''بر''' (bⁱr) |пӗр (pĕr) |''*bīr'' |- |dva |اک (ekⁱ) |иккӗ (ikkĕ) |''*ẹki'' |- |tri |وج (v^eč) |виççӗ (viççĕ) |''*üč'' |- |štiri |تُوات (tüvet) |тăваттă (tăvattă) |''*tȫrt'' |- |pet |بل (b^el), بيال (bⁱyel) |пиллӗк (pillĕk) |''*bẹ̄ĺ(k)'' |- |šest |اَلطِ (altï) |улттӑ (ulttă) |''*altï'' |- |sedem |جىَاتِ (cyeti) |ҫиччӗ (śiččĕ) |''*yẹti'' |- |osem |ڛَكِڔ (sekir) |саккӑр (sakkăr) |''*sekiŕ'' |- |devet |طُخِڔ (tuxïr) |тӑххӑр (tăhhăr) |''*tokuŕ'' |- |deset |وان (van) |вуннӑ (vunnă) |''*ōn'' |- |dvajset |جِيِرم (ciyirⁱm) |ҫирӗм (śirĕm) |''*yẹgirmi'' |- |trideset |وطر (v^ut^ur) |вӑтӑр (văt̬ăr) |''*otuŕ'' |- |štirideset |حرح (x^ïr^ïx) |хӗрӗх (hĕrĕh) |''*kïrk'' |- |petdeset |الو (el^lü) |аллӑ (allă) |''*ellig'' |- |sto |جُور (cǖr) |ҫӗр (śĕr) |''*yǖŕ'' |} [[Mahmud al-Kašgari]] v svojem slovarju ponuja tudi nekaj besed, pesmi in besednih zvez Volške Bolgarije, skupaj z njihovimi ustrezniki v drugih turških jezikih. Al-Kašgari sam ni bil materni govorec volške bolgarščine, njegovo delo pa kljub svojim omejitvam ostaja pomemben vir informacij o jeziku Volške Bolgarije in njegovem mestu v širši turški jezikovni družini. Podonavski bolgarski napisi so napisani večinoma v [[Grška abeceda|grški abecedi]] ali [[Cirilica|cirilici]], najpogosteje v grščini ali grško-bolgarščini, {{sfn|Golden|1992|p=245}} drugi pa v kubanski abecedi, ki je različica stare turške orhonske pisave.{{sfn|Sophoulis|2011|p=45}} Napisi imajo očitno sakralni pomen.{{sfn|Sophoulis|2011|p=45}} V napisih so včasih tudi slovanski izrazi,{{sfn|Sedlar|2011|p=425}} ki so znanstvenikom omogočili, da razvozlajo nekatere bolgarske glose.{{sfn|Golden|1992|p=245}} Altheim je trdil, da so rune iz Srednje Azije v Evropo prinesli Huni in so bile prilagojena različica stare sogdijske abecede v hunskem/ogurskem turškem jeziku.<ref name="Kim" /> Navada graviranja napisov v kamen ima iranske, turške in rimske vzporednice.{{sfn|Sophoulis|2011|p=45}}{{sfn|Sedlar|2011|p=425}} Madarski jezdec spominja na sasanidsko tradicijo skalnih reliefov, vendar njegova dejanska tradicija in kulturni vir nista znana.{{sfn|Sophoulis|2011|pp=45, 83}} [207] Jezik Podonavskih Bolgarov je znan iz majhnega števila izposojenk v starem bolgarskem jeziku, izrazov v bolgarskih grških napisih in sodobnih bizantinskih besedilih<ref>Rance, Philip,[https://www.academia.edu/71038780/_Photios_and_the_Bulgar_Language_%CF%84%E1%BF%B6%CE%B3%CE%B1_tu%C4%9F_Byzantinoslavica_79_2021_41_58 "Photios and the Bulgar Language (τῶγα, tuğ)"] ''Byzantinoslavica'' 79 (2021) 41–58</ref> ter kasnejših slovanskih starobolgarskih besedilih. Večina znanih besed označuje nazive in druge koncepte v zvezi z državnimi zadevami, vključno z uradnim 12-letnim cikličnim koledarjem, ki se uporablja v ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imeniku bolgarskih kanov]]''. Jezik je v Donavski Bolgariji izumrl v 9. stoletju, ko se je bolgarsko plemstvo postopoma slovaniziralo in je bil leta 893 za uradega razglašen starobolgarski jezik. Maloštevilčni Podonavski Bolgari niso mogli spremeniti pretežno slovanskega značaja Bolgarije,{{sfn|Sedlar|2011|p=424}} kar je razvidno iz toponomastike in imen glavnih mest [[Pliska]] in [[Preslav]].<ref name="Rashev" /> Po mnenju jezikoslovke in akademkinje Albine G. Hajrulina-Valieve je bil bolgarski jezik prvi popolnoma dokazan turški jezik, ki je prišel v neposreden stik z Južnimi Slovani, ki so živeli na Balkanskem polotoku od konca 5. stoletja do druge polovice 7. stoletja.<ref>{{Cite journal |last=Khayrullina-Valieva |first=Albina G. |date=2020-03-31 |title=Turkic lexical elements in the Bulgarian language |url=https://apcz.umk.pl/LC/article/view/LC.2020.015 |journal=Litteraria Copernicana |volume=33 |language=en |issue=1(33)/ |pages=205–211 |doi=10.12775/LC.2020.015 |s2cid=241146294 |issn=2392-1617|doi-access=free }}</ref> Bolgari so približno dvesto let ohranili svoj materni jezik in običaje. Dvojezično obdobje je dokazano do 9. stoletja.{{sfn|Fine|1991|p=69}}{{sfn|Sedlar|2011|p=424}}<ref name="Henning" /> Golden je trdil, da je bolgarska turščina skoraj izginila s pokristjanjevanjem sredi 9. stoletja,{{sfn|Golden|2011|p=268}} ko je vladajoči razred opustil svoj materni jezik in prevzel slovanščino. Prehod je bil tako popoln, da v staroslovanskih besedilih ni ostalo nobene sledi turških govornih vzorcev.{{sfn|Sedlar|2011|p=424}} Bolgarska krščanska cerkev je uporabljala makedonsko slovansko narečje.{{sfn|Waldman, Mason|2006|p=108}} Med bolgarskimi akademiki na čelu s Petrom Dobrevom{{sfn|Sophoulis|2011|p=66}} prevladuje hipoteza, ki povezuje bolgarski jezik z [[Iranski jeziki|iranskimi jeziki]], zlasti s pamirskim.{{sfn|Karachanak, ''et al.''|2013}} Hipoteza je priljubljena od 90. let prejšnjega stoletja.<ref>Добрев, Петър, 1995. "Езикът на Аспаруховите и Куберовите българи" 1995</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Stamatov |first=Atanas |date=1997 |title=TEMPORA INCOGNITA НА РАННАТА БЪЛГАРСКА ИСТОРИЯ |chapter=ИЗВОРИ И ИНТЕРПРЕТАЦИИ – І–ІІ ЧАСТ |chapter-url=http://www.protobulgarians.com/kniga_Atstamatov.htm |publisher=MGU Sv. Ivan Rilski}}</ref><ref>Димитров, Божидар, 2005. 12 мита в българската история</ref><ref>Милчева, Христина. Българите са с древно-ирански произход. Научна конференция "Средновековна Рус, Волжка България и северното Черноморие в контекста на руските източни връзки", Казан, Русия, 15.10.2007</ref> Njeni zagovorniki zdaj zavzemajo vmesno stališče in kažejo na znake iranskega vpliva na turškem substratu.<ref name="Rashev" /><ref>Бешевлиев, Веселин. Ирански елементи у първобългарите. Античное Общество, Труды Конференции по изучению проблем античности, стр. 237–247, Издательство "Наука", Москва 1967, АН СССР, Отделение Истории.</ref><ref>{{cite journal |first=Rüdiger |last=Schmitt |date=1985 |title=Iranica Protobulgarica: Asparuch und Konsorten im Lichte der Iranischen Onomastik |publisher=Academie Bulgare des Sciences |place=Saarbrücken |journal=Linguistique Balkanique |volume=XXVIII |issue=l |pages=13–38}}</ref> Imeni [[Asparuh]] in [[Batbajan|Bezmer]] z ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]'' sta dokazano iranskega izvora.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=384, 443}} Drugi bolgarski znanstveniki dejavno nasprotujejo "iranski hipotezi",<ref>Йорданов, Стефан. Славяни, тюрки и индо-иранци в ранното средновековие: езикови проблеми на българския етногенезис. В: Българистични проучвания. 8. Актуални проблеми на българистиката и славистиката. Седма международна научна сесия. Велико Търново, 22–23 август 2001 г. Велико Търново, 2002, 275–295.</ref><ref>Надпис № 21 от българското златно съкровище "Наги Сент-Миклош", студия от проф. д-р Иван Калчев Добрев от Сборник с материали от Научна конференция на ВА "Г. С. Раковски". София, 2005 г.</ref> ki se je po mnenju Raymonda Detreza zakoreninila v obdobjih protiturškega razpoloženja v Bolgariji in je bila ideološko motivirana.<ref name="Detrez">{{navedi knjigo| first=Raymond| last=Detrez |author-link= |title=Developing Cultural Identity in the Balkans: Convergence Vs. Divergence |publisher=Peter Lang |year=2005 |url=https://books.google.com/books?id=TRttHdXjP14C |page=29| isbn=9789052012971 }}</ref> Od leta 1989 se protiturška retorika odraža v teorijah, ki spodbijajo tezo o turškem izvoru Prabolgarov. Poleg iranske oziroma arijske teorije so se pojavili tudi argumenti v prid avtohtonemu poreklu Bolgarov:<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Quest for a Suitable Past: Myths and Memory in Central and Eastern Europe|author=Cristian Emilian Ghita, Claudia Florentina Dobre|year=2016|page=142}}</ref> : Protiturška retorika se zdaj odraža v teorijah, ki spodbijajo tezo o turškem izvoru Prabolgarov. Ob 'iranski' oziroma 'arijski' teoriji so se pojavili argumenti v prid avtohtonemu poreklu. 'Parazgodovinske' teorije, ki so zelo pogosto politično obremenjene in nimajo skoraj nobene zveze z objektivnim znanstvenim raziskovanjem na področju prabolgarskih študij, bi lahko strnili v več smeri: 'arijske korenine' in 'enigmatična evrazijska domovina'. Druga skupina avtorjev medtem vneto išče domnevno domovino starih Bolgarov na prostranih območjih [[Evrazija|Evrazije]], morda zaradi zavestnega ali nezavednega nasprotovanja prozahodni usmeritvi sodobne Bolgarije. Hkrati pa z malo doslednosti nasprotujejo tudi turški teoriji, verjetno zato, ker je ta v ostrem nasprotju s protiturškimi čustvi nacionalističnih krogov.<ref name=":0" /> ==Etnična pripadnost== [[Slika:A jug with golden medallions.jpg|thumb|right| Medaljon na zlatem vrču iz zaklada, najdenega v Nagyszentmiklósu, prikazuje bojevnika z ujetnikom; znanstveniki se ne morejo odločiti, ali je bojevnik [[Hazari|Hazar]], Panonski [[Avari|Avar]] ali Bolgar]] Zaradi pomanjkanja ključnih dokazov sodobna znanost pri razlagi izvora Bolgarov uporablja pristop etnogeneze. Novejše teorije gledajo na nomadske konfederacije, kot so bili Bolgari, kot na tvorbo več različnih kulturnih, političnih in jezikovnih entitet, ki bi lahko razpadle tako hitro, kot so nastale, kar bi povzročilo proces etnogeneze. Po Walterju Pohlu je bila eksistencialna usoda plemen in njihovih konfederacij odvisna od njihove sposobnosti, da se prilagodijo hitro spreminjajočemu se okolju, in da tej prilagoditvi dajo verodostojen pomen, zakoreninjen v tradiciji in ritualu. Slovanom in Bolgarom je to uspelo, ker se je njihova oblika organiziranosti izkazala za tako stabilno, kolikor je bilo potrebno, medtem ko je panonskim Avarom to spodletelo, ker se njihov model ni mogel odzvati novim razmeram. Pohl je zapisal, da se pripadniki nižjih slojev takšne družbe niso čutili kot del nobene večje etnične skupine; edini ločeni razredi so bili znotraj vojske in vladajoče elite.<ref name="Pohl">{{citation |last=Pohl |first=Walter |author-link= |date=1998 |chapter=Conceptions of Ethnicity in Early Medieval Studies |title=Debating the Middle Ages: Issues and Readings |chapter-url=http://www.kroraina.com/bulgar/pohl_etnicity.html |editor1=Lester K. Little |editor2=Barbara H. Rosenwein |publisher=Blackwell Publishers |pages=13–24}}</ref> Nedavne študije kažejo, da so bili etnonimi tesno povezani z bojevitimi elitami, ki so vladale različnim heterogenim skupinam.{{sfn|Golden|2011|p=55}} Skupine so sprejele novo ideologijo in ime kot politično označbo, medtem ko so si elite prek mitov o poreklu prisvajale pravico do vladavine in kraljevskega porekla.{{sfn|Golden|2011|p=55}} Ko so turška plemena začela vstopati v Pontsko-kaspijsko stepo v posthunskem obdobju ali že v 2. stoletju našega štetja,{{sfn|Golden|1992|p=392}} so njihove konfederacije vključevale vrsto etničnih skupin, ki so se jim pridružile: Turke, Kavkazce, Irance in Ugrofince.{{sfn|Golden|1992|pp=392–398}} Konfederacije so med svojimi zahodnoevrazijskimi migracijami na [[Balkan]]u prišle v stik tudi z [[Armenci|armenskim]], [[Semiti|semitskim]], [[Slovani|slovanskim]], [[Tračani|tračanskim]] in anatolskim [[Grki|grškim]] prebivalstvom.{{sfn|Golden|1992|p=383}} Od 6. do 8. stoletja so bili značilni bolgarski spomeniki sivaševskega tipa zgrajeni na ruševinah pozne [[Sarmati|sarmatske]] kulture iz 2. do 4. stoletja n. št.<ref name="Graves">{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=Pit graves, artificial skull deformation, Sarmatians, Northern Bactria |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg2a.htm |place=Varna}}</ref> in penkovske kulture [[Anti|Antov]] in Slovanov iz 6. stoletja. Zgodnjesrednjeveške naselbine saltovo-majaške ([[Alani|alanske]]) kulture na [[Krim (polotok)|Krim]]u iz 8. stoletja so v 10. stoletju uničili [[Pečenegi]].<ref name="Rashev"/>{{sfn|Golden|1992|p=261}}<ref name="Great"/><ref name="Saltovo"/><ref>{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=The Proto-Bulgarians in the Crimea in the VIII–IX cc. |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg9.html |place=Varna}}</ref> Čeprav je turška selitev v Pontsko-kaspijsko stepo vključevala tudi starejša iranska plemena, je v naslednjih stoletjih na ozemlju Bolgarije prišlo do popolnega izginotja tako iranskega kot turškega jezika, kar kaže na prevlado slovanskega jezika med preprostim prebivalstvom.<ref name="Rashev"/> ==Antropologija in genetika== [[Slika:Omurtag1.jpg|alt=A medieval monarch|thumb|Srednjeveški kan [[Omurtag]] je bil prvi bolgarski vladar, za katerega je znano, da je trdil, da ima božanski izvor, ''[[Madridski Skilica]]'']] Glede na študijo paleo-DNK iz leta 2019, ki je zajemala srednjeveške grobove v Karpatskem bazenu, je bila ugotovljena najtesnejša povezava med Y-DNK teh nomadskih ljudstev in sodobnimi Volškimi Tatari.<ref>{{Cite journal |last1=Neparáczki |first1=Endre |last2=Maróti |first2=Zoltán |last3=Kalmár |first3=Tibor |last4=Maár |first4=Kitti |last5=Nagy |first5=István |last6=Latinovics |first6=Dóra |last7=Kustár |first7=Ágnes |last8=Pálfi |first8=György |last9=Molnár |first9=Erika |last10=Marcsik |first10=Antónia |last11=Balogh |first11=Csilla |last12=Lőrinczy |first12=Gábor |last13=Gál |first13=Szilárd Sándor |last14=Tomka |first14=Péter |last15=Kovacsóczy |first15=Bernadett |date=2019-11-12 |title=Y-chromosome haplogroups from Hun, Avar and conquering Hungarian period nomadic people of the Carpathian Basin |journal=Scientific Reports |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=16569 |doi=10.1038/s41598-019-53105-5 |pmid=31719606 |pmc=6851379 |bibcode=2019NatSR...916569N |issn=2045-2322}}</ref> Paleoantropološko gradivo z vseh najdišč v Povolžju, Ukrajini in Moldaviji, pripisano Bolgarom, priča o kompleksnih etnokulturnih procesih.<ref name="Gerasimova">{{navedi knjigo |author1=Gerasimova M.M. |author2=Rud' N.M. |author3=Yablonsky L.T. |date=1987 |title=Antropologiya antichnovo i srednevekovo naseleniya Vostochno i Yevropy |trans-title=Anthropology of the Ancient and Middle Age Populations of Eastern Europe |url=https://xn--80ad7bbk5c.xn--p1ai/ru/content/antropologiya-antichnogo-i-srednevekovogo-naseleniya-vostochnoy-evropy |publisher=Наука |place=Moscow}}</ref> Gradivo prikazuje asimilacijo med domačim prebivalstvom in priseljenimi prišleki.<ref name="Graves"/> Na vseh najdiščih je mogoče zaslediti antropološki tip, ki ga najdemo v nekropoli Zlivka blizu vasi Iličevki v okrožju Donec: brahiokranskega kavkazoida z majhnimi vzhodnoazijskimi primesmi. Bolgarski moški so bili bolj mongoloidni kot ženske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iriston.com/nogbon/print.php?newsid=368|title=ЯВЛЕНИЕ ИССКУСТВЕННОЙ ДЕФОРМАЦИИ ЧЕРЕПА У ПРОТОБОЛГАР. ПРОИСХОЖДЕНИЕ И ЗНАЧЕНИЕ. (окончание)|website=www.iriston.com|access-date=27 March 2018}}</ref><ref name="Graves"/><ref name="Gerasimova"/> Sodobne genetske raziskave srednjeazijskih turških ljudstev in etničnih skupin, povezanih z Bolgari, kažejo na pripadnost zahodnoevrazijskemu prebivalstvu.<ref name="EB_Bulgars" /><ref name="Suslova">{{cite journal |author=Suslova |display-authors=etal |date=October 2012 |title=HLA gene and haplotype frequencies in Russians, Bashkirs and Tatars, living in the Chelyabinsk Region (Russian South Urals). |journal=International Journal of Immunogenetics |publisher=Blackwell Publishing Ltd |volume=39 |issue=5 |pages=375–392 |doi=10.1111/j.1744-313X.2012.01117.x |pmid=22520580 |s2cid=20804610}}</ref> Kljub morfološki bližini je viden vpliv lokalnega prebivalstva, v Povolžju [[Povolški Finci|Povolških Fincev]] in [[Kumani|Kumanov]]-[[Kipčaki|Kipčakov]], v Ukrajini [[Onoguri|Onogurov]]-[[Hazari|Hazarov]] in [[Sarmati|Sarmatov]]-[[Alani|Alanov]] ter v [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Trakija|Trakiji]] [[Sedem slovanskih plemen|Sedmih slovanskih plemen]].<ref name="Gerasimova" /><ref>last=Mikheyev |first=Alexander |title=Diverse genetic origins of medieval steppe nomad conquerors |year=2019 |biorxiv =10.1101/2019.12.15.876912 |quote=}}</ref> Primerjalna analiza je pokazala veliko morfološko bližino med srednjeveškim in novoveškim prebivalstvom Povolžja.<ref name="Gerasimova" /> Pregledani grobovi v severni Bolgariji in južni [[Romunija|Romuniji]] so pokazali različne somatske tipe, vključno s kavkaško-mediteranskim in redkeje vzhodnoazijskim.{{sfn|Sophoulis|2011|p=66}} Predkrščanski pogrebni običaji v Bolgariji kažejo na raznoliko družbo, nomadsko in stalno naseljeno, in različne kulturne vplive.{{sfn|Sophoulis|2011|pp=68–69}} V nekaterih nekropolah, značilnih za Donavske Bolgare, so odkrili 80 % umetno deformirali lobanj.<ref name="Graves" /> Bolgari so imeli posebno vrsto šamanskih "zdravnikov", ki so izvajali trepanacijo lobanje, običajno v bližini sagitalnega šiva. Ta praksa je bila uporabna v medicini, imela pa je tudi simbolni namen. V dveh primerih je imela pacientka težave z možgani.<ref>{{navedi knjigo |author=D. Dimitrov |date=1987 |chapter=The Proto-Bulgarians north of the Black Sea and the Sea of Azov in the VIII–IX cc. |title=Prabylgarite po severnoto i zapadnoto Chernomorie |chapter-url=http://www.kroraina.com/p_bulgar/p_bulg8.html |place=Varna}}</ref> Po Maenchen-Helfenu in Rashevu so umetna deformacija lobanj in pogrebni artefakti v bolgarskih grobovih podobni tistim pri Sarmatih in sarmatiziranih Turkih ali turkiziranih Sarmatih v posthunskih grobovih v ukrajinski stepi.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|p=443}}<ref name="Rashev" /> ==Zapuščina== V sodobnem etničnem nacionalizmu obstaja nekaj "rivalstva za bolgarsko zapuščino" (bolgarizem). Iz [[Volška Bolgarija|Volških Bolgarov]] naj bi izvirali Povolški [[Tatari]], [[Baškirji]] in [[Čuvaši]],{{sfn|Shnirelʹman|1996|p=22–35}}<ref name="History of the Jewish khazars" /> Volški Bolgari so morda imeli vpliv tudi na [[Madžari|Madžare]] in Karačajevo-Balkare.{{sfn|Olson, Pappas, Pappas|1994|pp=79–81, 84–87, 114–115}} Predsednik Bolgarskega nacionalnega kongresa Gusman Halilov se je pritožil na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] glede vprašanja preimenovanja Tatarov v Bolgare, vendar je leta 2010 tožbo izgubil.<ref>{{navedi splet |title=Татары — это не болгары |date=November 2000 |url=https://www.kommersant.ru/doc/162137}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Георгиев, В. И. (ur.). ''Български етимологичен речник''. Том I. София, Издателство на Българската академия на науките, 1971. * Гюзелев, Васил, Божилов, Иван. ''История на средновековна България VII-XIV век'', Том I, Анубис, София, 2006. *{{navedi knjigo |last= Clauson| first= Gerard|title= An Etymological dictionary of Pre-13th Century Turkish|year= 1972|isbn=}} *{{navedi knjigo |last=Runciman |first=Steven |author-link=|date=1930 |chapter=§ Appendix V – Bulgar titles |title=A history of the First Bulgarian Empire |chapter-url=http://macedonia.kroraina.com/en/sr/sr_app5.htm |publisher=George Bell & Sons |place=London }} *{{citation |last=Maenchen-Helfen |first=Otto John |author-link= |date=1973 |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC |publisher=University of California Press |isbn=9780520015968 }} *{{navedi knjigo |last=Tokarev |first=Sergei A. |author-link=|date=1980 |title=Mify narodov mira |trans-title=Myths of the world's peoples |language=ru |publisher=Sovetskaya Entsiklopediya |place=Moscow |volume=2}} *{{navedi knjigo |last=Shnirelʹman |first=Viktor A. |date=1987 |chapter=The Rivalry for the Bulgar legacy |title=Who Gets the Past?: Competition for Ancestors Among Non-Russian Intellectuals in Russia |chapter-url=https://books.google.com/books?id=4iwHp8amsdEC |publisher=Woodrow Wilson Center Press |isbn=9780801852213 |ref={{harvid|Shnirelʹman1996}}}} *{{navedi knjigo |last=Fine |first=John V. Antwerp |author-link= |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C |publisher=University of Michigan Press |year=1991 |isbn=9780472081493 }} *{{navedi knjigo |last=Golden |first=Peter Benjamin |author-link=|date=1992 |title=An introduction to the History of the Turkic peoples: ethnogenesis and state formation in medieval and early modern Eurasia and the Middle East |url=https://www.academia.edu/12545004 |publisher=Harrassowitz Verlag |place=Wiesbaden |isbn=9783447032742 }} *{{navedi knjigo |last1=Olson |first1=James S. |author-link= |last2=Pappas |first2=Lee Brigance |last3=Pappas |first3=Nicholas Charles |date=1994 |title=An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires |url=https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=9780313274978 |ref={{harvid|Olson, Pappas, Pappas1994}}}} *{{navedi knjigo |last1=Bowersock |first1=Glen |author-link1= |last2=Brown |first2=Peter |author-link2=|last3=Grabar |first3=Oleg |author-link3= |date=1999 |title=Late Antiquity: A Guide to the Postclassical World |url=https://archive.org/details/lateantiquitygui00bowe |url-access=registration |publisher=Harvard University Press |isbn=9780674511736 |ref={{harvid|Bowersock, Brown, Grabar1999}}}} *{{navedi knjigo |last=Croke |first=Brian |date=2001 |title=Count Marcellinus and His Chronicle |url=https://books.google.com/books?id=ep6U-meRt00C |publisher=Oxford University Press |isbn=9780198150015 }} *{{navedi knjigo |last=Karatay |first=Osman |date=2003 |title=In Search of the Lost Tribe: The Origins and Making of the Croatian Nation |url=https://books.google.com/books?id=h_Qu1ywX0-wC |publisher=Ayse Demiral |isbn=9789756467077 }} *{{navedi knjigo |last=Vásáry |first=István |date=2005 |title=Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365 |url=https://books.google.com/books?id=7DJWyg97IggC |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781139444088 }} *{{navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |author-link=|date=2006 |title=Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250 |url=https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt |url-access=registration |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521815390 }} *{{navedi knjigo |last1=Waldman |first1=Carl |last2=Mason |first2=Catherine |date=2006 |title=Encyclopedia of European Peoples |url=https://books.google.com/books?id=kfv6HKXErqAC |publisher=Infobase Publishing |isbn=9781438129181 |ref={{harvid|Waldman, Mason2006}}}} *{{navedi knjigo |last=Brook |first=Kevin Alan |date=2006 |title=The Jews of Khazaria |url=https://books.google.com/books?id=hEuIveNl9kcC |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=1442203021 }} *{{navedi knjigo |first=Kiril |last=Petkov |date=2008 |title=The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture |url=https://books.google.com/books?id=tjPEtxSOuYgC |publisher=Brill |isbn=9789004168312 }} *{{navedi knjigo |last=Fiedler |first=Uwe |chapter=Bulgars in the Lower Danube region: A survey of the archaeological evidence and of the state of current research |title=The Other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars and Cumans |chapter-url=https://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C |editor-last1=Curta |editor-first1=Florin |editor-link1=|editor-last2=Kovalev |editor-first2=Roman |date=2008 |publisher=Brill |pages=151–236 |isbn=9789004163898 }} *{{navedi knjigo |last=Sophoulis |first=Panos |date=2011 |title=Byzantium and Bulgaria, 775–831 |url=https://books.google.com/books?id=EbIyAQAAQBAJ |publisher=Brill |isbn=9789004206960 |access-date=2015-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518083412/https://books.google.hr/books?id=EbIyAQAAQBAJ |archive-date=2015-05-18 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |last=Sedlar |first=Jean W. |date=2011 |title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500 |url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC |publisher=University of Washington Press |isbn=9780295800646 }} *{{navedi knjigo |last=Golden |first=Peter B. |author-link= |date=2011 |title=Studies on the Peoples and Cultures of the Eurasian Steppes |url=https://www.academia.edu/9609971 |publisher=Editura Academiei Române; Editura Istros a Muzeului Brăilei |isbn=9789732721520 }} * {{navedi knjigo |last=Chen |first=Sanping |date=2012 |title=Multicultural China in the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=ugbWH-5OjegC |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-0812206289 }} *{{citation |last=Golden |first=Peter B. |author-link=|title=Oq and Oğur~Oğuz* |publisher=Turkish and Middle Eastern Studies, Rutgers University |year=2012 |url=http://www.enu.kz/repository/repository2014/oq-and-ogur.pdf |access-date=2015-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150419023615/http://www.enu.kz/repository/repository2014/oq-and-ogur.pdf |archive-date=2015-04-19 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |author-link= |chapter=Avar Blitzkrieg, Slavic and Bulgar raiders, and Roman special ops: mobile warriors in the 6th-century Balkans |title=Eurasia in the Middle Ages. Studies in Honour of Peter B. Golden |chapter-url=https://www.academia.edu/12138833 |editor1=Zimonyi István |editor2=Osman Karatay |date=2015 |publisher=Otto Harrassowitz |place=Wiesbaden |pages=69–89 }} *{{cite journal |pages=941–647 |doi=10.1098/rspb.2004.2698 |title=Unravelling migrations in the steppe: Mitochondrial DNA sequences from ancient Central Asians |pmc=1691686 |year=2004 |last1=Lalueza-Fox |first1=C. |last2=Sampietro |first2=M. L. |last3=Gilbert |first3=M. T. P. |last4=Castri |first4=L. |last5=Facchini |first5=F. |last6=Pettener |first6=D. |last7=Bertranpetit |first7=J. |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=271 |issue=1542 |pmid=15255049 |ref={{harvid|Lalueza-Fox, et al.2004}}}} *{{cite journal |doi=10.1371/journal.pone.0056779 |pmc=3590186 |title=Y-Chromosome Diversity in Modern Bulgarians: New Clues about Their Ancestry |year=2015 |last1=Karachanak |first1=S. |last2=Grugni |first2=V. |last3=Fornarino |first3=S. |last4=Nesheva |first4=D. |last5=Al-Zahery |first5=N. |last6=Battaglia |first6=V. |last7=Carrosa |first7=C. |last8=Yordanov |first8=Y. |last9=Torroni |first9=A. |last10=Galabov |first10=A. |last11=Toncheva |first11=D. |last12=Semino |first12=O. |journal=PLOS ONE |volume=8 |issue=3 |ref={{harvid|Karachanak, et al.2013}} |pmid=23483890 |pages=e56779|bibcode=2013PLoSO...856779K |doi-access=free }} *{{navedi knjigo|last= Zimonyi|first= István|title= The Origins of the Volga Bulghars|series= Studia Uralo-Altaica, 32|editor= Klára Szõnyi-Sándor|year= 1990}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgari]] jd7nugq4sbrxc3m1xvbyyd46471q50a 0 560773 6653988 6243734 2026-03-31T21:14:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba ||name=Walram III. vojvoda Limburški |image=Walram III - Rolduc.jpg |caption=Nagrobnik Walrama III. Limburškega v opatijski cerkvi Rolduc |succession= '''grof Luksemburški''' |reign=1214-1226 |coronation= |full name= |predecessor= |successor= |succession2= '''vojvoda Limburški''' |reign2=1221-1226 |predecessor2=[[Henrik III. Limburški]] |successor2=[[Henrik IV. Limburški]] |succession3= '''[[Grofija Arlon|grof Arlonski]]''' |reign3=1221-1226 |predecessor3=[[Henrik III. Limburški]] |successor3=[[Henrik V. Limburški]] |succession4= [[grad Monschau|gospod Monschauski]] |reign4= 1214-1226 |predecessor4= |successor4= |spouse= 1) Kunigunda Lorenska 2) Ermesinda Luksemburška |house=[[Seznam limburških grofov in vojvod|'''Limburški''']] |father=[[Henrik III. Limburški]] |mother= Sofija Saarbrüška |birth_date=ok. 1165 |birth_place= Limburg |death_date= 2. julij 1226 |death_place= Cremona, Italija, pokopan [[Opatija Rolduc]], |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} [[Slika: Waleran III of Limburg.png |sličica|260x260_pik|Žig Walrana III. Limburškega]] [[Slika:Limburg_New_Arms.svg|sličica|165x165_pik| Walranov novi [[grb]] lev s krono, ki simbolizira njegovo zahtevo po Namurju, in dvema repoma, ki simbolizirata njegovo posedovanje [[Luksemburg|Luksemburga]] in [[Vojvodina Limburg|Limburga]].]] '''Walran III.''' (ali '''Waleram III.''' ) ( {{Okoli|1165}} – Cremona, 2. julij 1226) je bil sprva gospod Monschauski, nato od leta 1214 grof [[Luksemburg|Luksemburški]]. Potem ko je njegov starejši brat umrl je po očetovi smrti leta 1221 je postal grof Arlonski in [[vojvoda]] [[Vojvodina Limburg|Limburški]]. == Življenje == Bil je sin [[Henrik III. Limburški|Henrika III. Limburškega]] in Sofije Saarbrüške. Kot mlajši sin ni pričakoval dedovanja. Vodill je pustolovsko življenje in leta 1192 sodeloval v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]].{{Sfn|Gade|1951|p=77}} Leta 1208 je cesarski kandidat [[Filip Švabski]] umrl in Walran, njegov nekdanji zagovornik, se je obrnil k njegovemu nasprotniku [[Oton IV. Nemški|Otonu Brunšviškemu]]. Leta 1212 je spremljal svojega prvega bratranca [[Henrik I. Brabantski|Henriku I. Brabantskemu]], vojvodo Brabantskega, v [[Liège]], takrat v vojni z [[Vojvodina Gelders|Volvodino Gelders]].{{Sfn|Gade|Luxemburg v srednjem veku|1951|p=77-79}} Walranova prva žena, [[Kunigunda Lotarinška|Kunigunda]], hči Friderika I., vojvode Lorenskega, je umrla leta 1214 in maja istega leta se je poročil z Ermesindo Luksemburško{{Sfn|Péporté|2011|p=109-110}} in postal grof Luksemburški {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ermesinda je zahtevala dedovanje [[grofija Namur|grofije Namur]], zato je Walran svojemu [[Grb|grbu]] dodal krono, ki je simbolizirala to trditev. Kljub pogodbi iz leta 1199, ki je Namur podelil [[Filip I. Namurski|Filipu I. Namurskemu]], se je Walram v letih 1214 in 1223 lotil pohodov v zaman poskusu, da bi ponovno pridobil grofijo. <ref>http://fmg.ac/Projects/MedLands/LIMBURG.htm#WaleranIVdied1226B|titel=LIMBURG {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418030104/http://fmg.ac/Projects/MedLands/LIMBURG.htm#WaleranIVdied1226B{{!}}titel=LIMBURG |date=2012-04-18 }}, HEINSBERG, VALKENBURG;Foundation for Medieval Genealogy;</ref> Končno je 13. marca 1123 sklenil mirovno pogodbo s Filipom I. v Dinantu. Leta 1221 je podedoval Limburg z naslovom vojvoda in podivjanemu levu na svojem grbu dodal še drugi rep. To je simboliziralo njegovo posest ''dveh'' velikih fevdov. Leta 1223 je ponovno poskušal zavzeti grofijo Namur mejnemu grofu Filipu II. Ni mu uspelo, zato je moral 13. februarja v Dinantu podpisal mirovno pogodbo. Nato se je udeležil raznih cesarskih zborov in spremljal [[Friderik II. Hohenstaufen|cesarja Friderika II.]] v Italijo. Ko se je vračal od tam, je 2. julija 1226 umrl v [[Cremona (mesto)|Cremoni]], nato pa je upravo prevzela njegova žena. Njegov nagrobnik se nahaja v opatijski cerkvi [[Opatija Rolduc|Rolduc]], na osrednji osi pred korom v vzhodnem zalivu ladje. To ni njegov originalni nagrobni spomenik, po njegovem uničenju so sedanjo kopijo iz črnega marmorja vgradili v cerkev, pogreznjeno pod kovinsko rešetko, okoli leta 1715. Po Annales Rodenses je bil njegov prvi nagrobni spomenik sredi cerkve, podprt s stebri. <ref>Harry A. Tummers: Nagrobni spomeniki v cerkvi nekdanje avguštinske korne opatije Kloosterrade;Jaarboek Limburgs Geschied- en Oudheidkundig Genootschap;vol. 140;str. 67-112 http://opac.regesta-imperii.de/id/999198</ref> == Družina in otroci == Walran se je prvič poročil s Kunigundo Lorensko,{{Sfn|Loud|Schenk|2017|p=xxix}} hčerko Friderika I., vojvode Lorenskega. Takoj po njeni smrti se je drugič poročil z [[Ermesinda Luksemburška|Ermesindo Luksemburško]]. {{Sfn|Loud|Schenk|2017|p=xxix}} Otroci s Kunigundo Lorensko so bili: # Sofija (ok. 1190 – 1226/27), poročena c. 1210 s Friderikom Isenberškim # Matilda (ok. 1192 – po 1234), poročena c. 1210 z Viljemom III., grofom Jülichskim, mati Viljema IV., grofa Jülichskega # [[Henrik IV. Limburški]], vojvoda se je poročil z Irmgardo Berško, dedinjo grofije Berg, hčerko grofa Adolfa VI. {{Sfn|Loud|Schenk|2017|p=xxix}} # Walran (okoli 1200 – 1242), poročen z Elizabeto Barsko, hčerko Ermesinde Luksemburške in Teobalda I. Barskega Otroci z Ermesindo, luksemburško grofico: # Katarina Limburška (okoli 1215 – 1255), poročena z Matijo II., vojvodo Lorenskim, nečakom Walranove prve žene # [[Henrik V. Luksemburški]] se je poročil z Margareto Barsko {{Sfn|Loud|Schenk|2017|p=xxix}} # Gerhard, grof Durbuyski == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Luxemburg in the Middle Ages|last=Gade|first=John A.|publisher=E.J. Brill|year=1951}} * {{Navedi knjigo|title=The Origins of the German Principalities, 1100-1350: Essays by German Historians|editor-last=Loud|publisher=Routledge|year=2017}} * {{Navedi knjigo|first=P.|last=Péporté|title=Historiography, Collective Memory and Nation-Building in Luxembourg|publisher=Brill|year=2011}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1226]] [[Kategorija:Rojeni v 1160. letih]] mefvq6li9l4tewfmj4d8gacem9hhrhp 0 561111 6653904 6217919 2026-03-31T18:16:07Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Prehrambena podjetja]]; dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653904 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo napoli.png|sličica|Logotip za izdelke nekdanjega podjetja Napoli, zdaj Manner]] '''Napoli''' je avstrijski proizvajalec slaščic. Od leta 1970 je ''Napoli'' v lasti podjetja [[Manner]]. == Zgodba == Podjetje ''Napoli'' je ustanovil Franz Andres leta 1949, kmalu po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Leta 1955 je Napoli kupil podjetje [[Casali]]. S tem je podjetje postalo drugi največji proizvajalec slaščic v Avstriji. Leta 1970 je Napoli-Casali prevzel [[Carl Manner]].<ref>News: Politik, Geld, Szene, Leute, Ausgaben 23–26, Seit 73.</ref> Potem ko so konec šestdesetih let 20. stoletja začeli proizvajati čokoladne piškote, a so bili med potrošniki le zmerno dobro sprejeti, so se ''Napoli Dragee piškoti,'' ustvarjeni leta 1974, zelo uspešno prodajali. Povezani oglaševalski slogan »''Če bi le lahko nehal''« je pridobil splošno priljubljenost tudi v Avstriji. Zaradi povečanega povpraševanja po [[mlečna čokolada|mlečni čokoladi]] je bila spremenjena receptura Napoli dragee piškotov. Leta 2002 so prvič ponudili ''Napoli Dragee piškote z mlečno čokolado''. V letu 2009 so posodobili embalažo in ponudili letno spreminjajočo se edicijo z dodatnim okusom (»Piškoti leta«).<ref>[https://www.winak.at/drageekeksi ''Dragee Keksi''] winak, abgerufen am 10. September 2022</ref> == Sklici == <references /> == Spletne povezave == * [https://www.drageekeksi.com/en/ Spletno mesto piškotov Dragee] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] [[Kategorija:Podjetja Avstrije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1949]] d2dofl8r6bcm4hhebhnw08y4uf9t765 0 561144 6653905 6226557 2026-03-31T18:16:20Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Prehrambena podjetja]]; dodal [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Josef Manner & Comp. AG | logo = Manner logo.svg | native_name_lang = de | type = Delniška družba | ISIN = AT0000728209 | industry = Slaščice | founded = 1. marec 1890 | hq_location = Dunaj | revenue = 222 Mio. € | revenue_year = 2019 | num_employees = 734 | num_employees_year = 2016; od tega 365 delavcev v proizvodnji in 369 pisarniških delavcev | website = [https://josef.manner.com/ josef.manner.com] | footnotes = Statistika dne, 14. februar 2018 }}'''Josef Manner & Comp.''' '''AG''' je tradicionalna [[dunaj]]ska [[Slaščica|tovarna slaščic]]. Najbolj znan izdelek podjetja je ''Manner-Schnitte'' (rezine [[Vafelj|vafljev]] z lešnikovim kremnim nadevom). == Zgodba == === Vzpon do vodilnega slaščičarskega podjetja === [[Slika:Josef_manner.jpg|sličica|Ustanovitelj ''Josef Manner'']] Izučeni poslovnež [[Josef Manner]] je vodil majhno trgovino na [[Stephansplatz|Stephansplatz 6]] na Dunaju, kjer je ponujal [[Čokolada|čokolado]] in [[kavni nadomestek|kavi podobno pijačo]]. Dne 1. marca 1890 je Manner pridobil [[koncesija|koncesijo]] in prostore majhnega proizvajalca čokolade v Margaretenu in skupaj z bratoma ustanovil tovarno čokolade Josef Manner. Samo šest mesecev kasneje so se preselili v Dunaj-Hernals. Leta 1897 je imelo podjetje že 100 zaposlenih. Rezine Manner (''[[Nemščina|nem]].'' ''Mannerschnitte'') so izumili leta 1898. Leta 1900 je Johann Georg Riedl prevzel polovico deleža podjetja in s tem postavil temelje za sodelovanje med družinama, ki obstaja še danes. Do leta 1913 je Josef Manner postal vodilni proizvajalec slaščic [[Avstro-Ogrska|v Avstro-Ogrski]], takrat je bila zgrajena tovarna, ki je v uporabi še danes, na Wilhelminenstrasse na Dunaju-Hernals. Oktobra 1913 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo in je imelo 3000 zaposlenih. Od marca 1922 je bil večinski lastnik družbe [[Anglo-avstrijska banka|Anglo-Austrian Bank]]. Zaradi omejitve gospodarske krize je moralo podjetje leta 1935 zmanjšati osnovni kapital s 6 na 4,5 milijona šilingov, istega leta pa se je iz operativnega poslovanja umaknil ustanovitelj podjetja Josef Manner. === Druga svetovna vojna === [[Slika:Mannerwerk-ottakring-wien-viennaphoto_at.jpg|sličica|Tovarna Manner na Dunaju [[Hernals|- Hernals]] (17.) , Wilhelminenstrasse 6 (2007)]] Med nacističnim obdobjem je Manner imel koristi od [[Wehrmacht|ukazov Wehrmachta]], "[[arianizacija|arianizacije]]" judovske lastnine in izkoriščanja prisilnih delavcev. Kljub vsem rezom je bila med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] zabeležena rast; poslovno leto 1939 je bilo »na splošno zadovoljivo«. V poslovnem letu 1941 je bil ustvarjen dohodek v višini takratnih 3,3 milijona reichsmark in izplačana je bila dividende v višini 6%. Po izjavi Carla Mannerja je bilo podjetje prisiljeno delovati kot "vojaški dobavitelj" in je proizvajalo čokolado in piškote za enote [[Wehrmacht|nemškega Wehrmachta]], [[Šo-Ka-Kola|Scho-Ka-Kola,]] znana kot "aviatorska čokolada", pa je bila proizvedena za pilote [[Luftwaffe (Wehrmacht)|letalskih sil.]] Takrat je bilo Manner ''pomembno podjetje za vojne napore'' in so mu do leta 1945 dodeljevali [[Kakav|kakavova zrna]]. Podjetje je bilo tudi pod vodstvom [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacionalsocialističnega]] operativnega direktorja, sin ustanovitelja podjetja pa je v podjetju delal le kot tehnični vodja. Bombardiranje je povzročilo le relativno malo škode na tovarniški zgradbi. === Razvoj od konca vojne === Ob koncu vojne so zaloge sladkorja in kakava, ki so bile še shranjene v tovarni, zaplenile [[zasedena povojna Avstrija|ruske okupacijske sile]], nato pa se je moralo podjetje dve leti boriti s pomanjkanjem surovin. Leta 1947 je ustanovitelj podjetja Josef Manner umrl v starosti 82 let. Septembra 1953 se je podjetju pridružil njegov vnuk [[Carl Manner]], ki je leta 1959 dobil pooblastilo. Leta 1960 je bilo z uvedbo embalaže v aluminijasto prevlečeno folijo z značilno rdečo nitjo za trganje uvedeno varno zapiranje danes znanih rezin. Posledično se je prodaja spet povečala in leta 1964 so prvič po letu 1914 zabeležili rekordno prodajo. Leta 1970 sta bila z združitvijo prevzeta konkurenta [[Napoli (podjetje)|Napoli]] in [[Casali]], ki sta močno razširila ponudbo in lastniška družina Napoli-Casali se je pridružila podjetju Manner. Sodelovanje z [[Nestlé]]jem na Madžarskem po [[Železna zavesa|padcu železne zavese]] v devetdesetih letih ni uspelo. Oblika družbe je [[delniška družba]], ki kotira na [[Dunajska borza|Dunajski borzi]], v kateri je velik del delnic v lasti družine. Deleže družinskih članov, ki nimajo več interesa v podjetju, sproti odkupujejo večinski lastniki, tako da noben zunanji ne more postati pomemben solastnik. Leta 2005 je obvestilo avstrijskega Zveznega urada za spomenike o stavbi Manner na Wilhelminenstrasse 6 na Dunaju[[Hernals|-Hernals]] povzročilo razburjenje zaradi uvrstitve med [[upravljanje kulturne dediščine|zgodovinske spomenike]]. Vodstvo podjetja je odgovorilo, da bi bila selitev proizvodnega obrata posledica ekonomskih razlogov, kar bi sprožilo ogorčenje velikega dela Dunajčanov. Manner od junija 2004 [[Glavna trgovina|vodilna trgovina]] na Stephansplatzu v [[Nadškofijska palača (Dunaj)|nadškofijski palači]]. Od junija 2006 je na dunajskem letališču vodilna trgovina. Z namenom povečanja prodaje na tujih trgih je Manner odprl lastne prodajne podružnice v Sloveniji, na Češkem in v Nemčiji. Leta 2010 je Manner na Residenzplatzu v [[Salzburg]]u zgradil trgovino s kavarno. V Gradcu je bila 10. maja 2018 odprta trgovina Manner na [[Glavni trg (Graz)|glavnem trgu]], 19. julija 2019 pa tudi v [[Nakupovalno središče Murpark|nakupovalnem središču Murpark]]. Celotna prodaja Mannerja v letu 2009 je znašala 155,4 milijonov evrov ob izvozni kvoti okoli 55%. Tako je bil letni presežek v višini 4,496 milijona evrov in dosežen preneseni dobiček v višini 1,89 milijonov evrov. Manner je konec leta 2011 napovedal širitev lokacije na Dunaju, kjer bo od leta 2015 skoncentrirana proizvodnja vafljev. Hkrati so se pripravljali koncepti za kasnejšo uporabo lokacije Perg. Leta 2013 je bilo doseženih okoli 180 milijonov evrov in okoli 40 milijonov evrov vloženih v tovarno na Dunaju. Dne 17. oktobra 2014 se je zrušil del tovarne Manner na Dunaju-Hernals, ki so ga obnavljali. Leta 2016 so bili proizvodni obrati začasno preseljeni iz [[Perg]]a v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]] na Dunaj. [[Slika:2020-02-20-Manner_Neapolitane-Lokal_K-4775.jpg|sličica|''Rezine Manner'' – najbolj znan izdelek podjetja]] Do svoje smrti leta 2017 je bil Carl Manner tretja generacija, ki je vodila podjetje; bil je v upravnem odboru podjetja od leta 1970, nazadnje pa je bil predsednik nadzornega sveta. Obrat na Dunaju je bil obsežno prenovljen. Hkrati je v sodelovanju z [[Wien Energie]] od leta 2017 nameščena izraba odpadne toplote iz odpadnega zraka, ki preračunano oskrbuje okoli 600 gospodinjstev z [[Daljinsko ogrevanje|daljinskim ogrevanjem]]. Tovarno v Pergu so zaprli, stroje iz nje pa prestavili na Dunaj. Prenova je bila zaključena leta 2020. == Blagovna znamka stolnice sv. Štefana == Manner od leta 1889 uporablja za [[logotip]] dunajsko [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|stolnico svetega Štefana]], zasnoval jo je [[Josef Diltsch]]. Manner v zameno že več desetletij krije stroške dela [[kamnosek]]u pri gradnji katedrale, ki svoje delo opravlja v rožnatih delovnih oblačilih. Dne 17. Decembra 1999 je [[Carl Manner]] prejel zlati red svetega Štefana za storitve svojega podjetja. == Originalne Neapeljske rezine == Prvotna Manner [[napolitanka|Neapeljska rezina]] je bila prvič predstavljena leta 1898 kot omenjeno v dokumentu »Neapolitaner Schnitte št. 239«. Lešniki za nadev iz [[sladkor]]ja, [[Navadna leska|lešnikov]], [[Kokosovo olje|kokosove maščobe]] in [[kakavov prah|kakava v prahu]] prihajajo iz okolice [[Neapelj|Neaplja]]. Velikosti 49 × 17 × 17 milimetrov je bil velik kos za grižljaj, štiri plasti namaza med petimi plastmi [[Vafelj|oblatov]], skupna teža 7,5 gramov. Ta oblika in osnovni recept sta se obdržala do danes. Sprva so se rezine prodajale v razsutem stanju. Od leta 1924 so bile na voljo Mannerjeve rezine v petih vrstah po dve, s skupno težo 75 g, sprva v zložljivi škatli, od leta 1960 pa v embalaži odporni prot vodni pari, izdelane kot ploščat skoraj kvadraten [[kvader]] iz [[aluminij]]asto-[[papir]]natega [[Kompozitni film|kompozitnega filma]] z navojno nitjo in jezičkom. == Blagovne znamke == Podjetje Manner je ob prevzemu podjetij kupilo tudi blagovne znamke, ki so že bile dobro pozicionirane na trgu. Te linije izdelkov se še danes uspešno proizvajajo, čeprav prvotni proizvajalci pogosto niso več znani strankam. <gallery> Logo casali.png|Logotip za izdelke [[Casali]] Logo victor.png|Logotip za nekdanje izdelke Victor Schmidt & Söhne Logo ildefonso.png|Logotip za izdelke Ildefonso Logo napoli.png|Logotip za izdelke [[Napoli (podjetje)|Napoli]] </gallery> == Kritike == [[Gospodarsko sodišče na Dunaju|Dunajsko gospodarsko sodišče]] je leta 2022 po tožbi, ki jo je v imenu Ministrstva za socialne zadeve sprožilo ''Združenje za informiranje potrošnikov'' (VKI), proizvajalca Manner obsodilo zaradi zavajajoče embalaže. Obtožba zaradi zavajanja, ker so tri podobne po okusu različne vrste rezin pakirane v vrečah enake velikosti, pri čemer dve vrsti vsebujeta 400 gramov, tretja vrsta ''Manner Mozart Mignon'' pa le 300 gramov. Višje [[Višje deželno sodišče na Dunaju|deželno sodišče na Dunaju]] (OLG Dunaj) je Mannerjevo pritožbo zavrnilo. Manner je trdil, da je nižje polnjenje tehnično potrebno, dunajsko višje deželno sodišče je nato opozorilo na višje polnjenje drugih sort v isti embalaži in Mannerja pravnomočno obsodilo za zavajanje. === Umestitve izdelkov === * V ameriški televizijski seriji [[Prijatelji]] se rezine Manner prodajajo kot del promocijskega [[izpostavljanje izdelkov|prikazovanja izdelkov]] v kavarni »Central Perk«. V 6.&nbsp;sezoni so razstavljeni na pultu in jih je pogosto mogoče jasno videti v ozadju prizorov v kavarni.<ref>{{Internetquelle|autor=Regine Bohrn|url=https://www.tagblatt-wienerzeitung.at/nachrichten/wirtschaft/international/46580_Manner-und-Trumer-go-Hollywood.html|titel=Heimische Lebensmittelhersteller präsentieren sich in US-Filmen, die Zuschauer lässt das Engagement aber kalt|datum=2011-05-04|zugriff=2023-07-04|sprache=de}}</ref> * V filmu [[Terminator 3: Upor strojev|Terminator 3 - Upor strojev]] iz leta 2003 ''Terminator T-850'', ki ga upodablja [[Arnold Schwarzenegger]], kupi paket Mannerjevih rezin. Za promocijo izdelkov je podjetje plačalo 300.000 evrov.<ref>[https://www.derstandard.at/story/1179621/mag-man-eben- ''"Mag man eben ..."''.] der Standard online vom 13.</ref> == Zanimivosti == [[Slika:Manner-tramo,_Schwarzenbergplatz.jpg|sličica|Zgodovinski tramvaj z reklamo Manner, Dunaj, Schwarzenbergplatz, 2013]] [[Slika:Manner_Fahrrad_Wien_August_2017.jpg|sličica|Kolo v Manner dizajnu, Dunaj, 2017]] * [[Avstrijska pošta]] je 16. oktobra 2008 izdala znamko s klasičnim reklamnim motivom podjetja Manner iz petdesetih let 20. stoletja »... tako dobro« v nakladi 500.000 kosov. [[apoen|Nominalna vrednost]] znamke je 0,55&nbsp;Evro.<ref>{{Internetquelle|url=https://web.de/magazine/wirtschaft/125-jahre-firma-manner-grosse-schnitten-quiz-30480398|titel=125 Jahre Firma Manner: das große Schnitten-Quiz|datum=2015-03-01|zugriff=2023-07-04|sprache=de}}</ref> * V proizvodnem obratu podjetja na Dunaju je največja peč za vaflje na svetu z dnevno zmogljivostjo 40 ton (od leta 2016).<ref>{{Internetquelle|url=https://wien.orf.at/v2/news/stories/2766201/|titel=Weltgrößter Waffelofen bald in Wien|datum=2016-04-02|zugriff=2024-03-15}}</ref> * 17&nbsp;Julija 2014, na dan pred 85.&nbsp;rojstnim dnevom Carla Mannerja je bilo v plesni dvorani [[Dunajski rotovž|dunajske mestne hiše]] 8.500 zavitkov Manner rezin postavljenih kot domine in padlo z enim samim pritiskom. Razvoj te kampanje svetovnega rekorda v oddelku za trženje je vodil Marcel Pürrer.<ref>[http://wien.orf.at/news/stories/2658303/ ''Manner: Weltrekord und Geburtstag''.]</ref> * [[Carl Manner]] je leta 1952 doktoriral iz matematike in fizike na Univerzi na Dunaju in se podjetju pridružil leta 1953 pri 24 letih. Po delnem zrušenju trakta dunajske tovarne 17.&nbsp;oktobra 2014 je dejal, da se je blagovna znamka stolnice svetega Štefana izkazala za uspešno in da nihče ni bil poškodovan.<ref>[http://wien.orf.at/news/stories/2674651/ ''Manner: Bauarbeiten nicht Ursache''.]</ref> Carl Manner je umrl 19. aprila 2017 v starosti 87 let. * Za 125 Rojstni dan tovarne je 5.&nbsp;Marca 2015 je Manner izjavil: Delno porušena hiša je bila popolnoma porušena. Proizvodnja rezin Manner je bila leta 2015 prenesena v Zgornjo Avstrijo. Do leta 2017 bodo na Dunaju-Hernals zgradili nove proizvodne obrate. Po propadu je bilo treba številne stroje preseliti v druge prostore podjetja, proizvodnja pa je morala delovalati 24 ur na dan.<ref>[http://wien.orf.at/news/stories/2698006/ ''Nach Einsturz: Teil der Manner-Fabrik abgerissen''.]</ref> * Proizvajalca koles [[kolo KTM|KTM]] in Stilrad (2013, 2016) sta izdala kolesa v dizajnu Manner.<ref>{{Webarchive|url=https://stilrad.com/de/retrovelo-manner-edition.html}} auf stilrad.com; abgefragt am 14. Februar 2018.</ref><ref>[https://www.presseportal.de/pm/77578/2510866 Manner RetroVelo von Stilrad] auf presseportal.de.</ref> == Literatura == * Oliver Kühschelm: ''Manner. „Die Schnitte der Patrioten“'' In: Emil Brix/Ernst Bruckmüller, Hannes Stekl (Hrsg.): ''Memoria Austriae III – Unternehmer, Firmen, Produkte'' Verlag für Geschichte und Politik, Wien 2005, [[:de:Special:BookSources/3702804196|ISBN 3-7028-0419-6]], S. 97–130. * Franz Mathis: ''Big Business in Österreich'', Teil 1: ''Österreichische Grossunternehmen in Kurzdarstellungen'', Verlag für Geschichte u. Politik, Wien 1987, S.&nbsp;196 == Glej tudi == * [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Manner|Manner}} * [http://www.manner.com/ Spletno mesto Manner] * [https://web.archive.org/web/20080517032821/http://www.wirtschaftsblatt.at/home/boerse/bwien/245266/index.do Artikel über das Unternehmen – wirtschaftsblatt.at] (Pridobljeno iz 17.maj 2008 im ''Internet Archive'') * Intervju s Carlom Mannerjem: https://www.wien.gv.at/video/207/Carl-Manner-(Suesswarenfabrikant) == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] [[Kategorija:Podjetja Avstrije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1890]] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] czujebxkkzxil819vlm44kk63sdlz17 0 563366 6653739 6520009 2026-03-31T13:24:48Z Janezdrilc 3152 ±[[Kategorija:Slovenska podjetja]]→[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]; ±[[Kategorija:Proizvajalci koles]]→[[Kategorija:Nekdanji proizvajalci koles]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653739 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Company | company_name = Rog | company_logo = [[Slika:Rog trekk by enterance to Rog factory (Ljubljana, Slovenia).jpg|270px]] | company_type = [[družba]] | foundation = 1951 | defunct = 1994 | location = Ljubljana 1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = Proizvodnja koles | products = kolesa in kolesa z pomožnim motorjem | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = }} '''Tovarna koles Rog,''' je bila slovensko podjetje, ki je izdelovalo kolesa v 20. stoletju. Od leta 2006 do 2021 je dolga leta zapuščeno in propadajočo tovarno sredi mesta začasno zasedla civilna družba, ki je prostor očistila in ga odprla javnosti pod imenom '''Avtonomna tovarna Rog''' ('''AOT''').<ref>{{Navedi splet|title=tovarna rog {{!}}|url=https://tovarna.org/node/30|website=tovarna.org|accessdate=2025-01-22}}</ref> Lokalna skupnost samoorganizacijskega centra druženja in kulture ni sprejela za svojega. Tudi MOL v tem ni videl priložnosti po zgledu velikih evropskih metropol ter ga je zato za 17 mio EUR preuredil v Center Rog. == Zgodovina == Zametke tovarne je leta 1871 postavil Ivan Janesh, ki je vzpostavil strojnico kož ter kasneje usnjarsko delavnico. Leta 1900 jo je kupil Karel Pollak, ki je zgradbe obnovil ter moderniziral. Leta 1922 je dodal dve etaži po načrtih češkega arhitekta [[Alois Karl|Aloisa Karla]], ki se je posvetoval tudi z [[Jože Plečnik|Jožetom Plečnikom]]. Leta 1937 je Pollak bankrotiral in tovarno je odkupil lastnik vrhniške usnjarne Mergenthaller. Leta 1945 je bila tovarna [[nacionalizacija|nacionalizirana]] in je prešla v državno last. Svet za industrijo Ljubljane je tovarniške prostore dodelil Tovarni koles in pisalnih strojev Rog, ki je na tem prostoru delovala do leta 1992. Leta 1951 so jo preuredili v tovarno koles. Leta 1991 je bila tovarno [[Denacionalizacija|denacionalizirana]] in proizvodnja v obratu na Trubarjevi cesti opuščena. Tovarna je samevala kot objekt [[Mestna občina Ljubljana|MOL]], ki je stavbo vključila v svoje programe s ciljem prenove tega v kulturni objekt. Leta 2006 so tovarno zasedli skvoterji in v različnih skupinah do januarja 2021 v njej organizirali razne kulturne dogodke – delavnice, koncerte, izposojevalnice, plesne studije itd. Prostor so uporabljali tudi za [[samoorganizacija|samoorganizacijsko]] medsebojno pomoč. Januarja 2021 so uporabnike Roga prisilno odstranili policisti in predstavniki mestne občine Ljubljana, leta 2023 pa je občina prostor odprla kot »Kreativni center Rog« s knjižnico, umetniškimi ateljeji, galerijami ter prestižno restavracijo. Kasneje se je preimenoval v '''Inštitut za znanost, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in razvoj''' ('''IZTIUR'''). == Kolesa == Med bolj znanimi kolesi proizvedenimi v tovarni je zložljiv model Pony.<ref>{{Navedi splet|title=Adijo, tovarna: Tovarna Rog je cvetela v drugačnih časih|url=https://old.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-tovarna-rog-je-cvetela-v-drugacnih-casih.html|website=old.delo.si|date=2014-04-04|accessdate=2024-06-28|language=sl-si|first=Maja Jaklič|last=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tovarna koles Rog - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/366-tovarna-koles-rog|website=www.dedi.si|accessdate=2024-06-28}}</ref> Blagovno znamko Pony so v letu 2016 oživeli. Njen lastnik je Turna d.o.o.<ref>{{Navedi splet|title=Nov, boljši, sodobnejši in privlačnejši Pony|url=https://www.bicikel.com/novica/nov-boljsi-sodobnejsi-in-privlacnejsi-pony|website=www.bicikel.com|accessdate=2024-06-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kultno kolo Pony se vrača na ceste: predstavili so nove modele|url=https://hedonizem.si/kultno-kolo-pony-se-vraca-na-ceste-predstavili-so-nove-modele/|website=Hedonizem.si|date=2016-12-14|accessdate=2024-06-28|language=sl-SI|last=Hedonist|archive-date=2024-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20240628141832/https://hedonizem.si/kultno-kolo-pony-se-vraca-na-ceste-predstavili-so-nove-modele/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Legenda med kolesi je nazaj - stabilnejši, udobnejši, sodobnejši, lažji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/legenda-med-kolesi-je-nazaj-stabilnejsi-udobnejsi-sodobnejsi-lazji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-28|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Rog Pony (old model).jpg|Rog Pony Slika:Pony iz Tovarne Rog iz 50. let prejšnjega stoletja.jpg|Rog Pony 1950' </gallery> == Zunanje povezave == *[https://www.tms.si/digitalna-zbirka/kolo-s-pomoznim-motorjem-rog-pony-express/Tehniški muzej Slovenije:Kolo s pomožnim motorjem Rog - Pony Express] pridobljeno 15. junija 2025 == Viri == [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci koles]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1951]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1994]] <references /> ftg4fkco4zlwvlxhpvbjntiec3ttd7n 0 565205 6653975 6291515 2026-03-31T20:47:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653975 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Vročica oropuče | synonyms =oropuče, oropouche | image = CSIRO ScienceImage 11052 Biting midge on human skin.jpg | caption = Mušice (''[[Culicoides]] sp.'') so glavni [[Vektor (epidemiologija)|vektor]], ki prenaša bolezen na človeka. | image_size = 250px | symptoms = lahko poteka brezsimptomno; pri simptomatskih bolnikih: vročina (~ 100 %), glavobol (70–80 %), [[bolečine v sklepih]], [[bolečine v mišicah]], slabost, bruhanje, omotica, [[fotofobija]], izpuščaj | complications = [[meningoencefalitis]] | onset = 3–8 dni | duration = 2–7 dni | types = | causes = [[virus oropuče]] (OROV) | risks = | diagnosis = klinična, laboratorijska diagnostika ([[verižna reakcija s polimerazo|PCR]]) | differential = [[denga]], [[čikungunja]], [[mrzlica zika|zika]], [[rumena mrzlica]], [[malarija]] | prevention = | treatment = [[simptomatično zdravljenej|simptomatično]]; ni specifičnih zdravil | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }}'''Vročica oropuče''' (tudi izvorno '''oropouche''')<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/oropuce/|title=Oropuče|date=27. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|publisher=NIJZ|archive-date=2024-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240918201341/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/oropuce/|url-status=dead}}</ref><ref name="Nunes et al 2005" /> je akutna [[Tropska bolezen|tropska]] [[Vročinska bolezen|vročinska bolezen]] v Srednji in Južni Ameriki, ki jo povzroča [[virus oropuče]] iz rodu Orthobunyavirus, na človeka se prenaša z ugrizom mušic vrste ''[[Culicoides parensis]]'', naravni rezervoar so [[lenivci]], pa tudi nekateri [[prvaki]] in ptice.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=Oropouche&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2024.</ref><ref name=":6">{{Cite journal |last=The Lancet Infectious Diseases |date=8. 8. 2024 |title=Oropouche fever, the mysterious threat |url=https://doi.org/10.1016/S1473-3099(24)00516-4 |journal=The Lancet Infectious Diseases |doi=10.1016/s1473-3099(24)00516-4 |pmid=39128474 |issn=1473-3099}}</ref> Bolezen je dobila ime po močvirnati regiji Oropouche v [[Trinidad in Tobago|Trininadu]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530716/oropouche?query=Oropouche&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2024.</ref> kjer so virus prvič odkrili in ga leta 1955 osamili.<ref name="Nunes et al 2005">{{cite journal | doi = 10.3201/eid1110.050464 | pmid=16318707 | pmc=3366749 | volume=11 | issue=10 | title=Oropouche Virus Isolation, Southeast Brazil | year=2005 | journal=Emerging Infectious Diseases | pages=1610–1613 | author=Nunes MRT}}</ref> Vročica oropuče je endemična na območju Amazonke, podatki pa nakazujejo, da se širi po Južni in Osrednji Ameriki.<ref name=":3">{{Cite web |last=CDC |date=8. 8. 2024 |title=Clinical Overview of Oropouche Virus Disease |url=https://www.cdc.gov/oropouche/hcp/clinical-overview/index.html |access-date=11. 8. 2024 |website=Centers for Disease Control and Prevention |language=en-us}}</ref> Od odkritja virusa leta 1955 so poročali o več kot 30 izbruhih bolezni v državah, ki vključujejo Brazilijo, Peru in Panamo; skupno je bilo doslej diagnosticiranih več kot pol milijona primerov.<ref name=":5">{{Cite journal |last1=Sakkas |first1=Hercules |last2=Bozidis |first2=Petros |last3=Franks |first3=Ashley |last4=Papadopoulou |first4=Chrissanthy |date=4. 4. 2018 |title=Oropouche Fever: A Review |journal=Viruses |language=en |volume=10 |issue=4 |pages=175 |doi=10.3390/v10040175 |doi-access=free |issn=1999-4915 |pmc=5923469 |pmid=29617280}}</ref> Posamezne primere so odkrili tudi v času med izbruhi.<ref name=":6" /> Bolezenski znaki in simptomi so podobni kot pri [[denga|dengi]], [[mrzlica zika|ziki]] ali [[čikungunja|čikungunji]].<ref name="Sakkas" /> Simptomi so običajno blagi, pojavi pa se 3 do 8 dni po okužbi. Najpogosteje se pojavijo [[vročina]], [[glavobol]], [[bolečina v sklepu|bolečine v sklepih]] in [[Bolečina v mišicah|mišicah]]; možni pa so tudi [[izpuščaj]], [[Fotofobija|fotofobija]] (preobčutljivost za svetlobo), [[slabost]] in [[bruhanje]]. Bolezen praviloma sama izzveni, in sicer okuženi okreva v 2 do 7 dneh. Lahko pa pride tudi do hudega poteka bolezni, pri čemer je prizadeto osrednje živčevje s simptomi meningitisa in encefalitisa ter nagnjenost h krvavitvam.<ref name="Sakkas" /> Vročica oropuče velja za zapostavljeno tropsko bolezen in hkrati za tropsko bolezen v porastu. O [[Epidemiologija|epidemiologiji]], [[patogeneza|patogenezi]] in naravnemu poteku bolezni je zaenkrat malo znanega. Ne poznamo specifičnih zdravil za zdravljenje in tudi ne obstaja [[cepivo]], ki bi ščitilo pred okužbo.<ref name="Sakkas" /><ref name="Wesselmann" /> == Znaki in simptomi == Vročica oropuče pri okoli 40 % okuženih poteka brezsimptomno;<ref name=":8" /> pri simptomatskih bolnikih pa se kaže kot akutna vročinska bolezen; [[vročina]] nastopi nenadoma, kasneje pa sledijo še drugi simptomi.<ref name=":4">{{Cite journal|last1=Pinheiro|first1=F.P|last2=Travassos Da Rosa|first2=Amelia P|date=January 1981|title=Oropouche virus. I. A review of clinical, epidemiológical, and ecological findings.|url=https://www.cabdirect.org/cabdirect/abstract/19822902981|journal=American Journal of Tropical Medicine and Hygiene|volume=30|issue=1|pages=149–160|via=AJTMH|doi=10.4269/ajtmh.1981.30.149|pmid=6782898}}</ref> Inkubacijska doba (čas od okužbe oziroma pika okužene žuželke do pojava prvih simptomov) traja od 3 do 8 dni.<ref name="Sakkas" /><ref name=":0">{{Cite journal|last1=Travassos da Rosa|first1=Jorge Fernando|last2=de Souza|first2=William Marciel|last3=Pinheiro|first3=Francisco de Paula|last4=Figueiredo|first4=Mário Luiz|last5=Cardoso|first5=Jedson Ferreira|last6=Acrani|first6=Gustavo Olszanski|last7=Nunes|first7=Márcio Roberto Teixeira|date=3. 5. 2017|title=Oropouche Virus: Clinical, Epidemiological, and Molecular Aspects of a Neglected Orthobunyavirus|journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene|volume=96|issue=5|pages=1019–1030|doi=10.4269/ajtmh.16-0672|issn=0002-9637|pmc=5417190|pmid=28167595}}</ref> Vročica je najpogostejši simptom in se pojavi pri domala vseh simptomatskih bolnikih. Telesna temperatura lahko naraste do 40 °C. Drugi simptomi zajemajo mrzlico, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, omotico, fotofobijo, slabost, bruhanje, bolečine v zgornjem delu trebuha in izpuščaj.<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Vasconcelos|first1=Helena B.|last2=Azevedo|first2=Raimunda S. S.|last3=Casseb|first3=Samir M.|last4=Nunes-Neto|first4=Joaquim P.|last5=Chiang|first5=Jannifer O.|last6=Cantuária|first6=Patrick C.|last7=Segura|first7=Maria N. O.|last8=Martins|first8=Lívia C.|last9=Monteiro|first9=Hamilton A. O.|date=2009-02-01|title=Oropouche fever epidemic in Northern Brazil: Epidemiology and molecular characterization of isolates|journal=Journal of Clinical Virology|language=en|volume=44|issue=2|pages=129–133|doi=10.1016/j.jcv.2008.11.006|issn=1386-6532|pmid=19117799}}</ref> Kot pri dengi se lahko tudi pri vročici oropuče pojavijo izpuščaj, podoben kot pri [[Rdečke|rdečkah]], okužba veznice in bolečina za očmi.<ref name=":0" /> Prvotna vročinska epizoda traja okoli 7 dni, se pa pogosto zgodi, da se nato simptomi v manj izraženi obliki ponovijo.<ref name=":0" /> Raziskave so pokazale, da se ponovitev simptomov zgodi pri okoli 60 % primerov okuženih.<ref name=":0" /> Utrujenost in oslabelost lahko vztrajata tudi do enega meseca.<ref name=":4"/><ref name="Sakkas"/> Pri hudem poteku, ki se občasno pojavljajo zlasti med večjimi izbruhi bolezni, lahko pride do prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kaže s simptomi [[Meningitis|meningitisa]] in [[encefalitis|encefalitisa]], kot so hud glavobol, omotica, otrdel vrat, [[Dvojni vid|dvojni vid]], [[Nistagmus|nistagmus]] (nehotni gibi zrkel) in nekoordinirani gibi; povzročitelj je v teh primerih dokazljiv v [[Možgansko-hrbtenjačna tekočina|možgansko-hrbtenjačni tekočini]].<ref name="Sakkas"/> Pri okoli 15 % primerov s hudim potekom okužbe opisujejo tudi nagnjenost h krvavitvam.<ref name="Sakkas"/> Smrtni izid je zelo redek. Julija 2024 so prvič v zgodovini poročali o dveh smrtnih primerih, in sicer pri mlajših brazilskih ženskah, ki sicer nista imeli [[Sobolezen|sobolezni]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(24)00516-4/fulltext|title=Oropouche fever, the mysterious threat|date=8. 8. 2024|accessdate=20. 8. 2024|website=The Lancet Infectious Diseases (splet)}}</ref><ref name="MS">{{cite press release|author=Brazilian Ministry of Health|title=Ministério da Saúde confirma dois óbitos por oropouche no país|date=2024-07-25|url=https://www.gov.br/saude/pt-br/canais-de-atendimento/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/2024/ministerio-da-saude-confirma-dois-obitos-por-oropouche-no-pais|language=pt-br|access-date=2024-07-25}}</ref><ref name="Sesab">{{cite press release|author=Secretaria de Saúde do Estado da Bahia|title=Ministério da Saúde confirma óbitos na Bahia por Febre Oropouche|url=https://www.saude.ba.gov.br/2024/07/25/ministerio-da-saude-confirma-obitos-na-bahia-por-febre-oropouche|date=2024-07-25|language=pt-br|access-date=2024-07-25}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===V nosečnosti=== Julija 2024 so med izbruhom vročice oropuče v Braziliji z brazilskega ministrstva za zdravje sporočili, da so se ženskam, ki so bile med nosečnostjo okužene, rodili štirje novorojenci z [[Mikrocefalija|mikrocefalijo]].<ref name="science">{{Cite news |last=ofia Moutinho |date=20. 7. 2024 |title=Virus spreading in Latin America may cause stillbirths and birth defects |url=https://www.science.org/content/article/virus-spreading-in-latin-america-may-cause-stillbirths-and-birth-defects}}</ref> Poročali so tudi o smrtnih izhodih pri plodih, pri katerih je možen vzrok vertikalni prenos okužbe z noseče matere.<ref>{{Cite news |date= 5. 8. 2024|title=Oropouche virus outbreak puts Latin America under alert |url=https://www.nbcnews.com/news/latino/oropouche-virus-latin-america-mosquitoes-rcna165221 |access-date=9. 8. 2024|work=NBC |language=en}}</ref> == Epidemiologija == Virus so odkrili leta 1955 pri gozdarju z vročinsko boleznijo iz vasi v bližini reke Oropouche v državi [[Trinidad in Tobago]].<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/oropouche/hcp/clinical-overview/index.html|title=Clinical Overview of Oropouche Virus Disease|date=16. 8. 2024|accessdate=20. 8. 2024|website=CDC.gov}}</ref> Od odkritja virusa leta 1955 so poročali o več kot 30 izbruhih bolezni v državah, ki vključujejo Brazilijo, Peru in Panamo; skupno je bilo doslej diagnosticiranih več kot pol milijona primerov.<ref name=":5" /> Bolezen se pojavlja v razmeroma pogostih in hitro potekajočih epidemijah. V brazilskem predelu Amazonije je vročica oropuče druga najpogostejša virusna bolezen za dengo; v preteklih desetletjih je bilo tam več izbruhov in skupno okoli 263.000 primerov okužb – približno polovica od tega med letoma 1978 in 1980.<ref name="urlLe virus Oropouche">{{cite web|author=Pascal Steichen|date=2017-12-14|title=Le virus Oropouche|url=http://www.suds-en-ligne.ird.fr/fr/virales/emergenc/anthr09A.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184652/http://www.suds-en-ligne.ird.fr/fr/virales/emergenc/anthr09A.htm|archive-date=2018-06-12|access-date=2024-07-25|website=SUDS en ligne|publisher=[[Research Institute for Development]]|lang=fr}}</ref> Bolezen je sicer endemična na območju Amazonke, podatki pa nakazujejo, da se širi po Južni in Osrednji Ameriki.<ref name=":3" /> Pred letom 2000 so o izbruhih poročali poleg Brazilije še v Panami in Peruju, okužbo pri živalih pa so zaznali tudi v Kolumbiji in na Trininadu.<ref name=":7" /> V zadnjih 25 letih pa so o primerih poročali še iz Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja, Francoske Gvajane, pri enem otroku pa so bolezen odkrili tudi na Haitiju.<ref name=":7" /> Leta 2023 so zaznali širjenje bolezni v Latinski Ameriki, tudi v predelih, ki sicer niso veljali za endemične.<ref name=":7" /> V letu 2024 so poročali v Braziliji o porastu okužb;<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/global-development/article/2024/aug/02/outbreak-of-oropouche-virus-in-brazil-should-be-a-wake-up-call-say-experts|title=Outbreak of Oropouche virus in Brazil should be a 'wake-up call', say experts|first1=Kat|last1=Lay|first2=Tiago|last2=Rogero|date=August 2, 2024|newspaper=The Guardian|access-date=August 20, 2024}}</ref> poročali so tudi o dveh smrtnih izidih pri nenosečih ženskah, ki sta bili sicer zdravi.<ref name=cdchan515>{{cite web|url=https://emergency.cdc.gov/han/2024/han00515.asp|title=Increased Oropouche Virus Activity and Associated Risk to Travelers|website=Health Alert Network, CDC Emergency Preparedness and Response|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention|date=16. 8. 2024|access-date=20. 8. 2024|id=CDCHAN-00515}}</ref> Marca 2024 so o prvem izbruhu bolezni poročali tudi iz Kube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2024-DON521|title=Oropouche virus disease - Cuba|date=11. 6. 2024|accessdate=20. 8. 2024|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> == Preprečevanje == Vročica oropuče se pojavlja v izbruhih, tako da je verjetnost okužbe izven obdobja izbruha majhen tudi na sicer endemičnih območjih in kjer so prisotni komarji in mušice, ki sicer prenašajo povzročitelja.<ref name=":1" /> Med preprečevalne ukrepe spadata zatiranje mušic (na primer z ustreznimi insekticidi )<ref name=":2" /> oziroma preprečevanje njihovega razmnoževanja (na primer z zmanjševanjem naravnih in umetnih vodnih habitatov, v katerih se sicer razvijajo mušičje ličinke) in preprečevanja stika mušic z ljudmi (uporaba [[Odganjalo|odganjal]], zaščitnih mrež ter ustreznih oblačil).<ref name=":1" /><ref name=":8" /> Cepivo ni na voljo.<ref name="Sakkas"/><ref name="Wesselmann"/> == Zdravljenje == Specifična protivirusna zdravila za zdravljenje vročine oropuče ne obstajajo. Priporoča se simptomatsko zdravljenje, ki vključuje uporabo [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskih zdravil]] za lajšanje bolečin, uporabo [[Protivročinsko zdravilo|protivročinskih zdravi]]l za zbijanje vročine in nadomeščanje tekočin za preprečevanje oziroma zdravljenje dehidracije.<ref name="PAHO_EA">{{cite web | author=Pan American Health Organization | title=Epidemiological Alert Oropouche in the Region of the Americas | website=PAHO/WHO | date=9. 5. 2024 | url=https://www.paho.org/en/documents/epidemiological-alert-oropouche-region-americas-9-may-2024 | access-date=25. 7. 2024}}</ref><ref name="PAHO_FAQ">{{cite web | author=Pan American Health Organization | title=Q&A – Oropouche fever | website=PAHO/WHO | date=24. 7. 2024 | url=https://www.paho.org/en/news/24-7-2024-qa-oropouche-fever | access-date=25. 7. 2024}}</ref> Uporaba [[Aspirin|aspirina]] in drugih [[Nesteroidno protivnetno zdravilo|nestreroidnih protivnetnih zdravil]] se odsvetuje, dokler ni izločena diagnoza denge.<ref name=":7"/> Priporoča se tudi počitek.<ref name=":7"/> [[Ribavirin]] se ni izkazal za učinkovitehga in njegova uporaba se ne priporoča.<ref name="Sakkas">{{cite journal |vauthors=Sakkas H, Bozidis P, Franks A, Papadopoulou C |title=Oropouche fever: A review |journal=Viruses |volume=10 |issue=4 |date=April 2018 |page=175 |pmid=29617280 |pmc=5923469 |doi=10.3390/v10040175|doi-access=free }}</ref><ref name="Wesselmann">{{cite journal |vauthors=Wesselmann KM, Postigo-Hidalgo I, Pezzi L, de Oliveira-Filho EF, Fischer C, de Lamballerie X, Drexler JF |title=Emergence of Oropouche fever in Latin America: a narrative review |journal=Lancet Infect Dis |volume=24 |issue=7 |pages=e439–e452 |date=julij 2024 |pmid=38281494 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00740-5}}</ref> Bolnike, pri katerih se pojavi huda oblika okužbe, je treba hospitalizirati ter v bolnišnici skrbno opazovati in jim nuditi podporno zdravljenje.<ref name=":7"/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] lsgejw5zpdnhfq7696h1iech00mpe6k 0 565818 6654043 6360554 2026-03-31T22:46:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654043 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Zahodnonilska vročica | image = Em wnvirus j7908i.jpg | caption = virus Zahodnega Nila | field = [[infektologija]] | symptoms = lahko brezsimptomno; pri simptomatskih bolnikih: [[vročina]], glavobol, bruhanje ali driska, bolečine v mišicah, izpuščaj<ref name=CDC2017Q/> | complications = [[encefalitis]], [[meningitis]]<ref name=CDC2017Q/> | onset = 2 do 14 dni po izpostavljenosti virusu<ref name=CDC2017Q/> | duration = več tednov ali mesecev<ref name=CDC2017Q/> | types = | causes = virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji<ref name=CDC2017Q/> | risks = | diagnosis = na osnovi simptomov in krvnih testov<ref name=CDC2017Q/> | differential = | prevention = zatiranje komarjev, preprečevanje pikov komarjev<ref name=CDC2017Q/> | treatment = [[podporno zdravljenje]] (lajšanje bolečin)<ref name=CDC2017Q/> | medication = | prognosis = 10-% tveganje za smrt pri bolnikih s hudim potekom<ref name=CDC2017Q/> | frequency = | deaths = }} '''Zahodnonilska vročica''' ali '''vročica Zahodnega Nila''' je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča [[virus Zahodnega Nila]], prenašajo pa jo zlasti [[komarji]] vrste ''Culex tarsalis''.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/virus-zahodnega-nila-west-nile-virus-wnv/|title=Virus Zahodnega Nila (West Nile virus – WNV)|date=Zadnja posodobitev: 21. 8. 2024|accessdate=2. 9. 2024|publisher=NIJZ|archive-date=2024-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517135710/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/virus-zahodnega-nila-west-nile-virus-wnv/|url-status=dead}}</ref><ref name=CDC2017Q>{{cite web |title=General Questions About West Nile Virus |url=https://www.cdc.gov/westnile/faq/genQuestions.html |website=www.cdc.gov |access-date=26. 10. 2017 |language=en-us |date=19. 10. 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171026111330/https://www.cdc.gov/westnile/faq/genQuestions.html |archive-date=26. 10. 2017 }}</ref> Okužba povečini poteka brezsimptomno ali pa se kaže z [[Gripa|gripi]] podobno klinično sliko (z [[Vročina|vročino]], izpuščajem, povečanimi bezgavkami in bolečinami v sklepih).<ref name=":1" /> Okoli 80 % okuženih nima simptomov ali pa poteka okužba subklinično (z blagimi, neizrazitimi simptomi),<ref name=CDC2019Sym>{{cite web |title=Symptoms, Diagnosis, & Treatment |url=https://www.cdc.gov/westnile/symptoms/index.html |website=www.cdc.gov |access-date=15. 1. 2019 |language=en-us |date=15. 1. 2019 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171026111330/https://www.cdc.gov/westnile/symptoms/index.html |archive-date=26. 10. 2017 }}</ref> pri 20 % pa se pojavijo izraziti simptomi, ki zajemajo vročino, glavobol, bruhanje in/ali izpuščaj.<ref name=CDC2017Q/> Lahko pa poteka v hudi obliki in prizadene razne organe ([[jetra]], [[Trebušna slinavka|trebušno slinavko]], [[Miokardij|miokardij]] in [[osrednje živčevje]]).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?page=2&query=Vro%C4%8Dica&SearchIn=All|title=Vročica|accessdate=2. 9. 2024|website=Slovenski medicinski e-slovar}}</ref> Pri manj kot 1 % okuženih pride do encefalitisa ali meningitisa, ki ga spremljajo otrdeli vrat, zmedenost in/ali napadi.<ref name=CDC2017Q/> Okrevanje traja več tednov ali celo mesecev.<ref name=CDC2017Q/> Tveganje za smrt pri bolnikih, pri katerih je prizadeto osrednje živčevje, je okoli 10-odstotno.<ref name=CDC2017Q/> Tveganje za hudo obliko bolezni je večje pri osebah, starejših od 60 let, in osebah s [[Pridružena bolezen|pridruženimi boleznimi]].<ref name="CDC2017Q" /> Diagnoza temelji na simptomih in krvnih testih.<ref name="CDC2017Q" /> Virus Zahodnega Nila običajno prenašajo komarji, ki se okužijo s piki okuženih ptic.<ref name=CDC2017Q/> Redko se bolezen prenese s [[Transfuzija krvi|krvnimi transfuzijami]], presajenimi organi ali iz matere na otroka med nosečnostjo, porodom ali dojenjem.<ref name=CDC2017Q/> Bolezen se sicer ne prenaša neposredno med ljudmi.<ref name=WHO2011/> [[Cepivo]] za ljudi ne obstaja.<ref name=CDC2017Q/> Najboljši način preprečevanja okužb je izogibanje pikom komarjev.<ref name=CDC2017Q/> Ukrepi za zmanjševanje populacije komarjev zajemajo odstranjevanje stoječih vod (na primer veder z vodo, zastajanj vode v odvrženih avtomobilskih gumah, bazenov …), v katerih se le-ti razmnožujejo.<ref name=CDC2017Q/> Pri preprečevanju pikov komarjev so uspešni ukrepi [[Odganjalo|odganjala]], komarniki in mreže za komarje.<ref name=CDC2017Q/><ref name=WHO2011/> Specifičnega zdravila za zdravljenje okužbe ni; uporablja se lahko simptomatsko zdravljenje, na primer s protibolečinskimi zdravili.<ref name="CDC2017Q" /> Virus so odkrili leta 1937 v [[Uganda|Ugandi]], v Severni Ameriki do ga prvič zaznali leta 1999.<ref name="CDC2017Q" /><ref name="WHO2011" /> Okužbe so se doslej pojavile poleg Afrike tudi v Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji in Aziji.<ref name="CDC2017Q" /> V Sloveniji so v letu 2013 poročali o enem primeru okužbe ter ponovno o enem primeru leta 2017. V letu 2018 je bilo pet prijav, nato pa do leta 2024 nobenega prijavljenega primera. Do leta 2024 nato ni bilo poročanih primerov, avgusta 2024 pa so poročali o treh primerih v severovzhodnem delu Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/prvi-primeri-okuzbe-z-virusom-zahodnega-nila-v-sloveniji-v-sezoni-2024/|title=Prvi primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji v sezoni 2024|date=Zadnja posodobitev: 2. 9. 2024|accessdate=3. 9. 2024|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje|archive-date=2024-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20240930183204/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/prvi-primeri-okuzbe-z-virusom-zahodnega-nila-v-sloveniji-v-sezoni-2024/|url-status=dead}}</ref> Huda okužba se lahko pohavi tudi pri konjih, za katere pa je na voljo cepivo.<ref name=WHO2011>{{cite web |title=West Nile virus |url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs354/en/ |website=World Health Organization |access-date=28 October 2017 |date=July 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171018044431/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs354/en/ |archive-date=18 October 2017 }}</ref> Spremljanje prisotnosti okužb pri pticah lahko pomaga napovedati tveganje za izbruh bolezni med ljudmi.<ref name=WHO2011/> == Znaki in simptomi== Pri okoli 80 % okuženih se simptomi ne pojavijo in zato ostanejo te okužbe neprepoznane oziroma niso zajete v uradna poročila.<ref>{{cite web |last1=Gompf |first1=Sandra |title=West Nile Virus |url=https://www.medicinenet.com/west_nile_encephalitis/article.htm |website=Medicine Net |publisher=MedicineNet Inc. |access-date=15. 1. 2019}}</ref> Pri preostalih 20 % okuženih posameznikov se simptomi pojavijo, vendar so lahko različno izraženi. Pojavijo se 3 do 4 dni po piku okuženega komarja. Večina bolnikov z blažjim potekom bolezni popolnoma okreva, vendar lahko utrujenost in splošna oslabelost trajata več tednov ali celo mesecev. Pri blagi simptomatiki se lahko pojavi na primer samo [[vročina]], pri hudem poteku okužbe pa lahko pride tudi do [[Meningitis|meningitisa]] in [[Paraliza|paralize]]. Huda okužba lahko traja več tednov in lahko v redkih primerih povzroči tudi trajno okvaro možganov. Če je prizadeto [[osrednje živčevje]], je lahko izid bolezni tudi smrten. Starost nad 60 let in nekatere [[pridružena bolezen|pridružene bolezni]], kot sta [[Rak (bolezen)|rak]] in [[sladkorna bolezen]], povečajo tveganje za hud potek okužbe.<ref>{{cite web |title=Symptoms, Diagnosis, & Treatment |url=https://www.cdc.gov/westnile/symptoms/index.html |website=Centers for Disease Control and Prevention |publisher=USA.gov |access-date=15. 1. 2019|date=10. 12. 2018}}</ref><ref>{{cite web |title=West Nile virus |url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/west-nile-virus/diagnosis-treatment/drc-20350325 |website=Mayoclinic |publisher=Mayo Foundation for Medical Education and Research (MFMER) |access-date=15. 1. 2019}}</ref> Pri okoli 20 % bolnikov se bolezen izrazi kot vročinski sindrom z [[Gripa|gripi]] podobnimi simptomi.<ref>{{cite journal |author=Olejnik E |title=Infectious adenitis transmitted by ''Culex molestus'' |journal=Bull Res Counc Isr |volume=2 |pages=210–211 |year=1952}}</ref> Gre za zahodnonilsko vročico v ožjem pomenu besede. Običajno jo opisujejo kot blag, akutni sindrom, ki traja 3 do 6 dni od pojava prvih simptomov, ne obstajajo pa sistematične študije s spremljanjem bolnikov. Možni simptomi zajemajo vročino, glavobol, [[Mrzlica|mrzlico]], prekomerno potenje, oslabelost, utrujenost, otečene bezgavke, pospanost, [[bolečina v sklepih|bolečine v sklepih]] in gripi podobne simptome. Lahko so prisotni tudi prebavni simptomi, kot so [[slabost]], [[bruhanje]], [[neješčnost]] in [[driska]]. Pri manj kot tretjini bolnikov se pojavi [[izpuščaj]]. Pri manj kot enem odstotku bolnikov pride do zahodnonilske nevroinvazivne bolezni, pri kateri virus okuži tudi osrednje živčevje, kar se kaže kot [[meningitis]], [[encefalitis]], meningoencefalitis ali [[poliomielitis]]u podobni sindrom.<ref name="Davis2006">{{cite journal |vauthors=Davis LE, DeBiasi R, Goade DE, etal |date=Sep 2006 |title=West Nile virus neuroinvasive disease |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-neurology_2006-09_60_3/page/n39 |journal=[[Annals of Neurology]] |volume=60 |issue=3 | pages=286–300 |pmid=16983682 |doi=10.1002/ana.20959|s2cid=30778922 }}</ref> Slikovne metode pri številnih bolnikih z nevroinvazivno obliko bolezni ne pokažejo nenormalnih izvidov osrednjega živčevja, lahko pa so vidne anomalije v različnih predelih možganov, vključno z [[bazalni ganglij|bazalnimi gangliji]], [[talamus|talamusom]], [[mali možgani|malimi možgani]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].<ref name="Davis2006" /> Glavobol ni zanesljiv pokazatelj nevroinvazivne bolezni oziroma prizadetosti osrednjega živčevja. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] c7v8he89744taj96u500oz9m9z3s0k3 0 567775 6654223 6508788 2026-04-01T10:36:28Z Sivimedved 235862 6654223 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Vera Tuta''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slavistika|slavistka]] in [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[25. junij]] [[1947]], [[Tolmin]]. == Življenje in delo == ''Vera Tuta'' se je rodila v [[Tolmin|Tolminu]], a že istega leta se je družina preselila v [[Gorica|Gorico]]. Njena mati je bila kulturna delavka Marica Šorli (1913-1975)<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Tuta Ban|first=Vera|date=6.11.2013|title=Marica Šorli|magazine=Primorski dnevnik|cobiss=17470258}}</ref>, sestra učiteljice in pesnice [[Ljubka Šorli|Ljubke Šorli]],<ref name=":1" /> njen oče pa je bil časnikar [[Slavko Tuta|Venceslav Tuta (Slavko Tuta)]] (1908-1980).<ref>{{Navedi splet|title=Tuta, Venceslav (1908–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi739814/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-08-11}}</ref>Leta 1950 so se preselili v [[Sesljan]] pri [[Trst|Trstu]], tako je slovenske osnovne šole obiskovala v Sesljanu, nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu v [[Trst|Trstu]] in slovenski [[Klasični licej (Italija)|klasični licej v Trstu]], kjer je maturirala leta 1965. Nato se je vpisala na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je bila tri leta na fakulteti za moderne jezike (''Lettere Moderne''), zadnje dve leti pa je zaključila na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]], kjer je sledila lekcijam prof. [[Martin Jevnikar|Martina Jevnikarja]] in imela kot glavni predmet slovenščino. Diplomirala je leta 1970 s prvo diplomsko nalogo napisano v slovenščini v italijanskem šolskem sistemu in sicer z naslovom ''Podoba duhovnika v delih Ivana Preglja (Una figura tipica nell'opera di I. Pregelj: il parroco di campagna'') <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta|first=Vera|date=1. oktober 1970|title=Podoba duhovnika v delih Ivana Preglja = Una figura tipica nelle opere di Ivan Pregelj: il parroco di campagna|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5160241#full|magazine=diplomska naloga|location=Padova}}</ref>. Leta 1973 je opravila državno habilitacijo za poučevanje, a je že od leta 1970 poučevala kot redna profesorica literarne predmete (slovenščino in latinščino ter zgodovino, zemljepis in državljansko vzgojo) na raznih slovenskih nižjih srednjih šolah po [[Pokrajina Trst|Tržaškem]]: Rojan (šolsko leto 1970 - 71), [[Nabrežina]] (š. l. 1971 - 72), [[Prosek, Trst|Prosek]] (med leti 1972 - 79), Nabrežina (med leti 1979 - 1986). Leta 1972 se je omožila z glasbenikom [[Janko Ban|Jankom Banom]]. Ob didaktičnem delu je na šolah urejala šolske knjižnice, oblikovala razne prireditve in proslave, bila je mentor in urednik šolskega glasila ''Jadro'' v Nabrežini, bila je med organizatorji ''Tekmovanja za [[Bralna značka|bralno značko]]'' na Tržaškem in tudi ''Tekmovanja v znanju materinščine'' za [[Cankarjevo priznanje]], vodila je gledališki krožek na slovenski osnovni šoli v [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]] <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tuta, Vera (1947–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950730/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-11}}</ref>. Upokojila se je leta 1986, da bi lahko lažje delovala v slovenskih kulturnih in političnih krogih. Že od leta 1964 dalje je aktivna v skavtskem gibanju (najprej ''STS - Slovenske tržaške skavtinje'', nato ''[[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]''); ustanovila in vodila je razne skupine, bila je tudi med ustanovitelji [[Jambor (skavtsko glasilo)|skavtskega glasila ''Jambor'']] leta 1971, v katerega je več let tudi pisala. Imela je mnoga predavanja za voditelje: o skavtskem načinu vodenja skupin, o skavtizmu med tržaško mladino, o idejni usmeritvi slovenskega tržaškega skavtizma, o skavtski osebnosti ipd. Bila je tudi več let načelnica ženske veje tržaške skavtske organizacije. ''Vera Tuta Ban'' je bila leta 1984 med pobudniki, ki so oživili delovanje ''[[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva]]'' v Trstu in nato za celih 30 let tudi tajnica društva: poleg organizacijskega dela je bila tudi urednica ''Biltena Slavističnega društva'', ki izhaja periodično od leta 1988 dalje kot informativno glasilo slavistov v Trstu, Gorici in Vidmu. Od leta 2018 je častni član ''[[Slavistično društvo Slovenije|Zveze društev Slavistično društvo Slovenije]]'' <ref>{{Navedi splet|title=Častni člani|url=https://zdsds.si/staro/castni.html|website=zdsds.si|accessdate=2024-10-11}}</ref><ref>{{Citat|title=TDD predstavlja – Vera Tuta Ban|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174572043|accessdate=2024-10-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref>. Ukvarja se z jezikovnimi vprašanji in še posebej z didaktiko jezika, na tečajih po raznih društvih poučuje slovenščino kot drugi jezik, imela je občinske tečaje v Sesljanu in Nabrežini za odrasle ter krožek za slovenski jezik na italijanski osnovni šoli v Nabrežini. V triletju 1986/89 je v slovenskih vrtcih devinsko-nabrežinske občine opravila raziskavo o razvoju govora dvojezičnih otrok in je bila konzulent za jezik in didaktiko jezika. Od leta 1987 je sodelovala pri petletnem načrtu deželnega zavoda [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske Krajine]] ''IRRSAE'' za izpopolnjevanje osnovnošolskih učiteljev v znanju materinščine. Kot publicistka sodeluje pri raznih zamejskih publikacijah: [[Zaliv (revija)|Zalivu]] <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta Ban|first=Vera|date=1970|title=Prispevek k poznavanju pisatelja Preglja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1328200#full|magazine=Zaliv|issue=26/27|pages=284–292|issn=1121-2241}}</ref>, [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jamboru]] (s skavtskim imenom ''Kresnica''), [[Pastirček (revija)|Pastirčku]], [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta Ban|first=Vera|date=16. oktober 1997|title=Dobri temelji po štirih letih upravljanja: pogovor z Vero Tuto Ban|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5925965#full|magazine=Primorski dnevnik|volume=53|issue=246|pages=ǂ ǂ246}}</ref>, [[Novi glas|Novem glasu]] <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta|first=Vera|date=10. april 2002|title=Zborovanje slovenskih slavistov: Primorski slovenistični dnevi letos na Vipavskem|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9138226|magazine=Novi glas|volume=7|issue=16|pages=ǂ ǂ7}}</ref>, [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|Koledarju Goriške Mohorjeve družbe]] <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta Ban|first=Vera|date=2020|title=Šorli-Bratuževa zapuščina|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10736620|magazine=Koledar|pages=149–155|issn=1124-6561}}</ref> idr <ref>{{Navedi revijo|last=Tuta-Ban|first=Vera|date=1994|title=Metode igre pri slovarskem delu jezikovne vzgoje: Besedni vrtiljak|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1427505|magazine=Primorska srečanja|volume=18[19]|issue=160/161|pages=536–538|issn=0350-5723}}</ref>. Politično sodeluje z edino slovensko stranko v Italiji Slovensko skupnostjo in je na občinskih volitvah leta 1990 kandidirala na listi [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]] (SSk) ter bila izvoljena v občinski svet [[Devin - Nabrežina|devinsko-nabrežinske]] občine. ''Vera Tuta Ban'' je zelo dejavna tudi na področju župnije, kjer je bila ob ustanovitvi samostojne župnije v Sesljanu leta 1986 izvoljena v pastoralni svet sv. Frančiška Asiškega ter imenovana v Upravni svet iste župnije. Tu je tudi kot organistka pri slovenskem bogoslužju in večkrat skrbi za cerkveni pevski zbor. Večkrat je sodelovala na strokovnih tečajih za organiste, ki jih prireja [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tuta, Vera}} [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Padovi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] gl0c8ahwcwa32n0gadrua59ljcv0k6d 0 570431 6654229 6623750 2026-04-01T10:42:58Z Sivimedved 235862 6654229 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Marija Kostnapfel''', [[Pesnik|pesnica]], [[Slovenistika|slovenistka]], * [[26. september]] [[1959]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''Marija Kostnapfel''' se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče Anton, učitelj, mati Ines (rojena Tence). Po opravljenih slovenskih šolah v Trstu je maturirala leta 1978 in se vpisala na Fakulteto za tuje jezike [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]], kjer je diplomirala iz slovenščine. Nato je službovala kot profesorica slovenščine in zgodovine na srednjih šolah v Trstu in se je zaposlila v [[Gorica|Gorici]] na Trgovskem tehniškem zavodu Žige Zoisa. Več let je vodila tečaje slovenskega jezika in književnosti na [[Univerza v Trstu|Pedagoški fakulteti Univerze v Trstu]].<ref>{{Navedi splet |url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/marija-kostnapfel/ |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-22 |archive-date=2024-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240910135040/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/marija-kostnapfel/ |url-status=dead }}</ref> Marija Kostnapfel objavlja predvsem poezijo v raznih revijah ([[Sodobnost (revija)|Sodobnost]], [[Zaliv (revija)|Zaliv]], [[Nova revija 57|Nova revija]], [[Mladika (revija)|Mladika]], Zvon).<ref>{{Navedi splet|title=Marija {{!}} Books from Slovenia|url=https://booksfromslovenia.com/aktualni-zapis/marija-kostnapfel|website=Marija {{!}} Books from Slovenia|accessdate=2024-11-22|language=en}}</ref> Piše tudi strokovne prispevke o slovenski književnosti, njeno diplomsko nalogo o [[France Balantič|Francetu Balantiču]]<ref>{{Navedi revijo|last=Kostnapfel|first=Marija|date=1. oktober 1989|title=France Balantič: življenje in delo = France Balantič|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13911552#full|magazine=diplomsko delo|location=Udine}}</ref> so prevedli v nemščino in objavili pri založbi Rudolfa Trofenika v [[München|Münchnu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=France Balantič: ein Beitrag zur modernen slowenischen Dichtung|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/23285248#full|publisher=R. Trofenik|date=1991|location=München|isbn=978-3-87828-191-7|volume=22|series=Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> V reviji ''Münchener Zeitschrift fur Balkankunde'' je objavila članek o še nepoznanem pismu, ki ga je F. M. Appendini pisal Matiji Čopu.<ref>{{Navedi revijo|last=Kostnapfel|first=Marija|date=1993|title=Una lettera inedita di Francesco Maria Appendini a Matija Čop|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1548130#full|magazine=Münchner Zeitschrift für Balkankunde|pages=9 (1993), 99–104|issn=0170-8929}}</ref> Marija Kostnapfel je članica [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm]]<ref>{{Navedi revijo|last=Simpozij Tržaški Cankar in naše branje|date=1. oktober 2020|editor-last=Kostnapfel|editor-first=Marija|title=Tržaški Cankar in naše branje: [dopolnjeni zbornik predavanj s simpozija Tržaški Cankar in naše branje, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in s Slavističnim društvom iz Nove Gorice 13. in 14. decembra 2018 na Opčinah pri Trstu]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28440067#full|magazine=zbornik|location=Trst|publisher=Mladika; Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm|pages=221|isbn=978-88-7342-290-7}}</ref>, Združenja književnikov Primorske, Društva slovenskih pisateljev <ref>{{Navedi splet|title=Pisatelji – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI}}</ref>, večkrat jo povabijo v strokovne komisije, kjer ocenjujejo razna besedila <ref>{{Navedi splet|title=Na 52. festivalu Števerjan slavil Ansambel Gašperja Mirnika|url=https://val202.rtvslo.si/clanek/glasba/na-52-festivalu-steverjan-slavil-ansambel-gasperja-mirnika/714187|website=Val 202|accessdate=2024-11-22|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>. Leta 2016 je izdala svoj knjižni prvenec poezij ''Pesmi,''<ref>{{Navedi knjigo|title=Pesmi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9171436#full|publisher=Mladika|date=2016|location=Trst|isbn=978-88-7342-236-5|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> za katerega je literarna kritičarka prof. [[Marija Pirjevec]] napisala: "''Pesmi Marije Kostnapfel so nekonvencionalne pesmi z osebno suverenim slogom, lirski utrinki, iz katerih izhaja občutek tesnobe in negotovosti, brezizhodnosti, osamelosti, praznine in bolečine izgubljenega. Pesnica se zaveda, da pot nazaj ni več mogoča, ostaja ji le spomin, ki se lahko uresniči samo v pesmi. Tesnoba, ki jo pesnica začuti, je na trenutke tako močna, da se tudi njena pesniška govorica skrči do skrajnosti, da meji skoraj na molk."'' Leta 2018 je izšla tudi dvojezična izdaja (v slovenščini in italijanščini) ''Pesmi - Poesie,''<ref>{{Navedi knjigo|title=Pesmi = Poesie|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/296213248#full|publisher=Mladika; Slovenska matica|date=2018|location=Trst; = Trieste; Ljubljana|isbn=978-88-7342-262-4|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> pesmi je prevedla Darja Betocchi. Leta 2024 je izšla knjiga ''Gedichte = Pesmi'' <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. Aufl.|title=Gedichte = Pesmi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/204897283#full|publisher=Mladika; Mohorjeva založba; = Hermagoras|date=2024|location=Trst; = Triest; Celovec; = Klagenfurt|isbn=978-88-7342-362-1|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> (v slovenščini in nemščini), pesmi je prevedla Metka Wakounig. Leta 2016 je Marija Kostnapfel prejela [[Vstajenje (nagrada)|literarno nagrado vstajenje]] za zbirko ''Pesmi.''<ref>{{Navedi splet|title=Mariji Kostnapfel nagrada Vstajenje 2016|url=https://arhiv.slovenci.si/mariji-kostnapfel-nagrada-vstajenje-2016/|website=Slovenci|date=2017-04-18|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=Skrbnik|archive-date=2024-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20241009065919/https://arhiv.slovenci.si/mariji-kostnapfel-nagrada-vstajenje-2016/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrado vstajenje prejme Marija Kostnapfel|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-vstajenje-prejme-marija-kostnapfel/419679|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-22|language=sl|first=M.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrajena poezija Marije Kostnapfel|url=https://www.primorski.eu/kultura/269695-nagrajena-poezija-marije-kostnapfel-GJPR291263|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-11-22|language=sl}}</ref> Leta 2020 je uredila zbornik ''Tržaški Cankar in naše branje,'' dopolnjeni zbornik predavanj s simpozija, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in s Slavističnim društvom iz Nove Gorice meseca decembra 2018 na [[Opčine|Opčinah]] nad Trstom.<ref>{{Navedi splet|title=Raznolikost izhodišč, interpretacij in ugotovitev daje zborniku značaj odprtosti, širine in predvsem svežine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/raznolikost-izhodisc-interpretacij-ugotovitev-daje-zborniku-znacaj-odprtosti-sirine-predvsem-svezine/|website=Noviglas|date=2021-02-26|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pesmi Marije Kostnapfel so tudi v zbirki ''Besede ne ubogajo več,''<ref>{{Citat|title=Besede ne ubogajo več: slovenske pesnice v Italiji = Parole indomite|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/172898563#full|publisher=Mladika|date=2024|accessdate=2024-11-22|isbn=978-88-7342-353-9|first=Irene|last=Ferro-Casagrande|first2=Carla|last2=Scandura|last3=Violoncelli Itineranti}}</ref> v kateri so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je čelistka [[Andrejka Možina]] izvedla s skupino ''Violoncelli Itineranti.''<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev zbirke poezije, ki sega v najbolj skrite dele človekovega bistva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predstavitev-zbirke-poezije-ki-sega-v-najbolj-skrite-dele-clovekovega-bistva/#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=Noviglas|date=2024-11-20|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kostnapfel, Marija}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vidmu]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] m7zjamk6leeuls3ef2mleqolv1229e9 0 571180 6653857 6649471 2026-03-31T15:56:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Velenjsko jezero |image_lake = Termoelektrarna Šoštanj.JPG |caption_lake = Velenjsko jezero, v ozadju [[termoelektrarna Šoštanj|TE Šoštanj]] |image_size = 260px |pushpin_map = Slovenija |coords = {{koord|46|22|34|N|15|05|17|E|type:waterbody_region:SI|display=inline,title}} |image_bathymetry = |caption_bathymetry = |location = [[Velenje]], [[Škale]], [[Družmirje]]<br/>{{zastava|Slovenija}} |group = [[Šaleška jezera]] |type = [[ugrezninsko jezero]] |inflow = |outflow = |catchment = |length = |width = |area = 1,4 km² |depth = |max-depth = 54 m |volume = 30,5 mio. m³ |residence_time = okoli 3 leta |shore = |elevation = 366 m<ref name="velenje.si"/> |islands = }} '''Velenjsko jezero''' je srednje in največje izmed [[Šaleška jezera|Šaleških jezer]], treh [[jezero|jezer]] v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]], nastalih zaradi ugrezanja tal kot posledica izkopavanja [[lignit]]a v [[Premogovnik Velenje|velenjskem premogovniku]]. Leži med [[Škalsko jezero|Škalskim]] in [[Družmirsko jezero|Družmirskim jezerom]] na nadmorski višini okoli 366 metrov. Ima dva pritoka – Lepeno, ki priteka iz Škalskega jezera, in Sopoto – in odtok v reko [[Paka|Pako]]. Veliko je 1,4&nbsp;krat 1,3&nbsp;km, na najgloblji točki je globoko 54&nbsp;metrov. Po površini je z okoli 1,4&nbsp;km² skoraj enako [[Blejsko jezero|Blejskemu jezeru]], vendar vsebuje dobra dva milijona&nbsp;m³ več vode.<ref name="velenje.si">{{navedi splet |url=https://www.velenje.si/o-velenju/dediscina/saleska-jezera/ |title=Šaleška jezera |accessdate=2024-12-04 |website=velenje.si}}</ref> Na nekoč kmetijskih površinah je jezero začelo nastajati po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in se zaradi premogovništva neprestano povečevalo.<ref name="d2017">{{navedi časopis |author=Emil Šterbenk, Rudi Ramšak, Andrej Glinšek, Marko Mavec |title=Preobrazba ugrezninskega Velenjskega jezera |journal=Dela |volume=47 |pages=41–61 |year=2007 |url=https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.47.2.41-84/7441 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 70. letih je zalilo stari del vasi [[Škale]].<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/druzba/panorama/stare-skale-potopljena-toda-ne-pozabljena-vas.html |title=Stare Škale - potopljena, toda ne pozabljena vas |date=2012-05-15 |work=Delo}}</ref> V zadnjem času je spreminjanje manj intenzivno, saj je izkopavanje zelo aktivno le še pod zahodnim bregom, tam pa ugreznino sproti zasipavajo.<ref name="velenje.si"/> Po izgradnji [[termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarne Šoštanj]] so vanj odvajali [[pepel]] iz elektrarne, kar je vodo močno alkaliziralo (do [[pH]] 12), živih organizmov pa zato v jezeru praktično ni bilo. Stanje se je popravilo, potem ko so leta 1994 vzpostavili zaprt sistem odpepeljevanja in vodo za transport pepela prenehali izpuščati v jezero. Visoka ostaja vsebnost [[sulfat]]a in [[molibden]]a, ki s kopičenjem v globljih plasteh [[meromiktično jezero|preprečujeta spomladansko ter jesensko mešanje vode]].<ref name="d2017"/> Breg jezera so že v 70. letih začeli urejati v turistično-rekreacijsko območje, po izboljšanju kakovosti vode in vzpostavitvi velenjske plaže pa je v novejšem času postalo tudi obiskano kopališče.<ref name="d2017"/> Občina si prizadeva, da bi jezero dobilo status kopalne vode.<ref name="d2017"/><ref>{{navedi novice |url=https://www.velenjcan.si/druzba/nijz-ob-zacetku-kopalne-sezone-poziva-k-varnemu-kopanju/ |title=NIJZ ob začetku kopalne sezone poziva k varnemu kopanju |date=2024-07-02 |work=velenjcan.si}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam jezer v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lake Velenje|Velenjsko jezero}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Velenje]] kphw1y625knb9eftbdh9c6ufx4ga2rc 0 571237 6654107 6650539 2026-04-01T04:17:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Škalsko jezero |image_lake = Velenje jezero.jpg |caption_lake = Jugozahodni rob Škalskega jezera s kompleksom [[Mestni stadion Ob jezeru|mestnega stadiona]]. V daljavi na desni [[Velenjsko jezero]] |pushpin_map = Slovenija |coords = {{koord|46|22|31|N|15|06|19|E|type:waterbody_region:SI|display=inline,title}} |image_bathymetry = |caption_bathymetry = |location = <!--[[Škale]], [[Velenje]]<br/>{{zastava|Slovenija}}--> |group = [[Šaleška jezera]] |type = [[ugrezninsko jezero]] |inflow = |outflow = |catchment = |length = |width = |area = 0,165 km²<ref name="d2017">{{cite journal |first1=Emil |last1=Šterbenk |first2=Rudi |last2=Ramšak |first3=Andrej |last3=Glinšek |first4=Marko |last4=Mavec |title=Preobrazba ugrezninskega Velenjskega jezera |journal=Dela |volume=47 |pages=41–61 |year=2007 |url=https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.47.2.41-84/7441 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |depth = 5,6 m<ref name="d2017"/> |max-depth = 18,2 m<ref name="d2017"/> |volume = 0,9 mio. m³<ref name="d2017"/> |residence_time = 2–3 mesece<ref name="velenje.si"/> |shore = |elevation = 372 m<ref name="velenje.si"/> |islands = }} '''Škalsko jezero''' je najmanjše izmed [[Šaleška jezera|Šaleških jezer]], treh ugrezninskih [[jezero|jezer]] v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]]. Je najvzhodnejše in najvišje izmed jezer – leži šest metrov nad [[Velenjsko jezero|Velenjskim]] in dvanajst nad [[Družmirsko jezero|Družmirskim]] – pa tudi najstarejše, saj je nastalo že pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na mestu, kjer so [[lignit]] kopali v začetnem obdobju šaleškega premogovništva. Po vojni je obsegalo približno polovico dandanašnje velikosti, danes pa se ne širi več, saj je pod njim izkopavanje ustavljeno. Meri 16&nbsp;hektarov in je razpotegnjeno v smeri vzhod–zahod, njegova največja globina je dobrih 18&nbsp;metrov. Napaja ga rečica Lepena, ki iz njega dalje odteka v Velenjsko jezero.<ref name="velenje.si">{{navedi splet |url=https://www.velenje.si/o-velenju/dediscina/saleska-jezera/ |title=Šaleška jezera |accessdate=2024-12-04 |website=velenje.si}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam jezer v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Velenje]] eqq6p2b0riuoxvkcav5fl05l550rj9c 0 572071 6653798 6537991 2026-03-31T13:58:47Z Sporti 5955 /* Rdeča majica */ sl. 6653798 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2025 | series = [[UCI World Tour 2025]] | race_no = | season_no = | image = Vuelta a España 2024 map.svg | image_caption = Trasa dirke | date = 23. avgust – 14. september | stages = 21 | distance = 3151 | unit = km | time = 74:20:28 | first = [[Jonas Vingegaard]] | first_nat = DEN | first_team = {{UCI team code|TVL men|2025}} | first_color = red | second = [[João Almeida (kolesar)|João Almeida]] | second_nat = POR | second_team = {{UCI team code|UAD men|2025}} | third = [[Tom Pidcock]] | third_nat = GBR | third_team = {{UCI team code|Q36|2025}} | points = [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | points_nat = DEN | points_team = {{UCI team code|LTK men|2025}} | points_color = dark green | mountains = [[Jay Vine]] | mountains_nat = AUS | mountains_team = {{UCI team code|UAD men|2025}} | mountains_color = blue polkadot | youth = [[Matthew Riccitello]] | youth_nat = USA | youth_team = {{UCI team code|IPT|2025}} | youth_color = white | combativity = [[Joel Nicolau]] | combativity_nat = ESP | combativity_team = {{UCI team code|CJR|2025}} | combativity_color = yellow number | team_nat = UAE | team = {{UCI team code|UAD men|2025}} | team_color = red number | previous = [[Dirka po Španiji 2024|2024]] | next = [[Dirka po Španiji 2026|2026]] }} '''Dirka po Španiji 2025''' je 80. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[23. avgust]]a v [[Torino|Torinu]], končala pa [[14. september|14. septembra]] v [[Madrid]]u.<ref name="route">{{cite web |title=Official route of La Vuelta 2025 |url=https://www.lavuelta.es/es/recorrido-general |website=lavuelta.es |date=20 December 2024 |access-date=20 December 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/od-torina-do-madrida-prek-alp-pirenejev-na-angliru-in-skoraj-brez-ravnine/731023 |title=Od Torina do Madrida prek Alp, Pirenejev, na Angliru in skoraj brez ravnine |accessdate=2024-12-20 |date=2024-12-19 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Rdečo majico je prvič osvojil [[Jonas Vingegaard]] ({{UCI team code|TVL men|2025}}), drugo mesto [[João Almeida (kolesar)|João Almeida]] ({{UCI team code|UAD men|2025}}), tretje pa [[Tom Pidcock]] ({{ct|Q36|2025}}). Zeleno majico je osvojil [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] ({{ct|LTK men|2025}}), pikčasto majico [[Jay Vine]] ({{ct|UAD men|2025}}), belo majico pa [[Matthew Riccitello]] ({{ct|IPT|2025}}). == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|ADC|2025}} * {{UCI team code|ARK men|2025}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|DAT|2025}} * {{UCI team code|EFE|2025}} * {{UCI team code|GFC|2025}} * {{UCI team code|IGD|2025}} * {{UCI team code|IWA|2025}} * {{UCI team code|LTK men|2025}} * {{UCI team code|MOV men|2025}} * {{UCI team code|RBH|2025}} * {{UCI team code|SOQ|2025}} * {{UCI team code|TBV|2025}} * {{UCI team code|JAY men|2025}} * {{UCI team code|TPP men|2025}} * {{UCI team code|UAD men|2025}} * {{UCI team code|TVL men|2025}} * {{UCI team code|XAT|2025}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2025}} * {{UCI team code|CJR|2025}} * {{UCI team code|IPT|2025}} * {{UCI team code|LOT|2025}} * {{UCI team code|Q36|2025}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route" /> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Torino]] (Italija) — [[Novara]] (Italija) | style="text-align:center;" | 183 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Alba, Piemont|Alba]] (Italija) — [[Limone Piemonte]] (Italija) | style="text-align:center;" | 157 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[San Maurizio Canavese]] (Italija) — [[Ceres, Piemont|Ceres]] (Italija) | style="text-align:center;" | 139 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Susa, Piemont|Susa]] (Italija) — [[Voiron]] (Francija) | style="text-align:center;" | 192 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Ben Turner (kolesar)|Ben Turner]]|GBR}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Figueres]] — Figueres | style="text-align:center;" | 20 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{UCI team code|UAD men|2025}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Olot]] — [[Pal, Andora|Pal]] (Andora) | style="text-align:center;" | 171 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flag athlete|[[Jay Vine]]|AUS}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Andorra la Vella]] (Andora) — [[Cerler]] (Huesca La Magia) | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flag athlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Monzón]] (Templario) — [[Zaragoza]] | style="text-align:center;" | 158 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flag athlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 31. avgust | [[Alfaro, La Rioja|Alfaro]] — [[Valdezcaray]] | style="text-align:center;" | 195 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 1. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 2. september | [[Arguedas, Navarre|Arguedas]] (Parque de la Naturaleza Sendaviva) — El Ferial Larra Belagua | style="text-align:center;" | 168 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flag athlete|[[Jay Vine]]|AUS}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 3. september | [[Bilbao]] — Bilbao | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | ''brez'' |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 4. september | [[Laredo, Spain|Laredo]] — [[Los Corrales de Buelna]] | style="text-align:center;" | 143 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flag athlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 5. september | [[Cabezón de la Sal]] — [[Alto de l'Angliru|L'Angliru]] | style="text-align:center;" | 202 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 6. september | [[Avilés]] — [[Somiedo Natural Park|Alto de La Farrapona]] | style="text-align:center;" | 135 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flag athlete|[[Marc Soler]]|ESP}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 7. september | [[Vegadeo]] — [[Monforte de Lemos]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flag athlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 8. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 9. september | [[Poio]] — [[Mos, Spain|Mos]] ([[Castro de Herville]]) | style="text-align:center;" | 172 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 10. september | [[O Barco de Valdeorras]] — [[Ponferrada]] (Alto de El Morredero) | style="text-align:center;" | 143 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flag athlete|[[Giulio Pellizzari]]|ITA}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 11. september | [[Valladolid]] — Valladolid | style="text-align:center;" | 12,2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 12. september | [[Rueda, Valladolid|Rueda]] — [[Guijuelo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flag athlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 13. september | [[Robledo de Chavela]] — [[Bola del Mundo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flag athlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 14. september | [[Valdeolmos-Alalpardo]] — [[Madrid]] | style="text-align:center;" | 101 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | ''brez'' |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3166,8 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#FFE6E6;" | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#008000;" rowspan=2 | {{font colour|white|Jasper Philipsen|link=Jasper Philipsen}} | style="background:azure;" | [[Alessandro Verre]] | style="background:white;" | [[Ethan Vernon]] | style="background:#E4B3AB;" | {{UCI team code|Q36}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Hugo de la Calle]] |- ! scope="row" | 2 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=2 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:azure;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:white;" rowspan=4 | [[Juan Ayuso]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan=3 | {{UCI team code|TVL}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Liam Slock]] |- ! scope="row" | 3 | [[David Gaudu]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Jonas Vingegaard|link=Jonas Vingegaard}} | style="background:azure;" | [[Alessandro Verre]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sean Quinn (kolesar)|Sean Quinn]] |- ! scope="row" | 4 | [[Ben Turner (kolesar)|Ben Turner]] | style="background:#FFE6E6;" | [[David Gaudu]] | style="background:#008000;" rowspan=18 | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen (kolesar)}} | style="background:azure;" rowspan=2 | [[Joel Nicolau]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sean Quinn (kolesar)|Sean Quinn]] |- ! scope="row" | 5 | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="background:#FFE6E6;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan=17| {{UCI team code|UAD men|2025}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 6 | [[Jay Vine]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=4 | [[Torstein Træen]] | style="background:azure;" rowspan=16 | [[Jay Vine]] | style="background:white;" rowspan=14 | [[Giulio Pellizzari]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Jay Vine]] |- ! scope="row" | 7 | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Juan Ayuso]] |- ! scope="row" | 8 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sergio Samitier]] |- ! scope="row" | 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Michał Kwiatkowski]] |- ! scope="row" | 10 | [[Jay Vine]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=12 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Javier Romo]] |- ! scope="row" | 11 | ''brez'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 12 | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] |- ! scope="row" | 13 | [[João Almeida (kolesar)|João Almeida]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Bob Jungels]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marc Soler]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Marc Soler]] |- ! scope="row" | 15 | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Louis Vervaeke]] |- ! scope="row" | 16 | [[Egan Bernal]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 17 | [[Giulio Pellizzari]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Antonio Tiberi]] |- ! scope="row" | 18 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Jakub Otruba]] |- ! scope="row" | 20 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:white;" rowspan=2 | [[Matthew Riccitello]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 21 | ''brez'' | ''brez'' |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white|Jonas Vingegaard|link=Jonas Vingegaard}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen (kolesar)}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|Jay Vine|link=Jay Vine}} ! style="background:#fff;" | [[Matthew Riccitello]] ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white|UAE Team Emirates XRG|link=UAE Team Emirates XRG}} ! style="background:#FFB927;" | [[Joel Nicolau]] |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|red}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega po točkah | {{cjersey|red number}} |Predstavlja vodilne v ekipnem seštevku |- | {{cjersey|blue polkadot}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi | {{cjersey|yellow number}} |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |- |} === Rdeča majica === {| class="wikitable" style="width:50em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{cite web|url=https://www.lavuelta.es/en/rankings|title=Official classifications of La Vuelta 2025|website=LA VUELTA.ES|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=14 September 2025}}</ref><ref name="tissottime">{{cite web|url=https://www.tissottiming.com/2025/vue/stage-21/rankings|title=Vuelta a España Rankings Tissot Timing|work=Tissot Timing|access-date=14 September 2025}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{Flag athlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | 74h 20' 28" |- ! scope="row" | 2 | {{Flag athlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | + 1' 16" |- ! scope="row" | 3 | {{Flag athlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | align="right" | + 3' 11" |- ! scope="row" | 4 | {{Flag athlete|[[Jai Hindley]]|AUS}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | + 3' 41" |- !5 |{{Flag athlete|[[Matthew Riccitello]]|USA}} {{cjersey|white}} |{{UCI team code|IPT|2025}} | align="right" | + 5' 55" |- ! scope="row" | 6 | {{Flag athlete|[[Giulio Pellizzari]]|ITA}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | + 7' 23" |- ! scope="row" | 7 | {{Flag athlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | + 7' 45" |- ! scope="row" | 8 | {{Flag athlete|[[Felix Gall]]|AUT}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | align="right" | + 7' 50" |- ! scope="row" | 9 | {{Flag athlete|[[Torstein Træen]]|NOR}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | align="right" | + 9' 48" |- ! scope="row" | 10 | {{Flag athlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | + 12' 16" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:50em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–153)<ref name="class" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row"| 11 | {{Flag athlete|[[Junior Lecerf]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | style="text-align:right;" | + 14' 00" |- ! scope="row"| 12 | {{Flag athlete|[[Harold Tejada]]|COL}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 21' 31" |- ! scope="row"| 13 | {{Flag athlete|[[Abel Balderstone]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 28' 07" |- ! scope="row"| 14 | {{Flag athlete|[[Jaume Guardeño]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 30' 30" |- ! scope="row"| 15 | {{Flag athlete|[[Santiago Buitrago]]|COL}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 45' 38" |- ! scope="row"| 16 | {{Flag athlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 45' 39" |- ! scope="row"| 17 | {{Flag athlete|[[Egan Bernal]]|COL}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 46' 26" |- ! scope="row"| 18 | {{Flag athlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 48' 17" |- ! scope="row"| 19 | {{Flag athlete|[[Bruno Armirail]]|FRA}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 48' 30" |- ! scope="row"| 20 | {{Flag athlete|[[Kevin Vermaerke]]|USA}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 50' 08" |- ! scope="row"| 21 | {{Flag athlete|[[Eddie Dunbar]]|IRL}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 57' 19" |- ! scope="row"| 22 | {{Flag athlete|[[Harold Martín López]]|ECU}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 59' 23" |- ! scope="row"| 23 | {{Flag athlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 00' 51" |- ! scope="row"| 24 | {{Flag athlete|[[Ben Tulett]]|GBR}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 46" |- ! scope="row"| 25 | {{Flag athlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 09' 30" |- ! scope="row"| 26 | {{Flag athlete|[[Marc Soler]]|ESP}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 11' 14" |- ! scope="row"| 27 | {{Flag athlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 18' 26" |- ! scope="row"| 28 | {{Flag athlete|[[Damien Howson]]|AUS}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 19' 07" |- ! scope="row"| 29 | {{Flag athlete|[[Finlay Pickering]]|GBR}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 22' 02" |- ! scope="row"| 30 | {{Flag athlete|[[Jay Vine]]|AUS}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 27' 41" |- ! scope="row"| 31 | {{Flag athlete|[[Sergio Samitier]]|ESP}} | {{UCI team code|COF men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 20" |- ! scope="row"| 32 | {{Flag athlete|[[Marco Frigo]]|ITA}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 34' 17" |- ! scope="row"| 33 | {{Flag athlete|[[Julien Bernard]]|FRA}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 06" |- ! scope="row"| 34 | {{Flag athlete|[[Jefferson Alveiro Cepeda]]|ECU}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 43' 22" |- ! scope="row"| 35 | {{Flag athlete|[[Clément Braz Afonso]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 43' 34" |- ! scope="row"| 36 | {{Flag athlete|[[Wout Poels]]|NED}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 56" |- ! scope="row"| 37 | {{Flag athlete|[[Louis Vervaeke]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 50' 12" |- ! scope="row"| 38 | {{Flag athlete|[[Andrea Bagioli]]|ITA}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 31" |- ! scope="row"| 39 | {{Flag athlete|[[Pierre Thierry (kolesar)|Pierre Thierry]]|FRA}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 17" |- ! scope="row"| 40 | {{Flag athlete|[[Fausto Masnada]]|ITA}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 00" |- ! scope="row"| 41 | {{Flag athlete|[[Antonio Tiberi]]|ITA}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 24" |- ! scope="row"| 42 | {{Flag athlete|[[Johannes Staune-Mittet]]|NOR}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 41" |- ! scope="row"| 43 | {{Flag athlete|[[Jan Hirt]]|CZE}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 43" |- ! scope="row"| 44 | {{Flag athlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 14" |- ! scope="row"| 45 | {{Flag athlete|[[Brieuc Rolland]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 21" |- ! scope="row"| 46 | {{Flag athlete|[[Callum Scotson]]|AUS}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 09' 37" |- ! scope="row"| 47 | {{Flag athlete|[[José Luis Faura]]|ESP}} | {{UCI team code|BBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 57" |- ! scope="row"| 48 | {{Flag athlete|[[Lorenzo Fortunato]]|ITA}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 02" |- ! scope="row"| 49 | {{Flag athlete|[[Gijs Leemreize]]|NED}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 48" |- ! scope="row"| 50 | {{Flag athlete|[[Markel Beloki]]|ESP}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 21' 45" |- ! scope="row"| 51 | {{Flag athlete|[[Ben Zwiehoff]]|GER}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 22' 31" |- ! scope="row"| 52 | {{Flag athlete|[[Léo Bisiaux]]|FRA}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 22' 33" |- ! scope="row"| 53 | {{Flag athlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 56" |- ! scope="row"| 54 | {{Flag athlete|[[Juan Guillermo Martínez]]|COL}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 27' 08" |- ! scope="row"| 55 | {{Flag athlete|[[Carlos Canal]]|ESP}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 28' 38" |- ! scope="row"| 56 | {{Flag athlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 28' 38" |- ! scope="row"| 57 | {{Flag athlete|[[Lars Craps]]|BEL}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 14" |- ! scope="row"| 58 | {{Flag athlete|[[Eduardo Sepúlveda]]|ARG}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 57" |- ! scope="row"| 59 | {{Flag athlete|[[Victor Langellotti]]|MON}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 32' 10" |- ! scope="row"| 60 | {{Flag athlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 32' 57" |- ! scope="row"| 61 | {{Flag athlete|[[Sander De Pestel]]|BEL}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 33' 33" |- ! scope="row"| 62 | {{Flag athlete|[[Wilco Kelderman]]|NED}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 47" |- ! scope="row"| 63 | {{Flag athlete|[[Hugo de la Calle]]|ESP}} | {{UCI team code|BBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 42' 30" |- ! scope="row"| 64 | {{Flag athlete|[[Joan Bou]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 43' 12" |- ! scope="row"| 65 | {{Flag athlete|[[Magnus Sheffield]]|USA}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 56" |- ! scope="row"| 66 | {{Flag athlete|[[James Shaw (kolesar)|James Shaw]]|GBR}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 06" |- ! scope="row"| 67 | {{Flag athlete|[[David González (kolesar)|David González]]|ESP}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 47' 42" |- ! scope="row"| 68 | {{Flag athlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 47' 57" |- ! scope="row"| 69 | {{Flag athlete|[[Sergio Chumil]]|GUA}} | {{UCI team code|BBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 38" |- ! scope="row"| 70 | {{Flag athlete|[[Alex Molenaar]]|NED}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 43" |- ! scope="row"| 71 | {{Flag athlete|[[Nicola Conci]]|ITA}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align6:right;" | + 2h 51' 32" |- ! scope="row"| 72 | {{Flag athlete|[[Michel Hessmann]]|GER}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 52" |- ! scope="row"| 73 | {{Flag athlete|[[Mauri Vansevenant]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 53' 37" |- ! scope="row"| 74 | {{Flag athlete|[[Maximilian Schachmann]]|GER}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 04" |- ! scope="row"| 75 | {{Flag athlete|[[Sean Quinn (kolesar)|Sean Quinn]]|USA}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 55' 04" |- ! scope="row"| 76 | {{Flag athlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 55' 41" |- ! scope="row"| 77 | {{Flag athlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{UCI team code|COF men|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 36" |- ! scope="row"| 78 | {{Flag athlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 10" |- ! scope="row"| 79 | {{Flagg|uxx|blank}} [[Roman Jermakov]] | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 48" |- ! scope="row"| 80 | {{Flag athlete|[[Jack Haig (kolesar)|Jack Haig]]|AUS}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 2h 59' 42" |- ! scope="row"| 81 | {{Flag athlete|[[Brandon Rivera]]|COL}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 23" |- ! scope="row"| 82 | {{Flag athlete|[[Mathijs Paasschens]]|NED}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 46" |- ! scope="row"| 83 | {{Flag athlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 25" |- ! scope="row"| 84 | {{Flag athlete|[[Finn Fisher-Black]]|NZL}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 05' 04" |- ! scope="row"| 85 | {{Flag athlete|[[Jordan Labrosse]]|FRA}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 09' 59" |- ! scope="row"| 86 | {{Flag athlete|[[Nans Peters]]|FRA}} | {{UCI team code|DAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 09" |- ! scope="row"| 87 | {{Flag athlete|[[Nico Denz]]|GER}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 43" |- ! scope="row"| 88 | {{Flag athlete|[[Orluis Aular]]|VEN}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 11' 02" |- ! scope="row"| 89 | {{Flag athlete|[[Jonas Gregaard]]|DEN}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 11' 10" |- ! scope="row"| 90 | {{Flag athlete|[[Jakub Otruba]]|CZE}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 26" |- ! scope="row"| 91 | {{Flag athlete|[[Mario Aparicio]]|ESP}} | {{UCI team code|BBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 44" |- ! scope="row"| 92 | {{Flag athlete|[[Bjoern Koerdt]]|GBR}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 49" |- ! scope="row"| 93 | {{Flag athlete|[[Jardi van der Lee]]|NED}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 14' 12" |- ! scope="row"| 94 | {{Flag athlete|[[Kelland O'Brien]]|AUS}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 14' 30" |- ! scope="row"| 95 | {{Flag athlete|[[Simone Petilli]]|ITA}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 15' 26" |- ! scope="row"| 96 | {{Flag athlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 15" |- ! scope="row"| 97 | {{Flag athlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 55" |- ! scope="row"| 98 | {{Flag athlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{UCI team code|COF men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 06" |- ! scope="row"| 99 | {{Flag athlete|[[Louis Rouland]]|FRA}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 20" |- ! scope="row"| 100 | {{Flag athlete|[[Patrick Gamper]]|AUT}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 44" |- ! scope="row"| 101 | {{Flag athlete|[[Gal Glivar]]|SLO}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 19' 37" |- ! scope="row"| 102 | {{Flag athlete|[[David de la Cruz]]|ESP}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 21' 52" |- ! scope="row"| 103 | {{Flag athlete|[[Thibaud Gruel]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 03" |- ! scope="row"| 104 | {{Flag athlete|[[Lukas Nerurkar]]|GBR}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 13" |- ! scope="row"| 105 | {{Flag athlete|[[Nicolas Vinokurov]]|KAZ}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 40" |- ! scope="row"| 106 | {{Flag athlete|[[Jonas Rickaert]]|BEL}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 01" |- ! scope="row"| 107 | {{Flag athlete|[[Iván García Cortina]]|ESP}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 55" |- ! scope="row"| 108 | {{Flag athlete|[[Pier-André Côté]]|CAN}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 31' 36" |- ! scope="row"| 109 | {{Flag athlete|[[Ivo Oliveira]]|POR}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 31' 41" |- ! scope="row"| 110 | {{Flag athlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 32' 28" |- ! scope="row"| 111 | {{Flag athlete|[[Joel Nicolau]]|ESP}} {{cjersey|yellow number}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 36' 13" |- ! scope="row"| 112 | {{Flag athlete|[[Nickolas Zukowsky]]|CAN}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 38' 01" |- ! scope="row"| 113 | {{Flag athlete|[[Alessandro Verre]]|ITA}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 38' 20" |- ! scope="row"| 114 | {{Flag athlete|[[Marcel Camprubí]]|ESP}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 39' 36" |- ! scope="row"| 115 | {{Flag athlete|[[Kamiel Bonneu]]|BEL}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 58" |- ! scope="row"| 116 | {{Flag athlete|[[Huub Artz]]|NED}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 02" |- ! scope="row"| 117 | {{Flag athlete|[[Nicolò Buratti]]|ITA}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 13" |- ! scope="row"| 118 | {{Flag athlete|[[Luca Van Boven]]|BEL}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 14" |- ! scope="row"| 119 | {{Flag athlete|[[Edward Planckaert]]|BEL}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 23" |- ! scope="row"| 120 | {{Flag athlete|[[Léandre Lozouet]]|FRA}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 26" |- ! scope="row"| 121 | {{Flag athlete|[[Victor Guernalec]]|FRA}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 49" |- ! scope="row"| 122 | {{Flag athlete|[[Matteo Sobrero]]|ITA}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 01" |- ! scope="row"| 123 | {{Flag athlete|[[Dion Smith]]|NZL}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 08" |- ! scope="row"| 124 | {{Flag athlete|[[Rémi Cavagna]]|FRA}} | {{UCI team code|GFC|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 55' 18" |- ! scope="row"| 125 | {{Flag athlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} {{cjersey|dark green}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 59" |- ! scope="row"| 126 | {{Flag athlete|[[Madis Mihkels]]|EST}} | {{UCI team code|EFE|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 51" |- ! scope="row"| 127 | {{Flag athlete|[[Ben Turner (kolesar)|Ben Turner]]|GBR}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 06' 04" |- ! scope="row"| 128 | {{Flag athlete|[[Dries De Pooter]]|BEL}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 09" |- ! scope="row"| 129 | {{Flag athlete|[[Jake Stewart (kolesar)|Jake Stewart]]|GBR}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 08" |- ! scope="row"| 130 | {{Flag athlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 16" |- ! scope="row"| 131 | {{Flag athlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} | {{UCI team code|IGD|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 59" |- ! scope="row"| 132 | {{Flag athlete|[[Tobias Bayer]]|AUT}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 00" |- ! scope="row"| 133 | {{Flag athlete|[[Fabio Christen]]|SUI}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 52" |- ! scope="row"| 134 | {{Flag athlete|[[Liam Slock]]|BEL}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 58" |- ! scope="row"| 135 | {{Flag athlete|[[Amanuel Ghebreigzabhier]]|ERI}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 13' 29" |- ! scope="row"| 136 | {{Flag athlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} | {{UCI team code|COF men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 15' 14" |- ! scope="row"| 137 | {{Flag athlete|[[Timo Roosen]]|NED}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 20' 23" |- ! scope="row"| 138 | {{Flag athlete|[[Tim van Dijke]]|NED}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 20' 23" |- ! scope="row"| 139 | {{Flag athlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 20' 41" |- ! scope="row"| 140 | {{Flag athlete|[[Jasper De Buyst]]|BEL}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 21' 15" |- ! scope="row"| 141 | {{Flag athlete|[[Nadav Raisberg]]|ISR}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 24' 53" |- ! scope="row"| 142 | {{Flag athlete|[[Ethan Vernon]]|GBR}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 31' 47" |- ! scope="row"| 143 | {{Flag athlete|[[Jenthe Biermans]]|BEL}} | {{UCI team code|ARK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 32' 15" |- ! scope="row"| 144 | {{Flag athlete|[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]|SLO}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 32' 39" |- ! scope="row"| 145 | {{Flag athlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 35' 03" |- ! scope="row"| 146 | {{Flag athlete|[[Arne Marit]]|BEL}} | {{UCI team code|IWA|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 36' 51" |- ! scope="row"| 147 | {{Flag athlete|[[Anders Foldager]]|DEN}} | {{UCI team code|JAY men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 43' 01" |- ! scope="row"| 148 | {{Flag athlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 43' 07" |- ! scope="row"| 149 | {{Flag athlete|[[Daan Hoole]]|NED}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 44' 12" |- ! scope="row"| 150 | {{Flag athlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{UCI team code|LOT|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 44' 32" |- ! scope="row"| 151 | {{Flag athlete|[[Patrick Eddy]]|AUS}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 54' 07" |- ! scope="row"| 152 | {{Flag athlete|[[Stanisław Aniołkowski]]|POL}} | {{UCI team code|COF men|2025}} | style="text-align:right;" | + 4h 57' 02" |- ! scope="row"| 153 | {{Flag athlete|[[Oscar Riesebeek]]|NED}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | style="text-align:right;" | + 5h 08' 37" |} {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–10)<ref name="class" /><ref name="tissottime" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flag athlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} {{cjersey|dark green}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | align="right" | 277 |- ! scope="row" | 2 | {{Flag athlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | 197 |- ! scope="row" | 3 | {{Flag athlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{UCI team code|ADC|2025}} | align="right" | 135 |- ! scope="row" | 4 | {{Flag athlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 123 |- ! scope="row" | 5 | {{Flag athlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{UCI team code|LTK men|2025}} | align="right" | 123 |- ! scope="row" | 6 | {{Flag athlete|[[Ethan Vernon]]|GBR}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | align="right" | 123 |- ! scope="row" | 7 | {{Flag athlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} | {{UCI team code|Q36|2025}} | align="right" | 104 |- ! scope="row" | 8 | {{Flag athlete|[[Jai Hindley]]|AUS}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | 99 |- ! scope="row" | 9 | {{Flag athlete|[[Jay Vine]]|AUS}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 94 |- ! scope="row" | 10 | {{Flag athlete|[[Orluis Aular]]|VEN}} | {{UCI team code|MOV men|2025}} | align="right" | 93 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="tissottime" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{Flag athlete|[[Jay Vine]]|AUS}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 61 |- ! scope="row" | 2 | {{Flag athlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | 56 |- ! scope="row" | 3 | {{Flag athlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 32 |- ! scope="row" | 4 | {{Flag athlete|[[Louis Vervaeke]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | align="right" | 32 |- ! scope="row" | 5 | {{Flag athlete|[[Joel Nicolau]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | align="right" | 31 |- ! scope="row" | 6 | {{Flag athlete|[[Marc Soler]]|ESP}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 28 |- ! scope="row" | 7 | {{Flag athlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} {{cjersey|red number}} | {{UCI team code|UAD men|2025}} | align="right" | 26 |- ! scope="row" | 8 | {{Flag athlete|[[Nicolas Vinokurov]]|KAZ}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | align="right" | 22 |- ! scope="row" | 9 | {{Flag athlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} {{cjersey|yellow number}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | align="right" | 22 |- ! scope="row" | 10 | {{Flag athlete|[[Jai Hindley]]|AUS}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | 22 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /><ref name="tissottime" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{Flag athlete|[[Matthew Riccitello]]|USA}} {{cjersey|white}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | align="right" | 74h 26' 23" |- ! scope="row" | 2 | {{Flag athlete|[[Giulio Pellizzari]]|ITA}} | {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | + 1' 28" |- ! scope="row" | 3 | {{Flag athlete|[[Junior Lecerf]]|BEL}} | {{UCI team code|SOQ|2025}} | align="right" | + 8' 05" |- ! scope="row" | 4 | {{Flag athlete|[[Abel Balderstone]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | align="right" | + 22' 12" |- ! scope="row" | 5 | {{Flag athlete|[[Jaume Guardeño]]|ESP}} | {{UCI team code|CJR|2025}} | align="right" | + 24' 35" |- ! scope="row" | 6 | {{Flag athlete|[[Kevin Vermaerke]]|USA}} | {{UCI team code|TPP men|2025}} | align="right" | + 44' 13" |- ! scope="row" | 7 | {{Flag athlete|[[Harold Martín López]]|ECU}} | {{UCI team code|XAT|2025}} | align="right" | + 53' 28" |- ! scope="row" | 8 | {{Flag athlete|[[Ben Tulett]]|GBR}} | {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | + 58' 51" |- ! scope="row" | 9 | {{Flag athlete|[[Finlay Pickering]]|GBR}} | {{UCI team code|TBV|2025}} | align="right" | + 1h 16' 07" |- ! scope="row" | 10 | {{Flag athlete|[[Marco Frigo]]|ITA}} | {{UCI team code|IPT|2025}} | align="right" | + 1h 28' 22" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="tissottime" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagicon|UAE}} {{UCI team code|UAD men|2025}} {{cjersey|red number}} | align="right" | 222h 00' 59" |- ! scope="row" | 2 | {{flagicon|NED}} {{UCI team code|TVL men|2025}} | align="right" | + 23' 01" |- ! scope="row" | 3 | {{flagicon|GER}} {{UCI team code|RBH|2025}} | align="right" | + 1h 20' 52" |- ! scope="row" | 4 | {{flagicon|ESP}} {{UCI team code|CJR|2025}} | align="right" | + 1h 40' 59" |- ! scope="row" | 5 | {{flagicon|BHR}} {{UCI team code|TBV|2025}} | align="right" | + 1h 53' 57" |- ! scope="row" | 6 | {{flagicon|FRA}} {{UCI team code|DAT|2025}} | align="right" | + 1h 56' 40" |- ! scope="row" | 7 | {{flagicon|BEL}} {{UCI team code|SOQ|2025}} | align="right" | + 2h 03' 59" |- ! scope="row" | 8 | {{flagicon|KAZ}} {{UCI team code|XAT|2025}} | align="right" | + 2h 04' 43" |- ! scope="row" | 9 | {{flagicon|ISR}} {{UCI team code|IPT|2025}} | align="right" | + 2h 55' 09" |- ! scope="row" | 10 | {{flagicon|SUI}} {{UCI team code|Q36|2025}} | align="right" | + 3h 16' 16" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2025]] [[Kategorija:2025 v športu]] jwg7ontd998gt77peg90xn7bi9jxe4f 14 574478 6653847 6379307 2026-03-31T15:41:24Z Janezdrilc 3152 ±[[Kategorija:Cerkve po državah]]; ±[[Kategorija:Cerkve po verskih skupnostih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653847 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Cerkve po državah| ]] [[Kategorija:Cerkve po verskih skupnostih| ]] cbddrbggroc21v8yccpm2d2wyfks1ub 0 575437 6654226 6439862 2026-04-01T10:38:06Z Sivimedved 235862 6654226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vilma Purič''', [[Slovenistika|slovenistka]], [[profesorica]], [[Publicist|publicistka]], [[esejistka]], [[pisateljica]], * [[8. julij]] [[1966]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''Vilma Purič''' se je rodila v Trstu, a živi v [[Repentabor|Repnu]] nad Trstom. Oče je bil Rudolf, mati Alojzija (rojena Grilanc). Obvezno šolanje je opravila v domačem kraju, leta 1985 je maturirala na [[Klasični licej (Italija)|slovenskem klasičnem liceju]] France Prešeren v Trstu, nato se je vpisla na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenske književnosti leta 1993 s tezo o [[Boris Pahor|Borisu Pahorju]] (''L'esperienza dei campi di concentramento nella narrativa di Boris Pahor'' ''-'' Izkušnja koncentracijskega taborišča v leposlovju Borisa Pahorja).<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/627963#full</ref> Iz slovenistike je doktorirala leta 2018 na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] z disertacijo ''Sodobne tržaške slovenske pesnice''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/295549952#full</ref> Poučuje slovenščino na Državnem izobraževalnem zavodu Jožef Stefan v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=Vilma Purič|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/vilma-puric/|website=Mladika|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI}}</ref> Vilma Purič je zelo aktivna med slovensko narodno skupnostjo v Italiji.<ref>{{Navedi splet|title=Trst, odprto mesto. Trst, mesto, ki preganja sičnike in šumevce|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/trst-odprto-mesto-trst-mesto-ki-preganja-sicnike-in-sumevce|website=www.delo.si|accessdate=2025-02-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Ostanimo uporni: zavzemajmo se za mir!«|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nagovor-slavnostne-govornice-vilme-puric-na-nedeljski-svecanosti-v-bazovici-BN1690883|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-10|language=sl}}</ref> Redno piše literarne ocene za [[Radio Trst A]] in za marsikateri medij, saj objavlja v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]],<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/76949248#full</ref> [[Mladika (revija)|Mladiki]],<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9275697#full</ref> v Primorskih srečanjih (revija za družboslovje in kulturo),<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13529394#full</ref> Sodobnost,<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/286936064#full</ref> Slavistično revijo<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/63354978</ref> in še marsikje ter si prizadeva za prepoznavnost žensk v književnosti in literarni teoriji. Leta 2022 so ji na občnem zboru zaupali predsedstvo ''[[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat obračun delovanja in tudi nova predsednica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogat-obracun-delovanja-in-tudi-nova-predsednica-FE1237142|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-10|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> Leta 2023 je bila nominiranka za literarno nagrado mira ženskega odbora Slovenskega centra PEN.<ref>{{Navedi splet|title=Za nagrado mira pet nominirank|url=https://www.primorski.eu/kultura/za-nagrado-mira-pet-nominirank-HJ1469382|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-10|language=sl|last=Sta {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pet literarnih samorastnic, ki se potegujejo za nagrado mira|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pet-literarnih-samorastnic-ki-se-potegujejo-za-nagrado-mira/686246|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-10|language=sl|first=A.|last=J}}</ref> Vilma Purič je doslej objavila tri romane: * ''Burjin čas'' (2009 - [[Mladika (založba)|Mladika]], Trst)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3488492#full</ref> * ''Brez zime'' (2012 - Mladika, Trst)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5630956#full</ref> * ''Reka'' (2021 - Mladika, Trst)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/77045763#full</ref> Napisala pa je tudi bolj raziskovalne knjige s področja literarnih študij. Leta 2011 je izdala knjigo ''Pesniki pod lečo''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4440556</ref> o slovenskih pesnikih, leta 2020 pa je predelala svojo doktorsko disertacijo in izdala knjigo ''Sodobne tržaške pesnice''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/20454659#full</ref>, ki je žela zelo dober uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2020/09/22/sodobne-trzaske-pesnice-v-monografiji-dr-vilme-puric/|website=KRITIK.si|date=2020-09-22|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Vilma Purič: Verjeti moraš, da se imaš po tržaških ulicah pravico sprehajati kot Slovenec|url=https://vecer.com/kultura/intervju-vilma-puric-verjeti-moras-da-se-imas-po-trzaskih-ulicah-pravico-sprehajati-kot-slovenec-10321690|website=vecer.com|accessdate=2025-02-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O monografiji Vilme Purič »Sodobne tržaške pesnice« {{!}} Vrabec Anarhist|url=https://vrabecanarhist.eu/primoz-sturman-ocena-vilma-puric/|date=2020-11-01|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI|first=Primož|last=Sturman}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MONOGRAFIJA O SODOBNIH TRŽAŠKIH PESNICAH|url=https://kd-severinsali.si/spoznavamo/monografija-o-sodobnih-trzaskih-pesnicah|website=KD Severin Šali|date=2020-12-28|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI|first=Franci|last=Koncilija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monumentalno delo o premalo poznanih avtoricah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/monumentalno-delo-o-premalo-poznanih-avtoricah-KD621963|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-10|language=sl|first=Mateja|last=Počkaj {{!}}}}</ref> Leta 2024 je uredila zbornik predavanj s simpozija na ''32. Primorskih slovenističnih dnevih'', posvečenih življenju in delu akademika [[Boris Paternu|Borisa Paternuja]] in pisatelja [[Marko Sosič|Marka Sosiča]].<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/214887939#full</ref> Vilma Purič redno sodeluje na literarnih posvetih, simpozijih<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/213596675#full</ref> in razpravah,<ref>{{Navedi splet|title=Pesniki pod Repentabrom 2023 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pesniki-pod-repentabrom-2023/|website=Noviglas|date=2023-08-13|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> večkrat jo vabijo v razne literarne ocenjevalne komisije, kot npr. za [[Literarni natečaj revije Mladika]], ''AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo''<ref>{{Navedi splet|title=AirBeletrina - AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2024|url=https://airbeletrina.si/airbeletrinin-natecaj-za-najboljso-kratko-zgodbo-2024/|website=AirBeletrina|date=2024-10-04|accessdate=2025-02-10|language=sl-SI|last=anja}}</ref> ipd. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Purič, Vilma}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Trstu]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 1jtp3edyiq2p7goeldat2m46qg8ssp6 0 575819 6654098 6506538 2026-04-01T03:45:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Šamahi |settlement_type = [[mesto]] |native_name = Şamaxı |image_skyline = Montage of Şamaxı 2019.jpg |pushpin_map = Azerbajdžan |pushpin_mapsize = 300 |image_seal = |seal_size = 80px |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Azerbajdžan}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = Šamahi |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = 6 |area_footnotes = |population_as_of = 2010 |population_total = 31704 |population_density_km2 = auto |timezone = [[Azerbaijan Time|AZT]] |utc_offset = +4 |coordinates = {{coord|40|37|49|N|48|38|29|E|region:AZ|display=inline,title}} |elevation_m = 709 |area_code = +994 2026 |website = }} '''Šamahi''' ({{lang-az|Şamaxı}}) je mesto v [[Azerbajdžan]]u in upravno središče okrožja Šamahi. Ocenjeno število prebivalcev mesta leta 2010 je bilo 31.704.<ref>{{Navedi splet |url=http://world-gazetteer.com/wg.php?x%3D1%26men%3Dgpro%26lng%3Den%26des%3Dwg%26geo%3D-26%26srt%3Dnpan%26col%3Dabcdefghinoq%26msz%3D1500%26pt%3Dc%26va%3D%26geo%3D470326863 |title=arhivska kopija |accessdate=2025-02-18 |archive-date=2012-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120506182151/http://world-gazetteer.com/wg.php?x%3D1%26men%3Dgpro%26lng%3Den%26des%3Dwg%26geo%3D-26%26srt%3Dnpan%26col%3Dabcdefghinoq%26msz%3D1500%26pt%3Dc%26va%3D%26geo%3D470326863 |url-status=dead }}</ref> Znano je po svojih tradicionalnih plesalkah, ''Šamahi plesalke'' ({{lang-az|Şamaxı rəqqasələri}}; {{Lang-hy|Շամախի պարողներ}}, in morda tudi po tem, da je morda dobilo ime po preprogah ''Soumak''.<ref>{{cite web |url=http://www.metropolitancarpet.com/html/soumac.htm |title=Soumac |access-date=10 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714214457/http://www.metropolitancarpet.com/html/soumac.htm |archive-date=14 July 2014 }}</ref> Šamahi je pretreslo enajst večjih [[potres]]ov, vendar je s številnimi rekonstrukcijami ohranil svojo vlogo gospodarske in upravne prestolnice Širvana ter enega ključnih mest na [[svilna pot|svilni poti]]. Edina stavba, ki je preživela osem od enajstih potresov, je znamenita [[mošeja Džuma, Šamahi|mošeja Džuma v Šamahiju]], zgrajena v 8. stoletju. == Zgodovina == [[File:Schamachia_1734.jpg|thumb|left|Ilustracija Šamahija iz leta 1683 Engelberta Kaempferja (izdana 1734)]] [[File:Shamakhi - Friedhof.JPG|thumb|Mavzolej Jedi Gumbez]] Šamahi je bil v antiki del zaporednih perzijskih cesarstev in ga je kot Kamačia prvič omenil starogrško-rimski egiptovski geograf [[Ptolemaj]] v 1. do 2. stoletju našega štetja. Šamahi je bilo pomembno mesto v srednjem veku in je služilo kot glavno mesto kraljestva Širvanšah od 8. do 15. stoletja. Šamahi je v 12. stoletju vzdrževal gospodarske in kulturne odnose z Indijo in Kitajsko, izkopanine lončenih posod pa dokazujejo, da je imel Šamahi približno v istem času odnose tudi s srednjeazijskimi mesti. Bakreni kovanci, najdeni v Šamahiju med arheološkimi izkopavanji, porcelanaste posode, proizvedene na Kitajskem, [[karavanseraj]]i, ki so služili mednarodni trgovini, dokazujejo vlogo starodavnega Šamahija na svilni poti.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://shamakhi-encyclopedia.az/samaxi-tarixd%C9%99/|title=Şamaxı şəhərinin tarixi|archive-url=https://web.archive.org/web/20160803001301/http://shamakhi-encyclopedia.az/samaxi-tarixd%c9%99/|archive-date=3 August 2016|url-status=dead}}</ref> Skozenj je šel katoliški pater, misijonar in raziskovalec Viljem iz Rubrucka, ko se je vračal z dvora mongolskega velikega kana.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Rubruquis, William of |volume=23 |pages=810–811 |first1=Henry |last1=Yule |first2=Charles |last2=Beazley}}</ref> Leta 1476 je beneški diplomat [[Giosafat Barbaro]], ko je opisoval mesto, izjavil: »To [Sammachi] je dobro mesto; ima od štiri do pet tisoč hiš, proizvaja svilo, bombaž in druge stvari po svoji tradiciji.«<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=I7IvDJsuW10C|title=Viaggi fatti da Vinetia, alla Tana, in Persia, in India, et in Costantinopoli: con la descrittione particolare di città, luoghi, siti, costumi et della Porta del gran Turco...|date=1543|publisher=nelle case de figlivoli di Aldo|language=it}}</ref> V letih 1500–1501 ga je zavzela rodbina [[Safavidi|Safavidov]]. Po osvojitvi območja s strani prvega safavidskega vladarja Ismaila I. je dovolil potomcem Faruka Jasarja, da vladajo Šamahiju in preostalemu delu Širvana pod Safavidsko suverenostjo. To je trajalo do leta 1538, ko je njegov sin in naslednik, kralj Tahmasp I. (vladal 1524–1576), ozemlje spremenil v popolno safavidsko provinco in se imenoval za njenega prvega safavidskega guvernerja.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1986|pp=212, 245}} Od takrat naprej je Šamahi deloval kot glavno mesto province Širvan. Leta 1562 je Anglež Anthony Jenkinson opisal mesto z naslednjimi izrazi: »To mesto je pet dni hoje na kamelah od morja, zdaj je močno padlo; naseljeno je pretežno z Armenci ...«<ref>Извѣстiя Англичанъ о Россiи во второй половинѣ XVI вѣка. Переводъ съ Англiйскаго, съ предисловiемъ С. М. Середонина, p. 63</ref><ref>{{cite book|author=Richard Hakluyt|title=Voyages and Discoveries|url=https://archive.org/details/voyagesdiscoveri0000hakl|url-access=registration|edition=2nd|year=1972|publisher=Penguin Books Limited|location=London|isbn=978-0-14-043073-8|pages=[https://archive.org/details/voyagesdiscoveri0000hakl/page/91 91]–101}}</ref> Po mnenju karmeličanov, ki so mesto obiskali leta 1607, so njegovo prebivalstvo sestavljali Perzijci in Armenci. Armenci so se aktivno ukvarjali s trgovino. Poleg običajnih davkov je armensko ljudstvo plačevalo davek drugim religijam.<ref>{{cite book | author = E. A Kərimov | contribution = Rus elmində XV — XIX-in birinci rübündə Azərbaycanın etnoqrafiya tədqiqatının tarixindən | title= Azərbaycan etnoqrafiya toplusu | url = | publisher = Azərbaycan SSR EA Nəşriyyatı | location = Bakı | year = 1964 | pages = 202–204, 210, 217 | isbn = | doi = }}</ref> [[Adam Olearius]], ki je obiskal Šamahi leta 1637, je zapisal: »Njegovi prebivalci so delno Armenci in Gruzijci, ki imajo svoj poseben jezik; med seboj se ne bi razumeli, če ne bi uporabljali turščine, ki je vsem skupna in zelo znana, ne samo v Širvanu, ampak tudi povsod v Perziji.«<ref>[Adam Olearius. Relation du voyage de Adam Olearius en Moscovie, Tartarie et Perse..., vol. 1, traduit de l'allemand par A. de Wicquefort, Paris, 1666, pp. 405–406]</ref> Osmanski popotnik [[Evlija Čelebi]] je mesto obiskal leta 1647 in ga opisal kotref {{quote|približno 7.000 dobro zgrajenih hiš...26 četrti... sedemdeset mošej...štirideset šol za dečke, sedem prijetnih kopališč...štirideset karavanserajev...večji del prebivalcev so suniti Hanefiritov, ki svoje molitve opravljajo na skrivaj.}} V 1670-ih je španski popotnik Pedro Cobro Sebastian zapisal, da so bili prebivalci Šamahija Perzijci, Armenci in Gruzijci.<ref>Willem Floor and Hasan Javadi, The Role of Azerbaijani Turkish in Safavid Iran.</ref> Po Johnu Bellu, angleškem turistu, je bila turščina običajni jezik ljudi leta 1715, vendar so mestne elite govorile perzijsko in v mestu je bilo veliko Gruzijcev in Armencev. Domačini so se ukvarjali predvsem z vinarstvom, živinorejo in tkalstvom preprog. Leta 1721 so Lezgini iz safavidskih provinc Širvan in Dagestan, ob pomoči (ostalih) sunitskih prebivalcev tega območja, oplenili mesto.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=316}}{{sfn|Axworthy|2010|page=42}} Pobili so na tisoče njegovih šiitskih prebivalcev, poleg tega, da so izropali mesto in oropali premoženje njegovih krščanskih prebivalcev in tujih državljanov, slednji so bili večinoma številni ruski trgovci v mestu. [[File:Mausoleum of Shakhandan, brother of famous Azerbaijani poet Nasimi.jpg|150px|thumb|left|Mavzolej Šakandana, brata slavnega azerbajdžanskega pesnika Nasimija. Zgrajen v 17. stoletju.]] Ruske sile so prvič vstopile v Širvan leta 1723, ko so med rusko-perzijsko vojno (1722–1723) napadle safavidska iranska ozemlja na severnem Kavkazu in v Zakavkazju, pri čemer so kot eno od pretvez uporabile napad upornih Lezginov na svoje podložnike malo pred tem v Šamakiju.{{sfn|Axworthy|2010|page=62}}{{sfn|Matthee|2005|page=28}} Vendar so se kmalu umaknili iz mesta in ga prepustili Osmanom, ki so ga posedovali v letih 1723–35, dokler se Nader Šah ne dvigne. Leta 1742 je Šamahi zavzel in uničil Nader Šah iz Perzije, ki ga je ponovno vključil nazaj v Iran in, da bi kaznoval prebivalce zaradi njihove sunitske vere, zgradil novo mesto pod istim imenom približno 26 kilometrov zahodno, ob vznožju glavne verige Kavkaškega gorovja. Novi Šamahi je bil v različnih časih rezidenca Širvanskega kanata, ki so mu vladali napol neodvisni kani, vendar je bil končno opuščen in staro mesto je bilo obnovljeno. Sredi 18. stoletja je bilo v Šamahiju približno 60.000 prebivalcev, večina je bila Armencev. Takrat je bilo eno najboljših in najbolj naseljenih mest v Perziji, preden ga je uničil potres. Širvanski kanat je Rusija dokončno priključila leta 1805 med rusko-perzijsko vojno in [[Kadžarsko cesarstvo|kadžarski Iran]] je bil prisiljen nepreklicno prepustiti suverenost nad mestom Rusiji v skladu s [[Gulistanski mirovni sporazum|pogodbo iz Gulistana]] iz leta 1813. Britanska ''Penny Cyclopaedia'' je leta 1833 navedla, da »večji del prebivalstva Širvana sestavljajo Tahtarji ali, pravilneje rečeno, turška rasa, z nekaj primesi Arabcev in Perzijcev ... Poleg Mohamedancev, ki tvorijo množico prebivalstva, je veliko Armencev, nekaj Judov in nekaj Romov. Po uradnih poročilih iz leta 1831 je število moških, ki pripadajo muslimanskemu prebivalstvu, je bilo 6375; skupno 69.641 moških je jezik, ki se tam imenuje torkee ali turščina. Isti vir tudi navaja, da je po uradnih poročilih iz leta 1832 mesto Šamahi naseljevalo le 2233 družin, kar je bilo posledica opustošenja po plenjenju mesta »na najbolj barbarski način s strani gorjanov Dagestana« leta 1717.<ref>The Penny Cyclopædia of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge, vol. XI, London, 1833, pp. 174–175.</ref> ''Encyclopædia Britannica'' je navedla, da je imelo mesto leta 1873 25.087 prebivalcev, »od tega 18.680 Tatarov in Šahševcev, 5177 Armencev in 1230 Rusov«. Proizvodnja svile je bila še naprej glavna proizvodnja s 130 obrati za previjanje svile, ki so bili večinoma v lasti Armencev, čeprav je industrija od leta 1864 precej upadla.<ref>The Encyclopædia Britannica, vol. 21, Philadelphia, 1894, p. 831, article "Shirvan".</ref> Šamahi je bil do uničujočega potresa leta 1859, ko je bilo glavno mesto province preneseno v Baku, glavno mesto pokrajine Šemaha gubernije Šemaha Ruskega imperija. Pomen mesta je nato močno upadel. Po Enciklopedičnem slovarju ''Brockhaus in Efron'' (zv. 77, str. 460, objavljeno leta 1903) je imel Šamahi 20.008 prebivalcev (10.450 moških in 9558 žensk), od tega 3 % Rusov, 18 % Armencev in 79 % "azerbajdžanskih Tatarov" (kasneje znanih kot Azerbajdžanci). Kar zadeva veroizpoved, je bilo 79 % prebivalcev muslimanov, od tega 22 % sunitov, ostalo pa šiitov; preostalih 21 % je bilo armenskih apostolov in vzhodnih pravoslavcev.<ref>{{Cite web|title=Шемаха / Энциклопедия Брокгауза и Эфрона|url=http://gatchina3000.ru/brockhaus-and-efron-encyclopedic-dictionary/115/115487.htm|access-date=2022-02-04|website=gatchina3000.ru}}</ref> === Tkanje in izdelovanje preprog v Šamahiju === [[File:Antique Shirvan rug, Jamjamli village.jpg|thumb|Antična preproga Širvan, vas Džamjamli, okrožje Šamahi-Maraza, Azerbajdžan. Konec 19. stoletja. Državni muzej azerbajdžanske preproge in uporabne umetnosti]] V zgodovini je bil Šamahi znan po svojih preprogah, med katerimi prevladuje dekoracija z motivom buta, tako kot pri drugih preprogah Širvan. Širvan preproge so na ogled v nekaterih svetovno znanih muzejih. Primer teh so Širvan (13. stoletje), ki ga hrani turški in islamski muzej v [[carigrad]]u, Širvan (15. stoletje), ki ga hranijo v vzhodni regiji Berlinskega umetnostnega muzeja, in preproge Šamahi (17. stoletje), ki jih hrani Pennsylvania Museum of America. Drugi umetniški izdelki vključujejo bakreno obrt, lončarstvo, krojaštvo, nakit, obdelavo lesa, kiparstvo in kovaštvo (kovači so bili zelo priljubljeni v Alsahabu). razvil tudi v Šamahiju. == Geografija == Mesto leži na najbolj potresnem območju [[Kavkaz]]a in sta ga leta 1191 in 1859 prizadela močna potresa, ki sta bila tako uničujoča, da je bila prestolnica Širvan dvakrat prestavljena v Baku.<ref>{{cite web|title=Shamakhy Outlook|url=http://discoverazerbaijan.az/en/shamakhi/|website=discoverazerbaijan.az|access-date=11 November 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131023062611/http://discoverazerbaijan.az/en/shamakhi/|archive-date=23 October 2013}}</ref> Leta 1872 je potres sprožil izseljevanje v Baku, kjer se je začela proizvodnja nafte v industrijskih razsežnostih. Po poročilih perzijskih trgovcev je potres leta 1667 veljal za najhujšega s številom žrtev 80.000, pri čemer se je po poročilih perzijskih trgovcev zrušila ena tretjina mesta. Zadnji katastrofalni potres je bil zabeležen leta 1902, ko je uničil mošejo Džuma iz 10. stoletja.<ref>{{cite web|title=Shamakhi's seismic history|url=http://seismology.az/en/stations/15#.VGG4OPl_uR8|website=seismology.az|access-date=11 November 2014|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621185030/http://seismology.az/en/stations/15#.VGG4OPl_uR8|url-status=dead}}</ref> Šamahi je blizu meje treh plošč. Mesto je v osrednjem delu Širvana, na nadmorski višini okoli 749 m, na ugodni geografski legi. Na jugu reka Šamahi teče v Zongalavaj, na vzhodu pa Pirsaatčaj. Mesto obkrožajo Binasli, Gushhan s severa, Pirdiraki in Deviški stolp-Georgia s severozahoda ter gore Mejsari z zahoda. Te gore lahko štejemo za naravne obrambne utrdbe mesta. Obstaja veliko izvirov, ki mestnemu prebivalstvu in prebivalcem okoliških vasi zagotavljajo pitno vodo, ker so na pobočjih Kavkaza. Šamahi je razmeroma vlažno mesto na svojem območju in ima sredozemsko podnebje. Z lepo količino padavin skozi večji del leta in dvema relativno suhima poletnima mesecema. == Gospodarstvo == Po odloku ''"O ukrepih za pospešitev socialno-ekonomskega razvoja v Azerbajdžanski republiki'', ki ga je 24. novembra 2003 podpisal Ilham Alijev, in ''Državni program o socialno-ekonomskem razvoju regij Azerbajdžanske republike'', ki ga je odobril vodja države, se je življenjski standard v Šamahiju skupaj z drugimi regijami začel povečevati. Tako v trgovini s preprogami Šamahi, kjer je bilo nameščenih 40 kosov obdelovalnih strojev, ki pripada "Star" LTD, tkejo preproge, kot so ''Guba-Širvan'', ''Nahčevan'', ''Garabag'' in ''Tabriz''. Leta 2005 se v proizvodnem obratu TV Šamahi, ki ga je zgradil "Star" LTD, "Star" blagovne znamke 37, 54, 72, 74 "LCD", "Plasma", "CV" in digitalni "sprejemniki" proizvajajo na podlagi rezervnih delov Toshibinega "VCD". "Star" LTD je vložil 10 milijonov $ v gradnjo tovarne za proizvodnjo mini avtomobilov AzSamand. Stavba zgodovinsko-etnografskega muzeja S. Širvani je bila obnovljena in na dvorišču muzeja je bil položen doprsni kip 12 velikih osebnosti iz regije Šamahi. == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book|last1=Axworthy|first1=Michael|author-link=|title=The Sword of Persia: Nader Shah, from Tribal Warrior to Conquering Tyrant|date=2010|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-0857721938}} * {{cite book | last1 = Fisher | first1 = William Bayne | last2 = Avery | first2= P. | last3 = Hambly | first3 = G. R. G | last4 = Melville | first4 = C. | title = The Cambridge History of Iran | volume = 6 | url = https://books.google.com/books?id=fY01Tc2SZVEC&q=battle+of+jabani | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | year = 1986 | isbn = 978-0521200943 }} * {{cite book | last1 = Fisher | first1 = William Bayne | last2 = Avery | first2= P. | last3 = Hambly | first3 = G. R. G | last4 = Melville | first4 = C. | title = The Cambridge History of Iran | volume = 7 | url = https://books.google.com/books?id=H20Xt157iYUC&q=agha+muhammad+khan+invade+georgia | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | year = 1991 | isbn = 978-0521200950 }} * {{cite book|last1=Matthee|first1=Rudolph P.|title=The Pursuit of Pleasure: Drugs and Stimulants in Iranian History, 1500–1900|date=2005|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0691118550 |url=https://archive.org/details/pursuitofpleasur0000matt |url-access=registration}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/samaxi001 Shamakhi Facebook official page] *[https://www.youtube.com/watch?v=nndoqxsL9ck Shamakhi music (02.03.2014)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Azerbajdžanu]] my23e4ssg3fvc2sb2xin4mm7gxfl24y 0 581170 6654204 6575801 2026-04-01T10:05:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654204 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization |name = Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine |logo = ANUBIH.gif |image = ANUBiH 24022014379.jpg |image_border = |size = 120px |caption = |map = |msize = |mcaption = |abbreviation = ANUBiH<br>AHУБиX |motto = |formation = 1951 v [[Sarajevo|Sarajevu]] kot Akademsko društvo Bosne in Hercegovine<ref name="Jugoslovenski književni leksikon">{{cite book |author=Aleksa Mikić |editor = Živan Milisavac |date=1971 |title=Jugoslovenski književni leksikon |trans-title=Yugoslav Literary Lexicon |publisher=[[Matica srpska]] |location= [[Novi Sad]] ([[Socialist Autonomous Province of Vojvodina|SAP Vojvodina]], [[Socialist Republic of Serbia|SR Serbia]] |pages=13–14 }}</ref><br> 22. junija 1966 kot Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine<ref name="Jugoslovenski književni leksikon"/> |extinction = |type = [[Nacionalna akademija]] |status = |purpose = [[Znanost]], [[umetnost]], [[Akademija|akademstvo]] |headquarters = {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]] |location = |region_served = |membership = 51 članov ({{As of|2019|alt=2019}})<ref>{{Cite web|url=http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=membership&Level=1&ItemID=6 |title=ANUBIH members |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |access-date=22 August 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070425230253/http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=membership&Level=1&ItemID=6 |archive-date=25 April 2007 }}</ref> |language = |leader_title = Predsednik |leader_name = Muris Čičić |main_organ = Predsedstvo akademije |parent_organization = |affiliations = |num_staff = |num_volunteers = |budget = |website = [http://www.anubih.ba/ www.anubih.ba] |remarks = }} '''Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine''' ({{langx|sh|Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine}}; {{lang|sh-Cyrl|Академија наука и умјетности Босне и Херцеговине}}) je [[nacionalna akademija]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref>{{Cite web|url=https://www.anubih.ba/index.php/en/|archive-url=https://web.archive.org/web/20131122014318/http://www.anubih.ba/index.php/en/|url-status=dead|archive-date=22 November 2013|title=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |access-date=8 September 2008 |publisher=anubih.ba }}</ref> Akademija s sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]] je vodilna neuniverzitetna javna raziskovalna ustanova v državi. Ustanovljena je bila leta 1951, v času, ko je bila [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]] sestavni del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], kot ''Znanstveno društvo Bosne in Hercegovine'', leta 1966 pa je bila preimenovana v ''Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine''. ==Zgodovina== [[File:Ivo Andrić and Vladimir Prelog at ANUBiH.jpg|thumb|left|upright=1.15|Spominski plošči posvečeni bosanskima Nobelovima nagrajencema [[Ivo Andrić|Ivu Andriću]] in [[Vladimir Prelog|Vladimirju Prelogu]] na Akademiji znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine v [[Sarajevo|Sarajevu]]]] Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je nastala iz Znanstvenega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1951 s sklepom Skupščine [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Ljudske republike Bosne in Hercegovine]], najvišjega državnega organa v državi, o ustanovitvi Znanstvenega društva Bosne in Hercegovine. Znanstveno društvo je delovalo kot najvišja institucija, ki se je ukvarjala z znanostjo, dokler ni skupščina Bosne in Hercegovine leta 1966 sprejela zakon o Akademiji znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine.<ref name="Jugoslovenski književni leksikon"/> Njen prvi predsednik med letoma 1966 in 1968 je bil Vaso Butozan.<ref name="Jugoslovenski književni leksikon"/> Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je v skladu s tem zakonom zadolžena za splošni razvoj znanosti in umetnosti, za organizacijo znanstvenoraziskovalnih in umetniških dogodkov, za objavljanje člankov svojih članov in sodelavcev ter na splošno za stanje znanosti in umetnosti ter njun razvoj v Bosni in Hercegovini. Akademija je popolnoma neodvisen organ, ki ga vodijo izključno načela in interesi znanosti ter neodvisna prepričanja njenih članov. Statut Akademije ureja vse vidike njene organizacije, upravljanja in delovanja na vseh področjih, na katerih deluje.<ref>{{Cite web|url=http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=home&Level=1&ItemID= |title=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |access-date=22 August 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070420225322/http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=home&Level=1&ItemID= |archive-date=20 April 2007 }}</ref> ==Oddelki== Akademijo sestavlja šest oddelkov:<ref>{{Cite web|url=https://www.anubih.ba/index.php/en/organization|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608063751/http://www.anubih.ba/index.php/en/organization|url-status=dead|archive-date=8 June 2020|title=Departments of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.interacademies.net/?id=4247 |title=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina (ANUBIH) |access-date=8 September 2008 |publisher=interacademies.net |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717185630/http://www.interacademies.net/?id=4247 |archive-date=17 July 2011 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Družbene vede * Medicinske vede * Tehnične vede * Naravoslovje in matematika * Literatura * Umetnost == Odbori == Akademijo sestavljajo naslednji odbori:<ref>{{Cite web |url=http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=commitees&Level=1&ItemID=4 |title=Committees of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=June 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Knjižnica in dokumentacija * Svet za mednarodno sodelovanje * Svet za publikacije * Znanstveni, tehnološki in socialni razvoj ==Pomembne osebe== ===Predsedniki=== *Vaso Butozan (1966–1968)<ref>{{Cite web |url=http://www.anubih.ba/index.php?option=content&lang=eng&Theme=presidents&Level=2&ItemID=1 |title=Presidents of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=June 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Branislav Djurdjev|Branislav Đurđev]] (1968–1971) *Edhem Čamo (1971–1977) *[[Alojz Benac]] (1977–1981) *Svetozar Zimonjić (1981–1990) *Seid Huković (1990–1999) *[[Božidar Matić]] (1999–2014) *Miloš Trifković (2014–2020) *Muris Čičić (2020–danes) === Častni člani === * [[Josip Broz Tito]], izvoljen 19. novembra 1969<ref>{{Cite web|url=https://www.anubih.ba/index.php/en/membership/honorary-members|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608063807/http://www.anubih.ba/index.php/en/membership/honorary-members|url-status=dead|archive-date=8 June 2020|title=Honorary members of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina |publisher=Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina }}</ref> * [[Ivo Andrić]], izvoljen 23. decembra 1969 * [[Rodoljub Čolaković]], izvoljen 23. decembra 1969 * [[Edvard Kardelj]], izvoljen 29. aprila 1971 * [[Vladimir Bakarić]], izvoljen 18. aprila 1974 * [[Ivan Supek]], izvoljen 14. maja 2002 * [[Bogdan Bogdanović (arhitekt)|Bogdan Bogdanović]], izvoljen 14. maja 2002 * [[Adil Zulfikarpašić]], izvoljen 14. maja 2002 ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== * [https://www.anubih.ba/index.php/en/ Uradna spletna stran] {{Authority control}} [[Kategorija:Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine| ]] [[Kategorija:Narodne akademije|Bosna in Hercegovina]] [[Kategorija:Ustanove v Sarajevu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1951]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bosni in Hercegovini]] i73azwa111a4hbbo90meqjslnsf1v8q 0 581654 6653783 6652953 2026-03-31T13:51:14Z Romanm 13 [[Obzidano mesto Počitelj]] 6653783 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Počitelj}} {{Infopolje Naselje |official_name = Počitelj |native_name = Почитељ |image_skyline = Počitelj - pano.jpg |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=08 |lats=04 |latNS=N |longd=17 |longm=43 |longs=56 |longEW=E |coordinates_region = BA-BIH |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |subdivision_type3 = Mesto |subdivision_name3 = [[Čapljina]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 799 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 305 |area_code = +387 (0)36 |footnotes = }} '''Počitelj''' je naselje v sestavi mesta [[Čapljina|Čapljine]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo [[Obzidano mesto Počitelj|obzidano srednjeveško jedro]] je zaščiten spomenik državnega pomena in [[muzej na prostem]]<ref name="historic-Počitelj-old.kons.gov.ba">{{navedi splet |title=The historic urban site of Počitelj |url=http://old.kons.gov.ba/main.php?id_struct=50&lang=4&action=view&id=780 |website=old.kons.gov.ba |publisher=Commission to preserve national monuments |access-date=2019-03-25 |language=bs, hr, sr, en |date=2002-11-05 |archive-date=2020-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726132340/http://old.kons.gov.ba/main.php?id_struct=50&lang=4&action=view&id=780 |url-status=dead }}</ref> ter kandidat za vpis na [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|seznam Unescove svetovne dediščine]].<ref name="unesco">{{navedi splet |title=The historic urban site of Počitelj |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5092/ |website=whc.unesco.org |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=2019-03-25}}</ref> == Zemljepis == Počitelj leži v [[Hercegovina|Hercegovini]] na levem bregu reke [[Neretva|Neretve]] ob glavni cesti [[Mostar]]–[[Metković]], okoli 3 kilometre od Čapljine in 30 kilometrov južno od Mostarja. Jedro naselja je zgrajeno v naravnem [[kras|kraškem]] amfiteatru. == Zgodovina == [[Slika:Pocitelj Castle.JPG|sličica|levo|Počiteljski grad]] Najzgodnejša omemba Počitelja je znana iz listin kraljev [[Alfonso V. Aragonski|Alfonsa V.]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] iz let 1444 do 1448, najverjetneje pa je vas obstajala že prej. Datuma ustanovitve ni mogoče natančno določiti, vendar se domneva, da je utrjeno mesto skupaj s pripadajočimi naselji dal zgraditi bosanski kralj [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtko I.]] leta 1383.<ref name="historic-Počitelj-old.kons.gov.ba"/><ref name="Počitelj-Čelić-fmks.gov.ba">{{navedi splet |last1=Čelić |first1=Džemal |title=Počitelj na Neretvi – Urbanističko-arhitektonska studija s osvrtom na problematiku održavanja |url=https://www.fmks.gov.ba/nase-starine-vii-1959 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141220125157/https://www.fmks.gov.ba/nase-starine-vii-1959 |url-status=dead |archive-date=2014-12-20 |publisher=Naše starine VII - 1959 |access-date=2019-03-25 |language=sh |format=pdf |date=2014-12-20}}</ref><ref name="katalog.kgz.hr-Džemal-Čelić-Počitelj">{{navedi splet |title=Ing. arh. Džemal Čelić: Počitelj na Neretvi – Urbanističko-arhitektonska studija s osvrtom na problematiku održavanja |url=https://katalog.kgz.hr/pagesResults/bibliografskiZapis.aspx?&currentPage=1&searchById=10&sort=0&spid0=10&spv0=Jandri%C4%87%2C+Ljubo&xm0=1&selectedId=406000501 |website=katalog.kgz.hr - Katalog Knjižnica grada Zagreba |publisher=NAŠE starine : godišnjak Zavoda za zaštitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti N. R. Bosne i Hercegovine |access-date=2019-03-25 |language=sh |archive-date=2023-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231223201557/https://katalog.kgz.hr/pagesResults/bibliografskiZapis.aspx?&currentPage=1&searchById=10&sort=0&spid0=10&spv0=Jandri%C4%87,+Ljubo&xm0=1&selectedId=406000501 |url-status=dead }}</ref> Počitelj je veljal za upravno središče [[župa|župe]] Dubrava ter točko velikega strateškega pomena. V letih po padcu bosanske srednjeveške države in osmanskih osvajanjih, med 1463 in 1471, je mesto utrdil [[Vladislav Hercegović]] s podporo [[Dubrovniška republika|Dubrovnika]], ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] in papeža. Od te točke se je mesto še naprej razvijalo, zlasti v obdobju od 16. do 18. stoletja.<ref name="historic-Počitelj-old.kons.gov.ba"/><ref name="unesco"/><ref name="Počitelj-Čelić-fmks.gov.ba"/> V obdobju 1463–1471 je bila v mestu ogrska garnizija in je bilo utrjeno v strateško obrambno oporišče. Glej: [[Obzidano mesto Počitelj]]. Leta 1471 so mesto po krajšem obleganju osvojili Osmani in je ostalo del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] do [[Berlinski kongres|berlinskega kongresa]]. Od leta 1782 do 1879 je bil Počitelj sedež [[kadiluk]]a (območja oblasti [[kadi]]je, turškega sodnika) in od 1713 do 1835 središče vojaškega okraja. Po vzpostavitvi [[avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine|avstro-ogrske oblasti v Bosni in Hercegovini]] leta 1878 je Počitelj izgubil svoj strateški pomen in prebivalstvo se je zredčilo. Izguba strateške vloge mesta je pripomogla k ohranitvi njegove izvirne arhitekturne celote do danes. Celotno območje Počitelja in okolice je utrpelo veliko škodo med [[vojna v Bosni in Hercegovini|vojno v Bosni in Hercegovini]] 1992–1995.<ref>{{navedi knjigo |last=Gort |first=Jerald |title=Religion, Conflict and Reconciliation: Multifaith Ideals and Realities |year=2002 |publisher=Rodopi |isbn=90-420-1460-1 |page=347}}</ref><ref name="layton">{{navedi knjigo |last=Layton |first=Robert |title=Destruction and Conservation of Cultural Property |url=https://archive.org/details/destructionconse0000unse |year=2001 |publisher=Routledge |isbn=0-415-21695-8 |page=[https://archive.org/details/destructionconse0000unse/page/n192 171]}}</ref><ref name="sells">{{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |year=1998 |publisher=University of California Press |isbn=0-520-21662-8 |page=[https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell/page/103 103] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell/page/103}}</ref> Bombardiranje je uničilo mojstrovine islamske umetnosti in arhitekture iz 16. stoletja, velik del prebivalstva pa je bil [[etnično čiščenje|etnično očiščen]].<ref name="layton"/><ref name="sells"/> == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v naselju živelo 905 prebivalcev, od tega slabe tri četrtine [[Bošnjaki|Muslimanov]] in slaba petina [[Hrvati|Hrvatov]]. Ob popisu leta 2013 je imel Počitelj 799 prebivalcev, od tega približno tri petine Bošnjakov in dve petini Hrvatov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10243 |title=Čapljina - Popis 2013 u BiH |accessdate=2024-04-19 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Počitelj|Počitelj}} {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Čapljina]] 06nwczfccjmx18s2r6elb5jrw1657bx 0 581792 6653758 6546083 2026-03-31T13:37:20Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Split]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Dalmatia Tower | image = Dalmatia Tower at night.jpg | image_size = 300px | caption = | location = [[Split]], [[Hrvaška]] | coordinates = {{coord|43|31|13|N|16|27|04|E|region:HR|display=inline,title}} | status = Completed | start_date = 2015 | completion_date = 2023 | opened_date = | architect = Otto Barić | landlord = | owner = | cost = 80 milijonov € | floor_area = | top_floor = | floor_count = 27 | references = | building_type = poslovna stavba<br>hotel | architectural_style = neofuturizem | antenna_spire = 135 m | roof = 112 m | elevator_count = 8 | structural_engineer = | main_contractor = Tehnika d.d. | developer = Westgate Group | website = {{URL|https://slobodnadalmacija.hr/premium-2020/projekt-westgate-dalmatia-tower-za-marriott-hotel-spreman-1065197}} }}'''Dalmatia Tower''' je poslovna stolpnica in [[hotel]] v [[Split|Splitu na Hrvaškem]]. Nahaja se na križišču ulice Domovinskog rata in Dubrovačke ulice in je najvišja stavba na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO/VIDEO Dalmatia Tower postigao punu visinu od 135 metara|url=https://dalmatinskiportal.hr/vijesti/fotovideo-dalmatia-tower-postigao-punu-visinu-od-135-metara/133336|accessdate=2022-05-14|website=Dalmatinski portal|language=hr}}</ref> == Tehnične informacije == Dalmatia Tower je najvišja stavba Hrvaškem. Visok je 112 metrov in ima 27 nadstropij. Na strehi je 22 metrov visok jekleni jambor, ki poveča višino stolpa na 135 metrov. Ima tudi pet podzemnih nivojev, v katerih so parkirišča. Stavba ima osem dvigal. Štiri dvigala služijo nadstropjem od 3 do 15, kjer se nahaja pisarniški prostor, preostala štiri dvigala pa služijo nadstropjem 1, 2 in 16 do 27. Ta prostor zaseda hotel AC Hotels by Marriott, pri čemer je restavracija v prvem nadstropju, kongresni center v drugem nadstropju, spa, bazen in fitnes v 16. nadstropju, v ostalih pa hotelske sobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://slobodnadalmacija.hr/split/grad-split-napokon-izdao-uporabnu-dozvolu-najvecem-neboderu-u-hrvatskoj-znamo-i-kada-hotela-marriot-pocinje-s-radom-1306040|title=Grad Split napokon izdao uporabnu dozvolu najvećem neboderu u Hrvatskoj, znamo i kada hotel ‘Marriot‘ počinje s radom|publisher=}}</ref> == Zgodovina == [[Stavba]] je del kompleksa Westgate Towers, ki vključuje dva nebotičnika. Prvi, ki so ga zgradili, je bil 12-nadstropni, 55 metrov visok Westgate Tower A, v katerem je sedež Splitske banke, ki so ga začeli graditi sredi leta 2015 in odprli konec leta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split/clanak/id/452711/splicani-gustali-na-otvaranju-tornja-west-gate-zevrnja-ovo-je-pravi-ukras-grada-baldasar-drago-nam-je-sto-splitska-banka-ostaje-u-splitu|title=Otvoren toranj West Gate: Splićani guštaju u programu, političari puni hvale|publisher=}}</ref> Drugi stolp se je sprva imenoval Westgate Tower B, njegovo prvotno število nadstropij pa je bilo 17 z višino 75 metrov. Gradnja se je začela konec leta 2016, vendar so bila dela ob doseženem 17. nadstropju ustavljena za šest mesecev, dokler investitor ni pridobil novega gradbenega dovoljenja, ki je dovoljevalo postavitev dodatnih 10 nadstropij, zdaj skupaj 27. Dela na stolpu so se nadaljevala sredi leta 2018.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split/clanak/id/534982/split-ce-ipak-imati-najvisi-toranj-u-hrvatskoj-westgate-napokon-dobio-dozvolu-no-jedna-je-bitna-stvar-jos-uvijek-nejasna|title=Split će ipak imati najviši toranj u Hrvatskoj! Westgate dobio dozvolu, no jedna je bitna stvar još uvijek nejasna...|publisher=}}</ref> Konec leta 2017 je projekt Westgate prejel nagrado International Property Award za najboljšo poslovno stolpnico v Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=https://slobodnadalmacija.hr/novosti/biznis/clanak/id/521955/westgate-ne-prestaje-iznenaivati-javnost-dok-splicani-sa-zanimanjem-prate-kako-nice-najvisa-zgrada-u-hrvatskoj-ugledne-svjetske-kompanije-vec-su-bacile-oko-na-atraktivne-prostore|title=Westgate ne prestaje iznenađivati javnost: dok Splićani sa zanimanjem prate kako niče najviša zgrada u Hrvatskoj, ugledne svjetske kompanije već su 'bacile oko' na atraktivne prostore|publisher=}}</ref> Gradnja je bila zaključena leta 2023. == Glej tudi == * [[Seznam najvišjih stavb na Hrvaškem]] == Galerija == <gallery mode="nolines"> Slika:Westgate_Tower_B_opening_light_show.jpg|alt=Westgate Tower B opening light show| Odprtje Westgate Tower B Slika:Westgate_Tower_B_opening_fireworks.jpg|alt=Westgate Tower B opening fireworks| Westgate Tower B Slika:Westgate_Tower_night_construction_distant.jpg|alt=Westgate Tower B (Dalmatia Tower) with the last floor being finished| Westgate Tower B z dokončanjem zadnjega nadstropja Slika:Westgate_Tower_B_night_construction_view.jpg|alt=Westgate Tower B (Dalmatia Tower) night view from the 17th floor| Westgate Tower B (Dalmatia Tower) nočni pogled iz 17. nadstropja Slika:Westgate_Tower_B_day_construction_view.jpg|alt=Westgate Tower B (Dalmatia Tower) under construction, view from the 16th floor| Westgate Tower B (Dalmatia Tower) v gradnji, pogled iz 16. nadstropja Slika:Westgate_Tower_A_opening.jpg|alt=Westgate Tower A grand opening| Westgate Tower odprtje Slika:Westgate_Tower_A_day.jpg|alt=Westgate Tower A during the day| Westgate Tower A podnevi Slika:Westgate_Tower_A_construction.jpg|alt=Westgate Tower A under construction| Westgate Tower A v gradnji </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://westgategroup.hr/ Spletna stran Westgate Group] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2023]] [[Kategorija:Neofuturistična arhitektura]] [[Kategorija:Nebotičniki na Hrvaškem]] 6jkbu6ryctd83l306gesmd509cbciks 0 583329 6653869 6575869 2026-03-31T16:44:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653869 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | name = Veliki plamenec | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author1=BirdLife International |author-link=BirdLife International |title=''Phoenicopterus roseus'' |amends=2018 |date=2019 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22697360A155527405.en |access-date=15 February 2022}}</ref> | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | image = 010 Greater flamingos male and female in the Camargue during mating season Photo by Giles Laurent.jpg | image_caption = Samec in samica v [[Camargue]] | image2 = Phoenicopterus roseus (Rosaflamingo - Greater Flamingo) — Weltvogelpark Walsrode 2013.ogg | image2_caption = Oglašanje velikega plamenca | genus = Phoenicopterus | species = roseus | authority = [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1811 | synonyms = *''Phoenicopterus ruber roseus'' *''Phoenicopterus antiquorum''<ref name="laws">{{cite book |last1=de Klemm |first1=Cyrille |last2=Lausche |first2=Barbara J. |title=African Wildlife Laws |date=1987 |publisher=[[IUCN]] |isbn=2880320917 |page=1147 |url=https://books.google.com/books?id=5ysDEogqiJAC |access-date=23 March 2019}}</ref> }} '''Veliki plamenec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phoenicopterus roseus''''') je najbolj razširjena in največja vrsta iz družine [[plamenci|plamencev]]. Pogosti so v [[Stari svet|Starem svetu]], kjer se pojavlja v [[Severna Afrika|severni]] (obalni) in [[Podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]], na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] (južno od [[Himalaja|Himalaje]]), na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], v [[Levant]]u, [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]], [[Adenski zaliv|Adenskem zalivu]], [[Rdeče morje|Rdečem morju]] ter v [[Sredozemsko morje|sredozemskih]] državah [[Južna Evropa|južne Evrope]]. == Taksonomija == Velikega plamenca je leta 1811 opisal [[Peter Simon Pallas]]. Sprva so mislili, da pripada isti vrsti kot [[rdeči plamenec]] (''Phoenicopterus ruber''), vendar se zdaj ti dve vrsti štejeta za ločeni, saj se razlikujeta po obarvanosti glave, vratu, telesa in kljuna. Veliki plamenec nima podvrst, zato velja za [[Monotipski takson|monotipsko vrsto]].<ref name="hbw">{{cite book |last1=del Hoyo |first1=J. |last2=Collar |first2=N. |last3=Garcia |first3=E. F. J. |editor1-first=Josep |editor1-last=Del Hoyo |editor2-first=Andrew |editor2-last=Elliott |editor3-first=Jordi |editor3-last=Sargatal |editor4-first=David |editor4-last=Christie |editor5-first=Eduardo |editor5-last=De Juana |chapter=Greater Flamingo (''Phoenicopterus roseus'') |chapter-url=https://www.hbw.com/species/greater-flamingo-phoenicopterus-roseus |title=[[Handbook of the Birds of the World Alive]] |year=2020 |publisher=[[Lynx Edicions]] |access-date=23 March 2019 |location=[[Barcelona]], Spain |doi=10.2173/bow.grefla3.01 |s2cid=241655366 |chapter-url-access=subscription }}</ref> == Opis == Veliki plamenec je največja živeča vrsta plamencev,<ref name="origin">{{cite book |last1=Feduccia |first1=Alan |author-link1=Alan Feduccia |title=The Origin and Evolution of Birds |year=1999 |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=0300078617 |page=196 |edition=illustrated, reprint |url=https://books.google.com/books?id=8QRKV7eSqmIC |access-date=23 March 2019}}</ref> saj je v povprečju visok 110–150 cm in tehta 2–4 kg. Največji samci so bili zabeleženi z višino do 187 cm in težo 4,5 kg.<ref>{{cite web|title=Greater flamingo|url=http://en.tourduvalat.org/content/download/7378/73859/version/2/file/All+About+Greater+Flamingo.pdf|access-date=2008-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090226145743/http://en.tourduvalat.org/content/download/7378/73859/version/2/file/All+About+Greater+Flamingo.pdf|archive-date=2009-02-26|url-status=dead}}</ref> Večina [[Operjenost|perja]] je rožnato-bela, krovna [[Pero|peresa]] na krilih so rdeča, primarna in sekundarna letalna peresa pa črna. Kljun je rožnat z izrazitim črnim vrhom, noge pa so povsem rožnate. Oglašanje je podobno gosjemu gaganju. Piščanci so prekriti z mehkimi sivimi puhastimi peresi, mlajši nedorasli plamenci pa so svetlejši s temnimi nogami. Odrasli osebki, ki hranijo mladiče, prav tako postanejo svetlejši, vendar ohranijo značilne svetlo rožnate noge. Obarvanost izvira iz [[Karotenoid|karotenoidnih]] pigmentov v organizmih, s katerimi se plamenci prehranjujejo. Izločki [[Žleza oljnica|žleze oljnice]] vsebujejo karotenoide. Med gnezditveno sezono veliki plamenci pogosteje raznašajo te izločke po perju, s čimer okrepijo svojo barvo. To kozmetična uporaba oljnih izločkov se včasih opisuje kot »nanašanje ličil«.<ref name="Amat">{{cite journal|author=Amat, J.A.|author2=Rendón, M.A.|author3=Garrido-Fernández, J.|author4=Garrido, A.|author5=Rendón-Martos, M.|author6=Pérez-Gálvez, A.|name-list-style=amp|year=2011|title=Greater flamingos Phoenicopterus roseus use uropygial secretions as make-up|journal=Behavioral Ecology and Sociobiology|volume=65|issue=4|pages=665–673|doi=10.1007/s00265-010-1068-z|s2cid=30299643}}</ref> == Razširjenost == Najdemo ga v delih severne Afrike (vključno z obalnimi območji severne [[Alžirija|Alžirije]], [[Egipt|Egipta]] v notranjosti vzdolž reke [[Nil]], [[Libija|Libije]], [[Maroko|Maroka]] in [[Tunizija|Tunizije]]), v podsaharski Afriki ([[Kenija]], [[Madagaskar]], [[Ruanda]], [[Tanzanija]], [[Uganda]]), v južni Aziji (na obalnih območjih [[Bangladeš|Bangladeša]], [[Pakistan|Pakistana]], [[Indija|Indije]] in [[Šrilanka|Šrilanke]]), v zahodni Aziji ([[Bahrajn]], [[Ciper]], [[Irak]], [[Iran]], [[Oman]], [[Izrael]], [[Palestina]], [[Kuvajt]], [[Libanon]], [[Katar]] in [[Združeni arabski emirati]]). Prisoten je tudi v južni Evropi ([[Albanija]], [[Bolgarija]], [[Hrvaška]], [[Francija]] v [[Camargue|Camargueu]] in na [[Korzika|Korziki]], [[Grčija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Malta]], [[Monako]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]], [[Portugalska]], [[Španija]] in [[Balearski otoki]] ter [[Turčija]]).<ref name="gbif">{{gbif|id=4352332|taxon=Phoenicopterus roseus}}</ref> Najbolj severno znano gnezdišče se nahaja v [[Vreden|Zwillbrocker Vennu]] v zahodni [[Nemčija|Nemčiji]], blizu meje z [[Nizozemska|Nizozemsko]]. V Združenih arabskih emiratih so zabeležili gnezdenje na treh različnih lokacijah v emiratu [[Abu Dabi|Abu Dhabi]].<ref>{{Cite journal|last=Khan|first=Shahid|display-authors=etal|date=2017|title=Greater Flamingo (Phoenicopterus roseus): Important wintering sites and breeding records in the United Arab Emirates|journal=Zoology in the Middle East|volume=63|issue=3|pages=194–201|doi=10.1080/09397140.2017.1331586|s2cid=90286615}}</ref> V [[Gudžarat|Gudžaratu]], obalni zvezni državi na zahodu Indije, jih je mogoče opazovati v [[Nalsarovar|naravnem rezervatu]] [[Nalsarovar|Nal Sarovar]], rezervatu [[Khijadiya]], mestu [[Flamingo City]] in ptičjem rezervatu [[Jezero Thol|Thol]]. Tam ostanejo skozi celotno zimsko sezono.<ref>Koshti A.J. and Bony L.S (2016). "Ethology of greater flamingo in captivity", Undergraduate thesis submitted to St.Xavier's College, Ahmedabad, India.</ref> == Ekologija == Veliki plamenec prebiva na muljastih obrežjih in plitvih obalnih [[Laguna|lagunah]] s slano vodo. S svojimi nogami premeša mulj, nato pa posrka vodo skozi kljun in s posebnim filtrirnim sistemom izloči majhne [[Raki|rake]], slane kozice, semena (kot je [[riž]]), [[modrozelene alge]], mikroskopske organizme (npr. [[Diatomeja|diatomeje]]), ličinke žuželk (kot so [[Chironomidae|trzače]]) in [[Mehkužci|mehkužce]].<ref name=ADW>{{cite web |first1=Holle' |last1=Draughn |title=''Phoenicopterus roseus'' greater flamingo |url=https://animaldiversity.org/accounts/Phoenicopterus_roseus/|website=[[Animal Diversity Web]] |publisher=[[University of Michigan]] |access-date=18 August 2024}}</ref> Veliki plamenec se prehranjuje z glavo navzdol, pri čemer je njegova zgornja čeljust gibljiva in ni trdno pritrjena na lobanjo.<ref name="stanford-flamingo">{{cite web |title=Flamingo Feeding |website=[[Stanford University]] |url=http://www.stanford.edu/group/stanfordbirds/text/essays/Flamingo_Feeding.html |access-date=11 March 2013}}</ref> Tako kot vse vrste plamencev zvali eno kredasto belo [[jajce]] v gnezdo iz blata. == Življenjska doba == Povprečna življenjska doba v ujetništvu je po podatkih [[Zoo Basel|živalskega vrta v Baslu]] več kot 60 let.<ref name="vasel">{{cite web |title=Animals-Vögel-Flamingo |url=https://www.zoobasel.ch/en/tiere/tiere/voegel_tierbeschreibung.php?TiereID=149&ap3=1_7 |website=[[Basel Zoo]] |access-date=23 March 2019 |archive-date=2019-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191114075001/https://www.zoobasel.ch/en/tiere/tiere/voegel_tierbeschreibung.php?TiereID=149&ap3=1_7 |url-status=dead }}</ref> V divjini je povprečna življenjska doba 30–40 let.<ref>{{Cite web|url=https://animalcorner.org/animals/greater-flamingo/|title = Greater Flamingo - Facts, Diet & Habitat Information}}</ref> == Nevarnosti in plenilci == === Naravni === Odrasli veliki plamenci imajo malo naravnih plenilcev. Jajca in mladiče so lahko plen ptic [[ujede|ujed]], vran, galebov in štorklja [[afriški marabu|afriškega marabuja]] (''Leptoptilos crumenifer''). Ocenjuje se, da približno polovica plenjenja jajc in mladičev velikih plamencev povzroči [[rumenonogi galeb]] (''Larus michahellis'').<ref name="marwell">{{cite web |title=Greater flamingo (''Phoenicopterus roseus'') |url=https://www.marwell.org.uk/zoo/explore/animals/27/greater-flamingo |website=[[Marwell Zoo]] |access-date=23 March 2019}}</ref><ref>{{cite web |last1=Matthew |first1=Charles |title=Flamingos |url=https://www.birdlife.org/birds/flamingo |access-date=2 January 2024 |work=birdlife.org}}</ref> === Človek === Glavne nevarnosti za populacije plamencev so bakterije, toksini in onesnaženje vodnih virov, ki pogosto izvirajo iz industrijskih izpustov, ter posegi človeka v njihov naravni habitat. == V ujetništvu == Prva zabeležena izvalitev velikega plamenca je bila leta 1959 v [[Zoo Basel|živalskem vrtu Basel]]. V okviru vzrejnega programa tega živalskega vrta se je od takrat izvalilo več kot 400 ptic, pri čemer se od leta 2000 vsako leto izvali med 20 in 27 mladičev.<ref>{{cite news |title=Zolli feiert 50 Jahre Flamingozucht und Flamingosforschung |trans-title=50 years of flamingo breeding |work=[[Basler Zeitung]] |date=13 August 2008 |language=de |url=http://bazonline.ch/basel/dossier/zoo-basel/Zolli-feiert-50-Jahre-Flamingozucht-und-Flamingosforschung/story/26419827 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090322081331/https://bazonline.ch/basel/dossier/zoo-basel/Zolli-feiert-50-Jahre-Flamingozucht-und-Flamingosforschung/story/26419827 |archive-date=March 22, 2009}}</ref> Najstarejši znani veliki plamenec je bila ptica v živalskem vrtu v [[Adelaide]] v [[Avstralija|Avstraliji]], ki je poginila v starosti vsaj 83 let. Natančna starost ptice ni znana; ko je leta 1933 prispela v Adelaide, je bila že odrasla. Ptico so morali uspavati januarja 2014 zaradi zdravstvenih zapletov, povezanih s starostjo.<ref>{{cite news |last1=Kelton |first1=Sam |title=Greater, the 83-year-old Adelaide Zoo flamingo, dies |work=[[The Advertiser (Adelaide)|The Advertiser]] |date=31 January 2014 |url=https://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/greater-the-83yearold-adelaide-zoo-flamingo-dies/news-story/e250313a5c27314825154ea8bc49cb07 |access-date=31 January 2014}}</ref><ref>{{cite news |last=Fedorowytsch |first=Tom |title=Flamingo believed to be world's oldest dies at Adelaide Zoo aged 83 |work=[[ABC News (Avstralija)|ABC News]] |date=31 January 2014 |url=https://www.abc.net.au/news/2014-01-31/adelaide-zoo27s-83-year-old-flamingo-put-down/5230258 |access-date=31 January 2014}}</ref> {{Clr}}<gallery mode="packed" heights="150"> File:Greater flamingo egg.jpg|Jajce v Cincinnati Zoo File:Sub-adult Phoenicopterus roseus.jpg|Piščanec s sivim puhom File:The juvenile greater flamingo.jpg|Mladič v naravnem rezervatu Ghadira, Malta File:GreaterFlamingoSubAdultsAtPulicatLake.jpg|Nedrasli mladiči ob jezeru Pulicat, Indija File:Flamant Rose-Oran-Algerie.jpg|Rožnati plamenec ob jezeru Télamine, Oran, Alžirija </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Phoenicopterus roseus}} * [https://www.panoramio.com/photo/17019637 Performing greater flamingos in open field] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180109144450/http://www.panoramio.com/photo/17019637 |date=2018-01-09 }} * Greater flamingo - [http://sabap2.adu.org.za/docs/sabap1/097.pdf Species text] - ''The Atlas of Southern African Birds'' * [https://avibirds.com/rose-flamingo/ Article with video about Greater Flamingo at avibirds.com] {{Taxonbar|from=Q179863}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija: Taksoni, opisani leta 1811]] [[Kategorija:Plamenci]] bmg73lh9vau0zci9evlujz316r7oyml 0 583418 6654209 6434532 2026-04-01T10:16:38Z Kinvorezh 255396 6654209 wikitext text/x-wiki Krokarjev vzpon( {{Langx|hu|Hunyadi}} , {{Langx|de|Hunyadi – Aufstieg zur Macht}} ) je madžarsko-avstrijska biografska zgodovinska televizijska serija o [[János Hunyadi|Janosu Hunyadiju,]] očetu [[Matija Korvin|Matije Korvina]] in slavnemu ogrskemu vojskovodji, ki je branil Ogrsko in krščansko Evropo pred napadi Osmanskega cesarstva. Serija je bila premierno predvajana leta 2024. Produkcija je nastala po madžarski seriji romanov ''Hunyadi'' avtorja Móra Bána, glavni scenarist televizijske serije pa je bil Balázs Lengyel. == Igralska zasedba == {| class="wikitable" !Igralec !Lik !Opis |- |Gellért L. Kádár |[[János Hunyadi]] |Ogrski vojskovodja, plemič in začasno regent Ogrske, pogumen in zvest bojevnik, pripravljen zaščititi svoj narod, družino in Evropo pred turškimi vpadi. |- |Vivien Rujder |Elizabeta Szilágyi |Žena Janosa Hunyadija. Prikazana kot trdna in odločena ženska, ki je branila in se borila za dom v času Hunyadijeve odsotnosti. |- |Franciska Törőcsik |Mara Branković |Hčerka srbskega despota, ki je bila za zaščito svoje domovine prisiljena postati žena Sultana Murata II. |- |Ernő Fekete |[[Ulrik II. Celjski]] |Zadnji Celjski grof, knez, in ban Hrvaške, Dalmacije in Slavonije in zelo kratko tudi Ogrski regent in poveljnik. Kot ambiciozen diplomat, je izkoristil svoje družinske povezave in knežji status za večanje vpliva in približevanje Ogrski kroni, zaradi česar je postal eden izmed največjih nasprotnikov Hunyadijev. |- |László Gálffi |[[Sigismund Luksemburški]] |Kot Kralj Češke in Ogrske in Sveti rimski cesar, je bil Sigismund eden izmed pomembnejših oseb srednjega veka. |- |Mariann Hermányi |[[Elizabeta Luksemburška]] |Hčerka Kralja Sigismunda in Barbare Celjske, žena Alberta II. Nemškega in mati Ladislava Posmrtnega. |- |Murathan Muslu |[[Murat II.|Murat II]] |Sultan Osmanskega cesarstva, znan po močnih in dolgoletnih spopadih z krščanskimi narodi in širjenjem na Balkan. |- |Ulaşcan Kutlu |[[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II]] |Sin Murata II. katerega je nasledi kot Sultan Osmanskega cesarstva. Nadaljeval očetova osvajanja in spopade na Balkan, vendar je zaslovel po zasedbi Konstantinopla leta 1453. |- |Krisztián Csákvári |[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III]] |Poljski kralj, ki je bil povabljen prevzeti Ogrsko krono zaradi mladoletnosti Ladislava Posmrtnega, dejanskega naslednika krone. |- |Gábor Nagypál |[[Vlad II. Drakul|Vlad II Drakul]] |Vlaški vojvoda, Sigismundov vazal in zaveznik, ki je bil sprejet v Sigismundov Zmajev red, od koder je dobil vzdevek Drakul. |- |Dino Benjamin |[[Vlad III. Drakula|Vlad Tepeš - Drakula]] |Sin Vlada II. |- |Laurence Rupp |[[Albreht II. Nemški|Albert II. Nemški]] |Z poroko z Elizabeto Luksemburško je postal Sigismundov naslednik na Ogrskem in Češkem, in Sveti rimski cesar, čeprav njegova vladavina zaradi predčasne smrti ni dolgo trajala. |- |Eszter Ónodi |[[Barbara Celjska]] |Hčerka Hermana II. Celjskega, Ulrikova teta in Sigismundova žena. S poroko s Sigismundom je postala kraljica Ogrske, Češke in kasneje Sveta rimska cesarica. |- |[[Rade Šerbedžija]] |[[Đurađ Branković]] |Srbski despot, ki je z ogrsko pomočjo bojoval proti turškim vpadom, dokler ni izdal zaveznike in v zameno za mir sultanu predal svojo hčerko Maro. |} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Hunyadi]] [[Kategorija:Viri CS1 v madžarščini (hu)]] [[Kategorija:Zgodovinske televizijske serije]] [[Kategorija:Madžarske televizijske serije]] [[Kategorija:Avstrijske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2024]] rq42l7cpmsh3zkpbswo7n3y18s3alec 0 583429 6653974 6530848 2026-03-31T20:43:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653974 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Vročica Lassa | synonyms = hemoragična mrzlica Lassa | image = LassaBoy.png | image_size = 220px | caption = Izobraževalno gradivo za splošno javnost o vročici Lassa | alt = | pronounce = | field = [[infektologija]] | symptoms = [[vročina]], [[glavobol]], [[krvavitev|krvavitve]]<ref name=WHO2016/> | complications = popolna ali delna, trajna ali začasna [[gluhost|izguba sluha]]<ref name=WHO2016/> | onset = 1–3 tedne po izpostavljenosti<ref name=WHO2016/> | duration = | causes = [[virus Lassa]]<ref name=WHO2016/> | risks = izpostavljenost [[glodavci|glodavcem]] v [[zahodna Afrika|zahodni Afriki]]<ref name=WHO2016/> | diagnosis = laboratorijsko testiranje<ref name=WHO2016/> | differential = [[ebola]], [[malarija]], [[trebušni tifus]]<ref name=WHO2016/> | prevention = | treatment = podporno zdravljenje,<ref name=WHO2016/> [[ribavirin]] <ref name=sms/> | medication = | prognosis = ~ 1-% tveganje za smrt ob ustreznem zdravljenju<ref name=WHO2016/> | frequency = 400.000 primerov okužbe letno<ref name=Ogbu_2007/> | deaths = 5.000 smrti letno<ref name=Ogbu_2007/> }} '''Vročica Lassa''' ali '''hemoragična mrzlica Lassa''' je vrsta [[hemoragična mrzlica|hemoragične mrzlice]], ki jo povzroča [[Virus Lassa|virus Lassa]] iz družine [[Arenavirus|arenavirusov]] in se pojavlja v zahodni Afriki (v deželah ob Gvinejskem zalivu).<ref name="sms">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?page=2&query=Vro%C4%8Dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 5. 2025.</ref><ref name=nijz>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-lassa/|title=Hemoragična mrzlica Lassa|date=23. 10. 2024|accessdate=6. 5. 2025|website=www.nijz.si|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije|archive-date=2025-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20250506113657/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-lassa/|url-status=dead}}</ref><ref name="WHO2016" /> Gre za [[zoonoza|zoonozo]], rezervoar pa so miši.<ref name=sms/> Pri mnogih okuženih osebah poteka subklinično (ne povzroča simptomov),<ref name="WHO2016" /> lahko pa se med drugim izrazi z visoko [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavoboli]], bolečinami v mišicah, izgubo sluha, redkeje tudi [[Krvavitev|krvavitvami]] v številnih organih in šokom.<ref name="WHO2016" /><ref name=sms/> Tveganje za smrtni izid bolezni je okoli 1-odstotno; smrt običajno nastopi v prvih dveh tednih od nastopa simptomov.<ref name="WHO2016" /> Med preživelimi bolniki jih ima okoli ena četrtina [[gluhost|izgubo sluha]], ki pa se pri okoli polovici bolnikov popravi v obdobju treh mesecev.<ref name="WHO2016">{{cite web|title=Lassa fever|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs179/en/|website=WHO|access-date=2 November 2016|date=March 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101083748/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs179/en/|archive-date=1 November 2016}}</ref><ref name="Lassa fever">{{Cite web |title=Lassa fever |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/lassa-fever |access-date=2022-04-29 |website=www.who.int |language=en |archive-date=22 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201122123950/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/lassa-fever |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-03-04 |title=Lassa Fever {{!}} CDC |url=https://www.cdc.gov/vhf/lassa/index.html |access-date=2022-04-29 |website=www.cdc.gov |language=en-us |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422000944/https://www.cdc.gov/vhf/lassa/index.html |url-status=live }}</ref> Ljudje se običajno okužijo ob stiku s sečem ali iztrebki okuženih miši.<ref name=WHO2016/> Bolezen se lahko širi tudi s človeka na človeka.<ref name=WHO2016/><ref>{{Cite journal |last1=Asogun |first1=Danny A |last2=Günther |first2=Stephan |last3=Akpede |first3=George O |last4=Ihekweazu |first4=Chikwe |last5=Zumla |first5=Alimuddin |date=December 2019 |title=Lassa fever: epidemiology, clinical features, diagnosis, management and prevention |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10090415/1/Zumla_AAM_Accepted%20Lassa%20fever%20IDCNA%20submisison%20Asogun%20et%20al.pdf |journal=Infectious Disease Clinics |volume=33 |issue=4 |pages=933–951 |doi=10.1016/j.idc.2019.08.002 |pmid=31668199 |s2cid=204969863 |access-date=28 April 2023 |archive-date=28 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428062547/https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10090415/1/Zumla_AAM_Accepted%20Lassa%20fever%20IDCNA%20submisison%20Asogun%20et%20al.pdf |url-status=live }}</ref> Postavitev diagnoze le na osnovi simptomov je težavna.<ref name=WHO2016/> Za potrditev diagnoze se opravi laboratorijsko testiranje, s katerim potrdijo prisotnost virusne RNK, protiteles proti virusu ali samega virusa v celični kulturi.<ref name=WHO2016/> Bolezni s podobno simptomatiko so [[ebola]], [[malarija]], [[trebušni tifus]] in [[rumena mrzlica]].<ref name=WHO2016/> [[Cepivo]] ne obstaja.<ref name="Yun2012">{{Cite journal | last1 = Yun | first1 = N. E. | last2 = Walker | first2 = D. H. | doi = 10.3390/v4102031 | title = Pathogenesis of Lassa Fever | journal = Viruses | volume = 4 | issue = 12 | pages = 2031–2048 | year = 2012 | pmid = 23202452 | pmc =3497040 | doi-access = free }}</ref> Preprečevanje okužb zajema ukrepe za preprečitev stikov z bolniki, tako da je treba okužene osamiti, ter ukrepe za zmanjšanje stikov z okuženimi mišmi in njihovimi izločki.<ref name="WHO2016" /> Zdravljenje je [[Podporno zdravljenje|podporno]], zlasti usmerjeno v nadomeščanje tekočin za preprečitev izsušitve in lajšanje simptomov.<ref name="WHO2016" /> Uporablja se tudi protivirusno zdravilo [[ribavirin]], ki se daje parenteralno,<ref name="sms" /><ref name="WHO2016" /> vendar pa so dokazi o njegovi učinkovitosti šibki.<ref name="Eb2019">{{cite journal |last1=Eberhardt |first1=KA |last2=Mischlinger |first2=J |last3=Jordan |first3=S |last4=Groger |first4=M |last5=Günther |first5=S |last6=Ramharter |first6=M |title=Ribavirin for the treatment of Lassa fever: A systematic review and meta-analysis. |journal=International Journal of Infectious Diseases |date=October 2019 |volume=87 |pages=15–20 |doi=10.1016/j.ijid.2019.07.015 |pmid=31357056|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Salam|first1=Alex|last2=Cheng|first2=Vincent|last3=Edwards|first3=Tansy|last4=Olliaro|first4=Piero|last5=Sterne|first5=Jonathan|last6=Horby|first6=Peter|date=July 2021|title=Time to reconsider the role of ribavirin in Lassa fever|journal=PLOS Neglected Tropical Diseases|volume=15|issue=7|pages=e0009522|doi=10.1371/journal.pntd.0009522|pmid=34237063|pmc=8266111|doi-access=free}}</ref> Bolezen so prvič opisali v 50-ih letih prejšnjega stoletja.<ref name="WHO2016" /> Virus so prvič osamili leta 1969, in sicer pri bolniku iz vasi Lassa v [[Nigerija|Nigeriji]].<ref name="WHO2016" /><ref>{{cite journal|vauthors=Frame JD, Baldwin JM, Gocke DJ, Troup JM|title=Lassa fever, a new virus disease of man from West Africa. I. Clinical description and pathological findings|journal=Am. J. Trop. Med. Hyg.|volume=19|issue=4|pages=670–6|date=1 July 1970|pmid=4246571|doi=10.4269/ajtmh.1970.19.670}}</ref> Vročica Lassa je sorazmerno pogosta okužba v zahodni Afriki, vključno z [[Nigerija|Nigerijo]], [[Liberija|Liberijo]], [[Sierra Leone|Sierro Leone]], [[Gvineja|Gvinejo]] in [[Gana|Gano]].<ref name="WHO2016" /><ref name="Ogbu_2007">{{cite journal|vauthors=Ogbu O, Ajuluchukwu E, Uneke CJ|year=2007|title=Lassa fever in West African sub-region: an overview|journal=Journal of Vector Borne Diseases|volume=44|issue=1|pages=1–11|pmid=17378212|quote=Lassa fever is endemic in West Africa.}}</ref> Letno se okuži 300.000 do 500.000 ljudi, umre pa jih okoli 5.000.<ref name="Ogbu_2007"/><ref name="BMJ2017">{{cite journal |last1=Houlihan |first1=Catherine |last2=Behrens |first2=Ron |title=Lassa fever |journal=BMJ |volume=358 |date=12 July 2017 |pages=j2986 |doi=10.1136/bmj.j2986 |pmid=28701331|s2cid=206916006 }}</ref> {{TOC limit}} == Simptomi in bolezenski znaki == Pri večini okuženih (okoli 80 %) poteka subklinično, kar pomeni, da se simptomi ne razvijejo ali so šibki.<ref name=nijz/> V primeru simptomatske bolezni se znaki in simptomi pojavijo 7 do 21 dni po izpostavljenosti okužbi.<ref name=CDC2019Symptoms>{{cite web |title=About Lassa Fever |url=https://www.cdc.gov/lassa-fever/about/index.html |website=CDC |access-date=7 February 2025 |language=en-us |date=31. 1. 2025}}</ref> Pri večini simptomatskih bolnikov so simptomi blagi in lahko zajemajo [[Vročina|vročino]], utrujenost, splošno oslabelost in [[glavobol]].<ref name=CDC2019Symptoms/> Pojavijo se lahko tudi [[vneto žrelo|vneto grlo]], [[Bolečina v mišicah|bolečine v mišicah]], [[slabost]], [[driska]], [[kašelj]] in bolečine v trebuhu.<ref name=nijz/> Pri 20 % bolnikov se pojavijo hujši simptomi, kot so krvavitve iz dlesni ter zunanje krvavitve in notranje krvavitve v različnih organih, [[Bolečina v prsih|bolečina v prsih]] in težave z dihanjem, [[bruhanje]] in [[Cirkulatorni šok|cirkulatorni šok]] (nevarno znižanje krvnega tlaka).<ref name=CDC2019Symptoms/> Pri nekaterih bolnikih pride do otekanja obraza, epileptičnih napadov ter večorganske odpovedi.<ref name=nijz/> Dolgotrajnejši zaplet je lahko [[izguba sluha]].<ref name=CDC2019Symptoms/> Pri okuženih nosečnostih obstaja 95-odstotno tveganje za [[Spontani splav|spontani splav]].<ref name=CDC2019Symptoms/> Klinično je vročico Lassa težko razločiti od drugih virusnih hemoragičnih mrzlic, kot je [[ebola]].<ref name=WHO2016/> Kombinacija [[faringitis]]a, bolečine za [[prsnica|prsnico]], [[Proteinurija|proteinurije]] (prisotnosti prekomerne količine beljakovin v seču) in vročine kaže z večjo specifičnostjo na vročico Lassa.<ref name=McCormick1987>{{cite journal |vauthors=McCormick JB, King IJ, Webb PA, Johnson KM, O'Sullivan R, Smith ES, Trippel S, Tong TC |title=A Case-Control Study of the Clinical Diagnosis and Course of Lassa Fever |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-infectious-diseases_1987-03_155_3/page/444 |journal=The Journal of Infectious Diseases |volume=155 |issue=3 |pages=445–455 |date=March 1987 |pmid=3805772 |doi=10.1093/infdis/155.3.445}}</ref><ref name="Lassa fever"/> V primeru smrtnega izhoda le-ta običajno nastopi v prvih 14 dneh od pojava simptomov.<ref name=CDC2019Symptoms/> Smrt nastopi pri približno 1 % bolnikov z vročico Lassa.<ref name=CDC2019Symptoms/> Pri bolnikih, pri katerih je potrebna hospitalizacija, je smrtnost okoli 15–20-odstotna.<ref name=CDC2019Symptoms/> Tveganje za smrtni izid je večje pri nosečnicah.<ref name=CDC2019Symptoms/> Pri novorojenčnih, dojenčkih in majhnih otrocih se lahko pojavijo edemi, abdominalna distenzija in krvavitve; simptomatiko opisujejo tudi kot »sindrom oteklega dojenčka«. <ref name=JAMA2018>{{cite journal|author1=David Greenky|author2=Barbara Knust|author3=Eric J. Dziuban|title=What Pediatricians Should Know About Lassa Virus|journal=[[JAMA Pediatrics]]|year=2018|volume=172|issue=5|pages=407–408|doi=10.1001/jamapediatrics.2017.5223|pmid=29507948|pmc=5970952}}</ref> == Virologija == Bolezen povzroča virus Lassa, ki spada v družino [[Arenavirusi|arenavirusov]] – gre za viruse z enoverižno bisegmentirano RNK in z [[virusna ovojnica|ovojnico]].<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Peterson|first1=A. Townsend|last2=Moses|first2=Lina M.|last3=Bausch|first3=Daniel G.|date=2014-08-08|title=Mapping Transmission Risk of Lassa Fever in West Africa: The Importance of Quality Control, Sampling Bias, and Error Weighting|journal=PLOS ONE|volume=9|issue=8|pages=e100711|doi=10.1371/journal.pone.0100711|pmid=25105746|issn=1932-6203|pmc=4126660|bibcode=2014PLoSO...9j0711P|doi-access=free}}</ref> Bolj specifično spadajo med arenaviruse starega sveta. Poznanih je sedem linij: I, II in III iz [[Nigerija|Nigerije]];<ref>{{Cite journal |last1=Bowen |first1=M. D. |last2=Rollin |first2=P. E. |last3=Ksiazek |first3=T. G. |last4=Hustad |first4=H. L. |last5=Bausch |first5=D. G. |last6=Demby |first6=A. H. |last7=Bajani |first7=M. D. |last8=Peters |first8=C. J. |last9=Nichol |first9=S. T. |date=August 2000 |title=Genetic diversity among Lassa virus strains |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_2000-08_74_15/page/6992 |journal=Journal of Virology |volume=74 |issue=15 |pages=6992–7004 |doi=10.1128/jvi.74.15.6992-7004.2000 |issn=0022-538X |pmc=112216 |pmid=10888638}}</ref> IV iz [[Sierra Leone|Sierre Leone]], [[Gvineja|Gvineje]] in [[Liberija|Liberije]];<ref name=mrf>{{Cite journal |last1=Wiley |first1=Michael R. |last2=Fakoli |first2=Lawrence |last3=Letizia |first3=Andrew G. |last4=Welch |first4=Stephen R. |last5=Ladner |first5=Jason T. |last6=Prieto |first6=Karla |last7=Reyes |first7=Daniel |last8=Espy |first8=Nicole |last9=Chitty |first9=Joseph A. |last10=Pratt |first10=Catherine B. |last11=Di Paola |first11=Nicholas |last12=Taweh |first12=Fahn |last13=Williams |first13=Desmond |last14=Saindon |first14=Jon |last15=Davis |first15=William G. |date=December 2019 |title=Lassa virus circulating in Liberia: a retrospective genomic characterisation |journal=The Lancet. Infectious Diseases |volume=19 |issue=12 |pages=1371–1378 |doi=10.1016/S1473-3099(19)30486-4 |issn=1474-4457 |pmid=31588039|doi-access=free }}</ref> V iz [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]] in [[Mali|Malija]];<ref name=mrf/> VI iz [[Togo|Toga]]<ref>{{Cite journal |last1=Whitmer |first1=Shannon L. M. |last2=Strecker |first2=Thomas |last3=Cadar |first3=Daniel |last4=Dienes |first4=Hans-Peter |last5=Faber |first5=Kelly |last6=Patel |first6=Ketan |last7=Brown |first7=Shelley M. |last8=Davis |first8=William G. |last9=Klena |first9=John D. |last10=Rollin |first10=Pierre E. |last11=Schmidt-Chanasit |first11=Jonas |last12=Fichet-Calvet |first12=Elisabeth |last13=Noack |first13=Bernd |last14=Emmerich |first14=Petra |last15=Rieger |first15=Toni |date=March 2018 |title=New Lineage of Lassa Virus, Togo, 2016 |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=24 |issue=3 |pages=599–602 |doi=10.3201/eid2403.171905 |issn=1080-6059 |pmc=5823357 |pmid=29460758}}</ref> in VII iz [[Benin]]a.<ref>{{Cite journal |last1=Mateo |first1=Mathieu |last2=Hortion |first2=Jimmy |last3=Perthame |first3=Emeline |last4=Picard |first4=Caroline |last5=Reynard |first5=Stéphanie |last6=Journeaux |first6=Alexandra |last7=Germain |first7=Clara |last8=Carnec |first8=Xavier |last9=Baillet |first9=Nicolas |last10=Borges-Cardoso |first10=Virginie |last11=Pietrosemoli |first11=Natalia |last12=Vallve |first12=Audrey |last13=Barron |first13=Stéphane |last14=Jourjon |first14=Ophélie |last15=Lacroix |first15=Orianne |date=December 2022 |title=Pathogenesis of recent Lassa virus isolates from lineages II and VII in cynomolgus monkeys |journal=Virulence |volume=13 |issue=1 |pages=654–669 |doi=10.1080/21505594.2022.2060170 |issn=2150-5608 |pmc=9037461 |pmid=35437094}}</ref> ===Prenašanje=== [[Slika:Mastomys natalensis.jpg|left|thumb|Mnogosesna miš (''Mastomys natalensis''), naravni rezervoar virusa Lassa]] Virus Lassa se najpogosteje prenese na človeka iz drugih živali, in sicer glodavcev vrste mnogosesna miš (''Mastomys natalensis'').<ref name=Rich2003>{{Cite journal|last1=Richmond|first1=J. K.|last2=Baglole|first2=D. J.|title=Lassa fever: Epidemiology, clinical features, and social consequences|doi=10.1136/bmj.327.7426.1271|journal=BMJ|volume=327|issue=7426|pages=1271–1275|year=2003|pmid=14644972|pmc=286250}}</ref> Gre verjetno za najbolj pogosto vrsto miši v ekvatorialnem delu Afrike, ki se pogosto nahaja tudi v bivališčih, v nekaterih delih Afrike pa jo tudi uživajo kot specialiteto.<ref name=Rich2003/><ref name=Werner2004>{{cite book|editor-last=Werner|editor-first=Dietrich|title=Biological Resources and Migration|publisher=Springer|year=2004|page=363|isbn=978-3-540-21470-0|url=https://archive.org/details/biologicalresour0000unse/page/363}}</ref> Mnogosesne miši se hitro razmnožujejo in imajo številen zarod ter pogosto naseljujejo človeška naselja, s čimer se povečuje tveganje za stik s človekom. Nahaja se v zahodnih, osrednjih in vzhodnih predelih afriške celine.<ref name=Go2012>{{cite journal|last1=Goeijenbier|first1=Marco|last2=Wagenaar|first2=Jiri|last3=Goris|first3=Marga|last4=Martina|first4=Byron|last5=Henttonen|first5=Heikki|last6=Vaheri|first6=Antti|last7=Reusken|first7=Chantal|last8=Hartskeerl|first8=Rudy|last9=Osterhaus|first9=Albert|last10=Van Gorp|first10=Eric|title=Rodent-borne hemorrhagic fevers: under-recognized, widely spread and preventable – epidemiology, diagnostics and treatment|journal=Critical Reviews in Microbiology|date=7 June 2012|volume=39|issue=1|pages=26–42|doi=10.3109/1040841X.2012.686481|pmid=22670688|s2cid=31217913|url=}}</ref> Okužena miš, ki prenaša bolezen, izloča virus s sečem in iztrebki celotno svoje preostalo življenje, kar pomeni znatno tveganje za izpostavljenost ljudi virusu.<ref name=Go2012/> Večje tveganje za okužbo imajo prebivalci ruralnih predelov, kjer se nahajajo tudi okužene miši. Do okužbe pride z neposredno ali posredno izpostavljenostjo okuženim mišjim izločkom preko vdihavanja ali z zaužitjem. Poglavitni način okužbe je verjetno vdihavanje drobnih delcev ([[aerosol|aerosolov]]) okuženega materiala. Okužba je možna tudi preko stika okuženega materiala s poškodovano kožo ali [[Sluznica|sluznico]]. Možen je tudi prenos okužbe z okužene osebe, kar predstavlja tveganje za okužbo tudi za zdravstvene delvace, ki skrbijo za bolnike z vročico Lassa. Virus se nahaja v bolnikovem seču tri do devet tednov od prvotne okužbe, s [[Semenska tekočina|semensko tekočino]] pa lahko bolnik prenese okužbo na drugega človeka tudi tri mesece po tem, ko se je okužil.<ref name=Rich2003/><ref name=PHE>{{cite web|publisher=Public Health England|url=https://www.gov.uk/guidance/lassa-fever-origins-reservoirs-transmission-and-guidelines|title=Lassa fever: origins, reservoirs, transmission and guidelines|archive-url=https://web.archive.org/web/20160202152827/https://www.gov.uk/guidance/lassa-fever-origins-reservoirs-transmission-and-guidelines|archive-date=2 February 2016|date=5 September 2014|access-date=1 April 2016}}</ref><ref name=WHO>{{cite web|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs179/en/|title=Lassa fever|work=Media Centre Fact Sheet No 179|publisher=World Health Organization|access-date=26 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150605052251/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs179/en/|archive-date=5 June 2015}}</ref> ==Diagnoza== [[Slika:454277-Q-GYI14-255(1).jpg|thumb|Laboratorijska tehnika v Nigeriji, oblečena v zaščitno opremo, ki pripravljata vzorce za testiranje na vročico Lassa.]] Za diagnosticiranje vročice Lassa ter določanje poteka bolezni se uporablja več laboratorijskih preiskav. Če laboratorijski testi niso na voljo, je lahko diagnosticiranje bolezni oteženo. V afriških državah, kjer se pojavlja vročica Lassa, se pojavljajo tudi druge vročinske bolezni, kot sta [[malarija]] in [[trebušni tifus]], ki lahko povzročajo podobne simptome.<ref name=":1" /> Kadar je vodilni simptom [[bolečina v trebuhu]], pogosto pride do napačne diagnoze [[apendicitis]]a ali [[črevesna invaginacija|črevesne invaginacije]], kar vodi v zapoznelo zdravljenje vročice Lassa z [[ribavirin]]om.<ref>{{cite journal|last1=Dongo|first1=A. E.|last2=Kesieme|first2=E. B.|last3=Iyamu|first3=C. E.|last4=Okokhere|first4=P. O.|last5=Akhuemokhan|first5=O. C.|last6=Akpede|first6=G. O.|year=2013|title=Lassa fever presenting as acute abdomen: a case series|journal=Virology Journal|volume=10|pages=124|doi=10.1186/1743-422X-10-123|pmid=23597024|pmc=3639802 |doi-access=free }}</ref> Za potrditev diagnoze se opravi laboratorijska preiskava krvi, s katero potrdijo prisotnost virusne RNK, protiteles proti virusu<ref name=nijz/> ali samega virusa v celični kulturi.<ref name=WHO2016/> == Zdravljenje == Zdravljenje je predvsem [[Podporno zdravljenje|podporno]] in [[Simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]]. Pri hujšem poteku bolezni je za povečanje ugodnega izida bolezni pomembno zgodnje intenzivno podporno zdravljenje, ki vključuje tudi nadomeščanje tekočin za preprečevanje [[Izsušitev|izsušitve]] (dehidracije).<ref name=WHO2016/> Uporablja se tudi [[protivirusno zdravilo]] [[ribavirin]], ki naj bi imelo najboljšo učinkovitost, če ga bolnik dobi v prvih šestih dneh bolezni, <ref name=nijz/> vendar pa gre za [[Nenamenska uporaba zdravila|nenamensko uporabo zdravila]] (zdravilo nima uradne odobritve za to indikacijo). Učinkovitost ni povsem dokazana.<ref name=WHO2016/> ===Zdravila=== Protivirusno zdravilo [[ribavirin]] je vključeno v priporočila za zdravljenje mrzlice Lassa,<ref name=WHO2016/><ref>{{Cite journal |last1=Salam |first1=Alex P. |last2=Duvignaud |first2=Alexandre |last3=Jaspard |first3=Marie |last4=Malvy |first4=Denis |last5=Carroll |first5=Miles |last6=Tarning |first6=Joel |last7=Olliaro |first7=Piero L. |last8=Horby |first8=Peter W. |date=2022-03-30 |title=Ribavirin for treating Lassa fever: A systematic review of pre-clinical studies and implications for human dosing |journal=PLOS Neglected Tropical Diseases |language=en |volume=16 |issue=3 |pages=e0010289 |doi=10.1371/journal.pntd.0010289 |issn=1935-2735 |pmc=9000057 |pmid=35353804 |doi-access=free }}</ref> vendar so dokazi o njegovi učinkovitosti šibki.<ref name=Eb2019/> Nekateri podatki celo kažejo, da lahko v določenih primerih poslabša izide bolezni.<ref name=Eb2019/> Kot podporno zdravljenje so lahko potrebni nadomeščanje tekočin, transfuzije krvi in zdravila za zdravljenje prenizkega krvnega tlaka. Uporablja se tudi intravensko zdravljenje z [[interferon]]om.<ref name= Adewuyi>{{Cite journal |last1=Adewuyi |first1=G. M. |last2=Fowotade |first2=A. |last3=Adewuyi |first3=B. T. |date=2009 |title=Lassa Fever: Another Infectious Menace |url=https://www.ajol.info/index.php/ajcem/article/view/43407 |journal=African Journal of Clinical and Experimental Microbiology |language=en |volume=10 |issue=3 |doi=10.4314/ajcem.v10i3.43407 |issn=1595-689X |doi-access=free |access-date=28 April 2023 |archive-date=28 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428060934/https://www.ajol.info/index.php/ajcem/article/view/43407 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Baize |first1=Sylvain |last2=Pannetier |first2=Delphine |last3=Faure |first3=Caroline |last4=Marianneau |first4=Philippe |last5=Marendat |first5=Ingrid |last6=Georges-Courbot |first6=Marie-Claude |last7=Deubel |first7=Vincent |date=2006-04-01 |title=Role of interferons in the control of Lassa virus replication in human dendritic cells and macrophages |journal=Microbes and Infection |language=en |volume=8 |issue=5 |pages=1194–1202 |doi=10.1016/j.micinf.2006.02.002 |pmid=16621649 |issn=1286-4579|doi-access=free }}</ref> ===Nosečnost=== Če pride do okužbe pri nosečnici v poznem zadnjem trimesečju nosečnosti, je potrebna sprožitev poroda, saj se s tem izboljša prognoza oziroma verjetnost preživetja za mater.<ref>{{cite journal |vauthors=Price ME, Fisher-Hoch SP, Craven RB, McCormick JB |title=A prospective study of maternal and fetal outcome in acute Lassa fever infection during pregnancy |journal=BMJ |volume=297 |issue=6648 |pages=584–7 |date=September 1988 |pmid=3139220 |pmc=1834487 |doi=10.1136/bmj.297.6648.584 }}</ref> Virus namreč izraža afiniteto za posteljico in druga dobro prekrvljena tkiva. Ne glede na ukrepe je verjetnost za preživetje nerojenega otroka le ena proti deset, zatorej je zdravljenje vedno usmerjeno v reševanje materinega življenja.<ref name="Samuel">{{cite web|last1=Samuel|first1=Daso|title=Lassa fever... What you need to know.|url=http://www.aaua.edu.ng/a/health_centre/files/Lassa_fever_97.pdf|access-date=1 February 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170625074524/http://www.aaua.edu.ng/a/health_centre/files/Lassa_fever_97.pdf|archive-date=25 June 2017}}</ref><ref>{{Cite journal |last=OKOGBENIN |first=SYLVANUS |title=CLINICAL FEATURES AND MANAGEMENT OF LASSA FEVER. |url=https://cdn.who.int/media/docs/default-source/blue-print/day1_session1_1_sylvanus-okogbenin_lassa-vaccine-meeting_nigeria.pdf?sfvrsn=14a26bbf_3 |journal=World Health Organization |pages=34 |access-date=13 March 2024 |archive-date=13 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240313044553/https://cdn.who.int/media/docs/default-source/blue-print/day1_session1_1_sylvanus-okogbenin_lassa-vaccine-meeting_nigeria.pdf?sfvrsn=14a26bbf_3 |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Zoonoze]] loshh9ai466xh467k188dluw7ps396i 0 583747 6654112 6490444 2026-04-01T04:46:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Špansko-muslimanska vojna 1172-1212 | place = Osrednji in južni [[Iberski polotok]] | partof = [[Rekonkvista]] | image = Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg | caption = [[Bitka pri Las Navas de Tolosa]] (Francisco de Paula Van Halen, 1864) | date = 1172–1212 | result = Zmaga hispano-krščanske zveze<br />* Zaton almohadskega kalifata<br />* Kastiljska osvojitev osrednje Iberije<br />* Tretje obdobje taifa kraljestev | combatant1 = [[Kraljevina Kastilija]]<br />* [[Red svetega Jakoba]]<br />* [[Red Calatrava]]<br />[[Aragonska krona]]<br />[[Kraljevina Navara]] (do 1195, 1211–1212)<br />[[Kraljevina Leon]] (do 1195, 1211–1212)<br />[[Kraljevina Portugalska]]<br />[[Templarji]]<br />Križarji iz severne Evrope | combatant2 = [[Almohadski kalifat]]<br />[[Kraljevina Navara]] (1196–1197)<br />[[Kraljevina Leon]] (1196–1197) | commander1 = '''[[Alfonz VIII. Kastiljski]]'''<br />[[Diego López II. de Haro]]<br />[[Rodrigo Jiménez de Rada]]<br />'''[[Alfonz II. Aragonski]]'''<br />'''[[Peter II. Aragonski]]'''<br />[[Pedro de Montaigú]]<br />'''[[Sancho VI. Navarski]]'''<br />'''[[Sancho VII. Navarski]]'''<br />'''[[Ferdinand II. Leonski]]'''<br />'''[[Alfonz I. Portugalski]]'''<br />'''[[Sancho I. Portugalski]]'''<br />[[Gualdim Pais]] | commander2 = '''[[Jusuf I. (almohadski kalif)|Jusuf I.]]''' (padel v boju)<br /> '''[[Jakub al-Mansur]]'''<br /> '''[[Muhamed al-Nasir]]'''<br /> ʿĪsā ibn Abī Ḥafṣ ibn ʿĀlī<br /> [[Pedro Fernández de Castro Kastiljski]]<br /> '''[[Sancho VII. Navarski]]''' (1196–1197)<br /> '''[[Ferdinand II. Leonski]]''' (1196–1197) }} '''Špansko-muslimanska vojna 1172–1212''' <ref group="nota">V srednjem veku so krščanska kraljestva na Iberskem polotoku veljala za španska, kar dokazujejo srednjeveški dokumenti, kot je ''Estoria de España'' kralja Alfonza X.</ref> je bila vojaški spopad med krščanskimi kraljestvi Kastilije, Aragonije, Navare in Portugalske ter Almohadskim kalifatom v obdobju, ko je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] potekala [[rekonkvista]]. Vojna se je začela, ko je almohadski [[kalif]] [[Abu Jakub Jusuf I.|Jusuf I.]] leta 1171 iz [[Cuenca, Španija|Cuence]] napadel [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]] in se končala 40 let pozneje, leta 1212 z zmago krščanskih kraljestev v bitki pri Las Navas de Tolosa, kljub temu je po bitki še prišlo do manjših spopadov. == Ozadje == Med [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] je na Iberskem polotoku padel [[Almoravidi|Almoravidski kalifat]], kar je privedlo do [[Taifa|drugega obdobja Taif]]. [[Almohadi]] so na polotok prispeli leta 1146,<ref>{{Navedi knjigo|title=Edging Toward Iberia|url=https://books.google.com/books?id=YBspDwAAQBAJ|publisher=University of Toronto Press|date=2017-01-01|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-4875-0123-5|language=en|first=Jean|last=Dangler}}</ref> na katerem pa so kristjani pred njimi že osvojili Santarém, [[Lizbona|Lizbono]], Tortoso in Tarragono. Almohadi so Taif osvojili šele leta 1173. Izkoristili so dejstvo, da je bil Alfonz VIII. Kastiljski še mlad in leta 1172 napadli [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]] in s tem začeli vojno.<ref name="dup-0-14">{{Navedi knjigo|title=Breve historia de la Reconquista|url=https://books.google.com/books?id=Fq5vEAAAQBAJ|publisher=Nowtilus|date=2018-09-19|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-9967-966-2|language=es|first=José Ignacio de la|last=Torre}}</ref> == Vojne == === Prva faza (1172–1197) === ==== Cuenca ==== Leta 1172 je Jusuf I. iz Cuence na Kastilijo začel vrsto napadov in uničil več manjših kastiljskih obmejnih garnizij. Poskušal je zavzeti tudi Huete, vendar mu ni uspelo in se je bil prisiljen umakniti. Alfonz VIII. Kastiljski je to priložnost izkoristil in začel protinapad nad mestom Cuenca,<ref>{{Navedi knjigo|title=La dinámica política|url=https://books.google.com/books?id=Ivqa_OgIIIEC&pg=PA0|publisher=Ediciones AKAL|date=2005-01-01|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-7090-433-2|language=es|first=María del Pilar Rábade|last=Obradó|first2=Eloísa Ramírez|last2=Vaquero|first3=Juan F. Utrilla|last3=Utrilla}}</ref> iz katerega je izvirala velika nevarnost, saj so ga Almohadi uporabljali kot oporišče v svojih nenehnih napadih na Kastilijo.<ref name="dup-0-14"/> Mesto je bilo dobro utrjeno, zato je Alfonz VIII. s pomočjo Alfonza II. Aragonskega najprej izvedel dolgo obleganje in leta 1177 mesto zavzel. Leta 1183 je osvojil tudi Alarcón.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historia de Buciegas: Un pueblo español|url=https://books.google.com/books?id=c9EkDwAAQBAJ|publisher=Vision Libros|date=2017-05-22|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-9011-662-3|language=es|first=Antonio Checa|last=Sainz}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Castilla y León frente al Islam: estrategias de expansión y tácticas militares (siglos XI-XIII)|url=https://books.google.com/books?id=xFO1dGwHK60C|publisher=Universidad de Sevilla|date=1998|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-472-0421-2|language=es|first=Francisco García|last=Fitz}}</ref> ==== Portugalski vpadi na ozemlje Almohadov ==== Leta 1178 je Sancho I., portugalski princ, proti Almohadom začel vojni pohod. Napadel je [[Sevilja|Seviljo]] in požgal Triano.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Muslim Spain and Portugal: A Political History of al-Andalus|url=https://www.google.pt/books/edition/Muslim_Spain_and_Portugal/NFfJAwAAQBAJ?hl=pt-PT&gbpv=1&dq=Even+more+damaging+were+the+raids+by+the+Portuguese+in+the+areas+to+the+west&pg=PA234&printsec=frontcover|publisher=Routledge|date=2014-06-11|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-317-87041-8|language=en|first=Hugh|last=Kennedy}}</ref> Nekaj let pozneje, leta 1182 ali 1183, je nova portugalska odprava, sestavljena iz lokalnih vojsk [[Lizbona|Lizbone]] in Santaréma, oplenila pokrajino Aljarafe, ki je zahodno od Sevilje in je polna vasi ter oljčnih nasadov in ob tem zajela številne ujetnike.<ref name=":0" /> ==== Santarém ==== Spomladi leta 1184 se je [[Abu Jakub Jusuf I.|Abu Jakub Jusuf]] odločil, da bo napadel Santarém, tega je branil Afonso I. Portugalski. Ko je izvedel za napad Abuja Jusufa, je Ferdinand II. Leónski s svojimi s svojimi vojaki odšel v Santarém, da bi podprl Alfonza I.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Thirteenth Century: A World History|url=https://books.google.com/books?id=D3JuDwAAQBAJ|publisher=McFarland|date=2018-09-18|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-4766-7185-7|language=en|first=Richard|last=Bressler}}</ref> Abu Jusuf je menil, da ima dovolj vojakov, da zadrži obleganja, zato je poslal ukaz, naj del njegove vojske odide v Lizbono in obkoli tudi to mesto. Ukazi so bili napačno interpretirani, in ko je njegova vojska videla, da je veliko število moških zapustilo bitko, je nastala zmeda in vojska se je začela umikati. Abu Jusuf je bil, medtem ko je poskušal ponovno zbrati svoje vojake, ranjen in umrl 29. julija 1184.<ref>{{Navedi knjigo|title=Warfare in the Age of Crusades: Europe|url=https://books.google.com/books?id=jpMREQAAQBAJ|publisher=Pen and Sword Military|date=2024-01-18|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-5267-3018-3|language=en|first=Brian Todd|last=Carey}}</ref> ==== Južna Portugalska ==== [[Jakub al-Mansur]], novi almohadski kalif, se je po osvojitvi Silvesa <ref>{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Muslim Spain|url=https://books.google.com/books?id=cbfORLWv1HkC|publisher=BRILL|date=1992|accessdate=2024-08-16|isbn=978-90-04-09599-1|language=en|first=Salma Khadra|last=Jayyusi|first2=Manuela|last2=Marín}}</ref> odločil, da bo napadel [[Portugalska|Portugalsko]]. Jakubu so se pridružile sile iz [[Sevilja|Sevilje]] in [[Granada|Granade]]<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=The Reconquest Kings of Portugal: Political and Cultural Reorientation on the Medieval Frontier|url=https://books.google.com/books?id=I2CCDAAAQBAJ|publisher=Springer|date=2008-11-28|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-230-58313-9|language=en|first=S.|last=Lay}}</ref> in oblegale Silves, vendar je operacije prepustil v roke lokalnih enot in večino svojih ekspedicijskih sil odpeljal v Córdobo.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.medievalists.net/files/09012338.pdf|title=The Conquest of Silves: A Contemporary Narrative}}</ref> V Córdobi se je kalif srečal z ambasadorjem Alfonza VIII. Kastiljskega in podpisala sta premirje,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Muslim Spain|url=https://books.google.com/books?id=cbfORLWv1HkC|publisher=BRILL|date=1992|accessdate=2024-08-16|isbn=978-90-04-09599-1|language=en|first=Salma Khadra|last=Jayyusi|first2=Manuela|last2=Marín}}</ref> kar je bila dobra novica za Jakuba, saj se je lahko osredotočil na kampanjo proti Portugalski. Vdrl je v Alentejo in mesto Torres Novas se je predalo,<ref>{{Navedi knjigo|title=Governing the Empire: Provincial Administration in the Almohad Caliphate (1224-1269) : Critical Edition, Translation, and Study of Manuscript 4752 of the Hasaniyya Library in Rabat Containing 77 Taqādīm ("appointments")|url=https://books.google.com/books?id=Hl5_--mK8q4C|publisher=BRILL|date=2012-10-01|accessdate=2024-08-16|isbn=978-90-04-23333-1|language=en|first=Pascal|last=Buresi|first2=Hicham El|last2=Aallaoui}}</ref>začel je z obleganjem mesta [[Tomar]], vendar mu ga ni uspelo zavzeti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Grove Encyclopedia of Medieval Art and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=FtlMAgAAQBAJ|publisher=Oxford University Press|date=2012|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-19-539536-5|language=en|first=Colum|last=Hourihane}}</ref> Glavni cilj al Mansura je bil zavzeti Santarém, ki ga je oblegel leta 1190, vendar so ga Sancho I. in angleški križarji premagali. Kampanja je bila neuspešna.<ref name=":1" /> Leta 1191 je Jakub drugič poskušal ponovno osvojiti Silves. Osvojil je Alcácer do Sal, Torres Novas in pozneje mesta Palmela, Coina in Almada. Mesto Leirija je bilo uničeno, Almohadi pa so vdrli vse do severa, do okolice [[Coimbra|Coimbre]]. Ponovno je osvojil tudi grad Alvor, katerega prebivalci so bili pobiti leta 1189. Za drugo obleganje Silvesa je Jakub pripeljal štirikrat več oblegalnih strojev, kot so jih imeli branilci. Obleganje je začel konec junija in končal 25. julija kot almohadsko zmago.<ref name=":2"/> Po podpisu petletnega premirja s Sanchom<ref name=":3"/> se je Jakub vrnil v [[Afrika|Afriko.]] Mejo je potisnil proti severu, do reke [[Tajo]], Portugalski pa je na jugu pustil le eno pomembno trdnjavo v Évori. ==== Alarcos ==== '''Kastiljska kampanja v Al-Andalusu leta 1195''' Alfonz VIII. je po izteku premirja z Almohadi prejel novico, da je Jakub al-Mansur v [[Marakeš|Marakešu]] hudo bolan in da je njegov brat Abu Jahja, guverner [[Al Andaluz]]a, prečkal [[Sredozemsko morje|Sredozemlje]] ter se razglasil za kralja in zavzel Marakeš. Izkoristil je priložnost in začel ekspedicijo na območje Sevilje. Po uspešnem zatrtju bratovih ambicij Jakubu ni preostalo drugega, kot da vodi ekspedicijo proti kristjanom, ki so zdaj ogrožali njegov imperij na Iberskem polotoku. 4. julija je Jakub s svojo vojsko prečkal prelaz Muradal (danes Despeñaperros) in napredoval po ravnini Salvatierra. Konjeniški oddelek [[Kalatravski red|reda Calatrava]] in nekaj vitezov z bližnjih gradov so poskušali zbrati novice o moči Almohada in njegovi smeri, vendar so jih obkolili muslimanski izvidniki in jih skoraj pobili, vendar so informacije vseeno uspeli posredovati kastiljskemu kralju. '''Bitka pri Alarcosu''' Alfonso je zbral svoje sile v [[Toledo|Toledu]] in se odpravil proti Alarcosu, kraj, ki je označeval južno mejo njegovega kraljestva in kjer so gradili trdnjavo. Druga španska krščanska kraljestva so se bala, da bo Almohadom uspelo, zato je Alfonz VIII sprejel ponudbe za pomoč od Alfonza IX iz Leona in Sancha VI. iz Navare. Ker pa je videl, da bodo potrebovali veliko časa, da pridejo, se je odločil, da se bo z Almohadi spopadel sam. Ko se je 16. julija pojavila vojska Almohadov [[Jakub al-Mansur]] ni sprejel bitke ne ta ne naslednji dan, saj je svojim silam raje dal počitek. Toda zgodaj naslednji dan, 18. julija, pa so se Almohadi za boj postavili okoli majhnega hriba, imenovanega La Cabeza, ne daleč stran od Alarcosa. To je bila strašna vojska, katere moč je Alfonso močno podcenjeval. Kastiljski kralj je večino svoje težke konjenice združil v strnjeno telo, ki je imelo približno 8.000 mož, in poveljstvo zaupal Diegu Lópezu II iz Hara. Sam kralj naj bi ji sledil z vojsko in vojaškimi redovi. Večina vitezov se je obrnila na levo stran in po hudem boju porazila alandalske sile Ibn Sanadida. Minile so tri ure; ravno popoldne, v hudi vročini, utrujenosti in izstrelkih, ki so kar naprej padali nanje, so oklepni vitezi terjali svoj davek. Alfonz je z vsemi preostalimi silami napredoval v spopad, a se je znašel v napadu z vseh strani in pod dežjem puščic. Nekaj časa se je boril z roko v roki, dokler ga njegova telesna straža ni skoraj na silo odstranila iz boja; pobegnili so proti Toledu. Kastiljska vojska je bila uničena skupaj z večino odredov, ki so jo podpirali; gospodar Vizkaje se je poskušal prebiti skozi obroč sovražnikovih sil, vendar se je moral nazadnje z le delom svojih vitezov zateči v nedokončano trdnjavo Alarcos. Grad &nbsp;je bil obkoljen in v njem je bilo ujetih približno 3.000 ljudi, od tega polovica žensk in otrok. Kraljevega sovražnika Pedra Fernándeza de Castra, ki je v akciji le malo sodeloval, je Amir poslal na pogajanja o predaji; Diegu Lópezu in preživelim so dovolili oditi, 12 vitezov pa pustili kot talce za plačilo velike odkupnine. ==== Po Alarcosu: Kastiljsko-leonska vojna 1196-1197 ==== Kastiljska vojska je bila uničena.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Age of Wars of Religion, 1000-1650: An Encyclopedia of Global Warfare and Civilization|url=https://books.google.com/books?id=vdQWAQAAIAAJ|publisher=Greenwood Press|date=2006|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-313-33733-8|language=en|first=Cathal J.|last=Nolan}}</ref> Izid bitke je za več let pretresel stabilnost Kastiljskega kraljestva in vsi bližnji gradovi so se predali ali bili zapuščeni: Malagón, Benavente, Calatrava la Vieja, Caracuel in Torre de Guadalferza,<ref>{{Navedi knjigo|title=La Orden Calatrava: Religión, Guerra y Negocio|url=https://books.google.com/books?id=kFuNB56g8EAC|publisher=EDAF|date=2008-11-26|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-414-2066-3|language=es|first=Jesús de las|last=Heras}}</ref> pot v [[Toledo]] pa je bila odprta. Vendar sta imeli obe strani precejšnje izgube, vključno z Almohadi, ki niso mogli nadaljevati svoje kampanje. Almohadi so sklenili zavezništvo z leónskim kraljem Alfonsom IX., ker je bil jezen na Alfonza VIII., saj ga ta v bitki v Alarcosu ni počakal.<ref>{{Navedi knjigo|title=Rulers and Realms in Medieval Iberia, 711-1492|url=https://books.google.com/books?id=Euh3DwAAQBAJ|publisher=McFarland|date=2018-11-09|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-4766-3372-5|language=en|first=Timothy M.|last=Flood}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Queen's Hand: Power and Authority in the Reign of Berenguela of Castile|url=https://books.google.com/books?id=X_cYijB12GEC|publisher=University of Pennsylvania Press|date=2012-08-16|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-8122-0626-5|language=en|first=Janna|last=Bianchini}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://trace.tennessee.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=2268&context=utk_graddiss|title=The Battle of Las Navas de Tolosa: The Culture and Practice of Crusading in Medieval Iberia|accessdate=2025-05-13|archive-date=2024-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604201903/https://trace.tennessee.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=2268&context=utk_graddiss|url-status=dead}}</ref> Po tem je Alfonz IX. Leónski (s pomočjo Almohada in Navare) napovedal vojno Kastiliji, ki jo je podprla Aragonija, je Alfonz VIII začel invazijo na Léon, pri čemer je zavzel mesta Castroverde de Campos, Alba de Tormes, Ardón, Coyanza in Castro de los Judíos de Mayorga. Približal se je tudi Benaventu (kjer je bil Alfonz IX. s svojo vojsko) in vdrl vse do Bierzoja (blizu Portugalske) ter poskušal zavzeti Astorgo, vendar mu ni uspelo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Construir la identidad en la Edad Media: Poder y memoria en la Castilla de los siglos VII a XV|url=https://books.google.com/books?id=wrtYAgAAQBAJ|publisher=Univ de Castilla La Mancha|date=2010-09-13|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-9044-025-4|language=es|first=José Antonio Jara|last=Fuente|first2=Geroges|last2=Martin|first3=Isabel Alonso|last3=Anton|first4=Francisco Ruiz|last4=Gómez}}</ref> Leta 1197 je Alfonz IX. ponovno zavzel Castro de los Judíos de Mayorga, Alfonz VIII. pa Bárcena de la Abadía, Carpio in Pozuelo. Almohadi so poskušali vdreti tudi v Kastilijo in oblegali Toledo, Maquedo, Talavero de la Reina in Santa Olalla, vendar so uspeli le v zadnjem. Ta mesta sta branila Diego López II. de Haro in Fernando Ruiz de Azagra, gospodar Albarracina.<ref>{{Navedi knjigo|title=Colección de crónicas de Castilla|url=https://books.google.com/books?id=HOZAAQAAMAAJ|publisher=Imprenta de don Antonio de Sancha|date=1783|accessdate=2024-08-16|language=es}}</ref> Almohadi so zavzeli tudi Plasenco, Mount Angio in Turgelo. Ta spopad se je zaključil z kastiljsko zmago<ref>{{Navedi knjigo|title=Routledge Revivals: Medieval Iberia (2003): An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=OzArDwAAQBAJ|publisher=Routledge|date=2017-07-05|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-351-66578-0|language=en|first=E. Michael|last=Gerli}}</ref>, vseeno pa ni prišlo do ozemeljskih sprememb, saj so papeške države posredovale v sporu in obsodile obe kraljestvi, ker nista odobravali poroke med Alfonsom IX in kastiljsko Berengarijo, ker bi ta pripeljala do miru<ref name=":4"/> med Kastilijo in Leonom. Na koncu je do poroke vendarle prišlo in leta 1197 med obema kraljestvoma prišlo do premirja. Kastiljsko kraljestvo in Almohadi so prav tako podpisali premirje, ki je trajalo vse do leta 1211.<ref>{{Navedi knjigo|title=Estoria Delos Godos: Critical Edition and Introduction|url=https://books.google.com/books?id=JiFZAAAAMAAJ|publisher=Society for the Study of Medieval Languages and Literature|date=2006|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-907570-17-2|language=en|first=Aengus|last=Ward}}</ref> === Druga faza (1211–1212) === ==== Pred bitko pri Las Navas de Tolosa ==== Alfonz VIII. se je znašel v nevarnem položaju: zaskrbljujoča možnost izgube Toleda in celotne doline reke [[Tajo]]. Kralj je zato leta 1211 prosil [[Papež Inocenc III.|papeža Inocenca III.]], naj oznani križarski pohod <ref>{{Navedi knjigo|title=Relaciones políticas y guerra: la experiencia castellano-leonesa frente al Islam, siglos XI-XIII|url=https://books.google.com/books?id=3o0CJVLbZKIC|publisher=Universidad de Sevilla|date=2002|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-472-0708-4|language=es|first=Francisco García|last=Fitz}}</ref>, na katerega se niso odzvali le njegovi kastiljski podložniki, ampak tudi aragonski kralj Peter II., navarski kralj Sancho VII., vojaški redovi, kot so [[Kalatravski red]], [[Templjarji|templjarji,]] red Svetega Jakoba in [[Suvereni malteški viteški red|Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza]], ter križarji z vse [[Evropa|Evrope]].<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Las Navas de Tolosa: La batalla del castigo|url=https://books.google.com/books?id=LB31EAAAQBAJ|publisher=Desperta Ferro Ediciones|date=2024-03-06|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-128068-1-6|language=es|first=Francisco García|last=Fitz}}</ref> Sovražnosti so se začele leta 1211, ko je Alfonz VIII. prekršil premirje, sklenjeno z Almohadi, in napadel andaluzijsko ozemlje. Al-Nasir je bil prisiljen posredovati in se istega leta izkrcal na Iberskem polotoku. Medtem ko so kristjani opustošili deželo Jaén, so Almohadi presegli Sierro Moreno in trdnjavo Salvatierra<ref>{{Navedi knjigo|title=Historia de España comentada con Pablo Salvat|url=https://books.google.com/books?id=gbn6EAAAQBAJ|publisher=Letrame Grupo Editorial|date=2024-03-12|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-1068-267-2|language=ca|first=Ignacio|last=Galán}}</ref>, najpomembnejšo utrdbo reda Calatrava, saj so Almohadi zavzeli grad Calatrava<ref name=":5"/>. Junija 1212 je Alfonz VIII. zavzel mesta: Guadalerzas, Malagón, Calatravo in Caracuel.<ref>{{Navedi knjigo|title=الارك ٨٩٢|url=https://books.google.com/books?id=961BjzS6ggIC|publisher=Univ de Castilla La Mancha|date=1996|accessdate=2024-08-16|isbn=978-84-89492-34-9|language=es|first=Ricardo Izquierdo|last=Benito|first2=Francisco Ruiz|last2=Gómez|first3=Universidad de Castilla-La|last3=Mancha}}</ref> ==== Bitka pri Las Navas de Tolosa ==== Bitka pri Las Navas de Tolosa, v islamski zgodovini znana kot bitka pri Al-Uqabu, je potekala 16. julija 1212 in je bila pomembna prelomnica v rekonkvisti in srednjeveški zgodovini Španije. Krščanskim silam kastiljskega kralja Alfonza VIII. so se v boju proti almohadskim muslimanskim vladarjem južne polovice Iberskega polotoka pridružile vojske njegovih tekmecev, Sancha VII. iz Navare in Petra II.&nbsp;Aragonskega. Kalif al-Nasir&nbsp;je vodil almohadsko vojsko, ki so jo sestavljali ljudje iz vsega almohadskega kalifata. Julija 16 se so Alfonz VIII, Peter II Aragonski in Sancho VII Navarski borili proti almohadskemu kalifu Mohamedu al-Nasirju v Navas de Tolosa (blizu Svete Elene). Bitka se je odvijala razmeroma od blizu, tako da niti Almohadi niti kristjani v boju, v katerem je prevladovalo bližnje streljanje, niso mogli uporabiti lokostrelcev. Krščanski vitezi so v spopadu medsebojnem boju premagali Almohade. Krščanski vitezi iz reda Santiago so prebili<ref>{{Navedi knjigo|title=Battles Map by Map|url=https://books.google.com/books?id=ReMbEAAAQBAJ|publisher=Dorling Kindersley Limited|date=2021-05-06|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-241-53185-3|language=en|last=DK}}</ref> obrambo Almohadov in povzročili velike izgube. Kralj Sancho VII. je svoje viteze vodil skozi vrzele in napadele kalifa, ki je bil obdan s telesno stražo afriških sužnjev. Čeprav je sprva veljalo, da so bili ti možje priklenjeni, da bi preprečili pobeg, se zdaj domneva, da gre za napačen prevod besede ''serried'', ki se nanaša na gosto formacijo. Navaračani, ki jih je vodil njihov kralj Sancho VII., so se prebili skozi to telesno stražo. Kalif je pobegnil, Mavri pa so bili z velikimi izgubami poraženi. Zmagoviti kristjani so zajeli vojne nagrade, vključno s šotorom in zastavo Mohameda al-Nasirja, ki so jih izročili papežu Inocencu III.<ref>{{Navedi knjigo|title=Crusading and Chronicle Writing on the Medieval Baltic Frontier: A Companion to the Chronicle of Henry of Livonia|url=https://books.google.com/books?id=xkEHDAAAQBAJ|publisher=Routledge|date=2016-04-22|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-317-15679-6|language=en|first=Marek|last=Tamm|first2=Linda|last2=Kaljundi|first3=Carsten Selch|last3=Jensen}}</ref> '''Po bitki pri Las Navas de Tolosa''' Krščanske izgube so znašale približno 2.000 mož, muslimanske pa približno 20.000 mož. Med pomembnimi krščanskimi žrtvami so bili Pedro Gómez de Acevedo (red Calatrave), Alvaro Fernández de Valladares (red Santiago) in Gomes Ramires (templjarski vitez). [[El Cid|Ruy Díaz]] (red Calatrava) je bil hudo ranjen in je moral odstopiti. Ta bitka velja za eno najpomembnejših bitk v rekonkvisti in za najpomembnejšo bitko tega obdobja. V osmih dneh po končani bitki so kristjani premagali muslimane tudi v mestih Úbeda in Baeza. Kljub veliki zmagi Alfonz VII ni nadaljeval svoje kampanje in je raje pustil svoje vojake počivati. Kmalu po tej bitki leta 1214 je bilo podpisano premirje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Noticias y documentos para la historia de Baeza|url=https://books.google.com/books?id=kThAAAAAYAAJ|publisher=Estab. Tip. de los señores Rubio|date=1884|accessdate=2024-08-16|language=es|first=Fernando de Cózar|last=Martínez}}</ref> == Posledice == Uničujoč poraz Almohadov je bistveno pospešil njihov propad na Iberskem polotoku in, desetletje pozneje, tudi [[Magreb|Magrebu]]<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=DK Eyewitness Travel Guide Morocco|url=https://books.google.com/books?id=LQ55DQAAQBAJ|publisher=Dorling Kindersley Limited|date=2017-02-01|accessdate=2024-08-16|isbn=978-0-241-30469-3|language=en|first=D. K.|last=Travel}}</ref>. To je dalo dodaten zagon krščanski rekonkvisti in močno zmanjšalo že tako upadajočo moč Mavrov na Iberskem polotoku, ki so se kmalu razdelili na manjša muslimanska kraljestva. Mohamed al-Nasir ni prebolel poraza te bitke, odšel je v Marakeš in bil tam vse do smrti <ref>{{Navedi knjigo|title=Morocco: From Empire to Independence|url=https://books.google.com/books?id=Mhy9DwAAQBAJ|publisher=Simon and Schuster|date=2013-10-01|accessdate=2024-08-16|isbn=978-1-78074-455-1|language=en|first=C. R.|last=Pennell}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Historia general de España y de sus Indias, desde los tiempos más remotos hasta nuestro días: tomada de las principales historias, crónicas y anales que acerca de los sucesos ocurridos en nuestra patria se han escrito|url=https://books.google.com/books?id=ok1AAQAAMAAJ|publisher=Librería de D.A. de San Martín|date=1864|accessdate=2024-08-16|language=es|first=Victor|last=Gebhardt}}</ref>zaprt v svoji palači. Kastilija je osvojila osrednjo Španijo in nekaj desetletij pozneje osvojila še nekatera ozemlja v južni Španiji, kot so [[Sevilla]], [[Kordova|Córdoba]] in Jaén.<ref name=":6" /> Aragon naj bi med letoma 1228 in 1231 osvojil [[Majorka|Majorko]], leta 1238 pa [[Valencija|Valencijo]]. Edina država taifa, ki je preživela po sredini 13. stoletja, je bilo kraljestvo Granada. Po tem spopadu je bilo Granadsko kraljestvo izolirano vse do krščanske osvojitve kraljestva med letoma 1482 in 1492, ki je tudi pomenila konec rekonkviste. == Opombe == {{sklici|group=nota}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Španije]] tny7giqxr4p013fxt59wppgtpagbzdd 0 583795 6654056 6442498 2026-03-31T23:18:28Z JayCubby 240666 ([[c:GR|GR]]) [[File:Arabslavers.jpg]] → [[File:A long line of men are marching with their hands thrust thro Wellcome V0041263.jpg]] better image 6654056 wikitext text/x-wiki [[File:French language map of Central and Eastern Africa 1862.jpg|thumb|Zemljevid v francoskem jeziku, ki prikazuje glavne transsaharske trgovske poti (1862)]] '''Transsaharska trgovina''' je trgovina med [[podsaharska Afrika|podsaharsko Afriko]] in [[Severna Afrika|Severno Afriko]], ki zahteva potovanje čez [[Sahara|Saharo]]. Čeprav se je ta trgovina začela v [[prazgodovina|prazgodovini]], je vrhunec trgovine trajal od 8. stoletja do začetka 17. stoletja n. št. Sahara je imela nekoč drugačno podnebje in okolje. V [[Libija|Libiji]] in [[Alžirija|Alžiriji]] so bili vsaj od leta 7000 pr. n. št. prisotni živinoreja (reja ovac in koz), velika naselja in [[lončarstvo]]. Govedo je bilo v osrednjo Saharo (Ahaggar) vneseno med 4000 in 3500 pr. n. št. Izjemne [[Skalna umetnost|skalne poslikave]] (datirane od 3500 do 2500 pr. n. št.) v sušnih regijah prikazujejo rastlinstvo in živalstvo, ki ga v sodobni puščavi ni.<ref name="Shillington">{{cite book |last=Shillington |first=Kevin |author-link= |orig-year=1989 |year=1995 |title=History of Africa |url=https://archive.org/details/historyofafrica00shil |url-access=registration |edition=Second |publisher=St. Martin's Press |location=New York |page=[https://archive.org/details/historyofafrica00shil/page/32 32] |isbn=0-333-59957-8}}</ref> Kot [[puščava]] je Sahara zdaj sovražno prostranstvo, ki ločuje sredozemsko gospodarstvo od gospodarstva porečja reke [[Niger (reka)|Niger]]. Kot poudarja Fernand Braudel, se prečkanje takšnega območja, zlasti brez mehaniziranega prevoza, splača le, če izjemne okoliščine povzročijo, da pričakovani dobiček odtehta stroške in nevarnost.<ref>{{cite book|last=Braudel|first=Fernand|url=https://www.khanacademy.org/partner-content/big-history-project/agriculture-civilization/first-cities-states/a/the-ghana-empire-1|title=The Ghana Empire (article)|publisher=Harper & Row|year=1984|series=Civilization and Capitalism|volume=III|language=en|author-link=Fernand Braudel|access-date=2020-05-29}}</ref> Trgovino so opravljale karavane kamel. Po besedah ​​​​magrebskega raziskovalca [[Ibn Batuta|Ibn Batute]], ki je nekoč potoval s karavano, je povprečna karavana štela 1000 kamel, nekatere karavane pa so bile velike tudi do 12.000.<ref>{{cite news |first=David |last=Rouge |url=https://www.reuters.com/article/latestCrisis/idUSL1621182 |title=Saharan salt caravans ply ancient route |work=Reuters |date=21 February 2007 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.yale.edu/ynhti/curriculum/units/2007/2/07.02.06.x.html |title=An African Pilgrim-King and a World-Traveler: Mansa Musa and Ibn Battuta}}</ref> Karavane so vodili visoko plačani [[Berberi]], ki so poznali puščavo in so lahko zagotovili zaščito pred drugimi puščavskimi nomadi. Preživetje karavan je bilo odvisno od skrbnega usklajevanja: tekače so poslali naprej v oaze, da so karavani dostavili vodo, ko je bila še nekaj dni oddaljena, saj karavane običajno niso mogle prenesti dovolj za celotno potovanje. Sredi 14. stoletja našega štetja je Ibn Batuta prečkal puščavo iz Sijilmase preko rudnikov soli v Taghazi do oaze Oualata. Vodnik je bil poslan naprej, voda pa je bila pripeljana iz Oualate, da bi pričakala karavano, in sicer na štiridnevno potovanje.<ref>{{cite book | editor1-last = Gibb | editor1-first = H.A.R. | editor2-last = Beckingham | editor2-first = C.F. | title = The Travels of Ibn Baṭṭūṭa, A.D. 1325–1354 | volume=4 | place = London | year = 1994 | publisher = Hakluyt Society | isbn = 978-0-904180-37-4 | pages=948–49 }}</ref> Na transsaharskih trgovskih poteh sta se izmenjevali tudi [[kultura]] in [[religija]]. Številne zahodnoafriške države so sčasoma sprejele [[Arabska abeceda|arabsko pisavo]] in religijo Severne Afrike, kar je povzročilo njihovo vključitev v muslimanski svet.<ref>{{Cite book|title=Golden Trade of the Moors|url=https://archive.org/details/goldentradeofmoo0000bovi|last=Bovill|first=E.W.|publisher=Oxford University Press|year=1958}}</ref> == Zgodnja transsaharska trgovina == [[Image:Oualata 02.jpg|thumb|Stavba v Oualati, jugovzhodna Mavretanija]] [[Image:Oasis-Bilma.jpg|thumb|Oaza Bilma v severovzhodnem Nigru, s strmino Kaouar v ozadju]] Starodavna trgovina je v obdobju [[Nakada]] obsegala severovzhodni kot Sahare. Preddinastični Egipčani v obdobju Naqada I. so trgovali z [[Nubija|Nubijo]] na jugu, oazami [[Libijska puščava|zahodne puščave]] na zahodu in kulturami vzhodnega Sredozemlja na vzhodu. Številne trgovske poti so vodile od [[oaza|oaze]] do oaze, da bi si zagotovili hrano in vodo. Te oaze so bile zelo pomembne.<ref>{{cite book |last=Shaw |first=Ian |title=The Oxford History of Ancient Egypt |publisher=Oxford University Press |year=2002 |location=Oxford, England |page=[https://archive.org/details/chronicleofphara00clay/page/61 61] |isbn=0-500-05074-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chronicleofphara00clay/page/61 }}</ref> Iz [[Senegal]]a so uvažali tudi [[obsidian]] za oblikovanje rezil in drugih predmetov.<ref>{{cite book |last1=Aston |first1=Barbara G. |title=Ancient Egyptian Materials and Technology |last2=Harrell |first2=James A. |last3=Shaw |first3=Ian |year=2000 |isbn=0-521-45257-0 |editor-last=Nicholson |editor-first=Paul T. |location=Cambridge |pages=5–77 [pp. 46–47] |chapter=Stone |editor2-last=Shaw |editor2-first=Ian}} Also note: {{cite book |last=Aston |first=Barbara G. |title=Ancient Egyptian Stone Vessels |year=1994 |isbn=3-927552-12-7 |series=Studien zur Archäologie und Geschichte Altägyptens |volume=5 |location=Heidelberg |pages=23–26}} (See on-line posts: [http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/stone/obsidian.html] and [http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/foreignrelations/obsidian.html].)</ref> Kopenska pot skozi [[Vadi Hammamat]] od [[Nil]]a do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] je bila znana že v preddinastičnih časih;<ref>{{Cite web|title=Trade in Ancient Egypt|url=https://www.worldhistory.org/article/1079/trade-in-ancient-egypt/|website=World History Encyclopedia|access-date=2020-05-29}}</ref> ob poti so našli risbe, ki prikazujejo egipčanske trstične čolne, ki datirajo v leto 4000 pr. n. št.<ref>{{Cite web|title=Ship - History of ships|url=https://www.britannica.com/technology/ship|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2020-05-29}}</ref> Ob stičišču Nila in Rdečega morja so nastala starodavna mesta iz časa Prve egipčanske dinastije, kar priča o starodavni priljubljenosti poti. Postala je glavna pot iz [[Tebe, Egipt|Teb]] do rdečemorskega pristanišča Elim, od koder so se potniki nato preselili v Azijo, Arabijo ali Afriški rog. Obstajajo zapisi, ki dokumentirajo poznavanje poti med [[Senusret I.|Senusretom I.]], [[Seti I.|Setijem]], [[Ramzes IV.|Ramzesom IV.]] in kasneje tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]], zlasti za rudarstvo. Trgovska pot Darb al-Arbaʿīn, ki je potekala skozi Khargo na jugu in Asjut na severu, se je že v [[Staro egipčansko kraljestvo|Starem kraljestvu]] uporabljala za prevoz in trgovino z [[zlato]]m, [[slonovina|slonovino]], [[začimbe|začimbami]], pšenico, živalmi in rastlinami.<ref>{{cite journal |last=Jobbins |first=Jenny |title=The 40 days' nightmare |journal=Al-Ahram |date=13–19 November 2003 |issue=664 |location=Cairo, Egypt }}</ref> Kasneje so stari Rimljani pot zaščitili tako, da so jo obdali z različnimi utrdbami in majhnimi postojankami, nekatere pa so varovale velika naselja s kmetijsko gradnjo. [[Herodot]] jo je opisal kot pot, »prehojeno ... v štiridesetih dneh«, v njegovem času pa je postala pomembna kopenska pot, ki je omogočala trgovino med Nubijo in Egiptom, in je nato postala znana kot ''Pot štirideset dni''. Iz Kobbeija, 40 kilometrov severno od al-Faširja, je pot potekala skozi puščavo do Bir Natruma, še ene oaze in rudnika soli, do Vadi Hovarja, preden je nadaljevala v Egipt.<ref name="Burr and Collins 6">{{cite book |last1=Burr |first1=J. Millard |first2=Robert O. |last2=Collins |title=Darfur: The Long Road to Disaster |url=https://archive.org/details/darfurlongroadto0000burr |publisher=Markus Wiener |location=Princeton |year=2006 |isbn=1-55876-405-4 |pages=[https://archive.org/details/darfurlongroadto0000burr/page/n29 6]–7 }}</ref> Trgovska pot Darb el-Arbain je bila najvzhodnejša od osrednjih poti. Najzahodnejša od treh osrednjih poti je bila pot Ghadames, ki je potekala od reke Niger pri Gau severno do [[Gat, Libija|Gata]] in [[Ghadames]]a, preden se je končala v [[Tripolis]]u. [[File:Tripoli–Murzuk–Lake Chad route map by Monteil 1895.jpg|thumb|Zemljevid poti Tripoli–Murzuk–Čadsko jezero, Parfait-Louis Monteil (1895)]] Nasledila je najlažja od treh poti: Garamantejska pot, poimenovana po nekdanjih vladarjih dežele, skozi katero je šla, in imenovana tudi Bilmajeva pot. Garamantejska pot je potekala južno od puščave blizu Murzuka, se obrnila proti severu in prečkala gorovje [[Ahagar]] in [[Tibesti]], preden je dosegla oazo pri Kavarju. Iz Kavarja so karavane prečkale velike peščene sipine Bilme, kjer so v velikih količinah kopali [[kamena sol|kameno sol]] za trgovino, preden so dosegle savano severno od [[Čadsko jezero|Čadskega jezera]].<ref>{{Cite journal |last=Vischer |first=Hanns |date=1909-03-01 |title=A Journey from Tripoli across the Sahara to Lake Chad |url=https://www.jstor.org/stable/1776898 |journal=The Geographical Journal |volume=33 |issue=3 |pages=241–264 |doi=10.2307/1776898|jstor=1776898 |bibcode=1909GeogJ..33..241V }}</ref> To je bila najkrajša pot, glavna izmenjava pa so bili sužnji in slonovina z juga za sol. Neki raziskovalec iz začetka 20. stoletja je o poti Tripoli-Murzuk-Čadsko jezero zapisal: »Večina [transsaharske] poti s sredozemske obale v zadnjih 2000 letih je potekala po tej poti.«<ref name=":1">{{ cite journal | last=Shaw | first=W.B.K. | date=1929 | title=Darb el Arba'in. The forty days' road | journal=Sudan Notes and Records | volume=12 | issue=1 | pages=63–71 | jstor=41719405 }}</ref> Druga libijska pot je bila [[Bengazi]] do [[Kufra|Kufre]] do dežel Vadaijskega sultanata med Čadskim jezerom in [[Darfur]]jem. Zahodni poti sta bili pot Valata mimo današnje Oualate v [[Mavretanija|Mavretaniji]] od [[Senegal (reka)|reke Senegal]] in pot Taghaza od reke Niger mimo rudnikov soli [[Taghaza]] proti severu do velikega trgovskega središča [[Sijilmasa]], ki leži v [[Maroko|Maroku]], severno od puščave. Rast mesta [[Aoudaghost]], ustanovljenega v 5. stoletju pr. n. št., je spodbudila njegova lega na južnem koncu transsaharske trgovske poti.<ref>{{Citation|last=Lydon|first=Ghislaine|title=On Trans-Saharan Trails: Islamic Law, Trade Networks, and Cross-Cultural Exchange in Nineteenth-Century Western Africa|chapter=On trans-Saharan trails|pages=387–400|year=2009|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/cbo9780511575457.010|isbn=978-0-511-57545-7}}</ref> Na vzhodu so tri starodavne poti povezovale jug s Sredozemljem. Pastirji [[Fezan]]a iz Libije, znani kot Garamanti, so te poti nadzorovali že leta 1500 pr. n. št. Iz svoje prestolnice Germe v Vadi Ajal je Garamantsko cesarstvo napadlo severno proti morju in južno v [[Sahel]]. Do 4. stoletja pr. n. št. so neodvisne mestne države [[Fenicija]] razširile svoj nadzor na ozemlje in poti, ki so jih nekoč imeli Garamanti. Shillington navaja, da so obstoječi stiki s Sredozemljem dobili dodatno spodbudo z rastjo pristaniškega mesta [[Kartagina (mesto)|Kartagina]]. Kartagina, ustanovljena okoli leta 800 pr. n. št., je postala ena od terminalov za zahodnoafriško zlato, slonovino in sužnje. Zahodna Afrika je prejemala sol, tkanine, kroglice in kovinsko blago. Shillington nato to trgovsko pot opredeli kot vir zahodnoafriškega taljenja železa.<ref>Shillington (1995). p. 46.</ref> Trgovina se je nadaljevala v Rimskih časih. Čeprav obstajajo klasične reference o neposrednem potovanju iz Sredozemlja v Zahodno Afriko (Daniels, str. 22f), je večina te trgovine potekala prek posrednikov, ki so naseljevali območje in so poznali prehode skozi sušna območja. [[III. legija Augusta]] je nato do 1. stoletja n. št. zavarovala te poti v imenu Rima in dve stoletji in pol varovala južno mejo cesarstva. [[File:A long line of men are marching with their hands thrust thro Wellcome V0041263.jpg|thumb|Grafika iz 19. stoletja prikazuje arabsko karavano trgovcev s sužnji, ki prevaža črne afriške sužnje čez Saharo]] Garamanti so se ukvarjali tudi s transsaharsko trgovino s sužnji. Garamanti so v svojih skupnostih uporabljali sužnje za gradnjo in vzdrževanje podzemnih namakalnih sistemov, znanih kot ''[[kanat|foggara]]''.<ref>{{cite book|title=Trade in the Ancient Sahara and Beyond|author=David Mattingly|chapter=The Garamantes and the Origins of Saharan Trade|publisher=Cambridge University Press|pages=27–28}}</ref> Zgodnji zapisi o transsaharski trgovini s sužnji izvirajo iz starogrškega zgodovinarja Herodota iz 5. stoletja pred našim štetjem, ki omenja, da so Garamanti zasužnjevali Egipčane, ki so živeli v jamah v Sudanu.<ref name=exports>{{cite book|title=Trade in the Ancient Sahara and Beyond|author=Andrew Wilson|chapter=Saharan Exports to the Roman World|publisher=Cambridge University Press|pages=192–3}}</ref> Zabeležena sta dva zapisa o Rimljanih, ki so spremljali Garamante na suženjskih odpravah - prvi iz leta 86 n. št. in drugi nekaj let pozneje do Čadskega jezera. Začetni viri sužnjev so bili Toubouji, vendar so Garamanti do 1. stoletja n. št. dobivali sužnje iz sodobnega Nigra in Čada. V zgodnjem Rimskem cesarstvu je mesto [[Leptis Magna]] ustanovilo trg sužnjev za nakup in prodajo sužnjev iz notranjosti Afrike. Cesarstvo je uvedlo carino na trgovino s sužnji. V 5. stoletju n. št. je rimska Kartagina trgovala s črnimi sužnji, ki so jih pripeljali čez Saharo. Zdi se, da so bili črni sužnji v Sredozemlju cenjeni kot gospodinjski sužnji zaradi svojega eksotičnega videza. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bil obseg trgovine s sužnji v tem obdobju morda večji kot v srednjem veku zaradi velikega povpraševanja po sužnjih v Rimskem cesarstvu. == Predstavitev kamele == [[Image:Caravane hoggar1.jpg|thumb|Sodobna karavana kamel v bližini gorovja Ahagar v osrednji Sahari, 2006]] Herodot je pisal o Garamantih, ki so lovili etiopske troglodite z vozov; to poročilo je bilo povezano z upodobitvami konj, ki vlečejo vozove, v sodobni jamski umetnosti v južnem Maroku in Fezanu, kar je dalo povod za teorijo, da so Garamanti ali kakšno drugo saharsko ljudstvo ustvarili poti za vozove, da bi Rimu in Kartagini zagotovili zlato in slonovino. Vendar pa se trdi, da iz tega zgodnjega obdobja v regiji niso našli nobenih konjskih okostij, vozovi pa zaradi svoje majhne zmogljivosti verjetno niso bili prevozno sredstvo za trgovske namene.<ref name=Masonen>{{cite book |first=Pekka |last=Masonen |chapter=Trans-Saharan Trade and the West African Discovery of the Mediterranean World |editor-first=M'hammad |editor-last=Sabour |editor2-first=Knut S. |editor2-last=Vikør |title=Ethnic Encounter and Culture Change |location=Bergen |year=1997 |pages=116–142 |isbn=1-85065-311-9 |archive-url=https://web.archive.org/web/19981206194916/http://www.hf-fak.uib.no/institutter/smi/paj/Masonen.html |archive-date=1998-12-06 |chapter-url=http://www.hf-fak.uib.no/institutter/smi/paj/Masonen.html }}</ref> Najzgodnejši dokazi o udomačenih kamelah v regiji segajo v 3. stoletje. Uporabljali so jih Berberi in so omogočali rednejše stike po celotni širini Sahare, vendar se redne trgovske poti niso razvile vse do začetka islamske spreobrnitve Zahodne Afrike v 7. in 8. stoletju. Razvili sta se dve glavni trgovski poti. Prva je potekala skozi zahodno puščavo od sodobnega Maroka do ovinka Nigra, druga pa od sodobne Tunizije do območja Čadskega jezera. Ti odseki so bili relativno kratki in so imeli bistveno mrežo občasnih oaz, ki so določale pot tako neizprosno kot bucike na zemljevidu. Vzhodno od Fezana s trgovsko potjo skozi dolino Kaouar do Čadskega jezera je bila Libija neprehodna zaradi pomanjkanja oaz in hudih peščenih neviht.<ref>{{cite book |last=Lewicki |first=T. |year=1994 |chapter=The Role of the Sahara and Saharians in Relationships between North and South |title=UNESCO General History of Africa |volume=3 |publisher=University of California Press |isbn=92-3-601709-6|url= https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000077974|access-date=2021-05-06}} {{Page needed|date=May 2021|reason=i cant find "sandstorm" in this book}}</ref> == Širjenje islama == Vzpostavilo se je več trgovskih poti, morda najpomembnejša se je končala v Sijilmasi (Maroko) in Ifrikiji na severu. Tam in v drugih severnoafriških mestih so berberski trgovci povečali stik z [[islam]]om, kar je spodbujalo spreobrnjenja, in do 8. stoletja so muslimani potovali v [[Gana|Gano]]. Mnogi v Gani so spreobrnili v islam in verjetno je bila trgovina cesarstva zaradi tega privilegirana. Okoli leta 1050 je Gana izgubila Aoudaghost v korist [[Almoravidi|Almoravidov]], vendar so novi rudniki zlata okoli Bureja zmanjšali trgovino skozi mesto, namesto tega pa so koristili Malinkejem na jugu, ki so kasneje ustanovili [[Malijski imperij]]. [[Image:Niger saharan medieval trade routes.PNG|thumb|750px|center|Saharske trgovske poti okoli leta 1400, s poudarjenim sodobnim ozemljem Nigra]] Za razliko od Gane je bil [[Mali]] muslimansko kraljestvo od svoje ustanovitve in pod njim se je nadaljevala trgovina z zlatom in soljo. Drugo, manj pomembno trgovsko blago so bili sužnji, oreščki kola z juga ter suženjske kroglice in školjke kaurijev s severa (za uporabo kot valuta). Pod Malijem so cvetela velika mesta v ovinku Nigra, vključno z Gao in [[Djenné]], pri čemer je [[Timbuktu]] postal še posebej znan po vsej Evropi zaradi svojega velikega bogastva. Pomembna trgovska središča v jugozahodni Afriki so se razvila na prehodnem območju med gozdom in savano; primera sta Begho in Bono Manso (v današnji Gani) ter Bondoukou (v današnji [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]). Zahodne trgovske poti so bile še naprej pomembne, pri čemer so bila Ouadane, Oualata in Chinguetti glavna trgovska središča na območju današnje Mavretanije, medtem ko so [[Tuaregi|tuareška]] mesta Assodé in kasneje [[Agadez]] rasla okoli bolj vzhodne poti na območju današnjega Nigra. [[File:Trans-Saharan routes early.svg|thumb|Trgovske poti Zahodne Sahare okoli 1000–1500. Zlata polja so označena s svetlo rjavo senčenjem: Bambuk, Bure, Lobi in Akan.]] Vzhodna transsaharska pot je vodila do razvoja dolgo živega [[Imperij Kanem-Bornu|imperija Kanem-Bornu]], pa tudi imperijev Gane, Malija in Songhai, s središčem na območju Čadskega jezera. Ta trgovska pot je bila nekoliko manj učinkovita in je postala zelo pomembna šele, ko so bili na zahodu nemiri, na primer med osvajanji Almohadov. Transsaharska trgovina s sužnji, ki se je vzpostavila v antiki, se je nadaljevala tudi v [[srednji vek|srednjem veku]]. Sužnje, pripeljane iz Sahare, so bogate družine uporabljale predvsem kot domače služabnike in konkubine.<ref name=Austen>{{cite book|title=Trans-Saharan Africa in World History|year=2010|url=https://archive.org/details/transsaharanafri0000aust|author=Ralph A. Austen|publisher=Oxford University Press|page=[https://archive.org/details/transsaharanafri0000aust/page/n46 31]}}</ref> Nekateri so služili v vojaških silah Egipta in Maroka. Na primer, sultan [[Mulaj Ismail]] iz 17. stoletja je bil sam sin sužnja in se je za podporo zanašal na vojsko črnih sužnjev. Zahodnoafriške države so uvažale visoko usposobljene sužnje vojake. Ocenjujejo, da je bilo od 10. do 19. stoletja vsako leto na sever prepeljanih približno 6000 do 7000 sužnjev. Po transsaharski karavanski poti je bilo morda kar devet milijonov sužnjev.<ref>{{cite web |url=http://mondediplo.com/1998/04/02africa |title=The impact of the slave trade on Africa |date=April 1998 }}</ref> === Trgovina v saharskem trikotniku === Vzpon Ganskega imperija, ki je danes območje Malija, Senegala in južne Mavretanije, je spremljal porast transsaharske trgovine. Severnim gospodarstvom je primanjkovalo zlata, a so včasih nadzorovala rudnike soli, kot je Taghaza v Sahari, medtem ko so imele zahodnoafriške države, kot je Vangara, veliko zlata, a so potrebovale sol. Taghaza, trgovsko in rudarsko središče, kjer je Ibn Batuta zapisal, da so bile stavbe zgrajene iz soli, je pod hegemonijo [[Almoravidi|Almoravidov]] dosegla prevlado v trgovini s soljo.<ref name=":0">{{Cite book | last=Messier | first=Ronald A.| title=The Last Civilized Place : Sijilmasa and its Saharan Destiny | date=15 June 2015| publisher=University of Texas Press| isbn=978-1-4773-1135-6}}</ref> Sol so kopali sužnji in jo kupovali z izdelki iz Sijilmase. Rudarji so rezali tanke pravokotne plošče soli neposredno iz puščavskih tal, karavanski trgovci pa so jih prevažali proti jugu in zaračunavali prevoznino v višini skoraj 80 % vrednosti soli. Sol se je na tržnici v Timbuktuju trgovala skoraj enakovredno z zlatom. Zlato v obliki opek, palic, praznih kovancev in zlatega prahu je šlo v Sijilmaso, od koder je odhajalo v sredozemska pristanišča in kjer so ga kovali v almoravidske dinarje. === Širjenje islama === [[File:Tuarick in a Shirt of Leather, Tuarick of Aghades.jpg|thumb|right|''Tuaregi so nadzorovali osrednjo Saharo in njeno trgovino''; George Francis Lyon, 1821]] Širjenje islama v podsaharsko Afriko je bilo povezano s transsaharsko trgovino. Islam se je širil po trgovskih poteh, spreobrnitev Afričanov v islam pa je povečala trgovino, kar je povečalo število trgovcev.<ref name=nigeria>{{cite book|title=A History of Nigeria|author=Toyin Falola, Matthew M. Heaton|pages=32–33}}</ref> Zgodovinarji navajajo veliko razlogov za širjenje islama, ki je olajšalo trgovino. Islam je vzpostavil skupne vrednote in pravila, po katerih je potekala trgovina. Ustvaril je mrežo vernikov, ki si zaupajo in zato trgujejo med seboj, tudi če se osebno ne poznajo. Takšne trgovske mreže so obstajale že pred islamom, vendar v veliko manjšem obsegu. Širjenje islama je povečalo število vozlišč v omrežju in zmanjšalo njegovo ranljivost. Uporaba [[arabščina|arabščine]] kot skupnega jezika trgovine in povečanje pismenosti prek [[koran]]skih šol sta prav tako olajšala trgovino. Muslimanski trgovci, ki so trgovali, so postopoma širili islam po svoji trgovski mreži. Družbene interakcije z muslimanskimi trgovci so mnoge Afričane pripeljale do spreobrnitve v islam, mnogi trgovci pa so se poročili z lokalnimi ženskami in vzgajali svoje otroke kot muslimane.<ref name=strobel>{{cite book|author=Christoph Strobel|title=The Global Atlantic: 1400 to 1900|date=11 February 2015|url=https://books.google.com/books?id=0q-gBgAAQBAJ&q=trans-sahara+trade+spread+islam&pg=PA27|page=27|publisher=Routledge|isbn=9781317525523}}</ref> Islam se je do konca 10. stoletja razširil v zahodni [[Sudan]], do 11. stoletja v [[Čad]] in v 12. in 13. stoletju v dežele Hausov. Do leta 1200 so se številne vladajoče elite v zahodni Afriki spreobrnile v islam, med letoma 1200 in 1500 pa je prišlo do znatnega spreobrnjenja v islam v Afriki.<ref>{{cite book|chapter=The World of Atlantic before the "Atlantic World"|author=Patricia Pearson|editor=Toyin Falola, Kevin David Roberts|title=The Atlantic World, 1450-2000|year=2008|url=https://archive.org/details/atlanticworld14500toyi|publisher=Indiana University Press|pages=[https://archive.org/details/atlanticworld14500toyi/page/n29 10]–11}}</ref> == Upad transsaharske trgovine in propad zahodnoafriških imperijev in kraljestev == Portugalski pohodi vzdolž zahodnoafriške obale so odprli nove poti za trgovino med Evropo in Zahodno Afriko. Do začetka 16. stoletja so evropske trgovske baze, tovarne, ustanovljene na obali od leta 1445, prevzele trgovino. Severna Afrika je izgubila tako politični kot gospodarski pomen, medtem ko je prehod Sahare ostal dolg in nevaren. Vendar pa je bil največji udarec transsaharski trgovini bitka pri Tondibiju leta 1591–92. V veliki vojaški ekspediciji, ki jo je organiziral saadski sultan [[Ahmed al-Mansur]], je Maroko poslal čete čez Saharo in napadel Timbuktu, Gao in nekatera druga pomembna trgovska središča, pri čemer je uničil stavbe in premoženje ter izgnal pomembne državljane. Ta motnja v trgovini je povzročila dramatičen upad pomena teh mest, posledično sovraštvo pa je znatno zmanjšalo trgovino. Čeprav se je transsaharska trgovina močno zmanjšala, se je nadaljevala. Toda trgovske poti do zahodnoafriške obale so postale vse lažje dostopne, zlasti po francoski invaziji na Sahel v 1890-ih in poznejši izgradnji železnic v notranjost. [[Železniška proga]] od [[Dakar]]ja do [[Alžir]]a prek ovinka Nigra je bila načrtovana, vendar nikoli zgrajena. Z osamosvojitvijo držav v regiji v 1960-ih so bile poti sever-jug prekinjene z državnimi mejami. Nacionalne vlade so bile sovražne do tuareškega nacionalizma in so si zato le malo prizadevale za ohranitev ali podporo transsaharske trgovine, upor Tuaregov v 1990-ih in alžirska državljanska vojna pa sta te poti še dodatno prekinila in mnoge zaprla. [[Image:Bilma-Salzkarawane1.jpg|thumb|Azalajska solna karavana iz Agadeza v Bilmo, 1985]] Tradicionalne karavanske poti so večinoma brez kamel, vendar se krajše azalajske poti iz Agadeza v Bilmo in Timbuktuja v Taoudenni še vedno redno – čeprav redko – uporabljajo. Nekateri člani Tuaregov še vedno uporabljajo tradicionalne trgovske poti, pogosto prepotujejo 2400 km in šest mesecev na leto s kamelami čez Saharo, kjer trgujejo s soljo, ki jo iz notranjosti puščave prevažajo v skupnosti na obrobju puščave.<ref>{{Cite episode |title=Desert Odyssey |series=Africa |network=National Geographic Channel |date=2001 |number=2 }} This episode follows a Tuareg tribe across the Sahara for six months by camel.</ref> == Prihodnost transsaharske trgovine == {{glavni|Transsaharska cesta}} [[File:Algeria N1(1991)a.jpg|thumb|Transsaharska cesta v alžirski Sahari]] Afriška unija in Afriška razvojna banka podpirata transsaharsko cesto od Alžira do [[Lagos]]a prek Tamanrasseta, da bi spodbudili gospodarski razvoj, slednja pa je opazila povečanje prometa na meji s Čadom zaradi izvoza v Alžirijo, ki prečka Niger.<ref>{{cite web|url=https://www.afdb.org/en/news-and-events/interviews/trans-sahara-highway-niger-section-almost-complete-and-offers-new-economic-opportunities-population-alberic-houssou-project-manager-niger-african-development-bank-59304 |title=Trans-Sahara Highway: "The Niger section is almost complete and offers new economic opportunities for the population", Alberic Houssou, Project Manager in Niger for the African Development Bank | date=February 13, 2023 |publisher= African Development Bank Group |language=en, fr, ar, pt }}</ref> Cesta je asfaltirana, razen 200 km dolgega odseka v severnem Nigru, vendar mejne omejitve še vedno ovirajo promet. Le nekaj tovornjakov prevaža transsaharsko trgovino, zlasti gorivo in sol. Predlagane so še tri ceste čez Saharo. Gradnja cest je zaradi peščenih neviht težavna. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zgodovina Afrike]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] [[Kategorija:Sahara]] [[Kategorija:Trgovske poti]] o6u2at7mm7yfxpfzjuyni4gf1g9nx3y 0 585623 6653915 6457682 2026-03-31T18:35:03Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Hitra prehrana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Hamburger | image = RedDot Burger.jpg | caption = Hamburger s solato, paradižnikom in slanino, postrežen z ocvrtim krompirčkom in pivom | image_size = 240px | country = [[Nemčija]] ali [[Združene države Amerike]] | region = | creator = neznan | course = [[glavna jed]] | served = vroč | main_ingredient = [[mleto meso]], [[kruh]] | alternate_name = burger }} '''Hamburger''', tudi samo '''burger''', je [[jed]], sestavljena iz ploščatega polpeta mletega [[meso|mesa]] (pleskavice), običajno [[govedina|govedine]], v prerezani krušni bombeti ali [[žemlja|žemlji]]. Poleg osnovnih sestavin vsebuje različne kombinacije dodatkov, kot so [[kečap]], [[majoneza]], [[solata]], rezine [[paradižnik]]a, [[čebula|čebule]], [[kumarica|kumaric]] ipd.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/topic/hamburger |title=Hamburger |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2025-06-21}}</ref> Ponekod ga obravnavajo kot vrsto [[sendvič]]a, čeprav je sendvič običajno narejen iz narezanega kruha.<ref name="Murphy2018">{{Cite book|last=Murphy|first=Lynne|url=https://books.google.com/books?id=uh69DwAAQBAJ&pg=PT209|title=The Prodigal Tongue: The Love–Hate Relationship Between British and American English|date=2018-03-29|publisher=Oneworld Publications|isbn=978-1-78607-270-2|pages=211|language=en|quote=...the British are so particular about sandwiches that they use the word ''less'' than Americans do. In Britain, a '''''sandwich''''' is some filing between two ''slices of bread''. Not a roll. Not a bagel. Not a baguette. Without sliced bread, it's not a sandwich. The American ''sandwich'' prototype is much like the British: savoury filings within two slices of bread. However, American sandwiches are allowed to wander further from the prototype because they interpret the 'bread' requirement more loosely. An American sandwich can be on a roll, on a bagel, on a bun, on a croissant, and at breakfast time, on an English muffin...}}</ref> Beseda izvira iz imena nemškega mesta [[Hamburg]] oziroma izpeljanega [[demonim]]a (dobesedno »hamburžan«), pri čemer povezava ni povsem razjasnjena. Okrajšana različica ''burger'' se v angleščini uporablja tudi kot pripona za skovanke, ki poimenujejo drugačne tipe hamburgerjev,<ref>{{OEtymD|hamburger|access-date=October 17, 2009}}</ref> v slovenščini pa s pridevnikom – npr. piščančji burger, burger s sirom ali zelenjavni burger.<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4463960/burger?View=1&Query=burger |title=burger |work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran.si]] |accessdate=2025-06-21}}</ref> Predhodnik hamburgerja so bili hamburški zrezki iz mletega mesa. Kdo je prvi ponudil to jed v prerezani bombeti, ni znano, najstarejše znane omembe v medijih pa so s konca 19. stoletja.<ref name="Smith">{{Cite book |author= Smith, Andrew F. |title= Hamburger: A Global History |edition= 1st |date= November 2008 |publisher= Reaktion Books |isbn= 978-1-86189-390-1 |url= https://archive.org/details/isbn_9781861893901 }}</ref> Že kmalu po tistem se je jed razširila po vsej državi in postala ena najznačilnejših jedi [[ameriška kuhinja|ameriške kuhinje]] oziroma elementov ameriške kulture nasploh.<ref name="brit"/> Zdaj velja za ameriško narodno jed.<ref>{{Cite web|date=September 13, 2011|title=Top 10 National Dishes |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/top-10/national-food-dishes/|archive-url=https://web.archive.org/web/20161014060413/http://www.nationalgeographic.com/travel/top-10/national-food-dishes/|url-status=dead|archive-date=2016-10-14 |access-date=2025-06-21 |website=National Geographic Travel|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-hrana}} [[Kategorija:Ameriška kuhinja]] [[Kategorija:Narodne jedi]] [[Kategorija:Hitra prehrana]] rleoettnbs7rs97zfq1jxr3v3evrmhk 0 587716 6653920 6645166 2026-03-31T18:52:43Z Sportomanokin 14776 /* 7 velikih enotedenskih dirk */ 6653920 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 64 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2025), so izpeljali skupno že '''554''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/4)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] | | | | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=2|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=9|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} '''[[Geraint Thomas]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=3|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=11|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|78 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | align=center rowspan=3|20 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|9 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] 7yq0axu2fe3x54p8pvlz9obixqnb3i1 6653922 6653920 2026-03-31T18:54:37Z Sportomanokin 14776 /* Vsi zmagovalci po letih */ 6653922 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 64 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2025), so izpeljali skupno že '''554''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> | | | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=2|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=9|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} '''[[Geraint Thomas]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=3|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=11|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|78 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | align=center rowspan=3|20 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|9 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] tog4x8vbdoey7gzvw6jh5iguzspie17 6653924 6653922 2026-03-31T18:56:42Z Sportomanokin 14776 /* Različne zmage */ 6653924 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 64 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2025), so izpeljali skupno že '''554''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> | | | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=3|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=8|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} '''[[Geraint Thomas]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=3|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=11|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|78 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | align=center rowspan=3|20 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|9 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] 3xd66malamws9z7kbcnrxv9680xy5b6 6653925 6653924 2026-03-31T18:58:12Z Sportomanokin 14776 /* Večkratni zmagovalci */ 6653925 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 64 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2025), so izpeljali skupno že '''554''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> | | | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=3|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=8|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} '''[[Geraint Thomas]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=3|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | align=center rowspan=9|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|78 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | align=center rowspan=3|20 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|9 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] i1h5gv65x63ks3asilq6l87cp21gvha 6653928 6653925 2026-03-31T19:05:56Z Sportomanokin 14776 /* Zmage po državah */ 6653928 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 64 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2025), so izpeljali skupno že '''554''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> | | | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=3|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=8|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} '''[[Geraint Thomas]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=3|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | align=center rowspan=9|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|78 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | align=center rowspan=3|20 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] g505ewlpgfwfn4vtw2tihabaitggifu 0 588998 6653841 6499264 2026-03-31T15:14:26Z ~2026-19948-51 257424 6653841 wikitext text/x-wiki '''Vprašalnik za oceno osebnosti''' ('''PAI'''), ki ga je razvil Leslie Morey (1991, 2007), je [[test osebnosti|osebnostni test]] s 344 postavkami, ki ocenjuje [[osebnost]] in [[psihopatologija|psihopatologijo]] preiskovanca. Vsaka postavka je trditev o preiskovancu, ki jo preiskovanec ocenjuje s 4-stopenjsko lestvico (1 – »sploh ne drži, napačno«, 2 – »nekoliko drži«, 3 – »pretežno drži« in 4 – »zelo drži«). Uporablja se v različnih kontekstih, vključno s psihoterapijo, kriznim ukrepanjem/evalvacijami, forenziko, izborom osebja, bolečino/medicino in oceno skrbništva nad otroki. Strategija konstrukcije testa za PAI je bila predvsem deduktivna in racionalna. Kaže dobro [[Konvergentna veljavnost|konvergentno veljavnost]] z drugimi osebnostnimi testi, kot sta [[minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik]] [[NEO-PI-R|in revidirani osebnostni vprašalnik NEO]]. == Lestvice == PAI ima 22 neprekrivajočih se lestvic štirih vrst: 1) [[Lestvica veljavnosti|lestvice veljavnosti]], 2) klinične lestvice, 3) lestvice premisleka pri zdravljenju in 4) medosebne lestvice. === Lestvice veljavnosti === Lestvice veljavnosti merijo celoten pristop preiskovanca k testu, vključno s pretvarjanjem, da je dober ali slab, pretiravanjem, obrambnim odnosom, malomarnostjo ali naključnim odzivanjem. * Nedoslednost (ICN) je stopnja, do katere preiskovanci odgovarjajo na podobna vprašanja na različne načine. * Nepogostost (INF) je stopnja, do katere preiskovanci ocenjujejo izjemno bizarne ali nenavadne izjave kot resnične. * Pozitiven vtis (PIM) je stopnja, v kateri se preiskovanci opisujejo v pozitivni ali pretirano pozitivni luči. * Negativen vtis (NIM) je stopnja, v kateri se preiskovanci opisujejo v negativni ali pretirano negativni luči; čeprav lahko ta lestvica kaže tudi na hudo stopnjo stiske. Vprašalnik ima tudi štiri dodatne lestvice veljavnosti: * Indeks obrambe – za pomoč pri prepoznavanju obrambnega odzivanja. * Cashelova diskriminantna funkcija – za pomoč pri prepoznavanju ponarejenih profilov s pozitivno pristranskostjo. * Indeks simuliranja – za pomoč pri prepoznavanju simuliranih duševnih motenj. * Rogersova diskriminantna funkcija – za pomoč pri prepoznavanju simuliranih profilov z negativno pristranskostjo. Nadaljnjo identifikacijo pretiravanja in/ali negativne pristranskosti je mogoče izračunati z uporabo predvidenega profila NIM Poleg tega se lahko uporabi tudi lestvica negativnega popačenja. === Klinične lestvice === Klinične lestvice merijo [[psihopatologija|psihopatologijo]] preiskovanca z uporabo diagnostičnih kategorij, ki so jih razvijalci ocenili kot ustrezne glede na njihovo zgodovinsko in sodobno priljubljenost med psihologi. Vsaka klinična lestvica (razen težav z alkoholom in težav z drogami) predstavlja določeno lastnost, vsaka lestvica pa ima podlestvice, ki predstavljajo bolj specifične vidike te lastnosti. * Somatske skrbi (SOM) merijo telesne skrbi in pritožbe preiskovanca. * Anksioznost (ANX) meri splošne občutke napetosti, skrbi in živčnosti pri preiskovancu. * Anksiozne motnje (ARD) merijo bolj specifične simptome tesnobe, ki se nanašajo na različne kategorije anksioznih motenj. * Depresija (DEP) meri splošne občutke nevrednosti, žalosti in letargije pri preiskovancu. * Manija (MAN) meri raven visoke energije in razdražljivosti preiskovanca. * Paranoja (PAR) meri sumničavost in zaskrbljenost preiskovanca glede tega, ali mu drugi škodujejo. * Shizofrenija (SCZ) meri nenavadne senzorične izkušnje, bizarne misli in socialno odmaknjenost preiskovanca. * Mejni test (BOR) meri težave preiskovanca z identiteto, čustveno nestabilnostjo in težavami s prijateljstvi. * Antisocialne značilnosti (ANT) merijo stopnjo krutega/kriminalnega vedenja in sebičnosti preiskovanca. * Težave z alkoholom (ALC) merijo težave preiskovanca s prekomernim pitjem. * Težave z drogami (DRG) merijo težave preiskovanca s prekomerno uporabo rekreativnih drog. === Lestvice premisleka pri zdravljenju === Lestvice premisleka pri zdravljenju merijo dejavnike, ki so lahko povezani z zdravljenjem kliničnih motenj ali drugimi dejavniki tveganja, vendar niso zajeti v psihiatričnih diagnozah. * Agresija (AGG) meri različne vrste agresivnega vedenja preiskovanca do drugih. * Samomorilne misli (SUI) merijo pogostost in resnost samomorilnih misli in načrtov pri preiskovancu. * Nepodpora (NON) meri, kako socialno izoliran se preiskovanec počuti in kako malo podpore poroča, da ima. * Stres (STR) meri obvladljive in neobvladljive težave in stresorje, o katerih poroča preiskovanec. * Zavrnitev zdravljenja (RXR) meri določene lastnosti preiskovanec, za katere je znano, da so povezane z upoštevanjem psihološkega zdravljenja, vključno z motivacijo, pripravljenostjo za prevzemanje odgovornosti ter odprtostjo za spremembe in nove ideje. === Medosebne lestvice === Medosebne lestvice merijo dva dejavnika, ki vplivata na medosebno delovanje preiskovanca. Temeljijo na cirkumpleksnem modelu klasifikacije čustev. * Dominantnost (DOM) meri stopnjo, do katere preiskovanec v socialnih situacijah deluje dominantno, asertivno in ima nadzor. * Toplota (WRM) meri stopnjo, do katere preiskovanec v socialnih situacijah deluje prijazno, empatično in angažirano. == Razvoj == Razlog za razvoj PAI je bil ustvariti ocenjevalno orodje, ki bi omogočilo merjenje psiholoških konceptov, hkrati pa ohranilo statistično moč. Metodologija razvoja je temeljila na napredku, ki ga je področje ocenjevanja osebnosti takrat doživljalo. Zaradi nejasne narave konstruktov (konceptov) v psihologiji je zelo težko uporabljati pristope s sklicevanjem na kriterije, kot so tisti, ki se uporabljajo v nekaterih delih medicine (npr. testi nosečnosti). Zato je za razvoj testov osebnosti zelo pomembna validacija konstruktov. Običajno se obravnava kot vključena, kadar testi nameravajo izmeriti nek konstrukt, ki ni »operativno opredeljen«. PAI je bil razvit, ker so avtorji instrumenta menili, da je število vprašalnikov za samoocenjevanje, ki uporabljajo tovrstno metodo validacije konstruktov za ocenjevanje področij, pomembnih za diagnoze in načrtovanje zdravljenja, omejeno. Pripravljalci PAI so proučili različne literaturne vire, da bi oblikovali pet področij, ki jih je PAI ocenjeval (veljavnost odzivov, klinični simptomi, medosebni slogi, zapleti pri zdravljenju in značilnosti okolja). Konstrukti so bili vključeni, če so bili sčasoma relativno stabilni v svojem pomenu pri diagnosticiranju duševnih motenj in če so bili pomembni v sodobni klinični praksi. Pristop k validaciji konstruktov, ki je bil uporabljen za konstrukcijo PAI, je bil uporabljen za maksimiranje dveh vrst veljavnosti: [[Vsebinska veljavnost|vsebinske veljavnosti]] in [[Diskriminantna veljavnost|diskriminantne veljavnosti]]. Da bi zagotovili, da je PAI maksimiral vsebinsko veljavnost, je imela vsaka lestvica uravnotežen vzorec postavk, ki so predstavljale vrsto pomembnih postavk za vsak konstrukt. Na primer lestvica depresije vsebuje postavke, ki vključujejo telesno, čustveno in kognitivno vsebino (v nasprotju s samo vprašanji o razpoloženju ali interesih). Vsaka lestvica ocenjuje tudi vrsto resnosti za to lestvico; na primer lestvica samomorilnih misli vsebuje postavke, ki segajo od nejasnih idej o samomoru do različnih načrtov za samopoškodovanje. Da bi zagotovili, da je PAI maksimiral diskriminantno veljavnost, bi morale biti vse lestvice relativno različne druga od druge. Če bi na primer lestvici depresije in anksioznosti vsebovali veliko enakih postavk, bi bilo težko ugotoviti, ali zvišanja na teh lestvicah pomenijo, da oseba doživlja simptome depresije, anksioznosti ali obojega. Zato so razvijalci PAI poudarili dejstvo, da njihovo merilo nima prekrivajočih se postavk, da bi zagotovili boljšo interpretacijo lestvic. PAI se osredotoča na vsebino psiholoških konceptov. Začetne postavke so bile napisane tako, da bi bila vsebina neposredno povezana z različnimi konstrukti, ki jih je test meril. Te postavke so bile ocenjene glede na njihovo kakovost, ustreznost in pristranskost. Na primer komisija za pregled pristranskosti je opredelila postavke, ki bi se lahko zdele patološke, vendar so v resnici normalne znotraj subkulture. Ko so se razvijalci prepričali, da PAI obravnava določene koncepte iz psihopatologije, so prešli na drugo fazo procesa. Ta faza je vključevala »empirično vrednotenje« postavk. Raziskovalna skupina je razdelila dve različici testa, in sicer najprej vzorcu študentov in pozneje normativnemu vzorcu. Ti različici sta bili ocenjeni z uporabo več meril, na primer notranjo skladnostjo lestvic (ali koliko se postavke na eni lestvici med seboj ujemajo). Z uporabo vzorca študentov, ki so dobili različna navodila o tem, kako odgovoriti na test, je bila ocenjena tudi sposobnost pretvarjanja, da smo dobri ali slabi. == Glej tudi == * Osebnostni vprašalnik 16PF * [[Myers-Briggs indikator tipov]] * [[Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik]] * [[NEO-PI-R]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Psihološko testiranje]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 2076tndn0v0wklbbje8z1hmfhl6nrct 0 590802 6654197 6519723 2026-04-01T09:41:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Adrián Barbón Rodríguez''', [[Španci|španski]] [[politik]], generalni sekretar stranke [[Asturijska Socialistična Zveza]] ''(Federación Socialista Asturiana)'' in [[predsednik]] [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Asturija|Asturije]], * [[4. januar]] [[1979]], [[Laviana]]. == Življenje == Rodil se je v Vzhodni Asturiji v rudarskem mestu Laviani ([[asturijščina|asturijsko]] ''Llaviana''). Osnovno šolo je končal v bližnjem Sotrondiu.<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/asturias/cuencas/cuencas-necesitan-plan-20190630013922-ntvo.html |title=«Las cuencas necesitan un plan especial para que no se cierren más colegios» |work=El Commercio |date=30.6.2019 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Srednjo šolo je končal v rojstnem mestu na gimnaziji ''IES David Vázquez Martínez.''<ref>{{navedi novice| url=https://www.lne.es/cuencas/2021/01/18/clases-4-cero-alumnos-ies-29289478.html |title=Clases a 4 bajo cero: los alumnos del IES de Pola de Laviana protestan hoy |work=La Nueva España|date=18.1.2021 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]] je študiral pravo, kjer je leta 2002 diplomiral. Nato je študiral politično poslovodstvo na drugi stopnji v [[Barcelona|Barceloni]]. == Politična dejavnost == Na univerzi se je pridružil organizaciji Španska Socialistična Mladina ''(Juventudes Socialistas de España)'' ter je postal generalni sekretar v Lavini in Dolini Nalón. Pozneje je vstopil tudi v Špansko Socialistično Delavsko Stranko ''(Partido Socialista Obrero Español).'' Sledil je načelom [[Asturijci|asturijskega]] socialista [[Pablo García Fernández|Pable Garcíe Fernándeza]], hkrati pa je zavezan [[rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]].<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/asturias/barbon-beso-biblia-junta-general-20230627131302-nt.html |title=Barbón, sobre su beso a la Biblia: «Soy creyente, la besé y la retiré para, a continuación, prometer el cargo con la mano en la Constitución» |work=El Comercio|date=27.6.2023 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Od leta 2003 je bil svetnik in podžupan v svojem rojstnem mestu. Med 2008 in 2017 je bil župan Laviane. 17. septembra 2017 je prevzel službo generalnega sekretarja v Asturijski Socialistični zvezi. Takrat je bil Barbón najmlajši župan v Asturiji.<ref>{{navedi novice| url=https://lacuencadelnalon.es/web/?p=631 |title=Adrián Barbón. Alcalde de Laviana |work=La Cuenca del Nalón|date=4.5.2023 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Od 2015 do 2018 je bil predsednik Zveze Španskih Rudarskih Pokrajin ''(Asociación de Comarcas Mineras de España).''<ref>{{navedi novice |url=https://transparencia.asturias.es/-/gobierno/equipo-gobierno/adrian-barbon-presidente |title=Adrián Barbón Rodríguez |work=Transparencia Asturias |date= |accessdate=29.8.2025 |language=es }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2019 je zmagal na pokrajinskih volitvah v Astruiji in postal predsednik avtonomne skupnosti.<ref>{{navedi novice| url=https://www.elmundo.es/espana/2019/07/15/5d2c4b2efc6c8355268b4617.html |title=Adrián Barbón, elegido presidente de Asturias en segunda votación con el respaldo de PSOE e IU |work=El Mundo|date=15.7.2019 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> 17. decembra 2021 je zbolel za [[Covid-19|koronavirusom]], zato ga je nadomeščal podpredsednik Juan Manuel Cofiño.<ref>{{navedi novice| url=https://www.eldiario.es/politica/ingresan-covid-presidente-asturias-adrian-barbon_1_8590430.html |title=El presidente de Asturias, ingresado por ómicron: “Estoy en las mejores manos, las de la sanidad pública” |work=El Diario|date=17.12.2021 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Barbón se je 2022 vrnil v politiko. Barbón podpira predlog, da bi asturijščina in [[eonavščina]] bila poleg [[španščina|kastilijske španščine]] souradna jezika v Asturiji.<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/culturas/adrian-barbon-anuncia-hora-oficialidad-asturiano-reforma-estatuto-autonomia-20240504152230-nt.html |title=Barbón anuncia que «es la hora» de la oficialidad del asturiano |work=El Comercio|date=4.5.2024 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> Po [[Pandemija covida-19|pandemiji koronavirusne bolezni]] je predlagal dopolnitve v zdravstvenih ustanovah v Asturiji.<ref>{{navedi novice| url=https://www.lne.es/gijon/2025/01/24/nefastas-noticias-gijon-principado-paraliza-113678465.html |title=Nefastas noticias para Gijón: el Principado paraliza la obra de ampliación del Hospital de Cabueñes |work=La Nueva España|date=24.1.2025 |accessdate=29.8.2025 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbon Adrian}} [[Kategorija:Asturijci]] [[Kategorija:Španski politiki]] juqzm4v3rqmir8gy5vevgzhft738b7s 2 590815 6653877 6653098 2026-03-31T16:57:05Z MaksiKavsek 244409 /* Etnonimi, lingvonimi Slavonci, Kajkavci, Bezjaki,[51] Bezjaški Slovenci,[52] panonski Slověni[2] ali panonski Slovenci[53] */ 6653877 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = Etnogeneza [[Slovenci|Slovencev]] je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot [[narod]] '''Slovencev''' (slovenski narod). Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne, etnične in kulturne sledi, pisne vire in sodobne znanstvene razprave o naselitvi, "avtohtoni" prisotnosti, jezikovni identiteti in politični oblikovanosti na ozemlje [[Slovenija|Republike Slovenije]] ter neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Ta proces se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Slovenci kot narod so nastali kot rezultat prisotnosti [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju alpsko-jadranske regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega pozitivnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam so ohranili Slovenci oz. Sloveni skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Ta dogodek se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Sodobne raziskave kažejo, da ''čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi učenje o tem, kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Hipoteze o izvornem ozemlju in avtohtonosti == Eden večjih sporov se nanaša na čas in način naselitve Slovanov – ali je šlo za hitro migracijo ali za postopno ukoreninjenje in kakšna je vloga staroselcev. Prav tako sta sporna vprašanja avtohtonosti in do katere mere ter v kakšnem razmerju današnji Slovenci izvirajo iz zgodnjih Slovanov in predslovanskih prebivalcev na Slovenskem. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Praško-penkovsko-koločinski kompleks kultur iz 6. in 7. stoletja na splošno velja za odraz širitve slovansko govorečega prebivalstva v tistem času. == Etnonimi, lingvonimi ''Slovenci'', ''Slověni'', ''slověninъ'', ''Slovani'', ''Slovenija'' == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede ''[[Slovani]]'', ''Slověni''<ref name=":4" /> ali ''Sloveni''<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> ([[Staro cerkveno slovansko|starocerkvenoslovansko]] im. ed. *''slověninъ<ref name=":02" />''), ki je v srednjem veku označeval slovanska ljudstva. Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem ''Slovenci'' je pri zapisu obrazila ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki v zapisu ni ''Slovenka (Slovanka)'' ni razlike. Prav tako sta bili le-ti besedi – pred razmejitvijo Slovencev od drugih Slovanov do prve polovici 19. stoletja – sopomenki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagam|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref><ref name=":20" /> Ime ''Sloveni'' so izvorno uporabljali tudi Slovenci, pred češkim izrazom ''Slovan'', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]]<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> in ga uporablja knjižna slovenščina še danes. Izraz je bil ob Primičevi prvi uporabi soznačen z imenom Slovenec.{{Efn|(Eno malo is Hiftórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov}} Izvor besede ''Slovan'' oz. ''Slověn'' pa ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Etnonim je z evolucijo postal sinonim za ta narod. Jezikoslovci opozarjajo, da je potrebno paziti in ločiti med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodno-etničnimi definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. Prav tako pa je [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonskaslovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (natančneje korotanski Slověni<ref name=":92" />). Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (in njena narečja) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih 16. in 17. stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28" /> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je Kronika Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (Slovenijeh).<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem panonski Slovenci,<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa panonski Slověni.<ref name=":4" /> [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki danes ležijo zunaj meja Republike Slovenije. Takšna interpretacija lahko predstavlja izziv za ustaljene nacionalne narative Hravatov, saj odpira vprašanje, kako razumeti rabo izrazov, kot so ''Slovenci'' ali ''slovenski'' ali ''slovinski'', v kontekstu kajkavsko/bezjaškega govorečega prostora v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Jakob Sket je glede njihovega izvora zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili [[Turki]] in njihovi [[turški vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'') prestolnica današnje Hrvaške.<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga vsilili svojim novim podložnikom, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''slovenski'' ''na'' Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''hrvaški'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič|Fran Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem "kranjskih" kmetov 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * Grdina, Igor (2014). [https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina Zamišljena nezgodovina]. ''pogledi.delo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2025. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912–1916|cobiss=32162817}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|issn=1318-1238|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *Kremenšek, Slavko (1973). Obča etnologija {{COBISS|ID=7956225}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|first=Janko|last=Prunk|first2=Jožko|last2=Šavli|title=Slovenija v luči parlamentarnega izročila|publisher=Državni zbor RS|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=27768157}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–316|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. kkuobve1g732s51dsr7c2mpe10c4nbf 6653921 6653877 2026-03-31T18:53:55Z MaksiKavsek 244409 /* Etnonimi, lingvonimi Slavonci, Kajkavci, Bezjaki,[1] Bezjaški Slovenci,[2] panonski Slověni[3] ali panonski Slovenci[4] */ 6653921 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = Etnogeneza [[Slovenci|Slovencev]] je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot [[narod]] '''Slovencev''' (slovenski narod). Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne, etnične in kulturne sledi, pisne vire in sodobne znanstvene razprave o naselitvi, "avtohtoni" prisotnosti, jezikovni identiteti in politični oblikovanosti na ozemlje [[Slovenija|Republike Slovenije]] ter neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Ta proces se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Slovenci kot narod so nastali kot rezultat prisotnosti [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju alpsko-jadranske regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega pozitivnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam so ohranili Slovenci oz. Sloveni skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Ta dogodek se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Sodobne raziskave kažejo, da ''čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi učenje o tem, kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Hipoteze o izvornem ozemlju in avtohtonosti == Eden večjih sporov se nanaša na čas in način naselitve Slovanov – ali je šlo za hitro migracijo ali za postopno ukoreninjenje in kakšna je vloga staroselcev. Prav tako sta sporna vprašanja avtohtonosti in do katere mere ter v kakšnem razmerju današnji Slovenci izvirajo iz zgodnjih Slovanov in predslovanskih prebivalcev na Slovenskem. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Praško-penkovsko-koločinski kompleks kultur iz 6. in 7. stoletja na splošno velja za odraz širitve slovansko govorečega prebivalstva v tistem času. == Etnonimi, lingvonimi ''Slovenci'', ''Slověni'', ''slověninъ'', ''Slovani'', ''Slovenija'' == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede ''[[Slovani]]'', ''Slověni''<ref name=":4" /> ali ''Sloveni''<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> ([[Staro cerkveno slovansko|starocerkvenoslovansko]] im. ed. *''slověninъ<ref name=":02" />''), ki je v srednjem veku označeval slovanska ljudstva. Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem ''Slovenci'' je pri zapisu obrazila ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki v zapisu ni ''Slovenka (Slovanka)'' ni razlike. Prav tako sta bili le-ti besedi – pred razmejitvijo Slovencev od drugih Slovanov do prve polovici 19. stoletja – sopomenki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagam|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref><ref name=":20" /> Ime ''Sloveni'' so izvorno uporabljali tudi Slovenci, pred češkim izrazom ''Slovan'', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]]<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> in ga uporablja knjižna slovenščina še danes. Izraz je bil ob Primičevi prvi uporabi soznačen z imenom Slovenec.{{Efn|(Eno malo is Hiftórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov}} Izvor besede ''Slovan'' oz. ''Slověn'' pa ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Etnonim je z evolucijo postal sinonim za ta narod. Jezikoslovci opozarjajo, da je potrebno paziti in ločiti med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodno-etničnimi definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. Prav tako pa je [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonskaslovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (natančneje korotanski Slověni<ref name=":92" />). Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (in njena narečja) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem panonski Slovenci,<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa panonski Slověni.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (Slovenijeh).<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''. Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili [[Turki]] in njihovi [[turški vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'') prestolnica današnje Hrvaške.<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga vsilili svojim novim podložnikom, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''slovenski'' ''na'' Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''hrvaški'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovenci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem "kranjskih" kmetov 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * Grdina, Igor (2014). [https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina Zamišljena nezgodovina]. ''pogledi.delo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2025. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912–1916|cobiss=32162817}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|issn=1318-1238|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *Kremenšek, Slavko (1973). Obča etnologija {{COBISS|ID=7956225}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|first=Janko|last=Prunk|first2=Jožko|last2=Šavli|title=Slovenija v luči parlamentarnega izročila|publisher=Državni zbor RS|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=27768157}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–316|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. 57vb8ymip548sprz6t9pk2a0tkcl1ce 6653951 6653921 2026-03-31T19:45:07Z MaksiKavsek 244409 /* Etnonimi, lingvonimi Slavonci, Kajkavci, Bezjaki,[51] Bezjaški Slovenci,[52] panonski Slověni[2] ali panonski Slovenci[53] */ 6653951 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = Etnogeneza [[Slovenci|Slovencev]] je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot [[narod]] '''Slovencev''' (slovenski narod). Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne, etnične in kulturne sledi, pisne vire in sodobne znanstvene razprave o naselitvi, "avtohtoni" prisotnosti, jezikovni identiteti in politični oblikovanosti na ozemlje [[Slovenija|Republike Slovenije]] ter neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Ta proces se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Slovenci kot narod so nastali kot rezultat prisotnosti [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju alpsko-jadranske regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega pozitivnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam so ohranili Slovenci oz. Sloveni skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Ta dogodek se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Sodobne raziskave kažejo, da ''čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi učenje o tem, kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Hipoteze o izvornem ozemlju in avtohtonosti == Eden večjih sporov se nanaša na čas in način naselitve Slovanov – ali je šlo za hitro migracijo ali za postopno ukoreninjenje in kakšna je vloga staroselcev. Prav tako sta sporna vprašanja avtohtonosti in do katere mere ter v kakšnem razmerju današnji Slovenci izvirajo iz zgodnjih Slovanov in predslovanskih prebivalcev na Slovenskem. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Praško-penkovsko-koločinski kompleks kultur iz 6. in 7. stoletja na splošno velja za odraz širitve slovansko govorečega prebivalstva v tistem času. == Etnonimi, lingvonimi ''Slovenci'', ''Slověni'', ''slověninъ'', ''Slovani'', ''Slovenija'' == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede ''[[Slovani]]'', ''Slověni''<ref name=":4" /> ali ''Sloveni''<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> ([[Staro cerkveno slovansko|starocerkvenoslovansko]] im. ed. *''slověninъ<ref name=":02" />''), ki je v srednjem veku označeval slovanska ljudstva. Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem ''Slovenci'' je pri zapisu obrazila ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki v zapisu ni ''Slovenka (Slovanka)'' ni razlike. Prav tako sta bili le-ti besedi – pred razmejitvijo Slovencev od drugih Slovanov do prve polovici 19. stoletja – sopomenki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagam|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref><ref name=":20" /> Ime ''Sloveni'' so izvorno uporabljali tudi Slovenci, pred češkim izrazom ''Slovan'', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]]<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> in ga uporablja knjižna slovenščina še danes. Izraz je bil ob Primičevi prvi uporabi soznačen z imenom Slovenec.{{Efn|(Eno malo is Hiftórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov}} Izvor besede ''Slovan'' oz. ''Slověn'' pa ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Etnonim je z evolucijo postal sinonim za ta narod. Jezikoslovci opozarjajo, da je potrebno paziti in ločiti med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodno-etničnimi definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. Prav tako pa je [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonskaslovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (natančneje korotanski Slověni<ref name=":92" />). Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (in njena narečja) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem panonski Slovenci,<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa panonski Slověni.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (Slovenijeh).<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili [[Turki]] in njihovi [[turški vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'') prestolnica današnje Hrvaške.<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga vsilili svojim novim podložnikom, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''slovenski'' ''na'' Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''hrvaški'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovenci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,{{Efn|politično motivirane}} s čimer se je literatura panonsko-slovenski avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem "kranjskih" kmetov 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * Grdina, Igor (2014). [https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina Zamišljena nezgodovina]. ''pogledi.delo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2025. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912–1916|cobiss=32162817}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|issn=1318-1238|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *Kremenšek, Slavko (1973). Obča etnologija {{COBISS|ID=7956225}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|first=Janko|last=Prunk|first2=Jožko|last2=Šavli|title=Slovenija v luči parlamentarnega izročila|publisher=Državni zbor RS|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=27768157}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–316|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. 8jqxzlx879wqoxryu99axv4e3xg82wo 6653953 6653951 2026-03-31T19:47:42Z MaksiKavsek 244409 tn 6653953 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = Etnogeneza [[Slovenci|Slovencev]] je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot [[narod]] '''Slovencev''' (slovenski narod). Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne, etnične in kulturne sledi, pisne vire in sodobne znanstvene razprave o naselitvi, "avtohtoni" prisotnosti, jezikovni identiteti in politični oblikovanosti na ozemlje [[Slovenija|Republike Slovenije]] ter neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Ta proces se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Slovenci kot narod so nastali kot rezultat prisotnosti [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju alpsko-jadranske regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega pozitivnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam so ohranili Slovenci oz. Sloveni skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Ta dogodek se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Sodobne raziskave kažejo, da ''čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi učenje o tem, kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Hipoteze o izvornem ozemlju in avtohtonosti == Eden večjih sporov se nanaša na čas in način naselitve Slovanov – ali je šlo za hitro migracijo ali za postopno ukoreninjenje in kakšna je vloga staroselcev. Prav tako sta sporna vprašanja avtohtonosti in do katere mere ter v kakšnem razmerju današnji Slovenci izvirajo iz zgodnjih Slovanov in predslovanskih prebivalcev na Slovenskem. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Praško-penkovsko-koločinski kompleks kultur iz 6. in 7. stoletja na splošno velja za odraz širitve slovansko govorečega prebivalstva v tistem času. == Etnonimi, lingvonimi ''Slovenci'', ''Slověni'', ''slověninъ'', ''Slovani'', ''Slovenija'' == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede ''[[Slovani]]'', ''Slověni''<ref name=":4" /> ali ''Sloveni''<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> ([[Staro cerkveno slovansko|starocerkvenoslovansko]] im. ed. *''slověninъ<ref name=":02" />''), ki je v srednjem veku označeval slovanska ljudstva. Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem ''Slovenci'' je pri zapisu obrazila ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki v zapisu ni ''Slovenka (Slovanka)'' ni razlike. Prav tako sta bili le-ti besedi – pred razmejitvijo Slovencev od drugih Slovanov do prve polovici 19. stoletja – sopomenki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagam|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref><ref name=":20" /> Ime ''Sloveni'' so izvorno uporabljali tudi Slovenci, pred češkim izrazom ''Slovan'', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]]<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> in ga uporablja knjižna slovenščina še danes. Izraz je bil ob Primičevi prvi uporabi soznačen z imenom Slovenec.{{Efn|(Eno malo is Hiftórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov}} Izvor besede ''Slovan'' oz. ''Slověn'' pa ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Etnonim je z evolucijo postal sinonim za ta narod. Jezikoslovci opozarjajo, da je potrebno paziti in ločiti med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodno-etničnimi definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. Prav tako pa je [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonskaslovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (natančneje korotanski Slověni<ref name=":92" />). Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (in njena narečja) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem panonski Slovenci,<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa panonski Slověni.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (Slovenijeh).<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili [[Turki]] in njihovi [[turški vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'') prestolnica današnje Hrvaške.<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga vsilili svojim novim podložnikom, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''slovinski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim Slovenec na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovinci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,{{Efn|politično motivirane}} s čimer se je literatura panonsko-slovenski avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem "kranjskih" kmetov 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * Grdina, Igor (2014). [https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina Zamišljena nezgodovina]. ''pogledi.delo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2025. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912–1916|cobiss=32162817}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|issn=1318-1238|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *Kremenšek, Slavko (1973). Obča etnologija {{COBISS|ID=7956225}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|first=Janko|last=Prunk|first2=Jožko|last2=Šavli|title=Slovenija v luči parlamentarnega izročila|publisher=Državni zbor RS|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=27768157}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–316|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. padh4r8mbftehiu6tpkvb6ltynj14eo 6653956 6653953 2026-03-31T19:59:57Z MaksiKavsek 244409 6653956 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = Etnogeneza [[Slovenci|Slovencev]] je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot [[narod]] '''Slovencev''' (slovenski narod). Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne, etnične in kulturne sledi, pisne vire in sodobne znanstvene razprave o naselitvi, "avtohtoni" prisotnosti, jezikovni identiteti in politični oblikovanosti na ozemlje [[Slovenija|Republike Slovenije]] ter neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Ta proces se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Slovenci kot narod so nastali kot rezultat prisotnosti [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju alpsko-jadranske regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega pozitivnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam so ohranili Slovenci oz. Sloveni skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Ta dogodek se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Sodobne raziskave kažejo, da ''čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi učenje o tem, kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. == Etnonimi, lingvonimi ''Slovenci'', ''Slověni'', ''slověninъ'', ''Slovani'', ''Slovenija'' == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede ''[[Slovani]]'', ''Slověni''<ref name=":4" /> ali ''Sloveni''<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> ([[Staro cerkveno slovansko|starocerkvenoslovansko]] im. ed. *''slověninъ<ref name=":02" />''), ki je v srednjem veku označeval slovanska ljudstva. Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem ''Slovenci'' je pri zapisu obrazila ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki v zapisu ni ''Slovenka (Slovanka)'' ni razlike. Prav tako sta bili le-ti besedi – pred razmejitvijo Slovencev od drugih Slovanov do prve polovici 19. stoletja – sopomenki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagam|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref><ref name=":20" /> Ime ''Sloveni'' so izvorno uporabljali tudi Slovenci, pred češkim izrazom ''Slovan'', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]]<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> in ga uporablja knjižna slovenščina še danes. Izraz je bil ob Primičevi prvi uporabi soznačen z imenom Slovenec.{{Efn|(Eno malo is Hiftórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov}} Izvor besede ''Slovan'' oz. ''Slověn'' pa ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Etnonim je z evolucijo postal sinonim za ta narod. Jezikoslovci opozarjajo, da je potrebno paziti in ločiti med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodno-etničnimi definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. Prav tako pa je [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonskaslovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (natančneje korotanski Slověni<ref name=":92" />). Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (in njena narečja) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem panonski Slovenci,<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa panonski Slověni.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (Slovenijeh).<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili [[Turki]] in njihovi [[turški vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'') prestolnica današnje Hrvaške.<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga vsilili svojim novim podložnikom, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''slovinski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim Slovenec na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovinci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,{{Efn|politično motivirane}} s čimer se je literatura panonsko-slovenski avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem "kranjskih" kmetov 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * Grdina, Igor (2014). [https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina Zamišljena nezgodovina]. ''pogledi.delo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2025. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912–1916|cobiss=32162817}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|issn=1318-1238|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *Kremenšek, Slavko (1973). Obča etnologija {{COBISS|ID=7956225}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|first=Janko|last=Prunk|first2=Jožko|last2=Šavli|title=Slovenija v luči parlamentarnega izročila|publisher=Državni zbor RS|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=27768157}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–316|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. gmphz704zs1xpq0594695z2fa3ethd2 2 591420 6653636 6653274 2026-03-31T12:37:49Z MaksiKavsek 244409 /* Priimki */ 6653636 wikitext text/x-wiki === Geografija dežele Slovencev === * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233}} * {{navedi knjigo|author=Černe|year=1997|title=Priročni krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS d.d.|isbn=|cobiss=72111104|pages=|first=Andrej}} * {{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} * {{Cite book|author=Savnik|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1968–1980|first=Roman|last2=Planina|first2=France|last3=Šifrer|first3=Živko|cobiss=18172417}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{Cite book|title=Krajevni repertorij za Slovenijo|publisher=Naslovni oddelek Anončnega in informačnega zavoda, D. Beseljak & Drug|location=Ljubljana|year=1922|cobiss=94341632|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/24001-25000/24792/krajevni_repertorij_za_Slovenijo.pdf}} * [[:Slika:Ortsverzeichnis Kärnten 1860, zweisprachig, Digitalisat (c) Bojan Schnabl.pdf|Alphabetisches Verzeichniß sämmtlicher Orte im Herzogthume Kärnten mit Bezeichnung ihrer Eigenschaft, Angabe der Häuser- und Seelen-Zahl, dann mit der Darstellung ihrer Einreihung in katastral- und Ortsgemeinden, Pfarr-Sprengel, Bezirks-Aemter und Untersuchungs-Gerichte]], Celovec 1860. * {{Cite book|title=Specialni krajevni repertorij za Štajersko|publisher=C. kr. dvorna in državna tiskarna|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666305|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Kärnten|publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666049|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34885/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Korotan.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Krain|publisher=Deutschösterreichische Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1919|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34884/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Carniola.pdf}} * {{Cite book|title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 6, Krain|publisher=K.k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=491125|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34847/TN-218291_v07abby.pdf}} *{{Cite book|title=Orts-Repertorium des Herzogthums Krain. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission|publisher=I. v. Kleinmayr & F. Bamberg|location=Ljubljana|year=1874|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf}} *{{Cite book|author=Andrejka|title=Splošni pregled Dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma|publisher=Kraljevska banska uprava Dravske banovine|location=Ljubljana|year=1939|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/4001-5000/4768/Splosni_pregled_Dravske_banovine_1939.pdf|first=Rudolf|cobiss=17593857}} *{{Cite book|title=Gemeindelexikon von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900|publisher=K. K. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=655949|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/26001-27000/26801/GEMEINDELEXIKON_VON_KRAIN_1900.pdf}} * https://sistory5.sistory.si/search?su=popis%20prebivalstva&me=Krajevni%20leksikoni === Drugo === * {{Cite book|author=Ivanič|title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|first=Martin, ur.|cobiss=257461504}} === Zgodovina, etnologija, domoznanstvo, kronologija === * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur., (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, 1999, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. * Čepič et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886}} * Gleirscher, Paul (2000). ''Karantanien - das slawische Kärnten''. Klagenfurt, ISBN 3-85378-511-5 * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana. * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana: Slovenska matica. * {{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * Grdina, Igor (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje«".] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 121-124. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003), ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana: Študentska založba. * {{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}} * {{Cite book|author=Grivec|title=Slovenski knez Kocelj|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|year=1938|first=Franc|cobiss=103157248|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTYHVRUG}} * Gruden, Josip (1910). [http://www.archive.org/stream/zgodovinaslovens00gruduoft#page/n5/mode/2up179 ''Zgodovina slovenskega naroda'']. Celovec: Družba sv. Mohorja. * Habjan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine.'' Ljubljana: ''Društvo 2000.'' * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. * {{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * {{Cite book|author=Kos|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|publisher=Leonova družba|location=Ljubljana|year=1902–1928|id=|first=Franc|cobiss=1297409|last2=Kos|first2=Milko}} * Kos, Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc|date=2005-05-28}}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3. * Kos, Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. * {{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|author=Lapajne|title=Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev|publisher=I. Lapajne|location=Ljubljana|year=1884|first=Ivan|cobiss=657153|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBTG3XW}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Cite book|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|type=diplomsko delo|first=Darja|cobiss=49396578}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * {{Cite book|author=Orožen|title=Celska kronika|publisher=J. Jeretin|location=Celje|year=1854|first=Ignacij|cobiss=30380289|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0IR7V0ZY}} * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=United states|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * Pleterski, Andrej (1996). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1996_LETNIK_50_STEVILKA_4.pdf "Mitska stvarnost knežjih kamnov".] ''Zgodovinski časopis'' 50 (1996), s. 481-534. * Pleterski, Andrej (1998) [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1998_LETNIK_52_STEVILKA_2.pdf "Lepi, grdi, zli: o metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih"]. ''Zgodovinski časopis'' 52 (1998), s. 215-277. * Pleterski, Andrej (1996). ''Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih.'' Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996. * {{navedi knjigo|last=Reisp|first=Branko|authorlink=Branko Reisp|title=Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor|year=1983|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=13772033}} * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{Cite book|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{Cite book|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * Štih, Peter (1995). »Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah«, v ''Slovenci in država'', Razprave SAZU I/17, Ljubljana, 1995. * Štih, Peter (1996): ''Regnum Carantanum''. Iz: Zgodovinski časopis letnik 40, 1986, št. 3, str. 215-231. * Štih, Peter (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave".] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 110-120. * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * Štih, Peter (2007). »Karantanci - zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 61 (2007), s. 47-58. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite book|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{Navedi knjigo|title=Janez Vajkard Valvasor in Krško|last=Usenik|first=Janez|publisher=Valvasorjev raziskovalni center|year=2008|location=Krško|cobiss=240747520}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}} * Vilfan, Sergij (1991). ''Uvod v pravno zgodovino''. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=hr|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=hr|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * Wolfram, Herwig (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. === Rodoslovje === * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{Cite journal|author=Hohkraut|first=Matej|year=2020|title=Rodoslovni eSlovar|journal=Drevesa: bilten slovenskih rodoslovcev|volume=25|issue=71|pages=53}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov: kako izdelati družinski rodovnik|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} === Priimki === * {{cite journal|last=Andrejka|first=Rudolf|year=1939|title=Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini|journal=Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo|language=sl|volume=20|pages=310–332|cobiss=2151478}} * {{cite book|last=Bezlaj|first=France|year=1956–1961|title=Slovenska vodna imena I–II|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=1763585}} * {{cite book|year=1974|title=Začasni slovar slovenskih priimkov|location=Ljubljana|publisher=SAZU|language=sl|editor=Bezlaj, France|url=https://www.hawlina.com/Reference/ZSSP.pdf|cobiss=18772737}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|year=2004|title=Cognomi triestini: origini, storia, etimologia|location=Trst|language=it|publisher=Lint|cobiss=9937713}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|title=I cognomi triestini e goriziani : origini, storia, etimologia dall'Istria al Basso Friuli|year=2013|publisher=Lint|location=Trst|language=it|cobiss=6891500}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1951|title=Pogled v slovensko onomastiko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVZC43N8|journal=SRL|language=sl|volume=4|issue=1–2|pages=77–86|cobiss=2151734}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1963|title=O nastanku, razvoju in pomenu priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QKMIAOTP|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=8|issue=6|pages=174–177|cobiss=14582061}} * {{cite book|last=Burić|first=Antun|year=1983|title=Povijesna antroponimija Gorskog kotara|location=Rijeka|language=hr|cobiss=1374985|url=https://books.google.si/books/about/Povijesna_antroponimija_Gorskog_kotara_u.html?id=4EEZAAAAMAAJ&redir_esc=y}} * {{cite journal|last=Čop|first=Dušan|year=1975|title=Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in vzhodnem Tirolskem|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=5|pages=21–33}} * {{cite book|last=Dapit|first=Roberto|year=2001|title=Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre|location=Lusevera|language=it|publisher=Comune}} * {{cite journal|last=Debeljak|first=Anton|year=1946|title=Živalski priimki v Slovencih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAXKLGXL|journal=Lovec|language=sl|volume=29|issue=1|page=4–11}} * {{cite book|last1=Feinig|first1=Anton|last2=Feinig|first2=Tatjana|title=Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen|year=2015|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|language=de, sl|cobiss=38290477}} * {{cite book|last=Frančić|first=Anđela|title=Međimurska prezimena|publisher=Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje|place=Zagreb|year=2002|cobiss=22776621|language=hrvaščina}} * {{cite book|last=Gašperšič|first=Jože|title=Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja|publisher=Občina|place=Radovljica|year=1998|cobiss=72215808|language=slovenščina}} * {{cite journal|last=Goričar|first=Maks|year=1939|title=Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci|url=https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_12_1939_goricar_doneski.pdf|journal=Etnolog|language=sl|volume=12|pages=82–122}} * {{Navedi splet|url=https://earth.google.com/web/@46.09806403,15.1474333,203.31511553a,24784.00799154d,35y,0h,0t,0r/data=CgRCAggBMikKJwolCiExMjVwR19aZDFyUEUzZ294T2RJZi0zV1l6WE9yc2pxdlkgAToDCgEwQgIIAEoICKSCkLYDEAE|title=Interaktivni atlas domačij in ledinskih imen na področju Zidanega Mosta|date=2024|accessdate=2026-03-30|publisher=Google Earth|last=Hohkraut|first=Matej}} * {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=1992|title=Starejši priimki v vitanjski okolici|url=https://www.sistory.si/publication/9074|journal=ČZN|language=sl|volume=28|issue=2|pages=255–268}} * {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1937|title=Neke kajkavske (slovenačke i hrv.-kajkavske) jezičke pojave, naročito u prezimenima|url=https://dais.sanu.ac.rs/handle/123456789/5374|journal=Južnoslovenski filolog|language=sh|volume=16|pages=99–143}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1974|title=O priimku Čop|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOQ12L5E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=19|issue=4|pages=137|cobiss=8098349}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Od kod izvira priimek Broz?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TWS30P3G|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=31|issue=1|pages=24–25|cobiss=18136877}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Slovenski priimek Sovrè|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VDCDS73E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=21|issue=5|pages=172–173|cobiss=8051501}} * {{Cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Tavčar v statistični luči|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V0MT60Z|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=20|issue=6|pages=167–168|cobiss=8051245}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Škerlj v sestavi današnjih slovenkih priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJ25S9V|journal=Linguistica|language=sl|volume=15|pages=73–78|cobiss=8052269}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Vprašanje naglaševanja priimkov v slovenščini|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=6|pages=217–240}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Od kod priimek Pezdirc?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HP9ASDHK|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=22|pages=119–120|cobiss=8100653}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CHO1N3S1|journal=Slavistična revija|language=sl|volume=25|pages=5–25}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Vprašanje priimkov na -man v slovenščini|journal=Papers in Slavic Philology|language=en|volume=1|pages=146–156}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1984|title=Osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stoletje|journal=Zbornik predavanj 20. SSJLK|language=sl|pages=275–284|cobiss=62003298}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|date=1995|title=Od kod priimek Žele?|journal=Nedeljski dnevnik|language=sl|volume=34|pages=7|cobiss=11921709}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=2001|title=Od kod je priimek Krpan?|journal=Bloški korak: glasilo občine Bloke|language=sl|volume=2|issue=4|pages=17|cobiss=16944482}} * {{cite thesis|last=Jakopin|first=Primož|title=Entropija priimkov in imen v Sloveniji|type=magistrsko delo|year=1981|publisher=[P. Jakopin]|location=Zagreb|language=sl|cobiss=12168281|url=https://www.jakopin.net/primoz/magisterij/Magisterij_Primoz_Jakopin.pdf}} * {{cite journal|last=Jurančič|first=Janko|year=1977|title=O priimkih pri južnih Slovanih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZ6EX8X3|journal=SRL|language=sl|volume=25|pages=27–39|cobiss=15315501}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimek Jonke|journal=Jezik in slovstvo|volume=16|issue=4|pages=ovitek|year=1970|cobiss=8393261}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimek Judnič|journal=Jezik in slovstvo|volume=16|issue=3|pages=ovitek|year=1970|cobiss=8393005}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimek Roblek|journal=Jezik in slovstvo|volume=16|pages=267–268|year=1970|cobiss=8393773}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Kodela, Koželj ipd.|journal=Jezik in slovstvo|volume=16|issue=8|pages=269|date=1971|cobiss=16711981}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimek Skubic|journal=Jezik in slovstvo|volume=16|issue=6|pages=[1]|date=1971|cobiss=16710189}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimki v Skokovem in Bezlajevem etimološkem slovarju|journal=Onomastica Jugoslavica|volume=8|pages=125-136|year=1979|cobiss=8838957}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Naši priimki. Nova raziskovalna naloga|journal=Pionir|volume=37|issue=2|pages=12-14|year=1981|cobiss=8834093}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=O izvoru naših priimkov|journal=Pionir|volume=37|issue=2|pages=14-15|year=1981|cobiss=8834349}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=O slovenskih priimkih|journal=Pionir|volume=37|issue=1|pages=6–7|year=1981|cobiss=8833581}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=O izvoru priimkov na -šek|journal=Onomastica Jugoslavica|volume=9|pages=229–236|year=1982|cobiss=6054445}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Raziskovanje priimkov v Sloveniji|journal=Drevesa|volume=3|issue=3/4|pages=12-14|date=1996|cobiss=4226605}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Živalske metafore kot vir imen, vzdevkov in priimkov|journal=Jezikoslovni zapiski|volume=5|pages=135-149|year=1999|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4CUPRVE|cobiss=13253933}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Razlaganje izvora priimkov v Sloveniji|journal=Drevesa|volume=7|issue=3/4|pages=11-15|date=2000|cobiss=17250093}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=O izvoru priimka Prešeren|journal=Albert|volume=1|pages=24|date=2001|cobiss=6576182}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|year=2001|title=Raziskovanje izvora priimkov v Sloveniji|journal=Simpozij Slovenska lastnoimenskost|language=sl|pages=97–110|cobiss=18499373}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Bizjak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24811309}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Božič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24799789}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Golob : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24799277}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Hočevar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24813101}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Horvat : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24797485}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Hribar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24811565}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Hrovat : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24790061}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kastelic : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24813357}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kavčič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24812333}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Klemenčič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24796973}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Knez : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24790829}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kolar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24812845}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Koren : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24814125}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Korošec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24810797}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kos : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24799533}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Košir : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24814381}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kotnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24811821}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kovačič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24797997}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Krajnc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24797741}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kralj : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24800301}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kuhar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24789037}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Lah : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24788781}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Medved : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24791085}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Mlakar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24798765}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Novak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24797229}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Oblak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24813869}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pavlič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24789805}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Petek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24812589}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Petrič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24789549}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pirc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24790317}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Potočnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24798509}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Rozman : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24812077}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Turk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24800045}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Vidmar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24799021}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zajc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24796717}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zorko : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24789293}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zupan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24811053}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zupanc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24790573}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zupančič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24798253}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Žagar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2005 |pages=13 |cobiss=24813613}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Babič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26141229}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Bezjak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26214445}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Blatnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26191661}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Breznik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26161453}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Cerar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26216237}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Čeh : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26215469}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Černe : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26189869}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Dolenc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26173997}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Erjavec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26160173}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Fras : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26190637}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Furlan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26174509}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Gregorič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26190893}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Hren : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26214957}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Janežič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26175277}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Jelen : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26191149}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Jenko : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26175789}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Jereb : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26160429}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Jerman : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26159917}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Jug : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26215213}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kobal : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26217261}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kocjančič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26217005}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kokalj : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26214701}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Kolenc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=12 |cobiss=26217517}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Leban : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26215725}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Lesjak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26161197}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Lešnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26190125}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Logar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26189101}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Maček : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26189613}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Majcen : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26141485}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Marolt : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26191405}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Mihelič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26191917}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Močnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26174765}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pavlin : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26174253}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pečnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=15 |cobiss=26161709}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Perko : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26161965}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pintar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26214189}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Primožič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26216749}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Pušnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26160685}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Ribič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26175533}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Rupnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26160941}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Rus : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26216493}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Sever : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26136621}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Tomažič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26141741}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Tomšič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26175021}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Uršič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26136365}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Vidic : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26173741}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Vidovič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=14 |cobiss=26215981}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Zadravec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=23 |cobiss=26190381}} * {{cite journal |first=Janez |last=Keber |title=Priimek Žnidaršič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2006 |pages=13 |cobiss=26189357}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Blažič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27714093}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bogataj : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27663405}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bregar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27718957}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bukovec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27716653}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Čuk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27718445}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Debeljak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27683629}} * {{cite journal|last=Keber|first=Janez|title=Priimek Demšar : iz zakladnice priimkov|journal=Dnevnik, Križišče|year=2007|pages=17|cobiss=27717933}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Dolinar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=13 |cobiss=27646509}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Eržen : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27714861}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Filipič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27717421}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Gomboc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27718189}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Gorenc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27714349}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hozjan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27717165}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hribernik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27712813}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Ivančič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27692333}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jamnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27715885}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jarc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=13 |cobiss=27699245}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Javornik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27716141}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jazbec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27713069}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kočevar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27716397}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kodrič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27663149}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kolarič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27662381}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kosi : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=26155821}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kramberger : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27700525}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Krivec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27691821}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lavrič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=12 |cobiss=27662893}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lazar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27646765}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Leskovar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27713325}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Likar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27692589}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Marković : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27719213}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Meglič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27715373}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Miklavčič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27712301}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Mrak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27683373}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Nemec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=13 |cobiss=27646253}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Petrovič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27712557}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Ramšak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27716909}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Simonič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27713581}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Sitar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27715117}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Skok : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27700269}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Stopar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27713837}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Sušnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27718701}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Šinkovec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27715629}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Tavčar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27683885}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Toplak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=13 |cobiss=27700013}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vodopivec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27699501}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Volk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=17 |cobiss=27717677}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vovk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27699757}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Zver : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27692077}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Železnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=15 |cobiss=27714605}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Žibert : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=12 |cobiss=27698989}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Žižek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2007 |pages=14 |cobiss=27691565}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Bračko : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30955821}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Brglez : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30956333}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Grošljevih je več kot 800 : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30969389}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Kukovec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30957357}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Mesarič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30957613}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Mohar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=25 |cobiss=30956589}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Največ Romihovih v savinjski regiji : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30956845}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Pahor : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30958893}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Pavlović : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30956077}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Babič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30953773}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bučar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30949421}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Fekonja : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30946605}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Ferk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=14 |cobiss=30964525}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jančič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=16 |cobiss=30963245}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Juvan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30954029}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kenda : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=27 |cobiss=30970157}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kocjan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30963501}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kogovšek na 232.-233. mestu : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30958637}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kosmač : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30963757}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kotar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30948653}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Krašovec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30948909}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Križman : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30968621}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Marinič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30947885}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Miklič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=19 |cobiss=30954541}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Muhič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30955309}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Murko je prvotno pomenil 'sin Mura' : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30958125}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Papež : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=13 |cobiss=30954797}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Petrovčič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30962733}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Pevec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=19 |cobiss=30954285}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Planinc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30964013}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Praprotnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=20 |cobiss=30969901}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Ravnikar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30965293}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Robič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30969645}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Rojc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30947117}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Rudolf : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30962989}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Savić : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=16 |cobiss=30947629}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Simčič na 230. mestu : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=15 |cobiss=30958381}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Sluga : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30968877}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Smrekar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30946861}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Strnad : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30948397}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Šuligoj : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30948141}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Tomažin : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30964781}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Turnšek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30964269}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Veber : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30968365}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vesel : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30949165}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vogrin : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=16 |cobiss=30969133}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vrhovnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=18 |cobiss=30965037}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Založnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=19 |cobiss=30947373}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Zorec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |pages=17 |cobiss=30955565}} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Šturm na 216. mestu |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |volume=59 |issue=104 |page=17 |cobiss=30955053 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Verbič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2009 |volume=59 |issue=151 |page=17 |cobiss=30957101 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Babnik |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=258 |page=34 |cobiss=33484845 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Balažic |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=127 |page=35 |cobiss=33463853 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Begić |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=180 |page=35 |cobiss=33466157 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Benko |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=121 |page=35 |cobiss=33440301 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bračič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=240 |page=35 |cobiss=33484077 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Brajdič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=234 |page=39 |cobiss=33483821 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Cafuta |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=103 |page=35 |cobiss=33439533 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Cimerman |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=139 |page=38 |cobiss=33464365 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Drnovšek |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=5 |page=17 |cobiss=30980397 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Fabjan |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=204 |page=35 |cobiss=33482541 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Fink |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=192 |page=31 |cobiss=33482029 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Grašič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=198 |page=35 |cobiss=33482285 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Grm |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=299 |page=32 |cobiss=33489453 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Habjan |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=115 |page=37 |cobiss=33440045 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hadžić |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=216 |page=34 |cobiss=33483053 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hojnik |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=29 |page=17 |cobiss=33435949 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hrvatin |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=186 |page=31 |cobiss=33481773 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hvala |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=174 |page=31 |cobiss=33465901 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jager |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=40 |page=39 |cobiss=33436461 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jančar |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=46 |page=37 |cobiss=33436717 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jeraj |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=246 |page=33 |cobiss=33484333 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kern |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=252 |page=35 |cobiss=33484589 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kladnik |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=281 |page=35 |cobiss=33488685 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Klopčič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=222 |page=34 |cobiss=33483309 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kosec |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=52 |page=33 |cobiss=33436973 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kraševec |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=293 |page=34 |cobiss=33489197 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lampret |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=263 |page=36 |cobiss=33485101 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lipovšek |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=23 |page=16 |cobiss=31010093 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lončar |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=168 |page=30 |cobiss=33465645 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Makovec |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=275 |page=35 |cobiss=33488429 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Martinčič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=287 |page=39 |cobiss=33488941 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Možina |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=269 |page=35 |cobiss=33488173 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Naglič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=156 |page=31 |cobiss=33465133 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Nagode |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=109 |page=38 |cobiss=33439789 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Peternel |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=93 |page=38 |cobiss=33439021 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Plut |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=150 |page=31 |cobiss=33464877 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Rojko |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=210 |page=35 |cobiss=33482797 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Simončič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=81 |page=35 |cobiss=33437997 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Skubic |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=58 |page=33 |cobiss=33437229 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Stare |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=133 |page=39 |cobiss=33464109 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Stojanović |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=34 |page=39 |cobiss=33436205 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Šušteršič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=98 |page=32 |cobiss=33439277 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Urbančič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=64 |page=33 |cobiss=33437485 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Urh |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=144 |page=19 |cobiss=33464621 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Virant |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=228 |page=34 |cobiss=33483565 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vončina |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=70 |page=33 |cobiss=33437741 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vuk (in Vuković) |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=87 |page=35 |cobiss=33438509 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Zajec |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=162 |page=31 |cobiss=33465389 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Zidar |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=11 |page=17 |cobiss=30980653 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Žnidarič |journal=Dnevnik, Križišče |year=2010 |volume=60 |issue=17 |page=16 |cobiss=30980909 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Avsec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34546477 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Bratina : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=36 |cobiss=33513773 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Dežman : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34554413 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Drobnič = Drobnič na 335. mestu : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=31 |cobiss=33898541 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Emeršič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=36 |cobiss=34547245 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Frelih : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=38 |cobiss=33896237 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Gantar = Gantarji so na 337. mestu : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34546733 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Gobec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=29 |cobiss=34546989 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Gornik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=39 |cobiss=33545517 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Habjanič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34553133 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Hrastnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=38 |cobiss=33896749 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Jordan : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33897773 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kokot : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=39 |cobiss=34547757 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Krapež : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=33545261 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Križaj : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=39 |cobiss=34548525 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Kušar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=33897005 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lenarčič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=29 |cobiss=33546541 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Leskovšek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=38 |cobiss=33498157 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Lukić : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34554157 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Mali : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33498413 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Mastnak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=39 |cobiss=33546029 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Matjašič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=31 |cobiss=33898029 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Modic = Modičevi so 704 : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=43 |cobiss=33897261 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Mušič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34552621 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Oman : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33498669 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Ornik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=31 |cobiss=33898285 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Pajk : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34547501 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Pečar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=41 |cobiss=33513261 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Peterlin : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34548013 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Peternelj = na 337. mestu so Peterneljevi : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=31 |cobiss=34545965 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Planinšek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=38 |cobiss=33545773 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Plohl : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34553901 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Polak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=39 |cobiss=33896493 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Požar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=37 |cobiss=34553389 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Praznik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34548781 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Primc : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=43 |cobiss=33546285 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Rebernik = Na 328. do 330. mestu so Reberniki : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=36 |cobiss=33897517 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Repnik : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=37 |cobiss=33546797 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Rijavec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=33 |cobiss=33514285 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Roškar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33514541 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Sedej : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=33547053 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Senica : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34552877 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Šega : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=30 |cobiss=34546221 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Tomić : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33498925 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Topolovec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=34 |cobiss=33513005 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Trstenjak : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=33545005 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Udovič : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34548269 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Umek = Na 336. mestu je Umek : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=31 |cobiss=33898797 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Vogrinec : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34552365 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Zore : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=34553645 }} * {{cite journal |last=Keber |first=Janez |title=Priimek Žnidar : iz zakladnice priimkov |journal=Dnevnik |year=2011 |pages=35 |cobiss=33513517 }} * {{Cite book|author=Keber|title=Leksikon priimkov|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2021|first=Janez|cobiss=86508035}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|year=2006|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si? Kako se pišeš? : raziskava krstnih knjig I.–VII. župnije Slavina 1631–1878|location=Slavina|language=sl|publisher=Kulturno društvo Kernel|cobiss=229232128}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si prišla? Kako si se pisala? : poročne knjige župnije Slavina|year=2025|publisher=Kulturno društvo Kernel|location=Slavina|language=sl|cobiss=241122563}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1904|title=Nekaj o naših imenih (Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGY1DQM|journal=Dom in svet|language=sl|volume=17|issue=9|cobiss=31722241}} * {{cite article|last=Koštial|first=Ivan|title=Rodbinski priimki na Slovenskem (Napravljeni iz krajepisnih imen)|journal=Dom in svet (Ljubljana)|volume=18|issue=2|year=1905|language=sl|cobiss=31722241|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZN6XZ8Y}} * {{Cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1906|title=Rodbinski priimki iz rastlinskih imen|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BG7JM07S|journal=Dom in svet|language=Slovene|location=Ljubljana|volume=19|issue=8}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1927|title=O naših priimkih|url=https://sl.wikisource.org/wiki/O_na%C5%A1ih_priimkih|journal=Mladika|language=sl|volume=8}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 1, Občina Bilčovs |publisher=Mohorjeva družba |place=Celovec |year=1992 |cobiss=206139 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 2, Občina Kotmara vas |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=1993 |cobiss=790332 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 3, Občina Bistrica v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1995 |cobiss=1306172 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 4, Občina Rožek |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1996 |cobiss=72069 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 5, Občina Št. Jakob v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=1997 |cobiss=5413197 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Opetnik |first2=Franc |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 6, Župnija Šmihel pri Pliberku |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1999 |cobiss=7422285 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Krištof |first2=Janko |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 7, Občina in župnija Šmarjeta v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2001 |cobiss=13583419 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Čertov |first2=Christina |last3=Kropivnik |first3=Franci |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 8, Občina Sele |publisher=Mohorjeva |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=2002 |cobiss=977364 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 9, Župniji Globasnica in Šteben |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2004 |cobiss=215653888 |language=slovenščina;nemščina }} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Tolmajer |first2=Nužej |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 10, Župnije Radiše, Golšovo in Podgrad |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2006 |cobiss=7876660 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Korpitsch |first2=Peter |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 11, Župniji Žitara vas in Št. Lipš |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2007 |cobiss=230665728 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 12, Spodnja Zila |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=238938624 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 13, Župnija Pliberk in okolica |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=242433024 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Triessnig |first2=Simon |title=Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 14, Pražupnija Marija na Zilji |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2009 |cobiss=248179456 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 15, Tržna občina Železna Kapla |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2011 |cobiss=257061632 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Geschichte der Häuser der Marktgemeinde Rosegg/Rožek |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2022 |cobiss=132856067 |language=sl, de}} * {{cite book|last=Kronsteiner|first=Otto|title=Die alpenslawischen Personennamen|year=1975|publisher=Österreichische Gesellschaft für Namenforschung|location=Dunaj|language=de|cobiss=66974209}} * {{cite book|last=Lenarčič|first=Simon|title=Imam ime!: slovar imen, ki so v rabi med Slovenci: več kot 7000 gesel, 8000 opisov, 20000 imen|year=2015|publisher=S. Lenarčič|location=Ješovec pri Kozjem|language=sl|cobiss=281422592}} * {{cite journal|last=Maček|first=Janko|year=1936|title=Prebivalstvo mesta Ljubljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW5D8N2W|journal=Kronika slovenskih mest|language=sl|pages=160–163, 218–223|cobiss=4689155}} * {{cite book|last=Makovec|first=Juš|year=1987|title=Korenine. Priimki na Murskem polju (1669–1900)|location=Murska Sobota|language=sl|publisher=Pomurska založba|cobiss=722434|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORGQAAEL}} * {{cite book|last=Malnar|first=Slavko|title=Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća : 1498.-1997|publisher=Matica hrvatska, Ogranak|place=Čabar|year=2010|cobiss=32019245|language=hrvaščina}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki: njih izvor in pomen. 1, Primorska|year=2020|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=10747372}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki : njih izvor in pomen. 2, Gorenjska|publisher=Družinska drevesa|place=Koper|year=2024|cobiss=208901123|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1982|title=Slovenski priimki na zahodni meji|location=Trst|language=sl|cobiss=19913985}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1994|title=Il “Libro di perticationi” del Notaro Giusto Ravizza (1525)|location=Trst|language=it, la|publisher=Devin|cobiss=44584960}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=1300 primorskih priimkov|publisher=Mladika|place=Trst|year=2004|cobiss=2073068|language=sl}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste|publisher=Deputazione della storia patria per la Venezia Giulia|place=Trieste|year=2013|cobiss=5829100|language=it, la}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|year=1927|title=Die Bildung der slavischen Personen- und Ortsnamen|location=Heidelberg|language=de|cobiss=62425954|publisher=C. Winters Univesitätsbuchhandlung}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|year=1988|title=Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in širši okolici|location=Ravne na Koroškem|language=sl|publisher=Kulturna skupnost Ravne na Koroškem|cobiss=6724864}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|title=Krajevna in domača imena v Mežiški dolini|year=2001|publisher=ČZP Voranc|location=Ravne na Koroškem|language=sl|cobiss=46457089}} * {{cite book|last=Ocvirk|first=Matej|title=Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah|year=2015|publisher=M. Ocvirk|location=Teharje|language=sl|cobiss=278509824}} * {{cite thesis|last=Petek|first=Nina|title=Črnjanski rokopis - jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve|type=diplomsko delo|year=2012|publisher=[N. Petek]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=48278882|url=https://www.slov.si/dipl/petek_nina.pdf|pages=43-504}} * {{cite web|title=Slovenska hišna imena|website=SHI|url=https://www.hisnaimena.si/|access-date=28. marec 2026|language=sl|first=Veronika|last=Perko}} * {{cite book|last=Peršolja|first=Jasna Majda|year=2009|title=Rodiški rodovi|location=Sežana|language=sl|publisher=Kulturno društvo Vilenica|cobiss=246316544}} * {{cite journal|last=Simonič|first=Ivan|year=1934|title=Migracije na Kočevskem v luči priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHKKX93F|journal=Etnolog|language=sl|volume=7|pages=107–138|cobiss=239440640}} * {{cite book|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana}} * {{cite article|last=Snoj|first=Marko|title=O slovenskih priimkih enkrat za trikrat|journal=Slovenski jezik|volume=14|year=2022|pages=235–252|language=sl|cobiss=135803139|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KER801F1}} * {{cite book|last=Stres|first=Peter|title=Priimki v Brdih: izvor in razvoj do 1. svetovne vojne|year=2005|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=223731200}} * {{cite journal|last=Šimonić|first=Mate|year=1973|title=Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena|url=https://www.sistory.si/publication/7384|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=hr|volume=5|pages=14–46|cobiss=80386817}} * {{cite book|last=Šimunović|first=Petar|title=Hrvatska prezimena : podrijetlo, značenje, rasprostranjenost|publisher=Golden marketing|place=Zagreb|year=1995|cobiss=38027777|language=hrvaščina}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1981|title=Slovenski priimki na -en|journal=Četrta jugoslovanska onomastična konferenca|language=sl|pages=507–518|cobiss=33525346}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1982|title=Južnoslovanski priimki s pripono -(j)ava|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=10|pages=239–246|cobiss=33526370}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1985|title=Slovenski priimki na -et in -ent|journal=Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomastičke konferencije|language=hr|pages=167–177|cobiss=33527394}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Kalski priimki do začetka 20. stoletja: (Kal nad Hrastnikom)|year=2023|publisher=[B. Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=147555331}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Šmohorski priimki do začetka 20. stoletja: raziskava|year=2024|publisher=[Bojan Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=189700611}} * {{cite web|title=Rodoslovje.com|website=Rodoslovje.com|url=https://www.rodoslovje.com/|access-date=28. marec 2026|language=sl|editor=Toplišek, Janez}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini|journal=Razprave|language=sl|volume=15|pages=125–136|cobiss=62953728}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=To in ono o priimku Švarckobler|journal=Delo|language=slovenščina|volume=38|issue=117|pages=16|cobiss=5347890}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=1998|title=Odmevi: o priimku Čufer/Čufar|url=https://sistory.si/publication/9032|journal=Drevesa|language=sl|volume=5|issue=1–2|pages=41|cobiss=7066157}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2000|title=K slovenskim priimkom na -ar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR5OO2NP|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|issue=6|pages=209–211|cobiss=17172013}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2002|title=Priimki na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWOLL7B3|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=8|issue=2|pages=71–79|cobiss=20517933}} * {{cite thesis|last=Torkar|first=Silvo|title=Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske|type=magistrsko delo|year=2003|place=Ljubljana|cobiss=25733474|language=slovenščina}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2004|title=Dediščina predkrščanskih slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen v priimkih in zemljepisnih imenih s posebnim ozirom na slovenski zahod|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2004-02-4.pdf|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=11|issue=2/4|pages=4–12|cobiss=238760448}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2003|title=Bizjaki|journal=Brecljev zbornik|language=slovenščina|pages=133–140|cobiss=21067565}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2006|title=Košanski (proto)priimki leta 1498 in priimek Kette|journal=Dolnja Košana in okolica|language=slovenščina|pages=147–152|cobiss=25245229}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2008|title=Priimek Kumperščak|url=https://sistory.si/publication/9036|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=15|issue=2|pages=33|cobiss=27999277}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=2009|title=Značilni pograjski in na Pograjskem razširjeni priimki|url=https://sistory.si/publication/9037|journal=Drevesa|language=sl|volume=16|issue=2|pages=4–8|cobiss=31073069}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2011|title=Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTZIAQ6R|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=17|issue=2|pages=69–75|cobiss=33604909}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2012|title=Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNHAFQJA|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=18|issue=1|pages=89–97|cobiss=34562093}} * {{cite book|last=Torkar|first=Silvo|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|year=2020|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=23420931}} * {{Navedi časopis|last=Torkar|first=Silvo|title=Ocena knjige Leksikon priimkov|url=https://srl.si/ojs/srl/article/view/4041/3540|journal=Slavistična revija|volume=22|issue=3|pages=411–420|date=2022}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|year=1981–1996|title=Hišna imena in priimki v Sovodenjski občini|location=Čedad|language=sl|publisher=Dom}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|title=Slovenski priimki v občini Garmak|year=1981–1984|publisher=Dom|location=Čedad|language=sl}} * {{cite web|title=FamilySearch Surnames|website=FamilySearch|url=https://www.familysearch.org/en/surname|access-date=28. marec 2026|language=en}} * {{cite web|title=Forebears Surnames Database|website=Forebears.io|url=https://forebears.io/surnames|access-date=28. marec 2026}} === Slovenska književnost, literatura, slovstvo === * {{Cite book|author=Ahačič|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2024|first=Kozma|cobiss=191856643}} * {{cite book|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}} * {{Cite book|author=Dalmatin|title=Biblia|publisher=Hans Kraffts Erben|location=Wittenberg|year=1584|first=Jurij|cobiss=34268160|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NAJPUXS}} * {{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}} === Jezikoslovje & slovaropisje === * {{Cite book|author=Bohorič|title=Arcticae horulae succisivae|publisher=Haeredes Iohannis Cratonis|location=Witebergae|year=1584|first=Adam|cobiss=71886080|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6OI77TYR}} * {{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}} * {{Cite book|author=Habdelič|title=Dictionar ili réchi szlovenszke z vexega ukup zebrane i red postaulyene...na pomoch napredka u diachkom navuku skolneh mladenczeu horvatszkoga i szlovenszkoga naroda|year=1670|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dictionar_ili_re%C4%8Di_slovenske_-_Juraj_Habdeli%C4%87_(1670.).pdf|first=Jurij|publisher=Widmanstadiuſſa|location=Gradec}} * {{Cite book|author=Kopitar|title=Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|year=1808|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHA8ZZD1|first=Jernej|publisher=Wilhelm Heinrich Korn|location=Ljubljana|cobiss=36724992}} * {{Navedi knjigo|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|last=Ahačič|first=Kozma|publisher=Cankarjeva založba|year=2024|location=Ljubljana|cobiss=191856643}} * {{Cite journal|author=Dular, Anja|year=2015|title=Vloga žensk v črni umetnosti: prve slovenske knjige in zgodovina tiskarstva v Sloveniji|url=http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/5243/4929|journal=Paradigma: zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti|volume=9|issue=2|pages=125-143|cobiss=9162080}} * {{Cite journal|author=Rajšp, Vincenc|year=1984|title=Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene|url=http://hdl.handle.net/11686/13599|journal=Zgodovinski časopis|volume=38|pages=161–164|issn=0350-5774|cobiss=8737069}} * {{Cite book|author=Fujs, Metka|title=Ženske in reformacija: 2017: 500 let reformacije: vodnik po razstavi|publisher=Pomurski muzej|location=Murska Sobota|year=2017|cobiss=92238081}} * Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU. * {{Cite book|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499}} * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1999|cobiss=43670529}} * Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=2025-10-27}} * {{cite book|last=Vinkler|first=Jonatan|title=Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst|year=2020|publisher=Založba Univerze na Primorskem|location=Koper|cobiss=44851971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLZJDQZS}} * Žebovec, Marjeta (2010): ''Slovenski književniki : rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Založba Karantanija. {{COBISS|ID=248323584}} 2her6h9lcd6seq8yoc3q80mjfrtrth1 0 591737 6654215 6653530 2026-04-01T10:26:11Z Sivimedved 235862 6654215 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Eva Fičur''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[15. september]] [[1959]], [[Koper]]. == Življenje in delo == '''Eva Fičur''' se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je od otroštva živela pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], kjer je tudi opravila obvezno šolanje v slovenskih šolah. Nato se je vpisala na slovenski licej v Trstu, kjer je maturirala leta 1978. Študij je nadaljevala na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na [[Univerza v Vidmu|Univerzi v Vidmu]],<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2021/09/cv_Ficur.pdf</ref> kjer je diplomirala leta 1984 z diplomsko nalogo ''Jaka Štoka in njegova dela'' (pod mentorstvom prof. [[Martin Jevnikar|Martina Jevnikarja]]).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025368952#full</ref> Od leta 1983 je poučevala slovenščino, zgodovino in zemljepis na slovenskih šolah v Trstu, nazadnje na Državnem tehničnem zavodu Žiga Zois,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Eva Fičur - kandidatka SSk za tržaški občinski svet|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/eva-ficur-kandidatka-ssk-za-trzaski-obcinski-svet/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> do upokojitve leta 2023. Eva Fičur se je že kot otrok približala skavtinjam (najprej ''STS - Slovenske tržaške skavtinje'', nato ''[[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]''), ustanovila in vodila je razne skavtske skupine, sodelovala je pri tržaškem skavtskem glasilu [[Jambor]] (skavtsko ime ''Črni teloh''), mnogo let je bila načelnica ženske veje organizacije.<ref name=":0" /> Pri skavtinjah se je tudi navdušila za planinarjenje, postala je članica [[Slovensko planinsko društvo Trst|Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT)]] in leta 1985 se je udeležila odprave SPDT na Južno [[Anapurna|Anapurno]].<ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik z odprave SPDT na južno Anapurno 28. - GORE LJUDJE|url=https://gore-ljudje.net/novosti/dnevnik-z-odprave-spdt-na-juzno-anapurno-28/|date=1985-08-24|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref> Stalno vodi izlete in pomaga neizkušenim in mlajšim po planinskih poteh.<ref>{{Navedi splet|title=Planinski odsek SK Devin na Lepem Vršiču|url=https://www.slosport.org/novica/planinski-odsek-sk-devin-na-lepem-vrsicu/|website=slosport|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref><ref>https://skdevin.it/wp-content/uploads/2021/06/program-izletov-2021.pdf</ref> Politično je Eva Fičur blizu edini slovenski stranki v Italiji [[Slovenska skupnost]] (SSk), s katero je večkrat kandidirala na raznih volitvah, bodisi za rajonske svete kot za tržaški pokrajinski odbor<ref>{{Navedi splet|title=Trst: SSk predstavila kandidate|url=https://www.primorski.eu/trzaska/185718-trst-ssk-predstavila-kandidate-BKPR190067|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> in občinski svet.<ref>{{Navedi splet|title=Trst mora ponovno zaživeti in občina ima glavno vlogo pri tem! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/trst-mora-ponovno-zaziveti-obcina-ima-glavno-vlogo-pri-tem/|website=Noviglas|date=2021-09-30|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Eva Fičur je zelo dejavna tudi na kulturnem področju, saj je že več let v izvršnem odboru in podpredsednica [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]],<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska prosveta ima novega predsednika|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovenska-prosveta-ima-novega-predsednika-XJ1128635|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladim ne primanjkuje ustvarjalnega duha » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladim-ne-primanjkuje-ustvarjalnega-duha/|website=Noviglas|date=2024-06-23|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pregled delovanja in prihodnji izzivi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pregled-delovanja-prihodnji-izzivi/|website=Noviglas|date=2024-06-01|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> članica je tržaškega tajništva [[Sindikat slovenske šole|Sindikata slovenske šole]],<ref>{{Navedi splet|title=Odbor – Sindikat Slovenske Šole|url=https://sindikat.it/odbor/|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po daljšem obdobju Sindikat slovenske šole Trst z novim vodstvom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/po-daljsem-obdobju-sindikat-slovenske-sole-trst-z-novim-vodstvom-CY414477|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> že več let je članica [[Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm|Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm]], v katerem tudi aktivno pomaga pri raznih pobudah.<ref>https://zdsds.si/wp-content/uploads/2022/08/SSK_2022_00_Program_Trst_Koper_3.pdf</ref> V domačem okraju pa je aktivna pri ''Kulturnem društvu Marij Kogoj'' pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]], ki redno prireja odmevne kulturne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obeležili 150-letnico slovenskih šolskih sester|url=https://www.primorski.eu/trzaska/obelezili-150-letnico-slovenskih-solskih-sester-KF337738|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Knjiga o ljubezni do narave in slovenstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/knjiga-o-ljubezni-narave-slovenstva/|website=Noviglas|date=2021-12-04|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Občasno se oglaša v lokalnem tisku, še posebno v reviji [[Mladika (revija)|Mladika]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladika 8 - 9 / 2022|url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-8-9-2022/|website=Mladika|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fičur, Eva}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] h922we241wsdxnzo63r4p4xj4ntqb37 6654217 6654215 2026-04-01T10:28:20Z Sivimedved 235862 6654217 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Eva Fičur''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[15. september]] [[1959]], [[Koper]]. == Življenje in delo == '''Eva Fičur''' se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je od otroštva živela pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], kjer je tudi opravila obvezno šolanje v slovenskih šolah. Nato se je vpisala na slovenski licej v Trstu, kjer je maturirala leta 1978. Študij je nadaljevala na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na [[Univerza v Vidmu|Univerzi v Vidmu]],<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2021/09/cv_Ficur.pdf</ref> kjer je diplomirala leta 1984 z diplomsko nalogo ''Jaka Štoka in njegova dela'' (pod mentorstvom prof. [[Martin Jevnikar|Martina Jevnikarja]]).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025368952#full</ref> Od leta 1983 je poučevala slovenščino, zgodovino in zemljepis na slovenskih šolah v Trstu, nazadnje na Državnem tehničnem zavodu Žiga Zois,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Eva Fičur - kandidatka SSk za tržaški občinski svet|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/eva-ficur-kandidatka-ssk-za-trzaski-obcinski-svet/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> do upokojitve leta 2023. Eva Fičur se je že kot otrok približala skavtinjam (najprej ''STS - Slovenske tržaške skavtinje'', nato ''[[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]''), ustanovila in vodila je razne skavtske skupine, sodelovala je pri tržaškem skavtskem glasilu [[Jambor]] (skavtsko ime ''Črni teloh''), mnogo let je bila načelnica ženske veje organizacije.<ref name=":0" /> Pri skavtinjah se je tudi navdušila za planinarjenje, postala je članica [[Slovensko planinsko društvo Trst|Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT)]] in leta 1985 se je udeležila odprave SPDT na Južno [[Anapurna|Anapurno]].<ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik z odprave SPDT na južno Anapurno 28. - GORE LJUDJE|url=https://gore-ljudje.net/novosti/dnevnik-z-odprave-spdt-na-juzno-anapurno-28/|date=1985-08-24|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref> Stalno vodi izlete in pomaga neizkušenim in mlajšim po planinskih poteh.<ref>{{Navedi splet|title=Planinski odsek SK Devin na Lepem Vršiču|url=https://www.slosport.org/novica/planinski-odsek-sk-devin-na-lepem-vrsicu/|website=slosport|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref><ref>https://skdevin.it/wp-content/uploads/2021/06/program-izletov-2021.pdf</ref> Politično je Eva Fičur blizu edini slovenski stranki v Italiji [[Slovenska skupnost]] (SSk), s katero je večkrat kandidirala na raznih volitvah, bodisi za rajonske svete kot za tržaški pokrajinski odbor<ref>{{Navedi splet|title=Trst: SSk predstavila kandidate|url=https://www.primorski.eu/trzaska/185718-trst-ssk-predstavila-kandidate-BKPR190067|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> in občinski svet.<ref>{{Navedi splet|title=Trst mora ponovno zaživeti in občina ima glavno vlogo pri tem! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/trst-mora-ponovno-zaziveti-obcina-ima-glavno-vlogo-pri-tem/|website=Noviglas|date=2021-09-30|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Eva Fičur je zelo dejavna tudi na kulturnem področju, saj je že več let v izvršnem odboru in podpredsednica [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]],<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska prosveta ima novega predsednika|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovenska-prosveta-ima-novega-predsednika-XJ1128635|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladim ne primanjkuje ustvarjalnega duha » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladim-ne-primanjkuje-ustvarjalnega-duha/|website=Noviglas|date=2024-06-23|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pregled delovanja in prihodnji izzivi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pregled-delovanja-prihodnji-izzivi/|website=Noviglas|date=2024-06-01|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> članica je tržaškega tajništva [[Sindikat slovenske šole|Sindikata slovenske šole]],<ref>{{Navedi splet|title=Odbor – Sindikat Slovenske Šole|url=https://sindikat.it/odbor/|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po daljšem obdobju Sindikat slovenske šole Trst z novim vodstvom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/po-daljsem-obdobju-sindikat-slovenske-sole-trst-z-novim-vodstvom-CY414477|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> že več let je članica [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm]], v katerem tudi aktivno pomaga pri raznih pobudah.<ref>https://zdsds.si/wp-content/uploads/2022/08/SSK_2022_00_Program_Trst_Koper_3.pdf</ref> V domačem okraju pa je aktivna pri ''Kulturnem društvu Marij Kogoj'' pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]], ki redno prireja odmevne kulturne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obeležili 150-letnico slovenskih šolskih sester|url=https://www.primorski.eu/trzaska/obelezili-150-letnico-slovenskih-solskih-sester-KF337738|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-20|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Knjiga o ljubezni do narave in slovenstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/knjiga-o-ljubezni-narave-slovenstva/|website=Noviglas|date=2021-12-04|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Občasno se oglaša v lokalnem tisku, še posebno v reviji [[Mladika (revija)|Mladika]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladika 8 - 9 / 2022|url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-8-9-2022/|website=Mladika|accessdate=2025-10-20|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fičur, Eva}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] kg78lszudsw9blwwexlcq19nqbnx2gi 0 592475 6653702 6618291 2026-03-31T13:14:54Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653702 wikitext text/x-wiki '''Zveza kulturnih društev Slovenije''' (kratica: '''ZKDS''') je krovna nacionalna zveza občinskih in območnih zvez kulturnih društev po Sloveniji. Trenutno je vanjo včlanjenih 30 zvez z različnih področij ljubiteljske kulture, med katerimi so [[Pevski zbor|zborovstvo]], instrumentalna glasba, likovna umetnost, gledališče in lutke, literatura, film in video, multimedijska dejavnost, sodobni ples, [[folklora]]. ZKDS je naslednica Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Izdaja tudi revijo Primus. == Vodstvo == *Predsednica: [[Maja Jerman Bratec]] * Podpredsednika: [[Marijana Kolenko]] in [[Gregor Antoličič]] == Člani == * Občinska kulturna zveza Medvode * Zveza kulturnih društev Ajdovščina * Zveza kulturnih društev Brežice * Zveza kulturnih društev Brda * Zveza kulturnih društev Celje * Zveza kulturnih organizacij Cerknica * Zveza kulturnih društev Črna na Koroškem * Zveza kulturnih društev Domžale * Zveza kulturnih društev Dravograd * Zveza kulturnih društev Grosuplje * Zveza kulturnih društev občine Hajdina * Zveza kulturnih društev Hrastnik * Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica * Zveza kulturnih društev Jesenice * Zveza kulturnih društev občine Kidričevo * Zveza kulturnih društev Piran * Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper * Zveza kulturnih društev Kranj * Zveza kulturnih društev Krško * Zveza kulturnih društev Laško * Zveza kulturnih društev Slovenskih goric * Zveza kulturnih društev Lendava * Zveza kulturnih društev Litija * Zveza kulturnih društev Ljubljana * Zveza kulturnih društev Ljutomer * Zveza kulturnih društev Logatec * Zveza kulturnih društev Loška dolina * Zveza kulturnih društev Maribor * Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica * Zveza kulturnih društev občine Mengeš * Zveza kulturnih društev Nova Gorica * Zveza kulturnih društev Novo mesto * Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj * Zveza kulturnih društev Prekmurja * Zveza kulturnih društev Ptuj * Zveza kulturnih društev Ravne na Koroškem * Zveza kulturnih društev Sevnica * Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec * Zveza kulturnih društev Šentjur * Zveza kulturnih društev Škofja Loka * Zveza kulturnih društev Šmarje pri Jelšah * Zveza kulturnih društev Šmartno pri Litiji * Zveza kulturnih društev Tolmin * Zveza kulturnih organizacij Tržič * Zveza kulturnih društev Trbovlje * Zveza kulturnih društev Trebnje * Zveza kulturnih društev Šaleške doline * Zveza kulturnih društev Vrhnika * Zveza kulturnih društev Savinja Žalec * Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije * Zveza pevskih zborov Primorske * Bošnjaška kulturna zveza Slovenije * [[Zveza slovenskih godb]] Na osnovi 10. člena statuta sta v ZKDS včlanjena tudi: * Kulturno društvo Malija * Kulturno društvo Borovnica === Častni člani === Zveza kulturnih društev Slovenije imenuje tudi častne člane. Doslej so ta naziv prejeli Ivo Turk, Alenka Bole Vrabec, Janez Karlin in Franci Pivec.<ref>{{Navedi splet|title=Častno Članstvo – Zveza kulturnih društev Slovenije|url=https://www.zkds.eu/clanstvo/castno-clanstvo/|accessdate=2025-10-29|language=si-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Javni sklad za kulturne dejavnosti]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenske zveze|Kulturnih društev]] gn02eoibejwv5t2af3p0d4ilc88ksg5 0 594185 6654059 6616013 2026-03-31T23:28:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654059 wikitext text/x-wiki '''Zavarovana območja Kanade''' obsegajo približno 12,1 odstotka kopnega, sladka voda pa velja za zaščitena območja, vključno z 11,4 odstotka, ki so posebej označena kot zaščitena območja.<ref name=conserved/> Approximately 13.8 percent of Canada's territorial waters are conserved, including 8.9 percent designated as protected areas.<ref name=conserved>{{cite web|url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html|title=Canada's conserved areas|publisher=Environment and Climate Canada|year=2020}}</ref> Približno 13,8 odstotka kanadskih teritorialnih voda je zaščitenih, vključno z 8,9 odstotka, ki so posebej označena kot zaščitena območja. Ohranjena kopenska območja so se v 21. stoletju povečala za 65 odstotkov, medtem ko se je zaščitena morska območja povečala za več kot 3800 odstotkov. Ohranitvena in zaščitena območja imajo različne mandate, odvisno od organizacije, ki jih upravlja, pri čemer se nekatera območja bolj osredotočajo na ekološko celovitost, ohranjanje zgodovinske dediščine, javno rabo, znanstvene raziskave ali kombinacijo rabe.<ref>{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/protected-areas|title=Protected Areas |publisher=The Canadian Encyclopedia|year=2014}}</ref> Nekatera območja, kot je prelaz Polar Bear, soupravljajo in nadzorujejo vlada in lokalne agencije za avtohtone narode.<ref name="BeazleyBaldwin2019">{{cite book|author1=Karen Beazley|author2=Robert Baldwin|title=Biodiversity and Protected Areas|url=https://books.google.com/books?id=NZ2SDwAAQBAJ&pg=PA112|year=2019|publisher=MDPI|isbn=978-3-03897-732-2|page=112}}</ref> 18 kanadskih Unescovih [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov]] pokriva skupno površino 235.000 kvadratnih kilometrov.<ref>{{Cite web|url=https://www.biospherecanada.ca/|title=UNESCO Biosphere Reserves of Canada|publisher=e CanadianBiosphere Reserves Association and the Canadian Commission for UNESCO|year=2018}} [https://static1.squarespace.com/static/5735fdc137013b8eeb217d63/t/5c40d868575d1f41918199a3/1547753580117/Biosphere-brochure-web.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210705051630/https://static1.squarespace.com/static/5735fdc137013b8eeb217d63/t/5c40d868575d1f41918199a3/1547753580117/Biosphere-brochure-web.pdf |date=2021-07-05 }}</ref> Prvi kanadski narodni park, [[narodni park Banff]], ustanovljen leta 1885, se razteza na 6.641 kvadratnih kilometrih<ref>{{cite web |url=http://www.pc.gc.ca/docs/v-g/pm-mp/guidem-mguide/sec15/gm-mg15_e.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060615122147/http://www.pc.gc.ca/docs/v-g/pm-mp/guidem-mguide/sec15/gm-mg15_e.pdf |archive-date=June 15, 2006|title=The Mountain Guide – Banff National Park|publisher=Parks Canada|year=2006}}</ref> goratega terena s številnimi ledeniki in ledenimi polji, gostim iglastim gozdom in alpsko pokrajino.<ref name="Price2013">{{cite book|author=Martin F. Price|title=Mountain Area Research and Management: Integrated Approaches|url=https://books.google.com/books?id=hNIZihxXTwsC&pg=PA217|year=2013|publisher=Earthscan|isbn=978-1-84977-201-3|pages=217–218}}</ref> Najstarejši kanadski provinčni park, porovinčnii park Algonquin, ustanovljen leta 1893, pokriva površino 7653,45 kvadratnih kilometrov, na kateri prevladuje starodavni gozd z več kot 2400 jezeri in 1200 kilometri potokov in rek.<ref>{{cite web| url = https://www.ontario.ca/page/algonquin-provincial-park-management-plan| title = Algonquin Provincial Park Management Plan {{!}} ontario.ca}} </ref> Nacionalno morsko varstveno območje jezera Superior je največje sladkovodno zavarovano območje na svetu, ki se razteza na približno 10.000 kvadratnih kilometrih jezerskega dna, njegove prekrivajoče sladke vode in pripadajoče obale na 60 kvadratnih kilometrih otokov in kopnega.<ref>{{Cite web|url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html|title=Spotlight on Marine Protected Areas in Canada|first=Fisheries and Oceans Canada|last=Government of Canada|date=December 13, 2017|website=www.dfo-mpo.gc.ca}}</ref> Največje kanadsko nacionalno območje za prostoživeče živali je morsko nacionalno območje Scott Islands, ki se razteza na 11.570,65 km²<ref>{{cite web|title=Scott Islands Marine National Widllife Area|url=https://www.protectedplanet.net/555695926|access-date=2020-09-25|website=Protected Planet}}</ref> in varuje ključni habitat za razmnoževanje in gnezdenje več kot 40 odstotkov morskih ptic Britanske Kolumbije.<ref>{{cite web|url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html|title=Proposed Scott Islands Marine National Wildlife Area: regulatory strategy|first=Environment and Climate Change|last=Canada|date=February 7, 2013|website=aem|accessdate=2025-11-26|archive-date=2021-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182613/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html|url-status=dead}}</ref> == Zakonodaja == [[File:Canadian National Parks Location.png|thumb|Lega kanadskih narodnih parkov]] Kanada je leta 1911 ustanovila prvo agencijo za upravljanje narodnih parkov na svetu, podružnico Dominion Parks, zdaj Parks Canada.<ref>{{cite news|url=https://www.thestar.com/travel/northamerica/article/990243--parks-canada-celebrates-a-century-of-discovery|title=Parks Canada celebrates a century of discovery|last=Irish|first=Paul|date=May 13, 2011|work=Toronto Star|access-date=May 18, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110516235956/http://www.thestar.com/travel/northamerica/article/990243--parks-canada-celebrates-a-century-of-discovery|archive-date=May 16, 2011}}</ref> Leta 1916 sta Kanada in Združene države Amerike podpisali Konvencijo o pticah selivkah, ki ureja lov na transkontinentalne ptice selivke v skladu z Zakonom o konvenciji o pticah selivkah.<ref>[https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/corporate/international-affairs/partnerships-countries-regions/north-america/canada-united-states-protecting-migratory-birds.html Canada-US convention protecting migratory birds - Canada.ca<!-- Bot generated title -->]</ref> Cilj kanadskega zakona o divjih živalih iz leta 1973 je raziskovanje divjih živali s poudarkom na večjih vrstah.<ref>[https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/w-9/FullText.html Canada Wildlife Act<!-- Bot generated title -->]</ref> Zakon o ribištvu iz leta 1985 ureja ribolov, vključno z ohranjanjem in zaščito rib in njihovih drstišč.<ref>[https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/f-14/ Fisheries Act<!-- Bot generated title -->]</ref> Zakon o nacionalnih območjih varstva morja je leta 2002 vzpostavil sistem nacionalnih območij varstva morja.<ref>[https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/c-7.3/ Canada National Marine Conservation Areas Act<!-- Bot generated title -->]</ref> Kanadski zakon o ogroženih vrstah (SARA) je zakonodaja zvezne vlade za preprečevanje izumrtja divjih živali.<ref name="NEducation">{{cite book|author=Nelson Education|title=Living in the Environment, Canadian Edition, 4th ed.|date=16 May 2016|url=https://books.google.com/books?id=r5qzDAAAQBAJ&pg=PT318|publisher=Nelson Education|isbn=978-0-17-675682-6|page=318}}</ref> == Agencije za ohranjanje narave == Glavni cilj narodnih parkov je ohranjanje ekološke celovitosti. Te parke upravlja Parks Canada. Nacionalna območja varstva morja, čeprav so prav tako pod zveznim nadzorom, ne zagotavljajo enake ravni zaščite. Kanadska služba za prostoživeče živali, oddelek Environment Canada, upravlja nacionalna območja prostoživečih živali, območja morskih prostoživečih živali in rezervate za ptice selivke za zaščito prostoživečih živali.<ref name="areas">{{cite web|url=http://www.hww.ca/en/issues-and-topics/environment-canadas.html|title=Environment{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Canada's Protected Areas Network|work=Hinterland Who's Who|publisher=Canadian Wildlife Service|access-date=2019-03-14}}</ref> Nacionalno območje prostoživečih živali varuje vsako kopensko ali morsko okolje znotraj kanadskih teritorialnih voda, torej do 12 navtičnih milj (22 km) od obale v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu. Območje morskih prostoživečih živali se uporablja za zaščito morskih okolij, ki so znotraj izključne ekonomske cone Kanade, ki se razteza 200 navtičnih milj (370 km) od obale.<ref name="MWA-NWA">{{cite web| url=http://cfs.nrcan.gc.ca/subsite/mx-205/opening|title=Casting the bottom line on the blue planet|work=Proceedings of the 1997 Conference of the Canadian Council on Ecological Areas|last=Wiken|first=Ed|publisher=Natural Resources Canada|access-date=2008-01-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080612062616/http://cfs.nrcan.gc.ca/subsite/mx-205/opening <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2008-06-12}}</ref> Za zaščito sosednjega območja, ki zajema kopenske in morske značilnosti in se razteza do meje 200 navtičnih milj (370 km), bi se lahko ustvarili dve ločeni območji, eno nacionalno območje prostoživečih živali in drugo območje morskih prostoživečih živali. Tudi provinčnee in teritorialne vlade varujejo območja znotraj svojih meja.<ref>{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/canadian-provinces-territories-by-percentage-of-protected-terrestrial-area.html|title=Canadian Provinces/Territories By Percentage Of Protected Terrestrial Area|website=WorldAtlas}}</ref> Mestne parke v Kanadi upravljajo občinske vlade za javno rekreacijo in ohranjanje rastlinja v mestih.<ref>{{cite web|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/city-parks|title=City parks |publisher=The Canadian Encyclopedia|year=2017}}</ref> Drugo obliko ohranjanja narave izvajajo lastniki zemljišč, ki želijo ohraniti naravo za prihodnje generacije tako, da na svoji zemlji sklenejo zavezo. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zavarovana območja Kanade]] ihh6pypfj05o431olqdnygnujt37pru 1 594191 6654135 6547232 2026-04-01T06:22:40Z Yerpo 8417 CEE Pomlad 2026 6654135 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=arhitektura |država=Srbija}} == Koordinati == Za Cerkev svete Petke sem prepisal koordinati iz nemške Wikipedije. Izgleda, da nekaj ni v redu, saj je točka kaka dva centimetra pod zemljevidom in seveda napačno, ker bi morala biti tam nekje ob sotočju Save in Donave. Iskal sem koordinate, pa jih nikjer nisem našel - ni bilo nobenega spleta s temi podatki. Podobno nekaj ni v redu s koordinatama v članku o Cerkvi sv. Jožefa Delavca na Karaburmi. Kdor se razume, naj pomaga. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:25, 27. november 2025 (CET) : {{U|Stebunik}}, koordinate lahko odstraniš iz članka, saj jih infopolje samodejno vključi iz Wikipodatkov. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:40, 27. november 2025 (CET) :: V članku jih ni, ampak le v "glavi". Ali naj jih tudi tam zbrišem?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:33, 27. november 2025 (CET) :::[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cerkev_svete_Petke%2C_Beograd&diff=6546407&oldid=6546405 Ta poseg] je bil mišljen. Koordinate, ki so zdaj v glavi, se črpajo iz Wikipodatkov tako kot tiste pod zemljevidom in so pravilne. Tako da vse štima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:12, 27. november 2025 (CET) == Čudežni izvirek - previdnost! == Jaz, sestavljalec tega članka o Cerkvi svete Petke na Kalemgdanu, sem bival pet let v različnih obdobjih v Beogradu in se pogovarjal z mnogimi ljudmi, tudi starejšimi in bolniki. Poleg tega obdobje mojega življenja v Srbiji (vključno z vojašččino) obsega okrog pol stoletja. Ne spomnim se, da bi bil od koga slišal, da je on ozdravel s pitjem ali uporabljanjem te vode. Res pa je, da je to verovanje zelo močno navzoče ne le pri pravoslavnih, ampak tudi pri katoličanih. Nisem gotov, da Higijenski zavod tudi to vodo preglejuje, ali je primerna za pitje, kot to vestno dela pri drugih vodah. Tako na primer morda že kako desetletje nima uporabnega dovoljenja voda iz Zrenjaninskega vodovoda zaradi nekih nepravilnosti. Menim, da bi pri tako obiskanem studencu v cerkvi morala sodelovati tudi kaka znanstvena ustanova, kot je to na primer pri čudežnih ozdravljenjih in tudi pri analizi same vode v francoskem [[Lurd]]u ali kje drugje po svetu. Jaz sem prvi za vero, ampak ne za slepo in brez znanstvenega spremljanja, kot je dejala Selakova Tinca: "Cerkev in šola sestri sta dve - ena brez druge biti ne sme." Drugače lahko pride do lažiznanosti ali praznoverja. Vse lepo in prav, vendar je veliko vprašanje, če je vse to res, a ne le „čula – rekla – kazala“. Ena katoličanka iz Vojvodine mi je malo pred odhodom iz Mužlje julija 2024 dejala: „Nikada više neću da pijem vodu iz zdenca kod Svete Petke na Kalemegdanu. Prošli put sam pila pa malo da se nisam otrovala.“ Vprašanje je namreč, koliko to vodo – kot vse druge vode na področju Srbije – nadzoruje Zavod za higijeno. Mislim, da pri Srbih ni le močna vera, ampak tudi močno praznoverje,, čeprav so načelno čudeži možni – vendar so dandanes zelo redki. Menim, da bi ta opomba malo težje našla mesto v članku, ali pa tudi na neki način. Zaradi objektivnosti pa je to potrebno vsaj nekje omeniti. Kljub obilici člankov zlasti v dnevnem časopisju ob prazniku Svete Petke na Kalemegdanu doslej nisem zasledil niti enega vsaj malo kritičnega stališča. Moti me tudi to, da se govori le tako megleno, ne pa o določeni osebi s točnimi podatki in morda tudi zdravniškimi izvidi, kar bi bilo seveda potrebno in prepričljivo v primeru ozdravljenja in bi lahko dogodek znanstveno ugotovilo in potrdilo. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:15, 29. november 2025 (CET) :Isto velja za vse čudeže, tudi lurdske. V naravi čudeži ne obstajajo, obstajajo le pojavi, ki jih (še) ne znamo razložiti. Zato je treba pri vseh takih trditvah dodati "po izročilu" ali "po trditvah teh in teh ljudi". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:37, 29. november 2025 (CET) ste5o1ky0vnjg9nmdmhs03aqnc276o5 3 594554 6653980 6549229 2026-03-31T20:57:13Z SLO Updater 250563 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Anja Rijavec (5. december) */ odgovor 6653980 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Anja Rijavec|Anja Rijavec]] (5. december) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Trenutno viri vsebujejo le povezave do glavnih portalov, za točen pregled in transparentnost pa se mora navajati točne povezave do člankov, ki so bili uporabljeni kot vir. Osnutek potrebuje tudi čiščenje sloga, saj je mestoma promocijski.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Anja Rijavec]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Anja_Rijavec '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Anja_Rijavec '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:19, 5. december 2025 (CET)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak članek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 22:57, 31. marec 2026 (CEST) jl6ps0peamyz3co0v9i4m99vddtuajn 0 596205 6653866 6644041 2026-03-31T16:32:55Z MaksiKavsek 244409 + o venelinu in vramcu 6653866 wikitext text/x-wiki '''Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev''' (tudi '''domorodne''' ali '''staroselske''' '''~ ~''') trdijo, da so predniki [[Slovenci|Slovencev]] na današnjem ozemlju avtohtoni. Zgodovinsko se jih povezuje z [[nacionalizem|nacionalističnimi]] [[mit]]i – poenostavljeno (ali izmišljeno) razumljeno narodno zgodovino in vanjo vnešene domnevne kontinuitete brez [[znanost|znanstvenih]] [[dokaz]]ov. Glavni namen teh teorij je narodna afirmacija in ne znanstvenokritična analiza virov, zato so zgodovinski kritiki hitro opozorili na njihovo [[psevdoznanost|psevdoznanstveno]] vrednost. Večina posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju različnih avtohtonističnih teorij je – po oceni [[Peter Štih|Petra Štiha]] – diletantov.<ref>Štih, P. (1996), str. 72</ref> Zgodovinski in arheološki dokazi, podkrepljeni z jezikoslovnimi analizami in tudi z genetskimi raziskavami, podpirajo model poznejše naselitve v alpski svet v zgodnjem srednjem veku. Alternativne avtohtonistične teorije ostajajo v znanstvenem diskurzu na robu, a so zanimive kot družbeni in ideološki fenomen, vendar ne kot uveljavljena razlaga poselitve in [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. == Venetska teorija – povezava z Veneti == {{glavni|venetska teorija}} Ena od najbolj znanih in razširjenih teorij je [[venetska teorija]]. Izoblikovali so jo [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] v 1980-ih. Predstavili so avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":1">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bor je utemeljeval teorijo z jezikoslovnega, Šavli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Tomažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'' ipd., poskusa branja [[Venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[Slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[Toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoče zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[Avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem.<ref name=":1" /> Vendar pa ta teorija v znanstvenih krogih velja za mitološko in psevdoznanstveno interpretacijo, saj temelji na terminološko in metodološko napačnih interpretaciji arheoloških, jezikoslovnih, genetskih<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> in zgodovinskih podatkih.<ref name=":222">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> Prvi slovenski predstavnik te teorije je bil [[Adam Bohorič]], ki je Slovene/Slovence enačil z Veneti in Vandali.<ref name=":24">Rolih, A. (2006), str. 21</ref> Povezavo med Slovenci in Veneti je iskal tudi [[Davorin Trstenjak]], ki je v svojih spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli vsaj že v 4. stol. pr. n. št.. Pisal je o "dokazanosti": »''da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane, Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo''.« V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov v [[Paflagonija|Paflagoniji]] (Mala Azija ob [[Črno morje|Črnem morju]]), [[Armenija|Armeniji]] in spodnjem Istru, to je [[Donava|Donavi]], ob Jadranu, [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Baltik|Baltiku]].<ref name=":0">Krnel-Umek, Duša (2014), str. 30-32.</ref> V razpravi o ''Slovanskih elementih v venetščini'' je pisal, da o slovanskem izvoru Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci: Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding, ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg Hahn in Leopold Contzen.<ref name=":0" /> Trstenjak ni le dokazoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svojih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh celinah starega sveta.<ref name=":27">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Njegov znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimologiziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-politični namen krepiti narodno zavest in nasprotovati protislovenskemu razpoloženju nemškega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v starejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal.<ref name=":27" /> V novejšem času se še živi zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[Genetika|genetske]] raziskave in na [[Teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno kontrirajo venetsko teorijo.<ref name=":2" /> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Nemškem in Poljskem,<ref name=":28">Štih, P. (1996), str. 70</ref> in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":05">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.<ref name=":28" /> Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana – ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":05" /> Ti Veneto-protoSloveni naj bi njihovem mnenju nato kot hribovsko kmečko ljudstvo v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] preživeli najprej [[Kelti|keltsko]], nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovražena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Frankov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov.<ref name=":28" /> Jurij Venelin je opisoval starodavna ozemlja in na njih naseljena plemena: Benetke, Kranjsko, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Vindelicijo, Dalmacijo, Ilirijo. Navedel je, da so bili staroselski prebivalci Slovenije Veneti (Venedi, Venti), in poskusil pokazati na sorodniško vez Vendov z Vandali. == Teorija paleolitske kontinuitete – paleoavtohtoni predniki Slovencev in drugih Evropejcev == {{glavni|teorija paleolitske kontinuitete}} Slovenski nasledniki venetske teorije (iz 1980-ih) so avtohtonistično teorijo dodatno razvilo v še bolj radikalno tezo, da naj bi bili Veneti samo vmesna stopnja pri razvoju slovenščine in današnjih Slovencev. Kontinuiteta slovenščine Slovencev, Slovanov (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (venetski invaziji, [[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do [[Paleolitik|paleolitika]]. To je tako imenovana [[teorija paleolitske kontinuitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade &ndash; volkodlak|url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsednik-vlade-volkodlak|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|date=2018-05-23|last=Ahačič|first=Kozma}}</ref> Prvi njen utemeljitelj je [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je zagovarjal tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[Paleolitik|paleolitika]]. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[Paleolitik|paleolitika]], pri čemer Alinei predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Paleoavtohtona teorija ali teorija kontinuitete postavlja kontinuiteto poselitve Slovanov/Slověnov, približno vse od časa starega veka. Po tej ideji naj bi Slovani oz. njihovi predniki živeli na tem prostoru že v kameni dobi in/ali bronasti dobi, ne da bi bile potrebne migracije. Prvi pristaš takšne teorije je bil [[Anton Vramec]], ki je v svoji knjigi ''Kronika'' za leto 1787 (tj. 2175 pr. n. št.) že zapisal zgodovinsko prisotnost Slovanov (''Zlouenia Tuiskona'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 2 (dlib 8).</ref> Temu je sledil [[Pavel Ritter Vitezović|Pavel Ritter Vitezovič]], ki je leta 1698 izdal knjigo Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov, v kateri je ime Slovenci v obdobju pred našim štetjem zapisano 19 krat, pridevnik Slovinski je zapisano 1 krat in Slovenji 1 krat. Ime Sloveni v 2. izdaji Ritterjeve Kronike skoraj ni uporabljeno (razen enkrat v obliki Slovenji pred našim štetjem, ter enkrat Sloveni po Kristusovem rojstvu), temveč ga nadomešča ime Slovenci. Pridevnik Slovenski je v obdobju pred našim štetjem zapisan skupaj 19 krat (Slovenski Kralj 9x, Slovenska Vojska 1x, Slovenski Orsag 2x, Slovenski vojvoda 2x; Slovensko ladanje 1 x, Slovenski Narodi 1x, Slovenski varaš 1x; Slovensko kraljestvo 1x, Slovenska Zemlja 1x).<ref>Šiško, A. (2013), str. 167-169.</ref> S podobno interpretacijo o izvoru Slovencev so nadaljevali drugi avtorji. [[Matevž Ravnikar - Poženčan]] je zapisal: »''Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil''« […] ampak, da se je »''ob silno silno starih časih v te dežele naselil'' […] ''V teh deželah ni pred noben narodom stanoval in v nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod'' […] Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Ravnikar, je uredil in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869. V prvem delu je pisal o prvi naselitvi Slovencev v Aziji in o ''podobnosti'' slovenščine in [[Sanskrt|sanskrta]], v drugem pa o sledeh Slovencev v stari Evropi.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 29-30.</ref> Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljevala z [[Davorin Žunkovič|Davorinom Žunkovičem]]. V številnih tekstih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do konca [[Ledena doba|ledene dobe]] (diluvija).<ref name=":27" /> Pritegovala pa ga je tudi domnevna zveza med [[Etruščani]] in [[Slovani]], germanske rune pa je razglasil za slovanski črkopis. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljenikov in sodelavcev, med katerimi je bil [[Ivan Topolovšek]], ki je študiral primerjalno jezikoslovje, vendar študija ni končal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tudi najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni izvor jezikov in na to temo je objavil delo o jezikovni prasorodnosti Indogermanov, [[Semiti|Semitov]] in [[Ameriški staroselci|Indijancev]].<ref name=":27" /> Žunkovičova dela je [[Joža Glonar|Jože Glonar]] primerjal z diluvijalnim sračjim gnezdom.<ref>Štih, P. (1996), str. 74</ref> Sorodno tezo (kot Topolovšek, Žunkovič idr.) o avtohtonosti Slovencev je zastopal [[Henrik Tuma]].{{Efn|Njegov vnuk Matija Tuma je sicer dokazal, da rodbina Tuma izhaja iz Češke, kar pomeni, da so bili njegovi predniki po moški liniji Čehi, za kar bi lahko rekli, da je paradoksalno.<ref>{{cite book | last=Tuma | first=Matija | title=Kronika rodbine Tuma | publisher=Tuma M. | location=Ljubljana | year=2008 | cobiss=238240768 | language=sl}}</ref>}} Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski avtohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani-Slovenci-Veneti so bili po njegovem mnenju sploh prvi človeški naseljenci ne samo današnjega slovenskega ozemlja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v prostor "brez prebivalstva",<ref name=":27" /> s tem je tudi zatrjeval, da so seveda Slovenci prvi naseljenci današnjega prostora [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":24" /> Pri svoji tezi se je Tuma v glavnem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na poljudne razlage ledinskih imen, ki jih je zbiral kot navdušen planinec. Prav iz tega se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "''Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegovega prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo''". Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija.<ref name=":28" /> == Ilirska teorija – povezava z Iliri == Ilirska teorija izvor Slovencev povezuje z antičnimi ilirskimi plemeni, ki so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]] naseljevala (zahodni) [[Balkanski polotok]]. Predstavo o avtohtonosti Slovanov, naseljenih na Balkanu najdemo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu [[Papež Janez X.|papeža Janeza X]]. kralju [[Tomislav|Tomislavu]] in [[Mihajlo Višević|zahumskemu knezu Mihajlu]], kjer piše, da so bili Slovani pokristjanjeni že v apostolskih časih,<ref name=":25">Štih, P. (1996), str. 67.</ref> kar je posredno trdil tudi Anton Vramec, ki je leta 1578 zapisal, da so Sloveni že leta 110 imeli svojega krščanskega škofa – v Sisku, ki naj bi bil tega leta sicer utopljen (''Zizke'' […] ''Biskup Zlouenzki'' […] ''vtoplien''<ref>Vramec, A. (1578), str. 19 (dlib 43)</ref>). V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je pisavo glagolico izumil [[sveti Hieronim]], [[Iliri|ilirski]]<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sentences of Sextus and the Origins of Christian Ascetiscism|url=https://books.google.ch/books?id=2Fgfxmz2EToC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Mohr Siebeck|date=2013-11-19|isbn=9783161525797|language=en|first=Daniele|last=Pevarello}}</ref> (ne slovanski, slovenski ali hravški) cerkveni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] (verjetno nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]). Pod vplivom glagoljašev – ti so v [[Istra|Istri]] delovali tudi med slovenskim prebivalstvom – in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino papeža Inocenca IV. iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Filipu odobril slovansko bogoslužje v njegovi škofiji. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]], s katero naj bi leta 335 pr. n. št. podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije. Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena že v [[Zgodovina minulih let|Nestorjevi kroniki]] iz 11.–12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na [[Sveto pismo]].<ref name=":25" /> Med potomci [[Jafet|Jafeta]], enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji [[Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa; pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku.<ref name=":25" /> [[Žiga Herberstein]] je sredi 16. stoletja po Nestorju povzemal, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, izvirajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob [[Donava|Donavi]], kjer sta sedaj [[Ogrska]] in [[Bolgarija]], od koder so se z raznimi imeni razpršili.<ref name=":25" /> Pristaš ilirske teorije je bil gotovo tudi [[Primož Trubar]], ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub), kar kaže na njegovo prepričanost, da so (bili) Iliri Slovani.<ref name=":24" /><ref name=":25" /> Podobno prepričanost najdemo še pri [[Matija Trost|Matiju Trostu]], ki se je v svojih pesmih podpisal kot ''Matthias Trostius Illyrious Vipacensis'' (Ilir, iz [[Vipava|Vipave]]).<ref>{{cite web|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> Teorijo, da so Iliri govorili slovansko je zagovarjal tudi [[Mavro Orbini]].<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je tudi Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in stari [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> Antol Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje ''Slovenijeh'' v latinščini uporabil pojem, da je ''Kroniko'' prevedel v "ilirski" jezik (''iliricua lingua redditas''<ref>Vramec, A (1578), str. predgovor (dlib 3)</ref>), a dejansko uporablja mešanico slovenščine in hrvaščine.{{Efn|Za to področje se je takrat v pokrajinskem smislu poleg fonetičnega pojma Sloven in Slovenec uporabljal pojem Bezjak (Bizjak ipd.), v današnjem smislu Kajkavec.}} Podobno teorijo je podpiral tudi [[Balthasar Hacquet]].<ref>{{cite book|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ}}</ref> V romantični narodovi mitologiji so nekateri pisci 18. in 19. stoletja, npr. [[Marko Pohlin]],<ref name=":24" /> ki je izrazil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesoljnem potopu.<ref name=":27" /> Teorijo o ilirskem izvoru Slovencev odseva tudi pesem ''Ilirija oživljena'' [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]].<ref name=":27" /> V času romantiku je kot velik ilirec in panslavist teorije o ilirskem izvoru Slovencev nadaljeval [[Jakob Zupan]].<ref name=":27" /> V tem času je deloval tudi [[Anton Krempl]]. V svojih delih ga označuje izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezikovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Noričanov in tudi Venetov.<ref name=":27" /> Kot se kaže je tudi [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] poenaičil in pomešal pojma Iliri in Sloveni. Tako je pisal o treh vojnah med Sloveni in Rimljani. Slovene je Venelin uvstril med prebivalce starorimskih provinc [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Retija|Retije]], [[Vindelicija|Vindelicije]] itn. V odstavku Germani niso Nemci je poudaril, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Prav tako je želel dokazati povezavo med Veneti - Benečani, [[Karni]] - Kranjci, [[Histri]], Panonci, Reti - Rezijci, Vindeliki in Slovenci.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 33</ref><ref>Petrič, R. (2007), str. 68.</ref> Modernih avtorjev, ki bi to teorijo razvijali kot ločen koncept, skoraj ni (so večino na Hrvaškem); kljub temu ta ideja živi kot ena izmed inačic staroselstva, vendar nima jezikoslovne ali arheološke podpore in danes ni del znanstvenih razprav. == Skandinavska teorija – povezava s Skandinavci == [[Franc Jeza]] je predlagal skandinavsko poreklo (trdil je, da naj bi bili Slovenci izhajajoči iz Skandinavije). Izdal je delo ''Skandinavski izvor Slovencev'' (1967), v katerem je primerjal skandinavski in slovenski jezik ter etnologijo. Prišel je do sklepa, da Slovenci izvirajo iz Skandinavije in da so prišli na slovensko ozemlje pod imenom ''[[Vandali]]''. Jugoslovanski režim je obsodil te njegove naivne ideje, Jeza pa je vztrajal pri omenjenih tezah tudi v delu ''O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine'' (1977).<ref name=":24" /> Na podlagi zunanje ''podobnosti'' nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upoštevanja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je ''dokazoval'' severni izvor Slovencev. Germanistika in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih dokazovanja povezanosti Slovencev in Švedov.<ref name=":28" /> Šavli je v svojih študijah ugotovil, da Jezova teorija ni tako neverjetna, saj naj bi študije DNK-rodoslovja pokazali podobnost med [[Slovenci]] in [[Švedi]].<ref name=":24" /> Pred Jezo je izvor Slovenov iz Skandinavije zagovarjal Mavro Orbini, ki jih je povezoval izvorno z [[Goti]].<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> == Etruščanska teorija – povezava z Etruščani == Prvi, ki ga je privlačila teza o sorodnosti Etruščanov in Slovanov je bil [[Davorin Žunkovič]].<ref name=":27" /> Okrog leta 1970 se je začela izoblikovati ''popolnejša'' teorija o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil Matej Bor, ki pa je to tezo kasneje opustil in postal zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Rebec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let še v knjižni obliki.<ref name=":28" /> Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je namenil streti oreh etruščanskega jezika. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slovenščina v resnici dobila iz srednjeveške nemščine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest-zahod) in podobno. Hipoteza, ki sta jo predstavila nikoli ni dobila znanstvene podpore, saj sta to tezo ostro kritizirala mdr. Peter Štih<ref name=":28" /> in [[Marko Snoj]].<ref>{{cite journal|last=Snoj|first=Marko|date=28 December 1984|year=1984|title=So bili Etruščani Slovani?: ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|journal=Naši razgledi|volume=33|issue=24|pages=714–715|issn=0547-3276|cobiss=13378349}}</ref> == Avtorji in zagovorniki alternativnih teorij == {{div col|colwidth=27em}} * [[Peter Amalietti]] * [[Mario Alinei]] * [[Anthony Ambrozic]] * [[Anton Berlot]] * [[Adam Bohorič]] * [[Matej Bor]] * [[Žiga Herberstein|Žiga Herbenstein]] * [[Peter Hicinger]] * [[Cyril A. Hromník]] * [[Marko Hrovat]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] * [[Franc Jeza]] * [[Dimitrij Kebe]] * [[Oskar Kogoj]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Mavro Orbini]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jože Rant (filozof)|Jože Rant]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Ivan Rebec]] * [[Joseph Skulj]] * [[Zorko Simčič]] * [[Jožko Šavli]] * [[Mirko Škibin]] * [[Dušan Škrlep]] * [[Andrej Šiško]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]] * [[Ivan Topolovšek]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Matija Trost]] * [[Primož Trubar]] * [[Henrik Tuma]] * [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] * [[Leopold Verbovšek]] * [[Matija Vlačić Ilirik]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Anton Vramec]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Jakob Zupan]] * [[Davorin Žunkovič]] {{div col end}} == Znanstvena kritika in znanstveni konsenz == Nasproti vèčim avtohtonističnim teorijam, ki si sicer v določeni meri sami med sabo nasprotujejo (Iliri, Veneti, Etruščani, Skandinavci ipd.) stoji zgodovinsko znansteven konsenz. Po mnenju večine zgodovinarjev in arheologov so se predniki Slovencev (to so v večini ''Slověni''<ref name=":262">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> starocerkvenoslovansko im. ed. ''slověninъ''<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>) v alpski svet začeli preseljevati šele v zgodnjem srednjem veku – v 6. stoletju. Primarni zgodovinski viri za to obdobje in ta prostor omenjenjajo prisotnost slovenskih prednikov šele v letih 593 in 595, ko pisci poročajo o bojih med Slovani in [[Bavarci]] (po vsej verjetnosti) ob zgornji Dravi – približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri Špitalu), nato pa leta 598 ob prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro,<ref name=":3">Štih, P. (1996), str. 76</ref> potem še maja 599 in junija 600, ko se v dveh listinah [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]] – le-ta veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani in je obenem vznemerjen, saj so Slovani že začeli ogrožati Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Winkler|first4=Katharina|page=18}}</ref> Arheološki dokazi ne podpirajo avtohtonističnih teorij, saj je razmerje – med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgodnjega srednjega veka – približno 10:1. To razliko v kvantiteti dopolnjuje še razlika v kvaliteti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antičnih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesrednjeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi antično prebivalstvo preživelo konec antike kot temeljni sestavni del današnjih Slovencev. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antičnih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki.<ref name=":29">Štih, P. (1996), str. 75</ref> Prelom lahko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in [[Kosezi|kosez]] sta pojma, ki ju ta prostor v antiki ni poznal. Spremenilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: antična kvadratna razdelitev polja je izginila, tista, ki jo poznamo danes, pa je povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej. Spremenila se je tudi duhovna podoba prostora.<ref name=":29" /> Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uveljavilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebivalstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilnice), napisi s krščansko vsebino, predmeti za liturgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena organizacija s prihodom novega ([[Poganstvo|poganskega]]) ljudstva propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora (ki so se naselili) pokristjanjeni šele med drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja.<ref name=":29" /> Jezikoslovci izpostavljajo, da avtohtonistične teorije pogosto temeljijo na nestrokovni metodologiji, primerjanju podobno zvenečih besed in poljudnih etimologijah, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine, samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter tudi očitna protislovja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{cite book|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> kar vodi do napačnih zaključkov. Vse to kaže, da avtohtonistične razlage nimajo močnih strokovnih temeljev. Takšne teorije so pravzaprav različni zgodovinski miti, ki skušajo narodno zgodovino predstaviti drugače, kot je resnična, pri čemer jih zgodovinski kritiki hitro označijo kot šibke in nevzdržne. Pomembno je razlikovati med znanstveno preučevanjem preteklosti, ki temelji na preverljivih virih in metodah, ter ideološko obarvanimi, neznanstvenimi razlagami. Slovenski narod se je v današnjem območju oblikoval postopno in ima več prednikov, zato ''svobodno'' ponavljanje avtohtonističnih trditev ne nadomešča strokovne historiografije in ne odraža zaključenega znanstvenega dogovora. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremenljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci - tako kot vsi ostali narodi – celo vrsto prednikov, ki se niso izrazili: od antičnih staroselcev (to so romanizirani Iliro-Kelti<ref name=":52">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref>) preko [[Hrvati|Hrvatov]], [[Furlani|Furlanov]], [[Avari|Avarov]], [[Karantanci|Karantancev]], [[Madžarska|Madžarov]], [[Nemci|Nemcev]], do [[Uskoki|Uskokov]] in drugih. Naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka je dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega je priznano, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin.<ref>Štih, P. (1996), str. 78-79</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4. * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan (1989). ''Veneti: naši davni predniki''. Ljubljana. {{COBISS|ID=8083456}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c.500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * Guštin, Mitja (ur). ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * Kos, Franc (1906). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * {{cite journal|last=Petrič|first=Robert|year=2007|title=Venetska teorije in izvor Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/petric07.pdf|journal=Korenine|volume=6|pages=65–85}} * {{Cite book|title=Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'', doktorska disertacija. Wien: [R. Steinacher]. * {{Navedi revijo|last=Šiško|first=Andrej|date=2013|title=Slovenci, sloveni, slovenski in Slovenija v dveh starih kronikah panonskih Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik12/Slovenci-in-Slovenija-(%C5%A0i%C5%A1ko).pdf|magazine=Korenine slovenskega naroda}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Cite book|author=Vodopivec|title=Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vinko}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm|date=2007-09-27}} {{COBISS|ID=7459170}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|author=Zbigniew Gołąb|year=1992|title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view.|publisher=Columbus: Slavica Publishers|isbn=0-89357-231-4|cobiss=36703744|pages=}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. == Zunanje povezave == * {{cite web|last1=Petrovčič|first1=Vida|last2=Anžur|first2=Matjaž|last3=Rant|first3=Jože|last4=Pleterski|first4=Andrej|last5=Perdih|first5=Anton|last6=Jezernik|first6=Božidar|title=Slovenci skozi čas in v prostoru: Polnočni klub|website=RTV Slovenija|date=2015-04-03|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub/174328794|cobiss=57207650|language=sl}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] kzuqkya87v29rwxi75r3wve0ypwpqmh 6653891 6653866 2026-03-31T17:41:25Z MaksiKavsek 244409 /* Ilirska teorija – povezava z Iliri */ 6653891 wikitext text/x-wiki '''Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev''' (tudi '''domorodne''' ali '''staroselske''' '''~ ~''') trdijo, da so predniki [[Slovenci|Slovencev]] na današnjem ozemlju avtohtoni. Zgodovinsko se jih povezuje z [[nacionalizem|nacionalističnimi]] [[mit]]i – poenostavljeno (ali izmišljeno) razumljeno narodno zgodovino in vanjo vnešene domnevne kontinuitete brez [[znanost|znanstvenih]] [[dokaz]]ov. Glavni namen teh teorij je narodna afirmacija in ne znanstvenokritična analiza virov, zato so zgodovinski kritiki hitro opozorili na njihovo [[psevdoznanost|psevdoznanstveno]] vrednost. Večina posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju različnih avtohtonističnih teorij je – po oceni [[Peter Štih|Petra Štiha]] – diletantov.<ref>Štih, P. (1996), str. 72</ref> Zgodovinski in arheološki dokazi, podkrepljeni z jezikoslovnimi analizami in tudi z genetskimi raziskavami, podpirajo model poznejše naselitve v alpski svet v zgodnjem srednjem veku. Alternativne avtohtonistične teorije ostajajo v znanstvenem diskurzu na robu, a so zanimive kot družbeni in ideološki fenomen, vendar ne kot uveljavljena razlaga poselitve in [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. == Venetska teorija – povezava z Veneti == {{glavni|venetska teorija}} Ena od najbolj znanih in razširjenih teorij je [[venetska teorija]]. Izoblikovali so jo [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] v 1980-ih. Predstavili so avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":1">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bor je utemeljeval teorijo z jezikoslovnega, Šavli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Tomažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'' ipd., poskusa branja [[Venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[Slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[Toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoče zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[Avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem.<ref name=":1" /> Vendar pa ta teorija v znanstvenih krogih velja za mitološko in psevdoznanstveno interpretacijo, saj temelji na terminološko in metodološko napačnih interpretaciji arheoloških, jezikoslovnih, genetskih<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> in zgodovinskih podatkih.<ref name=":222">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> Prvi slovenski predstavnik te teorije je bil [[Adam Bohorič]], ki je Slovene/Slovence enačil z Veneti in Vandali.<ref name=":24">Rolih, A. (2006), str. 21</ref> Povezavo med Slovenci in Veneti je iskal tudi [[Davorin Trstenjak]], ki je v svojih spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli vsaj že v 4. stol. pr. n. št.. Pisal je o "dokazanosti": »''da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane, Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo''.« V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov v [[Paflagonija|Paflagoniji]] (Mala Azija ob [[Črno morje|Črnem morju]]), [[Armenija|Armeniji]] in spodnjem Istru, to je [[Donava|Donavi]], ob Jadranu, [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Baltik|Baltiku]].<ref name=":0">Krnel-Umek, Duša (2014), str. 30-32.</ref> V razpravi o ''Slovanskih elementih v venetščini'' je pisal, da o slovanskem izvoru Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci: Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding, ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg Hahn in Leopold Contzen.<ref name=":0" /> Trstenjak ni le dokazoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svojih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh celinah starega sveta.<ref name=":27">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Njegov znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimologiziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-politični namen krepiti narodno zavest in nasprotovati protislovenskemu razpoloženju nemškega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v starejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal.<ref name=":27" /> V novejšem času se še živi zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[Genetika|genetske]] raziskave in na [[Teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno kontrirajo venetsko teorijo.<ref name=":2" /> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Nemškem in Poljskem,<ref name=":28">Štih, P. (1996), str. 70</ref> in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":05">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.<ref name=":28" /> Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana – ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":05" /> Ti Veneto-protoSloveni naj bi njihovem mnenju nato kot hribovsko kmečko ljudstvo v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] preživeli najprej [[Kelti|keltsko]], nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovražena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Frankov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov.<ref name=":28" /> Jurij Venelin je opisoval starodavna ozemlja in na njih naseljena plemena: Benetke, Kranjsko, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Vindelicijo, Dalmacijo, Ilirijo. Navedel je, da so bili staroselski prebivalci Slovenije Veneti (Venedi, Venti), in poskusil pokazati na sorodniško vez Vendov z Vandali. == Teorija paleolitske kontinuitete – paleoavtohtoni predniki Slovencev in drugih Evropejcev == {{glavni|teorija paleolitske kontinuitete}} Slovenski nasledniki venetske teorije (iz 1980-ih) so avtohtonistično teorijo dodatno razvilo v še bolj radikalno tezo, da naj bi bili Veneti samo vmesna stopnja pri razvoju slovenščine in današnjih Slovencev. Kontinuiteta slovenščine Slovencev, Slovanov (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (venetski invaziji, [[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do [[Paleolitik|paleolitika]]. To je tako imenovana [[teorija paleolitske kontinuitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade &ndash; volkodlak|url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsednik-vlade-volkodlak|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|date=2018-05-23|last=Ahačič|first=Kozma}}</ref> Prvi njen utemeljitelj je [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je zagovarjal tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[Paleolitik|paleolitika]]. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[Paleolitik|paleolitika]], pri čemer Alinei predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Paleoavtohtona teorija ali teorija kontinuitete postavlja kontinuiteto poselitve Slovanov/Slověnov, približno vse od časa starega veka. Po tej ideji naj bi Slovani oz. njihovi predniki živeli na tem prostoru že v kameni dobi in/ali bronasti dobi, ne da bi bile potrebne migracije. Prvi pristaš takšne teorije je bil [[Anton Vramec]], ki je v svoji knjigi ''Kronika'' za leto 1787 (tj. 2175 pr. n. št.) že zapisal zgodovinsko prisotnost Slovanov (''Zlouenia Tuiskona'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 2 (dlib 8).</ref> Temu je sledil [[Pavel Ritter Vitezović|Pavel Ritter Vitezovič]], ki je leta 1698 izdal knjigo Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov, v kateri je ime Slovenci v obdobju pred našim štetjem zapisano 19 krat, pridevnik Slovinski je zapisano 1 krat in Slovenji 1 krat. Ime Sloveni v 2. izdaji Ritterjeve Kronike skoraj ni uporabljeno (razen enkrat v obliki Slovenji pred našim štetjem, ter enkrat Sloveni po Kristusovem rojstvu), temveč ga nadomešča ime Slovenci. Pridevnik Slovenski je v obdobju pred našim štetjem zapisan skupaj 19 krat (Slovenski Kralj 9x, Slovenska Vojska 1x, Slovenski Orsag 2x, Slovenski vojvoda 2x; Slovensko ladanje 1 x, Slovenski Narodi 1x, Slovenski varaš 1x; Slovensko kraljestvo 1x, Slovenska Zemlja 1x).<ref>Šiško, A. (2013), str. 167-169.</ref> S podobno interpretacijo o izvoru Slovencev so nadaljevali drugi avtorji. [[Matevž Ravnikar - Poženčan]] je zapisal: »''Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil''« […] ampak, da se je »''ob silno silno starih časih v te dežele naselil'' […] ''V teh deželah ni pred noben narodom stanoval in v nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod'' […] Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Ravnikar, je uredil in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869. V prvem delu je pisal o prvi naselitvi Slovencev v Aziji in o ''podobnosti'' slovenščine in [[Sanskrt|sanskrta]], v drugem pa o sledeh Slovencev v stari Evropi.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 29-30.</ref> Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljevala z [[Davorin Žunkovič|Davorinom Žunkovičem]]. V številnih tekstih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do konca [[Ledena doba|ledene dobe]] (diluvija).<ref name=":27" /> Pritegovala pa ga je tudi domnevna zveza med [[Etruščani]] in [[Slovani]], germanske rune pa je razglasil za slovanski črkopis. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljenikov in sodelavcev, med katerimi je bil [[Ivan Topolovšek]], ki je študiral primerjalno jezikoslovje, vendar študija ni končal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tudi najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni izvor jezikov in na to temo je objavil delo o jezikovni prasorodnosti Indogermanov, [[Semiti|Semitov]] in [[Ameriški staroselci|Indijancev]].<ref name=":27" /> Žunkovičova dela je [[Joža Glonar|Jože Glonar]] primerjal z diluvijalnim sračjim gnezdom.<ref>Štih, P. (1996), str. 74</ref> Sorodno tezo (kot Topolovšek, Žunkovič idr.) o avtohtonosti Slovencev je zastopal [[Henrik Tuma]].{{Efn|Njegov vnuk Matija Tuma je sicer dokazal, da rodbina Tuma izhaja iz Češke, kar pomeni, da so bili njegovi predniki po moški liniji Čehi, za kar bi lahko rekli, da je paradoksalno.<ref>{{cite book | last=Tuma | first=Matija | title=Kronika rodbine Tuma | publisher=Tuma M. | location=Ljubljana | year=2008 | cobiss=238240768 | language=sl}}</ref>}} Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski avtohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani-Slovenci-Veneti so bili po njegovem mnenju sploh prvi človeški naseljenci ne samo današnjega slovenskega ozemlja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v prostor "brez prebivalstva",<ref name=":27" /> s tem je tudi zatrjeval, da so seveda Slovenci prvi naseljenci današnjega prostora [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":24" /> Pri svoji tezi se je Tuma v glavnem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na poljudne razlage ledinskih imen, ki jih je zbiral kot navdušen planinec. Prav iz tega se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "''Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegovega prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo''". Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija.<ref name=":28" /> == Ilirska teorija – povezava z Iliri == Ilirska teorija izvor Slovencev povezuje z antičnimi ilirskimi plemeni, ki so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]] naseljevala (zahodni) [[Balkanski polotok]]. Predstavo o avtohtonosti Slovanov, naseljenih na Balkanu najdemo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu [[Papež Janez X.|papeža Janeza X]]. kralju [[Tomislav|Tomislavu]] in [[Mihajlo Višević|zahumskemu knezu Mihajlu]], kjer piše, da so bili Slovani pokristjanjeni že v apostolskih časih,<ref name=":25">Štih, P. (1996), str. 67.</ref> kar je posredno trdil tudi Anton Vramec, ki je leta 1578 zapisal, da so Sloveni že leta 110 imeli svojega krščanskega škofa – v Sisku, ki naj bi bil tega leta sicer utopljen (''Zizke'' […] ''Biskup Zlouenzki'' […] ''vtoplien''<ref>Vramec, A. (1578), str. 19 (dlib 43)</ref>). V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je pisavo glagolico izumil [[sveti Hieronim]], [[Iliri|ilirski]]<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sentences of Sextus and the Origins of Christian Ascetiscism|url=https://books.google.ch/books?id=2Fgfxmz2EToC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Mohr Siebeck|date=2013-11-19|isbn=9783161525797|language=en|first=Daniele|last=Pevarello}}</ref> (ne slovanski, slovenski ali hravški) cerkveni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] (verjetno nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]). Pod vplivom glagoljašev – ti so v [[Istra|Istri]] delovali tudi med slovenskim prebivalstvom – in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino papeža Inocenca IV. iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Filipu odobril slovansko bogoslužje v njegovi škofiji. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]], s katero naj bi leta 335 pr. n. št. podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije. Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena že v [[Zgodovina minulih let|Nestorjevi kroniki]] iz 11.–12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na [[Sveto pismo]].<ref name=":25" /> Med potomci [[Jafet|Jafeta]], enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji [[Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa; pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku.<ref name=":25" /> [[Žiga Herberstein]] je sredi 16. stoletja po Nestorju povzemal, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, izvirajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob [[Donava|Donavi]], kjer sta sedaj [[Ogrska]] in [[Bolgarija]], od koder so se z raznimi imeni razpršili.<ref name=":25" /> Pristaš ilirske teorije je bil gotovo tudi [[Primož Trubar]], ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub), kar kaže na njegovo prepričanost, da so (bili) Iliri Slovani.<ref name=":24" /><ref name=":25" /> Podobno prepričanost najdemo še pri [[Matija Trost|Matiju Trostu]], ki se je v svojih pesmih podpisal kot ''Matthias Trostius Illyrious Vipacensis'' (Ilir, iz [[Vipava|Vipave]]).<ref>{{cite web|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> Antol Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje ''Slovenijeh'' v latinščini uporabil pojem, da je ''Kroniko'' prevedel v "ilirski" jezik (''iliricua lingua redditas''<ref>Vramec, A (1578), str. predgovor (dlib 3)</ref>), a dejansko uporablja mešanico slovenščine in hrvaščine.{{Efn|Za to področje se je takrat v pokrajinskem smislu poleg fonetičnega pojma Sloven in Slovenec uporabljal pojem Bezjak (Bizjak ipd.), v današnjem smislu Kajkavec.}} Iz naštetega izhaja, da je bil do 17. stoletja v latinščini pojem ''ilirski'' sinonim za ''slovenski'', šele kasneje je postal sinonim za ''hrvaški'' ter temelj za njihovo [[Ilirsko gibanje]]. Teorijo, da so Iliri govorili slovansko je zagovarjal tudi [[Mavro Orbini]].<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je tudi Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in stari [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> Podobno teorijo o ilirsko-venetski povezavi s Slovenci je podpiral tudi [[Balthasar Hacquet]], ki je trdil, da so pisci Slovane prvotno imenovali Vendi ali Windi, a so si zaradi svojih dejanj nadeli naziv Slavenci ali Stawni.<ref>{{cite book|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ}}</ref> V romantični narodovi mitologiji so nekateri pisci 18. in 19. stoletja, npr. [[Marko Pohlin]],<ref name=":24" /> ki je izrazil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesoljnem potopu.<ref name=":27" /> Teorijo o ilirskem izvoru Slovencev odseva tudi pesem ''Ilirija oživljena'' [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]].<ref name=":27" /> V času romantiku je kot velik ilirec in panslavist teorije o ilirskem izvoru Slovencev nadaljeval [[Jakob Zupan]].<ref name=":27" /> V tem času je deloval tudi [[Anton Krempl]]. V svojih delih ga označuje izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezikovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Noričanov in tudi Venetov.<ref name=":27" /> Kot se kaže je tudi [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] poenaičil in pomešal pojma Iliri in Sloveni. Tako je pisal o treh vojnah med Sloveni in Rimljani. Slovene je Venelin uvstril med prebivalce starorimskih provinc [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Retija|Retije]], [[Vindelicija|Vindelicije]] itn. V odstavku Germani niso Nemci je poudaril, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Prav tako je želel dokazati povezavo med Veneti - Benečani, [[Karni]] - Kranjci, [[Histri]], Panonci, Reti - Rezijci, Vindeliki in Slovenci.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 33</ref><ref>Petrič, R. (2007), str. 68.</ref> Modernih avtorjev, ki bi to teorijo razvijali kot ločen koncept, skoraj ni (so večino na Hrvaškem); kljub temu ta ideja živi kot ena izmed inačic staroselstva, vendar nima jezikoslovne ali arheološke podpore in danes ni del znanstvenih razprav. == Skandinavska teorija – povezava s Skandinavci == [[Franc Jeza]] je predlagal skandinavsko poreklo (trdil je, da naj bi bili Slovenci izhajajoči iz Skandinavije). Izdal je delo ''Skandinavski izvor Slovencev'' (1967), v katerem je primerjal skandinavski in slovenski jezik ter etnologijo. Prišel je do sklepa, da Slovenci izvirajo iz Skandinavije in da so prišli na slovensko ozemlje pod imenom ''[[Vandali]]''. Jugoslovanski režim je obsodil te njegove naivne ideje, Jeza pa je vztrajal pri omenjenih tezah tudi v delu ''O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine'' (1977).<ref name=":24" /> Na podlagi zunanje ''podobnosti'' nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upoštevanja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je ''dokazoval'' severni izvor Slovencev. Germanistika in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih dokazovanja povezanosti Slovencev in Švedov.<ref name=":28" /> Šavli je v svojih študijah ugotovil, da Jezova teorija ni tako neverjetna, saj naj bi študije DNK-rodoslovja pokazali podobnost med [[Slovenci]] in [[Švedi]].<ref name=":24" /> Pred Jezo je izvor Slovenov iz Skandinavije zagovarjal Mavro Orbini, ki jih je povezoval izvorno z [[Goti]].<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> == Etruščanska teorija – povezava z Etruščani == Prvi, ki ga je privlačila teza o sorodnosti Etruščanov in Slovanov je bil [[Davorin Žunkovič]].<ref name=":27" /> Okrog leta 1970 se je začela izoblikovati ''popolnejša'' teorija o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil Matej Bor, ki pa je to tezo kasneje opustil in postal zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Rebec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let še v knjižni obliki.<ref name=":28" /> Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je namenil streti oreh etruščanskega jezika. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slovenščina v resnici dobila iz srednjeveške nemščine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest-zahod) in podobno. Hipoteza, ki sta jo predstavila nikoli ni dobila znanstvene podpore, saj sta to tezo ostro kritizirala mdr. Peter Štih<ref name=":28" /> in [[Marko Snoj]].<ref>{{cite journal|last=Snoj|first=Marko|date=28 December 1984|year=1984|title=So bili Etruščani Slovani?: ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|journal=Naši razgledi|volume=33|issue=24|pages=714–715|issn=0547-3276|cobiss=13378349}}</ref> == Avtorji in zagovorniki alternativnih teorij == {{div col|colwidth=27em}} * [[Peter Amalietti]] * [[Mario Alinei]] * [[Anthony Ambrozic]] * [[Anton Berlot]] * [[Adam Bohorič]] * [[Matej Bor]] * [[Žiga Herberstein|Žiga Herbenstein]] * [[Peter Hicinger]] * [[Cyril A. Hromník]] * [[Marko Hrovat]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] * [[Franc Jeza]] * [[Dimitrij Kebe]] * [[Oskar Kogoj]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Mavro Orbini]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jože Rant (filozof)|Jože Rant]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Ivan Rebec]] * [[Joseph Skulj]] * [[Zorko Simčič]] * [[Jožko Šavli]] * [[Mirko Škibin]] * [[Dušan Škrlep]] * [[Andrej Šiško]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]] * [[Ivan Topolovšek]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Matija Trost]] * [[Primož Trubar]] * [[Henrik Tuma]] * [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] * [[Leopold Verbovšek]] * [[Matija Vlačić Ilirik]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Anton Vramec]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Jakob Zupan]] * [[Davorin Žunkovič]] {{div col end}} == Znanstvena kritika in znanstveni konsenz == Nasproti vèčim avtohtonističnim teorijam, ki si sicer v določeni meri sami med sabo nasprotujejo (Iliri, Veneti, Etruščani, Skandinavci ipd.) stoji zgodovinsko znansteven konsenz. Po mnenju večine zgodovinarjev in arheologov so se predniki Slovencev (to so v večini ''Slověni''<ref name=":262">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> starocerkvenoslovansko im. ed. ''slověninъ''<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>) v alpski svet začeli preseljevati šele v zgodnjem srednjem veku – v 6. stoletju. Primarni zgodovinski viri za to obdobje in ta prostor omenjenjajo prisotnost slovenskih prednikov šele v letih 593 in 595, ko pisci poročajo o bojih med Slovani in [[Bavarci]] (po vsej verjetnosti) ob zgornji Dravi – približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri Špitalu), nato pa leta 598 ob prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro,<ref name=":3">Štih, P. (1996), str. 76</ref> potem še maja 599 in junija 600, ko se v dveh listinah [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]] – le-ta veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani in je obenem vznemerjen, saj so Slovani že začeli ogrožati Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Winkler|first4=Katharina|page=18}}</ref> Arheološki dokazi ne podpirajo avtohtonističnih teorij, saj je razmerje – med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgodnjega srednjega veka – približno 10:1. To razliko v kvantiteti dopolnjuje še razlika v kvaliteti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antičnih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesrednjeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi antično prebivalstvo preživelo konec antike kot temeljni sestavni del današnjih Slovencev. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antičnih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki.<ref name=":29">Štih, P. (1996), str. 75</ref> Prelom lahko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in [[Kosezi|kosez]] sta pojma, ki ju ta prostor v antiki ni poznal. Spremenilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: antična kvadratna razdelitev polja je izginila, tista, ki jo poznamo danes, pa je povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej. Spremenila se je tudi duhovna podoba prostora.<ref name=":29" /> Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uveljavilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebivalstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilnice), napisi s krščansko vsebino, predmeti za liturgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena organizacija s prihodom novega ([[Poganstvo|poganskega]]) ljudstva propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora (ki so se naselili) pokristjanjeni šele med drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja.<ref name=":29" /> Jezikoslovci izpostavljajo, da avtohtonistične teorije pogosto temeljijo na nestrokovni metodologiji, primerjanju podobno zvenečih besed in poljudnih etimologijah, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine, samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter tudi očitna protislovja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{cite book|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> kar vodi do napačnih zaključkov. Vse to kaže, da avtohtonistične razlage nimajo močnih strokovnih temeljev. Takšne teorije so pravzaprav različni zgodovinski miti, ki skušajo narodno zgodovino predstaviti drugače, kot je resnična, pri čemer jih zgodovinski kritiki hitro označijo kot šibke in nevzdržne. Pomembno je razlikovati med znanstveno preučevanjem preteklosti, ki temelji na preverljivih virih in metodah, ter ideološko obarvanimi, neznanstvenimi razlagami. Slovenski narod se je v današnjem območju oblikoval postopno in ima več prednikov, zato ''svobodno'' ponavljanje avtohtonističnih trditev ne nadomešča strokovne historiografije in ne odraža zaključenega znanstvenega dogovora. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremenljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci - tako kot vsi ostali narodi – celo vrsto prednikov, ki se niso izrazili: od antičnih staroselcev (to so romanizirani Iliro-Kelti<ref name=":52">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref>) preko [[Hrvati|Hrvatov]], [[Furlani|Furlanov]], [[Avari|Avarov]], [[Karantanci|Karantancev]], [[Madžarska|Madžarov]], [[Nemci|Nemcev]], do [[Uskoki|Uskokov]] in drugih. Naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka je dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega je priznano, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin.<ref>Štih, P. (1996), str. 78-79</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4. * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan (1989). ''Veneti: naši davni predniki''. Ljubljana. {{COBISS|ID=8083456}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c.500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * Guštin, Mitja (ur). ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * Kos, Franc (1906). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * {{cite journal|last=Petrič|first=Robert|year=2007|title=Venetska teorije in izvor Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/petric07.pdf|journal=Korenine|volume=6|pages=65–85}} * {{Cite book|title=Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'', doktorska disertacija. Wien: [R. Steinacher]. * {{Navedi revijo|last=Šiško|first=Andrej|date=2013|title=Slovenci, sloveni, slovenski in Slovenija v dveh starih kronikah panonskih Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik12/Slovenci-in-Slovenija-(%C5%A0i%C5%A1ko).pdf|magazine=Korenine slovenskega naroda}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Cite book|author=Vodopivec|title=Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vinko}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm|date=2007-09-27}} {{COBISS|ID=7459170}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|author=Zbigniew Gołąb|year=1992|title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view.|publisher=Columbus: Slavica Publishers|isbn=0-89357-231-4|cobiss=36703744|pages=}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. == Zunanje povezave == * {{cite web|last1=Petrovčič|first1=Vida|last2=Anžur|first2=Matjaž|last3=Rant|first3=Jože|last4=Pleterski|first4=Andrej|last5=Perdih|first5=Anton|last6=Jezernik|first6=Božidar|title=Slovenci skozi čas in v prostoru: Polnočni klub|website=RTV Slovenija|date=2015-04-03|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub/174328794|cobiss=57207650|language=sl}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] 20srkyk2gsk2bypby7s03hwopmr0lfv 4 596359 6654203 6653521 2026-04-01T10:00:11Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6654203 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve |manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele |manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] iv1qro7zvcc79kcmmc56lgi9zqo0sbo 6654232 6654203 2026-04-01T10:55:59Z Shabicht 3554 6654232 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve |manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele |manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] nanc1llbgggriw5dscpm2kekwsrvcb7 6654233 6654232 2026-04-01T10:57:09Z Shabicht 3554 6654233 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve |manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele |manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] di5hxn63f46i2oonzzyoqm82022qn2c 6654234 6654233 2026-04-01T10:58:09Z Shabicht 3554 6654234 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve |manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele |manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] 2hgret2thg4ak3yzkuxbqa0k5kgf28l 0 597340 6653892 6643365 2026-03-31T17:44:32Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka BOARD_of_PEACE_full_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Board of Peace logos|]]. Odstranjevanje. 6653892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 28 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Belarus}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{Cite web|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{Cite news |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{Cite web |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{cite news |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{Cite web |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{cite news |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{Cite news |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{Cite web |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{cite news |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{cite news |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{cite news |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{cite news |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{Cite web |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{cite news |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{cite news |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{cite news|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite news |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{Cite news |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{Cite web |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države podpisnice ustanovne listine === Naslednje države so podpisale ustanovno listino na slovesnosti v Davosu (Salvador in Izrael sta to storila kasneje):<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{Cite web|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{cite news |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite news |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{Cite news |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{cite news |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{cite news |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{cite news |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Israel}}<ref>{{Cite news |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{Cite web |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{cite news |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{Cite news |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{cite news |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{Cite news |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{cite news |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{cite news |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{cite news |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{cite web |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{Cite web|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednje države so prejele vabilo ter izrazile namero k pridružitvi odboru: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Albania}}<ref name="CNA-Jan17" /> * {{flagu|Belarus}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref>{{Cite web |last=Ministry of Foreign Affairs of the Arab Republic of Egypt |date=2026-01-21 |title=مصر ترحب بالدعوة للانضمام لمجلس السلام |trans-title=Egypt has welcomed the invitation to join the Board of Peace |url=https://www.mfa.gov.eg/ar/Ministers/Details/StatementsAndWordsOfTheMinisterOfForeignAffairs/4106 |access-date=2026-01-21 |website=www.mfa.gov.eg |language=ar}}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref>{{cite news |last1=Chan Thul |first1=Prak |title=Trump Invites Cambodia to Join Proposed 'Board of Peace' |url=https://kiripost.com/stories/trump-invites-cambodia-to-join-proposed-board-of-peace |access-date=21 January 2026 |work=Kiripost |date=21 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Cambodia to join Trump's Board of Peace, prime minister says |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/cambodia-join-trumps-board-peace-prime-minister-says-2026-01-26/ |website=Reuters |access-date=26 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref>{{cite news |title=Kuwait welcomes US President's invitation to join Board of Peace |url=https://www.kuna.net.kw/ArticleDetails.aspx?id=3271420 |access-date=21 January 2026 |work=KUNA |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-18 |title=Viet Nam accepts invitation to join Gaza Peace Council |url=https://en.nhandan.vn/viet-nam-accepts-invitation-to-join-gaza-peace-council-post157984.html |access-date=2026-01-18 |website=[[Nhân Dân]] |publisher=[[Communist Party of Vietnam]] |quote=Party General Secretary To Lam has accepted the invitation from US President Donald Trump to join the Gaza Peace Council and affirmed Viet Nam's readiness to participate as a founding member state of the council.}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{cite news |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so pa potrdile udeležbo na prvem srečanju Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{cite news |last1=Evripidou |first1=Stefanos |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]] |date=15 February 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=Turner |first1=Katy |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]] |date=14 February 2026}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{cite news |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump’s ‘Board of Peace’ In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Greece}}<ref>{{Cite web |date=2026-02-16 |title=Greece to join Tump’s Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=2026-02-16 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{Cite web |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{cite news|work=Money Control|title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer|date=Feb 19, 2026|url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html}}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{cite news |title=Italy opts in, cautiously, to Trump’s Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |date=16 February 2026}}</ref> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{cite news |last1=Parker |first1=Ian Hayden |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News |date=17 February 2026}}</ref> * {{flagu|Poland}}<ref>[https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom]</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{cite news |last1=Ernst |first1=Iulian |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |date=16 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite news|work=Euractiv|title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump’s Board of Peace|date=Feb 17, 2026|url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/|quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{Cite news|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{cite web |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{Cite news |last=Bhattacherjee |first=Kallol |date=18 January 2026 |title=India invited to sit on Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.thehindu.com/news/national/india-invited-to-sit-on-trumps-board-of-peace-for-gaza/article70523013.ece |access-date=18 January 2026 |work=The Hindu |issn=0971-751X}}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name=":0" /> * {{flagu|South Korea}}<ref name=":0" /> * {{flagu|China}}<ref>{{Cite news |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Oman}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{cite news |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{Cite news|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{cite web |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Switzerland}}<ref>{{Cite web |date=20 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.swissinfo.ch/eng/the-list-of-world-leaders-invited-to-trumps-board-of-peace-for-gaza/90805871 |access-date=20 January 2026 |website=SWI}}</ref> * {{flagu|Thailand}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Ukraine}}<ref name=":0" /> }} Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="canivete">{{Cite news |last=Canivete |first=Carla |date=19 January 2026 |title=The List of World Leaders Invited to Trump's Board of Peace for Gaza |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-19/the-list-of-people-invited-to-trump-s-board-of-peace-for-gaza |access-date=20 January 2026 |work=[[Bloomberg News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Son Hoang |first1=Kim |title=Mehr Europa bei Trumps Friedensrat – Österreich lehnt Beitritt ab |url=https://www.derstandard.de/story/3000000308665/mehr-europa-bei-trumps-friedensrat |access-date=17 February 2026 |work=DER STANDARD |date=17 February 2026 |language=de-AT}}</ref> * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{cite news |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Croatia}}<ref>{{cite web |title=Croatia’s Prime Minister Is Invited to Join U.S.-Backed Board of Peace, Government Says |url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/croatia/item/19312-croatia-s-prime-minister-is-invited-to-join-u-s-backed-board-of-peace-government-says |website=thedubrovniktimes.com |access-date=20 January 2026}}</ref><ref>https://www.index.hr/vijesti/clanak/plenkovic-cuo-sam-se-s-milanovicem-necemo-u-trumpov-odbor-za-mir-vise-je-razloga/2755017.aspx</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{cite news |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-21 |title=Germany, Norway, Sweden decline Trump’s ‘Board of Peace’|url=https://www.dailysabah.com/world/germany-norway-sweden-decline-trumps-board-of-peace/news |website=[[Daily Sabah]] |language=en-GB}}</ref> <ref>{{cite web |title=Croatia will not join the Board of Peace |url=https://www.croatiaweek.com/croatia-will-not-join-the-board-of-peace/ |website=Croatiaweek.com |date=28 January 2026 |access-date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Norway}}<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/norway-wont-take-part-trumps-board-peace-deputy-foreign-minister-tells-2026-01-20/|title=Norway won't take part in Trump's "Board of Peace", deputy foreign minister tells Aftenposten|accessdate=20 January 2026|website=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{cite web |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{cite web |title=Slovensko sa nateraz nepripojí k Trumpovej Rade mieru, prezident rozhodnutie víta |url=https://www.sme.sk/domov/c/slovensko-sa-nateraz-nepripoji-k-trumpovej-rade-mieru |website=SME.sk |access-date=28 January 2026 |language=sk}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="auto6"/> * {{flagu|Spain}}<ref>{{Cite web |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{cite news |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{cite web |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> * {{flagu|United Kingdom}}<ref>{{Cite news|title= Keir Starmer offered place on Trump’s Gaza 'peace board'|url= https://www.theguardian.com/world/2026/jan/13/keir-starmer-offered-place-on-trumps-gaza-peace-board|work=[[The Guardian]]|date=13 January 2026|last=Crerar|first=Pippa|access-date=20 January 2026}}</ref><ref>{{cite web |last1=Nevett |first1=Joshua |title=UK holds off joining Trump's Board of Peace over Putin concerns |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cp9jj1j74ggo |website=[[BBC News]] |access-date=22 January 2026 |date=22 January 2026}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] fyj5ykxhfg15ki7dn0n9cmpf1v64ifq 0 598284 6653996 6647562 2026-03-31T21:27:20Z FJJ 4310 infopolje 6653996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Dušan_Povh.jpg|resting_place=[[Centralno_pokopališče_Žale|Žale]]}} '''Dušan Povh''', [[slovenci|slovenski]] [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] in [[Scenarist|scenarist]], * [[27. marec]] [[1921]], [[Novo mesto]], † [[18. julij]] [[2000]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je leta 1921 očetu [[Jožko Povh|Jožku]], ki je bil začetnik tekstilne industrije na Dolenjskem, in mami Mariji<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/447/dusan-povh|title=Dušan Povh|date=31. 5. 2015|accessdate=20. 2. 2026|website=Slovenski grobovi}}</ref>, ki je bila iz [[Gorica|Gorice]], od koder je zbežala med prvo svetovno vojno<ref>{{Navedi revijo|last=Bobnar|first=Milka|date=1991|title=Najpomembnejši ustvarjalci v Novem mestu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q16Q5WF|magazine=Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja|type=Dostopno na dLib.si|page=394}}</ref>. Imel je mlajšo sestro Sonjo (roj. 1924), ki je umrla leta 1944<ref name=":0" />. Maturiral je leta 1940 na novomeški gimnaziji. Bil je dejaven športnik in član [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Zgodaj se je vključil v glasbeno in gledališko življenje Novega mesta. Po maturi je nadaljeval študij na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. === Med drugo svetovno vojno === Leta 1942 so Italijani hoteli zatreti zelo aktivno osvobodilno delovanje med mladimi v Novem mestu, zato so konec junija aretirali večjo skupino študen­tov, dijakov in profesorjev ter jih odpeljali v italijansko [[koncentracijsko tabo­rišče Monigo]] pri Trevisu. Med njimi je bil tudi Povh s prijateljem [[Ivan Marinček|Ivanom Marinčkom]]. V taborišče jima je uspelo pretihotapiti fotoaparat in filmsko kamero. Skrivaj sta posnela nekaj fotografij, ne da bi ju opazili stražarji. Polhovo kamero so Italijani zaplenili; vrnili so mu jo marca 1943, ko so nekatere deportirance, med njimi Marinčka, premestili v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|taborišče Gonars]]. Marinček je posnel nekaj filmov. Na podstrešju barake so si interniranci uredili improvizirano temnico, kjer so razvijali filme. Izdelali so posebno aparaturo, kupili rdečo žarnico, napeljali električni tok in filme kopirali kot kontaktne kopije v razmerju 1:1. Razvite filme so, skrite v paketih, pošiljali domov. Kemikalije za razvijanje so dobivali v paketih hrane, ki so jim jih sorodniki pošiljali v taborišče. V domnevnih paketih s hrano so mimo stražarjev potovali fiksir v posodici za sol, razvijalna tekočina v posodici za sladkor, papir v posodi za mast.<ref>{{Navedi splet|url=https://stareslike.cerknica.org/2025/07/22/1942-gonars-ilegalna-fotografija-v-italijanskih-taboriscih/|title=1942 Gonars – Ilegalna fotografija v italijanskih taboriščih|date=22. 7. 2025|accessdate=20. 2. 2026|website=stareslike.cerknica.org}}</ref> Po kapitulaciji Italije je vsa Povhova družina odšla v partizane. Bil je med usta­novitelji in glavnimi sodelavci časopisa [[Pavliha (časopis)|Pavliha]] in [[Partizansko lutkovno gledališče|Partizanskega lutkovnega gledališča]]. === Po vojni === [[Slika:Dušan Povh-karikatura-avtoportret-1991.jpg|sličica|147x147_pik|Karikatura, avtoportret]] Po vojni se je povsem posvetil filmu. Z Marinčkom sta se šolala v filmskih poklicih na Češkem. Opravljal je različne politične in družbene funkcije v [[Društvo slovenskih filmskih delavcev|Društvu slovenskih filmskih delavcev]], v ''Savezu filmskih radnika Jugoslavije'', v [[Atletska zveza Slovenije|Atletski zvezi Slovenije]] in [[Atletska zveza Jugoslavije|Jugoslavije]] in v [[Atletski klub Olimpija|Atletskem klubu Olimpija]], katerega ustanovni član je bil. Sodeloval je pri začetkih mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov ter bil član različnih svetov, odborov in žirij na filmskih festivalih doma in v tujini. Ukvarjal se je tudi s športno karikaturo, ki jo je objavljal v športnem tedniku [[Polet]] in ''[[Sportske novosti|Sportskih novostih]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/dusan-povh/|title=Dušan POVH. (1921-2000)|date=15. 12. 2019|accessdate=20. 2. 2026|website=Obrazi slovenskih pokrajin|publisher=Mestna knjižnica Kranj|last=Polenšek|first=Jakob}}</ref> Imel je sina Petra<ref>{{Navedi splet|title=Medved Bojan – Čebele {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-06-01-medved-bojan-cebele/|website=Portal GOV.SI|date=2019-06-01|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref>. Umrl je leta 2000. Pokopan je na ljubljanskih Žalah<ref name=":0" />. == Filmska kariera == Leta 1940 so z [[Ivan Marinček|Ivanom Marinčkom]], [[Niko Pavlič|Nikom Pavličem]] in [[Božidar Küssl|Božidarjem Küsslom]] ustanovili ''Gangster foto studio'', ki je deloval v kleti Pavličeve hiše. Uredili so temnico, pos­krbeli za skromno opremo in kamero. Njihov prvi filmski zapis je imel naslov ''Komeljeva peče kostanj''. Pri prvem bombardiranju Novega mesta leta 1941 je bilo uničenih pet njihovih filmov. Potem, ko se je pridružil partizanom, je delal v ciklostilni tehniki Okrožnega odbora Novo mesto, v odsekih [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]] in zadnje leto vojne v grafičnem ateljeju Centralne tehnike KP Slovenije. Zasnoval, uredil in postavil je obsežno razstavo partizanskega tiska in grafi­ke, ki je bila posvečena četrti obletnici [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte Slovenije]]. Bil je med prvimi organizatorji in ustvarjalci filmske produkcije povojnega obdobja. Z Marinčkom sta odšla na Češko, kjer se je srečal s profesionalno kinematografijo. Praktičnega filmskega dela se je učil v češkem filmskem [[Studio Barrandov|studiu Barrandov]] leta 1947. Zaposlil se je pri Državnem filmskem podjetju (pozneje [[Triglav film]]). Leta 1955 je soustanovil podjetje slovenskih filmskih delavcev [[Viba film]], od leta 1969 do 1974 ga je tudi vodil. Po upokojitvi leta 1975 se je še naprej posvečal kratkemu filmu. == Filmografija == * '''direktor filma domačih celovečernih filmov''': ** [[Kekec (film)|''Kekec'']] (1951) ** ''[[Svet na Kajžarju]]'' (1952) ** [[Tri zgodbe|''Tri zgodbe – Vodnjak'']] (1954) ** [[Kala (film)|''Kala'']] (1958) ** ''[[Ples v dežju]]'' (1961) ** ''[[Peščeni grad]]'' (1962) ** [[Srečno, Kekec!|''Srečno Kekec'']] (1963) ** [[Zarota (film)|''Zarota'']] (1964) ** ''[[Amandus]]'' (1966) * '''direktor filma koprodukcijskih filmov''': ** ''Greh'' (1954) ** ''Sneg'' (1963) * '''montažer celovečernih filmov in serij''': ** ''[[X-25 javlja]]'' (1960) ** ''[[Družinski dnevnik]]'' (1961) ** ''[[Minuta za umor]]'' (1962) ** ''[[Peta zaseda]]'' (1968) ** ''VOS'' (TV serija) (1970) ** [[Pastirci (film)|''Pastirci'']] (1973) ** [[Idealist (film)|''Idealist'']] (1976) ** [[Moj prijatelj Piki Jakob|''Piki Jakob'']] (TV serija) (1977) ** ''[[Sreča na vrvici]]'' (1977) ** ''[[Praznovanje pomladi]]'' (1978) ** ''[[Medved Bojan]]'' (1978-1999) ** [[Remington (film)|''Remington'']] (1988) * '''montažer kratkih filmov in reklamnih napovednikov''': 42 filmov * '''scenarist in režiser kratkih športnih filmov''': ** ''Prvi fizkulturni zlet'' (1945) ** ''Balkaniada v vajah na orodju'' (1947) ** ''S Titovimi fizkulturniki v Pragi'' (1948) ** ''Svetovno prvenstvo v kajakaškem slalomu'' (1955) ** ''I. festival telesne kulture'' (1957) ** ''Naši najboljši'' (1959) ** ''25 let Planice'' (1960) *'''scenarist in režiser kratkih dokumentarnih filmov''': ** ''Trije spomeniki'' (1958) ** ''Prvi koraki'' (1959) ** ''Requiem'' (1960) ** ''Jesenska noč med slovenskimi polharji'' (1961) ** ''Miličnik'' (1964) ** ''Moški'' (1964) ** ''Nova maša'' (1968) ** ''Dve koračnici'' (1971) ** ''Selekcija'' (1975) * '''organizator snemanja kratkih filmov:''' 25 filmov * '''režiser kratkih dokumentarnih filmov''': ** ''Maščujmo in kaznujmo'' (1946) ** ''Naša reka'' (1960) ** ''Kamnik in njegova stara industrija'' (1976) ** ''IMP'' (1977) * '''režiser kratkih lutkovnih filmov''': ** ''Intermezzo'' (1961) ** ''Cekin'' (1962) * '''scenarist kratkih filmov''': ** ''Pot tovarištva in spominov'' (1958) ** ''Obiščite Slovenijo'' (1970) * '''redaktor Filmskih novic''', številke 1-3 (vse 1945) * '''redaktor Filmskega obzornika''': maj, julij, avgust, september in oktober 1946 === Nagrajeni filmi === * Moskva, 1959: ''Trije spomeniki'' – posebna diploma za najboljšo obdelavo protifašistične teme * Leipzig, 1960: ''Trije spomeniki'' – III. grand-prix * Beograd, 1960: ''Trije spomeniki'' – I. nagrada za režijo in nagrada za tekst * Cortina, 1961: ''Naši najboljši'' – Čopa Minerva * Cortina, 1961: ''25 let Planice'' – Nagrada Ferrania * Beograd, 1961: ''Naši najboljši'' – Nagrada JUGOSOFK-e * Ljubljana, 1973: ''Nova maša'' in ''Dve koračnici'' – Nagrada Prešernovega sklada * Oberhausen: ''Dve koračnici'' – Nagrada katoliške žirije * Beograd, 1976: ''Kamnik'' – Zlata medalja Beograd za EPP * Beograd, 1977: ''Idealist'' (napovednik) – Srebrna medalja za EPP == Nagrade == * Nagrada mesta Ljubljane (1965) * [[Bloudkova plaketa]] (1965) * [[Prešernova nagrada|Nagrada Prešernovega sklada]] za režijo ''Nove maše'' in ''Dveh koračnic'' (1973) * [[Bloudkova nagrada]] (1986) * [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Badjurova nagrada]] za življenjsko delo (1995) * [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|Medalja za hrabrost]] * [[Red dela]] III * [[Red zaslug za ljudstvo|Red zaslug za narod]] III * Red dela z zlatim vencem * [[Red republike]] s srebrnim vencem == Viri == * [https://bsf.si/sl/ime/dusan-povh/ Dušan Povh - Baza slovenskih filmov] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/dusan-povh/ Dušan Povh - Obrazi slovenskih pokrajin] * Bobnar, Milka (1991). »[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q16Q5WF Najpomembnejši ustvarjalci v Novem mestu]«. ''Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja'' (Dostopno na dLib.si). str. 394. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|id=nm0693952}} * [https://www.zal-lj.si/2015/02/02/arhivalija-meseca-februar-2015-2/ Arhivalija meseca (februar 2015)] – z neprosto fotografijo ustvarjalcev Kekca leta 1951, na kateri so direktor fotografije [[Ivan Marinček]], direktor filma Dušan Povh, režiser [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]], avtor glasbe [[Marjan Kozina]], scenograf [[Tone Mlakar]]. [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]. * ''Dušan Povh 70-letnik''. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3Q0O4PW8 Delo, 27. 3. 1991], str 6. Dostopno v spletnem listalniku [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]]. {{Badjurovi nagrajenci}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Povh, Dušan}} [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski filmski montažerji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] 2x0payh3nxbxfj7chxqcis17q03a0vd 118 598520 6653973 6646598 2026-03-31T20:42:06Z Ihana Aneta 242446 6653973 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|children=[[Primož Ramovš]]|relatives=[[Viktor Zalar]] (brat)<br>[[Marija Zalar]] (sestra)|spouse(s)=[[Fran Ramovš]] (poročen 1917–1952)}} '''Albina Zalar Ramovš''', znana tudi kot '''Alba Zalar Ramovš''', [[Slovenci|slovenska]] [[Profesor|profesorica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[28. avgust]] [[1886]], †. == Otroštvo == Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-251-Sv_Petra_cesta-026-02-00192.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-204-Sv._Petra_cesta-026-04-00206.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=66|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref> Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkve svetega Petra v Ljubljani]], ki je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani|date=januar 1927|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVPNQGLB|pages=14-17|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|volume=1/2|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo}}</ref> Ena od Albininih sester je bila učiteljica in skladateljica [[Marija Zalar]] (1885–), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940).<ref name=":1" /> V otroštvu je igrala violino in klavir.<ref>{{Navedi novice|title=Primož Ramovš (1921–1999)|date=marec 2021|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/23208-primoz-ramovs-1921-1999|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|pages=38-39|volume=3|language=Sl}}</ref> == Delo == Leta 1910 se je zaposlila kot nadomestna učiteljica nemščine in slovenščine na Mestnim dekliškem liceju v Ljubljani.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=|year=1911|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMBC8X8H|language=Sl|publisher=Mestni dekliški licej|pages=19-21|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Leta 1914 je napredovala v pravo licejsko učiteljico slovenščine in nemščine na istem liceju. Opravljala je tudi službo varuhinje šolske knjižnice ter oskrbovala učila za jezikovni pouk.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=1914|pages=12-13|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Mestni dekliški licej|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXT0NNZH|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Med učenkami je bila zelo priljubljena in znana pod vzdevkom Golobček. Med njenimi učenkami so bile kasnejše pisateljica Vera Kressler Albreht, pianistka Karmela Kosovel, ki je kasneje poučevala njenega sina klavir, Na Dunaju je spoznala jezikoslovca Frana Ramovša (1890–1954) iz Ljubljane in se z njem 12. julija 1917 v Ljubljani poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04000 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/04000/?pg=368|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1906–1918|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Fran Ramovš|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2285-fran-ramovs|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-02-22|date=september 2002|publisher=Ognjišče|language=Sl}}</ref> Za priči na njuni poroki sta bila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in pisatelj [[Pavel Brežnik]]. V zakonu je rodila hčerko, ki je umrla triletna, in sina, poznejšega skladatelja in organista Primoža Ramovša (1921–1999).<ref name=":3" /> Sina je vzgajala v glasbenem duhu.<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Državni in cerkveni pogreb|date=20.11.1952|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JM3PG27|newspaper=Katoliški glas|publisher=Katoliško tiskovno društvo|volume=47|language=Sl}}</ref> Pri Ramovševih doma, je bila venomer prisotna tudi glasba, kjer je mati igrala violino in klavir, oče pa orglice. “Zase je igrala, največ iz tiste nemške notne zbirke “Sang Und Klang - Peti In Zveneti”, v kateri so zbrani odlomki iz oper in operet, pesmi in podobno. Ko pa sem se začel učiti klavir, je bilo največje veselje, če sva skupaj igrala štiriročno.” Kako Je Pridna Micka Prišla V Nebesa, Op. 1 Jaz sem pel in igral, mama pa je vodila lutke. Med vrati smo naredili oder, v sosednji sobi so bili poslušalci in bil je velikanski uspeh. Opero sva trikrat ponovila. Šlo je za provizorično domače lutkovno gledališč Tretjo opero sem napisal leta 1934, v tretji gimnaziji. Vsako leto eno. Ta tretja opera, v štirih dejanjih, se je imenovala “Paževa Usoda, Op. 3” in je bila že malo bolj izdelana, ker je mama Alba, napisala besedilo v verzih. <ref>{{Navedi novice|title=Gost meseca: Primož Ramovš|date=april 1983|last=Bole|first=Franc|authorlink=Franc Bole|last2=Ramovš|first2=Primož|authorlink2=Primož Ramovš|newspaper=Ognjišče|volume=4|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/2609-primoz-ramovs|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Septembra 1952 ji je umrl mož. Kot en največjih slovenskih jezikoslovcev je imel državni pogreb. Albina je oblasti prosila, da bi, ker sta bila z možem oba pobožna katoličana, pogreb lahko bil cerkven. Njena prošnja je bila zavrnjena. Šele, ko je bil državni pogreb končan, je prišla h grobu Albina z sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb.<ref name=":2" /> Umrla je dve leti za možem 28. decembra 1954. == Biblografija == * ''Paževa usoda'' (libreto, 1934, hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in univerzitetna knjižnica)]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Paževa usoda, op. 3|last=Ramovš|first=Primož (skladatelj)|year=1934|location=Ljubljana|cobiss=292137984|authorlink=Primož Ramovš|last2=Zalar Ramovš|first2=Albina (libretistka)|authorlink2=Albina Zalar Ramovš|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references />{{DEFAULTSORT:Zalar Ramovš, Albina}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] gank67aa8cpv200ki8y2eothx9cpjk8 6653976 6653973 2026-03-31T20:47:54Z Ihana Aneta 242446 6653976 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|children=[[Primož Ramovš]]|relatives=[[Viktor Zalar]] (brat)<br>[[Marija Zalar]] (sestra)|spouse(s)=[[Fran Ramovš]] (poročen 1917–1952)}} '''Albina Zalar Ramovš''', znana tudi kot '''Alba Zalar Ramovš''', [[Slovenci|slovenska]] [[Profesor|profesorica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[28. avgust]] [[1886]], [[Ljubljana]], †.[[28. december]] [[1954]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-251-Sv_Petra_cesta-026-02-00192.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-204-Sv._Petra_cesta-026-04-00206.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=66|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref> Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkve svetega Petra v Ljubljani]], ki je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani|date=januar 1927|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVPNQGLB|pages=14-17|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|volume=1/2|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo}}</ref> Ena od Albininih sester je bila učiteljica in skladateljica [[Marija Zalar]] (1885–), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940).<ref name=":1" /> V otroštvu je igrala violino in klavir.<ref>{{Navedi novice|title=Primož Ramovš (1921–1999)|date=marec 2021|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/23208-primoz-ramovs-1921-1999|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|pages=38-39|volume=3|language=Sl}}</ref> == Delo == Leta 1910 se je zaposlila kot nadomestna učiteljica nemščine in slovenščine na Mestnim dekliškem liceju v Ljubljani.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=|year=1911|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMBC8X8H|language=Sl|publisher=Mestni dekliški licej|pages=19-21|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Leta 1914 je napredovala v pravo licejsko učiteljico slovenščine in nemščine na istem liceju. Opravljala je tudi službo varuhinje šolske knjižnice ter oskrbovala učila za jezikovni pouk.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=1914|pages=12-13|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Mestni dekliški licej|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXT0NNZH|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Med učenkami je bila zelo priljubljena in znana pod vzdevkom Golobček. Med njenimi učenkami so bile kasnejše pisateljica Vera Kressler Albreht, pianistka Karmela Kosovel, ki je kasneje poučevala njenega sina klavir, Na Dunaju je spoznala jezikoslovca Frana Ramovša (1890–1954) iz Ljubljane in se z njem 12. julija 1917 v Ljubljani poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04000 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/04000/?pg=368|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1906–1918|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Fran Ramovš|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2285-fran-ramovs|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-02-22|date=september 2002|publisher=Ognjišče|language=Sl}}</ref> Za priči na njuni poroki sta bila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in pisatelj [[Pavel Brežnik]]. V zakonu je rodila hčerko, ki je umrla triletna, in sina, poznejšega skladatelja in organista Primoža Ramovša (1921–1999).<ref name=":3" /> Sina je vzgajala v glasbenem duhu.<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Državni in cerkveni pogreb|date=20.11.1952|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JM3PG27|newspaper=Katoliški glas|publisher=Katoliško tiskovno društvo|volume=47|language=Sl}}</ref> Pri Ramovševih doma, je bila venomer prisotna tudi glasba, kjer je mati igrala violino in klavir, oče pa orglice. “Zase je igrala, največ iz tiste nemške notne zbirke “Sang Und Klang - Peti In Zveneti”, v kateri so zbrani odlomki iz oper in operet, pesmi in podobno. Ko pa sem se začel učiti klavir, je bilo največje veselje, če sva skupaj igrala štiriročno.” Kako Je Pridna Micka Prišla V Nebesa, Op. 1 Jaz sem pel in igral, mama pa je vodila lutke. Med vrati smo naredili oder, v sosednji sobi so bili poslušalci in bil je velikanski uspeh. Opero sva trikrat ponovila. Šlo je za provizorično domače lutkovno gledališč Tretjo opero sem napisal leta 1934, v tretji gimnaziji. Vsako leto eno. Ta tretja opera, v štirih dejanjih, se je imenovala “Paževa Usoda, Op. 3” in je bila že malo bolj izdelana, ker je mama Alba, napisala besedilo v verzih. <ref>{{Navedi novice|title=Gost meseca: Primož Ramovš|date=april 1983|last=Bole|first=Franc|authorlink=Franc Bole|last2=Ramovš|first2=Primož|authorlink2=Primož Ramovš|newspaper=Ognjišče|volume=4|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/2609-primoz-ramovs|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Septembra 1952 ji je umrl mož. Kot en največjih slovenskih jezikoslovcev je imel državni pogreb. Albina je oblasti prosila, da bi, ker sta bila z možem oba pobožna katoličana, pogreb lahko bil cerkven. Njena prošnja je bila zavrnjena. Šele, ko je bil državni pogreb končan, je prišla h grobu Albina z sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb.<ref name=":2" /> Umrla je dve leti za možem 28. decembra 1954. == Biblografija == * ''Paževa usoda'' (libreto, 1934, hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in univerzitetna knjižnica)]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Paževa usoda, op. 3|last=Ramovš|first=Primož (skladatelj)|year=1934|location=Ljubljana|cobiss=292137984|authorlink=Primož Ramovš|last2=Zalar Ramovš|first2=Albina (libretistka)|authorlink2=Albina Zalar Ramovš|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references />{{DEFAULTSORT:Zalar Ramovš, Albina}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] 38lfeqxaczqve4k12kfs5wf9c8rs3al 0 598818 6653950 6640914 2026-03-31T19:43:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6653950 wikitext text/x-wiki {{Current}} {{Vojna v Iranu (2026)}} '''Vojna v Iranu''' je [[vojna]], ki sta jo z usklajenimi vojaškimi napadi na več tarč in mest v [[Iran|Iranu]] 28. februarja 2026 začela [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]]. Operacijo, ki jo je Izrael<ref>{{Cite news|first=Tal|last=Shalev|date=28 February 2026|title=Israel names operation against Iran "Roaring Lion"|url=https://www.cnn.com/world/live-news/israel-iran-attack-02-28-26-hnk-intl?post-id=cmm60zpmz001v3b6pkd1t046n|access-date=28 February 2026|work=[[CNN]]|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Israel names operation against Iran 'Lion's Roar'|url=https://www.iranintl.com/en/202602288170|website=[[Iran International]]|access-date=28 February 2026|language=en|date=28 February 2026}}</ref> poimenoval '''Rjoveči lev''',{{efn|{{langx|he|מִבְצַע שְׁאָגַת הָאֲרִי|Mivtsá She'agát Ha'arí|engvar=ox}}}} [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriško obrambno ministrstvo]] pa '''Epski bes''',<ref>{{Cite tweet|number=2027662002219302929|user=DeptOfWar|title=Operation Epic Fury|date=28 February 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=Pentagon names Iran mission 'Operation Epic Fury'|url=https://www.iranintl.com/en/202602280838|website=[[Iran International]]|access-date=28 February 2026}}</ref> so usmerili na ključne uradnike, vojaške poveljnike in strateško infrastrukturo. Po začetku [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|krize na Bližnjem vzhodu leta 2023]] so se napetosti med Izraelom in Iranom zaostrile z dvema neposrednima izmenjavama napadov leta 2024, leto pozneje pa sta bili državi vpleteni v [[Dvanajstdnevna vojna|dvanajstdnevno vojno]], med katero so Združene države Amerike napadle iranske jedrske objekte.<ref name="iransconflict">{{cite web|title=Iran's Conflict With Israel and the United States|url=https://www.cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/confrontation-between-united-states-and-iran|website=[[Council on Foreign Relations]]|access-date=28 February 2026}}</ref> Januarja 2026 so iranske varnostne sile med [[Iranski protesti (2025–2026)|največjimi protesti]] po [[Islamska revolucija|islamski revoluciji]] ubile na tisoče protestnikov,<ref name="Salem-2026">{{Cite news|first1=Mostafa|last1=Salem|first2=Jomana|last2=Karadsheh|first3=Sarah|last3=Dean|first4=Florence|last4=Davey-Attlee|first5=Adam|last5=Pourahmadi|date=23 January 2026|title=The night Iran went dark: Witness accounts and video reveal violence inflicted during Iran's internet blackout|url=https://www.cnn.com/2026/01/23/middleeast/iran-internet-blackout-violent-crackdown-intl-cmd|access-date=25 January 2026|work=[[CNN]]|language=en}}</ref><ref name="Le Monde-2026">{{Cite news|date=13 January 2026|title=Iranian regime rallies supporters in bid to quell unrest|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/13/iranian-regime-rallies-supporters-in-bid-to-quell-unrest_6749359_4.html|access-date=25 January 2026|work=[[Le Monde]]|language=en}}</ref> medtem ko sta Iran in Združene države Amerike od februarja naprej vodila posredna pogajanja o iranskem jedrskem programu.<ref>{{cite news|title=US-Iran talks end with no deal but potential signs of progress|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/us-iran-nuclear-talks-resume-geneva-against-backdrop-military-threat-2026-02-26/|access-date=26 February 2026|work=[[Reuters]]}}</ref> Napad je sledil obsežni ameriški vojaški okrepitvi na Bližnjem vzhodu, največji po [[Invazija na Irak 2003|invaziji na Irak]] leta 2003.<ref>{{Cite news|last=Lara Seligman, Michael R. Gordon,Alexander Ward and Shelby Holliday|date=19 February 2026|title=U.S. Gathers the Most Air Power in the Mideast Since the 2003 Iraq Invasion|url=https://www.wsj.com/world/middle-east/u-s-gathers-the-most-air-power-in-the-mideast-since-the-2003-iraq-invasion-98ced89f|archive-url=https://web.archive.org/web/20260219013958/https://www.wsj.com/world/middle-east/u-s-gathers-the-most-air-power-in-the-mideast-since-the-2003-iraq-invasion-98ced89f|archive-date=19 February 2026|access-date=1 March 2026|work=[[The Wall Street Journal]]|language=en-US}}</ref> Operacija se je začela z zračnimi napadi na [[Teheran]], [[Isfahan]], [[Gom]], [[Karadž]] in [[Kermanšah]]. Med ubitimi so bili visoki iranski uradniki, med njimi vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]], čigar rezidenčni kompleks je bil uničen, in nekdanji sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost [[Ali Šamhani]].<ref name="The New York Times-2026">{{cite web|date=3 March 2026|title=How Trump Decided to Go to War|url=https://www.nytimes.com/2026/03/02/us/politics/trump-war-iran-israel.html?unlocked_article_code=1.QVA.pkuR.UJsI_ed0iTWq|website=[[The New York Times]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Fabian|first=Emanuel|date=28 February 2026|title=Satellite image shows destruction of Khamenei's compound|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/satellite-image-shows-destruction-of-khameneis-compound/|access-date=28 February 2026|work=[[The Times of Israel]]|language=en-US|issn=0040-7909}}</ref> V napadih sta bili uničeni tudi dekliška osnovna šola v [[Minab|Minabu]] in več bolnišnic.<ref>{{Cite news |author=<!-- No byline -->|date=28 February 2026|title=Over 50 killed in strike on girls' elementary school in Iran|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2026/2/28/over-50-killed-in-strike-on-girls-elementary-school-in-iran|access-date=28 February 2026|work=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=en}}</ref><ref>https://www.bbc.com/news/articles/cpw004xqxnjo</ref> Iran je v povračilnih ukrepih izstrelil več deset brezpilotnih letalnikov in [[Balistični izstrelek|balističnih izstrelkov]] proti ciljem v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter proti Izraelu<ref name="Boxerman-2026">{{Cite news|last1=Boxerman|first1=Aaron|last2=Pager|first2=Tyler|last3=Fassihi|first3=Farnaz|last4=Bergman|first4=Ronen|date=28 February 2026|title=U.S.-Led Strike on Iran: Live Updates as Trump Calls for Government Overthrow|url=https://www.nytimes.com/live/2026/02/28/world/iran-strikes-trump|access-date=28 February 2026|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> in ameriškim vojaškim oporiščem'''<ref name="Boxerman-2026" />''' v [[Jordanija|Jordaniji]], [[Kuvajt|Kuvajtu]],<ref name="Smoke seen in Bahrain">{{Cite AV media|url=https://apnews.com/video/smoke-seen-over-manama-doha-and-kuwait-city-39297a607e944aa2988a92d34efd6c5a|title=Smoke seen in Bahrain, Qatar and Kuwait as Iran retaliates against strikes|language=en|access-date=28 February 2026|work=[[AP News]]}}</ref> [[Bahrajn|Bahrajnu]],<ref name="Smoke seen in Bahrain" /> [[Katar|Katarju]],<ref name="Smoke seen in Bahrain" /> [[Irak|Iraku]],<ref>{{Cite web|last=|date=28 February 2026|title=Kurdistan Announces Safety, Supply and Power Measures as Missiles Intercepted Over Erbil|url=https://www.kurdistan24.net/en/story/896910/slug|access-date=28 February 2026|website=Kurdistan24|language=en}}</ref> [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]].<ref>{{Cite news|last=Piper|first=Imogen|last2=Kelly|first2=Meg|last3=Ley|first3=Jarrett|last4=Ducroquet|first4=Simon|date=28 February 2026|title=See where U.S., Israeli strikes have hit Iran and where Iran has retaliated|url=https://www.washingtonpost.com/investigations/2026/02/28/where-us-attack-iran-images-video/|access-date=1 March 2026|work=[[The Washington Post]]|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref> Izvedel je tudi napade na civilna letališča in pristanišča v Kuvajtu, ZAE, [[Oman|Omanu]]<ref>{{cite web|title=Dubai airport, iconic Burj Al Arab hotel damaged in Iranian missile strikes|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/four-injured-after-incident-dubai-international-airport-dubai-media-office-says-2026-02-28/|website=[[Reuters]]|access-date=1 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=إصابة 4 أشخاص في حادث بمطار دبي الدولي|trans-title=4 people injured in an accident at Dubai International Airport|url=https://www.skynewsarabia.com/middle-east/1855878-%D8%A5%D8%B5%D8%A7%D8%A8%D8%A9-4-%D8%A3%D8%B4%D8%AE%D8%A7%D8%B5-%D8%AD%D8%A7%D8%AF%D8%AB-%D9%85%D8%B7%D8%A7%D8%B1-%D8%AF%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%AF%D9%88%D9%84%D9%8A|language=ar|website=Sky News Arabia|date=1 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ar:إصابة 4 أشخاص إثر حادث في مطار دبي الدولي|trans-title=4 people injured as a result of an accident at Dubai International Airport|language=ar|url=https://www.factjo.com/news/133437|website=FactJo|access-date=1 March 2026}}</ref> in [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]].<ref>{{Cite web|url=https://www.timesofisrael.com/azerbaijan-threatens-to-respond-after-iranian-drones-hit-airport-and-near-school/|title=Azerbaijan threatens to respond after Iranian drones hit airport and near school|date=5 March 2026|via=www.timesofisrael.com}}</ref> Iranski samomorilski brezpilotni letalniki so napadli britansko vojaško oporišče [[Akrotiri in Dekelija]] na [[Ciper|Cipru]],<ref>{{Cite web|date=2 March 2026|title=Two drones intercepted heading for RAF base, Cyprus says|url=https://www.bbc.com/news/articles/cm2r0q310e3o|access-date=3 March 2026|website=BBC|language=en-GB}}</ref> Iran pa je zaprl [[Hormuška ožina|Hormuško ožino]], kar je povzročilo motnje v svetovni dobavi nafte in zemeljskega plina.<ref>{{cite news|last1=Elliott|first1=Rebecca F.|last2=Eavis|first2=Peter|title=Oil Shipments in Persian Gulf Already Disrupted by Iran Attack|url=https://www.nytimes.com/2026/02/28/business/energy-environment/oil-gas-iran-attack.html|work=[[The New York Times]]|date=28 February 2026}}</ref> Po uboju Hameneja se je v konflikt vključil tudi [[Hezbolah]] v [[Libanon|Libanonu]].<ref name="Namibia-Press-Agency-2026">{{cite web|date=2 March 2026|title=Beirut, Lebanon, March 2, 2026 (AFP) - Hezbollah says attack on Israel was 'defensive act'|url=https://www.nampa.org/text/22875145|access-date=5 March 2026|agency=Agence France Presse|website=Namibia Press Agency}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="United-Press-International-2026">{{cite web|date=5 March 2026|title=Hezbollah leader: Resumed fighting with Israel not linked to war on Iran|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2026/03/04/lebanon-hezbollah-leader-israel-aggression/6851772658355/|website=United Press International}}</ref> Predsednik ZDA [[Donald Trump]] in drugi ameriški uradniki so za začetek vojne proti Iranu navajali več različnih razlogov, med njimi preprečitev domnevne neposredne grožnje, uničenje iranskih raketnih in [[Islamska revolucionarna garda|vojaških zmogljivosti]], preprečitev, da bi Iran pridobil [[jedrsko orožje]],<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/world/read-trumps-full-statement-on-iran-attack|title=Read Trump's full statement on Iran attacks|agency=Associated Press|date=28 February 2026|website=PBS News}}</ref> ter dosego spremembe režima z vzpostavitvijo oblasti iranske opozicije.<ref name="Magid-2026">{{Cite news|last=Magid|first=Jacob|date=28 February 2026|title=Trump indicates goal of Iran strikes is to topple regime; tells Iranian people: 'When we're finished, take over your government'|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-indicates-goal-of-iran-strikes-is-to-topple-regime-tells-iranian-people-when-we-are-finished-take-over-your-government/|access-date=28 February 2026|work=[[The Times of Israel]]|language=en-US|issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Cite web|last=Volz|first=Dustin|last2=Ward|first2=Alexander|last3=Seligman|first3=Lara|date=2 March 2026|title=Trump's Case for War With Iran Faces Growing Scrutiny|url=https://www.wsj.com/world/middle-east/trumps-case-for-war-with-iran-faces-growing-scrutiny-96648cb9|access-date=4 March 2026|website=The Wall Street Journal|language=en-US}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.newyorker.com/news/letter-from-trumps-washington/can-donald-trump-win-a-war-with-iran-if-he-cant-explain-why-he-started-it|url-access=subscription|title=Can Donald Trump Win a War with Iran If He Can't Explain Why He Started It?|author=Glasser|publication-date=2 March 2026|publisher=[[The New Yorker]]|access-date=5 March 2026|date=2 March 2026|first=Susan|author-link=Susan Glasser}}</ref><ref>{{cite AV media|date=4 March 2026|title=White House says Trump's 'feeling based on fact' that Iran posed an imminent threat led to strikes. White House press secretary Karoline Leavitt said President Donald Trump's decision to launch Operation Epic Fury was based on the 'cumulative effect' of threats and his feeling 'based on fact' that Iran posed an imminent and direct threat|medium=Internet video|url=https://apnews.com/video/white-house-says-trumps-feeling-based-on-fact-that-iran-posed-an-imminent-threat-led-to-strikes-afdafd3d3fec4d1ba28babb5b2638ab5|access-date=4 March 2026|publisher=[[Associated Press]]|quote=[Total running time, 1:41 min.]|last=Haake|first=Garrett|author-link=Garrett Haake|last2=Leavitt|author-link2=Karoline Leavitt|first2=Karoline}}</ref> Iran je ameriške trditve, da naj bi pripravljal napad, zavrnil. [[Združeni narodi]] in več držav, ki niso bile neposredno vpletene v konflikt, med njimi [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], so obsodili začetne ameriško-izraelske napade zaradi ogrožanja stabilnosti na Bližnjem vzhodu, druge države pa so obsodile iranske povračilne napade na zaveznike ZDA v regiji.<ref name="BBC News-2026c">{{Cite news|date=28 February 2026|title=How the world has reacted to US and Israeli strikes on Iran|url=https://www.bbc.com/news/articles/c5yj9kr31y7o|access-date=28 February 2026|work=[[BBC News]]|language=en-GB}}</ref> Kritiki operacije so jo označili za nezakonito po ameriškem pravu,<ref>{{Cite web|date=3 March 2026|title=Did Trump declare war and did Congress approve Iran attacks? What to know|url=https://www.bbc.com/news/articles/c626ljyvmg3o|website=BBC|language=en-GB|quote=Democratic lawmakers and legal scholars have challenged the justification for the strikes and raised concerns about potential violations of the War Powers Resolution.}}</ref> za dejanje [[Imperializem|imperializma]]<ref>{{cite news|last=Taplin|first=Jonathan|date=5 March 2026|title=The Terrifying New Era of American Imperialism|url=https://www.rollingstone.com/politics/political-commentary/trump-america-military-industrial-iran-war-1235524970/|work=[[Rolling Stone]]|location=|publisher=|access-date=5 March 2026}}</ref><ref>{{Cite web|title=U.S. & Israel Seek Unchallenged Supremacy in Middle East: Rami Khouri on Iran War|url=https://www.democracynow.org/2026/3/3/rami_khouri_palestinian_american_journalist_iran|access-date=4 March 2026|website=Democracy Now!|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title="Stop This Bloodshed": Israeli Lawmaker Ofer Cassif Slams "Fascist" Netanyahu Gov't over Iran War|url=https://www.democracynow.org/2026/3/3/ofer_cassif_knesset_israel_iran_war|access-date=4 March 2026|website=Democracy Now!|language=en}}</ref> ter za kršitev iranske [[Suverenost|suverenosti]]<ref>{{Cite magazine|last=Schneid|first=Rebecca|date=28 February 2026|title=How the World Is Reacting to the Attack on Iran|url=https://time.com/7381811/iran-war-world-leaders-reaction-russia-china-europe/|magazine=Time|language=en|access-date=1 March 2026}}</ref><ref>{{Cite news|last=Chávez|first=Steff|last2=Politi|first2=James|last3=Hauslohner|first3=Abigail|date=1 March 2026|title=Donald Trump tries to defy troubled history of US interventions in Middle East|url=https://www.ft.com/content/da633899-964a-42d7-a7a9-07c034fac388|access-date=5 March 2026|work=Financial Times|quote=But the US president has been increasingly willing to take big gambles in foreign affairs, defying traditional diplomacy and the sovereignty of America's foes.}}</ref> in [[Mednarodno pravo|mednarodnega prava]].<ref>{{Cite web|title=US, Israel defend strikes at UN as Iran alleges 'war crime'|url=https://www.philstar.com/world/2026/03/01/2511286/us-israel-defend-strikes-un-iran-alleges-war-crime|access-date=2 March 2026|website=Philstar.com}}</ref> Sedmi dan vojne je Trump od Irana zahteval »brezpogojno predajo«.<ref>{{#invoke:Cite|web|date=6 March 2026 |title=Trump says no deal with Iran until country’s ‘unconditional surrender’|url=https://www.14news.com/2026/03/06/trump-says-no-deal-with-iran-until-countrys-unconditional-surrender/ |access-date=6 March 2026 |agency=Associated Press|publisher=WFIE}}</ref> ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Izraela]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne 21. stoletja]] ci7yihd0x03h9d123s6e6q1imfi0y63 100 598871 6653757 6653517 2026-03-31T13:37:18Z FJJ 4310 Edvard Kokšarov 6653757 wikitext text/x-wiki [[File:Nika Prevc (SLO) 2023.jpg|170px|right|Nika Prevc v smučarski opremi, 2023]] *'''[[Domen Prevc]]''' in '''[[Nika Prevc]]''' <small>(na sliki)</small> sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za '''[[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026]]'''. * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale '''[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]''' <small>(na sliki)</small>. * Prometu je bila predana druga cev '''[[Avtocestni predor Karavanke|avtocestnega predora Karavanke]]'''. * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli '''[[Izraelsko-ameriški napad na Iran (2026)|koordinirane zračne napade]]''' na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. * Po zaostritvi konflikta s sosednjim [[Afganistan]]om je [[Pakistan]] razglasil '''[[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]]'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja; [[J. Michael Bishop]] ({{abbr|90|umrl 20. marca}}), ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec; [[Chuck Norris]] ({{abbr|86|umrl 19. marca}}), ameriški igralec; [[Alojz Ihan]] ({{abbr|64|umrl 10. marca}}), slovenski imunolog; [[Ali Hamenej]] ({{abbr|86|umrl 28. februarja}}), iranski voditelj. ipdipkqqkg09tusbnnzv160kyqsfiog 5 598965 6653860 6650037 2026-03-31T16:20:13Z Ljuba24b 92351 /* Država z zvezdico */ 6653860 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) lkxu9d93nhzolp66m47se2a8s28dla8 4 599018 6653667 6653463 2026-03-31T13:06:15Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6653667 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-03-29 11:45:59 CET smo bili na '''šestem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} {{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Madžarska}} {{Ikona zastave|Češka}} {{Ikona zastave|Slovaška}} {{Ikona zastave|Romunija}} {{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''tri podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] adrhruc2idhm2nmej9wbvp4he5vvdbc 6653800 6653667 2026-03-31T14:01:00Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6653800 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-03-29 11:45:59 CET smo bili na '''šestem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} {{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Madžarska}} {{Ikona zastave|Češka}} {{Ikona zastave|Slovaška}} {{Ikona zastave|Romunija}} {{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''tri podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] rz02fmy0u8d8u9c8mlfk2xtc9xiwhqv 6653817 6653800 2026-03-31T14:41:41Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6653817 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-03-29 11:45:59 CET smo bili na '''šestem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} {{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Madžarska}} {{Ikona zastave|Češka}} {{Ikona zastave|Slovaška}} {{Ikona zastave|Romunija}} {{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''tri podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] jadz2mz7xlezliel1673yge97eykxur 6653840 6653817 2026-03-31T15:13:40Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6653840 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-03-29 11:45:59 CET smo bili na '''šestem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} {{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Madžarska}} {{Ikona zastave|Češka}} {{Ikona zastave|Slovaška}} {{Ikona zastave|Romunija}} {{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''tri podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] cbebhe71az05pln9zg266hec73z5uvb 6653939 6653840 2026-03-31T19:22:41Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6653939 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-03-29 11:45:59 CET smo bili na '''šestem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} {{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Madžarska}} {{Ikona zastave|Češka}} {{Ikona zastave|Slovaška}} {{Ikona zastave|Romunija}} {{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''tri podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] nvj9ma35ajo9xf1lp8tbglq6qo5njz6 6654136 6653939 2026-04-01T06:28:34Z Yerpo 8417 + 6654136 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 7tezzaanpjtu3adrxhz4svv5ogs2ru3 6654147 6654136 2026-04-01T07:18:19Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Irendik ... 6654147 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendik]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gh9mxc9tjhzz8cfwc6ersbt9g2s9ogb 6654163 6654147 2026-04-01T07:58:34Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ ime 6654163 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 88qt8zpj61aekgm41awng2vp1dblt85 6654188 6654163 2026-04-01T09:25:24Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Zgodovina Madžarske 6654188 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] pwdx7jijwsjve3zcigo07vmwg2gn84o 4 599019 6654127 6651972 2026-04-01T05:25:45Z Stebunik 55592 /* Udeleženci */ 6654127 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Pravila == # '''Sodeluje lahko kdorkoli'''. #: '''Registracija:''' Vpišite ime v tabelo v razdelku [[#Udeleženci|Udeleženci]]. # '''Ustvarite ali razširite članek''' o čemerkoli v zvezi s katero od držav oz. ozemelj iz regije <u>razen Slovenije</u> (štejejo pa čezmejne teme). Tematika je prosta, za navdih lahko uporabite [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|sezname člankov]]. ## '''Uporabite predlogo''' – na pogovorno stran vsakega članka vstavite predlogo <code><nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |država= }}</nowiki></code> in na ta način omogočite točkovanje člankov. Navodila so v [[Predloga:CEE Pomlad 2026|dokumentaciji predloge]]. Organizatorja bosta poskušala sproti preverjati prispevke, a za neoznačene ne moreta jamčiti upoštevanja. ## Spremenjeni ali ustvarjeni članki morajo izpolnjevati '''[[Wikipedija:Pravila in smernice|smernice in merila ustreznosti]]''' slovenske Wikipedije, najpomembneje [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]/[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice|spoštovanje avtorskih pravic]]. ## Prispevki naj bi bili tudi slovnično ustrezni in opremljeni z wikipovezavami, kategorijami, naslovi poglavij idr. (»wikificirani«). # Štejejo prispevki, '''objavljeni od 21. marca 2026 ob 0:00 do 31. maja 2026 ob 23:59''' po slovenskem času. # '''Točkovanje:''' točkuje se število besed v prispevku (novem ali znatno razširjenem članku), po spodnji tabeli. ## Prispevki za natečaj, ki bodo prejeli status [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranega]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''25 točkami''' (s točkovanjem bomo počakali do konca postopka, če bo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlog za izbrani članek]] oddan pred 1. junijem). ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati prispevali k [[WP:10000|WikiProjektu 10000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami'''. To velja za nove članke s '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|presečnega seznama]]''' in članke na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|matičnem seznamu]], ki bodo izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]] – torej razširili obstoječe članke s kratkih na navadne ali navadnih na dolge članke. ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij]] v [[WP:1000|WikiProjektu 1000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami''' (samo razširitve, ker so vsi članki s tega seznama nujnih že napisani). ## Organizatorja bosta po lastni presoji označevala posebej neurejene prispevke s [[Wikipedija:Predloge za sporočila/Čiščenje|standardnimi vzdrževalnimi oznakami]]. Prispevki, ki bodo do konca natečaja ostali neurejeni, bodo dobili '''polovične točke''' (po upoštevanju vseh bonusov). {| class="wikitable" border="1" style="margin: 1em auto 1em auto" |+ '''Točkovanje''' po dolžini prispevkov |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''1''' točka na 200 besed<br />Razširitev člankov: '''1''' točka na 200 dodanih besed |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''5''' točk na 500 besed<br />Razširitev člankov: '''5''' točk na 500 dodanih besed |- | align="center"| '''5''' točk za vsakih nadaljnjih 500 besed vsebine. |} ::<small>Op.: za »besede« štejejo vse besede z vsebino, razen bibliografskih podatkov o sklicih in virih, poglavja »Glej tudi« in zunanjih povezav. Šteje vsebina infopolj ter ostalih vsebinskih predlog, ne pa navigacijskih predlog na koncu članka. Besede so preštete s kopiranjem strani v urejevalnik besedila, nato brisana poglavja z viri in morebitno kazalo. Kadar manjka le nekaj besed (5 ali manj) do višjega razreda, se rezultat zaokroži navzgor.</small> Če imate kakršnakoli vprašanja, uporabite [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026|pogovorno stran]]. === Nagrade === Najproduktivnejši udeleženci bodo prejeli knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]]. * {{Gold1}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''100 €''' * {{Silver2}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''80 €''' * {{Bronze3}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''50 €''' * [[slika:CEE Barnstar.png|20px]] Nagrada v vrednosti '''50 €''' za vsakega udeleženca, ki razširi ali ustvari vsaj po en članek <small>(nad 200 besed)</small> '''o vsaki od sodelujočih držav oz. ozemelj''' ([[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|seznam]]). Ta nagrada se lahko kombinira s katero od prvih treh, če bo prejemnik eden od treh najproduktivnejših. Vsak članek lahko šteje največ za eno od njih, tudi če govori o dveh, treh ali več. * [[slika:Face-smile.svg|20px]] Nagrada v vrednosti '''20 €''' za urejevalca '''novinca z največ osvojenimi točkami''' <small>(uporabniki, registrirani v letošnjem letu in z manj kot 100 urejanji do začetka natečaja; vsaj 5 točk)</small>. Tudi ta nagrada se lahko kombinira s prvo, drugo ali tretjo. Za prejem nagrade mora biti razglašeni odziven na pogovorni strani ali po e-pošti. Če organizatorja ne bosta mogla izvedeti želja in naslova za pošiljanje, bo nagrado prejel naslednji po točkah. Organizatorja nista upravičena do nagrad. == Udeleženci == Vabljeni, da dodate svoje uporabniško ime v seznam spodaj, tako, da vpišete <code><nowiki># ~~~</nowiki></code> na dnu seznama. Vsak, ki bo prispeval, bo dobil značko na svojo uporabniško stran. Zaželeno je tudi, da svoje prispevke redno vnašate v tabelo na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]] in jih opremite s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}} na po navodilih na taisti strani. # {{u|Yerpo}} (organizator) # {{u|Upwinxp}} (soorganizator) # [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) # {{U|FJJ}} # {{U|Pinky sl}} # {{U|Octopus}} # {{U|Sporti}} # {{U|Ljuba24b}} # {{u|Ivo Lendić}} # {{u|xJaM}} # {{u|MaksiKavsek}} # {{u|A09}} # {{u|Stebunik}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Pravila]] 3emum1rvtkohijgr49o87w5l46rcu6p 6654131 6654127 2026-04-01T05:40:27Z Rude 1013 /* Udeleženci */ 6654131 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Pravila == # '''Sodeluje lahko kdorkoli'''. #: '''Registracija:''' Vpišite ime v tabelo v razdelku [[#Udeleženci|Udeleženci]]. # '''Ustvarite ali razširite članek''' o čemerkoli v zvezi s katero od držav oz. ozemelj iz regije <u>razen Slovenije</u> (štejejo pa čezmejne teme). Tematika je prosta, za navdih lahko uporabite [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|sezname člankov]]. ## '''Uporabite predlogo''' – na pogovorno stran vsakega članka vstavite predlogo <code><nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |država= }}</nowiki></code> in na ta način omogočite točkovanje člankov. Navodila so v [[Predloga:CEE Pomlad 2026|dokumentaciji predloge]]. Organizatorja bosta poskušala sproti preverjati prispevke, a za neoznačene ne moreta jamčiti upoštevanja. ## Spremenjeni ali ustvarjeni članki morajo izpolnjevati '''[[Wikipedija:Pravila in smernice|smernice in merila ustreznosti]]''' slovenske Wikipedije, najpomembneje [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]/[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice|spoštovanje avtorskih pravic]]. ## Prispevki naj bi bili tudi slovnično ustrezni in opremljeni z wikipovezavami, kategorijami, naslovi poglavij idr. (»wikificirani«). # Štejejo prispevki, '''objavljeni od 21. marca 2026 ob 0:00 do 31. maja 2026 ob 23:59''' po slovenskem času. # '''Točkovanje:''' točkuje se število besed v prispevku (novem ali znatno razširjenem članku), po spodnji tabeli. ## Prispevki za natečaj, ki bodo prejeli status [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranega]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''25 točkami''' (s točkovanjem bomo počakali do konca postopka, če bo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlog za izbrani članek]] oddan pred 1. junijem). ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati prispevali k [[WP:10000|WikiProjektu 10000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami'''. To velja za nove članke s '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|presečnega seznama]]''' in članke na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|matičnem seznamu]], ki bodo izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]] – torej razširili obstoječe članke s kratkih na navadne ali navadnih na dolge članke. ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij]] v [[WP:1000|WikiProjektu 1000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami''' (samo razširitve, ker so vsi članki s tega seznama nujnih že napisani). ## Organizatorja bosta po lastni presoji označevala posebej neurejene prispevke s [[Wikipedija:Predloge za sporočila/Čiščenje|standardnimi vzdrževalnimi oznakami]]. Prispevki, ki bodo do konca natečaja ostali neurejeni, bodo dobili '''polovične točke''' (po upoštevanju vseh bonusov). {| class="wikitable" border="1" style="margin: 1em auto 1em auto" |+ '''Točkovanje''' po dolžini prispevkov |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''1''' točka na 200 besed<br />Razširitev člankov: '''1''' točka na 200 dodanih besed |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''5''' točk na 500 besed<br />Razširitev člankov: '''5''' točk na 500 dodanih besed |- | align="center"| '''5''' točk za vsakih nadaljnjih 500 besed vsebine. |} ::<small>Op.: za »besede« štejejo vse besede z vsebino, razen bibliografskih podatkov o sklicih in virih, poglavja »Glej tudi« in zunanjih povezav. Šteje vsebina infopolj ter ostalih vsebinskih predlog, ne pa navigacijskih predlog na koncu članka. Besede so preštete s kopiranjem strani v urejevalnik besedila, nato brisana poglavja z viri in morebitno kazalo. Kadar manjka le nekaj besed (5 ali manj) do višjega razreda, se rezultat zaokroži navzgor.</small> Če imate kakršnakoli vprašanja, uporabite [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026|pogovorno stran]]. === Nagrade === Najproduktivnejši udeleženci bodo prejeli knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]]. * {{Gold1}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''100 €''' * {{Silver2}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''80 €''' * {{Bronze3}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''50 €''' * [[slika:CEE Barnstar.png|20px]] Nagrada v vrednosti '''50 €''' za vsakega udeleženca, ki razširi ali ustvari vsaj po en članek <small>(nad 200 besed)</small> '''o vsaki od sodelujočih držav oz. ozemelj''' ([[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|seznam]]). Ta nagrada se lahko kombinira s katero od prvih treh, če bo prejemnik eden od treh najproduktivnejših. Vsak članek lahko šteje največ za eno od njih, tudi če govori o dveh, treh ali več. * [[slika:Face-smile.svg|20px]] Nagrada v vrednosti '''20 €''' za urejevalca '''novinca z največ osvojenimi točkami''' <small>(uporabniki, registrirani v letošnjem letu in z manj kot 100 urejanji do začetka natečaja; vsaj 5 točk)</small>. Tudi ta nagrada se lahko kombinira s prvo, drugo ali tretjo. Za prejem nagrade mora biti razglašeni odziven na pogovorni strani ali po e-pošti. Če organizatorja ne bosta mogla izvedeti želja in naslova za pošiljanje, bo nagrado prejel naslednji po točkah. Organizatorja nista upravičena do nagrad. == Udeleženci == Vabljeni, da dodate svoje uporabniško ime v seznam spodaj, tako, da vpišete <code><nowiki># ~~~</nowiki></code> na dnu seznama. Vsak, ki bo prispeval, bo dobil značko na svojo uporabniško stran. Zaželeno je tudi, da svoje prispevke redno vnašate v tabelo na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]] in jih opremite s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}} na po navodilih na taisti strani. # {{u|Yerpo}} (organizator) # {{u|Upwinxp}} (soorganizator) # [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) # {{U|FJJ}} # {{U|Pinky sl}} # {{U|Octopus}} # {{U|Sporti}} # {{U|Ljuba24b}} # {{u|Ivo Lendić}} # {{u|xJaM}} # {{u|MaksiKavsek}} # {{u|A09}} # {{u|Stebunik}} # {{u|Rude}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Pravila]] 2abhb8gw6boprlljy467aamwgrha9m4 4 599020 6654231 6651427 2026-04-01T10:55:25Z Yerpo 8417 /* Manjkajoči članki */ -2 6654231 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]). '''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]). == Manjkajoči članki == To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke. * [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}} * [[avstrijska književnost]] {{q|303779}} * [[Boris Christoff]] {{q|362106}} * [[Dziga Vertov]] {{q|55193}} * [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}} * [[glasnost]] {{q|173100}} * [[grška književnost]] {{q|1089547}} * [[Igor Turčin]] {{q|4466509}} * [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}} * [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}} * [[Irina Rodnina]] {{q|233812}} * [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}} * [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}} * [[Karl Polanyi]] {{q|318029}} * [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}} * [[Korintska liga]] {{q|332337}} * [[Max Steiner]] {{q|350704}} * [[menjševiki]] {{q|191515}} * [[Michel Fokine]] {{q|314312}} * [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}} * [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}} * [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] {{q|84151}} * [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}} * [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}} * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] {{q|208993}} * [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}} * [[Otto Rank]] {{q|84172}} * [[Pluton (mitologija)]] {{q|152262}} * [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}} * [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}} * [[Richard Neutra]] {{q|84312}} * [[Rudolf Laban]] {{q|213712}} * [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}} * [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}} * [[Sergej Belov]] {{q|435891}} * [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}} * [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}} * [[stara grščina]] {{q|35497}} * [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}} * [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}} * [[Vasil Levski]] {{q|318461}} * [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}} * [[Vendi]] {{q|158281}} * [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}} * [[Victor Vasarely]] {{q|154448}} * [[Vilna Gaon]] {{q|279359}} * [[zgodovina Avstrije]] {{q|187830}} * [[zgodovina Estonije]] {{q|949423}} * [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}} Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek. == Škrbinski članki == To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev. * [[Abdul Hamid II.]] * [[Albanija, Kavkaz]] * [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]] * [[Alkibiad]] * [[Ankara]] * [[Aristofan]] * [[beg]] * [[Benoît Mandelbrot]] * [[bojarji]] * [[César Kjuj]] * [[češčina]] * [[Demosten]] * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Edward Teller]] * [[Eugene Paul Wigner]] * [[gruzinska abeceda]] * [[Heraklit Mračni]] * [[Hermann Maier]] * [[Hipokrat]] * [[Ivan Aleksejevič Bunin]] * [[Ivano Balić]] * [[Jakov Borisovič Zeldovič]] * [[Jekaterinburg]] * [[Josif Aleksandrovič Brodski]] * [[Karsko morje]] * [[kazaščina]] * [[Klemens von Metternich]] * [[Konstantinos Kavafis]] * [[kozaki]] * [[Larisa Semjonovna Latinina]] * [[Lev Davidovič Landau]] * [[Lilija Podkopajeva]] * [[Lise Meitner]] * [[madžarska revolucija (1956)]] * [[Maksim Gorki]] * [[Menander]] * [[Mihail Jurjevič Lermontov]] * [[Milij Balakirjev]] * [[Miloš Forman]] * [[Ob]] * [[Odra]] * [[Orhan Pamuk]] * [[Pančo Vladigerov]] * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] * [[Plotin]] * [[Plutarh]] * [[romunščina]] * [[ruska državljanska vojna]] * [[Solidarność]] * [[Tukidid]] * [[Univerza na Dunaju]] * [[Uralsko gorovje]] * [[Victor Franz Hess]] * [[Vladimir Igorjevič Arnold]] * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] * [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] * [[Volgograd]] * [[zgodovina Rusije]] Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije. [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]] llhh9mn49bf348k0q4ae5y0cuhm29h9 0 599267 6653912 6651894 2026-03-31T18:26:38Z ~2026-15777-05 256114 dodana povezava do wiki strani revije Edinost in dialog, dodana povezava do RTV prispevka o MSP 6653912 wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{Infopolje Oseba}} '''Samo Skralovnik''', [[slovenci|slovenski]] [[teolog]], [[Sveto pismo|biblicist]] in univerzitetni profesor na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Je glavni in odgovorni urednik recenzirane znanstvene revije [[Edinost in dialog|''Edinost in dialo''g]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/samo-skralovnik|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> == Izobraževanje == Skralovnik je dodiplomski študij opravil na [[Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani]] in na [[Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru|Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru]]. Podiplomski študij je nadaljeval na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2015 pridobil naziv doktor znanosti.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Skralovnik|first=Samo|date=|title=Pomen in interpretacija poželenja v deseti Božji zapovedi (2 Mz 20,17) : semantični študij besednega polja hmd in 'wh|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=73288|magazine=Doktorska disertacija|access-date=11. 3. 2026}}</ref> == Akademska kariera == Po doktoratu je svojo akademsko kariero nadaljeval na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je pri založbi Lexington Books (Rowman & Littlefield) v zbirki Jewish Studies izšla njegova monografija ''[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/122665987/teof The Meaning and Interpretation of Desire in the Bible: The Semantic Study of hmd and ‘wh Word Fields]'', ki temelji na njegovi doktorski raziskavi. Leta 2024 je kot sourednik in soavtor izdal znanstveno monografijo ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYRPEYQ0 Navajanje in raziskovanje svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov] (Znanstvena knjižnica 88)''. <ref name=":0" /> Je avtor številnih izvirnih in preglednih znanstvenih prispevkov, objavljenih v znanstvenih revijah in monografijah.<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42169|website=cris.cobiss.net|accessdate=2026-03-11}}</ref> V svojem znanstvenem delu se osredotoča na [[Eksegeza|eksegezo]] hebrejskega besedila [[Stara zaveza|Stare zaveze]], pri čemer posebno pozornost namenja [[Semantika|semantični analizi]] svetopisemske hebrejščine in interpretaciji posameznih svetopisemskih odlomkov. Ukvarja se tudi z judovsko literaturo obdobja drugega templja, zlasti s kumranskimi besedili, ter z zgodovino svetopisemske znanosti in vprašanji prevajanja svetopisemskih besedil. == Uredniško delo == V uredništvu recenzirane znanstvene revije ''[[Edinost in dialog]]'' sodeluje od leta 2015, sprva kot pomočnik glavnega in odgovornega urednika, od leta 2021 kot glavni in odgovorni urednik revije. Revija objavlja znanstvene razprave s področja teologije in religijskih študij. Ob 20-letnici indeksa [[:en:Directory_of_Open_Access_Journals|Directory of Open Access Journals (DOAJ)]], ki indeksira več deset tisoč odprto dostopnih znanstvenih revij, je bila revija ''[[Edinost in dialog]]'' izbrana med sedem t. i. DOAJ Voices, izbranih primerov odprto dostopnih znanstvenih revij.<ref>{{Navedi splet|title=The story behind the journal: Edinost in Dialog (Unity and Dialogue) – DOAJ Blog|url=https://blog.doaj.org/2023/07/20/the-story-behind-the-journal-edinost-in-dialog-unity-and-dialogue/|website=blog.doaj.org|accessdate=2026-03-11}}</ref> Je glavni urednik poljudne svetopisemske revije ''Božja beseda danes'', ki jo izdaja Zavod Biblično gibanje. Revija, ki izhaja trikrat letno, je namenjena razlagi svetopisemskih besedil in njihovi uporabi v vsakdanjem življenju.<ref>{{Navedi splet|url=https://biblicnogibanje.si/bozja-beseda-danes/|title=Zavod Biblično gibanje|date=11. 3. 2026|accessdate=11. 3. 2026}}</ref> Je urednik posebne izdaje [[Sveto pismo|Svetega pisma]], imenovane ''[https://www.rtvslo.si/duhovno/po-sestdesetih-letih-je-v-prenovljeni-izdaji-izslo-malo-sveto-pismo/777642 Malo Sveto pismo]'' (2026), ki prinaša izbor odlomkov iz novega prevoda Svetega pisma – jeruzalemske izdaje (2024); zanjo je pripravil tudi uvode in razlage svetopisemskih besedil.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Priljubljeno Malo Sveto pismo po 60 letih v prenovljeni izdaji|url=https://katoliska-cerkev.si/priljubljeno-malo-sveto-pismo-po-60-letih-v-prenovljeni-izdaji|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2026-03-11|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Malo Sveto pismo|url=https://www.rtvslo.si/duhovno/po-sestdesetih-letih-je-v-prenovljeni-izdaji-izslo-malo-sveto-pismo/777642|website=RTV MMC|accessdate=2026-03-28|language=sl-SI}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2017: Svečana listina Univerze v Ljubljani mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke<ref>{{Navedi splet|title=Podelitev najvišjih priznanj na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani|url=https://efnet.si/2017/12/podelitev-najvisjih-priznanj-na-slavnostni-seji-senata-univerze-v-ljubljani-2/|website=EFnet Portal|accessdate=2026-03-11|language=si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki univerzitetnih priznanj 2017|url=https://www.teof.uni-lj.si/prejemniki-univerzitetnih-priznanj-2017|website=Teološka fakulteta|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Skralovnik, Samo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] k7lnemsw5pwpq5ym66zogz3nyzp3pa5 0 599520 6654001 6651505 2026-03-31T21:33:40Z Ihana Aneta 242446 6654001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{V delu}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo z sveto Nežo, morda kot služabnico. Štirinajstletna je bila v Rimu pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Na Kranjskem je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred Turki. Njene relikvije so bile iz katakomb prepeljane v Ljubljano in nazadnje pristale v Tunjicah. == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]]. Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rimu. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev. <ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> Blio j e I. 17i»G biukoštni lorek. Dolga dolga procesija, ki je segala od Komende do Tunjic. pomikala se ic proli hoincu. na ktereiu stoji cerkev matere sv. Ane. Stari ljudje se še spominjajo tega veličastnega sprevoda. - Stirliajst deklic po 14 let starih j e nosilo truplo sv. 1'eregrine, ki se sedaj v cerkvi pod velikem oltarjem lirai.ilje. kjer ga verni pobožno taste, zlasti keršanske matere svojim hčeram mlado mučenico za izgled stavijo, iu domači farmaui prav posebuo čislajo zaklad, ki se hranil jc v njihovi cerkvi. Sv. Peregrina (to je, tujka), prišedsa v Kim, pravijo da iz stare Luzitanije. j e bila ob času silnega preganjanja pred Dioklecijanom z mlado devico sv. Nežo ob enem mučena. Deklico 14letno so toliko časa z lanci po glavi bili, da izdihne blago dušo v roke svojega Stvarnika. Njeno -v. truplo j e bilo v Kimu na pokopališu sv. Priscile: od .am j e bilo I. 1060 v Ljubljano prenesel.o, iu kakoi j e povedano, prišlo je potein sv. truplo po posebnih okolišinah v Tunjice. == Na slovenskih tleh == Sicer pa v oltarni menzi v relikviariju v obliki malce nenavadne baročne vitrine počivajo relikvije (lobanja in kosti) sv. Peregrine.81 V cerkvi visi tudi slika svetnice z njenimi atributi, ki je delo neznanega avtorja; pritrjena je nad severni stranski vhod.Na binkoštni torek leta 1796 so v Tunjice prinesli relikvije mučenice sv. Peregrine. Peregrina je v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov prišla v Rim iz stare Luzitanije. Pri rosnih štirinajstih letih je bila mučena skupaj s sv. Nežo in umrla zaradi udarcev z verigami po glavi. Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju, ki jih je nato izročil smledniškemu baronu. Od leta 1789 do leta 1795 so bile v grajski kapeli v Smledniku. Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah.88 Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic.89 Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == <ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.google.si/books/edition/Djanje_Svetnikov_Bozjih_in_razlaganje_pr/XdFoAAAAcAAJ?hl=en&gbpv=0|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == <ref>{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref> sv . Križa , Čeh , bosonogi avguštinec , gojenec samostana sv . Jožefa v Ljubljani , po stroki bakrorezec , je 1. 1660 vrezal : podobo sv . Peregrine , device in mučenke , in razne simbole , ki so bili vloženi v knjižico , natisnjeno ob . <ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> V ladij i sta dv a oltarja: eden s podobo sv. družine , eden s podobo mučenke , ležeče z zvezanima rokama na tleh, rabelj jo grabi za lase, dva druga jo pobijata s koli . Napis naznanja, da je to sv. Pe - regrina . Po d groznim prizorom se namre č čita: „111. Jungfrau und Martvri n Peregrina , gemartert zu Ro m i m Jah r 313. Das jahrliche Kest wir d began^'cn am 5. Oktober. " (Sv. devica, i n mučenic a Peregrina mučen a leta 313 . v Rimu . Vsakoletn o praznovanje j e 5. oktobra)<ref>{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> bqermq7t0ioo5jm3a1et35qq8venfg8 0 599884 6654004 6651418 2026-03-31T21:37:57Z FJJ 4310 boljša slika 6654004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Ivan Matetić Ronjgov, spomenik, Viškovo.jpg |caption=Doprsni kip v Viškovem}} '''Ivan Matetić Ronjgov''', [[Hrvati|hrvaški]] [[skladatelj]] in glasbeni pedagog, * [[10. april]] [[1880]], [[Ronjgi]], † [[27. junij]] [[1960]], [[Lovran]]. == Življenje == Rodil se je v [[zaselek|zaselku]] Ronjgi v občini [[Viškovo]], po čemer je dobil nadimek ''Ronjgov''. Končal je [[učiteljišče v Kopru]], kjer je osvojil prva glasbena znanja. V letih [[1899]] do [[1912]] je poučeval v več [[Istra|istrskih]] krajih, med drugimi v [[Žminj|Žminju]], [[Barban|Barbanu]], in [[Kanfanar|Kanfanarju]]. Po tem je do leta 1919 bil učitelj v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]]. Pred koncem [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je kratko študiral na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1919 je, kot mnogi drugi Hrvati, zapustil Istro zaradi italijanske okupacije. Med leti 1919 in 1921 je študiral kompozicijo na glasbeni akademiji v [[Zagreb|Zagrebu]] pri [[Franjo Dugan (1874-1948)|Franju Duganu]]. Od leta 1921 do 1925 je bil učitelj petja na gimnaziji na [[Sušak, Reka|Sušaku]]. Tam je leta 1923 ustanovil zasebno glasbeno šolo, ki je delovala do leta 1927. V Zagrebu je bil tajnik glasbene akademije od 1925 do 1938. [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je preživel v Beogradu pri hčerki Ivki. Po vojni je dve leti predaval glasbeno folkloro na glasbeni akademiji v Zagrebu. Leta 1947 se je preselil na [[Rijeka|Reko]], kjer je do leta 1951 poučeval na glasbeni šoli. Ob 80. rojstnem dnevu ga je [[Josip Broz Tito|Tito]] odlikoval z [[Red dela|redom dela]] I. stopnje. Po krajši težji bolezni je umrl v bolnišnici v [[Lovran]]u 27. junija 1960. Pokopan je v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]]. Imel je dve hčerki: Ivka Matetić Damjanović je bila harfistka, Vjera Matetić pa profesorica solfeggia. Po njem sta poimenovani glasbeni šoli na [[Rijeka|Reki]] in v [[Pula|Pulju]]. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == * [https://www.istrianet.org/istria/illustri/matetic-ronjgov/intro.htm Istria on the Internet - Prominent Istrians - Ivan Matetić]. Prevzeto 24. 3. 2026. * [https://zaspal-pave.ustanova-imronjgov.hr/uvod Probuđeni Pave - O istarskoj ljestvici i glazbenoj baštini]. Prevzeto 24. 3. 2026. * [https://www.enciklopedija.hr/clanak/matetic-ronjgov-ivan Matetić Ronjgov, Ivan]. ''Hrvatska enciklopedija''. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Prevzeto 24. 3. 2026. {{normativna kontrola}} {{Škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Matetić Ronjgov, Ivan}} [[Kategorija:Hrvaški skladatelji]] 3u3q91zso45vf97qur1b9lf0ex4lc2u 118 599889 6653740 6653453 2026-03-31T13:25:10Z Janezdrilc 3152 ±[[Kategorija:Slovenska podjetja]]→[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]; ±[[Kategorija:Gospodarstvo Kočevja]]→[[Kategorija:Kočevje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653740 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Podjetje deluje na področju pravnega svetovanja, v medijih pa je bilo predstavljeno tudi v povezavi z uveljavljanjem odškodnin.<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> Podatki iz poslovnih registrov kažejo, da družba deluje kot ponudnik pravnih storitev v Sloveniji.<ref name="ajpes">{{navedi splet |url=https://www.ajpes.si/podjetje/PORAVNAVA_d.o.o.?enota=466445&EnotaStatus=1&zavihek=5&ivs=20&ivn=1&kons=0 |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=AJPES |accessdate=2026-03-30}}</ref> V slovenskih medijih je bilo podjetje omenjeno v okviru primerjav podjetij, ki delujejo na področju odškodninskih storitev.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Dejavnost == Po podatkih poslovnih registrov podjetje opravlja dejavnosti s področja pravnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki se ukvarjajo z uveljavljanjem odškodnin, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol" /> Po podatkih iz medijskih objav je podjetje leta 2019 dosegalo višje prihodke in imelo več zaposlenih kot več primerljivih podjetij na področju odškodnin v Sloveniji.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] lv7zdb2j0zp5aasdpeaijhigy9qjux7 0 599938 6654070 6650835 2026-04-01T00:38:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654070 wikitext text/x-wiki '''Zgodovino Bolgarije''' lahko sledimo od prvih naselij na ozemlju sodobne [[Bolgarija|Bolgarije]] do njenega nastanka kot nacionalne države in vključuje zgodovino bolgarskega ljudstva in njihov izvor. Najzgodnejši dokazi o hominidni naselbini, odkriti na območju današnje Bolgarije, segajo vsaj 1,4 milijona let nazaj.<ref>{{Cite web |title=Sirakov et al. (2010).- an ancient continuous human presence in the Balkans and the beginnings of human settlement in western Eurasia: A Lower Pleistocene example of the Lower Palaeolithic levels in Kozarnika cave (North-western Bulgaria) &#124; Philippe Fernandez - Academia.edu |url=https://www.academia.edu/400095 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20141225190811/http://www.academia.edu/400095/Sirakov_et_al._2010_.-_An_ancient_continuous_human_presence_in_the_Balkans_and_the_beginnings_of_human_settlement_in_western_Eurasia_A_Lower_Pleistocene_example_of_the_Lower_Palaeolithic_levels_in_Kozarnika_cave_North-western_Bulgaria_ |archive-date=25 December 2014 |access-date=2 February 2022 |website=academia.edu}}</ref> Okoli leta 5000 pr. n. št. je že obstajala sofisticirana civilizacija, ki je ustvarila nekatere prve lončarske izdelke, nakit in zlate artefakte na svetu. Po letu 3500 pr. n. št. so se na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] pojavili [[Tračani]].<ref name=":4">{{Cite journal |last1=Modi |first1=Alessandra |last2=Nesheva |first2=Desislava |last3=Sarno |first3=Stefania |last4=Vai |first4=Stefania |last5=Karachanak-Yankova |first5=Sena |last6=Luiselli |first6=Donata |last7=Pilli |first7=Elena |last8=Lari |first8=Martina |last9=Vergata |first9=Chiara |last10=Yordanov |first10=Yordan |last11=Dimitrova |first11=Diana |last12=Kalcev |first12=Petar |last13=Staneva |first13=Rada |last14=Antonova |first14=Olga |last15=Hadjidekova |first15=Savina |date=2019-04-01 |title=Ancient human mitochondrial genomes from Bronze Age Bulgaria: new insights into the genetic history of Thracians |journal=Scientific Reports |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=5412 |doi=10.1038/s41598-019-41945-0 |pmid=30931994 |issn=2045-2322 |pmc=6443937|bibcode=2019NatSR...9.5412M }}</ref> Konec 6. stoletja pr. n. št. so deli današnje Bolgarije, zlasti vzhodna regija države, prišli pod perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]].<ref name="Ref-1">{{Cite book |first1=Joseph |last1=Roisman |first2=Ian |last2=Worthington |title=A companion to Ancient Macedonia |publisher=John Wiley & Sons |date=2011 |isbn=978-1-4443-5163-7 |pages=135–138, [https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345 343–345]}}</ref> V 470. letih pr. n. št. so Tračani ustanovili močno [[Odriško kraljestvo]], ki je trajalo do leta 46 pr. n. št., ko ga je dokončno osvojilo [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{Cite book |last=Xenophon |title=The Expedition of Cyrus |date=8 September 2005 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-1916-0504-8 |page=[https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&pg=PA221 221]}}</ref> Skozi stoletja so nekatera traška plemena padla pod starodavno makedonsko in helenistično ter tudi keltsko prevlado. To mešanico starodavnih ljudstev so asimilirali [[Slovani]], ki so se na polotoku trajno naselili po letu 500 n. št. == Prazgodovina == {{glavni|Prazgodovina jugovzhodne Evrope}} {{See also|Neolitska Evropa|Protoindoevropejci|Indoevropske migracije|kultura Jamnaja}} [[File:Magura - drawings.jpg|thumb|left|220x220px|Risbe v jami [[Magura]]]] [[File:20140611 Varna 08.jpg|thumb|221x221px|Grob [[Varnska kultura|Varnske kulture]], 4500 pr. n. št. (rekonstrukcija)]] Najstarejši človeški ostanki, najdeni v Bolgariji, so bili izkopani v jami Kozarnika, s približno starostjo 1,6 milijona pr. n. št. Ta jama verjetno hrani najstarejše dokaze o človeškem simbolnem vedenju, kar jih je bilo kdaj najdenih. V jami Bačo Kiro so našli fragmentiran par človeških čeljusti, ki je star 44.000 let, vendar je sporno, ali so bili ti zgodnji ljudje dejansko ''[[Homo sapiens]]'' ali [[neandertalec|neandertalci]].<ref>{{Cite book |last=Sale |first=Kirkpatrick |title=After Eden: The evolution of human domination |date=2006 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-3938-2 |page=[https://books.google.com/books?id=2q9780EgEBEC&pg=PA48 48]}}</ref> Najstarejša bivališča v Bolgariji – neolitska bivališča v [[Stara Zagora|Stari Zagori]] – izvirajo iz leta 6000 pr. n. št. in so med najstarejšimi doslej odkritimi človeškimi strukturami.<ref>[http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html#dwelling The Neolithic Dwellings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128233055/http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html |date=28 November 2011 }} at the Stara Zagora Neolithic Dwellings Museum website</ref> Do konca neolitika so se na ozemlju današnje Bolgarije, južne [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Srbija|Srbije]] razvile kulture [[Karanovska kultura|Karanovo]], [[Hamangijska kultura|Hamangia]] in [[Vinčanska kultura|Vinča]].<ref>{{Cite web |last=Slavchev |first=Vladimir |date=2004–2005 |title=Monuments of the final phase of Cultures Hamangia and Savia on the territory of Bulgaria |url=http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718095224/http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |archive-date=18 July 2011 |website=Revista Pontica |pages=9–20 |volume=37–38}}</ref><ref>{{Cite book |last=Chapman |first=John |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-4151-5803-9 |location=London |page=239}}</ref> Najstarejše znano mesto v Evropi, [[Solnicata]], je bilo v današnji Bolgariji.<ref>{{Cite news |last=Squires |first=Nick |date=31 October 2012 |title=Archaeologists find Europe's most prehistoric town |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |archive-date=12 January 2022 |access-date=1 November 2012 |work=The Daily Telegraph}}</ref> Naselbina ob jezeru Durankulak v Bolgariji se je začela na majhnem otoku približno 7000 pr. n. št., okoli leta 4700/4600 pr. n. št. pa je bila kamnita arhitektura že v splošni uporabi in je postala značilen pojav, edinstven v Evropi. [[Bakrena doba|Bakrenodobna]] [[Varnska kultura]] (5000 pr. n. št.)<ref>{{Cite book |last=Vaysov |first=I. |title=Атлас по история на Стария свят |date=2002 |publisher=Херон прес |isbn=978-9-5458-0021-4 |location=Sofia |page=14 |language=Bulgarian}}</ref> predstavlja prvo civilizacijo s prefinjeno družbeno hierarhijo v Evropi. Osrednji del te kulture je [[Varnska nekropola]], odkrita v zgodnjih 1970-ih. Služi kot orodje za razumevanje delovanja najzgodnejših evropskih družb,<ref>[http://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm The Gumelnita Culture], Government of France. ''The Necropolis at Varna is an important site in understanding this culture.''</ref> predvsem z dobro ohranjenimi ritualnimi pokopi, keramiko in zlatim nakitom. Zlati prstani, zapestnice in obredno orožje, odkriti v enem od grobov, so nastali med letoma 4600 in 4200 pr. n. št., zaradi česar so najstarejši zlati artefakti, kar so jih doslej odkrili kjer koli na svetu.<ref>{{Cite book |last=Grande |first=Lance |title=Gems and gemstones: Timeless natural beauty of the mineral world |date=2009 |publisher=The University of Chicago Press |isbn=978-0-226-30511-0 |location=Chicago |page=[https://books.google.com/books?id=RnE9Fa4pbn0C&pg=PA290 292] |quote=The oldest known gold jewelry in the world is from an archaeological site in Varna Necropolis, Bulgaria, and is over 6,000 years old (radiocarbon dated between 4,600BC and 4,200BC).}}</ref> Nekateri najzgodnejši dokazi o gojenju grozdja in udomačitve živine so povezani s kulturo Ezero iz bronaste dobe.<ref>{{Cite book |last=Mallory |first=J.P. |author-link= |title=Ezero Culture |date=1997 |publisher=Fitzroy Dearborn |series=Encyclopedia of Indo-European Culture}}</ref> Risbe iz jame [[Magura]] izvirajo iz istega obdobja, čeprav natančnih let njihovega nastanka ni mogoče določiti. == Antika == === Tračani === {{glavni|Tračani|Odriško kraljestvo|Geti|Mezi|Besi}} [[File:Valchitran-treasure.jpg|thumb|[[Valčitranski zaklad]], ok. 1300 pr. n. št.]] [[File:Reproduction of Thracian tomb 2.jpg|thumb|220x220px|[[Kаzanlaška grobnica]], 4. stoletje pr. n. št.]] Prvi ljudje, ki so pustili trajne sledi in kulturno dediščino po vsej regiji, so bili [[Tračani]]. Njihov izvor ostaja nejasen. Na splošno se domneva, da se je prototraško ljudstvo razvilo iz mešanice avtohtonih ljudstev in Indoevropejcev iz časa protoindoevropske širitve v zgodnji bronasti dobi,<ref>Hoddinott, p. 27.</ref> ko so slednji okoli leta 1500 pr. n. št. osvojili avtohtona ljudstva.<ref>Casson, p. 3.</ref> Tračanski obrtniki so podedovali spretnosti avtohtonih civilizacij pred njimi, zlasti pri obdelavi zlata.<ref>{{cite book|title=Treasures of Lost Races|last=Noorbergen|first=Rene|publisher=Teach Services Inc.|year=2004|page=72|isbn=1-57258-267-7|url=https://books.google.com/books?id=VSBnYno2-1oC&pg=PA71}}</ref> Tračani so bili na splošno neorganizirani, vendar so imeli kljub pomanjkanju lastne pisave napredno kulturo in so zbrali močne vojaške sile, ko so se njihova razdeljena plemena pod pritiskom zunanjih groženj združila. Ustanovili so [[Odriško kraljestvo]]<ref>{{cite book |last1=Rehm |first1=Ellen |chapter=The Impact of the Achaemenids on Thrace: A Historical Review|editor1-last=Nieling |editor1-first=Jens |editor2-last=Rehm |editor2-first=Ellen |title=Achaemenid Impact in the Black Sea: Communication of Powers |date=2010 |publisher=Aarhus University Press |series=Black Sea Studies|volume=11|page=143|isbn=978-8779344310|quote=Leta 470/469 pr. n. št. je zgoraj omenjeni strateg Kimon premagal perzijsko floto pri ustju reke Evrimedon. Zdi se, da je nato kraljeva hiša Odrisov v Trakiji pridobila na moči in se okoli leta 465/464 pr. n. št. izvila iz perzijske sence. Odrisi so se zavedali močnega vakuuma, ki je nastal zaradi umika Perzijcev, in so si povrnili prevlado nad območjem, ki ga je naseljevalo več plemen. Od tega obdobja naprej je razumljiva domača vladajoča dinastija.}}</ref> Čeprav se koncept urbanega središča ni razvil vse do rimskega obdobja, je bilo veliko večjih utrdb, ki so služile tudi kot regionalna tržna središča. Vendar so se Tračani na splošno kljub grški kolonizaciji na območjih, kot so [[Bizanc]], Apolonija in druga mesta, izogibali mestnemu življenju. Prve grške kolonije v [[Trakija|Trakiji]] so bile ustanovljene v 8. stoletju pred našim štetjem.<ref>Simon Hornblower and Antony Spawforth. ''The Oxford Classical Dictionary''. Oxford University Press, 1996, p. 1515. "From the 8th century BC the coast Thrace was colonised by Greeks."</ref> ==== Ahemenidski perzijski vdori ==== {{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}} [[File:Achaemenid Empire 500 BCE.jpg|thumb|left|[[Ahemenidsko cesarstvo]] na svojem največjem ozemeljskem obsegu pod vladavino [[Darej I.|Dareja I.]] (522 pr. n. št.–486 pr. n. št.)<ref>2002 Oxford Atlas of World History [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA42 p.42 (West portion of the Achaemenid Empire)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129133020/https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA42 |date=29 November 2022 }} and [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA43 p.43 (East portion of the Achaemenid Empire)].</ref>]] Vse odkar je [[Makedonija (kraljestvo)|makedonski]] kralj Amintas I. okoli leta 512–511 pr. n. št. predal svojo državo Perzijcem, Makedonci in Perzijci niso bili več tujci.<ref name="Ref-1"/> Podjarmljenje Makedonije je bil del perzijskih vojaških operacij, ki jih je sprožil [[Darej I.|Darej Veliki]] (521–486 pr. n. št.). Leta 513 pr. n. št. je - po obsežnih pripravah - ogromna ahemenidska vojska vdrla na Balkan in poskušala premagati evropske [[Skiti|Skite]], ki so se potikali severno od [[Donava|Donave]].<ref name="Ref-1"/> Darejeva vojska si je podjarmila več tračanskih ljudstev in praktično vse druge regije, ki se dotikajo evropskega dela [[Črno morje|Črnega morja]], kot so deli današnje Bolgarije, Romunije, Ukrajine in Rusije, preden se je vrnila v Malo Azijo.<ref name="Ref-1"/><ref>The Oxford Classical Dictionary by Simon Hornblower and Antony Spawforth,{{ISBN|0-19-860641-9}},"page 1515,"The Thracians were subdued by the Persians by 516"</ref> Darej je v Evropi pustil enega od svojih poveljnikov, po imenu Megabaz, katerega naloga je bila osvajanje Balkana. Perzijske čete so si podjarmile z zlatom bogato Trakijo, obalna grška mesta ter premagale in osvojile mogočne Peonce.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia ''Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza''] (original from the Indiana University) Regina Books, 2008 {{ISBN|978-1-930053-56-4}} p 239</ref><ref>{{cite web|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Nazadnje je Megabaz poslal odposlance k Amintasu in zahteval sprejetje perzijske prevlade, kar so Makedonci sprejeli. Po [[Jonski upor|Jonskem uporu]] se je perzijski vpliv na Balkanu sicer ublažil, a je bil leta 492 pr. n. št. trdno obnovljen s pohodi Mardonija. Balkan, vključno z današnjo Bolgarijo, je dajal veliko vojakov za večetnično ahemenidsko vojsko. Najdenih je bilo več tračanskih zakladov iz časa perzijske vladavine v Bolgariji.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=kcvpAAAAMAAJ&q=persian+rule+bulgaria|title=Thracian Treasures from Bulgaria|year=1981|access-date=24 December 2014}}</ref> Večina današnje vzhodne Bolgarije je ostala trdno pod perzijsko oblastjo do leta 479 pr. n. št.<ref>Dimitri Romanoff. [https://books.google.com/books?id=fPEqAQAAIAAJ&q=persians+conquer+bulgaria ''The orders, medals, and history of the Kingdom of Bulgaria''] Balkan Heritage, 1982 {{ISBN|978-87-981267-0-6}} p 9</ref> Perzijska garnizija v Doriscusu v Trakiji se je še vrsto let obdržala tudi po perzijskem porazu in se menda nikoli ni predala. Ostala je zadnja perzijska trdnjava v Evropi. === Traško Odriško kraljestvo (ok. 480 pr. n. št. - 30 pr. n. št.) === {{glavni|Odriško kraljestvo}} [[File:Odrysian.svg|thumb|Odriško kraljestvo pod kraljem Sitalkom (ok. 431–424)]] Tračanska plemena so ostala razdeljena in večina jih je od konca 6. stoletja do prve polovice 5. stoletja padla pod nominalno perzijsko oblast,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&q=Achaemenid+Persians+ruled+balkans&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011|publisher=John Wiley & Sons }}</ref> dokler jih kralj [[Teres I.]] ni združil večine pod Odriškim kraljestvom okoli leta 470 pr. n. št., verjetno po perzijskem porazu v Grčiji,<ref>Robin Waterfield. [https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&q=Teres+I+odrysian+kingdom+persian "The Expedition of Cyrus"] OUP Oxford, 2005. {{ISBN|0-19-160504-2}} p 221</ref> ki je kasneje dosegel vrhunec pod vodstvom kralja [[Sitalk|Sitalka]] (431–424 pr. n. št.) in [[Kotis I.|Kotisa I.]] (383–359 pr. n. št.). To tračansko kraljestvo je cvetelo med začetkom 5. stoletja pr. n. št. in začetkom 3./koncem 1. stoletja pr. n. št. Bilo je v današnji Bolgariji, jugovzhodni Romuniji (severna [[Dobrudža]]), severovzhodni Grčiji in evropski Turčiji ter je bilo plemenska zmes, v kateri so prevladovali [[Odrisi]] in je bila prva velika politična entiteta, ki se je razvila na vzhodnem Balkanu. Pred ustanovitvijo Sevtopolisa konec 4. stoletja ni imel stalnega glavnega mesta. Podobno kot [[Galci]] in druga [[Kelti|keltska plemena]] naj bi tudi večina Tračanov živela preprosto v majhnih utrjenih vaseh, običajno na vrhovih hribov. Na začetku [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je Sitalk sklenil zavezništvo z Atenci in leta 429 pr. n. št. napadel Makedonijo (takrat pod vladavino [[Perdik II. Makedonski|Perdika II.]]) z ogromno vojsko, ki je vključevala 150.000 bojevnikov iz neodvisnih tračanskih plemen. Kotis I. pa se je z Atenci vojskoval za posest [[Galipoli|traškega Hersonesa]]. ==== Vpadi antične Makedonije ==== [[File:Map Macedonia 336 BC-en.svg|thumb|Južna Trakija pod Filipom II. Makedonskim]] Potem je [[Makedonija (kraljestvo)#Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.)|Makedonski imperij]] vključil Odriško kraljestvo<ref>{{Cite book|last= Hammond|first= Nicholas Geoffrey Lemprière|author-link=|author2=Frank William Walbank |author-link2=|title= A History of Macedonia: 336-167 B.C|url= https://books.google.com/books?id=qpb3JdwuDQIC|access-date= 2010-04-26|volume= 3|year= 1988|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19-814815-9|page= 38|quote= Whereas Philip had exacted from the Thracians subjugated in 344 a tribute of one tenth of their produce payable to the Macedones&nbsp;..., it seems that Alexander did not impose any tribute on the Triballi or on the down-river Thracians.}}</ref> in Tračani so postali neodtujljiva sestavina v zunajcelinskih odprav [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandra III. (Velikega)]]. ==== Vpadi starodavnih Keltov ==== {{glavni|Tile|Skordiski|Serdi|Kelti}} [[File:Tribes in Ancient Thrace (English).png|thumb|Plemena v Trakiji. Keltski narodi, vključno z Galci iz Tilisa, so označeni z rdečo barvo]] Leta 298 pr. n. št. so keltska plemena dosegla območje današnje Bolgarije in se na gori Haemos ([[Stara planina]]) spopadla s silami makedonskega kralja Kasandra. Makedonci so zmagali v bitki, vendar to ni ustavilo keltskega napredovanja. Številne tračanske skupnosti, oslabljene zaradi makedonske okupacije, so padle pod keltsko prevlado.<ref>{{cite book |title=The Celts: A History |last=Ó hÓgáin |first=Dáithí|year=2002 |publisher=The Collins Press |location=Cork |isbn=0-85115-923-0 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&pg=PA50 |access-date=8 November 2011|quote=Vendar to ni imelo velikega vpliva na Kelte, ki so v nekaj letih dosegli Bolgarijo. Tam se je leta 298 pr. n. št. njihova velika enota spopadla s Kasandrovo vojsko na pobočjih gore Haemo. ... Moč Tračanov so Makedonci zmanjšali in zdaj je velik del območja padel v keltske roke. Številna krajevna imena tega območja v antiki pričajo o prisotnosti keltskih trdnjav.;...}}</ref> Leta 279 pr. n. št. je ena od keltskih vojsk pod vodstvom Komontorija napadla Trakijo in jo uspela osvojiti. Komontorij je ustanovil kraljestvo Tilis na območju današnje vzhodne Bolgarije.<ref name="Celtic culture">{{cite book |title=Celtic culture: A historical encyclopedia |last=Koch |first=John T. |year=2006 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, California |isbn=1-85109-440-7 |page= 156 |url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&pg=PA15 |access-date=8 November 2011}}</ref> Sodobna vas Tulovo nosi ime po relativno kratkotrajnem kraljestvu. Kulturne interakcije med Tračani in Kelti dokazujejo številni predmeti, ki vsebujejo elemente obeh kultur, kot sta Mezekov voz in skoraj zagotovo Gundestrupov kotel.<ref>{{cite book|title=The Celts: Bronze Age to New Age |last=Haywood |first=John |publisher=Pearson Education Limited |year=2004|isbn=0-582-50578-X |page=28 |url=https://books.google.com/books?id=_pVY18-0OCgC&pg=PA28 |access-date=11 November 2011}}</ref> Tilis je obstajal do leta 212 pr. n. št., ko so Tračani uspeli ponovno prevzeti prevladujoč položaj v regiji in jo razpustili. V zahodni Bolgariji so preživele majhne skupine Keltov. Eno takšnih plemen so bili [[Serdi]], iz katerih izvira [[Serdika]] - starodavno ime [[Sofija|Sofije]].<ref>The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 2: The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC by John Boardman, I. E. S. Edwards, E. Sollberger, and N. G. L. Hammond, {{ISBN|0-521-22717-8}}, 1992, page 600: "Na mestu izginulih Treresov in Tilataejev najdemo Serde, za katere ni dokazov pred prvim stoletjem pred našim štetjem. Že dolgo se na podlagi prepričljivih jezikoslovnih in arheoloških razlogov domneva, da je bilo to pleme keltskega izvora."</ref> Čeprav so Kelti ostali na Balkanu več kot stoletje, je bil njihov vpliv na polotoku skromen. Do konca 3. stoletja se je za prebivalce Trakije pojavila nova grožnja v obliki Rimskega cesarstva. === Rimsko obdobje === {{glavni|Rimsko cesarstvo}} [[File:Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|thumb|left|Rimsko gledališče v Filipopolu, [[Plovdiv]]]] Leta 188 pr. n. št. so Rimljani napadli Trakijo in vojskovanje se je nadaljevalo do leta 46 n. št., ko je Rim dokončno osvojil regijo. ==== Sapejsko traško kraljestvo (rimska vazalna država) (1. stoletje pr. n. št. - 46 n. št.) ==== Sapejsko kraljestvo je bila starodavna traška država na jugovzhodnem Balkanu, ki je obstajala od sredine 1. stoletja pr. n. št. do leta 46 n. št. Nasledilo je Odriško kraljestvo Trakije iz klasične in helenistične dobe, v njem pa je prevladovalo pleme Sapejcev, ki je vladalo iz svoje prestolnice Bizje v današnji severozahodni Turčiji. Sprva je imelo le omejen pomen, vendar je njegova moč v antičnem rimskem svetu znatno narasla kot odvisna država pozne rimske republike. Po [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je Oktavijan (kasneje cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]) ustanovil novo dinastijo, ki se je izkazala za zelo zvesto in obsežno. Osvojitev in vladanje večjemu delu Trakije v imenu Rimskega cesarstva je trajalo do leta 46 n. št., ko je cesar Klavdij priključil kraljestvo in Trakijo spremenil v rimsko provinco. ==== Rimska vladavina ==== [[File:Roman Empire Trajan 117AD.png|thumb|Rimski imperij pod [[Trajan]]om (117 n. št.)]] Leta 46 n. št. so Rimljani ustanovili [[Trakija (rimska provinca)|provinco Trakija]]. Do 4. stoletja so imeli Tračani sestavljeno avtohtono identiteto kot krščanski 'Rimljani', ki so ohranili nekatere svoje starodavne poganske obrede. Trako-Rimljani so postali prevladujoča skupina v regiji in sčasoma dobili več vojaških poveljnikov in cesarjev, kot sta [[Galerij]] in [[Konstantin I. Veliki]]. Mestna središča so se dobro razvila, zlasti ozemlje Serdike, ki je danes mesto Sofija, zaradi obilice mineralnih vrelcev. Pritok priseljencev z vsega cesarstva je obogatil lokalno kulturno krajino; v bližini obale Črnega morja so odkrili templje Ozirisa in Izide.<ref>{{cite news|url=http://sofiaecho.com/2008/10/17/664284_temple-to-iris-and-osiris-unearthed-near-the-bulgarian-black-sea|title=Temple to Isis and Osiris unearthed near the Bulgarian Black Sea|newspaper=The Sofia Echo|date=17 October 2008|access-date=8 June 2012}}</ref> Nekaj ​​pred letom 300 n. št. je [[Dioklecijan]] Trakijo dodatno razdelil na štiri manjše province. == Obdobje preseljevanja ljudstev (3. stoletje - 7. stoletje) == {{glavni|Preseljevanje ljudstev}} [[File:Invasions of the Roman Empire 1.png|thumb|Vpadi Rimskega cesarstva v obdobju preseljevanja ljudstev]] V 4. stoletju je skupina [[Goti|Gotov]] prispela v severno Bolgarijo in se naselila v Nikopolis ad Istrum in okolici. Tam je gotski škof Ulfilas prevedel [[Sveto pismo]] iz [[grščina|grščine]] v [[gotica|gotico]] in pri tem ustvaril gotsko abecedo. To je bila prva knjiga, napisana v germanskem jeziku, zato vsaj en zgodovinar Ulfilasa imenuje »očeta germanske književnosti«.<ref>{{cite book|title=The Visigoths in the Time of Ulfila |last=Thompson |first=E.A. |publisher=Ducksworth |year=2009|quote=...&nbsp;Ulfila, the apostle of the Goths and the father of Germanic literature. }}</ref> Prvi krščanski samostan v Evropi je leta 344 ustanovil sveti Atanazij blizu današnjega Čirpana po koncilu v Serdiki.<ref>{{cite web |url=http://bnr.bg/radiobulgaria/post/100844993/chirpanskiat-manastir-svatanasii-nai-starata-obitel-v-evropa|title=The Saint Athanasius Monastery of Chirpan, the oldest cloister in Europe|publisher=Bulgarian National Radio|language=bg|date=22 June 2017|access-date=30 August 2018}}</ref> Zaradi podeželske narave lokalnega prebivalstva je rimski nadzor nad regijo ostal šibek. V 5. stoletju so Atilovi Huni napadli ozemlja današnje Bolgarije in oropali številna rimska naselja. Do konca 6. stoletja so [[Avari]] organizirali redne vpade v severno Bolgarijo, kar je bil uvod v množičen prihod [[Slovani|Slovanov]]. V 6. stoletju je bila tradicionalna grško-rimska kultura še vedno vplivna, vendar sta prevladovali krščanska filozofija in kultura, ki sta jo začeli nadomeščati.<ref>[https://books.google.com/books?id=QOlHkpXPTQoC ''Christianity and the Rhetoric of Empire: The Development of Christian Discourse''], Averil Cameron, University of California Press, 1994, {{ISBN|0-520-08923-5}}, PP.&nbsp;189–190.</ref> Od 7. stoletja je grščina postala prevladujoči jezik pod upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], Cerkve in družbe ter nadomestila [[latinščina|latinščino]].<ref>[https://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C ''A history of the Greek language: from its origins to the present''], [[Francisco Rodríguez Adrados]], BRILL, 2005, {{ISBN|90-04-12835-2}}, p. 226.</ref> <gallery widths="200" heights="200"> GothicInvasions250-251-en.svg|Gotska invazija 250–251 GothicInvasions 267-269-en.svg|Gotska invazija 267–269 Test Adrianopoli -- 376.png|Gotska invazija 376–382 Bulgarians and Slavs VI-VII century.png|Bolgarske in slovanske selitve v 6. - 7. stoletju </gallery> === Slovani === {{glavni|Južni Slovani}} Slovani so se v začetku 6. stoletja izselili iz svoje prvotne domovine (najpogosteje se domneva, da je bila v vzhodni Evropi) in se razširili po večjem delu vzhodne srednje Evrope, vzhodne Evrope in Balkana, s čimer so oblikovali tri glavne veje - [[Zahodni Slovani]], [[Vzhodni Slovani]] in [[Južni Slovani]]. Najvzhodnejši južni Slovani so se v 6. stoletju naselili na ozemlju sodobne Bolgarije. Večina Tračanov je bila sčasoma helenizirana ali romanizirana, z nekaj izjemami, ki so preživele na oddaljenih območjih do 5. stoletja.<ref name = "xixcnf"/><ref>Ivaylo Lozanov, Roman Thrace, pp. 75-90 in Julia Valeva, Emil Nankov, Denver Graninger as ed. (2020) A Companion to Ancient Thrace, Blackwell Companions to the Ancient World, John Wiley & Sons, ISBN 1119016185.</ref> Del vzhodnih Južnih Slovanov je večino od njih asimiliral, preden je bolgarska elita ta ljudstva vključila v [[Prvo bolgarsko cesarstvo]].<ref name=EB1911>{{cite EB1911|wstitle=Bulgaria/History |display=Bulgaria: History: First Empire |volume=4 |pages=780}}</ref> === Prabolgari === Prabolgari so bili polnomadsko ljudstvo turškega porekla, prvotno iz Srednje Azije, ki je od 2. stoletja naprej živelo v [[stepa]]h severno od [[Kavkaz]]a in okoli bregov reke [[Volga|Volge]] (takrat Itil). Ena od njih je dala povod za Prvo bolgarsko cesarstvo. Bolgarom so vladali dedni [[kan]]i. Obstajalo je več aristokratskih družin, katerih člani z vojaškimi nazivi so tvorili vladajoči razred. Bolgari so bili politeistični, a so večinoma častili vrhovno božanstvo [[Tangri]]. === Stara Velika Bolgarija === {{glavni|Velika Bolgarija}} [[File:Pontic steppe region around 650 AD.png|250px|thumb|[[Velika Bolgarija]] in sosednje regije, ok. 650 n. št.]] Združeni pod enim samim vladarjem Kurtom ali [[Kubrat]]om (vladal ok. 605–ok. 642) so Bolgari predstavljali močno državo, ki so jo vzhodni Rimljani poznali kot [[Velika Bolgarija]]. Ta država je bila med spodnjim tokom Donave na zahodu, Črnim in [[Azovsko morje|Azovskim morjem]] na jugu, reko [[Kuban]] na vzhodu in reko [[Donec]] na severu. Glavno mesto je bila [[Fanagorija]] ob Azovu.<ref>(https://www.britannica.com/topic/Bulgar)</ref> Leta 635 je Kubrat podpisal mirovno pogodbo s cesarjem [[Heraklij]]em iz Bizantinskega cesarstva, s čimer je bolgarsko kraljestvo razširil še dlje na Balkan. Kasneje je Heraklij kronal Kubrata z nazivom patricij. Kraljestvo ni preživelo Kubratove smrti. Po več vojnah s [[Hazari]] so bili Bolgari dokončno poraženi in so se preselili na jug, na sever in predvsem na zahod na Balkan, kjer je živela večina drugih bolgarskih plemen, v državi, ki je bila od 5. stoletja vazal Bizantinskega cesarstva. Eden od naslednikov kana Kubrata, [[Kotrag]], je vodil devet bolgarskih plemen na sever vzdolž bregov reke Volge v današnji Rusiji in konec 7. stoletja ustvaril kraljestvo [[Volška Bolgarija|Volških Bolgarov]]. To kraljestvo je kasneje postalo trgovsko in kulturno središče severa, saj je stalo na zelo strateškem položaju in si ustvarilo monopol nad trgovino med Arabci, Vikingi in Avari. Volški Bolgari so bili prvi, ki so premagali mongolsko hordo in desetletja varovali Evropo, toda po neštetih mongolskih vpadih je bilo Kraljestvo Volških Bolgarov uničeno, večina njegovih državljanov pa je bila pobita ali prodana kot sužnji v Aziji. Še en naslednik kana Kubrata, [[Asparuh]] (Kotragov brat), se je preselil na zahod in zasedel današnjo južno [[Besarabija|Besarabijo]]. Po uspešni vojni z Bizancem leta 680 je Asparuhov kanat najprej osvojil Malo Skitijo in bil priznan kot neodvisna država v skladu s pogodbo, podpisano z Bizantinskim cesarstvom leta 681. To leto se običajno šteje za leto ustanovitve današnje Bolgarije, Asparuh pa za prvega bolgarskega vladarja. Druga bolgarska horda, ki jo je vodil Asparuhov brat [[Kuber]], se je naselila v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in kasneje v [[Makedonija (regija)|Makedoniji]].<ref>Иван Микулчиќ, "Средновековни градови и тврдини во Македонија", Скопје, "Македонска цивилизација", 1996, стр. 29–33.</ref><ref>{{Cite book |last= Mikulčik |first= Ivan |title= Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija |trans-title= Medieval cities and castles in Macedonia |series= Македонска цивилизација [Macedonian civilization] |year= 1996|publisher= Makedonska akademija na naukite i umetnostite |location= Skopje |language= mk |isbn= 9989-649-08-1 |page= 391 }}</ref> == Prvo bolgarsko cesarstvo (681–1018) == {{glavni|Prvo bolgarsko cesarstvo}} [[File:Balkans about 680 A.D., foundation of the First Bulgarian Empire.png|thumb|Jugovzhodna Evropa 680–721]] Pod vladavino Asparuha se je Bolgarija po bitki pri Ongalu razširila proti jugozahodu. Nastala je Donavska Bolgarija. V poznem Rimskem cesarstvu je ozemlje današnje Bolgarije pokrivalo več rimskih provinc: Skitija ([[Mala Skitija]]), [[Mezija]] (Zgornja in Spodnja), [[Trakija]], [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] (Prva in Druga), [[Rimska Dakija]] (Obalna in Notranja, obe južno od Donave), Dardanija, [[Rodopi (rimska provinca)|Rodopi]] in Hemismont, z mešanim prebivalstvom [[Romeji|bizantinskih Grkov]], [[Tračani|Tračanov]] in [[Dačani|Dačanov]], ki so večinoma govorili grško ali različice [[Ljudska latinščina|vulgarne latinščine]]. Več zaporednih valov slovanskih migracij v 6. in začetku 7. stoletja je privedlo do dramatične spremembe demografije regije in njene skoraj popolne slovanizacije. [[File:47-cropped-manasses-chronicle.jpg|thumb|left|Miniatura 47 iz kronike Konstantina Manaseja, 14. stoletje: ''Arabci napadajo Konstantinopel med vladavino cesarja Leona III.'']] [[File:Bulgaria under Presian.png|thumb|Ozemeljska širitev med vladavino Prezijana (836–852)]] Sin in dedič Asparuha, [[Tervel]], je postal vladar v začetku 8. stoletja, ko je bizantinski cesar [[Justinijan II.]] prosil Tervela za pomoč pri ponovni osvojitvi prestola, za kar je Tervel od cesarstva prejel regijo Zagore in velike količine zlata. Prejel je tudi bizantinski naziv '[[Cezar (naslov)|cezar]]'. Leta pozneje se je cesar odločil izdati in napasti Bolgarijo, vendar je bila njegova vojska v [[Bitka pri Anhialu (708)|bitki pri Anhialu]] poražena. Po smrti Justinijana II. so Bolgari nadaljevali križarske vojne proti cesarstvu in leta 716 dosegli [[Konstantinopel]]. Grožnja Bolgarov in arabska nevarnost na vzhodu sta prisilili novega cesarja [[Teodozij III.|Teodozija III.]], da je s Tervelom podpisal mirovno pogodbo. Naslednik, [[Leon III. Izavrijec]], se je moral spopasti z vojsko 100.000 Arabcev pod vodstvom Maslame ibn Abd al-Malika in floto 2500 ladij, ki so leta 717 oblegale Konstantinopel. Cesar se je, zanašajoč se na pogodbo z Bolgarijo, zaprosil kana Tervela za pomoč pri soočanju z arabsko invazijo. Tervel je ponudbo sprejel in Arabci so bili zdesetkani zunaj mestnega obzidja. Flota je bila močno poškodovana s pomočjo [[grški ogenj|grškega ognja]]. Preostale ladje je uničila nevihta, ki so poskušale pobegniti. Tako se je končalo drugo arabsko obleganje Konstantinopla. Po Tervelovi vladavini so se vladajoče hiše pogosto menjavale, kar je vodilo v nestabilnost in politično krizo. Desetletja pozneje, leta 768, je Bolgariji vladal [[Telerig]] iz hiše Dulo. Njegov vojaški pohod proti [[Konstantin V. Kopronim|Konstantinu V.]] leta 774 se je izkazal za neuspešnega. Navdušen nad uspehom proti Telerigu je bizantinski cesar poslal floto z 2000 ladjami, naloženimi s konjeniki. Ta odprava se je izkazala za neuspešno zaradi močnih severnih vetrov v bližini Mesembrije. Telerig se je zavedal povečane prisotnosti vohunov v prestolnici [[Pliska]]. Da bi zmanjšal ta bizantinski vpliv, je cesarju poslal pismo, v katerem je prosil za zatočišče v Konstantinoplu in želel vedeti, kateri bizantinski vohuni mu lahko pomagajo. Ker je poznal njihova imena, je pobil vse agente v prestolnici. Njegova vladavina je pomenila konec politične krize. Pod vladavino [[Krum]]a (802–814) se je Bolgarija močno razširila proti severozahodu in jugu, zasedla je ozemlja med srednjo Donavo in [[Moldova (reka)|Moldovo]], celotno današnjo Romunijo, Sofijo leta 809 in [[Odrin]] leta 813 ter ogrozila sam Konstantinopel. Krum je izvedel pravno reformo z namenom zmanjšanja revščine in okrepitve družbenih vezi v svoji močno razširjeni državi. Med vladavino kana [[Omurtag]]a (814–831) so bile severozahodne meje s Frankovskim cesarstvom trdno določene vzdolž srednje Donave. V bolgarski prestolnici [[Pliska]] so bili zgrajeni veličastna palača, poganski templji, vladarjeva rezidenca, trdnjava, citadela, vodovodi in kopališča, večinoma iz kamna in opeke. Omurtag je izvajal politiko zatiranja kristjanov. Menologion Bazilija II. slavi cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] in ga prikazuje kot bojevnika, ki brani pravoslavno krščanstvo pred napadi Bolgarskega cesarstva, katerega napadi na kristjane so grafično prikazani. [[File:KoutragonChristiansBGhistory.jpg|thumb|350px|right|[[Omurtag]] ukaže umor kristjanov]] === Pokristjanjevanje === Pod [[Boris I. Bolgarski|Borisom I.]] je Bolgarija uradno postala krščanska, ekumenski patriarh pa se je strinjal, da bo v Pliski dovolil avtonomnega bolgarskega nadškofa. Misijonarja iz Konstantinopla, [[Ciril in Metod]], sta zasnovala [[glagolica|glagolico]], ki je bila v Bolgarskem cesarstvu sprejeta okoli leta 886. Pisava in starobolgarski jezik, ki se je razvil iz slovanskega,<ref>L. Ivanov. [[wikisource:Essential History of Bulgaria in Seven Pages|Essential History of Bulgaria in Seven Pages]]. Sofia, 2007.</ref> sta povzročila bogato literarno in kulturno dejavnost, osredotočeno na Preslavsko in Ohridsko literarno šolo, ustanovljeno po ukazu Borisa I. leta 886. [[File:The Great Basilica Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Ruševine Pliske, prestolnice Prvega bolgarskega cesarstva od 680 do 893]] V začetku 9. stoletja je bila v Preslavski literarni šoli razvita nova abeceda – [[cirilica]], ki je bila prirejena iz glagolice, ki sta jo izumila svetnika Ciril in Metod.<ref>Barford, P. M. (2001). ''The Early Slavs''. Ithaca, New York: Cornell University Press</ref> Alternativna teorija pravi, da je abecedo v Ohridski literarni šoli zasnoval sveti [[Kliment Ohridski]], bolgarski učenjak in učenec Cirila in Metoda. Do konca 9. in začetka 10. stoletja se je Bolgarija razširila do [[Epir]]a in [[Tesalij|Tesalije]] na jugu, Bosne na zahodu in nadzorovala celotno današnjo [[Romunija|Romunijo]] in vzhodno [[Madžarska|Madžarsko]] na severu, s čimer se je ponovno združila s starimi koreninami. Srbska država je nastala kot odvisnost od Bolgarskega cesarstva. Pod carjem [[Simeon I. Bolgarski|Simeonom I. Bolgarskim]] (Simeonom Velikim), ki se je izobraževal v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je Bolgarija ponovno postala resna grožnja Bizantinskemu cesarstvu. Njegova agresivna politika je bila namenjena izpodrivanju Bizanca kot glavnega partnerja nomadskih politik na tem območju. Z spodkopavanjem načel bizantinske diplomacije in politične kulture je Simeon svoje kraljestvo spremenil v dejavnik, ki strukturira družbo v nomadskem svetu.<ref>Boris Todorov, "The value of empire: tenth-century Bulgaria between Magyars, Pechenegs and Byzantium," ''Journal of Medieval History'' (2010) 36#4 pp&nbsp;312–326</ref><ref name="The First Bulgarian Empire">{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |title=The First Bulgarian Empire |encyclopedia=[[Encarta]] |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071204165922/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |archive-date=2007-12-04 }}</ref> Simeon je upal, da bo zavzel Konstantinopel in postal cesar tako Bolgarov kot Grkov, zato se je med svojim dolgim ​​vladanjem (893–927) bojeval v vrsti vojn z Bizantinci. Ob koncu njegove vladavine je fronta dosegla [[Peloponez]] na jugu, zaradi česar je postala najmočnejša država v sodobni jugovzhodni Evropi.<ref name="The First Bulgarian Empire"/> Simeon se je razglasil za »carja (cezarja) Bolgarov in Rimljanov«, naziv, ki ga je priznal papež, ne pa bizantinski cesar. Glavno mesto [[Preslav]] naj bi tekmovalo s Konstantinoplom,<ref>Bakalov, Istorija na Bǎlgarija, "Simeon I Veliki"</ref><ref>{{cite web |url=http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |title=About Bulgaria |publisher=U.S. Embassy Sofia, Bulgaria |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061230015953/http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |archive-date=2006-12-30 }}</ref> nova neodvisna Bolgarska pravoslavna cerkev pa je postala prvi novi patriarhat poleg pentarhije in bolgarski prevodi krščanskih besedil so se razširili po vsem slovanskem svetu tistega časa.<ref>{{cite book |title=Istorija na Balkanite XIV–XX vek |last=Castellan |first=Georges |others=trans. Liljana Caneva |year=1999 |publisher=Hermes |location=[[Plovdiv]] |isbn=954-459-901-0 |language=bg |page=37 }}</ref> === Bogomilstvo === {{glavni|Bogomilstvo}} [[File:Bogomilist expansion.svg|thumb|left|Širitev bogomilstva v srednjeveški Evropi]] Med vladavino carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969) se je v Bolgariji pojavilo heretično gibanje, znano kot [[bogomilstvo]]. [[Herezija]] je bila poimenovana po njenem ustanovitelju, duhovniku Bogomilu, čigar ime lahko prevedemo kot ''drag (mil) Bogu (Bog)''. Glavni viri o bogomilstvu v Bolgariji izvirajo iz pisma ekumenskega patriarha Teofilakta iz Konstantinopla Petru I. (ok. 940), razprave Kozme Duhovnika (ok. 970) in protibogomilskega koncila carja [[Boril]]a (1211).<ref>{{harvnb|Fine|1991|p=172}}</ref> Bogomilstvo je bila neognostična in dualistična sekta, ki je verjela, da ima Bog dva sinova, Jezusa Kristusa in Satana, ki predstavljata dva principa, dobro in zlo.<ref name="fine176">{{harvnb|Fine|1991|p=176}}</ref> Bog je ustvaril svetlobo in nevidni svet, medtem ko se je Satan uprl in ustvaril temo, materialni svet in človeka.<ref name="fine176"/><ref name="Kazhdan301">{{harvnb|Kazhdan|1991|p=301}}</ref> === Upad === Po Simeonovi smrti je bila Bolgarija oslabljena zaradi zunanjih in notranjih vojn s Hrvati, Madžari, Pečenegi in Srbi ter širjenja bogomilske herezije.<ref>[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42725/The-spread-of-Christianity Reign of Simeon I], ''Encyclopædia Britannica''. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''Under Simeon's successors Bulgaria was beset by internal dissension provoked by the spread of Bogomilism (a dualist religious sect) and by assaults from Magyars, Pechenegs, the Rus, and Byzantines.''</ref><ref>{{cite book|last=Browning|first=Robert|title=Byzantium and Bulgaria|year=1975|publisher=Temple Smith|pages=[https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194 194–5]|isbn=0-85117-064-1|url=https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194}}</ref> Dva zaporedna ruska in bizantinska vdora sta leta 971 povzročila, da je bizantinska vojska zavzela prestolnico Preslav.<ref>Leo Diaconus: [http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm ''Historia''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510074337/http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm |date=2011-05-10 }}, Historical Resources on Kievan Rus. Retrieved 4 December 2011. Quote:''Так в течение двух дней был завоеван и стал владением ромеев город Преслава.'' (in Russian)</ref> Pod [[Samuel Bolgarski|Samuelom]] si je Bolgarija nekoliko opomogla od teh napadov in ji je uspelo osvojiti Srbijo in [[Duklja|Dukljo]].<ref>[http://www.vostlit.info/Texts/rus6/Dukljanin/frametext.htm Chronicle of the Priest of Duklja], full translation in Russian. Vostlit - Eastern Literature Resources. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''В то время пока Владимир был юношей и правил на престоле своего отца, вышеупомянутый Самуил собрал большое войско и прибыл в далматинские окраины, в землю короля Владимира.'' (in Russian)</ref> [[File:RizMap10.jpg|thumb|Bolgarija pod vladavino carja Samuela]] Leta 986 se je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] podal na pohod, da bi osvojil Bolgarijo. Po več desetletij trajajoči vojni je leta 1014 Bolgarom zadal odločilen poraz in kampanjo zaključil štiri leta pozneje. Leta 1018, po smrti zadnjega bolgarskega carja [[Ivan Vladislav|Ivana Vladislava]], se je večina bolgarskega plemstva odločila pridružiti [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnemu rimskemu cesarstvu]].<ref>{{cite web|url= http://www.liternet.bg/publish13/p_pavlov/buntari/zagovorite.htm|title= Заговорите на "магистър Пресиан Българина"|author= Pavlov, Plamen|year= 2005|work= Бунтари и авантюристи в Средновековна България|publisher= LiterNet|access-date=22 October 2011|quote=И така, през пролетта на 1018 г. "партията на капитулацията" надделяла, а Василий II безпрепятствено влязъл в тогавашната българска столица Охрид.}} (in Bulgarian)</ref> Vendar je Bolgarija izgubila svojo neodvisnost in ostala podrejena Bizancu več kot stoletje in pol. Z razpadom države je bolgarska cerkev padla pod prevlado bizantinskih duhovnikov, ki so prevzeli nadzor nad Ohridsko nadškofijo.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42724/The-first-Bulgarian-empire|title=Bulgaria - history - geography|date=23 August 2023 }}</ref> == Bolgarija pod bizantinsko oblastjo (1018–1185) == [[File:Byzantine Macedonia 1045CE.svg|thumb|left|Upravna delitev Bizantinskega cesarstva na Balkanu okoli leta 1045]] Ni dokazov o večjem odporu ali uporu bolgarskega prebivalstva ali plemstva v prvem desetletju po vzpostavitvi bizantinske oblasti. Glede na obstoj tako nepopravljivih nasprotnikov Bizantincev, kot so Krakra, Nikulica, Dragaš in drugi, se zdi tako navidezna pasivnost težko razložljiva. Nekateri zgodovinarji<ref name="Zlatarski">Zlatarski, vol. II, pp. 1–41</ref> to pojasnjujejo kot posledico koncesij, ki jih je Bazilij II. podelil bolgarskemu plemstvu, da bi si pridobil njihovo zvestobo. Bazilij II. je zagotovil nedeljivost Bolgarije v njenih nekdanjih geografskih mejah in ni uradno odpravil lokalne oblasti bolgarskega plemstva, ki je postalo del bizantinske aristokracije kot [[arhont]]i ali [[strateg]]i. Drugič, posebne listine (kraljevi odloki) Bazilija II. so priznale [[avtokefalnost]] bolgarske ohridske nadškofije in določile njene meje, s čimer so zagotovile nadaljevanje škofij, ki so že obstajale pod Samuelom, njihovo lastnino in druge privilegije.<ref>Averil Cameron, ''The Byzantines'', Blackwell Publishing (2006), p. 170</ref> Po smrti Bazilija II. je cesarstvo vstopilo v obdobje nestabilnosti. Leta 1040 je [[Peter Deljan]] organiziral obsežen upor, vendar mu ni uspelo obnoviti bolgarske države in je bil ubit. Kmalu zatem je na prestol prišla dinastija [[Komneni|Komnenov]] in ustavila propad cesarstva. V tem času je bizantinska država doživela stoletje stabilnosti in napredka. Leta 1180 je umrl zadnji sposobni Komnen, [[Manuel I. Komnen]], ki ga je nadomestila relativno nesposobna dinastija Angelov, kar je nekaterim bolgarskim plemičem omogočilo, da so organizirali upor. Leta 1185 sta Peter in [[Aseni|Asen]], vodilna plemiča domnevnega in spornega bolgarskega, kumanskega, vlaškega ali mešanega porekla, vodila upor proti bizantinski oblasti, Peter pa se je razglasil za carja [[Peter IV. Bolgarski|Petra IV.]] Naslednje leto so bili Bizantinci prisiljeni priznati neodvisnost Bolgarije. Peter se je imenoval »car Bolgarov, Grkov in Vlahov«. == Drugo bolgarsko cesarstvo (1185–1396) == {{glavni|Drugo bolgarsko cesarstvo}} [[File:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|thumb|Drugo bolgarsko cesarstvo v obdobju 1185–1196]] [[File:Tsar Ivan Asen II cropped.png|thumb|200px|[[Ivan Asen II.]]]] [[File:Bulgaria-Iván Asen-es.svg|thumb|left|Bolgarija pod carjem Ivanom Asenom II. (1218–1241)]] Obujena Bolgarija je zasedla ozemlje med Črnim morjem, Donavo in Staro planino, vključno z delom vzhodne Makedonije, Beogradom in dolino Morave. Nadzorovala je tudi [[Vlaška|Vlaško]].<ref name=asen>{{cite web |title=Войните на цар Калоян (1197–1207 г.) (in Bulgarian) |url=http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live }}</ref> Car [[Kalojan]] (1197–1207) je sklenil unijo s papeštvom, s čimer si je zagotovil priznanje naziva ''Rex'' (kralj), čeprav si je želel biti priznan kot ''cesar'' ali ''car'' Bolgarov in Vlahov. Vojno je vodil proti Bizantinskemu cesarstvu in (po letu 1204) proti vitezom [[četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]], osvojil je velike dele Trakije, Rodopov, Češke in Moldavije ter celotno Makedonijo. V bitki pri Odrinu leta 1205 je Kalojan premagal sile [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] in tako omejil njegovo moč že v prvem letu njegove ustanovitve. Moč Ogrov in do neke mere Srbov je preprečila znatno širitev proti zahodu in severozahodu. Pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241) je Bolgarija ponovno postala regionalna sila in zasedla [[Beograd]] in [[Albanija|Albanijo]]. V napisu iz Tarnova iz leta 1230 se je imenoval »V Kristusu Gospodu zvesti car in avtokrat Bolgarov, sin starega Asena«. Bolgarski pravoslavni patriarhat je bil obnovljen leta 1235 z odobritvijo vseh vzhodnih patriarhatov, s čimer je bila končana unija s papeštvom. Ivan Asen II. je slovel kot moder in human vladar ter je odprl odnose s katoliškim zahodom, zlasti z Benetkami in Genovo, da bi zmanjšal vpliv Bizantincev na svojo državo. [[Veliko Tarnovo|Tarnovo]] je postalo pomembno gospodarsko in versko središče – ​​»Tretji Rim«, za razliko od že tako propadajočega Konstantinopla.<ref>{{cite book |title=ESSENTIAL HISTORY OF BULGARIA IN SEVEN PAGES |last=Ivanov |first=Lyubomir |year=2007 |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |page=4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages |access-date=26 October 2011|quote= Prestolnica Tiranovo je postala politično, gospodarsko, kulturno in versko središče, ki je veljalo za »tretji Rim«, v nasprotju z upadom Konstantinopla, potem ko so Turki konec 11. stoletja izgubili bizantinsko središče v Mali Aziji.}}</ref> Kot Simeon Veliki v času prvega cesarstva je Ivan Asen II. razširil ozemlje na obale treh morij (Jadranskega, Egejskega in Črnega), priključil Medejo - zadnjo trdnjavo pred obzidjem Konstantinopla, leta 1235 neuspešno oblegal mesto in obnovil od leta 1018 uničeni Bolgarski patriarhat. Vojaška in gospodarska moč države je po koncu rodbine Asen leta 1257 upadla, soočala se je z notranjimi konflikti, nenehnimi bizantinskimi in ogrskimi napadi ter mongolsko prevlado.<ref name=EB1911 /><ref>[http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html The Golden Horde] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110916221127/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html |date=2011-09-16 }}, Library of Congress Mongolia country study. Retrieved 4 December 2011. Quote: Mongoli so od leta 1240 do 1480 ohranili suverenost nad vzhodno Rusijo in nadzorovali zgornje Volgo, ozemlja nekdanje države Volški Bolgari, Sibirijo, severni Kavkaz, '''Bolgarijo (nekaj časa)''', Krim in Horezm.</ref> Car [[Teodor Svetoslav]] (vladal 1300–1322) je od leta 1300 naprej obnovil bolgarski ugled, vendar le začasno. Politična nestabilnost je še naprej naraščala in Bolgarija je postopoma začela izgubljati ozemlje. To je privedlo do kmečkega upora pod vodstvom svinjarja [[Ivajlo|Ivajla]], ki mu je sčasoma uspelo premagati carjeve sile in se povzpeti na prestol. === Osmanski vpadi === [[File:Ottoman_conquest_of_Bulgaria.png|thumb|Osvojitev Bolgarije in padec pod osmansko oblast]] Oslabljena Bolgarija v 14. stoletju se je soočila z novo grožnjo z juga, Osmanskim cesarstvom, ki so leta 1354 prečkali mejo v Evropo. Do leta 1371 so frakcijske delitve med fevdalnimi zemljiškimi gospodi in širjenje bogomilstva povzročile, da se je Drugo bolgarsko cesarstvo razdelilo na tri majhne države – Vidin, Tarnovo in Karvuno – in več polneodvisnih kneževin, ki so se bojevale med seboj, pa tudi z Bizantinci, Ogri, Srbi, Benečani in Genovežani. Osmani so se soočili z majhnim odporom teh razdeljenih in šibkih bolgarskih držav. Leta 1362 so zavzeli [[Filipopolis]] ([[Plovdiv]]), leta 1382 pa [[Sofija|Sofijo]]. Osmani so nato svojo pozornost usmerili proti Srbom, ki so jih leta 1389 premagali na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovem polju]]. == Bolgarija pod osmansko oblastjo (1396–1878) == {{glavni|Osmanska Bolgarija}} Leta 1393 so Osmani po trimesečnem obleganju zavzeli Tarnovo, prestolnico Drugega bolgarskega cesarstva. Leta 1396 je Vidinsko carstvo padlo po porazu krščanske križarske vojne v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]]. S tem so si Osmani dokončno podjarmili in zasedli Bolgarijo.<ref name = "xixcnf">[https://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC R.J. Crampton, A Concise History of Bulgaria, 1997, Cambridge University Press] {{ISBN|0-521-56719-X}}</ref><ref>Lord Kinross, ''The Ottoman Centuries'', Morrow QuillPaperback Edition, 1979</ref><ref name = "xouksi">D. Hupchick, The Balkans, 2002</ref> Poljsko-ogrska križarska vojna pod poveljstvom [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III. Poljskega]] se je leta 1444 odpravila na osvoboditev Bolgarije in Balkana, vendar so Turki v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] zmagali. [[File:Chelebowski varna.jpg|thumb|250px|left|''Bitka pri Varni'', Stanisław Chlebowski]] Nove oblasti so razpustile bolgarske institucije in ločeno bolgarsko cerkev združile z ekumenskim patriarhatom v Konstantinoplu (čeprav je majhna, avtokefalna bolgarska nadškofija Ohrid preživela do januarja 1767). Turške oblasti so uničile večino srednjeveških bolgarskih trdnjav, da bi preprečile upore. Velika mesta in območja, kjer je prevladovala osmanska oblast, so ostala močno izpraznjena do 19. stoletja.<ref name=Dimitrov1>Bojidar Dimitrov: ''Bulgaria Illustrated History''. BORIANA Publishing House 2002, {{ISBN|954-500-044-9}}</ref> [[File:Rumelia Eyalet, Ottoman Empire (1609).png|thumb|Rumelijski ejalet leta 1609 s prestolnico Sofijo od 1530 do 1836]] Osmani običajno niso zahtevali, da [[kristjani]] postanejo [[muslimani]]. Kljub temu je bilo veliko primerov prisilne individualne ali množične islamizacije, zlasti v Rodopih. Bolgari, ki so spreobrnili v [[islam]], Pomaki, so ohranili bolgarski jezik, oblačila in nekatere običaje, združljive z islamom. Osmanski sistem je začel upadati v 17. stoletju in se je konec 18. stoletja skoraj sesul. Centralna vlada se je skozi desetletja oslabila, kar je številnim lokalnim osmanskim posestnikom velikih posesti omogočilo, da so vzpostavili osebno oblast nad posameznimi regijami.<ref>Kemal H. Karpat, ''Social Change and Politics in Turkey: A Structural-Historical Analysis'', BRILL, 1973, {{ISBN|90-04-03817-5}}, pp.&nbsp;36–39</ref> V zadnjih dveh desetletjih 18. in prvem desetletju 19. stoletja se je Balkanski polotok razblinil v praktično anarhijo.<ref name="ReferenceA">Dennis P. Hupchick: ''The Balkans: from Constantinople to Communism'', 2002</ref> Bolgarska tradicija to obdobje imenuje kurdžaliistvo: oborožene turške skupine, imenovane kurdžaliji, so pustošile po območju. V mnogih regijah so tisoči kmetov zbežali s podeželja bodisi v lokalna mesta bodisi (pogosteje) v hribe ali gozdove; nekateri so celo zbežali čez Donavo v Moldavijo, Vlaško ali južno Rusijo. Upad osmanske oblasti je omogočil tudi postopno oživitev bolgarske kulture, ki je postala ključna sestavina ideologije narodne osvoboditve. [[File:Vasil Levski.jpg|thumb|upright|left|[[Vasil Levski]], ključna osebnost revolucionarnega gibanja in narodni junak Bolgarije]] Razmere so se v 19. stoletju na nekaterih območjih postopoma izboljševale. Nekatera mesta – kot so [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]], Trjavna, Karlovo, Koprivštica, [[Loveč]], [[Skopje]] – so uspevala. Bolgarski kmetje so dejansko posedovali svojo zemljo, čeprav je uradno pripadala sultanu. 19. stoletje je prineslo tudi izboljšane komunikacije, promet in trgovino. Prva tovarna v bolgarskih deželah se je odprla v Slivenu leta 1834, prvi železniški sistem (med Roussejem in Varno) pa je začel obratovati leta 1865. Bolgarski nacionalizem se je pojavil v začetku 19. stoletja pod vplivom zahodnih idej, kot sta liberalizem in nacionalizem, ki so v državo pronicale po francoski revoluciji, večinoma prek Grčije. Grški upor proti Osmanskemu cesarstvu, ki se je začel leta 1821, je vplival tudi na majhen bolgarski izobražen razred. Toda grški vpliv je bil omejen zaradi splošnega bolgarskega zamere do grškega nadzora nad bolgarsko cerkvijo in prav boj za oživitev neodvisne bolgarske cerkve je najprej vzbudil bolgarsko nacionalistično razpoloženje. Leta 1870 je bil s farmanom ustanovljen bolgarski eksarhat, prvi bolgarski eksarhat, Antim I., pa je postal naravni vodja nastajajočega naroda. Carigrajski patriarh se je odzval z [[Ekskomunikacija|izobčenjem]] bolgarskega eksarhata, kar je okrepilo njihovo voljo po neodvisnosti. Boj za politično osvoboditev izpod Osmanskega cesarstva se je pojavil ob soočenju z Bolgarskim revolucionarnim centralnim komitejem in Notranjo revolucionarno organizacijo, ki so jo vodili liberalni revolucionarji, kot so Vasil Levski, Hristo Botev in Ljuben Karavelov. === Aprilska vstaja in rusko-turška vojna (1870) === [[File:Vsemirnaya Illyustratsia Russo-Turkish War (1877–1878) 03.jpg|thumb|Leta 1877 je ruski general Iosif Gurko osvobodil Veliko Tarnovo in s tem končal 480-letno vladavino Osmanskega cesarstva]] [[File:April Uprising.png|thumb|Aprilska vstaja]] Aprila 1876 so se Bolgari uprli v aprilski vstaji. Upor je bil slabo organiziran in se je začel pred načrtovanim datumom. V veliki meri je bil omejen na območje Plovdiva, čeprav so sodelovala tudi nekatera okrožja v severni Bolgariji, Makedoniji in na območju Slivena. Vstajo so zatrli Osmani, ki so pripeljali neredne čete (''bašibuzuke'') od zunaj območja. Nešteto vasi je bilo izropanih in več deset tisoč ljudi je bilo pobitih, večina v vstajniških mestih Batak, Peruštica in Bracigovo, vsa na območju Plovdiva. [[File:Konstantin_Makovsky_-_The_Bulgarian_martyresses.jpg|thumbnail|left|''Bolgarske mučenice'', Konstantin Makovski, 1877]] Pokoli so sprožili širok javni odziv med liberalnimi Evropejci, kot je bil William Ewart Gladstone, ki je sprožil kampanjo proti ''bolgarskim grozotam''. Kampanjo so podprli številni evropski intelektualci in javne osebnosti. Najmočnejši odziv pa je prišel iz Rusije. Ogromno javno ogorčenje, ki ga je aprilska vstaja povzročila v Evropi, je privedlo do Konstantinopolske konference velikih sil v letih 1876–77. Turška zavrnitev izvajanja odločitev konference je Rusiji dala dolgo pričakovano priložnost, da uresniči svoje dolgoročne cilje glede Osmanskega cesarstva. Ker je bil na kocki njen ugled, je Rusija aprila 1877 napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu. Tudi Bolgari so se borili ob boku napredujočih Rusov. Rusija je v Bolgariji ustanovila začasno vlado. Ruska vojska in bolgarski Opalčenci so odločno premagali Osmane pri prelazu Šipka in Plevenu. Do januarja 1878 so osvobodili velik del bolgarskih dežel. (Glej [[Rusko-turška vojna (1877–1878)]]) == Tretja bolgarska država (1878–1946) == {{glavni|Kneževina Bolgarija|Kraljevina Bolgarija}} [[File:Bulgaria San Stefano Berlin 1878 TB.png|thumb|300px|Meje Bolgarije po predhodni pogodbi iz San Stefana in poznejši Berlinski pogodbi (1878)]] San Stefanska pogodba je bila podpisana 3. marca 1878 in je ustanovila avtonomno [[Kneževina Bolgarija|bolgarsko kneževino]] na ozemlju Drugega bolgarskega cesarstva, vključno z regijami Mezija, Trakija in Makedonija,<ref name="San Stefano">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0033) San Stefano, Berlin, and Independence], Library of Congress Country Study. Retrieved 4 December 2011</ref><ref>{{cite book|last=Blamires |first=Cyprian |title=World Fascism: A historical encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2006 |isbn=1-57607-941-4 |page=107 |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA107 |access-date=10 November 2011|quote=The "Greater Bulgaria" re-established in March 1878 on the lines of the medieval Bulgarian empire after liberation from Turkish rule did not last long.}}</ref> čeprav je bila država ''de jure'' le avtonomna, je ''de facto'' delovala neodvisno. Vendar pa so druge velike sile, ki so poskušale ohraniti ravnovesje moči v Evropi in so se bale vzpostavitve velike ruske odvisne države na Balkanu, oklevale s pogodbo.<ref name="San Stefano"/> Posledično je [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinski sporazum (1878)]] pod nadzorom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] iz Nemčije in [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraelija]] iz Velike Britanije revidirala prejšnji sporazum in zmanjšala predlagano bolgarsko državo. Novo ozemlje Bolgarije je bilo omejeno med Donavo in Staro planino, s sedežem v stari bolgarski prestolnici [[Veliko Tarnovo]], vključno s Sofijo. Ta revizija je pustila veliko prebivalstvo etničnih Bolgarov zunaj nove države in opredelila bolgarski militaristični pristop k zunanjim zadevam ter njeno sodelovanje v štirih vojnah v prvi polovici 20. stoletja.<ref name="San Stefano"/><ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0013) Historical Setting], The Library of Congress. Retrieved 4 December 2011</ref><ref name=BBCProfile>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1061402.stm|work=BBC News|access-date=7 October 2010|title=Timeline: Bulgaria – A chronology of key events|date=6 May 2010}}</ref> [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander Battenberški]], Nemec s tesnimi vezmi z ruskim carjem, je bil od leta 1879 prvi knez (''knyaz'') sodobne Bolgarije. Vsi so predvidevali, da bo Bolgarija postala ruska zaveznica. Nasprotno, postala je branik proti ruski širitvi in ​​sodelovala z Britanci.<ref>K. Theodore Hoppen, ''The Mid-Victorian generation, 1846–1886'' (1998) pp 625–26.</ref> Bolgarijo je leta 1885 napadla Srbija, a je premagala napadalce. S tem si je pridobila spoštovanje velikih sil in kljubovala Rusiji. V odgovor je Rusija leta 1886 dosegla abdikacijo kneza Aleksandra.<ref>L.S. Stavrianos, ''The Balkans since 1453'' (1958) pp 425-47.</ref> Stefan Stambolov (1854–1895) je bil med letoma 1886 in 1894 najprej regent in nato predsednik vlade novega vladarja [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinanda I. Bolgarskega]] (knez 1887–1908, car 1908–1918). Stambolov je verjel, da je bila ruska osvoboditev Bolgarije izpod turške oblasti poskus carske Rusije, da bi Bolgarijo spremenila v svoj protektorat. Njegovo politiko je zaznamoval cilj ohranitve bolgarske neodvisnosti za vsako ceno, pri čemer je sodeloval tako z liberalno večino kot s konservativno manjšinsko stranko. Pod njegovim vodstvom se je Bolgarija iz osmanske province preoblikovala v moderno evropsko državo. Stambolov je v bolgarski zunanji politiki uvedel novo smer, neodvisno od interesov katere koli velike sile. Njegov glavni cilj zunanje politike je bila združitev bolgarskega naroda v nacionalno državo, ki bi jo sestavljala vsa ozemlja bolgarskega eksarhata, ki ga je sultan podelil leta 1870. Stambolov je vzpostavil tesne stike s sultanom, da bi oživil bolgarski narodni duh v Makedoniji in se uprl rusko podprti grški in srbski propagandi. Zaradi Stambolovljeve taktike je sultan priznal Bolgare kot prevladujoče ljudstvo v Makedoniji in dal zeleno luč ustanovitvi močne cerkve in kulturnih ustanov. Stambolov se je z zahodnoevropskimi državami pogajal o posojilih za razvoj gospodarske in vojaške moči Bolgarije. Delno je to motivirala njegova želja po ustvarjanju sodobne vojske, ki bi lahko zavarovala celotno državno ozemlje. Njegov pristop do zahodne Evrope je bil diplomatski manevrski pristop. Razumel je interese avstrijskega cesarstva v Makedoniji in je svoje diplomate ustrezno opozoril. Njegovo notranjo politiko je zaznamoval poraz terorističnih skupin, ki jih je sponzorirala Rusija, krepitev pravne države ter hitra gospodarska in izobraževalna rast, kar je vodilo do progresivnih družbenih in kulturnih sprememb ter razvoja sodobne vojske, sposobne zaščititi neodvisnost Bolgarije. Stambolov se je zavedal, da mora biti Bolgarija politično, vojaško in gospodarsko močna, da doseže nacionalno združitev. Začrtal je politično pot, ki je Bolgarijo spremenila v močno regionalno silo, ki so jo spoštovale takratne velike sile. Vendar je bilo regionalno vodstvo Bolgarije kratkotrajno. Po Stambolovljevi smrti je bila neodvisna pot njegove politike opuščena.<ref>Duncan M. Perry, ''Stefan Stambolov and the emergence of modern Bulgaria, 1870-1895'' (Duke University Press, 1993).</ref> Bolgarija se je izpod turške oblasti izvila kot revna, nerazvita kmetijska država z malo industrije ali izkoriščenimi naravnimi viri. Večina zemlje je bila v lasti malih kmetov, kmetje pa so leta 1900 predstavljali 80 % od 3,8 milijona prebivalcev. ''[[Agrarizem]]'' je bil prevladujoča politična filozofija na podeželju, saj je kmetstvo organiziralo gibanje, neodvisno od katere koli obstoječe stranke. Leta 1899 je bila ustanovljena Bolgarska agrarna zveza, ki je združila podeželske intelektualce, kot so učitelji, z ambicioznimi kmeti. Spodbujala je sodobne kmetijske prakse in osnovnošolsko izobraževanje.<ref>John Bell, "The Genesis of Agrarianism in Bulgaria," ''Balkan Studies,'' (1975) 16#2 pp&nbsp;73–92</ref> Vlada je spodbujala modernizacijo s posebnim poudarkom na izgradnji mreže osnovnih in srednjih šol. Do leta 1910 je bilo 4800 osnovnih šol, 330 licejev, 27 visokošolskih zavodov in 113 poklicnih šol. Med letoma 1878 in 1933 je Francija financirala številne knjižnice, raziskovalne inštitute in katoliške šole po vsej Bolgariji. Leta 1888 je bila ustanovljena univerza. Leta 1904 se je preimenovala v Univerzo v Sofiji, kjer so tri fakultete za zgodovino in filologijo, fiziko in matematiko ter pravo izobraževale državne uslužbence za nacionalne in lokalne vladne urade. Postala je središče nemških in ruskih intelektualnih, filozofskih in teoloških vplivov.<ref>Nedyalka Videva, and Stilian Yotov, "European Moral Values and their Reception in Bulgarian Education," ''Studies in East European Thought,'' March 2001, Vol. 53 Issue 1/2, pp&nbsp;119–128</ref> V prvem desetletju stoletja je bila Univerza zaznamovana s trajno blaginjo in stalno rastjo mest. Glavno mesto Sofija se je povečalo za faktor 600 – z 20.000 prebivalcev leta 1878 na 120.000 leta 1912, predvsem iz kmetov, ki so prišli iz vasi, da bi postali delavci, obrtniki in iskalci položajev. Makedonci so od leta 1894 naprej uporabljali Bolgarijo kot oporišče za agitacijo za neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Leta 1903 so sprožili slabo načrtovan upor, ki je bil brutalno zatrt in je privedel do desettisočev dodatnih beguncev, ki so se zgrinjali v Bolgarijo.<ref>Pundeff, 1992 pp&nbsp;65–70</ref> === Balkanske vojne === {{glavni|Balkanski vojni}} [[File:First Balkan war.png|thumb|350px|left|Zemljevid operacij Balkanske lige leta 1912, bolgarske sile v rdeči barvi]] V letih po osamosvojitvi je Bolgarija postajala vse bolj militarizirana in so jo pogosto imenovali ''Prusija Balkana'', glede na njeno željo po reviziji Berlinskega sporazuma z vojskovanjem.<ref>{{cite book|last= Dillon|first= Emile Joseph|title= The Inside Story of the Peace Conference|url= http://www.mirrorservice.org/sites/ftp.ibiblio.org/pub/docs/books/gutenberg/1/4/4/7/14477/14477-h/14477-h.htm|access-date= 15 June 2009|orig-year= 1920|date=February 1920|publisher= Harper|isbn=978-3-8424-7594-6|chapter= XV|quote= The territorial changes which the Prussia of the Balkans was condemned to undergo are neither very considerable nor unjust.}}</ref><ref>{{cite book|last=Pinon|first=Rene|title=L'Europe et la Jeune Turquie: les aspects nouveaux de la question d'Orient|year=1913|publisher=Perrin et cie|location=Paris|isbn=978-1-144-41381-9<!-- (Nabu Press Edition)-->|url=https://books.google.com/books?id=xL9DAAAAYAAJ&q=prusse+des+balkans|quote=On a dit souvent de la Bulgarie qu'elle est la Prusse des Balkans|language=fr}}</ref><ref>{{cite book |title=И аз на тоя свят. Спомени от разни времена |last=Balabanov|first=A. |year=1983 |pages=72–361}} (in Bulgarian)</ref> Razdelitev ozemelj na Balkanu s strani velikih sil brez upoštevanja etnične sestave je povzročila val nezadovoljstva ne le v Bolgariji, temveč tudi v sosednjih državah. Leta 1911 je nacionalistični premier Ivan Geshov sklenil zavezništvo z Grčijo in Srbijo, da bi skupaj napadli Osmansko cesarstvo in revidirali obstoječe sporazume glede etničnih meja.<ref name="Pundeff, 1992 pp 70-72">Pundeff, 1992 pp&nbsp;70–72</ref> Februarja 1912 je bila podpisana tajna pogodba med Bolgarijo in Srbijo, maja 1912 pa je bil podoben sporazum sklenjen z Grčijo. V pakt je bila vključena tudi [[Kraljevina Črna gora]]. Pogodbe so predvidevale delitev regij Makedonije in Trakije med zavezniki, čeprav so bile meje delitve nevarno nejasne. Potem ko je Osmansko cesarstvo zavrnilo izvedbo reform na spornih območjih, je oktobra 1912 izbruhnila prva balkanska vojna, v času, ko so bili Osmani v [[Italijansko-turška vojna|veliki vojni z Italijo v Libiji]]. Zavezniki so Osmane zlahka premagali in zavzeli večino njenega evropskega ozemlja.<ref name="Pundeff, 1992 pp 70-72"/> Bolgarija je utrpela največje žrtve od vseh zaveznikov, hkrati pa je imela tudi največje ozemeljske zahteve. Zlasti Srbi se s tem niso strinjali in niso želeli izpustiti nobenega ozemlja, ki so ga zavzeli v severni Makedoniji (torej ozemlja, ki približno ustreza sodobni Republiki Severni Makedoniji), češ da bolgarska vojska ni dosegla svojih predvojnih ciljev pri Odrinu (zavzeti ga brez srbske pomoči) in da je treba predvojni sporazum o delitvi Makedonije revidirati. Nekateri krogi v Bolgariji so se nagibali k vojni s Srbijo in Grčijo zaradi tega vprašanja. Junija 1913 sta Srbija in Grčija sklenili novo zavezništvo proti Bolgariji. Srbski premier [[Nikola Pašić]] je Grčiji obljubil Trakijo [brez omembe], če bo pomagala Srbiji braniti ozemlje, ki ga je zavzela v Makedoniji; Grški premier [[Elefterios Venizelos]] se je strinjal [brez sklicevanja]. Car Ferdinand je to videl kot kršitev predvojnih sporazumov in ga je na skrivaj spodbujala Nemčija in [[Avstro-Ogrska]], zato je 29. junija napovedal vojno Srbiji in Grčiji. Srbske in grške sile so bile sprva pregnane z zahodne meje Bolgarije, a so hitro pridobile prednost in prisilile Bolgarijo k umiku. Boji so bili zelo ostri, z veliko žrtvami, zlasti med ključno bitko pri Bregalnici. Kmalu zatem je Romunija vstopila v vojno na strani Grčije in Srbije ter napadla Bolgarijo s severa. Osmansko cesarstvo je to videlo kot priložnost za povrnitev izgubljenih ozemelj in napadlo tudi z jugovzhoda. Bolgarija se je soočila z vojno na treh različnih frontah in zaprosila za mir. Prisiljena je bila odstopiti večino svojih ozemeljskih pridobitev v Makedoniji Srbiji in Grčiji, Adrianopolu Osmanskemu cesarstvu in regiji Južne Dobrudže Romuniji. Dve balkanski vojni sta močno destabilizirali Bolgarijo, ustavili njeno do takrat stabilno gospodarsko rast in pustili 58.000 mrtvih in več kot 100.000 ranjenih. Grenkoba zaradi domnevne izdaje nekdanjih zaveznikov je okrepila politična gibanja, ki so zahtevala vrnitev Makedonije Bolgariji.<ref>Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&nbsp;216–21, 289</ref> === Prva svetovna vojna === [[File:Bulgarian soldiers with wire cutters WWI (contrasted).jpg|thumb|250px|Bolgarski vojaki režejo sovražnikovo bodečo žico in se pripravljajo na napredovanje, verjetno leta 1917]] Po balkanskih vojnah se je bolgarsko mnenje obrnilo proti Rusiji in zahodnim silam, ki so Bolgare izdale. Vlada Vasila Radoslavova je združila Bolgarijo z Nemškim cesarstvom in Avstro-Ogrsko, čeprav je to pomenilo, da postane zaveznica Osmanov, tradicionalnega sovražnika Bolgarije. Toda Bolgarija zdaj ni imela nobenih zahtev do Osmanov, medtem ko so Srbija, Grčija in Romunija (zaveznice Velike Britanije in Francije) imele ozemlja, ki so jih v Bolgariji dojemali kot bolgarska. Bolgarija je prvo leto prve svetovne vojne prestala in si opomogla od balkanskih vojn.<ref>Richard C. Hall, "Bulgaria in the First World War," ''Historian,'' (Summer 2011) 73#2 pp&nbsp;300–315</ref> Nemčija in Avstrija sta spoznali, da potrebujeta bolgarsko pomoč, da bi vojaško premagali Srbijo, s čimer sta odprli oskrbovalne poti iz Nemčije v Turčijo in okrepili vzhodno fronto proti Rusiji. Bolgarija je vztrajala pri velikih ozemeljskih pridobitvah, zlasti v Makedoniji, ki jih Avstrija ni hotela odobriti, dokler ni vztrajal Berlin. Bolgarija se je pogajala tudi z zavezniki, ki so ponudili nekoliko manj radodarne pogoje. Car se je odločil za Nemčijo in Avstrijo ter z njima septembra 1915 podpisal zavezništvo, skupaj s posebnim bolgarsko-turškim dogovorom. Predvideval je, da bo Bolgarija po vojni prevladovala na Balkanu.<ref>Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&nbsp;289–90</ref> Bolgarija, ki je imela kopensko vojsko na Balkanu, je oktobra 1915 napovedala vojno Srbiji. Velika Britanija, Francija in Italija so se odzvale z napovedjo vojne Bolgariji. V zavezništvu z Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom je Bolgarija dosegla vojaške zmage proti Srbiji in Romuniji, okupirala velik del Makedonije (oktobra je zavzela Skopje), prodrla v grško Makedonijo in septembra 1916 od Romunije zavzela Dobrudžo. Tako je bila Srbija začasno izključena iz vojne, Turčija pa je bila začasno rešena pred propadom.<ref>Gerard E. Silberstein, "The Serbian Campaign of 1915: Its Diplomatic Background," ''American Historical Review,'' October 1967, Vol. 73 Issue 1, pp&nbsp;51–69 [https://www.jstor.org/pss/1849028 in JSTOR]</ref> Do leta 1917 je Bolgarija v 1.200.000 možni vojski postavila več kot četrtino svojega 4,5 milijona prebivalcev,<ref>{{cite book| last1=Tucker| first1=Spencer C| last2=Roberts| first2=Priscilla Mary| title=Encyclopedia of World War I| publisher=ABC-Clio| year=2005| page=273| isbn=1-85109-420-2| oclc=61247250}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |title=Aggregate and per capita GDP in Europe, 1870–2000: Continental, regional and national data with changing boundaries |last1=Broadberry |first1=Stephen |last2=Klein |first2=Alexander |date=8 February 2008 |publisher=Department of Economics at the University of Warwick, Coventry |access-date=8 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622094503/http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |archive-date=22 June 2012 }}</ref> in zadala velike izgube Srbiji (Kajmakčalan), Veliki Britaniji (Dojran), Franciji (Monastir), Ruskemu cesarstvu (Dobrič) in Kraljevini Romuniji (Tutrakan). Vendar pa je vojna kmalu postala nepriljubljena pri večini Bolgarov, ki so trpeli velike gospodarske stiske in se niso marali bojevati proti svojim pravoslavnim rojakom v zavezništvu z muslimanskimi Osmani. Vodja Agrarne stranke Aleksandur Stambolijski je bil leta 1915 zaprt zaradi nasprotovanja vojni. [[Ruska revolucija]] februarja 1917 je imela velik vpliv v Bolgariji, saj je med vojaki in v mestih širila protivojno in protimonarhistično razpoloženje. Junija je Radoslavova vlada odstopila. V vojski so izbruhnili upori, Stambolijski je bil izpuščen in razglašena je bila republika. === Medvojna leta === Septembra 1918 je car Ferdinand abdiciral v korist svojega sina Borisa III., da bi preprečil protimonarhične revolucionarne težnje. V skladu z [[Neulijska mirovna pogodba|Neuillyjsko mirovno pogodbo]] (november 1919) je Bolgarija odstopila svojo egejsko obalo Grčiji, priznala obstoj [[Jugoslavija|Jugoslavije]], skoraj vse svoje makedonsko ozemlje odstopila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ter morala [[Dobrudža|Dobrudžo]] vrniti Romuniji. Država je morala zmanjšati svojo vojsko na največ 22.000 mož in plačati odškodnino, ki je presegla 400 milijonov dolarjev. Bolgari rezultate pogodbe običajno imenujejo ''druga nacionalna katastrofa''.<ref>{{cite book|author=Raymond Detrez|title=Historical Dictionary of Bulgaria|url=https://books.google.com/books?id=hywaBgAAQBAJ&pg=PA346|year=2014|publisher=Rowman & Littlefield|page=346|isbn=9781442241800}}</ref> [[File:BASA-3K-7-342-28-Boris III of Bulgaria.jpeg|thumb|upright|Car Boris III.]] Volitve marca 1920 so agrarjem dale veliko večino in Aleksandar Stambolijski je oblikoval prvo bolgarsko kmečko vlado. Soočil se je z ogromnimi socialnimi težavami, a mu je uspelo izvesti številne reforme, čeprav je nasprotovanje srednjega in višjega razreda, posestnikov in častnikov vojske ostalo močno. Marca 1923 je Stambolijski podpisal sporazum s Kraljevino Jugoslavijo, s katerim je priznal novo mejo in se strinjal z zatiranjem [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] (VMRO), ki se je zavzemala za vojno za ponovno odvzem Makedonije od Jugoslavije.<ref name="John D. Bell 1977">John D. Bell, ''Peasants in Power: Alexander Stamboliski and the Bulgarian Agrarian National Union, 1899–1923'' (1977)</ref> To je sprožilo nacionalistično reakcijo in državni udar 9. junija 1923 je sčasoma privedel do atentata na Stambolijskega. Oblast je prevzela skrajno desničarska vlada pod vodstvom Aleksandra Cankova, ki sta jo podpirali vojska in VMRO, in izvedla beli teror proti agrarcem in komunistom. Leta 1926 je po kratkem incidentu v Petriču car prepričal Cankova k odstopu, oblast je prevzela bolj zmerna vlada pod vodstvom Andreja Ljapčeva in razglasila je amnestijo, čeprav so komunisti ostali prepovedani. Ljudska zveza, vključno z reorganiziranimi agrarci, je zmagala na volitvah leta 1931 pod imenom ''Ljudski blok''.<ref name="John D. Bell 1977"/> Maja 1934 se je zgodil še en državni udar, v katerem je bil Ljudski blok odstavljen z oblasti in vzpostavljen avtoritarni vojaški režim na čelu s Kimonom Georgievom. Leto kasneje je carju Borisu uspelo odstraniti vojaški režim z oblasti in obnoviti obliko parlamentarne vladavine (brez ponovne vzpostavitve političnih strank) pod svojim strogim nadzorom. Carski režim je razglasil nevtralnost, vendar se je Bolgarija postopoma zbližala z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] in [[Kraljevina Italija|fašistično Italijo]]. === Druga svetovna vojna === Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vlada Kraljevine Bolgarije pod vodstvom Bogdana Filova razglasila nevtralnost, odločena, da jo bo spoštovala do konca vojne, vendar je upala na nekrvave ozemeljske pridobitve, zlasti na ozemljih z znatnim bolgarskim prebivalstvom, ki so jih po drugi balkanski in prvi svetovni vojni zasedle sosednje države. Vendar je bilo jasno, da bo osrednji geopolitični položaj Bolgarije na Balkanu neizogibno vodil do močnega zunanjega pritiska obeh strani druge svetovne vojne.<ref>{{Cite web|title=THE GERMAN CAMPAIGN IN THE BALKANS (SPRING 1941): PART I| url=https://history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071225065044/http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|url-status=dead|archive-date=December 25, 2007|access-date=2022-01-20|website=history.army.mil}}</ref> Turčija je imela z Bolgarijo pakt o nenapadanju.<ref>{{Cite web|title=Foreign Relations of the United States Diplomatic Papers, 1941, The British Commonwealth; The Near East and Africa, Volume III - Office of the Historian|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1941v03/d890|access-date=2022-01-20|website=history.state.gov}}</ref> Bolgariji je uspelo s pogodbo iz Craiove, ki jo je sponzorirala os, 7. septembra 1940 doseči pogajanja o povrnitvi Južno Dobrudžo, ki je bila od leta 1913 del Romunije, kar je okrepilo bolgarsko upanje na rešitev ozemeljskih problemov brez neposrednega sodelovanja v vojni. Vendar je bila Bolgarija leta 1941 prisiljena pridružiti se [[Sile osi|silam osi]], ko so nemške čete, ki so se pripravljale na [[Bitka za Grčijo|napad na Grčijo]] iz Romunije, dosegle bolgarske meje in zahtevale dovoljenje za prehod čez bolgarsko ozemlje. Car Boris III., ki mu je grozila neposredna vojaška konfrontacija, ni imel druge izbire, kot da se pridruži fašističnemu bloku, kar je bilo uradno potrjeno 1. marca 1941. Ljudsko nasprotovanje je bilo slabo, saj je bila [[Sovjetska zveza]] v [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu o nenapadanju z Nemčijo]].<ref>{{cite web |url=http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm#BULGARIA%20DURING%20WORLD%20WAR%20II |title= History of Bulgaria|website=bulgaria-embassy.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20101011003946/http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm |archive-date=2010-10-11}}</ref> Vendar je kralj zavrnil izročitev bolgarskih Judov nacistom, s čimer je rešil 50.000 življenj.<ref>[http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 BULGARIA] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110926081523/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 |date=2011-09-26}} United States Holocaust Memorial Museum. 1 April 2010. Retrieved 14 April 2010.</ref> Bolgarija je poslala okupacijske sile v vzhodno Srbijo, Makedonijo in severno Grčijo (ozemlja, ki jih je imela za svoja), kjer so se dogajala grozodejstva in lokalni Judje so bili poslani v taborišča smrti.<ref name=":0">{{Cite web |last=Kassabov |first=Ognian |title=No, Bulgaria Doesn't Need to Bury the Communist Past |url=https://jacobin.com/2024/01/bulgaria-soviet-army-monument-dismantling-far-right |access-date= |website=jacobin.com |language=en-US}}</ref> Odporniško gibanje, organizirano za boj proti silam [[Wehrmacht]]a v Bolgariji in oblastem [[Kraljevina Bolgarija|Kraljevine Bolgarije]]. Bilo je večinoma komunistično in prosovjetsko usmerjeno. Bolgarija se ni pridružila [[Operacija Barbarossa|nemški invaziji na Sovjetsko zvezo]], ki se je začela 22. junija 1941, niti ni napovedala vojne Sovjetski zvezi. Kljub odsotnosti uradnih vojnih napovedi obeh strani pa je bila bolgarska mornarica vpletena v številne spopade s sovjetsko [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]], ki je napadla bolgarske ladje. Poleg tega so se bolgarske oborožene sile, nameščene na Balkanu, borile proti različnim odporniškim skupinam. Nemčija je bolgarsko vlado prisilila, da je 13. decembra 1941 napovedala simbolično vojno Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike, kar je povzročilo bombardiranje Sofije in drugih bolgarskih mest s strani zavezniških letal. 23. avgusta 1944 je Romunija zapustila Sile osi in napovedala vojno Nemčiji ter sovjetskim silam dovolila prečkanje njenega ozemlja in doseganje Bolgarije. 5. septembra 1944 je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji in jo napadla. V treh dneh so Sovjeti zasedli severovzhodni del Bolgarije skupaj s ključnima pristaniškima mestoma [[Varna]] in [[Burgas]]. Medtem je Bolgarija 5. septembra napovedala vojno nacistični Nemčiji. Bolgarski vojski je bilo ukazano, naj se ne upira.<ref name="Pavlowitch 2008 238–240">{{cite book |title=Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia |last=Pavlowitch |first=Stevan K.|year=2008 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-70050-4 |pages=238–240 |url=https://books.google.com/books?id=R8d2409V9tEC&q=puppet++State+in+Macedonia++1944+mihailov&pg=PA239}}</ref> 9. septembra 1944 je bila v državnem udaru strmoglavljena vlada predsednika vlade Konstantina Muravieva in nadomeščena z vlado Očetovske fronte pod vodstvom Kimona Georgieva. 16. septembra 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] vstopila v Sofijo.<ref name="Pavlowitch 2008 238–240"/> Oktobra 1944 je bila odrejena mobilizacija in Bolgarija je poslala tri armade v boj pod operativnim poveljstvom 3. ukrajinske fronte Rdeče armade, da bi odbila napad Wehrmachta po vsej Srednji Evropi.<ref name=":0" /> Bolgarska vojska je med operacijami na Kosovu in pri Stracinu dosegla več zmag proti 7. prostovoljni gorski diviziji SS Prinz Eugen (pri Nišu), 22. pehotni diviziji (pri Strumici) in drugim nemškim silam.<ref>Великите битки и борби на българите след освобождението, Световна библиотека, София, 2007, стр.73–74.</ref><ref name="Waffen-SS">{{cite book | last = Williamson | first = Gordon|author-link=| year = 2004 | title = The Waffen-SS (2) 6. to 10. Divisions | publisher = Osprey | page = 14 | isbn = 1-84176-590-2}}</ref> Sovjetska vojska se je po enem letu umaknila iz Bolgarije.<ref name=":0" /> == Ljudska republika Bolgarija (1946–1991) == {{glavni|Ljudska republika Bolgarija}} [[File:Sofia, 1984.jpg|thumb|250px|Sedež Bolgarske komunistične partije leta 1984]] Od leta 1946 do 1991 je bila država znana kot [[Ljudska republika Bolgarija]] (LRB) in ji je vladala Bolgarska komunistična partija (BCP), ki se je preoblikovala in leta 1990 spremenila ime v "Bolgarska socialistična partija". Komunistični voditelj [[Georgi Dimitrov]] je bil od leta 1923 v izgnanstvu, večinoma v Sovjetski zvezi. Čeprav je Stalin usmrtil številne druge izgnance, je bil Dimitrovu blizu in ga je zato imenoval na visoke položaje. Po aretaciji Dimitrova v Berlinu je leta 1933 med požigom ''Rajhstaga'' pokazal velik pogum, zaradi česar ga je [[Josif Stalin|Stalin]] v obdobju Ljudske fronte imenoval za vodjo [[Kominterna|Kominterne]].<ref>Georgi Dimitrov, ''Dimitrov and Stalin: 1934-1943: letters from the Soviet archives'' (Yale University Press, 2000) p xix.</ref> Po letu 1944 se je Dimitrov zbližal tudi z [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskim komunističnim]] voditeljem [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]] in verjel, da bi morali Jugoslavija in Bolgarija kot tesno povezana južnoslovanska ljudstva oblikovati federacijo. Tej ideja ni bil naklonjen Stalin. Že dolgo obstajajo sumi, da Dimitrovova nenadna smrt v Moskvi julija 1949 ni bila naključna, vendar to ni bilo nikoli dokazano. Dimitrovova smrt je sovpadala s Stalinovo izključitvijo Tita iz [[Informbiro]]ja, sledil pa ji je ''titoistični'' lov na čarovnice v Bolgariji. Lov na čarovnice je dosegel vrhunec s predstavitvenim procesom in usmrtitvijo podpredsednika vlade Trajča Kostova (umrl 16. decembra 1949). Ko je januarja 1950 umrl ostareli premier Vasil Kolarov (rojen leta 1877), je ta sedež prešel na stalinista Vulka Červenkova (1900–1980). Stalinistična faza v Bolgariji je trajala manj kot pet let. Pod Červenkovim vodstvom je bilo kmetijstvo kolektivizirano in začela se je obsežna kampanja industrializacije. Bolgarija je sprejela tudi centralno načrtovano gospodarstvo, podobno kot v drugih državah SEV; Ko se je sredi 1940-ih začela kolektivizacija, je bila Bolgarija pretežno agrarna država, s približno 80 % prebivalstva na podeželju.<ref>Valentino, Benjamin A (2005). Final solutions: mass killing and genocide in the twentieth century. Cornell University Press. pp. 91–151.</ref><ref>Rummel, Rudolph, Statistics of Democide, 1997.</ref> Čeprav je leta 1950 prekinil diplomatske odnose z ZDA, je bila Červenkova baza podpore v komunistični partiji preozka, da bi dolgo zdržal, ko Stalin, njegov pokrovitelj, ni bil več na oblasti. Po Stalinovi smrti marca 1953 je bil Červenkov marca 1954 z odobritvijo novega vodstva v Moskvi odstavljen s položaja sekretarja partije, njegovo mesto pa je zasedel [[Todor Živkov]]. Červenkov je ostal predsednik vlade do aprila 1955, ko je bil odpuščen in ga je nadomestil Anton Jugov. Do sredine 1950-ih se je življenjski standard znatno zvišal, leta 1957 pa so delavci kolektivnih kmetov imeli koristi od prvega kmetijskega pokojninskega in socialnega sistema v vzhodni Evropi.<ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0062) Domestic policy and its results], Library of Congress</ref> Bolgarija je od 1950-ih naprej doživela hiter industrijski razvoj. Od 1960-ih se je zdelo, da se je gospodarstvo države globoko preoblikovalo. Kljub dosežkom te modernizacije je ostalo veliko težav, kot so slaba stanovanjska situacija in neustrezna mestna infrastruktura.<ref name=":1">{{cite web |title=How communist Bulgaria became a leader in tech and sci-fi &#124; Aeon Essays |url=https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |accessdate=2026-03-26 |archive-date=2025-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251211191433/https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |url-status=dead }}</ref> V tem obdobju je Živkov sprožil različne reforme in sprejel nekaj eksperimentalnih tržno usmerjenih politik.<ref name="csecon">William Marsteller. "The Economy". [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/bgtoc.html Bulgaria country study] (Glenn E. Curtis, editor). Library of Congress Federal Research Division (June 1992)</ref> Proizvodnja države se je sčasoma preusmerila v visoko tehnologijo, sektor, ki je med letoma 1985 in 1990 predstavljal 14 % BDP. V njem je tovarniško proizvajala procesorje, trde diske, disketne pogone in industrijske robote.<ref name=":1" /> Ljudmila Živkova, političarka in hči Todorja Živkova, si je prizadevala za promocijo bolgarske nacionalne dediščine, kulture in umetnosti na svetovni ravni.ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0068) The Political Atmosphere in the 1970s], Library of Congress</ref> Asimilacijska kampanja poznih osemdesetih let, usmerjena proti etničnim Turkom, je povzročila izselitev približno 300.000 bolgarskih Turkov v Turčijo,<ref>{{Cite news |first = Celestine |last = Bohlen |title= Vote Gives Key Role to Ethnic Turks |url= https://www.nytimes.com/1991/10/17/world/bulgaria-vote-gives-key-role-to-ethnic-turks.html |work = The New York Times |date= 1991-10-17 |access-date = 2009-07-15 |quote =...&nbsp;in the 1980s&nbsp;... the Communist leader, Todor Zhivkov, began a campaign of cultural assimilation that forced ethnic Turks to adopt Slavic names, closed their mosques and prayer houses and suppressed any attempts at protest. One result was the mass exodus of more than 300,000 ethnic Turks to neighboring Turkey in 1989&nbsp;... }}</ref><ref> [https://www.reuters.com/article/lifestyleMolt/idUSTRE55001C20090601 Cracks show in Bulgaria's Muslim ethnic model]. Reuters. May 31, 2009.</ref> kar je povzročilo znaten upad kmetijske proizvodnje zaradi izgube delovne sile.<ref name=cia1990>{{cite web|url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|access-date=2010-02-07|title=1990 CIA World Factbook|archive-date=2011-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110427053700/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|url-status=dead}}</ref> == Republika Bolgarija (od leta 1989) == Ko se je konec 1980-ih v Bolgariji čutil vpliv reformnega programa [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi, je Bolgarska komunistična partija (BCP) postala prešibka, da bi se uprla zahtevi po spremembah. Novembra 1989 so v Sofiji potekale demonstracije, povezane z ekološkimi vprašanji, ki so se kmalu razširile v široko kampanjo za politične reforme. BCP se je odzvala z odstavitvijo Živkova in njegovo zamenjavo s Petrom Mladenovim, kar je povzročilo le kratko obdobje miru. Februarja 1990 se je BCP prostovoljno odpovedala svojemu monopolu nad oblastjo, junija pa so v državi potekale prve svobodne volitve po letu 1931. Na teh volitvah je BCP ohranila svoj položaj vodilne bolgarske stranke, čeprav ne brez opustitve svojega trdolinijskega krila in sprejela ime Bolgarska socialistična stranka (BSP). Julija 1991 je bila sprejeta nova ustava, v kateri je bil sistem vlade določen kot parlamentarna republika z neposredno izvoljenim predsednikom in predsednikom vlade, ki je odgovoren državnemu zboru. [[File:Vladimir Putin in Bulgaria 17-18 January 2008-6.jpg|thumb|250px|Predsednik Georgi Parvanov (levo) z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, 2008]] Tako kot drugi postkomunistični režimi v vzhodni Evropi je bil tudi za Bolgarijo prehod v kapitalizem bolj težaven, kot je bilo pričakovano. Na naslednjih volitvah je oblast prevzela protikomunistična Zveza demokratičnih sil (UDF), Berova vlada pa je med letoma 1992 in 1994 izvedla privatizacijo zemljišč in industrije z izdajo delnic v državnih podjetjih vsem državljanom. Vendar je to spremljala množična brezposelnost, saj so propadle nekonkurenčne industrije in razkrilo se je zaostalo stanje bolgarske industrije in infrastrukture. BSP se je zato zavzemala za zaščito revnih pred ekscesi prostega trga. Negativni odzivi na gospodarske reforme so leta 1995 privedli do tega, da je Žan Videnov (BSP) prevzel funkcijo predsednika vlade. Vendar pa se je leta 1996 tudi vlada BSP soočala s težavami, zato je bil na volitvah istega leta za predsednika izvoljen Petar Stojanov iz UDF. Leta 1997 je vlada BSP propadla in na oblast je prišla UDF. Brezposelnost pa je ostala visoka in volivci so postajali vse bolj nezadovoljni z obema strankama. 17. junija 2001 je [[Simeon Sakskoburggotski|Simeon II.]] (1943–1946), sin Borisa III., tesno zmagal na parlamentarnih volitvah. Simeonova stranka – Nacionalno gibanje Simeon II. (»NMSII«) – je osvojila 120 od 240 sedežev v parlamentu. Kljub temu je Simeonova priljubljenost med njegovo štiriletno vladavino kot predsednika vlade hitro upadla, BSP pa je na parlamentarnih volitvah leta 2005 ponovno osvojila njegov sedež. BSP ni mogla oblikovati enostrankarske vlade in je morala poiskati koalicijo. Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je desnosredinska stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije Bojka Borisova osvojila skoraj 40 % glasov. Od uvedbe večstrankarskih volitev leta 1989 in privatizacije gospodarstva so gospodarske težave in razširjena korupcija privedle do izselitve več kot 800.000 Bolgarov, vključno s številnimi usposobljenimi strokovnjaki. Sveženj reform, uveden leta 1997, je obnovil pozitivno gospodarsko rast, vendar je povzročil povečanje socialne neenakosti in ni izboljšal življenjskega standarda. Glede na anketo Pew Global Attitudes Project iz leta 2009 je 76 % Bolgarov izrazilo nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom, 63 % jih je menilo, da prosti trgi ljudem niso izboljšali življenja, le 11 % Bolgarov pa se je strinjalo, da so navadni ljudje imeli koristi od sprememb leta 1989. Poleg tega sta povprečna kakovost življenja in gospodarska uspešnost v 2000-ih letih padla nižje kot v času socializma.<ref>[http://bg.mondediplo.com/article181.html Разрушителният български преход], October 1, 2007, ''Le Monde diplomatique'' (Bulgarian edition)</ref> Bolgarija je postala članica [[Nato|Nata]] 29. marca 2004 in [[Evropska unija|Evropske unije]] 1. januarja 2007 (skupaj z Romunijo). Leta 2010 se je na lestvici globalizacijskega indeksa uvrstila na 32. mesto (med Grčijo in Litvo) od 181 držav. Od leta 2015 vlada spoštuje svobodo govora in tiska, vendar so številni mediji zavezani velikim oglaševalcem in lastnikom s političnimi agendami.<ref>{{cite web| url=https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|title=Bulgaria|website=freedomhouse.org|access-date=2016-10-25|archive-date=2020-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200206000036/https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|url-status=dead}}</ref> Glej tudi Človekove pravice v Bolgariji. Ankete, izvedene leta 2014 (sedem let po vstopu države v EU), so pokazale, da le 15 % Bolgarov meni, da so osebno imeli koristi od članstva.<ref>{{Cite news |last = Popkostadinova |first = Nikoleta |date = 3 March 2014 |title = Angry Bulgarians feel EU membership has brought few benefits |url = http://euobserver.com/eu-elections/123199 |work = EUobserver |access-date = 5 March 2014 }}</ref> Od leta 1989 do konca leta 2024 je Evropska unija (EU) predstavljala približno 90 odstotkov zunanjega financiranja Bolgarije. Bolgarija je (po konzervativnih ocenah) prejela približno 70 milijard levov (približno 35 milijard evrov), po predhodnih ocenah samo za leto 2025 pa je to dodatnih šest do sedem milijard levov. V zadnjem desetletju je to približno 3 odstotke povprečnega letnega BDP (bruto domačega proizvoda). Od vstopa Bolgarije v EU je to financiranje prispevalo približno 7 odstotkov prihodkov v konsolidirani proračun.<ref>europeannewsroom.com 16 Dec 2025: [https://europeannewsroom.com/the-eu-accounts-for-around-90-of-external-financing-in-bulgaria-reports-a-study-by-ipi/ ''The EU accounts for around 90% of external financing in Bulgaria, reports a study by IPI'']</ref> Od 1. januarja 2026 je [[evro]] bolgarska valuta.<ref>ec.europa.eu: [https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/de/ip_25_3123 ''Bulgaria joins euro area from 1 January'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|History of Bulgaria}} *[http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html WWW-VL: History: Bulgaria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923070815/http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html |date=2017-09-23 }} *[https://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages Essential History of Bulgaria in Seven Pages] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Bulgaria:_Primary_Documents History of Bulgaria: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije| ]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] dpubwfkosqfoil8aoo6w10v0216rfvc 0 599940 6653985 6652758 2026-03-31T21:08:46Z FJJ 4310 slika, opis 6653985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Doprsni kip v Pulju}} '''Karlo Rudolf Rojc''', [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[partizan]] in [[revolucionar]], * [[15. junij|15.]] ali [[16. junij]] [[1915]], [[Banjaluka]], † [[22. maj]] [[1942]], [[Čemernica (BiH)|Čemernica]]. == Življenje == === Otroštvo in izobrazba === Rodil se je 15. junija 1915 v družini slovenskih izseljencev iz Kamnika. Oče Rudolf se je v začetku 20. stoletja preselil v [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], da bi delal v železniški delavnici [[Avstro-ogrske oborožene sile|avstro-ogrske vojske]]. Oče je organiziral sindikalne proteste, zato je bil bil pogosto v nemilosti delodajalcev in posledično je družina bila revna. Za Karla je bilo dovolj denarja samo za dva razreda gimnazije, zato je šel za vajenca k strojnemu ključavničarju. Tam ni ostal dolgo, ker se je uprl grobemu mojstru. Pri 18. letih je se je vpisal v podoficirsko šolo [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|vojne mornarice]]. Po uradnih dokumentih sodeč je služil na podmornici ''Smeli''. === V mornarici === Po zaključku šolanja se je kljub opozorilom pridružil [[Komunistična partija Jugoslavije|komunistični partiji]] in postal goreč revolucionar. V mornariški bazi v [[Tivat|Tivatu]] je zbiral komunistično in delavsko literaturo. Neke noči je skupina oficirjev vdrla v njegovo knjižnico na matični ladji ''Hvar'', našla komunistično literaturo in Rojca priprla. Po 15 dnevih zasliševanja in preiskave so ga izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, da je literatura bila njegova. Premestili so ga v [[Šibenik]]. V Šibeniku je ponovno začel zbirati marksistično literaturo, a so ga spet prijeli. Zaprli so ga v {{Medjezikovna povezava|Utvrda sv. Nikole|lt=trdnjavo sv. Nikole|hr|Utvrda sv. Nikole}} pri Šibeniku. Tam je bil v katakombah zaprt več kot leto dni, nakar so a odpeljali na vojaško sojenje v [[Sarajevo]]. Obsojen je bil na dve leti in pol, pri čemer so mu upoštevali že odsluženo kazen v Šibeniku. Ostanek kazni je odslužil v Sarajevu in [[Zenica (mesto)|Zenici]]. Po odsluženi kazni so ga pregnali v Banjaluko in odpustili iz mornarice. === Pred in med vojno === V domačem kraju ni uspel najti dela zaradi "nespodobne politične preteklosti". Prav tako mu ni uspelo najti dela v [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]]. Če je že našel kakšno delo, ga je hitro izgubil zaradi organiziranja sindikalnih protestov in [[Stavka|stavk]]. Med njegovo odsotnostjo je njegova družina postala ena najbolj aktivnih družin v boju proti [[Ustaši|ustašem]]. Jeseni leta 1940 je prav v Rojčevi družinski hiši potekala prva konferenca [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] za [[Bosanska krajina|Bosansko krajino]]. Z [[Drago Mažar|Dragom Mažarjem]] je zbiral orožje in strelivo ter ga skrival v zapuščeni grobnici na katoliškem pokopališču. Junija leta 1941, na začetku [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega boja]], je Rojc postal vodja ene od diverzantskih skupin, ki so novačile nove člane, zbirale orožje in ga predajale partizanom. Ko je v mestu postalo prenevarno zaradi ustaških kontrol, se je pridružil partizanskim enotam na [[Starčevica|Starčevici]] pri Banjaluki. Tu se je srečal s [[Kosta Nađ|Kosto Nađem]], ki je v svojih spominih Rojca opisal kot "živi ogenj" ter da ga je zaradi vlažne samice mučila revma in zatekli sklepi. Nađevi spomini so tudi eden redkih opisov Rojca. V začetku leta 1942 je postal komandir udarne čete, ki je po gozdovih iskala [[Jugoslovanska vojska v domovini|četnike]]. Zaradi spretnosti in iznajdljivosti so ga istega leta zadolžili za vodenje obrambe partizanske bolnišnice na planini [[Čemernica (Bosna in Hercegovina)|Čemernica]], 40 km južno od Banjaluke. Četniki so bolnišnico več dni oblegali. Ko je zmanjkalo hrane in streliva, se je Rojc odločil bolnišnico preseliti v jamo nedaleč od sotočja rek [[Ugar]] in [[Vrbas (reka)|Vrbas]]. Četniki so preseljeno bolnišnico napadli v še večjem številu. V obrambi so sodelovali tudi ranjenci in bolniki. Večina branilcev je umrla. Rojc je neznanega dne v drugi polovici maja 1942 zadnji naboj v puški ustrelil vase, da ga ne bi zajeli. == Zapuščina == 20. decembra 1951 so ga razglasili za [[Red narodnega heroja|narodnega heroja]]. Rojčev življenjepis je zbran iz delčkov zgodb njegove sestre Vere, iz pričevanj soborcev in redkih zgodovinskih člankov. Po njem je bila poimenovana ulica v Banjaluki, več šol po državi<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/drustvo/oficir-komunista-i-narodni-heroj/|title=Oficir, komunista i narodni heroj|date=2014-06-02|accessdate=2026-03-29|website=banjaluka.com}}</ref>, [[raketna topnjača]] [[Jugoslovanska ljudska armada#Mornarica|jugoslovanske mornarice]] in [[vojašnica]] v [[Pulj|Pulju]]<ref>{{Navedi splet|url=https://pomorski.lzmk.hr/clanak/rojc-karlo|title=Rojc, Karlo|accessdate=2026-03-29|website=Pomorski leksikon}}</ref>. Do danes se je njegovo ime obdržalo le na nekdanji vojašnici v Pulju, ki je zdaj skupnostni center ({{Medjezikovna povezava|Društveni_centar_Karlo_Rojc_u_Puli|lt=''Društveni centar Rojc''|hr|Društveni_centar_Karlo_Rojc_u_Puli}}). Doprsna kipa stojita na območju tovarne Jelšingrad v Banjaluki<ref name=":0" /> in pri skupnostnem centru v Pulju. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == * Jokanović, Maja (25. december 2022). »[https://www.istra24.hr/kultura/tko-je-bio-karlo-rojc-banjalucki-narodni-heroj-i-idealist-koji-je-zivio-za-revoluciju-a-pulu-nije-ni-vidio Tko je bio Karlo Rojc? Banjalučki narodni heroj i idealist koji je živio za revoluciju, a Pulu nije ni vidio!]« (v hrvaščini). ''istra24.hr''. Pridobljeno 25. marca 2026. {{DEFAULTSORT|Rojc, Karlo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jugoslovanski partizani]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Samomorilci]] 8djaa8vkn8eu1h0204yz2j60n7f8vs8 0 599971 6653586 6653094 2026-03-31T11:59:57Z ~2026-20029-12 257413 Besedo 6653586 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Marko Matičetov''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[bibliotekar]], * [[27. februar]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Marko Matičetov se je rodil leta 1984 v Ljubljani, odraščal pa je na slovenski obali.<ref name="mkc">{{cite web|title=Marko Matičetov|url=https://mkc.si/mkc-crka-e-objave/2016/3/4/marko-matietov|publisher=MKC Maribor|access-date=2026-03-26}}</ref> Na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]] je študiral politologijo; diplomiral je iz Prešernove politične misli ter magistriral iz rasne problematike v Braziliji.<ref name="mkc" /> Zaposlen je bil kot bibliotekar v [[Mestna knjižnica Piran|Mestni knjižnici Piran]],<ref name="pranger">{{cite web|title=Marko Matičetov|url=https://pranger.si/biografije/marko-maticetov/|publisher=Pranger|access-date=2026-03-26}}</ref> od leta 2022 pa je direktor [[Kosovelova knjižnica Sežana|Kosovelove knjižnice Sežana]].<ref>{{cite web|title=Kosovelova knjižnica Sežana – vodstvo|url=https://www.kosovelova.si/|publisher=Kosovelova knjižnica Sežana|access-date=2026-03-26}}</ref> Pesmi je začel pisati v tretjem letniku gimnazije. Poleg pisanja poezije se ukvarja tudi s športom, zlasti balinanjem.<ref name="pranger"/> Pomembno vlogo v njegovem življenju imajo tudi potovanja, še posebej v Brazilijo, ki jo redno obiskuje in govori portugalsko.<ref name="mladina">{{cite web|title=Marko Matičetov: pesnik|url=https://www.mladina.si/189926/marko-maticetov-pesnik/|publisher=Mladina|access-date=2026-03-26}}</ref> == Delo == Matičetov je avtor več pesniških zbirk: * ''V vsaki stvari je ženska'' (2006) * ''Boš videl'' (2009) * ''Lahko noč iz moje sobe, Brazilija'' (2013) * ''Na tleh je nastalo morje'' (2018) * ''Sonce na balinišču'' (2020) * ''V notranjosti so pokrajine'' (2025) Njegove pesmi so bile objavljene v literarnih revijah in predvajane v radijskih oddajah, kot so ''Literarni nokturno'', ''Literarni portret'' in ''Lirični utrinek''.<ref name="mkc"/> Leta 2010 je zmagal na pesniškem turnirju založbe Pivec v Mariboru po izboru občinstva.<ref name="mkc"/> Njegova poezija je prevedena v več jezikov, med drugim v angleščino, italijanščino, španščino, portugalščino, poljščino in arabščino; izšli so tudi samostojni prevodi njegovih del v srbščini, portugalščini in italijanščini.<ref name="OSP">{{cite web|title=Marko Matičetov|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marko-maticetov/|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|access-date=2026-03-26}}</ref> == Poetika in slog == Za poezijo Marka Matičetovega je značilna navidezna preprostost, ki skriva vsebinsko zgoščenost in refleksijo bivanja.<ref>...</ref> Njegovi verzi so pogosto kratki, neposredni in brez zapletenih metafor, vendar nosijo močno izpovedno in eksistencialno razsežnost. Pogoste teme njegove poezije so ljubezen, čas, prostor, telo, vsakdan, igra ter odnos med posameznikom in svetom.<ref>...</ref> Njegovo ustvarjanje pogosto temelji na osebni izkušnji, ki jo pesnik preoblikuje v univerzalno izpoved. Sam poudarja, da pesmi ne »piše«, temveč jih »ustvarja« in interpretira na glas, pogosto na pamet, kar njegovemu delu daje performativno razsežnost.<ref>...</ref> V zgodnji zbirki ''V vsaki stvari je ženska'' (2006) se vzpostavi izrazita povezava med ljubezensko izkušnjo in materialnim svetom, saj se motiv ženske razširi na predmete in naravne pojave. Pesmi pogosto izhajajo iz telesnosti in čutnosti, pri čemer metaforični jezik ostaja preprost in neposreden, hkrati pa ustvarja intenzivno čustveno atmosfero. Zbirka ''Boš videl'' (2009) prinaša premik k refleksiji jezika in zaznave, saj pesmi tematizirajo odnos med besedo, mislijo in svetom. Ponavljanja, paradoksi in krožne strukture poudarjajo omejitve jezika pri poimenovanju izkušnje ter raziskujejo razmerje med vidnim in izrekljivim. V zbirki ''Lahko noč iz moje sobe, Brazilija'' (2013) se pesniški prostor najprej zoži v notranjost sobe, ki postane metafora zavesti in bivanja. Predmeti v prostoru (okno, stol, rjuha) delujejo kot nosilci eksistencialnih vprašanj, pesmi pa raziskujejo samoto, spomin in identiteto skozi vsakdanje situacije. V drugem delu zbirke, naslovljenem Brazilija, se perspektiva razpre navzven v geografski in kulturni prostor, kjer se intimna izkušnja poveže s potovanjem, tujino in drugačnim jezikovnim okoljem. Kontrast med zaprtim prostorom sobe in odprtostjo sveta poudarja razmerje med notranjim in zunanjim, pri čemer Brazilija deluje kot prostor projekcije, želje in preobrazbe pesniškega subjekta. V zbirki ''Na tleh je nastalo morje'' (2018) uporablja posebno formalno strukturo, kjer se ponavljanje in grafična razporeditev verzov z oklepaji navezujeta na motiv valovanja morja.<ref>...</ref> Takšna fragmentirana in ritmična oblika ustvarja večplastnost pomenov ter poudarja razmerje med dvema glasovoma, pogosto v kontekstu ljubezni, časa in razdalje. V zbirki ''Sonce na balinišču'' (2020) se pesniški izraz poveže z motiviko igre, skupnosti in telesnega gibanja. Balinanje in druge igre postanejo metafore za življenje, čas in medčloveške odnose, pri čemer pesnik razvija refleksijo jezika kot sredstva, ki omogoča trajnejši zapis izkušnje. Zbirka ''V notranjosti so pokrajine'' (2025) nadaljuje introspektivno linijo, pri čemer notranji prostor postane osrednji motiv pesniškega raziskovanja. Pesmi prepletajo spomin, potovanje in zaznavo sveta, ki se postopoma ponotranji, ter poudarjajo odnos med zunanjimi krajinami in notranjo izkušnjo posameznika. == Vplivi in recepcija == Matičetov velja za predstavnika sodobne slovenske poezije. Njegovo delo je prisotno tako v knjižni kot tudi performativni in glasbeni obliki; nekatere njegove pesmi so bile tudi uglasbene.<ref name="mkc"/> == Bibliografija == * ''V vsaki stvari je ženska''. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2006. {{COBISS|ID=227023360}} * ''Boš videl''. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2009. {{COBISS|ID=243768320}} * ''Lahko noč iz moje sobe, Brazilija''. Ljubljana: KUD France Prešeren, 2013. {{COBISS|ID=266407680}} * ''Na tleh je nastalo morje''. Žirovnica: Medium, 2018. {{COBISS|ID=294980096}} * ''Sonce na balinišču''. Žirovnica: Medium, 2020.{{COBISS|ID=26419459}} * ''V notranjosti so pokrajine''. Ljubljana: Hiša poezije, 2025.{{COBISS|ID=248683011}} == Antologije == * ''Naši komadi''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2026. {{COBISS|ID=265362435}} === Prevodi === * ''Brazilija / Brazil''. São Paulo: Zveza Slovencev v Braziliji, 2016 {{COBISS|ID=283140096}} * ''Boa noite do meu quarto, Brasil''. Lisboa: Chiado books, 2019 {{COBISS|ID=4764855}} * ''Dentro paisagens''. Curitiba: Appris, 2025 {{COBISS|ID=263174403}} * ''Srce u pesku Kopakabane'': izabrane pesme. Mladenovac: Presing, 2017 {{COBISS|ID=4679351}} * ''Unutra su pejzaži''. Mladenovac: Presing, 2025 {{COBISS|ID=257738755}} * ''Ci sono paesaggi dentro''. Roma: Gattomerlino, 2025. {{COBISS|ID=262489347}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matičetov, Marko}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski bibliotekarji]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] ll61regakg6078e6alt4nss5l2d6npq 118 600008 6654164 6652046 2026-04-01T07:59:10Z Dolinarm 52302 6654164 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Teme osnutkov|biography|europe|medicine-and-health}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260329011730|u=Dolinarm|ns=118}} {{Predložitev ČU|d|v|ns=118|u=Dolinarm|decliner=A09|declinets=20260328131759|ts=20260328131647}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''' (rojen 1. aprila 1951 v Ljubljani) je slovenski [[farmacevt]] in [[podjetnik]], ustanovitelj farmacevtskega podjetja [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge srednje in jugovzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Otroštvo in izobrazba== Tone Strnad se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. ==Kariera== Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Tone Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> To se je pod njegovim vodstvom razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Strokovna združenja in zbornice== Leta 1994 je dal Strnad pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Pobude== Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah srednje in vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Izbrane funkcije== * Ustanovitelj podjetja [[Medis]] (od 1989)<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> * Predsednik [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]] (1994–1999)<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> * Predsednik Sekcije veletrgovcev z zdravili pri [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinski zbornici Slovenije]] (2004–2015)<ref>{{Cite web |title=Pravila Sekcije veletrgovcev z zdravili |url=https://www.tzslo.si/uploads/pravila-_1.6.2007.pdf |publisher=Trgovinska zbornica Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * Predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice (od 2019)<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} trpc01bu9sa710pqnquqd14fsssy2nt 0 600029 6653736 6653355 2026-03-31T13:20:40Z Stebunik 55592 6653736 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal ni znano; ugotovljeno pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[Rafailo Momčilović]], a stene je poslikal ukrajinski slikar [[Andrej Bicenko]]. #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. Pollei (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 1u9e97jztklj785vcu1cjo1l58yceks 6653786 6653736 2026-03-31T13:51:36Z Stebunik 55592 6653786 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[Rafailo Momčilović]], a stene je poslikal ukrajinski slikar [[Andrej Bicenko]]. #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. Pollei (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] jek2wrg98v5rab06oeb7lojutloxzpw 6653815 6653786 2026-03-31T14:39:54Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653815 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[Rafailo Momčilović]], a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]], ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezusov govor na gori|Jezusovem govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević |Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 280r6r8xnayv9aqhmad0ki5mcl14cen 6653821 6653815 2026-03-31T14:43:46Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653821 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[Rafailo Momčilović]], a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]], ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] kyi48aom3l7myq69xo94mgmnim13qub 6653825 6653821 2026-03-31T14:45:32Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653825 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]], ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] hl8e3mnf0n6atc4hpkth6hxmaw1qlhg 6653826 6653825 2026-03-31T14:46:45Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653826 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]], ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 8eg1q3sevqps0jjfxxsb7q6xlt4u8zr 6653830 6653826 2026-03-31T14:48:56Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653830 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church }}; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 64vsld0v5t5mjnw4l9ucygfrpb0b7ma 6653832 6653830 2026-03-31T14:59:05Z Stebunik 55592 6653832 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] bam6ltd6l94or0s4kjjo42q2m0owym8 6653834 6653832 2026-03-31T15:07:46Z Stebunik 55592 6653834 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je izrezljal [[Kosta Todorović]], ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] rktu9qk32xu5p464jys6255lol2bozx 6653844 6653834 2026-03-31T15:21:16Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653844 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikani tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil med poslušalce vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] qh5o5xy0877dk1rra6nreawwffes8kb 6653896 6653844 2026-03-31T17:57:08Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653896 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa kot begunec v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] k1rdz7on3tfjjtxasr6jr2uegs9vscw 6653897 6653896 2026-03-31T18:00:39Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653897 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941), a stene je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 77u0q20sz1y6ed6o9fxiy8cw90ks6ty 6653916 6653897 2026-03-31T18:41:48Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653916 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. Stene je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] q39aen1ny1lhb15zr0m3iiaplgt6b5n 6653917 6653916 2026-03-31T18:44:03Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653917 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane jarkovske oziroma vojne umetnosti in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] pq9pkgtv3tob1dh2rgtgr1ooottre1f 6653919 6653917 2026-03-31T18:50:48Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6653919 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica, kjer so shranjene kosti padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno" in so jih semkaj prenesli iz različnih koncev Beograda. == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] dpwwjdiepj314lp0t9v4tohihkp2owc 6653931 6653919 2026-03-31T19:10:43Z Stebunik 55592 /* Kostnica */ 6653931 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>predelana v cerkev 1869, poškodovana 1915<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 6h52qvt300sxchnejlgjz5vt4d4lf3z 6653982 6653931 2026-03-31T21:00:01Z Stebunik 55592 6653982 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomembn vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi relikvijami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvije svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo frančiškanskega samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] blmdu0qarhdm4kkd763lgi2lixff53l 6653984 6653982 2026-03-31T21:06:20Z Stebunik 55592 /* Beograjske sakralne stavbe */ 6653984 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] i88v7x2agkj929efhstscayoq5b9mi5 6653989 6653984 2026-03-31T21:16:02Z Stebunik 55592 /* Beograjske sakralne stavbe */ 6653989 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} ruskemu velikemu knezu Vasiliju iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] i2l7rpv8hidxpn5a7wyojzzbphx152v 6653993 6653989 2026-03-31T21:25:44Z Stebunik 55592 /* Beograjske sakralne stavbe */ 6653993 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} ruskemu velikemu knezu [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] piancisfkh1tang5awxuc67st7xwefk 6653998 6653993 2026-03-31T21:28:17Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6653998 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] pur0ew2an30mduj2n5kjbi1rxlh8tcz 6654006 6653998 2026-03-31T21:42:00Z Stebunik 55592 6654006 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1869 je bila predelana iz smodnišnice v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Posvečena je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] lb1zzinpniukr3o1w0p0rtxy5inzqd0 6654008 6654006 2026-03-31T21:47:11Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654008 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] t7360373l7rksvauzh0mjscedpwqkp4 6654009 6654008 2026-03-31T21:51:01Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654009 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju vojske, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška vlada.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 8478m29pd6ogivibe3qsaie0eeuioq7 6654010 6654009 2026-03-31T21:54:08Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654010 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji Bogoslovije in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] b0d2dhqe2dxkeoc3gl1mxz8jqor39yx 6654011 6654010 2026-03-31T21:57:41Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654011 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in zgodovinarji === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 8trmd0imya671ld065mvdovjjtk8tq0 6654013 6654011 2026-03-31T21:58:50Z Stebunik 55592 /* Ljudsko izročilo in zgodovinarji */ 6654013 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu, kjer je danes, saj so ljudje častili izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubljeno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširili vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove kot spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno Rozalijo, so številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]], med ljudmi slovele pod imenom Rožica.<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 01brhv29id2b7a1sxwgx371hj03mwaq 6654015 6654013 2026-03-31T22:04:25Z Stebunik 55592 /* Ljudsko izročilo in "rozalije" */ 6654015 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|left|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] drdcr9utjccrurpwttjprwtczw8g5bp 6654016 6654015 2026-03-31T22:05:49Z Stebunik 55592 /* Ljudsko izročilo in "rozalije" */ 6654016 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|left|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] hujz7hn0m26xy10rqsa0ez8hz1qdxgc 6654017 6654016 2026-03-31T22:07:09Z Stebunik 55592 /* Ljudsko izročilo in "rozalije" */ 6654017 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] sjiukioba54r9tz61jolhuwywmezb34 6654018 6654017 2026-03-31T22:08:11Z Stebunik 55592 /* Opis cerkve */ 6654018 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] j50wuxg5l93dlp5bu6n2cht2knvmv52 6654019 6654018 2026-03-31T22:09:31Z Stebunik 55592 /* Opis cerkve */ 6654019 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 31nkuwvhsmh2tm95qgpttgutfh5cp6b 6654020 6654019 2026-03-31T22:12:01Z Stebunik 55592 /* Opis cerkve */ 6654020 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezani plošči po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal je nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena restavracija. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' pa je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev iz prve svetovne vojne, srbskih častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polilej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 85g3nl47wymt883ndpb106zyp3xrc44 6654023 6654020 2026-03-31T22:19:18Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6654023 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in napisov: »Vojskotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še tale napis: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija |Jugoslavije ]] in oznake »Vojskotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] a9eqcsyvdlyo49n0js1icur8y8983lh 6654025 6654023 2026-03-31T22:23:14Z Stebunik 55592 /* Zvonovi */ 6654025 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve na levi strani je prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo urejeno pravzaprav osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] ri8gdsjgqxx2sg25grxdtn81p0i0vp3 6654027 6654025 2026-03-31T22:26:13Z Stebunik 55592 /* Kostnica */ 6654027 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici.<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] ipqwf3vg5n9mxki8j36sv9qij8fpuv2 6654040 6654027 2026-03-31T22:41:46Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654040 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] pxvohilcmv9soee01q8uq63dgz66hmt 6654041 6654040 2026-03-31T22:43:01Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6654041 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] qywft9rcazr11of808mxpng9bpcvt5f 6654126 6654041 2026-04-01T05:21:45Z Stebunik 55592 6654126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Otomansko cesarstvo|Otomani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{lang-en|Little Rose Church; St. Rosalia Church}}<ref>{{cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pa|issue:UB_00048_19130101|article:article55|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0|title=Београд под владом деспота Стевана Лазаревићач/Beograd pod vladom despota Stevana Lazarevića|publisher=Дело/Delo »article:article55« »issue:UB_00048_19130101« »query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0« (pomoč)|author=Todor Stefanović -Vilovski|place=Beograd| language=sr|date=1. januar 1913|accessdate=30. marec 2026}}</ref>; {{lang-sr|Црква Ружица на Келемегдану|translit=Crkva Ružica na Kalemegdanu}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnija|župnijska]] [[cerkev (stavba) |cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano „[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]“, ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po „čudodelnem izviru“. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Otomansko cesarstvo|Otomanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana <ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref>[[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po otomanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je „Rojstvu Device Marije“ in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot "Sveta Petka", čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (ktitorja) sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec sedemnajstega stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem, ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko "civilnih" meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti apsida in zvonik.<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|"Bogoslovije"]] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in "rozalije" === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>[[Relief]]na plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški praporji, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da se je cerkev Rožica nahajala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. Ružica), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo nadarbino ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''„Ženitev Todorja Jakšiča“'' in ''„Delitev Jakšiča“''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|„Deoba Jakšića“</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V rimskem cesarstvu so bile „Rozalije“ (Rosalia ali Rosaria) znanne kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje „Rosatio“ ("okraševanje z vrtnicami") ali „dies rosationis“ ("dan okraševanja z vrtnicami"), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami („violatio“, tj. "dan vijoličnega okraševanja").<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]]'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom „Rozalij“, ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno "Rozalijo", so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje "Zindan kapije" in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni kupole, kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in ikonostas, v zvoniku pa so trije zvonovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita ''dva kipa'' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz Prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #''Ikonostas'' je iz pozlačenega lesa (=duborez) izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal [[iguman]] sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #''Stene'' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[Govor na gori|Govoru na gori]] na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Rusko cesarstvo|ruskega cesarja]] sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #''Lestenec'' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sablj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (military art) in je na poseben način povezan z dogodki takoimenovane Velike oziroma Prve svetovne vojne. "Polijelej" (πολυέλαιος = lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :''»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.«'' Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :''»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«''. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana kostnica padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje mavzolej. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije „Kalemegdanska terasa“, od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] hrdk4owc7o9udqdhxripvroj5zdkuu1 0 600050 6653884 6651932 2026-03-31T17:15:16Z Anzet 118843 6653884 wikitext text/x-wiki '''4. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 28. do 31. marca 2001 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Živa Emeršič Mali * svet festivala: Janez Lombergar, [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]], Jure Apih, [[Silvan Furlan]], Jana Tolja * oblikovanje festivalskega programa: Živa Emeršič Mali, Nerina T. Kocjančič * selekcija televizijskih del: Miša Grčar * strokovna žirija: [[Milena Zupančič]] (predsednica), Nenad Dukić, Rado Likon, Zdenko Vrdlovec, Srdjan Vuletić ==Nagrade== 1) Nagrada Društva slovenskih filmskih kritikov za najboljši film * ''[[Sladke sanje]]'' (r. Sašo Podgoršek) 2) Nagradi Jožeta Babiča * dokumentarno TV delo: ''Obrazi iz Marijanišča'' (r. Helena Koder) * igrano TV delo: ''Naj ostane med nami'' (r. Brane Bitenc) 3) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo]] * [[Matjaž Klopčič]] 4) Nagrada občinstva za najboljši film * ''[[Oda Prešernu]]'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) 5) Stopove nagrade * Stopova epizodistka leta: Sonja Savić (''[[Kruh in mleko]]'') * Stopova igralka leta: [[Veronika Drolc]] (''[[Sladke sanje]]'') * Stopov igralec leta: [[Peter Musevski]] (''Kruh in mleko'') * Stopov obetavni igralec: [[Primož Bezjak]] (''[[Barabe!]]'') 6) Vesne {| class="wikitable" ! Kategorija !! Prejemnik |- | celovečerni film || ''[[Sladke sanje]]'' (r. Sašo Podgoršek) |- | kratki film || ''Piščalka'' (r. Naško Križnar) |- | študentski film || ''Žile'' (r. Dražen Štader) |- | rowspan=2|igralec || [[Borut Veselko]] (''[[Poker (film)|Poker]]'') |- | [[Pavle Ravnohrib]] (''Poker'') |- | igralka || [[Veronika Drolc]] (''Sladke sanje'') |- | scenarij || [[Miha Mazzini]] (''Sladke sanje'') |- | fotografija || Radovan Čok (''[[Barabe!]]'') |- | kostumografija || [[Alan Hranitelj]] (''Barabe!'') |- | montaža || [[Vinci Vogue Anžlovar]] (''Poker'') |} ==Filmsko-televizijski program== 1) Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Barabe!]]'' || [[Miran Zupanič]] |- | ''[[Kruh in mleko]]'' || [[Jan Cvitkovič]] |- | ''[[Oda Prešernu]]'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''[[Poker (film)|Poker]]'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''[[Sladke sanje]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Trdnjava Evropa'' || Želimir Žilnik |- | ''[[Zadnja večerja (film)|Zadnja večerja]]'' || Vojko Anzeljc |} 2) Celovečerni film − spremljevalni program {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Samotarji <small>/ Samotáři</small>'' || David Ondříček |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Deževanje'' || Robert Černelič |- | ''Lora in njeni moški'' || Aleš Žemlja |- | ''Rojstni dan'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''Steklarski blues'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |- | ''Šolarček'' || Franci Arko |- | ''Vpisovanje <small>/ Die Schülereinschreibung</small>'' || Marijan Hinteregger |} 4) Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Advent in volčji čas'' || [[Igor Likar]] |- | ''Afriko v glavo!'' || Angus Reid, Barbara Bulatović |- | ''Gorski zdravnik'' || Primož Meško |- | ''In medias res − portret Metke Krašovec'' || [[Ana Nuša Dragan]] |- | ''Ko nam je žoga padla na glavo − portret Milka Djurovskega'' || Jasna Hribernik |- | ''Na počitnice v drugo domovino'' || Živa Pahor |- | ''Nora Gregor'' || Anja Medved, Nadja Velušček |- | ''Obrazi iz Marijanišča'' || Helena Koder |- | ''Otrok Istre − Andrea Antico da Montana'' || Samo Milavec |- | ''Piščalka'' || Naško Križnar |- | ''Rezine časa'' || [[Zemira Alajbegović Pečovnik]], Neven Korda |- | ''Srečen tisti, ki živi daleč od skrbi'' || Amir Muratović |- | ''The Stroj'' || Branko Bitenc |- | ''Tito'' || Janja Glogovac |- | ''Uničene sanje dr. F. Prešerna'' || Igor Pediček |- | ''Videl sem Elvisa'' || [[Rene Maurin]] |- | ''Vstopi na L'' || Jasna Hribernik |- | ''V svetlobi treh stoletij'' || Zdravko Pečenko |- | ''Žlahtni komedijant − portret Zlatka Šugmana'' || Slavko Hren |} 5) Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Big Blue Subway'' || [[Zmago Lenardič]] |- | ''Gazele'' || Miha Vipotnik |- | ''Homo Erectus'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Izvor'' || rowspan=3|[[Andrej Zdravič]] |- | ''O-Bon'' |- | ''Utrip srca'' |} 6) Animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Nightbreaker'' || Sašo A. Jankovič a.k.a. Alex Jahn |- | ''Fijaker'' || Oliver Marčeta |- | ''Ko barvice ponorijo'' || Željko Ivančič |- | ''Pozabljene knjige naših babic − Trdoglav in Marjetica'' || [[Eka Vogelnik]] |} 7) Filmi študentk in študentov AGRFT Univerze v Ljubljani, oddelek za filmsko in televizijsko režijo {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Gusarski pohod'' || Varja Močnik || rowspan=6|kratki igrani |- | ''Milagros'' || Blaž Švent |- | ''Figurae veneris'' || Siena Krušič |- | ''Nekoga moraš imeti rad'' || Jurij Gruden |- | ''Z ljubeznijo'' || [[Marko Naberšnik]] |- | ''Žile'' || Dražen Štader |- | ''Dvakrat na teden'' || [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]]|| rowspan="3" |dokumentarni filmi |- | ''Flašofon'' || Igor Gajič |- | ''MyWay'' || Miha Mlaker |- | ''Avto'' || Arne Brejc || rowspan=9|TV etude |- | ''Ižanska pravda'' || Blaž Švent |- | ''Jogurt'' || Siena Krušič |- | ''Matura'' || Dražen Štader |- | ''Obleka dela človeka'' || rowspan=2|Marko Naberšnik |- | ''Obletnica'' |- | ''Sladko življenje'' || Dražen Štader |- | ''Triangel'' || Jurij Gruden |- | ''Zlatko!'' || [[Klemen Dvornik]] |} 8) TV filma {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Naj ostane med nami'' || Branko Bitenc |- | ''Obsojena'' || [[Anton Tomašič]] |} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/87/4-festival-slovenskega-filma-portoroz/ |title=4. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=28. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi knjigo |author=Pohar, Nejc (ur.) |year=2001 |title=Katalog 4. Festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=179829 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2001 v Sloveniji]] [[Kategorija:2001 v filmu]] mz34aqopyjhrb39sglytlvfusqrpft5 0 600096 6654190 6652122 2026-04-01T09:28:42Z Yerpo 8417 /* Vzpon */ pp 6654190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šahist |name = Nona Gaprindashvili<br/>ნონა გაფრინდაშვილი |image = [[Slika:Wereldkampioene schaken de Russin Nona Geprindasjwili op Schiphol (kop), Bestanddeelnr 914-7094 (cropped).jpg|220px]] |caption = Gaprindašvili leta 1963 |full_name = <!-- if different --> |birth_date = {{birth date and age|1941|5|3|df=y}} |birth_place = [[Zugdidi]], Gruzinska SSR, Sovjetska zveza |death_date = |death_place = |country = Sovjetska zveza → Gruzija |title = [[šahovski velemojster|velemojstrica]] (1978) |worldchampion = |womensworldchampion = 1962–1978 |rating = |peakrating = 2495 (julij 1987) |FideID = 13600125 }} '''Nona Gaprindašvili''' ({{jezik-ka|ნონა გაფრინდაშვილი}}), [[gruzinci|gruzinska]] [[šahist]]ka in [[politik|političarka]], * [[3. maj]] [[1941]], [[Zugdidi]], [[Gruzinska SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Gruzija]]). Slovela je po agresivnem slogu igre. Med leti 1962 in 1978 je držala naziv [[Svetovna šahovska prvakinja|svetovne šahovske prvakinje]], leta 1978 pa je kot prva ženska v zgodovini prejela naziv [[šahovski velemojster|velemojstrice]] organizacije [[Svetovna šahovska federacija|FIDE]]. == Zgodnje življenje == Rodila se je v Zugdidiju na zahodu Gruzije kot najmlajša od šestih otrok in edina deklica{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} v družini zagretih športnikov.<ref name=":0">{{cite web |last1=Sakelšek |first1=Tadej |authorlink=Tadej Sakelšek |last2=Mikhalchisin |first2=Adrian |date=2018-12-26 |title=Gaprindashvili: "I am very thankful that chess was my sport of choice" |url=https://en.chessbase.com/post/nona-gaprindashvili-interview-bled-2018 |access-date=2023-10-03 |website=ChessBase}}</ref> Pri petih letih se je naučila igrati šah od očeta in brata.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Pri enajstih ali dvanajstih je spremljala brata na šahovski turnir in ko je on moral odpovedati nastop, ga je nadomestila.<ref name=":0" /> Njeno veščino je tam opazil trener Vahtang Karseladzé. Poslali so jo živet k teti v [[Tbilisi]], kjer je od leta 1954 trenirala z velemojstri.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Pri štirinajstih, leta 1956, je osvojila polfinale sovjetskega ženskega prvenstva.<ref name=":0" /> == Vzpon == Leta 1961 je zmagala na ženskem turnirju kandidatov, s čimer je pridobila možnost izzvati takratno svetovno prvakinjo [[Elizabeta Bikova|Elizabeto Bikovo]]. Na dvoboj leta 1962 so jo prišli kot gledalci podpret člani ekipe [[FC Dinamo Tbilisi]], njenega najljubšega nogometnega kluba. Do konca dneva si je Gaprindašvili priigrala prednost 9–2, pred nadaljevanjem naslednji dan pa se je Bikova po telefonu predala.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Z zmago je zaslovela v domovini in ob vrnitvi jo je pričakala množica. Pripisujejo ji, da je začela »revolucijo v ženskem šahu« in postala simbol nacionalnega ponosa v času, ko je bila njena domovina del Sovjetske zveze. Velemojstrica [[Rusudan Goletiani]] trdi tudi, da je navdihnila »intelektualno revolucijo« med Gruzijkami. Močno je popularizirala šah med sonarodnjakinjami in Gruzija je postala velesila v ženskem šahu ter vzgojila številne velemojstrice še za časa kariere Gaprindašvili.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. in 4. poglavje}} V naslednjih letih je Gaprindašvili trikrat ubranila naziv svetovne prvakinje pred [[Ala Kušnir|Alo Kušnir]], leta 1975 pa z rezultatom 8,5–3,5 pred sonarodnjakinjo [[Nana Aleksandria|Nano Aleksandria]] v še enem množično gledanem dvoboju.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Tekom kariere je uspešno nastopila tudi na turnirjih, tradicionalno rezerviranih za moške in med drugim osvojila turnir Hastings Challengers v sezoni 1963/4,<ref>{{cite magazine |last=Barden |first=Leonard |author-link=Leonard Barden |title=Nona Talks |url=https://uscf1-nyc1.aodhosting.com/CL-AND-CR-ALL/CL-ALL/1964/1964_All.pdf |magazine=Chess Life |pages=57–58 |volume=XIX |number=3 |date=March 1964}}</ref> drugo mesto v Sandomierzu leta 1976<ref>{{cite book |url=https://archive.org/details/batsfordsfideche0000worl |title=FIDE Chess Yearbook 1976/7 |publisher=Batsford |year=1977 |isbn=9780713406757 |editor=O'Connell |editor-first=Kevin J. |page=83}}</ref><ref>{{cite magazine |author=Zuyev |first=Yuri |date=March 1980 |title=Nona Gaprindashvili: first woman grandmaster challenges men chess players |url=https://books.google.com/books?id=RJOAdMWmlBMC&dq=sandomierz+lone+pine+dortmund&pg=RA2-PA63 |magazine=Soviet Life |volume=4 |page=63 |number=282}}</ref> in deljeno prvo mesto na turnirju Lone Pine International leta 1977.<ref>{{cite magazine |author=Kashdan |first=Isaac |date=July 1977 |title=Lone Pine 1977 |url=https://uscf1-nyc1.aodhosting.com/CL-AND-CR-ALL/CL-ALL/1977/1977_07.pdf |magazine=Chess Life |volume=XXXII |pages=361–364 |number=7}}</ref> Z rezultatom na slednjem je postala prva ženska v zgodovini, ki je izpolnila normo za naziv velemojstrice{{sfn|Soltis|2014|p=347}} in prva ženska z zmago na elitnem turnirju.<ref>{{cite magazine |last=Benko |first=Pal |title=Chiburdanidze vs. Gaprindashvili, Match of the Century |magazine=Chess Life & Review |page=15 |date=January 1979}}</ref><ref>{{cite book |last=Graham |first=John |title=Women in Chess: Players of the Modern Age |url=https://archive.org/details/womeninchessplay00grah/page/n7/mode/2up |publisher=McFarland |date=1987 |pages=32–35 |isbn=9780899502328}}</ref> Na seji kongresa FIDE leta 1978 so ji podelili naziv velemojstice, kljub temu, da so pravila formalno zahtevala tri norme s skupno 24 igrami (na turnirjih v Sandomierzu in Dortmundu ji je do norme vsakič zmanjkalo pol točke).{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Istega leta ji je naziv svetovne prvakinje odvzela še ena Gruzijka, takrat sedemnajstletna [[Maja Čiburdanidze]].{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} == Kasnejša kariera == [[File:Nona Gaprindashvili (Schacholympiade Luzern 1982).jpg|thumb|left|Gaprindašvili leta 1982]] Gaprindašvili je zastopala Sovjetsko zvezo na vseh [[Šahovska olimpijada#Ženske olimpijade|ženskih šahovskih olimpijadah]] v obdobju 1963–1990, leta 1992 pa tokrat samostojno Gruzijo.<ref name=olymp>{{Cite web |url=http://www.olimpbase.org/playersw/pbjz9lbk.html |title=Women's Chess Olympiads: Nona Gaprindashvili|website=OlimpBase.org}}</ref> Pripomogla je k dominaciji sovjetskih ekip v 1980. letih. Osvojila je 25 medalj, od tega enajst zlatih ekipnih in devet zlatih posamičnih.<ref name=":1" /> Na [[27. šahovska olimpijada|27. olimpijadi]] v [[Dubaj]]u (1986) je bila neporažena.<ref name=olymp/> Je tudi petkratna zmagovalka sovjetske ženske šahovske olimpijade (1964, 1973/74, 1981, 1983 in 1985).<ref>{{cite book |title=Шахматы. Энциклопедический Словарь |trans-title=Šah. Enciklopedični slovar |language=ru |editor-last=Karpov |editor-first=Anatolij |editor-link=Anatolij Karpov |page=77 |date=1990 |publisher=[[Sovjetska enciklopedija]] |isbn=5-85270-005-3}}</ref> Njen najvišji [[Rating ELO|rating FIDE]] je bil 2495 julija 1987.<ref>{{cite web |title=FIDE rating history: Gaprindashvili, Nona |url=https://www.olimpbase.org/Elo/player/Gaprindashvili,%20Nona.html |access-date=2023-10-04 |website=OlimpBase.org}}</ref> Trenirala je več vidnih mladih šahistk, med njimi [[Ana Matnadze|Ano Matnadze]] in [[Tea Lanchava|Teo Lanchava]].{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Leta 2022 je osvojila svoj osmi turnir za seniorke.<ref>{{Cite web |title=Georgian chess legend Nona Gaprindashvili wins her 8th World Senior Chess Championship |url=https://agenda.ge/en/news/2022/4611 |access-date=2023-09-21 |website=Agenda.ge}}</ref> Poleg šaha je bila aktivna tudi v politiki, kot poslanka gruzinskega Vrhovnega Sovjeta, nato pa v letih 1989–1996 predsednica nacionalne olimpijskega komiteja. Leta 2002 se je udeležila protestov proti takratnemu predsedniku [[Eduard Ševardnadze|Eduardu Ševardnadzeju]].<ref name=":0" /> Nato je bila aktivna v Ljudskem zboru, opozicijskem gibanju proti predsedniku [[Miheil Saakašvili|Miheilu Saakašviliju]], udeležena tudi v [[protesti v Gruziji (2011)|množičnih protestih leta 2011]].<ref name=":0" /><ref>{{cite news |title=Georgia Protests: One Demonstration, With Many Interpretations |url=https://www.rferl.org/a/georgia_saakashvili_protests_ouster_russia_tbilisi/24183873.html |website=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=24 May 2011 |access-date=21 September 2023}}</ref> == Priznanja == Leta 2013 je bila sprejeta v svetovni šahovski hram slavnih.<ref>{{cite web |url=https://worldchesshof.org/hof-inductee/nona-gaprindashvili |title=Nona Gaprindashvili|website=[[World Chess Hall of Fame]]|date=23 March 2017 }}</ref> Dve leti kasneje ji je takratni predsednik Gruzije [[Giorgi Margvelašvili]] podelil predsedniški red odličnosti za »izjemen prispevek državi in narodu« ter »zastopanje Gruzije na mednarodni ravni«.<ref name=":1">{{cite web |title=Order of Excellence to Nona Gaprindashvili |url=http://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9307-order-of-excellence-to-nona-gaprindashvili.html |website=FIDE|access-date=29 December 2015|archive-date=13 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161113221516/http://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9307-order-of-excellence-to-nona-gaprindashvili.html/ |url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je bila ob Nani Aleksandria, Maji Čiburdanidze in [[Nana Ioseliani|Nani Joseliani]] predstavljena v dokumentarnem filmu ''Slava kraljici!''<ref>{{navedi splet |title=Slava kraljici |website=Sigledal |url=https://veza.sigledal.org/dogodek/slava-kraljici-e |access-date=2026-03-29}}</ref> Navdihnila je tudi [[Netflix]]ovo dramsko miniserijo ''[[Damin gambit (miniserija)|Damin gambit]]'',<ref>{{cite book |last1=Bilen |first1=Eren |last2=Matros |first2=Alexander |title=Encyclopedia of Heroism Studies |publisher=Springer |year=2023 |isbn=978-3-031-17125-3 |chapter=Superstar Effect}}</ref> v kateri pa je napačno navedena kot ruska šahistka, ki ni nikoli tekmovala proti moškim,{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} čeprav je do takrat igrala z mnogimi, vključno z 10 velemojstri.<ref>{{cite web |url=https://perlenvombodensee.de/2021/09/17/sexistisch-und-herabsetzend-exweltmeisterin-verklagt-netflix/ |title="Sexistisch und herabsetzend": Exweltmeisterin verklagt Netflix |trans-title="Sexist and degrading": Former world champion sues Netflix |last=Schormann |first=Conrad |date=17 September 2021 |website=Perlen vom Bodensee |language=de}}</ref> V odziv je vložila tožbo proti Netflixu zaradi obrekovanja in blatenja dobrega imena.<ref>{{cite news |last=Stevens |first=Matt |date=16 September 2021 |title=A Chess Pioneer Sues, Saying She Was Slighted in 'The Queen's Gambit' |newspaper=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2021/09/16/arts/television/queens-gambit-lawsuit.html |access-date=2 February 2022}}</ref> Leta 2022 se je s studiem izvensodno pogodila.<ref>{{cite web |date=6 September 2022 |title=Netflix Settles 'Queen's Gambit' Defamation Suit Brought by Georgian Chess Grandmaster |url=https://variety.com/2022/tv/news/netflix-queens-gambit-lawsuit-settlement-nona-gaprindashvili-1235361680/ |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Shahade |first=Jennifer |title=Chess Queens: The True Story of a Chess Champion and the Greatest Female Players of All Time |publisher=Hodder & Stoughton |year=2022 |isbn=9781399701402}} * {{navedi knjigo | last=Soltis | first=Andrew | year=2014 | title=Soviet Chess 1917–1991 | publisher=McFarland |isbn=978-0-7864-9758-4}} == Glej tudi == * [[Seznam gruzinskih šahistov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nona Gaprindashvili}} *{{FIDE}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaprindašvili, Nona}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Gruzinski šahisti]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] 3corogo5g9ta8rcs78zgdjjhudiq37m 0 600098 6654086 6653359 2026-04-01T02:50:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Čečeni | native_name = {{lang|ce|Нохчий}}<br />{{transliteration|ce|Noxçiy}} | image = Chechens. XIX century (cropped).jpg | caption = Čečeni v Gruziji nosijo tradicionalna oblačila, vključno s čoho (1870. leta) | population = 2,2 milijona<ref>Ocena iz raziskave novembra 2024</ref> | popplace = | region1 = [[Čečenija]] | pop1 = 1.456.792<ref name="census">[https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Frosstat.gov.ru%2Fstorage%2Fmediabank%2FTom5_tab1_VPN-2020.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK Russian Census of 2021] {{in lang|ru}}</ref> | region2 = [[Dagestan]] | pop3 = 99.320<ref name="census"/> | region4 = [[Rostovska oblast]] | pop4 = 14.316<ref name="census"/> | region5 = [[Stavropolski kraj]] | pop5 = 13.779<ref name="census"/> | region6 = [[Ingušetija]] | pop6 = 12.240<ref name="census"/> | region7 = [[Moskovska oblast]] | pop7 = 11.491<ref name="census"/> | region8 = [[Volgograjska oblast]] | pop8 = 8.038<ref name="census"/> | region9 = [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje|Hanti-Manseti]] | pop9 = 7.085<ref name="census"/> | region10 = [[Astrahanska oblast]] | pop10 = 6.873<ref name="census"/> | region11 = [[Saratovska oblast]] | pop11 = 5.748<ref name="census"/> | region12 = [[Evropska unija]] | pop12 = 130.000<ref name="Chechen Exiles">[https://www.rferl.org/content/As_Hit_Men_Strike_Concern_Grows_Among_Chechen_Exiles/1508931.html As Hit Men Strike, Concern Grows Among Chechen Exiles], RFE/RL, March 12, 2009</ref> | region13 = [[Turčija]] | pop13 = 100.000<ref name="host">[https://belfercenter.ksg.harvard.edu/publication/12785/chechens_in_the_middle_east.html Chechens in the Middle East: Between Original and Host Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722061015/http://belfercenter.ksg.harvard.edu/publication/12785/chechens_in_the_middle_east.html|date=2011-07-22}}, Event Report, Caspian Studies Program</ref><ref>Kristiina Markkanen: [https://www.hs.fi/english/article/Chechen+refugee+came+to+Finland+via+Baku+and+Istanbul/1135246619648 Chechen refugee came to Finland via Baku and Istanbul] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111121195649/http://www.hs.fi/english/article/Chechen+refugee+came+to+Finland+via+Baku+and+Istanbul/1135246619648|date=2011-11-21}}</ref> | region14 = [[Kazahstan]] | pop14 = 33.557<ref>{{cite web|url=https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT464825|title=Итоги Национальной переписи населения 2021 года в Республике Казахстан|website=stat.gov.kz|access-date=2022-09-02|archive-date=2022-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220902140633/https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT464825|url-status=dead}}</ref> | region15 = [[Irak]] | pop15 = 14.000<ref>{{cite journal|author1=Ahmet Katav|author2=Bilgay Duman|title=Iraqi Circassians (Chechens, Dagestanis, Adyghes)|journal=ORSAM Reports|date=November 2012|issue=134|url=http://www.orsam.org.tr/en/enUploads/Article/Files/20121116_134ingtum.pdf|access-date=15 April 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130403142200/http://www.orsam.org.tr/en/enUploads/Article/Files/20121116_134ingtum.pdf|archive-date=3 April 2013}}</ref> | region16 = [[Jordanija]] | pop16 = 12.000–30.000<ref>{{cite web|url=http://reliefweb.int/report/russian-federation/jordan-willing-assist-chechnya-king|title=Jordan willing to assist Chechnya – King|website=Reliefweb.int|date=2007-08-28|access-date=2013-04-20}}</ref> | region17 = [[Norveška]] | pop17 = 10.000<ref>{{cite web | url=https://www.vg.no/nyheter/i/q50Ro/en-av-aatte-norske-fremmedkrigere-fra-nord-kaukasus | title=Én av åtte «norske» fremmedkrigere fra Nord-Kaukasus | date=20 August 2015 }}</ref> | region18 = [[Sirija]] | pop18 = 6.000–35.000<ref name=Jaimoukha>{{citation |last=Jaimoukha|first=Amjad M.|year=2008|chapter=Syria|title=The Chechens: A Handbook|page=232|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-32328-4}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rferl.org/content/circassian-ossetian-chechen-minorities-solicit-russian-help-to-leave-syria/24674280.html|title=Circassian, Ossetian, Chechen Minorities Solicit Russian Help To Leave Syria|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=12 August 2012 |access-date=2013-04-20}}</ref> | region19 = [[Gruzija]] | pop19 = 5.829 (vključno s Kisti)<ref name="etn">{{Cite web | url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm | title=Ethnic composition of Georgia 2014| access-date=2024-06-13 | work=Population Statistics Eastern Europe and former USSR | language=en }}</ref> | region20 = [[Azerbajdžan]] | pop20 = 5.300<ref>{{Cite web |last=Project |first=Joshua |title=Chechen in Azerbaijan |url=https://joshuaproject.net/people_groups/11317/AJ |access-date=2024-12-08 |website=joshuaproject.net |language=en}}</ref> | region21 = [[Egipt]] | pop21 = 5.000<ref name="host"/> | region22 = [[Ukrajina]] | pop22 = 2.877<ref>{{cite web|url=http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=About number and composition population of Ukraine by data All-Ukrainian census of the population 2001|work=Ukraine Census 2001|publisher=State Statistics Committee of Ukraine|access-date=17 January 2012}}</ref> | region23 = [[Združeni arabski emirati]] | pop23 = 2.000–3.000<ref name=exodus>Chechnya's Exodus to Europe, North Caucasus Weekly Volume: 9 Issue: 3, The Jamestown Foundation, January 24, 2008</ref> | region24 = [[Kirgizistan]] | pop24 = 1.709<ref>{{Cite web|url=https://www.stat.gov.kg/ru/opendata/category/312/|title=Национальный состав населения (оценка на начало года, человек)|website=Национальный статистический комитет Кыргызской Республики|access-date=2020-10-19}}</ref> | region25 = [[Finska]] | pop25 = 891<ref>{{cite web | url=https://pxdata.stat.fi/PxWeb/pxweb/en/StatFin/StatFin__vaerak/statfin_vaerak_pxt_11rs.px/ | title=Population 31.12. By Origin, Background country, Language, Year, Age, Sex and Information | work=PxWeb }}</ref> | region26 = [[Združene države Amerike|ZDA]] | pop26 = 250–1.000<ref>{{cite news|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2013/04/19/the-chechens-in-america-why-they-re-here-and-who-they-are.html|title=The Chechens in America: Why They're Here and Who They Are|author=Andrew Meier|newspaper=The Daily Beast|date=April 19, 2013|access-date=April 30, 2013}}</ref> | region27 = [[Latvija]] | pop27 = 136–189 | ref27 = <ref>{{Cite web|url=https://data.stat.gov.lv/pxweb/en/OSP_PUB/START__POP__IR__IRE/IRE010/table/tableViewLayout1/|title=Population by ethnicity at the beginning of year – Time period and Ethnicity &#124; National Statistical System of Latvia |website=data.stat.gov.lv}}</ref><ref>[https://www.pmlp.gov.lv/lv/media/9756/download?attachment Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības, 01.01.2023. – PMLP]</ref> | rels = [[Sunitizem|sunitski islam]] | langs = [[čečenščina]] | related = drugi Nahi, Inguši in Bati }} '''Čečeni''' ({{langx|ce|Нохчий}}, {{transliteration|ce|Noxçiy}}, staročečensko: Нахчой, ''Naxçoy''),<ref>{{Cite web |title=Chechen {{!}} people {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Chechen-people |access-date=2025-04-20 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> zgodovinsko znani tudi kot Kisti in Durdzuki,<ref name="ReferenceA">{{Cite book|last=Jaimoukha|first=Amjad|title=The Chechens}}</ref> so severovzhodnokavkaška etnična skupina Nahov, ki izvira s severnega [[Kavkaz]]a.<ref name="NatlGeoAtlas">{{Cite book|title=National Geographic Atlas of the World|publisher=[[National Geographic Society|National Geographic]]|year=1999|isbn=978-0-7922-7528-2|edition=7th|location=Washington, DC}} "Europe" (pp. 68–69); "Asia", str. 90–91</ref> So največja etnična skupina v regiji.<ref name="gwu.edu">"Russian Census of 2021"</ref> Velika večina Čečenov je [[Muslimani|muslimanov]]<ref name="gwu.edu"/> in živi v [[Čečenija|Čečeniji]], avtonomni republiki znotraj [[Rusija|Ruske federacije]]. Severni Kavkaz je bil skozi zgodovino večkrat napaden. Njegov izoliran teren in strateška pomembnost, ki so jo tujci pripisovali območjem, naseljenim s Čečeni, sta veliko prispevala k etosu čečenske skupnosti in oblikovala njen nacionalni značaj. Čečenska družba je v veliki meri [[Egalitarizem|egalitarna]] in organizirana okoli plemenskih avtonomnih lokalnih klanov, imenovanih ''tejpi''. Klani so neformalno organiziranih v ohlapne konfederacije, imenovane ''tukhumi''. ==Ime== ===Čečeni=== Po ljudskem izročilu ruski izraz Čečeni (rusko: Чеченцы, Čečenci) izvira iz osrednje Čečenije, kjer se je več pomembnih vasi in mest imenovalo Čečen ali podobno. Mednje spadajo Čečan, Nana-Čeča (dobesedno Mati Čeča) in Joh Čečen (Velika Čečena).<ref>{{cite web|url=https://proza.ru/2020/04/28/198|title=Миграционные и урбанизационные процессы в ходе ста (Амин Тесаев) / Проза.ру|website=proza.ru}}</ref> Ime Čečen se je v ruskih virih pojavilo konec 16. stoletja kot Čačana in se je nanašalo na posest čečenskega kneza Šiha Murze.<ref>{{cite web |title=декларация |url=http://orsthoy.ru/images/knigi/%D0%B4%D0%B5%D0%BA%D0%BB%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F0003.pdf |website=orsthoy.ru |access-date=25 November 2022 |language=ru |date=February 1951}}</ref> Etimologija je nohčanskega izvora in izhaja iz besede 'če' (znotraj), ki je dodana pripona '-ča/čan'. Izraz bi se lahko prevedlo kot 'znotraj ozemlja'. Vse vasi in mesta z imenom Čečan so bile na čečanskih (čečenskih) ravnicah v sodobni osrednji [[Čečenija|Čečeniji]].<ref>{{cite web|url=http://drevlit.ru/docs/kavkaz/XVI/Russ_Chech_otn/21-40/35.php|title=РУССКО-ЧЕЧЕНСКИЕ ОТНОШЕНИЯ ВТОРАЯ ПОЛОВИНА XVI-XVII в. DrevLit.Ru – библиотека древних рукописей|website=drevlit.ru}}</ref><ref name="ignorik.ru">{{cite web|url=https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|title="Вайнахи и аланы" Руслан Арсанукаев о происхождении названий и самоназваний Чеченцев и Ингушей|website=ignorik.ru|access-date=2020-11-06|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124230851/https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|url-status=dead}}</ref> Ime Čečeni je eksoetnonim, ki je v gruzijsko in zahodnoevropsko etnonimno tradicijo vstopil prek [[ruščina|ruskega jezika]] v 18. stoletju.<ref>{{Cite book |last=Волкова |title=Этнонимы и племенные названия Северного Кавказа |publisher=Наука |pages=144 |language=ru |trans-title=Ethnonyms and tribal names of the North Caucasus}}</ref> Od sredine 19. stoletja do prvih let sovjetske države so nekateri raziskovalci vse Čečene in [[Ingušetija|Inguše]] združevali pod imenom Čečeni.<ref>{{Cite book|last=Берже |title=Чечня и чеченцы / Подгот. текста и предисл. Я. З. Ахмадова и И. Б. Мунаева, ред. Е. А. Куприянова. |pages=112 |language=ru |trans-title=Chechnya and Chechens. Ja. Z. Akhmadova and I. B. Munayeva, ed. E. A. Kuprianova.}}</ref><ref>{{Cite book |last=Далгат |title=Родовой быт и обычное право чеченцев и ингушей |pages=382 |trans-title=Ancestral life and customary law of Chechens and Ingush}}</ref> V sodobni znanosti se za to skupnost uporablja drugo ime – Nohči. ===Nohči=== Izraz Čečan/Čečen so Čečeni uporabljali za označevanje osrednje Čečenije, sami sebe pa so imenovali Nahči (višavska narečja) ali Nohči (nižinska narečja). Najstarejša omemba Nahčev je iz leta 1310, ko je gruzijski patriarh Ciril Donauri med [[Tušeti]], [[Avari]] in številnimi drugimi severovzhodnimi kavkaškimi narodi omenil tudi Nahče.<ref>{{Cite book|last=Janashvili|first=M.|url=https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/222957/1/Izvestia_Gruzinskix_Letopisei.pdf|title=История грузинских летописей и историков о Северном Кавказе и России. Вып. 22.|year=1897|location=Tiflis|language=ru}}</ref> Izraz Nahči so mnogi sovjetski in sodobni zgodovinarji povezali tudi z mestom Nahičevan in Nahčamatjani, ki so omenjeni kot eno od ljudstev Sarmatije v armenskem delu ''[[Ašharacujc]]'' iz 7. stoletja. Zgodovinarka N. Volkova meni, da je slednja povezava malo verjetna, in trdi, da bi se izraz Nahčmatjan lahko nanašal na sarmatske Laksamate, omenjene v [[Ptolemaj]]evi ''Geografiji''. Slednji nimajo nobene povezave s Čečečni.<ref name="source1">{{cite web|title="Вайнахи и аланы" Руслан Арсанукаев о происхождении названий и самоназваний Чеченцев и Ингушей|url=https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|access-date=2020-11-06|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124230851/https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite book|last=Volkova|first=N. G.|url=https://books.google.com/books?id=aqoNAQAAIAAJ|title=Этнонимы и племенные названия Северного Кавказа|publisher=Nauka|year=1973|location=Moscow|pages=134–135|language=ru|trans-title=Ethnonyms and tribal names of the North Caucasus}}</ref> Čečenski rokopisi v arabščini iz zgodnjih 20. let 19. stoletja kot domovino vseh Nahčev omenjajo Nahčuvan v bližini današnjega Kağizmana v Turčiji. Besedo Nahči lahko razumemo tudi kot zloženko besed 'nah' ('ljudstvo') in 'čuo' ('ozemlje').<ref name="ignorik.ru"/><ref>{{cite web|url=https://chechenlaw.ru/?p=817|title = Предание о происхождении чеченцев| date=18 February 2017 }}</ref> ==Geografija in diaspora== [[Slika:Kezenoyam 3.jpg|thumb|250px|Jezero Kezenojam, Čečenija]] [[Slika:Хой б1ов тера.jpg|thumb|250px|Hoj, Čečenija]] Čečeni so večinski prebivalci [[Čečenija|Čečenije]].{{sfn|Plaetschke|1929|p=}} Veliko Čečenov živi tudi v drugih delih Rusije, zlasti v Auhu, delu današnjega [[Dagestan]]a, [[Ingušetija|Ingušetiji]] in [[Moskva|Moskvi]]. Zunaj Rusije so velike diaspore Čečenov v [[Kazahstan]]u, [[Turčija|Turčiji]] in arabskih državah, zlasti v [[Jordanija|Jordaniji]] in [[Irak]]u. Čečeni Turčiji, Iraku in Jordaniji so večinoma potomci družin, ki so morale zapustiti Čečenijo med rusko kavkaško vojno, ki je leta 1859 privedla do priključitve Čečenije k Ruskemu carstvu, in prisilne preselitve Čečenov iz Tereške oblasti v Osmansko cesarstvo leta 1865.{{sfn|Hamed-Troyansky|2024|p=40, 74}} Tisti v Kazahstanu izvirajo iz etničnega čiščenja, ki sta ga leta 1944 izvedla [[Josif Stalin]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Zaradi nedavnih čečenskih vojn, zlasti v valu izseljevanja na Zahod po letu 2002, se je v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in drugod naselilo več deset tisoč čečenskih beguncev.<ref>Chechnya's Exodus to Europe, ''North Caucasus Weekly'' Volume: 9 Issue: 3, The Jamestown Foundation, January 24, 2008</ref> ==Zgodovina== ===Prazgodovina in izvor=== [[Slika:Зумсой._1906_год.jpg|link=https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%B9%D0%BB:%D0%97%D1%83%D0%BC%D1%81%D0%BE%D0%B9._1906_%D0%B3%D0%BE%D0%B4.jpg|thumb|320x320px|Čečenski starešine iz klana (''tajp'') Zumsoj]] Čečeni so eno od ljudstev Nahov, ki so od prazgodovine živel v visokogorju severnega Kavkaza.<ref name="src-h.slav.hokudai.ac.jp">{{cite web|url=http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/Proceed97/Arutiunov5.html|title=ETHNICITY AND CONFLICT IN THE CAUCASUS(5)|website=Src-h.slav.hokudai.ac.jp|access-date=17 October 2018}}</ref> Arheološke najdbe dokazujejo zgodovinsko kontinuiteto, ki sega do leta 3000 pr. n. št.<ref name="auto">{{cite journal|title=Peering Into the Past, With Words|first=Bernice|last=Wuethrich|date=19 May 2000|journal=Science|volume=288|issue=5469|page=1158|doi=10.1126/science.288.5469.1158|s2cid=82205296}}</ref><ref name="src-h.slav.hokudai.ac.jp"/> Obstajajo tudi dokazi, da so se njihovi predniki tja preselili iz [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] v obdobju okoli 10.000–8.000 pr. n. št.<ref name="auto" /> Razprava o njihovem izvoru je prepletena z razpravo o skrivnostnem izvoru nahanskih ljudstev kot celote. Edina tri preživela nahanska ljudstva so Čečeni, Inguši in Bati, za katere znanstveniki menijo, da so ostanki nekoč velike družine ljudstev. Domneva se, da so Čečeni potomci prvotnih naseljencev severnega in južnega Kavkaza.<ref name="autogenerated1">{{cite journal|author=Bernice Wuethrich|date=19 May 2000|title=Peering Into the Past, With Words|url=https://www.science.org/doi/full/10.1126/science.288.5469.1158|journal=Science|volume=288|issue=5469|page=1158|doi=10.1126/science.288.5469.1158|s2cid=82205296|url-access=subscription}}</ref><ref name="berkeley">{{cite web|author=Johanna Nichols|author-link=|date=February 1997|title=The Ingush (with notes on the Chechen): Background information|url=http://ingush.berkeley.edu:7012/ingush_people.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080311090332/http://ingush.berkeley.edu:7012/ingush_people.html|archive-date=March 11, 2008|access-date=2007-02-10|work=[[University of California, Berkeley]]}}</ref> ===Antika=== Prednike sodobnih Čečenov in Ingušev so imenovali Durdzuki. Po ''[[Gruzijske kronike|Gruzijskih kronikah]]'' je svetopisemski Targamos [Togarma] pred svojo smrtjo razdelil državo med svoje sinove. Sin Kavkas [Kavkaz] je dobil osrednji Kavkaz in ustvaril čečenska plemena. Njegov potomec Durdzuk, ki se je naselil v goratem območju in se je kasneje po njem imenovala Dzurdzuketija, je v 4. in 3. stoletju pr. n. št. ustanovil močno državo.<ref>{{Cite book|last=Jaimoukha|first=Amjad|url=http://dx.doi.org/10.4324/9780203356432|title=The Chechens|date=2004-11-10|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-35643-2|location=|page=31|doi=10.4324/9780203356432}}</ref> Med čečenskimi klani je bil v regiji Itum-Kale v Čečeniji klan Zurzakoj, povezan z etnonimom Dzurdzuk. Gruzijski zgodovinar Giorgi Melikišvili je trdil, da dokazi o naselitvi Nahov na območjih Južnega Kavkaza ne izključujejo možnosti, da so živeli tudi na Severnem Kavkazu.<ref>Jaimoukha, Amjad. The Chechens: A Handbook. str. 24</ref> Država Durdzuketi je omenjena že v 4. stoletju pr. n. št.<ref name="ReferenceA" /> Armenske kronike omenjajo, da so Durdzuki v 1. tisočletju pr. n. št. premagali [[Skiti|Skite]] in postali pomembna sila v regiji.<ref name="ReferenceA" /> Vajnahi na vzhodu so bili povezani z [[Gruzija|Gruzijo]], medtem ko se je Malško kraljestvo na zahodu oziralo proti novemu grškemu [[Bosporsko kraljestvo|Bosporskemu kraljestvu]] na obali [[Črno morje|Črnega morja]], a je morda imelo stike tudi z Gruzijo.<ref name="ReferenceA" /> Po legendi se je Adermalh, vladar kraljestva Malh, leta 480 pr. n. št. poročil s hčerko bosporskega kralja.<ref name="ReferenceA" /> Malhi so bili ena od čečenskih tukhumov - plemenskih zvez.<ref>Крупнов Е. И. Древности Чечено-Ингушетии. Изд-во Академии наук СССР, 1963. str. 256</ref><ref>Натаев Сайпуди Альвиевич. ПРОБЛЕМА ЭТНОТЕРРИТОРИАЛЬНОЙ СТРУКТУРЫ ЧЕЧНИ В XVIII–XIX ВВ. В ИСТОРИЧЕСКОЙ ЛИТЕРАТУРЕ.</ref><ref>Марковин В. И. «В ущельях Аргуна и Фортанги». Москва, 1965. str. 71</ref><ref>Мамакаев М. «Чеченский тайп в период его разложения». Грозный, 1973.</ref><ref>Шавхелишвили А. И. «Грузино-чечено-ингушские взаимоотношения». Тбилиси, 1992. str. 65, 72</ref><ref>Пиотровский Б. Б. История народов Северного Кавказа с древнейших времен до конца XVIII в. Наука, 1988. str. 239</ref><ref>Н. Г. Волкова. Этнический состав населения Северного Кавказа в XVIII-начале XX века — Москва: Наука, 1974. str. 169</ref> ===Srednji vek=== V srednjem veku so v nižavju Čečenije prevladovali [[Hazari]] in nato [[Alani]]. Lokalna kultura je bila tudi pod gruzijskim vplivom in nekateri Čečeni so se spreobrnili v vzhodno pravoslavno vero. [[Islam]] se je med Čečeni postopoma širil že od 14. stoletja,<ref>{{Cite web |title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga {{!}} Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga |access-date=2022-03-10 |website=www.encyclopedia.com}}</ref><ref>{{Cite book|title=Encyclopedia of the World's Minorities|publisher=Routledge|year=2005|isbn=1-57958-468-3|editor-last=Skutsch|editor-first=Carl|location=New York|page=280}}</ref> vendar so se čečenska poganska verovanja ohranila vse do 19. stoletja. Družba je bila organizirana po [[Fevdalizem|fevdalnih]] načelih. Čečenijo so v 13. opustošili vpadi [[Mongolsko cesarstvo|Mongolov]] in v 13. stoletju vpadi [[Timurlenk]]ovih vojsk.<ref>Jaimoukha, str. 33–34</ref><ref>Dunlop, str. 3</ref> Mongolski vpadi so se ohranili v čečenskih ljudskih pripovedkah, ki so pogosto povezane z vojaškimi poročili o alansko-dzurdzuških vojnah proti Mongolom. Po zapisih misijonarja [[Giovanni da Pian del Carpine|Giovannija da Pian del Carpineja]] se je del Alanov 12 let uspešno upiral mongolskemu obleganju gora:<ref>{{Cite journal|last=Tesaev|first=Amin|date=2020|title=К личности и борьбе чеченского героя идига (1238–1250 гг.)|journal=}}</ref> : ''"Ko (Mongoli) začnejo osvajati trdnjavo, jo osvajajo več let, kot se to dogaja danes z eno od fora v deželi Alanov. Verjamemo, da jo osvajajo že dvanajst let in da so (Alani) pogumno nasprotovali ter ubili veliko Tatarov, vključno s številnimi plemiči."'' : — Giovanni da Pian del Carpine, poročilo iz leta 1250 Tega dvanajstletnega obleganja ni mogoče najti v nobenem drugem poročilu. Ruski zgodovinar A. I. Krasnov to bitko povezuje z dvema čečenskima ljudskima pripovedkama, ki ju je zapisal leta 1967. Pripovedki govorita o starem lovcu po imenu Idig, ki je s svojimi tovariši 12 let branil goro Dakuoh pred Tatari-Mongoli. Krasnov je poročal tudi o tem, da je v bližini gore, kjer se je bitka odvijala, našel več puščičnih konic in sulic iz 13. stoletja.<ref>{{Cite journal|last=Krasnov|first=A.I|title=Копье Тебулос-Мта|journal=Вокруг Света|volume=9|page=29}}</ref> : ''"Naslednje leto, z nastopom poletja, so sovražne horde znova prišle, da bi uničile gorjane. Toda tudi letos jim ni uspelo zavzeti gore, na kateri so se naselili pogumni Čečeni. Bitka je trajala dvanajst let. Glavno bogastvo Čečenov, živino, so sovražniki ukradli. Utrujeni od dolgih let težkega boja so Čečeni verjeli zagotovilom sovražnika o milosti, sestopili z gore, toda mongolsko-tatarski ljudje so večino zahrbtno pobili, preostale pa so odpeljali v suženjstvo. Tej usodi so se izognili le Idig in nekaj njegovih spremljevalcev, ki niso zaupali nomadom in so ostali na gori. Po 12 letih obleganja jim je uspelo pobegniti in zapustiti goro Dakuoh."'' : — Amin Tesaev, ''Legenda in boj čečenskega junaka Idiga'' (1238–1250) [[Slika:Tschetschenze.jpg|thumb|left|upright|Čečenski vojak]] Timurlenkovi vdori na Kavkaz v poznem 14. stoletju so še posebej prizadeli čečensko kraljestvo Simsir, ki je bilo zaveznik [[Zlata horda|Zlate horde]] in protitimuridsko. Njegov voditelj Gajur kan je med bitko pri reki Terek podpiral kana [[Toktamiš]]a.<ref>{{Cite journal|last=Tesaev|first=Amin|date=2018|title=Симсим|journal=Рефлексия|volume=2|pages=61–67}}</ref> Čečeni so bili eno od redkih ljudstev, ki so se uspešno uprla Mongolom in se branila pred njihovimi vdori. Upor je imel visoko ceno, saj so bile njihove države popolnoma uničene. Ti dogodki so bili ključni za oblikovanje čečenske narodnosti in njihove vojaško usmerjene ter klanovsko zasnovane družbe.<ref name="Minahan2000">{{cite book|last=Minahan|first=James|title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups|url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC&pg=PA168|year=2000|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30984-7|page=168}}</ref> ===Zgodnji novi vek=== Kavkaz je bil pomembno konkurenčno ozemlje za sosednji rivalski cesarstvi: osmansko in perzijsko ([[Safavidi]], [[Afšaridi]], [[Kadžari]]). Od leta 1555 in zlasti od leta 1639 do prve polovice 19. stoletja sta si Kavkaz delili prav ti dve sili, pri čemer so Osmani prevladovali v zahodni [[Gruzija|Gruziji]]. Večino Kavkaza je obvladovala Perzija, in sicer vzhodno Gruzijo, južni [[Dagestan]], [[Azerbajdžan]] in [[Armenija|Armenijo]].<ref name="books.google.nl">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5MOYzS3IDTQC&q=Caucasus+divided+between+persia+and+turkey&pg=PA272|title=Conflict and Security in Central Asia and the Caucasus|first=Hooman|last=Peimani|date=17 October 2018|publisher=ABC-CLIO|access-date=17 October 2018|via=Google Books|isbn=978-1-59884-054-4}}</ref> Čečeni niso bili nikoli pod popolno oblastjo nobenega cesarstva. Ko se je Rusija v 16. stoletju počasi širila proti jugu, so spopadi med Čečeni in Rusi postali pogostejši. V boje za oblast na Kavkazu se je vključilo tudi Rusko carstvo. V teh turbulentnih časih so bili Čečeni organizirani v polneodvisne klane, ki so bili zvesti Narodnemu svetu (Mehk-Khel). Narodni svet je bil odgovoren za imenovanje vladarja naroda (Mehk-Da). V zgodnjem novem veku so vladali Aldaman Geza, Tinavin-Visa, Zok-Kant in drugi. Zaradi ustrezne politike in vojaških odprav pod poveljstvom Aldamana Geze med letoma 1650 in 1670 je Čečenija ostala večinoma neodvisna od velikih imperijev tistega časa. Čečeni so z lokalnimi vladarji sklepali zavezništva proti Perziji in se hkrati borili proti prodiranju Rusov. Ena od znanih bitk je bila bitka pri Hačari med Gezo in rivalskim [[Avarski kanat|Avarskim kanatom]], ki je poskušal prevzeti oblast nad Čečenijo.<ref>{{cite web|url=https://proza.ru/2019/12/30/99|title=Гази Алдамов, или Алдаман ГIеза, воевода и предвод (Амин Тесаев) / Проза.ру|website=proza.ru}}</ref> Ko se je Rusija odločila povečati svoj politični vpliv na Kavkazu in ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]] na račun Safavidske Perzije, je [[Peter Veliki]] začel rusko-perzijsko vojno, v kateri je Rusiji uspelo za več let zavzeti velik del Kavkaza. Konflikt je pomenil tudi prvo vojaško soočanje imperialne Rusije s Čečeni.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=IGj4B1rdcu0C&q=russo+persian+war+1722+vainakh&pg=PA53 |title=The Insurgency in Chechnya and the North Caucasus: From Gazavat to Jihad |access-date=25 December 2014 |isbn=978-0-313-38634-3 |last1=Schaefer |first1=Robert W. |year=2010 |publisher=Bloomsbury Academic }}</ref> Veliko čečensko odporniško gibanje je konec 18. stoletja vodil [[Šejk Mansur]]. [[Slika:Могила Хозы Мамаева.jpg|thumb|left|upright|Grob čečenskega vojaka iz 19. stoletja]] Konec 18. stoletja in v 19. stoletju se je Rusija v kavkaških vojnah lotila obsežnega osvajanja severnega Kavkaza. Velik del kampanje je vodil general [[Aleksej Petrovič Jermolov]], ki Čečenov še posebej maral in jih je opisal kot "drzno in nevarno ljudstvo".<ref>Dunlop, str. 14</ref> Jermolov, jezen zaradi čečenskih napadov, se je zatekel k brutalni politiki "požgane zemlje" in deportacij. Leta 1818 je ustanovil tudi trdnjavo [[Grozni]], kjer je danes glavno mesto Čečenije. Čečenski odpor proti ruski oblasti je dosegel vrhunec pod vodstvom dagestanskega [[Imam Šamil|Imama Šamila]]. Čečeni so bili dokončno poraženi leta 1861 po krvavi vojni, ki je trajala desetletja in v kateri so izgubili večino svojega prebivalstva. <ref>Jaimoukha, str. 50</ref> Posledično se je veliko Čečenov izselilo ali je bilo prisilno deportiranih v Osmansko cesarstvo.<ref name="nichols">Johanna Nichols. [http://iseees.berkeley.edu/articles/nichols_1995-chechen.pdf ''Who are the Chechens?''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060915080123/http://socrates.berkeley.edu/~bsp/caucasus/articles/nichols_1995-chechen.pdf |date=2006-09-15 }}. Arhivirano 15. septembra 2006</ref><ref>Dunlop, str. 29ff</ref><ref>Jaimoukha, str. 50</ref> ===Devetnajsto in dvajseto stoletje=== [[Slika:RIAN archive 908389 Victory Day parade in Russian Regions.jpg|thumb|upright|Čečenski veterani Velike domovinske vojne]] V letih 1865–1866 in 1877, med rusko državljansko vojno in drugo svetovno vojno je bilo več čečenskih uporov proti ruski/sovjetski oblasti, pa tudi nenasilnega odpora proti rusifikaciji ter kolektivizaciji in protireligijskim kampanjam Sovjetske zveze. Leta 1944 je sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] ukazal množično deportacijo vseh Čečenov in več drugih ljudstev s Kavkaza v Kazahstansko in Kirgiško SSR. Čečenska republika je bila ukinjena. V tem procesu je umrla vsaj četrtina, morda celo polovica, celotnega čečenskega prebivalstva, čečenska kultura in zgodovinski zapisi pa so bili močno prizadeti.<ref name="nichols" /><ref>Jaimoukha, str. 58</ref><ref>Dunlop, Chapter 2 "Soviet Genocide", str. 70–71</ref> Leta 1956 so bili Čečeni "rehabilitirani" in so se lahko naslednje leto vrnili domov, vendar so izgubili svoje gospodarske vire in državljanske pravice ter so bili pod sovjetsko in postsovjetsko vlado tarča tako uradne kot neuradne diskriminacije.<ref name="nichols" /><ref>Jaimoukha, str. 60</ref> Čečenski poskusi ponovne pridobitve neodvisnosti v 90. letih prejšnjega stoletja po razpadu Sovjetske zveze so privedli do prve in druge vojne z novo rusko državo, ki se je začela leta 1994. ==Jezik== Glavni jezik Čečenov je [[čečenščina]], ki spada v družino naških (severozahodnih) kavkaških jezikov. Knjižna čečenščina temelji na osrednjem nižavskem narečju. Čečenščini sorodna jezika sta inguščina, ki se govori v sosednji [[Ingušetija|Ingušetiji]], in batsbi, ki je jezik ljudstva v sosednjem delu Gruzije. Čečeni so v različnih obdobjih svoje zgodovine za pisanje uporabljali [[Gruzinska abeceda|gruzinsko]], [[Arabska pisava|arabsko]] in [[latinica|latinsko]] abecedo. Od leta 2008 je uradna pisava [[cirilica|ruska cirilica]]. Večina Čečenov, ki živijo v domovini, zlahka razume inguški jezik. Jezika nista povsem medsebojno razumljiva, vendar se Čečeni zlahka naučijo razumeti inguški jezik in obratno, če ga nekaj časa poslušajo. Leta 1989 je 73,4 % Čečenov govorilo rusko.<ref>Mikhailov, Valentin. ''Chechnya and Tatarstan''</ref> Zaradi vojn in številnih drugih razlogov, vključno s pomanjkanjem ustreznega izobraževanja, zavračanjem učenja ruskega jezika in množično razpršitvijo čečenske diaspore zaradi vojne, se število govorcev ruščina zmanjšuje. Čečeni v diaspori pogosto govorijo jezik države, v kateri živijo. Naški jeziki so podskupina severovzhodnih kavkaških jezikov in so kot taki sorodni naško-dagestanski družini jezikov, vključno z jeziki Avarov, Darginov, Lezginov, Lakov, Rutulov in drugih. Sorodnost ni tesna, kar pomeni, da so Čečeni jezikovno sorodni Avarom ali Darginom le toliko, kot so Francozi z Rusi ali Iranci. Nekateri raziskovalci namigujejo na jezikovno sorodstvo med naško-dagestanskimi jeziki in urartsko-huritskimi jeziki.<ref> Materialy po istorii SSSR. Dlya seminarskikh i prakticheskikh zanyatiy. Vyp. 1. Drevneyshiye narody i gosudarstva na territorii SSSR.». 1985. str. 7.</ref><ref> Wilhelm, Gernot (1982). Darmstadt. ISBN 3-534-08151-X.</ref><ref>«Pavlenko N.I., Kobrin V.B., Fedorov V.A. Istoriya SSSR s drevneyshikh vremen do 1861 goda. Uchebnik dlya pedagogicheskikh institutov, Moskva, Prosveshchenie. 1989. ISBN 5-09-000551-6.</ref><ref> Aleksandrova N.V., Ladynin I.A., Nemirovskiy A.A., Yakovlev V.M., Drevniy Vostok. Uchebnoye posobiye dlya vuzov. Астрель. 2008. str. 371. ISBN 978-5-17-045827-1.</ref> ==Genetika== Genetski testi Čečenov so pokazali korenine predvsem na Kavkazu in v Evropi. Študije severnokavkaške mitohondrijske DNK so pokazale tesnejšo povezavo Kavkaza z Evropo, študije kromosoma Y pa tesnejšo povezavo z Zahodno Azijo. Čečeni so sorodni z drugimi severnokavkaškimi ljudstvi, kot so Inguši, Avari in Čerkezi.<ref name="Nasidze2004">I. Nasidze, E. Y. S. Ling, D. Quinque ''et al.'', "[http://www.eva.mpg.de/genetics/pdf/Caucasus_big_paper.pdf Mitochondrial DNA and Y-Chromosome Variation in the Caucasus] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081424/http://www.eva.mpg.de/genetics/pdf/Caucasus_big_paper.pdf |date=2011-06-08 }}," ''Annals of Human Genetics'' (2004) 68: 205–221</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/8525622 |title=Mitochondrial DNA and Y-Chromosome Variation in the Caucasus |year=2004 |doi=10.1046/j.1529-8817.2004.00092.x |access-date=2022-02-28|last1=Nasidze |first1=I. |last2=Ling |first2=E. Y. S. |last3=Quinque |first3=D. |last4=Dupanloup |first4=I. |last5=Cordaux |first5=R. |last6=Rychkov |first6=S. |last7=Naumova |first7=O. |last8=Zhukova |first8=O. |last9=Sarraf-Zadegan |first9=N. |last10=Naderi |first10=G. A. |last11=Asgary |first11=S. |last12=Sardas |first12=S. |last13=Farhud |first13=D. D. |last14=Sarkisian |first14=T. |last15=Asadov |first15=C. |last16=Kerimov |first16=A. |last17=Stoneking |first17=M. |journal=Annals of Human Genetics |volume=68 |issue=3 |pages=205–221 |pmid=15180701 |s2cid=27204150 |doi-access=free }}</ref> Ruski vojaški zgodovinar in generalpodpolkovnik Vasilij Potto je takole opisal videz Čečenov: : ''"Čečen je čeden in močan, visok, rjavolas, vitek, z ostrimi potezami in hitrim, odločnim pogledom in preseneča s svojo gibljivostjo, okretnostjo in spretnostjo."''<ref>{{cite web|last=|first=|date=|title=V.A. Potto. Kavkazskaya voyna v otdel'nykh ocherkakh, epizodakh, legendakh i biografiyakh|url=https://runivers.ru/lib/book4747/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113024009/http://runivers.ru/lib/book4747/ |archive-date=2011-11-13 |access-date=|website=}}</ref> Študija Ruskega državnega urada za statistiko je Čečene uvrstila med najbolj visokorasle prebivalce Rusije. Moški so v povprečju visoki 179,1 cm, ženske s 168,2 cm pa so uvrščene na drugo mesto.<ref>{{Cite web|url=https://absatz.media/obshestvo/29452-v-rosstate-rasskazali-ob-uvelichenii-srednego-rosta-rossiyan|title=В Росстате рассказали об увеличении среднего роста россиян|website=Абzaц|date=10 March 2023}}</ref> ==Kultura== [[Slika:Istang7.jpg|thumb|right|250px|Istang, vrsta tkane čečenske preproge]] Pred sprejetjem [[islam]]a so Čečeni prakticirali edinstveno mešanico verskih izročil in prepričanj. Imeli so kodeks časti, imnenovan ''kuonahalla''. Udeleževali so se številnih obredov in ritualov, od katerih so se mnogi nanašali na kmetijstvo. Mednje so spadali obredi za dež, ki so potekali na prvi dan oranja, pa tudi dan gromovnika Sele in dan boginje Tušoli. Poleg redkih pisnih zapisov iz srednjega veka se Čečeni tradicionalno spominjajo zgodovine skozi ''illeš'', zbirko epskih pesmi in zgodb. [[Slika:Nikaroi.jpg|thumb|250px|Primer čečenske stolpne arhitekture; ruševine srednejveškega naselja Nikaroj]] Čečeni so vajeni demokratičnih načinov vladanja skupnosti. Njihova družbena struktura trdno temelji na enakosti, pluralizmu in spoštovanju posameznika. Družba je strukturirana okoli 'tukhumov' (klanovskih zvez) in približno 130 'teipov' (klanov). 'Teipi' temeljijo bolj na zemlji in rodu kot na krvi. Sklepanje zakonskih zvez s partnerji iz drugih klanov je razširjeno in spodbujano, saj povezuje čečenski narod v celoto. 'Teipi' se nadalje delijo na 'gare' (veje), 'gari' pa na 'neke' (patronimske družine). Čečenski družbeni kodeks se imenuje 'nohčala', kar bi se lahko ohlapno prevedlo kot 'čečenski značaj'. Čečenski kodeks časti in običajno pravo (''adat'') zahtevata moralno in etično vedenje, velikodušnost in voljo do varovanja časti žensk. Tradicionalni čečenski rek pravi, da so člani čečenske družbe, tako kot njeni teipi, ''"svobodni in enaki kot volkovi"''.<ref>Jaimoukha. ''Chechens''. str. 83</ref><ref>Gammer, Moshe. ''The Lone Wolf and the Bear: Three Centuries of Chechen Defiance of Russian Rule''. London 2006. str. 4</ref> [[Slika:Vainakhish Phandar.jpg|thumb|right|upright| [[Fandar]], tradicionalno čečensko glasbilo]] Čečeni imajo močan občutek za skupnost, pogosto kombiniran s starimi vrednotani. Njihov mitski praprednik je bil epski junak Turpalo-Nohčuoja (Čečenski junak), njihova nacionalna žival pa je volk. Zaradi močne odvisnosti od zemlje, pašnikov, kmetij in gozdov, so Čečeni močno naklonjeni naravi. Po mnenju čečenskega filozofa Aptija Bisultanova je bilo uničenje mravljišča ali lov na kavkaške koze med njihovo paritveno sezono izjemno grešno dejanja.<ref>{{cite web |url=http://chechen.8m.com/history/bisult_brnfree.html |title=Chechen Republic – History – Born to be free |website=Chechen.8m.com |access-date=2013-04-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518002148/http://chechen.8m.com/history/bisult_brnfree.html |archive-date=2013-05-18 }}</ref> Čečensko gibanje za neodvisnost Bart (Enotnost) je nastalo v času glasnosti kot preprosta okoljevarstvena organizacija v glavnem mestu republike, Groznem.<ref>Wood, Tony. ''Chechnya: The Case for Independence''. str. 46</ref> [[Slika:Чеченские дети. Рисунок Т. Горшельта 1858 г.jpg|thumb|250px|Theodor Horschelt (1858: Čečenski otroci]] Čečenska kultura močno ceni svobodo, kar se kaža na več načinov. Velika večina narodnih junakov se je borila za neodvisnost, ali pa so bili roparji, kot legendarni Zelimkan, ki so oropali ruske zatiralce, da bi nahranili čečenske otroke. Bili so nekakšni Robini Hoodi. Pogost pozdrav v čečenskem jeziku je 'marša ojla', ki se dobesedno prevaja kot 'vstopi v svobodo'. Beseda za svobodo zajema tudi pojma mir in blaginja. ==Vera== [[Slika:Мечеть в Толстой-Юрте.jpg|thumb|right|upright|Arhitektura čečenske mošeje]] V Čečeniji prevladuje [[Sunitizem|sunitski islam]].{{sfn|Roshchin|Lunkin|2005|p=}}<ref name="gwu.edu">{{cite web|url=http://www.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/ponars/pm_0388.pdf|title=The George Washington University – Washington, D.C.|website=Gwu.edu|access-date=17 October 2018|archive-date=11 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011152527/https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/ponars/pm_0388.pdf|url-status=dead}}</ref> Večina prebivalstva sledi šafijski{{sfn|Roshchin|Lunkin|2005|p=}} ali hanefijski<ref>{{cite news |last=McDermott |first=Roger |url=http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=3334 |title=Shafi'i and Hanafi schools of jurisprudence in Chechnya |newspaper=Jamestown |publisher=Jamestown.org |access-date=2013-04-19}}</ref> pravni šoli (''fikh''). Zlasti prva šola ima med Čečeni dolgo tradicijo<ref>{{cite book |last=Balzer |first=Marjorie Mandelstam |title=Religion and Politics in Russia: A Reader |isbn=978-0-7656-2931-9 |url=https://books.google.com/books?id=DEufvUyRcygC&q=Shafi+Chechens&pg=PA113|date=2009-11-09 |publisher=M.E. Sharpe }}</ref> in prevladuje. Obstajajo tudi majhne krščanske in ateistične manjšine, vendar njihovo število v Čečeniji ni znano. V [[Kazahstan]]u predstavljajo približno 3 % prebivalstva oziroma 2 % čečenskega prebivalstva.<ref name="EthnicData">{{cite web|url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |title=Archived copy |access-date=July 24, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511104653/http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |archive-date=May 11, 2011 }}</ref> Stereotip o Čečenu kot fundamentalističnem muslimanu je napačen in zavajajoč.<ref>{{cite web |url=http://www.jamestown.org/publications_details.php?volume_id=13&&issue_id=590 |title=Shattering the Al Qaeda-Chechen Myth: Part 1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040129132549/http://www.jamestown.org/publications_details.php?volume_id=13&&issue_id=590 |archive-date=2004-01-29}}, by Brian Glyn Williams, The Jamestown Foundation, October 2, 2003</ref><ref>Wood, Tony. ''Chechnya: the Case for Independence''. str. 127–145</ref> V Čečeniji sta se do konca 2000. let izoblikovala dva nova trenda. Radikalizirani ostanek oboroženega čečenskega separatističnega gibanja so postali prevladujoči salafisti, v Rusiji znani kot [[Vahabizem|vahabiti]], ki so v Čečeniji v majhnem številu prisotni od 90. let prejšnjega stoletja. Salafisti so večinoma opustili nacionalizem v korist panislamizma in se združili z več drugimi regionalnimi islamskimi gibanji, da bi oblikovali Kavkaški emirat. Avtoritativna vlada [[Ramzan Kadirov|Ramzana Kadirova]], ki jo podpira Moskva, in Duhovna uprava muslimanov Čečenske republike aktivno promovirata in uveljavljata svojo različico tako imenovanega "tradicionalnega islama", vključno z uvedbo elementov [[šeriat |šeriatskega prava]], ki bi nadomestili uradne ruske zakone.<ref>{{cite web|author=United Nations High Commissioner for Refugees |url=http://www.refworld.org/cgi-bin/texis/vtx/rwmain?page=topic&tocid=4565c2252&toid=45d0822f2&publisher=&type=&coi=RUS&docid=4dcb91762&skip=0 |title=Kadyrov Exploits Ties with Moscow to Build Islamic State |website=Refworld.org (UNHCR) |access-date=2013-04-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.hrw.org/news/2012/10/29/virtue-campaign-women-chechnya-under-ramzan-kadyrov |title=Virtue Campaign on Women in Chechnya under Ramzan Kadyrov &#124; Human Rights Watch |website=Hrw.org |date=2012-10-29 |access-date=2013-04-22}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=120028549 |title=Chechen Leader's Islamic Policies Stir Unease |website=Npr.org|date=3 November 2009 |access-date=2013-04-22 |last1=Garrels |first1=Anne }}</ref><ref>{{cite web |author=Tom Parfitt, Grozny, Russia |url=http://pulitzercenter.org/articles/islamic-republic-chechnya |title=The Islamic Republic of Chechnya |publisher=Pulitzer Center |date=16 March 2011 |access-date=2013-04-22 |archive-date=2013-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607211219/http://pulitzercenter.org/articles/islamic-republic-chechnya |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Dunlop, John B. (1998). ''Russia Confronts Chechnya: Roots of a Separatist Conflict''. Cambridge University Press. * Ilyasov, Lechi (2009). ''[https://web.archive.org/web/20170602075423/http://zhaina.com/history/205-the-diversity-of-the-chechen-culture.html The Diversity of the Chechen Culture: From Historical Roots to the Present]''. Moscow (in Russian). * {{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of Refugees: North Caucasian Muslims and the Late Ottoman State |publisher=Stanford University Press |year=2024 |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=c0vpEAAAQBAJ |isbn=978-1-5036-3696-5 }} * Jaimoukha, Amjad (2005). ''The Chechens: A Handbook''. London; New York: Routledge. * {{cite book |surname=Plaetschke |given=Bruno |title=Die Tschetschenen: Forschungen zur Völkerkunde des nordöstlichen Kaukasus auf Grund von Reisen in den Jahren 1918—20 und 1927/28 |work=NAHCHEWORLD , Сайт истории народа Nahche |trans-title=The Chechens |language=de |year=1929 |url=https://nahcheworld.com/%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0-%D0%B1%D1%80%D1%83%D0%BD%D0%BE-%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D1%87%D0%BA%D0%B5-%D1%87%D0%B5%D1%87%D0%B5%D0%BD%D1%86%D1%8B/ |series=Veröffentlichungen des Geographischen Instituts der Universität Königsberg Pr., 11 |publisher=Friedrichsen, de Gruyter & Co m. b. H. |place=Hamburg |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220123161107/https://nahcheworld.com/%d0%ba%d0%bd%d0%b8%d0%b3%d0%b0-%d0%b1%d1%80%d1%83%d0%bd%d0%be-%d0%bf%d0%bb%d0%b5%d1%87%d0%ba%d0%b5-%d1%87%d0%b5%d1%87%d0%b5%d0%bd%d1%86%d1%8b/ |url-status=dead }} * {{cite book |surname=Roshchin |given=Mikhail |surname2=Lunkin |given2=Roman |year=2005 |chapter=Ислам в Чеченской Республике |trans-chapter=Islam in the Chechen Republic |editor-surname=Bourdeaux |editor-given=Michael |editor-surname2=Filatov |editor-given2=Sergei |title=Современная религиозная жизнь России. Опыт систематического описания |trans-title=Contemporary Religious Life of Russia. Systematic description experience |place=Moscow |publisher=Keston Institute; Logos |volume=3 |pages=152–169 |language=ru |isbn=5-98704-044-2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Čečenija]] fz06c5argqqicwz8w9o85pynjc7l27x 0 600133 6654206 6653389 2026-04-01T10:12:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654206 wikitext text/x-wiki [[Slika:"BAT'_radar_guided_bomb_development._1943-45._Philadelphia_Ordnance_District._-_NARA_-_292148.jpg|sličica|BAT radarsko vodena bomba]] [[Slika:Rb15.JPG|alt=|sličica|Protiladijska raketa Rb 15F (desno) pod krilom lovca [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]], 2007]] [[Slika:Radionix_Oniks,_Kyiv_2018,_72.jpg|sličica|Aktivni radarski iskalnik rakete]] '''Aktivno radarsko vodenje''' ( '''ARH''' ) je metoda vodenja rakete, pri kateri [[Samopogonski izstrelek|raketa]] vsebuje [[Radar|radarski]] oddajnik-sprejemnik (v nasprotju s [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivnim radarskim vodenjem]], ki uporablja samo sprejemnik ) in elektroniko, potrebno za samostojno iskanje in sledenje ciljev. NATO-va koda za izstrelitev rakete zrak-zrak z aktivnim radarskim vodenjem je '''Fox Three.''' == Prednosti == Aktivno radarsko vodenje ima dve glavni prednosti pred polaktivnim: * Ko raketa sledi cilju, bo v končni fazi veliko bližje cilju kot izstrelitvena platforma, zato je lahko sledenje rakete veliko natančnejše in bolj odporno na [[Elektronski protiukrepi|elektronske protiukrepe]] . * Ker je raketa v končni fazi popolnoma avtonomna, izstrelitvena platforma, odvisno od razdalje izstrelitve rakete, v tej fazi sploh ne potrebuje vklopljenega radarja in v primeru mobilne izstrelitvene platforme, kot je letalo, lahko dejansko zapusti prizorišče ali izvede druga dejanja, medtem ko se raketa usmeri na cilj. To se pogosto imenuje zmogljivost »[[izstreli in pozabi]]« in je pomembna prednost sodobnih [[Raketa zrak-zrak|raket zrak-zrak]] pred svojimi predhodniki. == Slabosti == * Ker večino raket poganjajo raketni motorji, nimajo vgrajene možnosti proizvajanja električne energije. To pomeni, da se aktivno vodene radarsko rakete običajno zanašajo na baterijsko napajanje radarske naprave, kar znatno omejuje njeno moč. * Ker je implementiran celoten radarski sistem, bo aktivni sistem dražji od polaktivnega sistema, če so vsi drugi dejavniki enaki. == Pasivno sevalno sledenje == Številne rakete s pasivnim sledenjem imajo dodatno zmogljivost: če cilj poskuša uporabiti motenje, se lahko raketa pasivno usmeri na vir sevanja. To raketam izboljša učinkovitost proti ciljem, ki ustvarjajo motnje, in omogoča protiletalskemu strelivu, da napade cilje, na katere sicer ne bi mogli učinkovito streljati. <ref>{{Navedi splet|url=https://man.fas.org/dod-101/navy/docs/fun/part11.htm|title=Chapter 11 COUNTERMEASURES|date=November 30, 2025|website=Military Analysis Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250710050033/https://man.fas.org/dod-101/navy/docs/fun/part11.htm|archivedate=10 July 2025}}</ref> == Operacija == Aktivno radarsko vodenje se redko uporablja kot edina metoda vodenja rakete. Najpogosteje se uporablja v končni fazi spopada, predvsem zato, ker mora biti radarski oddajnik-sprejemnik dovolj majhen, da se prilega v raketo, in se mora napajati iz baterij, zato ima relativno nizko ERP, zato je njegov doseg omejen. Da bi to premagali, večina takšnih raket uporablja kombinacijo vodenja z ukazi z [[Inercialna navigacija|inercialnim navigacijskim sistemom]] (INS), da letijo od izstrelitvene točke, dokler cilj ni dovolj blizu, da ga raketa zazna in sledi. Raketa zato potrebuje posodobitve vodenja prek podatkovne povezave z izstrelitvene platforme do te točke, če cilj manevrira, sicer lahko raketa doseže predvideno točko prestrezanja in ugotovi, da cilja tam ni. Včasih je lahko izstrelitvena platforma (zlasti če gre za letalo) v nevarnosti, medtem ko še naprej vodi raketo na ta način, dokler se ta ne aktivira; v tem primeru se lahko obrne in prepusti sreči, da cilj konča v predvideni »košari za zajemanje«, ko se raketa aktivira. Raketi lahko pred vklopom radarja zagotovi vodenje drug sistem kot izstrelitvena platforma; to je lahko drugo, podobno [[lovsko letalo]] ali [[Letalo za zgodnje opozarjanje|AWACS]] . Večina [[Protiladijska raketa|protiladijskih raket]] uporablja aktivno radarsko vodenje za končno vodenje. Številne rakete ARH s cilji na kopnem ali morju uporabljajo milimetrsko valovno vodenje . == Seznam raket == Primeri raket, za katere je znano, da uporabljajo aktivno radarsko vodenje (vse v končni fazi): === Brazilija === * Protiladijska raketa MANSUP === Kitajska === * [[:en:DF-21|DF-21]] * [[:en:DF-25|DF-25]] * [[:en:DF-26|DF-26]] * [[:en:HN-2000|HN-2000]] * [[:en:PL-12|PL-12]] [[raketa zrak-zrak]] in [[:en:SD-10_(missile)|SD-10]] (izvozna verzija za Pakistan) * [[:en:PL-15|PL-15]] [[raketa zrak-zrak]] * [[:en:PL-17|PL-17]] in [[:en:PL-21|PL-21]] raketa zrak-zrak dolgega dosega * [[:en:HQ-9|HQ-9]] raketa zračne obrambe === Evropske === * Meteor (raketa) [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega (s sodelovanjem Francije, Nemčije, Italije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva) * MBDA Future Cruise/Anti-Ship Weapon (Francija, Združeno kraljestvo) * CAMM (družina raket) * Aster (družina raket) === Francija === * [[Protiladijska raketa]] MBDA [[Exocet]] * MICA (raketa) raketa zrak-zrak in [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja-zrak]] === Nemčija === * Protiladijska raketa [[Airbus Group|EADS]] AS.34 Kormoran === Indija === * Raketa zrak-zrak Astra BVRAAM <ref name="toi-5may14">{{Navedi novice|last=Pandit|first=Rajat|date=5 May 2014|title=First successful Astra test gives boost to air missile technology|url=https://timesofindia.indiatimes.com/india/First-successful-Astra-test-gives-boost-to-air-missile-technology/articleshow/34652986.cms|work=[[The Times of India]]|publisher=[[The Times Group]]}}</ref> * Akash-NG raketa zemlja-zrak <ref name="DRDO_Chief_Comments_2021">{{Navedi novice|last=Jha|first=Saurav|date=8 February 2021|title=Developing Any Kind Of Missile Is Not Much Of An Issue For DRDO Anymore: Satheesh Reddy|url=http://delhidefencereview.com/2021/02/08/developing-any-kind-of-missile-is-not-much-of-an-issue-for-drdo-anymore-sateesh-reddy/|accessdate=8 February 2021|work=Delhi Defence Review|archive-date=2023-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230327082131/https://delhidefencereview.com/2021/02/08/developing-any-kind-of-missile-is-not-much-of-an-issue-for-drdo-anymore-sateesh-reddy/|url-status=dead}}</ref> * Raketa zemlja-zrak Barak-8, ki sta jo skupaj razvila Indija in Izrael. <ref name="IAI PDF - Barak 8">[http://www.iai.co.il/sip_storage/FILES/2/35042.pdf IAI PDF - Barak 8] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150706174836/http://www.iai.co.il/sip_storage/FILES/2/35042.pdf|date=2015-07-06}}, iai.co.il</ref> * Nadzvočna križarska raketa BrahMos, ki sta jo skupaj razvili Indija in Rusija. <ref>{{Navedi splet|title=India, Russia to increase BrahMos' strike range &#124; Jane's 360|url=http://www.janes.com/article/66415/india-russia-to-increase-brahmos-strike-range|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170729144012/http://www.janes.com/article/66415/india-russia-to-increase-brahmos-strike-range|archivedate=29 July 2017|accessdate=29 July 2017}}</ref> * Dolg doseg – protiladijska raketa, hiperzvočna jadralna raketa dolgega dosega. <ref>{{Navedi splet|last=Menon|first=Adithya Krishna|date=2026-01-29|title=India showcases first Hypersonic Anti-Ship Missile System in national parade|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/01/india-showcases-first-hypersonic-anti-ship-missile-system-in-national-parade/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260129170623/https://www.navalnews.com/naval-news/2026/01/india-showcases-first-hypersonic-anti-ship-missile-system-in-national-parade/|archivedate=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|website=Naval News|language=en-US}}</ref> === Iran === * Protiladijska raketa Noor/Ghader * Raketa zemlja-zrak Taer 2 === Izrael === * Arrow (izraelska raketa) * David's Sling (raketa) * [[Python (raketa)|Derby (raketa)]] * [[Python (raketa)]] === Japonska === * rotiladijska raketa tip 80 * Raketa zemlja-zrak tip 81 (samo SAM-1C) * Protiladijska raketa tip 88 * Protiladijska raketa tip 90 * Protiladijska raketa tip 91 * Raketa zrak-zrak tip 99 (Mitsubishi AAM-4, AAM-4Kai) * Raketa zemlja-zrak srednjega dosega tip 03 * Raketa zemlja-zrak tip 11 === Rusija === * NPO Novator in DRDO R-172 raketa zrak-zrak dolgega dosega * Raketa zrak-zrak srednjega dosega Vympel NPO [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]] (AA-10 Alamo) (samo različica R-27EA) * Raketa zrak-zrak dolgega dosega Vympel NPO R-37 (AA-13 Arrow) * Raketa zrak-zrak dolgega dosega Vympel NPO R-33 (AA-9 Amos) * Raketa zrak-zrak srednjega dosega Vympel NPO [[R-77]] (AA-12 Adder) * Raketa zrak-zemlja podjetja Tactical Missiles Corporation Kh-31 (AS-17 Krypton) (samo Kh-31A) * Raduga Kh-15 (AS-16 Kickback) raketa zrak-zemlja (samo Kh-15S) * Raduga Kh-59 (AS-13 Kingbolt) raketa zrak-zemlja (samo Kh-59MK) * Raketa zrak-zemlja podjetja Tactical Missiles Corporation Kh-25 (AS-10 Karen) (samo Kh-25MA) * Protiladijska raketa Raduga KSR-5 (AS-6 Kingfish). * Protiladijska raketa Raduga KSR-2 (AS-5 Kelt). * Protiladijska raketa Raduga Kh-22 (AS-4 Kitchen). * Protiladijska raketa NPO Mashinostroyeniya [[P-500 Bazalt]] (SS-N-12 Sandbox) * Protiladijska raketa NPO Mashinostroyeniya [[P-700 Granit]] (SS-N-19 Shipwreck) * Protiladijska raketa Raduga [[P-270 Moskit]] (SS-N-22 Sunburn) * Protiladijska raketa korporacije Tactical Missiles Kh-35 (SS-N-25 Switchblade) * Protiladijska raketa NPO Mashinostroyeniya [[P-800 Oniks]] (SS-N-26) * NPO Novator [[3M-54 Kalibr|3M-54 Klub]] (SS-N-27 Sizzler) protiladijska raketa * Raketni sistem zemlja-zrak dolgega dosega [[S-400]] (samo rakete 40N6E, 9M96E2, 9M96E in 9M96) === Južna Afrika === * R-Darter === Švedska === * Protiladijska raketa Saab Bofors Dynamics Rb 15 === Tajvan === * Raketa zrak-zrak Sky Sword II * Hsiung Feng I. * Hsiung Feng II * Hsiung Feng IIE * Hsiung Feng III * Sky Spear * Wan Chien * Yun Feng === Turčija === * Raketa zrak-zrak Gokdogan * Raketa zemlja-zrak Hisar-RF * Raketa zemlja-zrak Hisar-D === Združene države Amerike === * Protiladijska raketa [[Boeing]] Harpoon * Raketa zrak-zemlja [[Lockheed Martin]] [[Longbow Hellfire AGM-114|AGM-114L Hellfire Longbow]] * Raketa zemlja-zrak [[Lockheed Martin]] [[MIM-104 Patriot]] (samo različica MIM-104F PAC-3) * Martin Marietta Pershing II (topografska radarska različica DSMAC- a) * [[Raytheon]] [[AIM-54 Phoenix]] raketa zrak-zrak dolgega dosega * [[Raytheon]] [[AIM-120 AMRAAM]] raketa zrak-zrak in raketa zemlja-zrak * [[Raytheon]] GBU-54/B * [[Raytheon]] R/AIM-174 Standard ERAM (Standard Missile 6) raketa zemlja/zrak-zrak * [[Raytheon]] AGM-88 HARM (samo različici E in G) * Radarsko vodena jadralna bomba ameriške mornarice Bat iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], najzgodnejša zasnova streliva na svetu, za katero je znano, da uporablja aktivni radarski sistem za vodenje. == Glej tudi == * [[Infrardeče vodenje]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] p1ysi8feb5jxnhfuk92q2930spscdqw 1 600160 6653837 6652669 2026-03-31T15:10:43Z Stebunik 55592 6653837 wikitext text/x-wiki == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz raznih Wikipedij. Ker imata članka o [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkvi Rožici]] in [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvi sv. Petke]] marsikaj skupnega in se njuni zgodbi prepletata in dopolnjujeta, je nujno, da sta "v delu" obe hkrati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:09, 29. marec 2026 (CEST) :{{ping|Stebunik}} če želiš s člankoma (in ostalih na temo tega dela Evrope) sodelovati na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|tekočem natečaju]], si vabljen k vpisu med udeležence - [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci#Udeleženci|tukaj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:30, 29. marec 2026 (CEST) ::Ti se bolj razumeš na zadeve; če se ti zdi, me vpiši. Obenem imam problem pri citatu "St. Rosalia Church" opomba št. 4. Nekaj je bot zapisal, kar sem vnesel v opombo, vendar verjetno narobe. Če se razumeš, popravi. Hvala!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:10, 31. marec 2026 (CEST) o94b6t5ogou0nsn6swzw7doonizf1l2 6654134 6653837 2026-04-01T06:22:08Z Yerpo 8417 CEE Pomlad 2026 6654134 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=arhitektura |država=Srbija}} == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz raznih Wikipedij. Ker imata članka o [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkvi Rožici]] in [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvi sv. Petke]] marsikaj skupnega in se njuni zgodbi prepletata in dopolnjujeta, je nujno, da sta "v delu" obe hkrati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:09, 29. marec 2026 (CEST) :{{ping|Stebunik}} če želiš s člankoma (in ostalih na temo tega dela Evrope) sodelovati na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|tekočem natečaju]], si vabljen k vpisu med udeležence - [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci#Udeleženci|tukaj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:30, 29. marec 2026 (CEST) ::Ti se bolj razumeš na zadeve; če se ti zdi, me vpiši. Obenem imam problem pri citatu "St. Rosalia Church" opomba št. 4. Nekaj je bot zapisal, kar sem vnesel v opombo, vendar verjetno narobe. Če se razumeš, popravi. Hvala!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:10, 31. marec 2026 (CEST) 31yguypvzw5fgqdtfuq0b374gbmq2vm 118 600197 6654246 6653266 2026-04-01T11:29:15Z SloInformator 257361 Dodani sklici 6654246 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=SloInformator|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260330214544|ts=20260330214302}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Biografija slovenskega mladinskega aktivista in kandidata na državnozborskih volitvah 2026 Luke Rota}} {{Teme osnutkov|stem}} {{AfC topic|blp}} {{Infopolje Funkcionar |name=Luka Rotar |party=[[Socialni demokrati]] (2021–''danes'') }} '''Luka Rotar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], aktivist in [[študent]], * [[10. december]] [[2002]], [[Postojna]]. == Politika == Leta 2021 se je pridružil [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]] in [[Mladi forum|Mlademu forumu SD]], kjer je tudi aktiven član<ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana predstavil kandidata za zdravstvenega ministra|url=https://www.mladina.si/226375/mladi-forum-sd-ljubljana-predstavil-kandidata-za-zdravstvenega-ministra/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana je pozval vlado, naj se zresni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mladi-forum-sd-ljubljana-je-pozval-vlado-naj-se-zresni/676336|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Najprej je opravljal funkcijo generalnega sekretarja [[Mladi forum|Mladega foruma]] v Ljubljani, od 2024 pa je prevzel funkcijo predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=20 let – SLOGA in ZMRS; mladi sprašujejo – politiki odgovarjajo – Platforma SLOGA|url=https://sloga-platform.org/42442-2/|date=2026-03-24|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Nataša|last=N}}</ref> Na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongresu Socialnih demokratov]] je bil izvoljen v nadzorni odbor stranke<ref>{{Navedi splet|title=SD po tednu dni le zaključila volilni kongres|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sd-po-tednu-dni-le-zakljucila-volilni-kongres-1275576|website=Reporter|date=2024-04-20|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sd-z-izvolitvijo-preostalih-clanov-vodstva-stranke-zakljucila-volilni-kongres|title=SD z izvolitvijo preostalih članov vodstva stranke zaključila volilni kongres|website=Delo|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2026]] je kandidiral na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v volilnem okraju Šiška IV<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje podmladkov političnih strank o mladinskih politikah {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/univerza/univerzoom/soocenje-podmladkov-politicnih-strank-o-mladinskih-politikah|website=radiostudent.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda mandat več od SDS, Golob: Čakajo nas trda pogajanja|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/spremljamo-odstevamo-minute-do-zaprtja-volisc-ob-19-00-znani-prvi-izidi-volitev-2792093/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-22|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse več optimizma pred volitvami|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vse-vec-optimizma-pred-volitvami-2784870/|website=www.dnevnik.si|date=2026-02-16|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref>. Prejel je 6,21% glasov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Volitve v državni zbor 2026|website=Državna volilna komisija|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Leta 2025 je bil na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] izvoljen v študentski svet kot kandidat liste Požar<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev v Študentski svet FDV za mandat 2024/2025 – ŠS FDV|url=https://ssfdv.org/2024/11/16/rezultati-volitev-v-studentski-svet-fdv-za-mandat-2024-2025/|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref>. Poleg strankarske politike je član izvršnega odbora [[Sindikat Mladi plus|Sindikata Mladi plus]]<ref>{{Navedi splet|title=Sindikat Mladi plus: Z novim vodstvom novim borbam naproti {{!}} Mlad.si|url=https://www.mlad.si/sindikat-mladi-plus-z-novim-vodstvom-novim-borbam-naproti/|website=Urad RS za mladino - mlad.si|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Mladi|last=Plus}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.mladiplus.si/kdo-smo/ekipa/|title=Ekipa|website=Sindikat Mladi plus|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> in član [[Društvo Ukrajincev v Sloveniji Razom|Društva Ukrajincev v Sloveniji Razom]], v sodelovanju s katerim je poleti 2025 izvedel humanitarno akcijo zbiranja medicinske pomoči za Ukrajino "Skupaj bomo zmagali" in spomladi 2026 dobrodelni koncert za pomoč žrtev vojne Mladi za Ukrajino<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sporočilo uredništvom - začetek humanitarnega projekta Mladi za Ukrajino|url=https://www.sta.si/3474305/sporocilo-urednistvom-zacetek-humanitarnega-projekta-mladi-za-ukrajino|website=www.sta.si|accessdate=2026-04-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladinske politične organizacije stopile skupaj, zdaj zbirajo denar za Ukrajino. Tako lahko pomagate ...|url=https://vecer.com/slovenija/mladinske-politicne-organizacije-stopile-skupaj-zdaj-zbirajo-denar-za-ukrajino-tako-lahko-pomagate--10402639|website=Večer|date=2026-01-15|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref>. == Izobrazba == Maturiral je na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]]. Med letoma 2022 in 2024 je študiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]], trenutno pa študira politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]]. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 11srmoivzm4b2387f1nevt5gl9cv1u0 6654247 6654246 2026-04-01T11:29:37Z SloInformator 257361 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6654247 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|biology}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260401132937|u=SloInformator|ns=118}} {{Predložitev ČU|d|bio|u=SloInformator|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260330214544|ts=20260330214302}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Funkcionar |name=Luka Rotar |party=[[Socialni demokrati]] (2021–''danes'') }} '''Luka Rotar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], aktivist in [[študent]], * [[10. december]] [[2002]], [[Postojna]]. == Politika == Leta 2021 se je pridružil [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]] in [[Mladi forum|Mlademu forumu SD]], kjer je tudi aktiven član<ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana predstavil kandidata za zdravstvenega ministra|url=https://www.mladina.si/226375/mladi-forum-sd-ljubljana-predstavil-kandidata-za-zdravstvenega-ministra/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana je pozval vlado, naj se zresni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mladi-forum-sd-ljubljana-je-pozval-vlado-naj-se-zresni/676336|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Najprej je opravljal funkcijo generalnega sekretarja [[Mladi forum|Mladega foruma]] v Ljubljani, od 2024 pa je prevzel funkcijo predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=20 let – SLOGA in ZMRS; mladi sprašujejo – politiki odgovarjajo – Platforma SLOGA|url=https://sloga-platform.org/42442-2/|date=2026-03-24|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Nataša|last=N}}</ref> Na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongresu Socialnih demokratov]] je bil izvoljen v nadzorni odbor stranke<ref>{{Navedi splet|title=SD po tednu dni le zaključila volilni kongres|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sd-po-tednu-dni-le-zakljucila-volilni-kongres-1275576|website=Reporter|date=2024-04-20|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sd-z-izvolitvijo-preostalih-clanov-vodstva-stranke-zakljucila-volilni-kongres|title=SD z izvolitvijo preostalih članov vodstva stranke zaključila volilni kongres|website=Delo|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2026]] je kandidiral na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v volilnem okraju Šiška IV<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje podmladkov političnih strank o mladinskih politikah {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/univerza/univerzoom/soocenje-podmladkov-politicnih-strank-o-mladinskih-politikah|website=radiostudent.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda mandat več od SDS, Golob: Čakajo nas trda pogajanja|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/spremljamo-odstevamo-minute-do-zaprtja-volisc-ob-19-00-znani-prvi-izidi-volitev-2792093/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-22|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse več optimizma pred volitvami|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vse-vec-optimizma-pred-volitvami-2784870/|website=www.dnevnik.si|date=2026-02-16|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref>. Prejel je 6,21% glasov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Volitve v državni zbor 2026|website=Državna volilna komisija|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Leta 2025 je bil na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] izvoljen v študentski svet kot kandidat liste Požar<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev v Študentski svet FDV za mandat 2024/2025 – ŠS FDV|url=https://ssfdv.org/2024/11/16/rezultati-volitev-v-studentski-svet-fdv-za-mandat-2024-2025/|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref>. Poleg strankarske politike je član izvršnega odbora [[Sindikat Mladi plus|Sindikata Mladi plus]]<ref>{{Navedi splet|title=Sindikat Mladi plus: Z novim vodstvom novim borbam naproti {{!}} Mlad.si|url=https://www.mlad.si/sindikat-mladi-plus-z-novim-vodstvom-novim-borbam-naproti/|website=Urad RS za mladino - mlad.si|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Mladi|last=Plus}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.mladiplus.si/kdo-smo/ekipa/|title=Ekipa|website=Sindikat Mladi plus|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> in član [[Društvo Ukrajincev v Sloveniji Razom|Društva Ukrajincev v Sloveniji Razom]], v sodelovanju s katerim je poleti 2025 izvedel humanitarno akcijo zbiranja medicinske pomoči za Ukrajino "Skupaj bomo zmagali" in spomladi 2026 dobrodelni koncert za pomoč žrtev vojne Mladi za Ukrajino<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sporočilo uredništvom - začetek humanitarnega projekta Mladi za Ukrajino|url=https://www.sta.si/3474305/sporocilo-urednistvom-zacetek-humanitarnega-projekta-mladi-za-ukrajino|website=www.sta.si|accessdate=2026-04-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladinske politične organizacije stopile skupaj, zdaj zbirajo denar za Ukrajino. Tako lahko pomagate ...|url=https://vecer.com/slovenija/mladinske-politicne-organizacije-stopile-skupaj-zdaj-zbirajo-denar-za-ukrajino-tako-lahko-pomagate--10402639|website=Večer|date=2026-01-15|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref>. == Izobrazba == Maturiral je na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]]. Med letoma 2022 in 2024 je študiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]], trenutno pa študira politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]]. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 3ohw4umofbpmdfeauv3y3xpevof9j1l 6654252 6654247 2026-04-01T11:38:37Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6654252 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=SloInformator|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260401133837|ts=20260401132937}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Predložitev ČU|d|bio|u=SloInformator|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260330214544|small=yes|ts=20260330214302}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Teme osnutkov|biology}} {{AfC topic|blp}} {{Infopolje Funkcionar |name=Luka Rotar |party=[[Socialni demokrati]] (2021–''danes'') }} '''Luka Rotar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], aktivist in [[študent]], * [[10. december]] [[2002]], [[Postojna]]. == Politika == Leta 2021 se je pridružil [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]] in [[Mladi forum|Mlademu forumu SD]], kjer je tudi aktiven član.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana predstavil kandidata za zdravstvenega ministra|url=https://www.mladina.si/226375/mladi-forum-sd-ljubljana-predstavil-kandidata-za-zdravstvenega-ministra/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD Ljubljana je pozval vlado, naj se zresni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mladi-forum-sd-ljubljana-je-pozval-vlado-naj-se-zresni/676336|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Najprej je opravljal funkcijo generalnega sekretarja [[Mladi forum|Mladega foruma]] v Ljubljani, od 2024 pa je prevzel funkcijo predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=20 let – SLOGA in ZMRS; mladi sprašujejo – politiki odgovarjajo – Platforma SLOGA|url=https://sloga-platform.org/42442-2/|date=2026-03-24|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Nataša|last=N}}</ref> Na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongresu Socialnih demokratov]] je bil izvoljen v nadzorni odbor stranke<ref>{{Navedi splet|title=SD po tednu dni le zaključila volilni kongres|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sd-po-tednu-dni-le-zakljucila-volilni-kongres-1275576|website=Reporter|date=2024-04-20|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sd-z-izvolitvijo-preostalih-clanov-vodstva-stranke-zakljucila-volilni-kongres|title=SD z izvolitvijo preostalih članov vodstva stranke zaključila volilni kongres|website=Delo|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2026]] je kandidiral na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v volilnem okraju Šiška IV<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje podmladkov političnih strank o mladinskih politikah {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/univerza/univerzoom/soocenje-podmladkov-politicnih-strank-o-mladinskih-politikah|website=radiostudent.si|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda mandat več od SDS, Golob: Čakajo nas trda pogajanja|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/spremljamo-odstevamo-minute-do-zaprtja-volisc-ob-19-00-znani-prvi-izidi-volitev-2792093/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-22|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse več optimizma pred volitvami|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vse-vec-optimizma-pred-volitvami-2784870/|website=www.dnevnik.si|date=2026-02-16|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref>. Prejel je 6,21% glasov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Volitve v državni zbor 2026|website=Državna volilna komisija|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> Leta 2025 je bil na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] izvoljen v študentski svet kot kandidat liste Požar<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev v Študentski svet FDV za mandat 2024/2025 – ŠS FDV|url=https://ssfdv.org/2024/11/16/rezultati-volitev-v-studentski-svet-fdv-za-mandat-2024-2025/|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref>. Poleg strankarske politike je član izvršnega odbora [[Sindikat Mladi plus|Sindikata Mladi plus]]<ref>{{Navedi splet|title=Sindikat Mladi plus: Z novim vodstvom novim borbam naproti {{!}} Mlad.si|url=https://www.mlad.si/sindikat-mladi-plus-z-novim-vodstvom-novim-borbam-naproti/|website=Urad RS za mladino - mlad.si|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=Mladi|last=Plus}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.mladiplus.si/kdo-smo/ekipa/|title=Ekipa|website=Sindikat Mladi plus|accessdate=2026-03-30|url-status=dead}}</ref> in član [[Društvo Ukrajincev v Sloveniji Razom|Društva Ukrajincev v Sloveniji Razom]], v sodelovanju s katerim je poleti 2025 izvedel humanitarno akcijo zbiranja medicinske pomoči za Ukrajino "Skupaj bomo zmagali" in spomladi 2026 dobrodelni koncert za pomoč žrtev vojne Mladi za Ukrajino<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sporočilo uredništvom - začetek humanitarnega projekta Mladi za Ukrajino|url=https://www.sta.si/3474305/sporocilo-urednistvom-zacetek-humanitarnega-projekta-mladi-za-ukrajino|website=www.sta.si|accessdate=2026-04-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladinske politične organizacije stopile skupaj, zdaj zbirajo denar za Ukrajino. Tako lahko pomagate ...|url=https://vecer.com/slovenija/mladinske-politicne-organizacije-stopile-skupaj-zdaj-zbirajo-denar-za-ukrajino-tako-lahko-pomagate--10402639|website=Večer|date=2026-01-15|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref> == Izobrazba == Maturiral je na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]]. Med letoma 2022 in 2024 je študiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]], trenutno pa študira politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]]. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 5n8fdkrv0i9mbe4uvsjwnyb0uyldq5x 0 600213 6653760 6653338 2026-03-31T13:37:48Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Split]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653760 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Domna, Split | fullname = Katedrala sv. Dujma, Split | color = | image = J32 367 Katedrala svetog Duje (cropped).jpg | imagesize = | caption = Stolnica sv. Dujma | denomination = [[rimskokatoliška]] | archdiocese = nadškofija Split-Makarska | architect = | dedication = [[sveta Marija]] in [[sveti Domen]] | style = [[rimska arhitektura]]/[[Romanska arhitektura]] | relics = Relikvije svetega Dujma in drugih mučencev | status = [[stolnica]]l | functional_status = aktivna | groundbreaking = leta 305 (kot Dioklecijanov mavzolej) | years built = 4. stoletje | bishop = | height = 57 m | location = [[Split]] | country = [[Hrvaška]] | archbishop = Zdenko Križić }} '''Stolnica sv. Domna''' ({{langx|hr|Katedrala svetog Duje}}), lokalno znana kot '''Sveti Dujam''' ali pogovorno '''Sveti Duje''', je rimskokatoliška stolnica v [[Split]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Stolnica je sedež [[Nadškofija Split - Makarska|Nadškofije Split - Makarska]]. Je kompleks cerkve, ki je nastal iz rimskega cesarskega [[mavzolej]]a z [[zvonik]]om; cerkev je v osnovi posvečena [[sveta Marija|Devici Mariji]], zvonik pa svetemu Domnu. Skupaj tvorita stolnico sv. Domna. Stolnica sv. Domna, posvečena na prelomu 7. stoletja, velja za najstarejšo katoliško [[stolnica|stolnico]] na svetu, ki je še vedno v uporabi v svoji prvotni strukturi, brez skoraj popolne prenove pozneje (čeprav zvonik izvira iz 12. stoletja). Sama stavba, zgrajena leta 305 n. št. znotraj [[Dioklecijanova palača|Dioklecijanove palače]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kot [[Dioklecijan]]ov mavzolej, je druga najstarejša stavba, ki jo uporablja katera koli krščanska stolnica.<ref>[http://www.glas-koncila.hr/index.php?option=com_php&Itemid=144&news_ID=3629 Papa u Splitu i Solinu – kolijevci hrvatskog kršćanstva i državnosti] {{in lang|hr}}</ref><ref>[http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/79265/Default.aspx Najstarija katedrala na svijetu] {{in lang|hr}}</ref> Je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Splita. == Ime == Stolnica je dobila ime po svetem Domnu (sveti Dujam ali sveti Domnius), [[zavetnik]]u Splita, ki je bil v 3. stoletju salonitski škof. [[Salona]] je bilo veliko rimsko mesto, ki je bilo glavno mesto [[Dalmacija (rimska provinca)|province Dalmacije]]. Danes je v bližini mesta [[Solin]] na Hrvaškem. Sveti Domnius je bil mučen skupaj s sedmimi drugimi kristjani med preganjanjem cesarja Dioklecijana. Rodil se je v [[Antiohija|Antiohiji]] v današnji Turčiji in bil leta 304 v Saloni obglavljen. == Zgodovina == [[File:SPLIT-Mausoleum 1912.jpg|230px|thumb|left|Prerez stolnice]] Ko so [[Avari]] in [[Slovani]] v 7. stoletju uničili Salono, je del prebivalstva pobegnil na bližnje otoke. Čez nekaj časa se je del teh beguncev vrnil na celino in se naselil v zapuščeni cesarski Dioklecijanovi palači. Cesarjev [[mavzolej]] so spremenili v krščansko cerkev, pri čemer so uničili poganske idole in [[sarkofag]], v katerem je bil nekoč pokopan cesar. Iz porušenih bazilik v Saloni so nato prenesli relikvije krščanskih mučencev, ki jih je sam Dioklecijan dal usmrtiti: svetega Domna, prvega salonitskega škofa in svetega Anastazija Oglejskega, skromnega delavca. Po izročilu, ki ga je iz 13. stoletja zapisal splitski kronist [[Tomaž Arhidiakon]], so se ti dogodki zgodili med mandatom prvega splitskega nadškofa Janeza Ravenskega.<ref>{{cite web |title=Splitska katedrala sv. Dujma |url=https://vjeronaucni-portal.com/splitska-katedrala-sv-dujma/ |website=vjeronaucni-portal.com |access-date=28 January 2026}}</ref> Med evropskimi stolnicami je splitska stolnica edinstvena, saj zaseda najstarejšo stavbo, ki je bila kdaj koli uporabljena kot stolnica: mavzolej rimskega cesarja Dioklecijana. Ob koncu 2. tisočletja ta stavba predstavlja močno spravo poganske antike, krščanske srednjeveške tradicije in sodobne dediščine. Mavzolej cesarja, nekoč znanega po preganjanju kristjanov, je bil sredi 7. stoletja preoblikovan v stolnico, kjer so bili na častna mesta postavljeni oltarji z relikvijami svetega Domna in svetega Anastazija – mučencev, usmrčenih v bližnji Saloni. [[File:Tafel 14 Das Mausoleum.jpg|thumb|left|Peristil v Dioklecijanovi palači z mavzolejem pred zvonikom (ok. 1904–1910)]] Zunanji osmerokotni mavzolej je bil prvotno obdan s stebriščem (peripteralni [[ambulatorij]]), ki ga je podpiralo 24 stebrov. V notranjosti je prostor krožen, členjen s štirimi polkrožnimi in štirimi pravokotnimi nišami. V njegovem središču je nekoč stal Dioklecijanov sarkofag, ki je bil kasneje uničen. Nad nišami se dviga osem korintskih stebrov iz rdečega [[granit]]a, ki jih na vrhu krasi še en obroč osmih manjših stebrov. Okoli notranjosti poteka neprekinjen [[friz]], v katerem so v [[relief (umetnost)|reliefu]] izrezljani lovski eroti, gledališke maske in človeške glave. Posebej zanimiva sta dva trakasta medaljona, ki ju arheologi in lokalno splitsko izročilo prepoznavajo kot portreta cesarja Dioklecijana in njegove žene Priske. Kupola je arhitekturni vrhunec: zgrajena je iz pahljačasto oblikovane opeke v spodnjih delih in krožnih opečnatih slojev v zgornji tretjini. Tako kot kupola bližnje preddverja Dioklecijanove palače se je nekoč lesketala z briljantnimi [[mozaik]]i.<ref>{{cite web |title=Splitska katedrala sv. Domna |url=https://vjeronaucni-portal.com/splitska-katedrala-sv-dujma/ |website=vjeronaucni-portal.com |access-date=27 January 2026}}</ref> Danes stolnica deluje predvsem kot živi liturgični prostor, njena tisočletna kontinuiteta pa se najbolj živo izraža skozi tedensko nedeljsko mašo in obnovljeni sijaj procesije na praznik splitskega zavetnika, svetega Domna.<ref>{{cite web |title=Splitska katedrala sv. Dujma |url=https://vjeronaucni-portal.com/splitska-katedrala-sv-dujma/ |website=vjeronaucni-portal.com |access-date=27 January 2026}}</ref> == Arhitektura == [[File:Split katedrála sv. Domnia portál.jpg|thumb|upright|Portal stolnice]] Od zunaj ima cerkev osmerokotno tlorisno zasnovo in jo je nekoč obdajal pokrit [[peripter]], ki ga je podpiralo štiriindvajset marmornih stebrov s korintskimi [[kapitel]]i, vključno s portalom starorimskega izvora. Baročna kamnita plošča, okronana s tiaro, poudarja nekdanji metropolitanski in primatski status cerkve, ki ga je nadškofija ohranila, dokler ga ni leta 1828 formalno ukinila [[papeška bula]] ''Locum Beati Petri''. Notranjost cerkve je krožnega tlorisa, prekrita s kupolo in členjena s kvadratnimi in polkrožnimi nišami, v katerih so nekoč stali kipi bogov in cesarjev. Notranji prostor obdaja osem korintskih stebrov iz rdečega [[granit]]a. Posebej zanimiva sta dva medaljona s trakovi, ki ju arheologi in lokalno izročilo v Splitu prepoznavajo kot portreta cesarja Dioklecijana in njegove žene Priske.<ref>{{cite web |title=Splitska katedrala sv. Dujma |url=https://vjeronaucni-portal.com/splitska-katedrala-sv-dujma/ |website=vjeronaucni-portal.com |access-date=27 January 2026}}</ref> === Portal === Ena najbolj znanih značilnosti stolnice so lesena vrata, ki jih je leta 1214 iz oreha izklesal Splitčan Andrija Buvina. Okrašena so z 28 izrezljanimi prizori – štirinajst na vsakem krilu – ki prikazujejo epizode iz Kristusovega življenja, od Gabrielovega ''Oznanjenja'' do ''Vstajenja''. Vrata so se ohranila do danes v izjemno dobrem stanju. Buvinova vrata so redkost v evropski umetniški dediščini, saj se je do danes ohranilo zelo malo srednjeveških vrat iz lesa. === Notranjost === {{multiple image | align = left | direction = vertical | width = 200 | image1 = Split BW 2024-10-02 12-50-15.jpg | caption1 = Glavni oltar v notranjosti | image2 = Split Cathedral Organ (2).jpg | caption2 = Baročna prižnica | image3 = Croatia-01259 - Romance Lion (9549256689).jpg | caption3 = Kip leva spredaj }} Levo od vhoda stoji šesterokotna [[prižnica]] iz 13. stoletja, izdelana iz dragocenega zelenega [[porfir]]ja in nekoč v celoti pozlačena. Desni stranski [[oltar]] je bil posvečen sv. Domnu, salonitskemu škofu in mučeniku. Njegov oltarni [[baldahin]] ([[Ciborij (arhitektura)|ciborij]]) je leta 1427 postavil Bonino da Milano v poznogotskem slogu in je oblikovan kot sarkofag z ležečo figuro svetega Dujma v oblačilih, ki je položil glavo na sivo nad okrašeno blazino, nad njim pa trije angeli podpirajo nagubano tkanino kot šotor. [[freska|Freske]] štirih evangelistov pa je leta 1429 dodal splitski slikar Dujam Vušković. Levi stranski oltar, posvečen splitskemu sozavetniku, solinskemu mučeniku Anastaziju Oglejskemu, je leta 1448 ustvaril največji hrvaški arhitekt in kipar svojega časa, [[Juraj Dalmatinac]]. Posebej presenetljiv je osrednji relief na sarkofagu, ki prikazuje ''Kristusovo bičanje'', kjer Dalmatinac upodablja Kristusa, globoko ganjenega zaradi trpljenja in bolečine. Glavni oltar je bil zgrajen med letoma 1685 in 1689. V drugi polovici 18. stoletja je bil postavljen nov oltar svetega Dujma, ki je bil nato posvečen svetemu Jožefu. Leta 1958 so med restavratorskimi deli odstranili baročni [[antependij]] in odkrili starinski sarkofag s figuro Dobrega pastirja (''Pastor Bonus''). Na sarkofagu je oltarna miza z napisom v ritmičnih verzih iz sredine 13. stoletja. Nad oltarjem je izrezljan kasetiran strop z oljnimi slikami z evharističnimi temami, delo rabskega umetnika Mattie Ponzonija (1583–ok. 1670), ki ga je naročil nadškof Sforza Ponzoni († 1640), umetnikov brat. V severni niši stoji oltar, ki ga je leta 1767 izdelal beneški kipar Giovanni Maria Morlaiter; od leta 1770 hrani relikvije svetega Domna, prenesene z Boninovega oltarja. Na oltarnem antependiju je relief, ki prikazuje obglavljenje sv. Domna, izdelan v [[rokoko]]jskem slogu. Nad oltarjem je cikel slik s prizori iz življenja Device Marije, delo beneškega slikarja flamskega porekla Pietra de Costerja (1615–1702). Najpomembnejša dela v baročnem [[kor (arhitektura)|koru]] stolnice so lesene korne klopi, prvotno postavljene pred glavni oltar in izklesane v prvi polovici 13. stoletja<ref>{{cite web |title=Katedrala Sv. Duje |url=https://visitsplit.com/hr/527/katedrala-sv-duje |website=visitsplit.com |access-date=27 January 2026}}</ref> in leseno razpelo iz druge polovice 14. stoletja v obliki grške črke Y. Kasneje, v 17. stoletju, je bil na vzhodni strani mavzoleja dodan kor. V ta namen je bila vzhodna stena mavzoleja porušena, da bi združili oba prostora.<ref>Stephen Williams, [https://books.google.com/books?id=9il6P3TPj-AC&dq=%22+St.+Duje+%22&pg=PA200 ''Diocletian and the Roman recovery''], pg. 200, Taylor & Francis, Inc. (1996), {{ISBN|0-415-91827-8}}</ref> Stolnica je sestavljena iz treh različnih delov različnih starosti. Glavni del je mavzolej cesarja Dioklecijana, ki izvira iz konca 3. stoletja. Mavzolej je bil, tako kot preostali del palače, zgrajen iz belega lokalnega apnenca in marmorja visoke kakovosti, večinoma iz marmornih kamnolomov na otoku Braču, s [[tuf]]om, vzetim iz bližnjih strug reke Jadro in z opeko, izdelano v salonitanskih in drugih tovarnah. === Zvonik stolpa === {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 200 | image1 = Split katedrála sv. Domnia 3.jpg | caption1 = Zvonik stolpa in Dioklecijanova palača | image2 = Turminneres Kathedrale Sveti Duje Split.jpg | caption2 = Stopnice v zvoniku stolpa, ki vodijo do razgledne ploščadi }} Zvonik je bil zgrajen leta 1100 n. št. v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Zvonik stolnice je visok 57 metrov in je eden najizvirnejših cerkvenih zvonikov na jadranski obali. Gradnja se je začela sredi 13. stoletja in trajala do sredine 16. stoletja. Zaradi izjemno dolgega obdobja gradnje je kombinacija romanske in [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]], vendar sta sloga v odlični harmoniji. V dekorativnih elementih prevladuje romanski slog, izvedba arhitekturne prosojnosti pa pripada gotskemu slogu gradnje. Zvonik je izrazito arhitekturno delo, značilno po svoji vitkosti in prosojnosti, postopnem zoženju proti vrhu in integraciji v antično arhitekturno okolje, saj uporaba vencev in kapitelov v obliki odprtin in lokov ustreza arkadam peristila in trabeaciji periptra mavzoleja. Zvonik je bil temeljito obnovljen med letoma 1890 in 1908. Zgornje nadstropje z namigi renesančnega sloga je bilo popolnoma spremenjeno, da bi bilo slogovno usklajeno z drugimi nadstropji.<ref>[http://www.gripe.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=183&Itemid=132 Kampanel St. Domnius] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150930174320/http://www.gripe.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=183&Itemid=132 |date=2015-09-30 }} {{in lang|hr}}</ref> Odstranjene so bile številne antične [[Spolija|spolije]] in skulpture, ki prikazujejo [[grifon]]e, leve, [[sfinga|sfinge]] in ljudi. Nekateri fragmenti starega zvonika so shranjeni v Mestnem muzeju Split ali pa so vključeni v stavbo Tusculum v Saloni. == Kripta == Pod mavzolejem je [[kripta]], posvečena sv. Luciji, devici in krščanski mučenici. == Zakladnica == V prvem nadstropju [[zakristija|zakristije]] je stolnična zakladnica, ki vsebuje relikvije svetega Domna, ki so bile po njegovi smrti prinesene v stolnico. Drugi zakladi so sakralna umetniška dela, kot je romanska tabelna slika ''Madona z otrokom'' iz 13. stoletja,<ref>Naklada Naprijed, ''The Croatian Adriatic Tourist Guide'', pg. 237, Zagreb (1999), {{ISBN|953-178-097-8}}</ref> predmeti, kot so kelihi in relikviariji zlatarjev od 13. do 19. stoletja, in mašna oblačila od 14. do 19. stoletja. Vsebuje tudi znane knjige, kot so ''Evangelij'' (''Splitski Evandelistar'') iz 6. stoletja, ''Supetarski kartularij'' (''Kartularium iz Sumpetra'') iz 11. stoletja in ''Zgodovina Salonitanov'' (''Historia Salonitana'') splitskega naddiakona Tomaža iz 13. stoletja. == Galerija == <gallery> File:View of Diocletian's Palace, Split 02.jpg|Zvonik stolpa, pogled iz splitskega pristanišča Cathedral of Saint Domnius - Bell tower 02.jpg|Zvonik File:Church tower of the Cathedral of Split 003.jpg|Zvonik od blizu File:Cathedral of St. Dujam, Split, detail (6).jpg|Bruhalniki File:Split - Interior of the cathedral (7).JPG|Notranjost stolnice File:Interior of Cathedral of Split 003.jpg|Platno, ki prikazuje življenje sv. Domna, baročnega slikarja Pietra Ferrarija (1685) File:Split - Interior of the cathedral (9).JPG|Kip v notranjosti File:20130603 Split 169.jpg|Zvonovi v stolpu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cathedral of Split}} * [https://web.archive.org/web/20090221103959/http://www.split.hr/ Mesto Split] – uradna spletna stran {{in lang|hr}} (archived) * [http://www.nadbiskupija-split.com/ Splitsko-makarska nadbiskupija] uradna spletna stran {{in lang|hr}} {{Stolnice na Hrvaškem}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem]] [[Kategorija:Stolnice na Hrvaškem|Domen, Split]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Hrvaškem]] 4maix83fa2papflellu7qpdp2cuwxm8 3 600215 6654251 6653265 2026-04-01T11:38:37Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Luka Rotar|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6654251 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Luka Rotar|Luka Rotar]] (30. marec) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Luka Rotar]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Luka_Rotar '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Luka_Rotar '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:45, 30. marec 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Luka Rotar|Luka Rotar]] (1. april) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Luka Rotar]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Luka_Rotar '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Luka_Rotar '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:38, 1. april 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> fa88t8enr78ros1mk16xqn63xqikq63 0 600232 6653745 6653379 2026-03-31T13:28:38Z Janezdrilc 3152 −[[Kategorija:Vinske kleti v Sloveniji]]; + 2 kategorije; ±[[Kategorija:Podjetja v Sloveniji]]→[[Kategorija:Slovenski vinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Klet Krško | type = vinska klet | industry = vinarstvo | founded = 1928 | hq_location_city = Krško | hq_location_country = Slovenija | key_people = Jure Grubar | products = vino, cviček, modra frankinja, peneča vina | website = {{URL|https://www.klet-krsko.si}} }} '''Klet Krško''' je slovenska vinska klet s sedežem v Krškem, ki deluje na območju vinorodne dežele Posavje. Ukvarja se s pridelavo, predelavo in trženjem vina ter sodeluje z vinogradniki iz širšega območja Dolenjske in Posavja. Klet je znana predvsem po pridelavi cvička, tradicionalnega slovenskega vina z zaščiteno oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), pri čemer velja za največjo pridelovalko cvička na svetu.<ref>{{cite web |url=https://agrobiznis.finance.si/novice/poleti-se-lahko-osvezite-tudi-s-peninami-kleti-krsko/a/9001636 |title=Poleti se lahko osvežite tudi s peninami Kleti Krško |website=Finance.si |access-date=31. marec 2026 }}</ref> == Zgodovina == Začetki Kleti Krško segajo v leto 1928, ko je bila ustanovljena vinarsko-vinogradniška zadruga v Kostanjevici na Krki, z namenom povezovanja lokalnih vinogradnikov ter organiziranega odkupa grozdja. S tem je bila omogočena stabilnejša pridelava vina in razvoj vinarske dejavnosti v Posavju.<ref>{{cite web |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/90-let-vinske-kleti-pridelave-cvicka-in-drugih-vin |title=90 let vinske kleti pridelave cvička in drugih vin |website=Posavski obzornik |access-date=31. marec 2026 }}</ref> Skozi desetletja se je klet razvijala in širila svojo dejavnost ter postopoma postala ena pomembnejših vinskih kleti v vzhodnem delu Slovenije. == Organizacija in delovanje == Klet Krško sodeluje s številnimi vinogradniki iz regije, ki prispevajo grozdje za pridelavo vina. Takšen model omogoča povezovanje manjših pridelovalcev v širši proizvodni sistem ter zagotavlja kontinuirano količino in kakovost surovine. <ref>{{cite web |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/klet-krsko-v-novo-dobo-cvicka-100585 |title=Klet Krško v novo dobo cvička |website=Posavski obzornik |access-date=31. marec 2026 }}</ref> Po podatkih iz medijev klet sodeluje z več sto vinogradniškimi družinami, kar jo uvršča med pomembne povezovalne subjekte v regionalnem vinogradništvu.<ref>{{cite web |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/klet-krsko-v-novo-dobo-cvicka-100585 |title=Klet Krško v novo dobo cvička |website=Posavski obzornik |access-date=31. marec 2026 }}</ref> == Proizvodnja == Klet Krško proizvaja različne vrste vin, značilne za vinorodno deželo Posavje. Med njimi so: * bela vina, kot so laški rizling, sauvignon in chardonnay * rdeča vina, med katerimi izstopa modra frankinja * zvrstna vina, vključno s cvičkom kot tradicionalno regionalno posebnostjo * peneča vina Proizvodnja je organizirana v več linijah vin, ki se razlikujejo glede na slog, način pridelave in kakovostni razred, pri čemer posamezne linije odražajo tako tradicionalne kot tudi sodobne pristope k vinogradništvu. Posebno mesto med rdečimi vini ima modra frankinja, ki je ena značilnih sort regije Posavje. == Cviček == Cviček ima v proizvodnji Kleti Krško osrednjo vlogo. Klet je največja pridelovalka cvička na svetu in pomembno vpliva na njegovo razpoložljivost na trgu.<ref>{{cite web |url=https://agrobiznis.finance.si/novice/poleti-se-lahko-osvezite-tudi-s-peninami-kleti-krsko/a/9001636 |title=Poleti se lahko osvežite tudi s peninami Kleti Krško |website=Finance.si |access-date=31. marec 2026 }}</ref> V zadnjih letih se pridelava cvička usmerja tudi v izboljšanje kakovosti in prilagajanje sodobnim trendom lahkih vin. Enolog [[Jure Grubar]] poudarja, da je pri razvoju cvička ključna postopna nadgradnja, ki ohranja njegovo tradicionalno identiteto, pri čemer izpostavlja načelo »evolucija, ne revolucija«.<ref>{{cite web |url=https://www.ovinu.si/novice/v-cvicek-se-tudi-uradno-ne-smejo-vec-dodajati-aromaticne-sorte/a/9040151 |title=V cviček se tudi uradno ne smejo več dodajati aromatične sorte |website=Ovinu.si |access-date=31. marec 2026 }}</ref> Razvoj cvička vključuje tudi spremembe v predstavitvi in pozicioniranju vina, ki naj bi se približalo sodobnim potrošniškim navadam.<ref>{{cite web |url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/nova-strategija-identiteta-cvicka-kleti-krsko |title=Nova strategija in identiteta cvička Kleti Krško |website=ePosavje |access-date=31. marec 2026 }}</ref> == Peneča vina == Poleg mirnih vin Klet Krško proizvaja tudi peneča vina. Ta so pridelana iz različnih sort grozdja, značilnih za vinorodno deželo Posavje, ter odražajo značilnosti lokalnega podnebja in tal. Peneča vina so lahko pridelana po različnih tehnoloških postopkih, vključno s klasično metodo sekundarne fermentacije v steklenici ter drugimi sodobnimi pristopi, ki omogočajo nadzor nad kakovostjo in slogom vina. .<ref>{{cite web |url=https://www.ovinu.si/novice/v-kleti-krsko-se-vse-bolj-posvecajo-peninam/a/1935 |title=V Kleti Krško se vse bolj posvečajo peninam |website=Ovinu.si |access-date=31. marec 2026 }}</ref> Peneča vina pogosto temeljijo tudi na lokalnih sortah, kot sta žametna črnina in kraljevina, kar prispeva k značilnemu slogu vin iz Posavja.<ref>{{cite web |url=https://vecer.com/v-nedeljo/gastronomski-izlet-v-posavje-cvicek-so-zamenjala-peneca-vina-10336949 |title=Gastronomski izlet v Posavje: cviček so zamenjala peneča vina |website=Večer |access-date=31. marec 2026 }}</ref> == Vloga v regiji == Klet Krško ima pomembno vlogo v vinogradniški panogi Posavja, saj povezuje številne lokalne vinogradnike in prispeva k ohranjanju vinogradniške tradicije. S svojim delovanjem vpliva tudi na razvoj in prepoznavnost cvička kot regionalnega vina ter sodeluje pri njegovem sodobnem pozicioniranju.<ref>{{cite web |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/klet-krsko-v-novo-dobo-cvicka-100585 |title=Klet Krško v novo dobo cvička |website=Posavski obzornik |access-date=31. marec 2026 }}</ref> == Trg in distribucija == Vina Kleti Krško so prisotna na slovenskem trgu, del proizvodnje pa je namenjen tudi izvozu. Klet s svojo ponudbo nagovarja tako širšo potrošniško javnost kot tudi gostinski sektor. == Glej tudi == * [[cviček]] * [[vinorodna dežela Posavje]] * [[Slovenska vina]] Sklici {{reflist}} [[Kategorija:Slovenski vinarji]] [[Kategorija:Krško]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1928]] [[Kategorija:Vinorodna dežela Posavje]] gfudad0tfem7rp5l3eb3j1mo7vb9bep 0 600241 6653675 6653551 2026-03-31T13:11:34Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Organizacije]]; dodal [[Kategorija:Hrvaške zveze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653675 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Hrvaški kulturni svet | native_name = Hrvatski sabor kulture | native_name_lang = hr | image = | image_size = | alt = | caption = | logo = | logo_size = | logo_alt = | logo_caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | map2 = | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | motto = | predecessor = Hrvaška pevska sveza | merged = | successor = | formation = {{start date and age|1948}} | founder = | founding_location = | extinction = <!-- uporabite {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = | type = združenje društev | tax_id = <!-- ali | vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = 3270971 | status = | purpose = | professional_title = | headquarters = Kralja Zvonimira 17, Zagreb | location = | location2 = | additional_location = | additional_location2= | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline, title}} --> | origins = | region = | products = | services = | methods = | fields = | membership = | membership_year = | language = | owner = <!-- ali | owners = --> | sec_gen = <!-- ali | gen_sec for General Secretary --> | leader_title = | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = | parent_organization = | subsidiaries = | secessions = | affiliations = AMATEO, AITA/IATA | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | website = {{URL|https://www.hrsk.hr/}} | remarks = | formerly = | footnotes = | bodystyle = }} '''Hrvaški kulturni svet''' ({{langx|hr|Hrvatski sabor kulture}}, okrajšano ''HSK'') je združenje društev in krovna organizacija ljubiteljskih kulturnih in umetniških dejavnosti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] s sedežem v [[Zagreb]]u.<ref name=pov/> Združuje številne [[Folklora|folklorne]] in [[ples]]ne ansamble, izvirne folklorne in [[Vokalna glasba|pevske skupine]], gledališke, umetniške in literarne skupine, [[Pevski zbor|pevske zbore]] ter [[trobila|trobilne]] in [[tambura]]ške orkestre. Vsako leto organizira srečanja ljubiteljskih glasbenih in gledaliških društev, kjer se predstavljajo in ocenjujejo njihovi umetniški dosežki. Redno organizira tudi seminarje za strokovni razvoj voditeljev, [[Zborovodja|zborovodij]] in [[dirigent]]ov, s čimer svojim članskim društvom zagotavlja potrebno strokovno in organizacijsko pomoč. Prav tako omogoča najboljšim hrvaškim ljubiteljskim ansamblom sodelovanje na mednarodnih festivalih in pomaga pri sodelovanju s podobnimi evropskimi kulturnimi združenji. ==Zgodovina== Začetki segajo v sredino 19. stoletja in v obdobje hrvaškega narodnega preporoda. Leta 1858 je namreč v [[Karlovec|Karlovcu]] začelo delovati Karlovško pevsko društvo (''Društvo karlovačkih pjevača''), ki od leta 1868 deluje pod imenom Prvo hrvaško pevsko društvo ZORA (''Prvo hrvatsko pjevačko društvo ZORA'').<ref name=pov/> Potreba po združenju ljubiteljskih kulturno-umetniških organizacij za medsebojno sodelovanje in usklajevanje se je izrazila leta 1875, ko je takrat ducat zborov ustanovilo Hrvaška pevska sveza (''Hrvatski pjevački savez''). Vlogo tega društva, razširjeno na vse ljubiteljske kulturne in umetniške dejavnosti, je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] leta 1948 prevzela novo ustanovljena Hrvaška kulturno-prosvetna zveza (''Savez kulturno-prosvjetnih društava Hrvatske''). Pod tem imenom je delovala do leta 1955, od takrat do leta 1983 pa pod imenom Hrvaški prosvetni svet (''Prosvjetni sabor Hrvatske''). Od leta 1983 do 1991 je delovala kot Hrvaški kulturno-prosvetni svet (''Kulturno-prosvjetni sabor Hrvatske''), od leta 1991 do danes pa pod sedanjim imenom.<ref name=pov>[https://www.hrsk.hr/stranica3/o-hsk-u/2/33/0 Više o Hrvatskom saboru kulture] hrsk.hr </ref> ==Pokritost== Svet sestavlja 12 [[Županije Hrvaške|županijskih]] združenj ljubiteljskih kulturno-umetniških društev in združenj, Mestna zveza kulturno-umetniških društev [[Kutina, Hrvaška|mesta Kutina]], Kulturni center Pešćenica – Zagrebška amaterska gledališka scena, Zveza Čehov v Republiki Hrvaški, Zveza pihalnih orkestrov [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinske županije]], Zveza pihalnih orkestrov [[Sisek|mesta Sisek]], Zveza pihalnih orkestrov [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]], Zveza ljubiteljskih pihalnih orkestrov [[Slavonija|Slavonije]] in [[Baranja|Baranje]], Zveza pihalnih orkestrov severne in srednje [[Dalmacija|Dalmacije]] ter kulturno-umetniška društva in združenja iz županij, v katerih društva še niso ustanovljena.<ref name=pov/> Danes to združenje združuje 929 združenj oziroma 2080 sekcij z več kot 80.000 člani po vsej Hrvaški. Redne in uspešne programske dejavnosti Sveta pomembno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške.<ref name=pov/> ==Sklici== {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrvaška kultura]] [[Kategorija:Hrvaške zveze]] [[Kategorija:Zagreb]] 1jbbqss2wx6pzvvmtvylbiatpyb59hb 0 600242 6653868 6653474 2026-03-31T16:41:42Z Octopus 13285 Mitologija 6653868 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Chuvashia.svg|thumb|250px|''Keremet'' (drevo sveta) in tri zvezde (Severnica, Sonce, Luna) na zastavi Čuvašije]] [[Slika:Keremet.jpg|thumb|200px|''Keremet'', predmet čaščenja v čuvaški vasi]] '''Vattisen jali''' ([[Čuvaščina|čuvaško]]: Ваттисен йӑли, latinizirano Vattisen jali, [[Tatarščina|tatarsko]]: Ваттисен ялы, latinizirano Vattisen jali, dobesedno 'izročila prednikov') je sodobna oživitev izvirne religije [[Čuvaši|Čuvašev]],<ref name="Chuvash culture">{{cite web |url=http://www.chuvashculture.org/node/42 |title=Chuvash faith and beliefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815034949/http://www.chuvashculture.org/node/42 |archive-date=2009-08-15 |website=Chuvash Culture Portal}}</ref> turške etnične skupine [[Bolgari|bolgarskega]] porekla, večinoma naseljene v republiki [[Čuvašija|Čuvašiji]] in okoliških zveznih državah [[Rusija|Ruske federacije]]. Vattisen jali bi lahko šteli za posebno obliko [[Tengrizem|tengrizma]], povezanega z gibanjem za oživitev te sorodne tradicionalne srednjeazijske religije. Vattisen jali se bistveno razlikuje od tradicionalnih oblik tengrizma, saj so na Čuvaše močno vplivale ugro-finske in slovanske kulture ter kulture drugih indoevropsko govorečih etničnih skupin.<ref name="Stetsyuk">{{cite book |first=Valentin |last=Stetsyuk |title=Introduction to the Study of Prehistoric Ethnogenic Processes in Eastern Europe and Asia, The Turkic Tribe Bulgar in Eastern Europe |location=Lviv, Ukraine}}</ref> Čuvaška religija ima veliko podobnosti s finskimi in slovanskimi poganskimi religijami. Njena oživitev v zadnjih desetletjih se zgleduje po novopoganskih vzorcih.<ref name="Filatov">{{cite journal |first1=Sergei |last1=Filatov |first2=Aleksandr |last2=Shchipkov |title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation |journal=Religion, State & Society |volume=23 |number=3 |date=1995 |pages=239–243|doi=10.1080/09637499508431705 }}</ref> Privrženci čuvaške tradicionalne religije sami sebe imenujejo "pravi Čuvaši".<ref name="Chuvash culture"/> Njihov glavni bog je Tura, primerljiv z estonskim [[Tarapita|Tarapito]], germanskim [[Thor]]om in panturškim [[Tengri]]jem.<ref name="Stetsyuk"/> Čuvaška tradicionalna religija se ponaša z neprekinjeno kontinuiteto od predkrščanskih časov, saj se je v nekaj vaseh čuvaške diaspore zunaj Čuvašije ohranila vse do današnjega časa.{{sfn|Vovina|2000|p=2}} Konec 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] med Čuvaši zacvetel kulturni in narodni preporod. Njihovi voditelji so postopoma sprejeli idejo o vrnitvi k avtohtonemu poganstvu, ki so jo sprejeli tudi čuvaški intelektualci.{{sfn|Vovina|2000|pp=3–5}} Čuvaško gibanje je dobilo navdih v podobnih gibanjih v baltskih državah. Nacionalno gibanje, ki se je sicer udejanjalo v Čuvaškem nacionalnem kongresu, je v 90. letih prejšnjega stoletja nadaljevalo svojo idejo o "nacionalni religiji". Intelektualci so začeli obujati in kodificirati starodavne obrede ter jih izvajati med prebivalstvom tako v mestih kot na podeželju, pri čemer so se razglasili za varuhe tradicije in potomce tradicionalnih svečenikov.{{sfn|Vovina|2000|p=7}} ==Mitologija, religija in običaji== Čuvaška mitologija in tradicionalna religija zajemata kompleksne poglede, prepričanja in kulte starodavnih Čuvašev. Številne značilnosti mitologije in religije so se ohranile, vključno s tradicionalnimi pogrebnimi obredi ter sistemom praznikov in obredov. Tradicionalna religija Čuvašev se imenuje 'vattisen yăli' (običaji prednikov) in 'tӗne' (svetovni red). Njeni privrženci se imenujejo 'čăn čăvaš' (pravi Čuvaši). [[Islam]] se imenuje 'tutar tĕni' (tatarski svetovni nazor), [[krščanstvo]] 'virăs tĕni' (ruski svetovni nazor), neverniki pa se imenujejo 'tĕne kĕmen' (tisti, ki niso prišli na svet). Etimologija besede 'tĕne' je povezana s kitajsko besedo 天 (tian), beseda Tĕnčeri tură (Stvarnik nebes) pa s turškim bogom [[Tengri]]jem ( ‏,𐱅𐰭𐰼𐰃‎ *teŋri). ==Bogovi in duhovi== Po V. K. Magnickem je bilo v čuvaški mitologiji več kot 210 bogov in duhov različnih rangov in funkcij. Naseljevali so nebo, zemljo in podzemlje. D. Meszaros je opozoril na čuvaški monoteizem, saj so bili vsi ostali le duhovi (mali stvarniki). Čuvaši imajo enega samega glavnega boga, Tĕnčeri Turo - univerzalnega Boga in stvarnika sveta. Tĕnčeri Tura ima veliko imen in vzdevkov. Imenujejo ga tudi: Vrhovni Bog (Şülti Tură), Veliki Bog (Măn Tură), Bog modrega neba (Kăvak Tĕneri Tură), Edini Bog (Pĕr Tĕncheri Tură), Starejši Bog (Aslă Tură) in Starejši Oče (Aslachi) ter Oče (Aşa). Beseda Aşa v čuvaškem jeziku je sprva pomenila očeta neba, Ama pa mater zemljo. Po tem zgledu je vse na svetu imelo očeta in mater, tako kot jin in jang. Vsi drugi mali ture (stvarniki) služijo le njemu in so duhovi. Šiv turri je stvarnik vode, sivlaš turri pa stvarnik zraka. Čuvaši pravzaprav nimajo koncepta Boga kot takega, ampak koncept duhov. Po čuvaškem prepričanju ima vse, kar obstaja na zemlji in v nebesih, svojega stvarnika, duha (tura) v obliki očeta in matere stvarnika. Ker ljudje niso znali razložiti naravnih in fizikalnih pojavov ter določenih kemičnih procesov, so jim pripisali tura - stvarnika. Izraz Hĕvel amaše in Hĕvel ašše - mati in oče sonca, na primer, je bil dualistični izraz za nastanek vseh stvari. Podobno so postopali z vsemi drugimi stvarmi in pojavi. Ostali liki so izposojeni iz ljudskih izročil sosednjih ljudstev: Vupăr iz ruskega Upir (slovensko [[vampir]]), Albast iz tatarskega Al bas (davitelj), Šuitan pa iz arabskega [[satan]] in tako naprej. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šamanizem]] [[Kategorija:Turška mitologija]] [[Kategorija:Čuvašija]] p2cc2trr8yhakpzi49jm5o6nn5t2d30 6654108 6653868 2026-04-01T04:22:59Z Octopus 13285 /* Bogovi in duhovi */ Prijazni duhovi ... 6654108 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Chuvashia.svg|thumb|250px|''Keremet'' (drevo sveta) in tri zvezde (Severnica, Sonce, Luna) na zastavi Čuvašije]] [[Slika:Keremet.jpg|thumb|200px|''Keremet'', predmet čaščenja v čuvaški vasi]] '''Vattisen jali''' ([[Čuvaščina|čuvaško]]: Ваттисен йӑли, latinizirano Vattisen jali, [[Tatarščina|tatarsko]]: Ваттисен ялы, latinizirano Vattisen jali, dobesedno 'izročila prednikov') je sodobna oživitev izvirne religije [[Čuvaši|Čuvašev]],<ref name="Chuvash culture">{{cite web |url=http://www.chuvashculture.org/node/42 |title=Chuvash faith and beliefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815034949/http://www.chuvashculture.org/node/42 |archive-date=2009-08-15 |website=Chuvash Culture Portal}}</ref> turške etnične skupine [[Bolgari|bolgarskega]] porekla, večinoma naseljene v republiki [[Čuvašija|Čuvašiji]] in okoliških zveznih državah [[Rusija|Ruske federacije]]. Vattisen jali bi lahko šteli za posebno obliko [[Tengrizem|tengrizma]], povezanega z gibanjem za oživitev te sorodne tradicionalne srednjeazijske religije. Vattisen jali se bistveno razlikuje od tradicionalnih oblik tengrizma, saj so na Čuvaše močno vplivale ugro-finske in slovanske kulture ter kulture drugih indoevropsko govorečih etničnih skupin.<ref name="Stetsyuk">{{cite book |first=Valentin |last=Stetsyuk |title=Introduction to the Study of Prehistoric Ethnogenic Processes in Eastern Europe and Asia, The Turkic Tribe Bulgar in Eastern Europe |location=Lviv, Ukraine}}</ref> Čuvaška religija ima veliko podobnosti s finskimi in slovanskimi poganskimi religijami. Njena oživitev v zadnjih desetletjih se zgleduje po novopoganskih vzorcih.<ref name="Filatov">{{cite journal |first1=Sergei |last1=Filatov |first2=Aleksandr |last2=Shchipkov |title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation |journal=Religion, State & Society |volume=23 |number=3 |date=1995 |pages=239–243|doi=10.1080/09637499508431705 }}</ref> Privrženci čuvaške tradicionalne religije sami sebe imenujejo "pravi Čuvaši".<ref name="Chuvash culture"/> Njihov glavni bog je Tura, primerljiv z estonskim [[Tarapita|Tarapito]], germanskim [[Thor]]om in panturškim [[Tengri]]jem.<ref name="Stetsyuk"/> Čuvaška tradicionalna religija se ponaša z neprekinjeno kontinuiteto od predkrščanskih časov, saj se je v nekaj vaseh čuvaške diaspore zunaj Čuvašije ohranila vse do današnjega časa.{{sfn|Vovina|2000|p=2}} Konec 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] med Čuvaši zacvetel kulturni in narodni preporod. Njihovi voditelji so postopoma sprejeli idejo o vrnitvi k avtohtonemu poganstvu, ki so jo sprejeli tudi čuvaški intelektualci.{{sfn|Vovina|2000|pp=3–5}} Čuvaško gibanje je dobilo navdih v podobnih gibanjih v baltskih državah. Nacionalno gibanje, ki se je sicer udejanjalo v Čuvaškem nacionalnem kongresu, je v 90. letih prejšnjega stoletja nadaljevalo svojo idejo o "nacionalni religiji". Intelektualci so začeli obujati in kodificirati starodavne obrede ter jih izvajati med prebivalstvom tako v mestih kot na podeželju, pri čemer so se razglasili za varuhe tradicije in potomce tradicionalnih svečenikov.{{sfn|Vovina|2000|p=7}} ==Mitologija, religija in običaji== Čuvaška mitologija in tradicionalna religija zajemata kompleksne poglede, prepričanja in kulte starodavnih Čuvašev. Številne značilnosti mitologije in religije so se ohranile, vključno s tradicionalnimi pogrebnimi obredi ter sistemom praznikov in obredov. Tradicionalna religija Čuvašev se imenuje 'vattisen yăli' (običaji prednikov) in 'tӗne' (svetovni red). Njeni privrženci se imenujejo 'čăn čăvaš' (pravi Čuvaši). [[Islam]] se imenuje 'tutar tĕni' (tatarski svetovni nazor), [[krščanstvo]] 'virăs tĕni' (ruski svetovni nazor), neverniki pa se imenujejo 'tĕne kĕmen' (tisti, ki niso prišli na svet). Etimologija besede 'tĕne' je povezana s kitajsko besedo 天 (tian), beseda Tĕnčeri tură (Stvarnik nebes) pa s turškim bogom [[Tengri]]jem ( ‏,𐱅𐰭𐰼𐰃‎ *teŋri). ==Bogovi in duhovi== Po V. K. Magnickem je bilo v čuvaški mitologiji več kot 210 bogov in duhov različnih rangov in funkcij. Naseljevali so nebo, zemljo in podzemlje. D. Meszaros je opozoril na čuvaški monoteizem, saj so bili vsi ostali le duhovi (mali stvarniki). Čuvaši imajo enega samega glavnega boga, Tĕnčeri Turo - univerzalnega Boga in stvarnika sveta. Tĕnčeri Tura ima veliko imen in vzdevkov. Imenujejo ga tudi: Vrhovni Bog (Şülti Tură), Veliki Bog (Măn Tură), Bog modrega neba (Kăvak Tĕneri Tură), Edini Bog (Pĕr Tĕncheri Tură), Starejši Bog (Aslă Tură) in Starejši Oče (Aslachi) ter Oče (Aşa). Beseda Aşa v čuvaškem jeziku je sprva pomenila očeta neba, Ama pa mater zemljo. Po tem zgledu je vse na svetu imelo očeta in mater, tako kot jin in jang. Vsi drugi mali ture (stvarniki) služijo le njemu in so duhovi. Šiv turri je stvarnik vode, sivlaš turri pa stvarnik zraka. Čuvaši pravzaprav nimajo koncepta Boga kot takega, ampak koncept duhov. Po čuvaškem prepričanju ima vse, kar obstaja na zemlji in v nebesih, svojega stvarnika, duha (tura) v obliki očeta in matere stvarnika. Ker ljudje niso znali razložiti naravnih in fizikalnih pojavov ter določenih kemičnih procesov, so jim pripisali tura - stvarnika. Izraz Hĕvel amaše in Hĕvel ašše - mati in oče sonca, na primer, je bil dualistični izraz za nastanek vseh stvari. Podobno so postopali z vsemi drugimi stvarmi in pojavi. Ostali liki so izposojeni iz ljudskih izročil sosednjih ljudstev: Vupăr iz ruskega Upir (slovensko [[vampir]]), Albast iz tatarskega Al bas (davitelj), Šuitan pa iz arabskega [[satan]] in tako naprej. ===Prijazni duhovi=== * Tură – Stvarnik (iz kitajskega Turĕ) * Tĕnčeri Tură (Aslo Aşa) – Stvarnik vesolja (sveta), najvišji in najpomembnejši bog v čuvaškem panteonu, ki ima številne epitete * Ama (Kuk amaj) – Boginja mati, mati sveta, boginja plodnosti, zavetnica žensk in otrok (Turk Umaj) * Kebe – deljitelj usod, včasih Kavaba – popkovina * Pihampar - bog zaščitnik (pokrovitelj), bog, ki obdaruje ljudi z dobrimi lastnostmi in pošilja preroške vizije; upodobljal se je kot bel volk – princ volkov * Pulehše - odrešenik, varuh, vedeževalec, deljitelj nesrečne ali srečne usode, bog sreče * Surlan - severni sij, zmaj, ki rodi otroke in deli duše dojenčkom * Irih - duh varuha klana in družine; zapuščina prednikov * Pirešti - dobri duh, angel (dobesedno: brez obraza, podobe) * Hercurt – varuh ognjišča * Herle šir – prijazni duh, ki živi na nebu na robu sveta * Vite husi – gospodar hleva ===Škodljivi=== * Uzal – duh vsega zla na svetu * Albasta – zlo bitje v obliki ženske s štirimi dojkami * Arzjuri – duh, gospodar gozda, škrat * Vubar - zli duh, utvara, ki je pošiljala bolezni in napadala speče * Vudaš - zli duh, ki živi v vodi (iz ugro-finskega voda) * Kele – zli duh * Vupkan - zli duh, ki je pošiljal bolezni, neviden ali v obliki psa * Esrel – duh smrti * Šuitan – satan * Sehmet – bog jeze, vetra in nesreče<ref> Nikolsk. Chuvash-Russian Dictionary, str. 170</ref> ===Idol=== Jereh je bil glinena figurica, po tradicionalnem verovanju Čuvašev varuh ognjišča in družine. Njegovo ime v prevodu pomeni "dediščina prednikov". Predstavljal se je predvsem v ženski obliki, pogosto kot nevidna ženska. Jerehu so dodelili prostor za bivanje - Jĕrĕkh pĕrni, košaro, obešeno tako visoko, da je niso dosegli otroci, najpogosteje v kotu koče, lahko pa tudi drugje. Od Jereha so pričakovali predvsem mirno življenje v družini in družbi, širjenje družine in njeno zaščito. Idolu je bila posvečena posebna molitev. Jerehov kipec so vedno dajali novoporočenim dekletom. Jerehi so se stoletja prenašali iz roda v rod, da ne bi izgubili stika s koreninami in da bi predniki varovali družino. Ko so družinski člani zboleli, so ga hranili s kašo in kruhom. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šamanizem]] [[Kategorija:Turška mitologija]] [[Kategorija:Čuvašija]] a06eavem4vtva7m64q2yplliolow1ic 6654125 6654108 2026-04-01T05:18:01Z Octopus 13285 /* Idol */ nadaljevanje 6654125 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Chuvashia.svg|thumb|250px|''Keremet'' (drevo sveta) in tri zvezde (Severnica, Sonce, Luna) na zastavi Čuvašije]] [[Slika:Keremet.jpg|thumb|200px|''Keremet'', predmet čaščenja v čuvaški vasi]] '''Vattisen jali''' ([[Čuvaščina|čuvaško]]: Ваттисен йӑли, latinizirano Vattisen jali, [[Tatarščina|tatarsko]]: Ваттисен ялы, latinizirano Vattisen jali, dobesedno 'izročila prednikov') je sodobna oživitev izvirne religije [[Čuvaši|Čuvašev]],<ref name="Chuvash culture">{{cite web |url=http://www.chuvashculture.org/node/42 |title=Chuvash faith and beliefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815034949/http://www.chuvashculture.org/node/42 |archive-date=2009-08-15 |website=Chuvash Culture Portal}}</ref> turške etnične skupine [[Bolgari|bolgarskega]] porekla, večinoma naseljene v republiki [[Čuvašija|Čuvašiji]] in okoliških zveznih državah [[Rusija|Ruske federacije]]. Vattisen jali bi lahko šteli za posebno obliko [[Tengrizem|tengrizma]], povezanega z gibanjem za oživitev te sorodne tradicionalne srednjeazijske religije. Vattisen jali se bistveno razlikuje od tradicionalnih oblik tengrizma, saj so na Čuvaše močno vplivale ugro-finske in slovanske kulture ter kulture drugih indoevropsko govorečih etničnih skupin.<ref name="Stetsyuk">{{cite book |first=Valentin |last=Stetsyuk |title=Introduction to the Study of Prehistoric Ethnogenic Processes in Eastern Europe and Asia, The Turkic Tribe Bulgar in Eastern Europe |location=Lviv, Ukraine}}</ref> Čuvaška religija ima veliko podobnosti s finskimi in slovanskimi poganskimi religijami. Njena oživitev v zadnjih desetletjih se zgleduje po novopoganskih vzorcih.<ref name="Filatov">{{cite journal |first1=Sergei |last1=Filatov |first2=Aleksandr |last2=Shchipkov |title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation |journal=Religion, State & Society |volume=23 |number=3 |date=1995 |pages=239–243|doi=10.1080/09637499508431705 }}</ref> Privrženci čuvaške tradicionalne religije sami sebe imenujejo "pravi Čuvaši".<ref name="Chuvash culture"/> Njihov glavni bog je Tura, primerljiv z estonskim [[Tarapita|Tarapito]], germanskim [[Thor]]om in panturškim [[Tengri]]jem.<ref name="Stetsyuk"/> Čuvaška tradicionalna religija se ponaša z neprekinjeno kontinuiteto od predkrščanskih časov, saj se je v nekaj vaseh čuvaške diaspore zunaj Čuvašije ohranila vse do današnjega časa.{{sfn|Vovina|2000|p=2}} Konec 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] med Čuvaši zacvetel kulturni in narodni preporod. Njihovi voditelji so postopoma sprejeli idejo o vrnitvi k avtohtonemu poganstvu, ki so jo sprejeli tudi čuvaški intelektualci.{{sfn|Vovina|2000|pp=3–5}} Čuvaško gibanje je dobilo navdih v podobnih gibanjih v baltskih državah. Nacionalno gibanje, ki se je sicer udejanjalo v Čuvaškem nacionalnem kongresu, je v 90. letih prejšnjega stoletja nadaljevalo svojo idejo o "nacionalni religiji". Intelektualci so začeli obujati in kodificirati starodavne obrede ter jih izvajati med prebivalstvom tako v mestih kot na podeželju, pri čemer so se razglasili za varuhe tradicije in potomce tradicionalnih svečenikov.{{sfn|Vovina|2000|p=7}} ==Mitologija, religija in običaji== Čuvaška mitologija in tradicionalna religija zajemata kompleksne poglede, prepričanja in kulte starodavnih Čuvašev. Številne značilnosti mitologije in religije so se ohranile, vključno s tradicionalnimi pogrebnimi obredi ter sistemom praznikov in obredov. Tradicionalna religija Čuvašev se imenuje 'vattisen yăli' (običaji prednikov) in 'tӗne' (svetovni red). Njeni privrženci se imenujejo 'čăn čăvaš' (pravi Čuvaši). [[Islam]] se imenuje 'tutar tĕni' (tatarski svetovni nazor), [[krščanstvo]] 'virăs tĕni' (ruski svetovni nazor), neverniki pa se imenujejo 'tĕne kĕmen' (tisti, ki niso prišli na svet). Etimologija besede 'tĕne' je povezana s kitajsko besedo 天 (tian), beseda Tĕnčeri tură (Stvarnik nebes) pa s turškim bogom [[Tengri]]jem ( ‏,𐱅𐰭𐰼𐰃‎ *teŋri). ==Bogovi in duhovi== Po V. K. Magnickem je bilo v čuvaški mitologiji več kot 210 bogov in duhov različnih rangov in funkcij. Naseljevali so nebo, zemljo in podzemlje. D. Meszaros je opozoril na čuvaški monoteizem, saj so bili vsi ostali le duhovi (mali stvarniki). Čuvaši imajo enega samega glavnega boga, Tĕnčeri Turo - univerzalnega Boga in stvarnika sveta. Tĕnčeri Tura ima veliko imen in vzdevkov. Imenujejo ga tudi: Vrhovni Bog (Şülti Tură), Veliki Bog (Măn Tură), Bog modrega neba (Kăvak Tĕneri Tură), Edini Bog (Pĕr Tĕncheri Tură), Starejši Bog (Aslă Tură) in Starejši Oče (Aslachi) ter Oče (Aşa). Beseda Aşa v čuvaškem jeziku je sprva pomenila očeta neba, Ama pa mater zemljo. Po tem zgledu je vse na svetu imelo očeta in mater, tako kot jin in jang. Vsi drugi mali ture (stvarniki) služijo le njemu in so duhovi. Šiv turri je stvarnik vode, sivlaš turri pa stvarnik zraka. Čuvaši pravzaprav nimajo koncepta Boga kot takega, ampak koncept duhov. Po čuvaškem prepričanju ima vse, kar obstaja na zemlji in v nebesih, svojega stvarnika, duha (tura) v obliki očeta in matere stvarnika. Ker ljudje niso znali razložiti naravnih in fizikalnih pojavov ter določenih kemičnih procesov, so jim pripisali tura - stvarnika. Izraz Hĕvel amaše in Hĕvel ašše - mati in oče sonca, na primer, je bil dualistični izraz za nastanek vseh stvari. Podobno so postopali z vsemi drugimi stvarmi in pojavi. Ostali liki so izposojeni iz ljudskih izročil sosednjih ljudstev: Vupăr iz ruskega Upir (slovensko [[vampir]]), Albast iz tatarskega Al bas (davitelj), Šuitan pa iz arabskega [[satan]] in tako naprej. ===Prijazni duhovi=== * Tură – Stvarnik (iz kitajskega Turĕ) * Tĕnčeri Tură (Aslo Aşa) – Stvarnik vesolja (sveta), najvišji in najpomembnejši bog v čuvaškem panteonu, ki ima številne epitete * Ama (Kuk amaj) – Boginja mati, mati sveta, boginja plodnosti, zavetnica žensk in otrok (Turk Umaj) * Kebe – deljitelj usod, včasih Kavaba – popkovina * Pihampar - bog zaščitnik (pokrovitelj), bog, ki obdaruje ljudi z dobrimi lastnostmi in pošilja preroške vizije; upodobljal se je kot bel volk – princ volkov * Pulehše - odrešenik, varuh, vedeževalec, deljitelj nesrečne ali srečne usode, bog sreče * Surlan - severni sij, zmaj, ki rodi otroke in deli duše dojenčkom * Irih - duh varuha klana in družine; zapuščina prednikov * Pirešti - dobri duh, angel (dobesedno: brez obraza, podobe) * Hercurt – varuh ognjišča * Herle šir – prijazni duh, ki živi na nebu na robu sveta * Vite husi – gospodar hleva ===Škodljivi=== * Uzal – duh vsega zla na svetu * Albasta – zlo bitje v obliki ženske s štirimi dojkami * Arzjuri – duh, gospodar gozda, škrat * Vubar - zli duh, utvara, ki je pošiljala bolezni in napadala speče * Vudaš - zli duh, ki živi v vodi (iz ugro-finskega voda) * Kele – zli duh * Vupkan - zli duh, ki je pošiljal bolezni, neviden ali v obliki psa * Esrel – duh smrti * Šuitan – satan * Sehmet – bog jeze, vetra in nesreče<ref> Nikolsk. Chuvash-Russian Dictionary, str. 170</ref> ===Idol=== Jereh je bil glinena figurica, po tradicionalnem verovanju Čuvašev varuh ognjišča in družine. Njegovo ime v prevodu pomeni "dediščina prednikov". Predstavljal se je predvsem v ženski obliki, pogosto kot nevidna ženska. Jerehu so dodelili prostor za bivanje - Jĕrĕkh pĕrni, košaro, obešeno tako visoko, da je niso dosegli otroci, najpogosteje v kotu koče, lahko pa tudi drugje. Od Jereha so pričakovali predvsem mirno življenje v družini in družbi, širjenje družine in njeno zaščito. Idolu je bila posvečena posebna molitev. Jerehov kipec so vedno dajali novoporočenim dekletom. Jerehi so se stoletja prenašali iz roda v rod, da ne bi izgubili stika s koreninami in da bi predniki varovali družino. Ko so družinski člani zboleli, so ga hranili s kašo in kruhom. Med Čuvaši je bil Jereha obravnavan kot prvi sin boga Tenčerija Turaja in je zato dobil ime Dedič. V njegovo čast so gradili templje, imenovane irmasaj. V obdobju [[Zlata horda|Zlate horde]] in [[islam]]a so bili templji preimenovani v keremet. Čuvaši so verjeli, da lahko Jereh ljudi kaznuje za neprimerno vedenje. V njegovih svetiščih se ni smelo povzročati hrupa, prihajati umazan in z grdimi mislimi, preklinjati in brez razloga motiti druge. Jereha so na pobudo Usala (Zla) ljudje ubili in sežgali. Da bi svoje dejanje skrili pred Bogom, so njegov pepel raztresli v veter in povsod so nastajali irsamaji (keremeti). Irsamaj (čuvaško) in keremet (arabsko) je le naziv templja ali molilnice in ne boga, kot se včasih napačno navaja. Jerek je bil prvotno različica turškega Erlika, enega od stvarnikov sveta. S prihodom [[Krščanstvo|krščanstva]] in sprejetjem [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavja]] so ga Čuvaši preimenovali v Šuitana (Satana). Krščanski misijonarji so čuvaške idole imeli za poganske demone. Čuvaši so se jih sčasoma želeli znebiti in so jih splavljati po potokih in rekah. Po zgledu na Tenčerija Turaja je tudi njegov sin Jereh začel spreminjati zemljo in bil skupaj z očetom prvi, ki je ustvaril drevesa in trave. Vsemogočni Tura je ustvaril čudovita drevesa in rekel: ''"Dozorela bodo različna semena, ki se bodo s pomočjo vetra razkropila po vsem svetu in bodo vzklila, kjer padejo"''. Semena so dozorela in se razkropila po svetu. Vzklila so v najlepše rože in zelišča, najlepše grmičevje in drevesa, na njih so dozoreli neverjetni in okusni sadeži in dišali od slastnih arom. Jereh je želel slediti zgledu svojega očeta. Očetovo cvetje je bilo belo, listje lepo in jagode rdeče. Sam je želel storiti enako, a drevesa niso bila tako lepa kot očetova. Cvetje ni dišalo, sadje ni bilo tako okusno, deblo ni bilo tako močno in visoko, listi so se držali skupaj, jagode pa so bili grenko grenke ... Od takrat imajo zelišča in drevesa, ki jih je ustvaril Jereh, žal samo trnje in slabe lastnosti. Nimajo plodov, in če jih imajo, so strupeni. Tako so se po predstavah Čuvašev pojavila dobra in slaba drevesa. ===Mitska bitja=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šamanizem]] [[Kategorija:Turška mitologija]] [[Kategorija:Čuvašija]] 53thv16ll7yw7zmowtsa0p2cjyxpcty 6654133 6654125 2026-04-01T06:10:00Z Octopus 13285 /* Mitska bitja */ bitja 6654133 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Chuvashia.svg|thumb|250px|''Keremet'' (drevo sveta) in tri zvezde (Severnica, Sonce, Luna) na zastavi Čuvašije]] [[Slika:Keremet.jpg|thumb|200px|''Keremet'', predmet čaščenja v čuvaški vasi]] '''Vattisen jali''' ([[Čuvaščina|čuvaško]]: Ваттисен йӑли, latinizirano Vattisen jali, [[Tatarščina|tatarsko]]: Ваттисен ялы, latinizirano Vattisen jali, dobesedno 'izročila prednikov') je sodobna oživitev izvirne religije [[Čuvaši|Čuvašev]],<ref name="Chuvash culture">{{cite web |url=http://www.chuvashculture.org/node/42 |title=Chuvash faith and beliefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815034949/http://www.chuvashculture.org/node/42 |archive-date=2009-08-15 |website=Chuvash Culture Portal}}</ref> turške etnične skupine [[Bolgari|bolgarskega]] porekla, večinoma naseljene v republiki [[Čuvašija|Čuvašiji]] in okoliških zveznih državah [[Rusija|Ruske federacije]]. Vattisen jali bi lahko šteli za posebno obliko [[Tengrizem|tengrizma]], povezanega z gibanjem za oživitev te sorodne tradicionalne srednjeazijske religije. Vattisen jali se bistveno razlikuje od tradicionalnih oblik tengrizma, saj so na Čuvaše močno vplivale ugro-finske in slovanske kulture ter kulture drugih indoevropsko govorečih etničnih skupin.<ref name="Stetsyuk">{{cite book |first=Valentin |last=Stetsyuk |title=Introduction to the Study of Prehistoric Ethnogenic Processes in Eastern Europe and Asia, The Turkic Tribe Bulgar in Eastern Europe |location=Lviv, Ukraine}}</ref> Čuvaška religija ima veliko podobnosti s finskimi in slovanskimi poganskimi religijami. Njena oživitev v zadnjih desetletjih se zgleduje po novopoganskih vzorcih.<ref name="Filatov">{{cite journal |first1=Sergei |last1=Filatov |first2=Aleksandr |last2=Shchipkov |title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation |journal=Religion, State & Society |volume=23 |number=3 |date=1995 |pages=239–243|doi=10.1080/09637499508431705 }}</ref> Privrženci čuvaške tradicionalne religije sami sebe imenujejo "pravi Čuvaši".<ref name="Chuvash culture"/> Njihov glavni bog je Tura, primerljiv z estonskim [[Tarapita|Tarapito]], germanskim [[Thor]]om in panturškim [[Tengri]]jem.<ref name="Stetsyuk"/> Čuvaška tradicionalna religija se ponaša z neprekinjeno kontinuiteto od predkrščanskih časov, saj se je v nekaj vaseh čuvaške diaspore zunaj Čuvašije ohranila vse do današnjega časa.{{sfn|Vovina|2000|p=2}} Konec 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] med Čuvaši zacvetel kulturni in narodni preporod. Njihovi voditelji so postopoma sprejeli idejo o vrnitvi k avtohtonemu poganstvu, ki so jo sprejeli tudi čuvaški intelektualci.{{sfn|Vovina|2000|pp=3–5}} Čuvaško gibanje je dobilo navdih v podobnih gibanjih v baltskih državah. Nacionalno gibanje, ki se je sicer udejanjalo v Čuvaškem nacionalnem kongresu, je v 90. letih prejšnjega stoletja nadaljevalo svojo idejo o "nacionalni religiji". Intelektualci so začeli obujati in kodificirati starodavne obrede ter jih izvajati med prebivalstvom tako v mestih kot na podeželju, pri čemer so se razglasili za varuhe tradicije in potomce tradicionalnih svečenikov.{{sfn|Vovina|2000|p=7}} ==Mitologija, religija in običaji== Čuvaška mitologija in tradicionalna religija zajemata kompleksne poglede, prepričanja in kulte starodavnih Čuvašev. Številne značilnosti mitologije in religije so se ohranile, vključno s tradicionalnimi pogrebnimi obredi ter sistemom praznikov in obredov. Tradicionalna religija Čuvašev se imenuje 'vattisen yăli' (običaji prednikov) in 'tӗne' (svetovni red). Njeni privrženci se imenujejo 'čăn čăvaš' (pravi Čuvaši). [[Islam]] se imenuje 'tutar tĕni' (tatarski svetovni nazor), [[krščanstvo]] 'virăs tĕni' (ruski svetovni nazor), neverniki pa se imenujejo 'tĕne kĕmen' (tisti, ki niso prišli na svet). Etimologija besede 'tĕne' je povezana s kitajsko besedo 天 (tian), beseda Tĕnčeri tură (Stvarnik nebes) pa s turškim bogom [[Tengri]]jem ( ‏,𐱅𐰭𐰼𐰃‎ *teŋri). ==Bogovi in duhovi== Po V. K. Magnickem je bilo v čuvaški mitologiji več kot 210 bogov in duhov različnih rangov in funkcij. Naseljevali so nebo, zemljo in podzemlje. D. Meszaros je opozoril na čuvaški monoteizem, saj so bili vsi ostali le duhovi (mali stvarniki). Čuvaši imajo enega samega glavnega boga, Tĕnčeri Turo - univerzalnega Boga in stvarnika sveta. Tĕnčeri Tura ima veliko imen in vzdevkov. Imenujejo ga tudi: Vrhovni Bog (Şülti Tură), Veliki Bog (Măn Tură), Bog modrega neba (Kăvak Tĕneri Tură), Edini Bog (Pĕr Tĕncheri Tură), Starejši Bog (Aslă Tură) in Starejši Oče (Aslachi) ter Oče (Aşa). Beseda Aşa v čuvaškem jeziku je sprva pomenila očeta neba, Ama pa mater zemljo. Po tem zgledu je vse na svetu imelo očeta in mater, tako kot jin in jang. Vsi drugi mali ture (stvarniki) služijo le njemu in so duhovi. Šiv turri je stvarnik vode, sivlaš turri pa stvarnik zraka. Čuvaši pravzaprav nimajo koncepta Boga kot takega, ampak koncept duhov. Po čuvaškem prepričanju ima vse, kar obstaja na zemlji in v nebesih, svojega stvarnika, duha (tura) v obliki očeta in matere stvarnika. Ker ljudje niso znali razložiti naravnih in fizikalnih pojavov ter določenih kemičnih procesov, so jim pripisali tura - stvarnika. Izraz Hĕvel amaše in Hĕvel ašše - mati in oče sonca, na primer, je bil dualistični izraz za nastanek vseh stvari. Podobno so postopali z vsemi drugimi stvarmi in pojavi. Ostali liki so izposojeni iz ljudskih izročil sosednjih ljudstev: Vupăr iz ruskega Upir (slovensko [[vampir]]), Albast iz tatarskega Al bas (davitelj), Šuitan pa iz arabskega [[satan]] in tako naprej. ===Prijazni duhovi=== * Tură – Stvarnik (iz kitajskega Turĕ) * Tĕnčeri Tură (Aslo Aşa) – Stvarnik vesolja (sveta), najvišji in najpomembnejši bog v čuvaškem panteonu, ki ima številne epitete * Ama (Kuk amaj) – Boginja mati, mati sveta, boginja plodnosti, zavetnica žensk in otrok (Turk Umaj) * Kebe – deljitelj usod, včasih Kavaba – popkovina * Pihampar - bog zaščitnik (pokrovitelj), bog, ki obdaruje ljudi z dobrimi lastnostmi in pošilja preroške vizije; upodobljal se je kot bel volk – princ volkov * Pulehše - odrešenik, varuh, vedeževalec, deljitelj nesrečne ali srečne usode, bog sreče * Surlan - severni sij, zmaj, ki rodi otroke in deli duše dojenčkom * Irih - duh varuha klana in družine; zapuščina prednikov * Pirešti - dobri duh, angel (dobesedno: brez obraza, podobe) * Hercurt – varuh ognjišča * Herle šir – prijazni duh, ki živi na nebu na robu sveta * Vite husi – gospodar hleva ===Škodljivi=== * Uzal – duh vsega zla na svetu * Albasta – zlo bitje v obliki ženske s štirimi dojkami * Arzjuri – duh, gospodar gozda, škrat * Vubar - zli duh, utvara, ki je pošiljala bolezni in napadala speče * Vudaš - zli duh, ki živi v vodi (iz ugro-finskega voda) * Kele – zli duh * Vupkan - zli duh, ki je pošiljal bolezni, neviden ali v obliki psa * Esrel – duh smrti * Šuitan – satan * Sehmet – bog jeze, vetra in nesreče<ref> Nikolsk. Chuvash-Russian Dictionary, str. 170</ref> ===Idol=== Jereh je bil glinena figurica, po tradicionalnem verovanju Čuvašev varuh ognjišča in družine. Njegovo ime v prevodu pomeni "dediščina prednikov". Predstavljal se je predvsem v ženski obliki, pogosto kot nevidna ženska. Jerehu so dodelili prostor za bivanje - Jĕrĕkh pĕrni, košaro, obešeno tako visoko, da je niso dosegli otroci, najpogosteje v kotu koče, lahko pa tudi drugje. Od Jereha so pričakovali predvsem mirno življenje v družini in družbi, širjenje družine in njeno zaščito. Idolu je bila posvečena posebna molitev. Jerehov kipec so vedno dajali novoporočenim dekletom. Jerehi so se stoletja prenašali iz roda v rod, da ne bi izgubili stika s koreninami in da bi predniki varovali družino. Ko so družinski člani zboleli, so ga hranili s kašo in kruhom. Med Čuvaši je bil Jereha obravnavan kot prvi sin boga Tenčerija Turaja in je zato dobil ime Dedič. V njegovo čast so gradili templje, imenovane irmasaj. V obdobju [[Zlata horda|Zlate horde]] in [[islam]]a so bili templji preimenovani v keremet. Čuvaši so verjeli, da lahko Jereh ljudi kaznuje za neprimerno vedenje. V njegovih svetiščih se ni smelo povzročati hrupa, prihajati umazan in z grdimi mislimi, preklinjati in brez razloga motiti druge. Jereha so na pobudo Usala (Zla) ljudje ubili in sežgali. Da bi svoje dejanje skrili pred Bogom, so njegov pepel raztresli v veter in povsod so nastajali irsamaji (keremeti). Irsamaj (čuvaško) in keremet (arabsko) je le naziv templja ali molilnice in ne boga, kot se včasih napačno navaja. Jerek je bil prvotno različica turškega Erlika, enega od stvarnikov sveta. S prihodom [[Krščanstvo|krščanstva]] in sprejetjem [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavja]] so ga Čuvaši preimenovali v Šuitana (Satana). Krščanski misijonarji so čuvaške idole imeli za poganske demone. Čuvaši so se jih sčasoma želeli znebiti in so jih splavljati po potokih in rekah. Po zgledu na Tenčerija Turaja je tudi njegov sin Jereh začel spreminjati zemljo in bil skupaj z očetom prvi, ki je ustvaril drevesa in trave. Vsemogočni Tura je ustvaril čudovita drevesa in rekel: ''"Dozorela bodo različna semena, ki se bodo s pomočjo vetra razkropila po vsem svetu in bodo vzklila, kjer padejo"''. Semena so dozorela in se razkropila po svetu. Vzklila so v najlepše rože in zelišča, najlepše grmičevje in drevesa, na njih so dozoreli neverjetni in okusni sadeži in dišali od slastnih arom. Jereh je želel slediti zgledu svojega očeta. Očetovo cvetje je bilo belo, listje lepo in jagode rdeče. Sam je želel storiti enako, a drevesa niso bila tako lepa kot očetova. Cvetje ni dišalo, sadje ni bilo tako okusno, deblo ni bilo tako močno in visoko, listi so se držali skupaj, jagode pa so bili grenko grenke ... Od takrat imajo zelišča in drevesa, ki jih je ustvaril Jereh, žal samo trnje in slabe lastnosti. Nimajo plodov, in če jih imajo, so strupeni. Tako so se po predstavah Čuvašev pojavila dobra in slaba drevesa. ===Mitska bitja=== * Astaha * Ašapatman * Veri Selen * Pirešti * Šorgoni * Kujgaraš * Semruk ===Ozvezdja=== Imena ozvezdij so bila v različnih skupinah Čuvašev lahko različna. * gora Aramazi – s katere so se Čuvaši po mavrici spustili na zemljo (Asamat kepere) * Surlan – [[polarni sij]] (bog rojstva) * Uša (Aša, Ulčebi, Tene Tenele) – [[Severnica]], sedež Tenčerija Ture * Juman – [[Orion (ozvezdje)|Orion]] * Juman pisehi – [[Kosci]] * Paši (Laši) – jelen, včasih konj, [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki voz]] * Avtan (Akaš) – petelin, včasih labod, [[Mali medved (ozvezdje)|Mali voz]] * Kavakal javi – gosji vrat ([[Gostosevci]]) * Čulpan (Šušampuš) – planet [[Venera]] * in jereb, raca, lastovka, krokar, kukavica, grifon in druga ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šamanizem]] [[Kategorija:Turška mitologija]] [[Kategorija:Čuvašija]] iryfb6rphex58dhh3w4cm20snhx4m6f 0 600257 6653594 2026-03-31T12:08:20Z Romanm 13 preusmeritev na [[Sindikat slovenske šole]] 6653594 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sindikat slovenske šole]] n4vtaqlmlkrb5vexras06d2qsu5coss 14 600258 6653627 2026-03-31T12:32:19Z Janezdrilc 3152 N 6653627 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] 3nlz9s0gx8ihwegxg6mnretrfxi2rmt 6653629 6653627 2026-03-31T12:32:44Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653629 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] k85tyr3uvqjvr7bmqj29uyhmusknjeo 6653681 6653629 2026-03-31T13:14:48Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653681 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] g7fosmivgxg4o9y8epelf8jxgkqyvpu 14 600259 6653635 2026-03-31T12:37:46Z Janezdrilc 3152 N 6653635 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lovske družine|Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska društva]] o2338boian2nmcbnqxwo3i7l7jie0j4 6653637 6653635 2026-03-31T12:39:37Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Lov v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653637 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lovske družine|Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Lov v Sloveniji]] jn01k5k61my6zzk9u2cmsw89293lb9r 14 600260 6653638 2026-03-31T12:42:03Z Janezdrilc 3152 N 6653638 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lov po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] lyx8kxmq5v0z19yytvs6kovq3helvtu 14 600261 6653640 2026-03-31T12:43:50Z Janezdrilc 3152 N 6653640 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lov| ]] 9vsub9x1cwpc40mct5gx6dcf4pjxomn 14 600262 6653642 2026-03-31T12:44:47Z Janezdrilc 3152 N 6653642 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] [[Kategorija:Lov v Sloveniji]] 7i7232etqrwog5ef1581goxqzuw93w8 6653683 6653642 2026-03-31T13:14:48Z Janezdrilc 3152 Prestavljanje iz [[Category:Zveze v Sloveniji|kategorije Zveze v Sloveniji]] v [[Category:Slovenske zveze|kategorijo Slovenske zveze]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6653683 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Lov v Sloveniji]] 806fj5s8k6awgq1w1ajrpc0jsqv9k9b 14 600263 6653644 2026-03-31T12:46:24Z Janezdrilc 3152 N 6653644 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Jugoslovanske zveze]] [[Kategorija:Lov v Jugoslaviji]] cwkwf31a391f89grgyw9u2oomqfjinb 14 600264 6653645 2026-03-31T12:47:11Z Janezdrilc 3152 N 6653645 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lov po državah|Jugoslavija]] [[Kategorija:Gospodarstvo Jugoslavije]] 9wbus7hjm8ssm0p97refpgmihgha9pu 14 600265 6653661 2026-03-31T12:59:31Z Janezdrilc 3152 N 6653661 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze]] is4yf5slsexge2bf6ao0rv6wxjfk48j 6653673 6653661 2026-03-31T13:09:55Z Janezdrilc 3152 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Zveze]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653673 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze| ]] 9xhfkk11pgf7kyyk50ggh3oqgj2fqxt 0 600266 6653662 2026-03-31T13:03:08Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6653662 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Zgodovinski kompleks Splita z Dioklecijanovo palačo | native_name = Povijesna jezgra grada Splita s Dioklecijanovom palačom | native_language = hr | native_name2 = Palatium Diocletiani | native_language2 = la | image = [[File:Croatia-01239 - The Peristil (9551533404).jpg|250px]] | caption = Pogled na Peristil (osrednji trg znotraj palače) proti vhodu v Dioklecijanove prostore | locmapin = Hrvaška | mapframe = | mapframe-wikidata = | coordinates = {{coord|43|30|30|N|16|26|24|E|display=inline,title}} | location = [[Split]], [[Hrvaška]] | area = | built = 4. stoletje | architect = | architecture = | governing_body = | designation1 = WHS | designation1_offname = | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/97 97] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa | designation2 = Croatia Cultural | designation2_offname = Dioklecijanova palača | designation2_date = | designation2_number = | designation3 = | designation3_offname = | designation3_date = | designation3_number = }} '''Dioklecijanova palača''' ({{langx|hr|Dioklecijanova palača}}, {{IPA|hr|diokletsijǎːnova pǎlatʃa|pron}}; {{langx|la|Palatium Diocletiani}}) je starodavni rimski palačni in trdnjavski kompleks v [[Split]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradil jo je konec 3. stoletja našega štetja rimski cesar [[Dioklecijan]] kot svojo upokojitveno rezidenco. Približno polovica kompleksa je bila namenjena Dioklecijanovi osebni uporabi, preostanek pa je bil namenjen vojaški garniziji. Kompleks je bil zgrajen na polotoku šest kilometrov jugozahodno od [[Salona|Salone]], nekdanje prestolnice Dalmacije, enega največjih mest poznega cesarstva s 60.000 prebivalci in rojstnega kraja Dioklecijana. Danes palača predstavlja približno polovico starega mestnega jedra Splita s 3000 prebivalci in številnimi trgovinami, butiki, kavarnami, bari in restavracijami. Leta 1979 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine. == Zgodovina Dioklecijan je v pripravah na upokojitev 1. maja 305 n. št. ukazal gradnjo močno utrjenega kompleksa v bližini svojega domačega kraja ''Spalatum''.<ref>Fik Meijer (2004) ''Emperors Don't Die in Bed'' p. 114</ref> Izbrana lokacija je bila blizu Salone, pokrajinskega upravnega središča Dalmacije, na južni strani kratkega polotoka. Na podlagi rimskih kartografskih podatkov (znanih iz srednjeveške pergamentne kopije ''[[Tabula Peutingeriana]]'') je v tem zalivu že obstajalo naselje Spalatum, katerega ostanki in velikost še niso bili ugotovljeni. [[Image:Diocletian's Palace (original appearance).jpg|thumb|left|Rekonstrukcija Dioklecijanove palače v prvotni podobi ob dokončanju leta 305 n. št. (pogled z jugozahoda)]] [[File:Luftbild vom Diokletianpalast in Split, Kroatien (48608754492).jpg|thumb|left|Dioklecijanova palača leta 2019 (pogled z vzhoda)]] Začetek gradnje Dioklecijanove palače ni natančno določen. Domneva se, da se je začela okoli leta 295, po uvedbi [[tetrarhija|tetrarhije]] (vladavine štirih). Deset let po tej odločitvi, ko je Dioklecijan leta 305 abdiciral, pa palača očitno še vedno ni bila dokončana in obstajajo znaki, da so se nekatera dela odvijala, medtem ko je cesar prebival v palači. Ni znano, po čigavih arhitekturnih zamislih je bila palača zgrajena in kdo so bili njeni graditelji. Kompleks je bil zasnovan po vzoru [[kastrum|rimskih utrdb]] iz 3. stoletja, katerih primere je mogoče videti na [[limes]]u, kot je na primer mostišče ''Castrum Divitia'' čez [[Ren]] od [[Köln]]a.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. ''The Late Roman Army'' p. 34</ref> Vendar pa vgravirana grška imena ''Zotikos'' in ''Filotas'' ter številni grški znaki kažejo, da je bilo več graditeljev prvotno iz vzhodnega dela cesarstva, tj. Dioklecijan je s seboj pripeljal mojstre z vzhoda. Kljub temu je bil velik del delovne sile verjetno lokalnega izvora. Osnovni materiali so prihajali iz neposredne bližine. Beli [[apnenec]] prihaja z [[Brač]]a in nekaj iz Segeta blizu [[Trogir]]ja; [[lehnjak]] so pridobivali iz bližnjih rečnih strug, opeko pa so izdelovali v Spalatumu in drugih delavnicah v bližini. V [[Carnuntum]]u so ljudje prosili Dioklecijana, naj se vrne na prestol, da bi rešil konflikte, ki so nastali med Konstantinovim vzponom na oblast in [[Maksencij]]evo uzurpacijo.<ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 31–32; Lenski, 65; Odahl, 90.</ref> Dioklecijan je slavno odgovoril: {{quote|Če bi lahko svojemu cesarju pokazal zelje, ki sem ga posadil z lastnimi rokami, si zagotovo ne bi upal predlagati, da bi mir in srečo tega kraja zamenjal z nevihtami nikoli potešene pohlepneže.<ref>Aurelius Victor, ''Epitome de Caesaribus'' 39.6.</ref>}} To se je nanašalo na cesarja, ki se je umaknil v svojo palačo, da bi gojil zelje. Dioklecijan je živel še štiri leta in preživljal dneve na vrtovih svoje palače. Videl je, kako je njegov tetrarhični sistem propadel, razdrt zaradi sebičnih ambicij njegovih naslednikov. Slišal je za Maksimijanovo tretjo zahtevo po prestolu, njegov prisilni samomor in njegovo ''damnatio memoriae''. V njegovi palači so podrli in uničili kipe in portrete njegovega nekdanjega spremljevalca cesarja. Globoko v obupu in bolezni je Dioklecijan morda storil samomor. Umrl je 3. decembra 312.<ref name=DEATH>{{cite journal |last=Nakamura |first=Byron J. |title=When Did Diocletian Die? New Evidence for an Old Problem |journal=[[Classical Philology (journal)|Classical Philology]] |volume=98 |issue=3 |pages=283–289 |date=July 2003 |doi=10.1086/420722 |jstor=420722 |s2cid=161249335 }}</ref><ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 41.</ref>{{refn|Predlagani datumi za Dioklecijanovo smrt segajo od leta 311 do leta 318. Do nedavnega je bil priljubljen datum 3. december 311; vendar pa bi odsotnost Dioklecijana na Maksencijevih kovancih "AETERNA MEMORIA" kazala na to, da je bil živ do Maksencijevega poraza oktobra 312. Glede na to, da je Dioklecijan umrl do smrti Maksimijana Daje julija 313, se trdi, da je bil pravilen datum njegove smrti 3. december 312.<ref name="DEATH" />|group="Note"}} Z Dioklecijanovo smrtjo se življenje palače ni končalo in je ostala cesarska posest rimskega dvora, kjer je nudila zatočišče izgnanim članom cesarske družine. Leta 480 je cesarja Julija Nepota umoril eden od njegovih vojakov, domnevno zaboden do smrti v njegovi vili blizu Salone.<ref>Wilhelm Ensslin, "Julius Nepos", in ''Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft'', Band XVI,2 (1935), S. 1505–1510.</ref> Ker je bila Dioklecijanova palača na tem območju, je morda šlo za isto stavbo. [[File:Sv. Duje cathedral, Split, Croatia.JPG|thumb|left|upright|Romanski zvonik [[Splitska stolnica|Splitske stolnice]]]] Njeno drugo življenje je prišlo, ko je bila Salona v 7. stoletju v veliki meri uničena med vpadi [[Avari|Avarov]] in [[Slovani|Slovanov]], čeprav natančno leto uničenja še vedno ostaja odprto med arheologi. Del izgnanega prebivalstva, zdaj begunci, je našel zatočišče znotraj močnega obzidja palače in z njimi se je začelo novo, organizirano mestno življenje.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia: An International Work of Reference'' (1913). See also Constantine VII Porphyrogenitus, ''De administrando imperio''; Greek text edited by Gy. Moravcsik; English translation by R. J. H. Jenkins. Rev.ed., Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies, 1967, 1985; and Thomae Archidiaconi (Archdeacon Thomas of Split), ''Spalatensis Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum'' (''History of the Bishops of Salona and Split''). Damir Karbić, Mirjana Matijević Sokol, Olga Perić, and James Ross Sweeney, eds. Budapest: CEU Press ( 2006).</ref> Od takrat je palača nenehno naseljena, prebivalci pa so si zgradili domove in podjetja v kleti palače in neposredno v njenem obzidju.<ref>[http://www.croatiatraveller.com/Heritage_Sites/Diocletian'sPalace.htm Diocletian's Palace] Croatia Traveller</ref> Cerkev svetega Martina je primer tega trenda. Danes je znotraj obzidja še vedno veliko restavracij in trgovin ter nekaj hiš. V obdobju svobodne srednjeveške komune, med 12. in 14. stoletjem, je prišlo do večjega arhitekturnega razvoja, ko so številne srednjeveške hiše zapolnjevale ne le rimske stavbe, temveč tudi velik del prostega prostora ulic in pristanišč. V tem obdobju je bila dokončana tudi gradnja romanskega zvonika [[Splitska stolnica|stolnice svetega Dujma]], ki je v stavbi, in je bila prvotno zgrajena kot Jupitrov tempelj, nato pa uporabljena kot Dioklecijanov [[mavzolej]].<ref>{{Cite web|url=https://www.apollo-magazine.com/how-life-goes-on-in-a-ruined-roman-palace/|title=How life goes on in a ruined Roman palace|date=2016-12-22|website=Apollo Magazine|language=en-US|access-date=2019-11-21}}</ref> Po srednjem veku je bila palača v preostali Evropi praktično neznana, dokler škotski arhitekt Robert Adam ni dal pregledati ruševin. Nato je Adam s pomočjo francoskega umetnika in antikvarja Charlesa-Louisa Clérisseauja in več risarjev objavil delo ''Ruševine palače cesarja Dioklecijana v Spalatru v Dalmaciji'' (London, 1764).<ref>[https://archive.org/details/RuinspalaceEmpe00Adam Text] at Archive.org; [http://library.si.edu/digital-library/book/ruinspalaceempe00adam Text] at the Smithsonian Institution; [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?id=DLDecArts.AdamRuins Text] at University of Wisconsin</ref> Dioklecijanova palača je bila navdih za Adamov novi slog neoklasicistične arhitekture,<ref name="CMHogan">Hogan, C. Michael, [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=17691 "Diocletian's Palace"], The Megalithic Portal, A. Burnham ed., 6 October 2007.</ref> objava izmerjenih risb pa jo je prvič vnesla v oblikovalski besednjak evropske arhitekture. Nekaj ​​desetletij pozneje, leta 1782, je francoski slikar Louis-François Cassas ustvaril risbe palače, ki jih je Joseph Lavallée leta 1802 objavil v kronikah svojih potovanj.<ref>''Voyage pittoresque et historique de l'Istrie et de la Dalmatie rédigé d'après l'Itinéraire de L. F. Cassas par Joseph Lavallée'' (Paris, 1802).</ref> Danes je palača dobro ohranjena z vsemi najpomembnejšimi zgodovinskimi stavbami v središču mesta Split, drugega največjega mesta sodobne Hrvaške. Dioklecijanova palača zaradi svoje stopnje ohranjenosti daleč presega lokalni pomen. Palača je ena najbolj znanih in popolnih arhitekturnih in kulturnih značilnosti na hrvaški jadranski obali. Kot najpopolnejši ostanki rimske palače na svetu ima izjemno mesto v sredozemski, evropski in svetovni dediščini. == Kulturna dediščina == [[File:Peristyle of Diocletian's Palace in Split, Robert Adam, 1764 (cropped).jpg|thumb|upright=1.3|''Pogled na Peristil leta 1764'', grafika Roberta Adama. Peristil je osrednji trg palače, kjer je glavni vhod v Dioklecijanove prostore (na sliki).]] Novembra 1979 je [[UNESCO]] v skladu z mednarodno konvencijo o kulturni in naravni dediščini sprejel predlog, da se zgodovinsko mesto Split, zgrajeno okoli palače, vključi v register svetovne kulturne dediščine.<ref name="auto1">{{Cite web|url=http://w3.mrki.info/split/diokl.html|title=Diocletian's Palace|website=W3.mrki.info|access-date=17 February 2022}}</ref> Novembra 2006 se je mestni svet odločil, da dovoli več kot dvajset novih stavb znotraj palače (vključno s nakupovalnim in garažnim kompleksom), čeprav je bila palača razglašena za območje svetovne dediščine. Pravijo, da je bila ta odločitev politično motivirana in v veliki meri posledica lobiranja lokalnih nepremičninskih razvijalcev. Ko je javnost leta 2007 izvedela za projekt, je vložila peticijo proti odločitvi in ​​jo dobila. Zgrajene niso bile nobene nove stavbe, nakupovalni centri ali podzemne garaže. Svetovni sklad za spomenike dela na konservatorskem projektu v palači, vključno s pregledom strukturne celovitosti ter čiščenjem in obnovo kamna in ometa. Palača je bila upodobljena na hrbtni strani hrvaškega bankovca za 500 kun, izdanega leta 1993.<ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506012028/http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|url-status=dead|title=Features of Kuna Banknotes|archive-date=6 May 2009|access-date=17 February 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604014206/http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|url-status=dead|title=500 kuna|archive-date=4 June 2011|access-date=17 February 2022}}</ref> == Arhitektura == [[File:Fig 002 Plan des Palastes nach R. Adam.jpg|thumb|200px|Tloris Dioklecijanove palače]] Tloris palače je nepravilni pravokotnik z merami vzhod: 214,97 m, sever: 174,74 m, jug: 181,65 m (prilagoditev terenu), s šestnajstimi stolpi, ki štrlijo iz zahodne, severne in vzhodne fasade na fasadah, obrnjenih proti celini. Na vogalih trga so štirje stolpi, kar daje palači značilnost legionarskih utrdb, podobnih tistim na Donavi.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. The Late Roman Army p. 143</ref> Dva od šestih osmerokotnih pritličnih stolpov sta bila uokvirjena s tremi vhodi na podestu, pri čemer je šest pravokotnih pritličnih nadstropij pravokotnega nadstropja med vogalom in osmerokotom. Do danes so ohranjeni trije vogalni stolpi (razen jugozahodnega) in le ostanki osmerokotnih in pravokotnih. Trije dobro ohranjena podesti so arhitekturno razdrobljeni, zlasti severni, ki je bil glavni dostop iz Salono. Južna, obmorska vrata so majhna, preprosta in dobro ohranjena. Fasadne stene palače so v spodnjem delu masivne in preproste brez odprtin, v zgornjem delu pa so veliki loki, ki so obrnjeni proti kopnemu, tj. na zahodni, severni in vzhodni fasadi. Podzemni deli palače imajo banjasto obokane kamnite strope. Anne Hunnell Chen predlaga, da je sasanidska zasnova palače morda pomembno vplivala na Dioklecijanovo palačo, zlasti ker so Dioklecijan in njegovi sovladarji osebno hodili po perzijskih tleh, preden so bile palače zgrajene. Chenova ugotavlja, da prostorska razporeditev palače, čeprav odraža postavitve rimskih vojaških taborov, tesno ustreza tudi značilni prostorski organizaciji zgodnjih sasanidskih kraljevih palač.<ref name=":0">{{Cite book |last=Chen |first=Anne Hunnell |url=https://doi.org/10.1163/9789004326750_012 |title=Rome and the Worlds beyond its Frontiers |publisher=Brill |year=2019 |isbn=9789004326750 |pages=223–224, 227–229, 232–233, 240–241 |chapter=Rival Powers, Rival Images: Diocletian’s Palace at Split in Light of Sasanian Palace Design}}</ref> Tehnika gradnje kupole iz poševne opeke je bila pred koncem 3. stoletja brez primere v rimski cesarski arhitekturi in je imela korenine v mezopotamski gradbeni tradiciji. Chenova meni, da je morda dosegla rimski svet prek arhitektov in inženirjev, ki so spremljali čete na perzijskih pohodih. Sklepa, da je prevzem perzijskih arhitekturnih elementov posledica odločilnih zmag Rima nad [[Sasanidi]] v poznem 3. stoletju. Po tem se je cesarska uprava odločila vključiti prepoznavne oznake vzhodnih palač, da bi projicirala moč v vizualnem jeziku, ki je berljiv tako domačemu kot mednarodnemu občinstvu.<ref name=":0" /> === Gradbeni materiali === Palača je zgrajena iz belega lokalnega apnenca in marmorja visoke kakovosti, večinoma iz braških marmornih kamnolomov na otoku Brač, iz lehnjaka, pridobljenega iz bližnjih rečnih strug in iz opeke, izdelane v salonitanskih in drugih tovarnah. Nekaj ​​materiala za dekoracijo je bilo uvoženega: egiptovski granitni stebri, fini marmor za obloge in nekaj kapitelov, izdelanih v delavnicah na Prokonezu. === Zunanje obzidje === {{Panorama |image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 19 und 20 - Südmauer - zum Meer, 1906.jpg |height = 250 |width = |alt = |caption = Južno obzidje v Splitu (južni del palače), ki ga je leta 1906 posnel George Niemann. |dir = |align = }} {{Panorama | image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02b - Nordmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Severno obzidje v Splitu (severni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} {{Panorama | image = Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02 - Ostmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Vzhodno obzidje v Splitu (vzhodni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} Le južna fasada, ki se je dvigala neposredno iz morja ali zelo blizu njega, ni bila utrjena. Dovršena arhitekturna kompozicija arkadne galerije v zgornjem nadstropju se razlikuje od strožje obdelave treh obalnih fasad. Monumentalna vrata na sredini vsakega zidu so vodila na zaprto dvorišče. Južna »Morska vrata« (''Porta Meridionalis'') so bila preprostejše oblike in dimenzij kot ostala tri in domneva se, da so bila prvotno namenjena bodisi kot cesarjev zasebni dostop do morja bodisi kot servisni vhod za oskrbo. === Severna vrata === {{glavni|Zlata vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta septemtrionalis'' ('severna vrata') so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno glavna vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks, so vrata na cesti proti severu, proti Saloni, takratni prestolnici rimske province Dalmacije in Dioklecijanovemu rojstnemu kraju. Verjetno so to vrata, skozi katera je cesar vstopil po svoji abdikaciji s cesarskega prestola 1. maja 305.<ref>{{Cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/zlatna-vrata-u-splitu|title=Zlatna vrata u Splitu|website=Putovnica.net|access-date=17 February 2022}}</ref> Danes nad vrati stoji cerkev sv. Martina iz 7. stoletja, ki je odprta za javnost. [[File:Croatia-01232 - Silver Gate (9548728661).jpg|thumb|upright|Srebrna vrata]] === Vzhodna vrata === {{glavni|Srebrna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Orientalis'' ('vzhodna vrata')<ref name="split">{{cite web|url=http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|title=Split.hr &#124; Srebrna vrata|website=split.hr|access-date=2019-06-28|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119022327/http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|url-status=dead}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila sekundarna vrata in so obrnjena proti vzhodu proti rimskemu mestu Epetia, danes Stobreč.<ref>Šušnjar, Bogdan, Villa of the Diocletian in Split, p. 74th</ref> Verjetno okoli 6. stoletja je bila nad vrati v stražarskem hodniku zgrajena majhna cerkev, posvečena sv. Apolinarju.<ref name="putovnica">{{cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/srebrna-vrata-u-splitu|title=Srebrna vrata u Splitu &#124; Vodiči na Putovnica.net|website=putovnica.net|access-date=2019-06-28}}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks; podobne cerkve so stale nad Zlatimi vrati, Železnimi vrati in Bronastimi vrati. Struktura tega dela obzidja in sama vrata so bila kasneje v naslednjih stoletjih vključena v različne stavbe, kot je cerkev Dušica, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni.<ref name="split"/> === Zahodna vrata === {{glavni|Železna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Occidentalis'' ('zahodna vrata')<ref name="visitsplit.com">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/523/the-iron-gate|title = Split – the Iron Gate|website=Visitisplit.com}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno vojaška vrata, skozi katera so vojaki vstopali v kompleks, so edina, ki so se ohranila v neprekinjeni uporabi do danes. Med preganjanjem pod [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] je bil z vrat odstranjen reliefni kip [[Nike]], rimske boginje zmage (ki je stal na prekladi), kasneje v 5. stoletju pa so kristjani na njegovo mesto vgravirali križ.<ref name="visitsplit.com"/><ref>Prijatelj, Kruno, Spomenici Splita i okolice, str. 34.</ref> V 6. stoletju je bila nad vrati majhna cerkev, posvečena sv. Teodori.<ref>{{Cite web |url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%c5%a1ti%c4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |title=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske – KULTURNA BAŠTINA – Registar kulturnih dobara |access-date=2 July 2019 |archive-date=3 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200603123755/https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%C5%A1ti%C4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |url-status=dead }}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks, podobne cerkve so bile nad Zlatimi, Srebrnimi in Bronastimi vrati. === Južna vrata === [[File:Dioklecijanova palača, Split - jug.JPG|thumb|Del južnega obzidja danes]] ''Porta Meridionalis'' ali 'južna vrata' so manjša od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila to morska vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks z ladjo, skozi kletne prostore v cesarski palači. === Notranja postavitev === Zasnova izhaja iz tipov vil in kastrumov, ta dvojnost pa je očitna tudi v ureditvi notranjosti. Prečna cesta (''[[dekuman]]''), ki je povezovala vzhodna in zahodna vrata, je kompleks delila na dve polovici. === Južna polovica === [[File:SPLIT-Maritime front restitution.jpg|thumb|upright=1.5|Rekonstrukcija fasade proti morju po E. Hébrardu in J. Zeillerju, Spalato, le Palais de Dioclétien, Pariz, 1912]] V južni polovici so bile razkošnejše stavbe kot v severnem delu; te so vključevale javne, zasebne in verske stavbe ter cesarjevo stanovanje. ==== Cesarjevo stanovanje ==== Cesarjevo stanovanje je tvorilo blok ob morski obali, z zunanjim kvadratnim in krožnim tlorisom, s kupolo. Od tam se je pristopilo do cesarjevega stanovanja, ki se je raztezalo 40 m globoko vzdolž celotne južne fasade; delno je ohranjeno le v zgornjem nadstropju, vendar so njegove pritlične, prestavljene podkonstrukcije, ki so ga neposredno nosile, skoraj v celoti ohranjene, tako da je glede na sovpadanje zgornjega in spodnjega tlorisa mogoče videti celotno razporeditev in videz zgornjih prostorov. Na zahodni strani zgornjega nadstropja so ohranjeni ostanki kupolaste dvorane in dveh dvoran z apsidami, na vzhodni strani pa so deli osmerokotne jedilnice ([[triklinij]]a) s tremi dvoranami s križnim tlorisom. Stena zahodne križne dvorane je ohranjena v polni višini. Dioklecijanovo stanovanje je bilo med seboj povezano z dolgo sobo vzdolž južne fasade (''kriptoportikus''),<ref>{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/525/vestibule|title=Split – Vestibule|website=Visitsplit.com|access-date=17 February 2022}}</ref> iz katere se je skozi 42 oken in 3 balkone odpiral pogled na morje. Severno od cesarjevega stanovanja so nedavno odkrili dve kopalnici, eno ob zahodni, drugo pa ob vzhodni dvorani. Čeprav je bila več stoletij skoraj v celoti zapolnjena z odpadki, je večina podkonstrukcije dobro ohranjena in kaže na prvotno obliko in razporeditev zgornjih prostorov. ==== Vestibul ==== Rotunda, ki je bila nekoč prvi del cesarskega hodnika v palači, ki je vodil preko Peristila do cesarskih apartmajev palače.<ref>{{Cite web|url=https://www.lonelyplanet.com/croatia/split/attractions/vestibule/a/poi-sig/1544002/358789|title = Vestibule &#124; Split, Croatia Attractions|website=Lonelyplanet.com}}</ref> ==== Palačne kleti ==== [[File:Split D81 3055 (38620797821).jpg|thumb|Kleti Dioklecijanove palače]] Kleti Dioklecijanove palače, ki so pod nekdanjimi cesarskimi apartmaji, so niz podstruktur na južnem koncu palače,<ref name="auto2">{{Cite web|url=https://www.absolute-croatia.com/split/attractions/diocletian-palace-cellars|title=Diocletian's palace basement, Split|website=Absolute-croatia.com}}</ref> ki predstavljajo enega najbolje ohranjenih antičnih kompleksov te vrste na svetu.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/529/the-substructures|title=Split – The Substructures|website=Visitsplit.com}}</ref> ==== Peristil ==== [[File:Sphinx statue in Split, Croatia (48693907442).jpg|thumb|Sfinga na Peristilu]] Monumentalno dvorišče, ''[[Peristil]]'', je predstavljalo severni dostop do cesarskih apartmajev pred preddverjem. Omogočalo je tudi dostop do Dioklecijanovega mavzoleja na vzhodu (danes stolnica sv. Dujma) in do treh templjev na zahodu (dva sta danes izgubljena, tretji, ki je bil prvotno Jupitrov tempelj, pa je postal [[krstilnica]]). Zahodno od Peristila stoji tudi tempelj, imenovan Eskulapov tempelj, ki ima polvaljasto streho, zgrajeno iz kamnitih blokov, ki ni puščala vse do 40. let 20. stoletja, ko so jo pokrili s svinčeno streho. Tempelj je bil nedavno obnovljen. ==== Egiptovske sfinge ==== Palača je bila okrašena s številnimi 3500 let starimi granitnimi sfingami, ki morda izvirajo iz najdišča egiptovskega faraona [[Tutmoz III.|Tutmoza III.]] Prvotno je bilo dvanajst sfing, ki jih je iz Egipta prinesel cesar Dioklecijan.<ref>{{cite web|url=http://www.split.com.hr/novosti/vijesti/sve-splitske-sfinge |title=Sve splitske sfinge &#124; splitski.portal |website=Split.com.hr |date= |accessdate=2016-02-28}}</ref> Škotski arhitekt Robert Adam je ta tempelj imel za enega najlepših spomenikov v Evropi. Stoletja so preživele le tri. Ena je še vedno na Peristilu, druga brez glave stoji pred Jupitrovim templjem, tretja pa je v mestnem muzeju. ==== Jupitrov tempelj ==== {{glavni|Jupitrov tempelj, Split}} Posvečen je starorimskemu bogu Jupitru in stoji v zahodnem delu južnega dela palačnega kompleksa, blizu Peristila. Zgrajen je bil med letoma 295 in 305, med gradnjo palače. Ker je cesar leta 305 nepričakovano abdiciral s prestola in prej prispel v palačo iz [[Nikomedija|Nikomedije]], so bila zaključna dela na gradnji palače ustavljena, zato so deli templja ostali nedokončani. Tempelj je bil kasneje preurejen v cerkev, verjetno krstilnico sv. Janeza Krstnika v 6. stoletju, hkrati s kripto, posvečeno sv. Tomažu.<ref>{{cite web |url=http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |title=SPLIT CULTURE • Portal o kulturi u Splitu |website=Splitculture.hr |date=2011-01-01 |accessdate=2016-02-28 |archive-date=2015-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150911213026/http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |url-status=dead }}</ref> === Severna polovica === Severna polovica palače, razdeljena na dva dela z glavno ulico sever-jug (''[[Kardo]]''), ki vodi od Zlatih vrat (''Porta aurea'') do Peristila, je slabše ohranjena. Običajno se domneva, da je bil vsak del stanovanjski kompleks, v katerem so bili vojaki, služabniki in morda še kakšni drugi objekti. === Ulice in prizidki === Oba dela palače sta bila očitno obdana z ulicami, ki so vodile do obzidja skozi pravokotne stavbe (morda skladišča). == Lokacija snemanja == Dioklecijanova palača je bila uporabljena kot lokacija za snemanje četrte sezone serije HBO ''Igra prestolov''.<ref>{{cite web |url=http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |title=Day 72: Filming in Diocletian's Palace & Žrnovnica |work=WinterIsComing.net |date=27 September 2013 |access-date=26 April 2014 |archive-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140325184516/http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |url-status=dead }}</ref> Palača je gostila tudi snemanje 31. sezone resničnostnega šova CBS ''Neverjetna dirka''.<ref>{{cite web|url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|title=Let's Split: The Amazing Race Discovers Croatia in Season 31 (VIDEO)|work=Total Croatia News|last=Rogulj|first=Daniela|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019|archive-date=28 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928100645/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mlive.com/news/jackson/2019/06/jacksons-the-amazing-race-youtube-stars-tyler-oakley-korey-kuhl-take-the-lead.html|title=Jackson's 'The Amazing Race' YouTube stars Tyler Oakley, Korey Kuhl take the lead|work=Booth Newspapers|last=McLaren|first=Hunter|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019}}</ref> == Opombe == {{Reflist|group=Note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Diocletian's Palace (Split)}} * [https://bib.irb.hr/datoteka/702854.Istraivanje_i_ureenje_Dioklecijanove_palae_u_Splitu_1956-1961.pdf Research and Reconstruction of Diocletian's Palace Peristyle in Split 1956–1961] * [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?type=header&id=DLDecArts.AdamRuins&isize=M Robert Adam's ''Ruins of the Palace of the Emperor Diocletian at Spalatro in Dalmatia''] * [http://www.burger.si/Croatia/Split/seznam.html Diocletian's Palace virtual tour (Croatian Landmarks)] [[Kategorija:Split]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem]] [[Kategorija:Palače na Hrvaškem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] ke8byxd7xe5visgxm2rig2cyagvybpz 6653756 6653662 2026-03-31T13:36:54Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Dioklecijan]]; ±[[Kategorija:Split]]→[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653756 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Zgodovinski kompleks Splita z Dioklecijanovo palačo | native_name = Povijesna jezgra grada Splita s Dioklecijanovom palačom | native_language = hr | native_name2 = Palatium Diocletiani | native_language2 = la | image = [[File:Croatia-01239 - The Peristil (9551533404).jpg|250px]] | caption = Pogled na Peristil (osrednji trg znotraj palače) proti vhodu v Dioklecijanove prostore | locmapin = Hrvaška | mapframe = | mapframe-wikidata = | coordinates = {{coord|43|30|30|N|16|26|24|E|display=inline,title}} | location = [[Split]], [[Hrvaška]] | area = | built = 4. stoletje | architect = | architecture = | governing_body = | designation1 = WHS | designation1_offname = | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/97 97] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa | designation2 = Croatia Cultural | designation2_offname = Dioklecijanova palača | designation2_date = | designation2_number = | designation3 = | designation3_offname = | designation3_date = | designation3_number = }} '''Dioklecijanova palača''' ({{langx|hr|Dioklecijanova palača}}, {{IPA|hr|diokletsijǎːnova pǎlatʃa|pron}}; {{langx|la|Palatium Diocletiani}}) je starodavni rimski palačni in trdnjavski kompleks v [[Split]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradil jo je konec 3. stoletja našega štetja rimski cesar [[Dioklecijan]] kot svojo upokojitveno rezidenco. Približno polovica kompleksa je bila namenjena Dioklecijanovi osebni uporabi, preostanek pa je bil namenjen vojaški garniziji. Kompleks je bil zgrajen na polotoku šest kilometrov jugozahodno od [[Salona|Salone]], nekdanje prestolnice Dalmacije, enega največjih mest poznega cesarstva s 60.000 prebivalci in rojstnega kraja Dioklecijana. Danes palača predstavlja približno polovico starega mestnega jedra Splita s 3000 prebivalci in številnimi trgovinami, butiki, kavarnami, bari in restavracijami. Leta 1979 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine. == Zgodovina Dioklecijan je v pripravah na upokojitev 1. maja 305 n. št. ukazal gradnjo močno utrjenega kompleksa v bližini svojega domačega kraja ''Spalatum''.<ref>Fik Meijer (2004) ''Emperors Don't Die in Bed'' p. 114</ref> Izbrana lokacija je bila blizu Salone, pokrajinskega upravnega središča Dalmacije, na južni strani kratkega polotoka. Na podlagi rimskih kartografskih podatkov (znanih iz srednjeveške pergamentne kopije ''[[Tabula Peutingeriana]]'') je v tem zalivu že obstajalo naselje Spalatum, katerega ostanki in velikost še niso bili ugotovljeni. [[Image:Diocletian's Palace (original appearance).jpg|thumb|left|Rekonstrukcija Dioklecijanove palače v prvotni podobi ob dokončanju leta 305 n. št. (pogled z jugozahoda)]] [[File:Luftbild vom Diokletianpalast in Split, Kroatien (48608754492).jpg|thumb|left|Dioklecijanova palača leta 2019 (pogled z vzhoda)]] Začetek gradnje Dioklecijanove palače ni natančno določen. Domneva se, da se je začela okoli leta 295, po uvedbi [[tetrarhija|tetrarhije]] (vladavine štirih). Deset let po tej odločitvi, ko je Dioklecijan leta 305 abdiciral, pa palača očitno še vedno ni bila dokončana in obstajajo znaki, da so se nekatera dela odvijala, medtem ko je cesar prebival v palači. Ni znano, po čigavih arhitekturnih zamislih je bila palača zgrajena in kdo so bili njeni graditelji. Kompleks je bil zasnovan po vzoru [[kastrum|rimskih utrdb]] iz 3. stoletja, katerih primere je mogoče videti na [[limes]]u, kot je na primer mostišče ''Castrum Divitia'' čez [[Ren]] od [[Köln]]a.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. ''The Late Roman Army'' p. 34</ref> Vendar pa vgravirana grška imena ''Zotikos'' in ''Filotas'' ter številni grški znaki kažejo, da je bilo več graditeljev prvotno iz vzhodnega dela cesarstva, tj. Dioklecijan je s seboj pripeljal mojstre z vzhoda. Kljub temu je bil velik del delovne sile verjetno lokalnega izvora. Osnovni materiali so prihajali iz neposredne bližine. Beli [[apnenec]] prihaja z [[Brač]]a in nekaj iz Segeta blizu [[Trogir]]ja; [[lehnjak]] so pridobivali iz bližnjih rečnih strug, opeko pa so izdelovali v Spalatumu in drugih delavnicah v bližini. V [[Carnuntum]]u so ljudje prosili Dioklecijana, naj se vrne na prestol, da bi rešil konflikte, ki so nastali med Konstantinovim vzponom na oblast in [[Maksencij]]evo uzurpacijo.<ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 31–32; Lenski, 65; Odahl, 90.</ref> Dioklecijan je slavno odgovoril: {{quote|Če bi lahko svojemu cesarju pokazal zelje, ki sem ga posadil z lastnimi rokami, si zagotovo ne bi upal predlagati, da bi mir in srečo tega kraja zamenjal z nevihtami nikoli potešene pohlepneže.<ref>Aurelius Victor, ''Epitome de Caesaribus'' 39.6.</ref>}} To se je nanašalo na cesarja, ki se je umaknil v svojo palačo, da bi gojil zelje. Dioklecijan je živel še štiri leta in preživljal dneve na vrtovih svoje palače. Videl je, kako je njegov tetrarhični sistem propadel, razdrt zaradi sebičnih ambicij njegovih naslednikov. Slišal je za Maksimijanovo tretjo zahtevo po prestolu, njegov prisilni samomor in njegovo ''damnatio memoriae''. V njegovi palači so podrli in uničili kipe in portrete njegovega nekdanjega spremljevalca cesarja. Globoko v obupu in bolezni je Dioklecijan morda storil samomor. Umrl je 3. decembra 312.<ref name=DEATH>{{cite journal |last=Nakamura |first=Byron J. |title=When Did Diocletian Die? New Evidence for an Old Problem |journal=[[Classical Philology (journal)|Classical Philology]] |volume=98 |issue=3 |pages=283–289 |date=July 2003 |doi=10.1086/420722 |jstor=420722 |s2cid=161249335 }}</ref><ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 41.</ref>{{refn|Predlagani datumi za Dioklecijanovo smrt segajo od leta 311 do leta 318. Do nedavnega je bil priljubljen datum 3. december 311; vendar pa bi odsotnost Dioklecijana na Maksencijevih kovancih "AETERNA MEMORIA" kazala na to, da je bil živ do Maksencijevega poraza oktobra 312. Glede na to, da je Dioklecijan umrl do smrti Maksimijana Daje julija 313, se trdi, da je bil pravilen datum njegove smrti 3. december 312.<ref name="DEATH" />|group="Note"}} Z Dioklecijanovo smrtjo se življenje palače ni končalo in je ostala cesarska posest rimskega dvora, kjer je nudila zatočišče izgnanim članom cesarske družine. Leta 480 je cesarja Julija Nepota umoril eden od njegovih vojakov, domnevno zaboden do smrti v njegovi vili blizu Salone.<ref>Wilhelm Ensslin, "Julius Nepos", in ''Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft'', Band XVI,2 (1935), S. 1505–1510.</ref> Ker je bila Dioklecijanova palača na tem območju, je morda šlo za isto stavbo. [[File:Sv. Duje cathedral, Split, Croatia.JPG|thumb|left|upright|Romanski zvonik [[Splitska stolnica|Splitske stolnice]]]] Njeno drugo življenje je prišlo, ko je bila Salona v 7. stoletju v veliki meri uničena med vpadi [[Avari|Avarov]] in [[Slovani|Slovanov]], čeprav natančno leto uničenja še vedno ostaja odprto med arheologi. Del izgnanega prebivalstva, zdaj begunci, je našel zatočišče znotraj močnega obzidja palače in z njimi se je začelo novo, organizirano mestno življenje.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia: An International Work of Reference'' (1913). See also Constantine VII Porphyrogenitus, ''De administrando imperio''; Greek text edited by Gy. Moravcsik; English translation by R. J. H. Jenkins. Rev.ed., Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies, 1967, 1985; and Thomae Archidiaconi (Archdeacon Thomas of Split), ''Spalatensis Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum'' (''History of the Bishops of Salona and Split''). Damir Karbić, Mirjana Matijević Sokol, Olga Perić, and James Ross Sweeney, eds. Budapest: CEU Press ( 2006).</ref> Od takrat je palača nenehno naseljena, prebivalci pa so si zgradili domove in podjetja v kleti palače in neposredno v njenem obzidju.<ref>[http://www.croatiatraveller.com/Heritage_Sites/Diocletian'sPalace.htm Diocletian's Palace] Croatia Traveller</ref> Cerkev svetega Martina je primer tega trenda. Danes je znotraj obzidja še vedno veliko restavracij in trgovin ter nekaj hiš. V obdobju svobodne srednjeveške komune, med 12. in 14. stoletjem, je prišlo do večjega arhitekturnega razvoja, ko so številne srednjeveške hiše zapolnjevale ne le rimske stavbe, temveč tudi velik del prostega prostora ulic in pristanišč. V tem obdobju je bila dokončana tudi gradnja romanskega zvonika [[Splitska stolnica|stolnice svetega Dujma]], ki je v stavbi, in je bila prvotno zgrajena kot Jupitrov tempelj, nato pa uporabljena kot Dioklecijanov [[mavzolej]].<ref>{{Cite web|url=https://www.apollo-magazine.com/how-life-goes-on-in-a-ruined-roman-palace/|title=How life goes on in a ruined Roman palace|date=2016-12-22|website=Apollo Magazine|language=en-US|access-date=2019-11-21}}</ref> Po srednjem veku je bila palača v preostali Evropi praktično neznana, dokler škotski arhitekt Robert Adam ni dal pregledati ruševin. Nato je Adam s pomočjo francoskega umetnika in antikvarja Charlesa-Louisa Clérisseauja in več risarjev objavil delo ''Ruševine palače cesarja Dioklecijana v Spalatru v Dalmaciji'' (London, 1764).<ref>[https://archive.org/details/RuinspalaceEmpe00Adam Text] at Archive.org; [http://library.si.edu/digital-library/book/ruinspalaceempe00adam Text] at the Smithsonian Institution; [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?id=DLDecArts.AdamRuins Text] at University of Wisconsin</ref> Dioklecijanova palača je bila navdih za Adamov novi slog neoklasicistične arhitekture,<ref name="CMHogan">Hogan, C. Michael, [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=17691 "Diocletian's Palace"], The Megalithic Portal, A. Burnham ed., 6 October 2007.</ref> objava izmerjenih risb pa jo je prvič vnesla v oblikovalski besednjak evropske arhitekture. Nekaj ​​desetletij pozneje, leta 1782, je francoski slikar Louis-François Cassas ustvaril risbe palače, ki jih je Joseph Lavallée leta 1802 objavil v kronikah svojih potovanj.<ref>''Voyage pittoresque et historique de l'Istrie et de la Dalmatie rédigé d'après l'Itinéraire de L. F. Cassas par Joseph Lavallée'' (Paris, 1802).</ref> Danes je palača dobro ohranjena z vsemi najpomembnejšimi zgodovinskimi stavbami v središču mesta Split, drugega največjega mesta sodobne Hrvaške. Dioklecijanova palača zaradi svoje stopnje ohranjenosti daleč presega lokalni pomen. Palača je ena najbolj znanih in popolnih arhitekturnih in kulturnih značilnosti na hrvaški jadranski obali. Kot najpopolnejši ostanki rimske palače na svetu ima izjemno mesto v sredozemski, evropski in svetovni dediščini. == Kulturna dediščina == [[File:Peristyle of Diocletian's Palace in Split, Robert Adam, 1764 (cropped).jpg|thumb|upright=1.3|''Pogled na Peristil leta 1764'', grafika Roberta Adama. Peristil je osrednji trg palače, kjer je glavni vhod v Dioklecijanove prostore (na sliki).]] Novembra 1979 je [[UNESCO]] v skladu z mednarodno konvencijo o kulturni in naravni dediščini sprejel predlog, da se zgodovinsko mesto Split, zgrajeno okoli palače, vključi v register svetovne kulturne dediščine.<ref name="auto1">{{Cite web|url=http://w3.mrki.info/split/diokl.html|title=Diocletian's Palace|website=W3.mrki.info|access-date=17 February 2022}}</ref> Novembra 2006 se je mestni svet odločil, da dovoli več kot dvajset novih stavb znotraj palače (vključno s nakupovalnim in garažnim kompleksom), čeprav je bila palača razglašena za območje svetovne dediščine. Pravijo, da je bila ta odločitev politično motivirana in v veliki meri posledica lobiranja lokalnih nepremičninskih razvijalcev. Ko je javnost leta 2007 izvedela za projekt, je vložila peticijo proti odločitvi in ​​jo dobila. Zgrajene niso bile nobene nove stavbe, nakupovalni centri ali podzemne garaže. Svetovni sklad za spomenike dela na konservatorskem projektu v palači, vključno s pregledom strukturne celovitosti ter čiščenjem in obnovo kamna in ometa. Palača je bila upodobljena na hrbtni strani hrvaškega bankovca za 500 kun, izdanega leta 1993.<ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506012028/http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|url-status=dead|title=Features of Kuna Banknotes|archive-date=6 May 2009|access-date=17 February 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604014206/http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|url-status=dead|title=500 kuna|archive-date=4 June 2011|access-date=17 February 2022}}</ref> == Arhitektura == [[File:Fig 002 Plan des Palastes nach R. Adam.jpg|thumb|200px|Tloris Dioklecijanove palače]] Tloris palače je nepravilni pravokotnik z merami vzhod: 214,97 m, sever: 174,74 m, jug: 181,65 m (prilagoditev terenu), s šestnajstimi stolpi, ki štrlijo iz zahodne, severne in vzhodne fasade na fasadah, obrnjenih proti celini. Na vogalih trga so štirje stolpi, kar daje palači značilnost legionarskih utrdb, podobnih tistim na Donavi.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. The Late Roman Army p. 143</ref> Dva od šestih osmerokotnih pritličnih stolpov sta bila uokvirjena s tremi vhodi na podestu, pri čemer je šest pravokotnih pritličnih nadstropij pravokotnega nadstropja med vogalom in osmerokotom. Do danes so ohranjeni trije vogalni stolpi (razen jugozahodnega) in le ostanki osmerokotnih in pravokotnih. Trije dobro ohranjena podesti so arhitekturno razdrobljeni, zlasti severni, ki je bil glavni dostop iz Salono. Južna, obmorska vrata so majhna, preprosta in dobro ohranjena. Fasadne stene palače so v spodnjem delu masivne in preproste brez odprtin, v zgornjem delu pa so veliki loki, ki so obrnjeni proti kopnemu, tj. na zahodni, severni in vzhodni fasadi. Podzemni deli palače imajo banjasto obokane kamnite strope. Anne Hunnell Chen predlaga, da je sasanidska zasnova palače morda pomembno vplivala na Dioklecijanovo palačo, zlasti ker so Dioklecijan in njegovi sovladarji osebno hodili po perzijskih tleh, preden so bile palače zgrajene. Chenova ugotavlja, da prostorska razporeditev palače, čeprav odraža postavitve rimskih vojaških taborov, tesno ustreza tudi značilni prostorski organizaciji zgodnjih sasanidskih kraljevih palač.<ref name=":0">{{Cite book |last=Chen |first=Anne Hunnell |url=https://doi.org/10.1163/9789004326750_012 |title=Rome and the Worlds beyond its Frontiers |publisher=Brill |year=2019 |isbn=9789004326750 |pages=223–224, 227–229, 232–233, 240–241 |chapter=Rival Powers, Rival Images: Diocletian’s Palace at Split in Light of Sasanian Palace Design}}</ref> Tehnika gradnje kupole iz poševne opeke je bila pred koncem 3. stoletja brez primere v rimski cesarski arhitekturi in je imela korenine v mezopotamski gradbeni tradiciji. Chenova meni, da je morda dosegla rimski svet prek arhitektov in inženirjev, ki so spremljali čete na perzijskih pohodih. Sklepa, da je prevzem perzijskih arhitekturnih elementov posledica odločilnih zmag Rima nad [[Sasanidi]] v poznem 3. stoletju. Po tem se je cesarska uprava odločila vključiti prepoznavne oznake vzhodnih palač, da bi projicirala moč v vizualnem jeziku, ki je berljiv tako domačemu kot mednarodnemu občinstvu.<ref name=":0" /> === Gradbeni materiali === Palača je zgrajena iz belega lokalnega apnenca in marmorja visoke kakovosti, večinoma iz braških marmornih kamnolomov na otoku Brač, iz lehnjaka, pridobljenega iz bližnjih rečnih strug in iz opeke, izdelane v salonitanskih in drugih tovarnah. Nekaj ​​materiala za dekoracijo je bilo uvoženega: egiptovski granitni stebri, fini marmor za obloge in nekaj kapitelov, izdelanih v delavnicah na Prokonezu. === Zunanje obzidje === {{Panorama |image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 19 und 20 - Südmauer - zum Meer, 1906.jpg |height = 250 |width = |alt = |caption = Južno obzidje v Splitu (južni del palače), ki ga je leta 1906 posnel George Niemann. |dir = |align = }} {{Panorama | image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02b - Nordmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Severno obzidje v Splitu (severni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} {{Panorama | image = Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02 - Ostmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Vzhodno obzidje v Splitu (vzhodni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} Le južna fasada, ki se je dvigala neposredno iz morja ali zelo blizu njega, ni bila utrjena. Dovršena arhitekturna kompozicija arkadne galerije v zgornjem nadstropju se razlikuje od strožje obdelave treh obalnih fasad. Monumentalna vrata na sredini vsakega zidu so vodila na zaprto dvorišče. Južna »Morska vrata« (''Porta Meridionalis'') so bila preprostejše oblike in dimenzij kot ostala tri in domneva se, da so bila prvotno namenjena bodisi kot cesarjev zasebni dostop do morja bodisi kot servisni vhod za oskrbo. === Severna vrata === {{glavni|Zlata vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta septemtrionalis'' ('severna vrata') so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno glavna vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks, so vrata na cesti proti severu, proti Saloni, takratni prestolnici rimske province Dalmacije in Dioklecijanovemu rojstnemu kraju. Verjetno so to vrata, skozi katera je cesar vstopil po svoji abdikaciji s cesarskega prestola 1. maja 305.<ref>{{Cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/zlatna-vrata-u-splitu|title=Zlatna vrata u Splitu|website=Putovnica.net|access-date=17 February 2022}}</ref> Danes nad vrati stoji cerkev sv. Martina iz 7. stoletja, ki je odprta za javnost. [[File:Croatia-01232 - Silver Gate (9548728661).jpg|thumb|upright|Srebrna vrata]] === Vzhodna vrata === {{glavni|Srebrna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Orientalis'' ('vzhodna vrata')<ref name="split">{{cite web|url=http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|title=Split.hr &#124; Srebrna vrata|website=split.hr|access-date=2019-06-28|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119022327/http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|url-status=dead}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila sekundarna vrata in so obrnjena proti vzhodu proti rimskemu mestu Epetia, danes Stobreč.<ref>Šušnjar, Bogdan, Villa of the Diocletian in Split, p. 74th</ref> Verjetno okoli 6. stoletja je bila nad vrati v stražarskem hodniku zgrajena majhna cerkev, posvečena sv. Apolinarju.<ref name="putovnica">{{cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/srebrna-vrata-u-splitu|title=Srebrna vrata u Splitu &#124; Vodiči na Putovnica.net|website=putovnica.net|access-date=2019-06-28}}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks; podobne cerkve so stale nad Zlatimi vrati, Železnimi vrati in Bronastimi vrati. Struktura tega dela obzidja in sama vrata so bila kasneje v naslednjih stoletjih vključena v različne stavbe, kot je cerkev Dušica, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni.<ref name="split"/> === Zahodna vrata === {{glavni|Železna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Occidentalis'' ('zahodna vrata')<ref name="visitsplit.com">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/523/the-iron-gate|title = Split – the Iron Gate|website=Visitisplit.com}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno vojaška vrata, skozi katera so vojaki vstopali v kompleks, so edina, ki so se ohranila v neprekinjeni uporabi do danes. Med preganjanjem pod [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] je bil z vrat odstranjen reliefni kip [[Nike]], rimske boginje zmage (ki je stal na prekladi), kasneje v 5. stoletju pa so kristjani na njegovo mesto vgravirali križ.<ref name="visitsplit.com"/><ref>Prijatelj, Kruno, Spomenici Splita i okolice, str. 34.</ref> V 6. stoletju je bila nad vrati majhna cerkev, posvečena sv. Teodori.<ref>{{Cite web |url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%c5%a1ti%c4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |title=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske – KULTURNA BAŠTINA – Registar kulturnih dobara |access-date=2 July 2019 |archive-date=3 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200603123755/https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%C5%A1ti%C4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |url-status=dead }}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks, podobne cerkve so bile nad Zlatimi, Srebrnimi in Bronastimi vrati. === Južna vrata === [[File:Dioklecijanova palača, Split - jug.JPG|thumb|Del južnega obzidja danes]] ''Porta Meridionalis'' ali 'južna vrata' so manjša od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila to morska vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks z ladjo, skozi kletne prostore v cesarski palači. === Notranja postavitev === Zasnova izhaja iz tipov vil in kastrumov, ta dvojnost pa je očitna tudi v ureditvi notranjosti. Prečna cesta (''[[dekuman]]''), ki je povezovala vzhodna in zahodna vrata, je kompleks delila na dve polovici. === Južna polovica === [[File:SPLIT-Maritime front restitution.jpg|thumb|upright=1.5|Rekonstrukcija fasade proti morju po E. Hébrardu in J. Zeillerju, Spalato, le Palais de Dioclétien, Pariz, 1912]] V južni polovici so bile razkošnejše stavbe kot v severnem delu; te so vključevale javne, zasebne in verske stavbe ter cesarjevo stanovanje. ==== Cesarjevo stanovanje ==== Cesarjevo stanovanje je tvorilo blok ob morski obali, z zunanjim kvadratnim in krožnim tlorisom, s kupolo. Od tam se je pristopilo do cesarjevega stanovanja, ki se je raztezalo 40 m globoko vzdolž celotne južne fasade; delno je ohranjeno le v zgornjem nadstropju, vendar so njegove pritlične, prestavljene podkonstrukcije, ki so ga neposredno nosile, skoraj v celoti ohranjene, tako da je glede na sovpadanje zgornjega in spodnjega tlorisa mogoče videti celotno razporeditev in videz zgornjih prostorov. Na zahodni strani zgornjega nadstropja so ohranjeni ostanki kupolaste dvorane in dveh dvoran z apsidami, na vzhodni strani pa so deli osmerokotne jedilnice ([[triklinij]]a) s tremi dvoranami s križnim tlorisom. Stena zahodne križne dvorane je ohranjena v polni višini. Dioklecijanovo stanovanje je bilo med seboj povezano z dolgo sobo vzdolž južne fasade (''kriptoportikus''),<ref>{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/525/vestibule|title=Split – Vestibule|website=Visitsplit.com|access-date=17 February 2022}}</ref> iz katere se je skozi 42 oken in 3 balkone odpiral pogled na morje. Severno od cesarjevega stanovanja so nedavno odkrili dve kopalnici, eno ob zahodni, drugo pa ob vzhodni dvorani. Čeprav je bila več stoletij skoraj v celoti zapolnjena z odpadki, je večina podkonstrukcije dobro ohranjena in kaže na prvotno obliko in razporeditev zgornjih prostorov. ==== Vestibul ==== Rotunda, ki je bila nekoč prvi del cesarskega hodnika v palači, ki je vodil preko Peristila do cesarskih apartmajev palače.<ref>{{Cite web|url=https://www.lonelyplanet.com/croatia/split/attractions/vestibule/a/poi-sig/1544002/358789|title = Vestibule &#124; Split, Croatia Attractions|website=Lonelyplanet.com}}</ref> ==== Palačne kleti ==== [[File:Split D81 3055 (38620797821).jpg|thumb|Kleti Dioklecijanove palače]] Kleti Dioklecijanove palače, ki so pod nekdanjimi cesarskimi apartmaji, so niz podstruktur na južnem koncu palače,<ref name="auto2">{{Cite web|url=https://www.absolute-croatia.com/split/attractions/diocletian-palace-cellars|title=Diocletian's palace basement, Split|website=Absolute-croatia.com}}</ref> ki predstavljajo enega najbolje ohranjenih antičnih kompleksov te vrste na svetu.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/529/the-substructures|title=Split – The Substructures|website=Visitsplit.com}}</ref> ==== Peristil ==== [[File:Sphinx statue in Split, Croatia (48693907442).jpg|thumb|Sfinga na Peristilu]] Monumentalno dvorišče, ''[[Peristil]]'', je predstavljalo severni dostop do cesarskih apartmajev pred preddverjem. Omogočalo je tudi dostop do Dioklecijanovega mavzoleja na vzhodu (danes stolnica sv. Dujma) in do treh templjev na zahodu (dva sta danes izgubljena, tretji, ki je bil prvotno Jupitrov tempelj, pa je postal [[krstilnica]]). Zahodno od Peristila stoji tudi tempelj, imenovan Eskulapov tempelj, ki ima polvaljasto streho, zgrajeno iz kamnitih blokov, ki ni puščala vse do 40. let 20. stoletja, ko so jo pokrili s svinčeno streho. Tempelj je bil nedavno obnovljen. ==== Egiptovske sfinge ==== Palača je bila okrašena s številnimi 3500 let starimi granitnimi sfingami, ki morda izvirajo iz najdišča egiptovskega faraona [[Tutmoz III.|Tutmoza III.]] Prvotno je bilo dvanajst sfing, ki jih je iz Egipta prinesel cesar Dioklecijan.<ref>{{cite web|url=http://www.split.com.hr/novosti/vijesti/sve-splitske-sfinge |title=Sve splitske sfinge &#124; splitski.portal |website=Split.com.hr |date= |accessdate=2016-02-28}}</ref> Škotski arhitekt Robert Adam je ta tempelj imel za enega najlepših spomenikov v Evropi. Stoletja so preživele le tri. Ena je še vedno na Peristilu, druga brez glave stoji pred Jupitrovim templjem, tretja pa je v mestnem muzeju. ==== Jupitrov tempelj ==== {{glavni|Jupitrov tempelj, Split}} Posvečen je starorimskemu bogu Jupitru in stoji v zahodnem delu južnega dela palačnega kompleksa, blizu Peristila. Zgrajen je bil med letoma 295 in 305, med gradnjo palače. Ker je cesar leta 305 nepričakovano abdiciral s prestola in prej prispel v palačo iz [[Nikomedija|Nikomedije]], so bila zaključna dela na gradnji palače ustavljena, zato so deli templja ostali nedokončani. Tempelj je bil kasneje preurejen v cerkev, verjetno krstilnico sv. Janeza Krstnika v 6. stoletju, hkrati s kripto, posvečeno sv. Tomažu.<ref>{{cite web |url=http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |title=SPLIT CULTURE • Portal o kulturi u Splitu |website=Splitculture.hr |date=2011-01-01 |accessdate=2016-02-28 |archive-date=2015-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150911213026/http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |url-status=dead }}</ref> === Severna polovica === Severna polovica palače, razdeljena na dva dela z glavno ulico sever-jug (''[[Kardo]]''), ki vodi od Zlatih vrat (''Porta aurea'') do Peristila, je slabše ohranjena. Običajno se domneva, da je bil vsak del stanovanjski kompleks, v katerem so bili vojaki, služabniki in morda še kakšni drugi objekti. === Ulice in prizidki === Oba dela palače sta bila očitno obdana z ulicami, ki so vodile do obzidja skozi pravokotne stavbe (morda skladišča). == Lokacija snemanja == Dioklecijanova palača je bila uporabljena kot lokacija za snemanje četrte sezone serije HBO ''Igra prestolov''.<ref>{{cite web |url=http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |title=Day 72: Filming in Diocletian's Palace & Žrnovnica |work=WinterIsComing.net |date=27 September 2013 |access-date=26 April 2014 |archive-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140325184516/http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |url-status=dead }}</ref> Palača je gostila tudi snemanje 31. sezone resničnostnega šova CBS ''Neverjetna dirka''.<ref>{{cite web|url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|title=Let's Split: The Amazing Race Discovers Croatia in Season 31 (VIDEO)|work=Total Croatia News|last=Rogulj|first=Daniela|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019|archive-date=28 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928100645/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mlive.com/news/jackson/2019/06/jacksons-the-amazing-race-youtube-stars-tyler-oakley-korey-kuhl-take-the-lead.html|title=Jackson's 'The Amazing Race' YouTube stars Tyler Oakley, Korey Kuhl take the lead|work=Booth Newspapers|last=McLaren|first=Hunter|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019}}</ref> == Opombe == {{Reflist|group=Note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Diocletian's Palace (Split)}} * [https://bib.irb.hr/datoteka/702854.Istraivanje_i_ureenje_Dioklecijanove_palae_u_Splitu_1956-1961.pdf Research and Reconstruction of Diocletian's Palace Peristyle in Split 1956–1961] * [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?type=header&id=DLDecArts.AdamRuins&isize=M Robert Adam's ''Ruins of the Palace of the Emperor Diocletian at Spalatro in Dalmatia''] * [http://www.burger.si/Croatia/Split/seznam.html Diocletian's Palace virtual tour (Croatian Landmarks)] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem]] [[Kategorija:Palače na Hrvaškem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Dioklecijan]] 0qamldcssajeodjjzijvenj93datnz1 14 600267 6653664 2026-03-31T13:04:01Z Janezdrilc 3152 N 6653664 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze po državah]] [[Kategorija:Organizacije v Jugoslaviji|Zveze]] ndfvk6bm4e1vnk4wi3kg967odg7azlh 14 600268 6653665 2026-03-31T13:05:14Z Janezdrilc 3152 N 6653665 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Organizacije po državah|Jugoslavija]] [[Kategorija:Jugoslavija]] mm9up3noqm41fudl19hyvxxtt8m2z3p 1 600269 6653666 2026-03-31T13:05:15Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina |tema2=arhitektura|država=Hrvaška}}« 6653666 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina |tema2=arhitektura|država=Hrvaška}} jcg3zpncwfuku291iqfrurnby2uxcgd 14 600270 6653668 2026-03-31T13:06:44Z Janezdrilc 3152 N 6653668 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[zveza]]h in [[Združenje|združenjih]]}} [[Kategorija:Organizacije]] fovp6phgc5x7sw6gdpziwplg0pl950s 14 600271 6653677 2026-03-31T13:12:26Z Janezdrilc 3152 N 6653677 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zveze po državah]] [[Kategorija:Hrvaška društva|Zveze]] lldyjbjfa11z7274hnaomv63aodtw3v 14 600272 6653680 2026-03-31T13:14:28Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Kategorija:Zveze v Sloveniji]] na [[Kategorija:Slovenske zveze]]: v skladu s [[:Kategorija:Slovenska društva]] 6653680 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Slovenske zveze]] psef3qwhoey0tyszc45nkue5c2bm99s 14 600273 6653741 2026-03-31T13:25:45Z Janezdrilc 3152 Category redirect 6653741 wikitext text/x-wiki {{Category redirect|Podjetja Slovenije}} 6reu6ojatitbo2luo49e6yy0cdtqo1k 14 600274 6653755 2026-03-31T13:35:11Z Janezdrilc 3152 N 6653755 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[zgradba]]h in [[objekt]]ih v [[Split]]u}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Hrvaškem po naseljih|Split]] [[Kategorija:Split]] 5cnjj7zcvrvsc3eq5mzxt4tnv8bahok 14 600275 6653763 2026-03-31T13:40:11Z Janezdrilc 3152 N 6653763 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane|Hrvaška]] [[Kategorija:Športni objekti na Hrvaškem]] 4grgikdcpufy28hgfjo8yy4n0zdzenb 6653768 6653763 2026-03-31T13:43:40Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Športne dvorane]]; dodal [[Kategorija:Športne dvorane po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653768 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Športni objekti na Hrvaškem]] p5gaae97syq0qt55ut2wzyip1i8icdq 14 600276 6653767 2026-03-31T13:43:22Z Janezdrilc 3152 N 6653767 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane| ]] gmucq0hcesuo4v9cqi5l05c1z8eh77v 6653833 6653767 2026-03-31T15:07:42Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653833 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah| ]] 3akieliczs505u92wcrroks2ekqm0pe 6653835 6653833 2026-03-31T15:08:05Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]]: " Športne dvorane" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653835 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah| Športne dvorane]] 439vh0d9ate516eo472ikjknhxpqo8k 6653851 6653835 2026-03-31T15:46:55Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah]]; dodal [[Kategorija:Športni objekti po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6653851 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane| ]] [[Kategorija:Športni objekti po državah| ]] 4yartlgw6qmkjkwij5tsx9p4pctnve4 14 600277 6653770 2026-03-31T13:45:16Z Janezdrilc 3152 N 6653770 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Švedska]] [[Kategorija:Športni objekti na Švedskem]] qrg112s747zrm51xzdetgwy216qdivd 14 600278 6653773 2026-03-31T13:46:30Z Janezdrilc 3152 N 6653773 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Litva]] [[Kategorija:Športni objekti v Litvi]] 08yck4iaape7r1kcirrdawquipceo15 0 600279 6653774 2026-03-31T13:47:42Z Romanm 13 preusmeritev na [[R-60]] 6653774 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[R-60]] 5q2lx49s8a66830m7j9e089kqlm4j7z 14 600280 6653776 2026-03-31T13:48:16Z Janezdrilc 3152 N 6653776 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Poljska]] [[Kategorija:Športni objekti na Poljskem]] f6y5n2zjoll58nzv73aw7kzhs5n1ckz 0 600281 6653777 2026-03-31T13:48:27Z Romanm 13 preusmeritev na [[R-27 (raketa zrak-zrak)]] 6653777 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[R-27 (raketa zrak-zrak)]] g242ag04exqb5ncgv3bmff5wvfi4voz 0 600282 6653778 2026-03-31T13:48:50Z Romanm 13 preusmeritev na [[R-73]] 6653778 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[R-73]] mqoyy2j3u46wluiy14ukrgoagdla7tq 14 600283 6653780 2026-03-31T13:49:19Z Janezdrilc 3152 N 6653780 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Športne dvorane po državah|Tajska]] [[Kategorija:Športni objekti na Tajskem]] ex61bipy6cvjlxke5un0xl57yvgv2al 10 600284 6653784 2026-03-31T13:51:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<noinclude>{{tsh|Nan}} {| class="wikitable" |- |</noinclude>data-sort-value="{{{sort|No}}}" style="vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-no2" {{#if:{{{rowspan|}}}|rowspan="{{{rowspan}}}"}} | {{{text|[[File:Black x.svg|13px|class=skin-invert|link={{{link|}}}|{{{1|No}}}]]}}}<noinclude> |} {{documentation|Predloga:Predloge za celico v tabeli/dok}}</noinclude>« 6653784 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{tsh|Nan}} {| class="wikitable" |- |</noinclude>data-sort-value="{{{sort|No}}}" style="vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-no2" {{#if:{{{rowspan|}}}|rowspan="{{{rowspan}}}"}} | {{{text|[[File:Black x.svg|13px|class=skin-invert|link={{{link|}}}|{{{1|No}}}]]}}}<noinclude> |} {{documentation|Predloga:Predloge za celico v tabeli/dok}}</noinclude> 9clzss4g6rbjmqqdb2xg4ev59b6uis4 6653787 6653784 2026-03-31T13:51:40Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Nan]] na [[Predloga:Na neutral]] 6653784 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{tsh|Nan}} {| class="wikitable" |- |</noinclude>data-sort-value="{{{sort|No}}}" style="vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-no2" {{#if:{{{rowspan|}}}|rowspan="{{{rowspan}}}"}} | {{{text|[[File:Black x.svg|13px|class=skin-invert|link={{{link|}}}|{{{1|No}}}]]}}}<noinclude> |} {{documentation|Predloga:Predloge za celico v tabeli/dok}}</noinclude> 9clzss4g6rbjmqqdb2xg4ev59b6uis4 10 600285 6653788 2026-03-31T13:51:41Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Nan]] na [[Predloga:Na neutral]] 6653788 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Na neutral]] jewr0fty6l03un9k6e78grcn3by2f20 0 600286 6653789 2026-03-31T13:52:01Z Romanm 13 preusmeritev na [[Katerina Kalc]] 6653789 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Katerina Kalc]] cl4ai2imfr6joinjqamy4jdbsewtz22 10 600287 6653790 2026-03-31T13:53:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{cite web |url=http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/{{{1}}}.html |title=Current weather for {{{2|{{{1}}}}}} |work=[[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]]/[[National Weather Service|NWS]]}}<noinclude> {{Documentation}} <!--Please add categories to the /doc subpage.--> </noinclude>« 6653790 wikitext text/x-wiki {{cite web |url=http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/{{{1}}}.html |title=Current weather for {{{2|{{{1}}}}}} |work=[[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]]/[[National Weather Service|NWS]]}}<noinclude> {{Documentation}} <!--Please add categories to the /doc subpage.--> </noinclude> kqk0to01cnfwylvljghzuwej6mzsbrs 10 600288 6653791 2026-03-31T13:55:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> '''[[Template:NWS-current]]''' generates an external link to a [[National Weather Service]] web page containing weather information for a specific airport. == Usage == The template requires one unnamed parameter which is the [[ICAO airport code]], also known as a [[location identifier]]. {| class="wikitable" ! Code: | <code><nowiki>{{NWS-current|LSZH}}</nowi...« 6653791 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> '''[[Template:NWS-current]]''' generates an external link to a [[National Weather Service]] web page containing weather information for a specific airport. == Usage == The template requires one unnamed parameter which is the [[ICAO airport code]], also known as a [[location identifier]]. {| class="wikitable" ! Code: | <code><nowiki>{{NWS-current|LSZH}}</nowiki></code> |- ! Result: | {{cite web |url=http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/LSZH.html |title=Current weather for LSZH |work=[[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]]/[[National Weather Service|NWS]]}} |- ! Link: | http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/LSZH.html |} An optional second unnamed parameter can be used to display the airport name or other text in place of the ICAO identifier. {| class="wikitable" ! Code: | <code><nowiki>{{NWS-current|LSZH|Zurich Airport}}</nowiki></code> |- ! Result: | {{cite web |url=http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/LSZH.html |title=Current weather for Zurich Airport |work=[[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]]/[[National Weather Service|NWS]]}} |- ! Link: | http://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/LSZH.html |} == See also == * [[Template:NWS-obs]] - generates an external link to National Weather Service current and historical airport weather observations * [[Template:US-airport]] - generates external links (including NWS weather information) for articles about airports in the United States * [[Template:Can-arpt-wx]] - generates an external link to [[NAV CANADA]] Aviation Weather Web Site for articles about airports in Canada <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za letalstvo]] }}</includeonly> ee87dksk506b00nqrdpxsijo1hqomsv 0 600289 6653793 2026-03-31T13:57:21Z Sporti 5955 n 6653793 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Roman Jermakov | image = <!-- WD --> | fullname = Roman Dmitrijevič Jermakov | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2022 | amateurteam1 = Cannibal Team<ref name="firstcycling">{{cite web | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=115902 | title=Roman Ermakov | work=firstcycling.com | accessdate=22 November 2024}}</ref> | amateuryears2 = 2023 | amateurteam2 = mebloJOGI Pro-concrete | proyears1 = 2023–2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF Victorious|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Ruota d'Oro]] (2024) :[[Velika nagrada Kranja]] (2024) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Roman Dmitrijevič Jermakov''' ({{jezik-ru|Роман Дмитриевич Ермаков}}), [[Rusi|rusko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[6. oktober]] [[2004]], [[Viborg]], [[Rusija]].<ref>{{cite web |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Jermakov je profesionalni kolesar, ki živi v [[Kranj]]u. V letih 2023 in 2024 je tekmoval za {{UCI team code|CTF|2024}}, od leta 2025 pa za {{UCI team code|TBV|2025}} s slovensko licenco. Od leta 2027 bo lahko tekmoval za slovensko reprezentanco, po letu premora, ker je že nastopal za rusko reprezentanco.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenske-barve-bo-po-novem-zastopal-tudi-ruski-kolesar-688267 |title=Slovenske barve bo po novem zastopal tudi ruski kolesar |accessdate=2026-03-31 |date=2026-03-31 |work=[[Siol.net]] }}</ref> Leta 2022 je zmagal na mladinskih dirkah [[Aubel–Thimister–Stavelot]] in [[Route des Géants]] ter osvojil tretje mesto na [[Watersley Junior Challenge]] in [[Junioren Rundfahrt]]. Po prestopu med člane je leta 2023 osvojil peto mesto na dirki za [[Velika nagrada Kranja|Veliko nagrado Kranja]], ki jo je leta 2024 osvojil, ko je zmagal tudi na dirkah [[Ruota d'Oro]], Kriterij in nočni kriterij Kranj in Trofeo Rezzesi Memorial R.Amantini. Leta [[Dirka po Španiji 2025|2025]] je prvič nastopil na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] [[Dirka po Španiji|po Španiji]] in jo končal na 79. mestu v skupnem seštevku. Leta 2026 je je v svojem prvem nastopu na ''[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]]'' zasedel 84. mesto na dirki [[Milano–San Remo]].<ref name="firstcycling"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Jermakov, Roman}} [[Kategorija:Ruski Slovenci]] [[Kategorija:Ruski kolesarji]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] 17je6gvo1tmyil74h3smjmfp6bzp98h 6653802 6653793 2026-03-31T14:06:27Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6653802 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Roman Jermakov | image = <!-- WD --> | fullname = Roman Dmitrijevič Jermakov | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2022 | amateurteam1 = Cannibal Team<ref name="firstcycling">{{cite web | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=115902 | title=Roman Ermakov | work=firstcycling.com | accessdate=22 November 2024}}</ref> | amateuryears2 = 2023 | amateurteam2 = mebloJOGI Pro-concrete | proyears1 = 2023–2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF Victorious|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Ruota d'Oro]] (2024) :[[Velika nagrada Kranja]] (2024) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Roman Dmitrijevič Jermakov''' ({{jezik-ru|Роман Дмитриевич Ермаков}}), [[Rusi|rusko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[6. oktober]] [[2004]], [[Viborg]], [[Rusija]].<ref name="firstcycling"/> Jermakov je profesionalni kolesar, ki živi v [[Kranj]]u. V letih 2023 in 2024 je tekmoval za {{UCI team code|CTF|2024}}, od leta 2025 pa za {{UCI team code|TBV|2025}} s slovensko licenco. Od leta 2027 bo lahko tekmoval za slovensko reprezentanco, po letu premora, ker je že nastopal za rusko reprezentanco.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenske-barve-bo-po-novem-zastopal-tudi-ruski-kolesar-688267 |title=Slovenske barve bo po novem zastopal tudi ruski kolesar |accessdate=2026-03-31 |date=2026-03-31 |work=[[Siol.net]] }}</ref> Leta 2022 je zmagal na mladinskih dirkah [[Aubel–Thimister–Stavelot]] in [[Route des Géants]] ter osvojil tretje mesto na [[Watersley Junior Challenge]] in [[Junioren Rundfahrt]]. Po prestopu med člane je leta 2023 osvojil peto mesto na dirki za [[Velika nagrada Kranja|Veliko nagrado Kranja]], ki jo je leta 2024 osvojil, ko je zmagal tudi na dirkah [[Ruota d'Oro]], Kriterij in nočni kriterij Kranj in Trofeo Rezzesi Memorial R.Amantini. Leta [[Dirka po Španiji 2025|2025]] je prvič nastopil na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] [[Dirka po Španiji|po Španiji]] in jo končal na 79. mestu v skupnem seštevku. Leta 2026 je je v svojem prvem nastopu na ''[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]]'' zasedel 84. mesto na dirki [[Milano–San Remo]].<ref name="firstcycling"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Jermakov, Roman}} [[Kategorija:Ruski Slovenci]] [[Kategorija:Ruski kolesarji]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] iqswmwgn8o7xuoqo39q091fzxndzvy7 6653820 6653802 2026-03-31T14:43:22Z Yerpo 8417 tn 6653820 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Roman Jermakov | image = <!-- WD --> | fullname = Roman Dmitrijevič Jermakov | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2022 | amateurteam1 = Cannibal Team<ref name="firstcycling">{{cite web | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=115902 | title=Roman Ermakov | work=firstcycling.com | accessdate=22 November 2024}}</ref> | amateuryears2 = 2023 | amateurteam2 = mebloJOGI Pro-concrete | proyears1 = 2023–2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF Victorious|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Ruota d'Oro]] (2024) :[[Velika nagrada Kranja]] (2024) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Roman Dmitrijevič Jermakov''' ({{jezik-ru|Роман Дмитриевич Ермаков}}), [[Rusi|rusko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[6. oktober]] [[2004]], [[Viborg]], [[Rusija]].<ref name="firstcycling"/> Jermakov je profesionalni kolesar, ki živi v [[Kranj]]u. V letih 2023 in 2024 je tekmoval za {{UCI team code|CTF|2024}}, od leta 2025 pa za {{UCI team code|TBV|2025}} s slovensko licenco. Od leta 2027 bo lahko tekmoval za slovensko reprezentanco, po letu premora, ker je že nastopal za rusko reprezentanco.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenske-barve-bo-po-novem-zastopal-tudi-ruski-kolesar-688267 |title=Slovenske barve bo po novem zastopal tudi ruski kolesar |accessdate=2026-03-31 |date=2026-03-31 |work=[[Siol.net]] }}</ref> Leta 2022 je zmagal na mladinskih dirkah [[Aubel–Thimister–Stavelot]] in [[Route des Géants]] ter osvojil tretje mesto na [[Watersley Junior Challenge]] in [[Junioren Rundfahrt]]. Po prestopu med člane je leta 2023 osvojil peto mesto na dirki za [[Velika nagrada Kranja|Veliko nagrado Kranja]], ki jo je leta 2024 osvojil, ko je zmagal tudi na dirkah [[Ruota d'Oro]], Kriterij in nočni kriterij Kranj in Trofeo Rezzesi Memorial R.Amantini. Leta [[Dirka po Španiji 2025|2025]] je prvič nastopil na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] [[Dirka po Španiji|po Španiji]] in jo končal na 79. mestu v skupnem seštevku. Leta 2026 je v svojem prvem nastopu na ''[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]]'' zasedel 84. mesto na dirki [[Milano–San Remo]].<ref name="firstcycling"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Jermakov, Roman}} [[Kategorija:Ruski Slovenci]] [[Kategorija:Ruski kolesarji]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] htsyvcefel7i7rgr94hv51827df32tc 0 600290 6653794 2026-03-31T13:57:53Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Roman Jermakov]] 6653794 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Roman Jermakov]] 882roxun81ve9mfze9npy5v66lgjbzn 0 600291 6653795 2026-03-31T13:58:06Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Roman Jermakov]] 6653795 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Roman Jermakov]] 882roxun81ve9mfze9npy5v66lgjbzn 1 600292 6653799 2026-03-31T14:00:01Z Sporti 5955 CEE 6653799 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Mladi |država=Rusija }} t4gre7oml4kbj64s83z6wb058oqetae 0 600293 6653813 2026-03-31T14:38:13Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6653813 wikitext text/x-wiki {{Infobox rail line | box_width = 300px | name = | other_name = Taškentska železnica | native_name = | native_name_lang = | color = | logo = | logo_width = | logo_alt = | image = Train-to-almaty.jpg | image_width = 300px | image_alt = | caption = Pogled z vlaka med vožnjo po trasi Transaralske železnice. Velik del železnice prečka prostrano, valovito kazahstansko stepo | type = {{ubl|Inter-city |Tovorni železniški promet}} | system = | status = V obratovanju | locale = {{ubl|Evropska Rusija|[[Srednja Azija]]}} | start = [[Rostov na Donu]] | end = Andidžan I | stations = 42 | routes = | daily_ridership = | ridership2 = | planopen = | open = | yearcommenced = 1888–1906 | yearcompleted = | close = | event1label = Obdobje gradnje | event1 = | owner = {{ubl|Ruske železnice (Rostov-on-Don–Iletsk I)|Kazakhstan Temir Joly (Karatogay–Arys I)|Uzbeške železnice (Taškent–Andižan I)}} | operator = {{ubl|Ruske železnice|Kazakhstan Temir Joly|Uzbeške železnice}} | character = Mednarodna železniška povezava | depot = | stock = | linelength_km = | linelength_mi = | linelength = 9200 km<ref>{{cite web|url=https://transportgeography.org/contents/chapter7/transborder-crossborder-transportation/aurasian-landbridge/#:~:text=With%20a%20length%20of%209%2C200,Siberian%20to%20reach%20Western%20Europe.|title=The Trans-Asian Railway (Eurasian Landbridge)|website=The Geography of Transport Systems}}</ref> | tracklength_km = | tracklength_mi = | tracklength = | tracks = 2 | gauge = 1520 mm | old_gauge = 1524 mm zgrajeno | load_gauge = | minradius = | racksystem = | routenumber = | linenumber = | electrification = | speed_km/h = | speed_mph = | speed = | signalling = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation = | website = | map = {{Trans-Aral Railway|inline=yes}} | map_name = | map_state = collapsed | embedded = }} '''Transaralska železnica''', znana tudi kot '''Taškentska železnica''', je ruska železnica s tirno širino 1520 mm, zgrajena leta 1906 za povezavo Kinela in [[Taškent]]a, ki sta bila takrat v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].<ref>Coulibaly, S Deichmann, U et al (2012) Eurasian Cities: New Realities along the Silk Road, World Bank Publications, P26</ref><ref>{{cite web |title=Desert & Steppe Conquests: Fortresses and Railways in the Sahara and Kazakhstan |url=http://www.birmingham.ac.uk/schools/historycultures/departments/ironbridge/events/2016/desert-and-steppe-conquests.aspx |accessdate=29 August 2016 |website=University of Birmingham}}</ref> Večji del začetka 20. stoletja je bila edina železniška povezava med evropsko Rusijo in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. == Zgodovina gradnje == [[File:Railway station in Tashkent 1903.jpg|thumb|250px|Železniška postaja v Taškentu 1903|left]] [[Slika:Stamp_of_Kazakhstan_245.jpg|thumb|left|250px| Poštna znamka Kazahstana]] Železnica Orenburg-Taškent je bila zgrajena med letoma 1887 in 1906:<ref name="ge">Железнодорожный транспорт: Энциклопедия / Гл. ред. Н. С. Конарев. — М.: Большая Российская энциклопедия, 1994. — 559 с.: ил.</ref><ref>[http://rrh.agava.ru/encyclopedia/railroads/zapkaz.htm Западно-Казахстанская железная дорога] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120801195546/http://rrh.agava.ru/encyclopedia/railroads/zapkaz.htm |date=2012-08-01 }}</ref> 1888 — odsek Ziadin — Ursatjevsk 1889 — Ursatjevsk — Andidžan 1899 — [[Samarkand]] — [[Taškent]] 1905 — [[Orenburg]] — Kandagač — Kazalinsk 1906 — Kazalinsk — Džusali — Aris — Taškent Leta 1905 je bila zgrajena postaja Kandagač, ena največjih postaj na progi. Leta 1905 je bila odprta prva lokomotivska depo na progi, Kazalinsk.<ref>{{Cite web |url=http://lokomo.ru/organizacii/zapadno-kazahstanskaya-zheleznaya-doroga.html |title=Западно-казахстанская железная дорога |access-date=2019-04-05 |archive-date=2018-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181012043103/http://lokomo.ru/organizacii/zapadno-kazahstanskaya-zheleznaya-doroga.html |url-status=live }}</ref> 1. januarja 1905 je bil odsek Kinel — Orenburg železnice Samara-Zlatoust dodan Taškentski železnici. 19. junija 1925 je bila postaja Černjajevo Taškentske železnice preimenovana. 28. avgusta 1925 je bila postaja Perovsk Taškentske železnice preimenovana v postajo Kizil-Orda. Do leta 1907 je bil odsek Uralsk-Iletsk podaljšan od Uralska do postaje Angati in od Iletska do postaje Čingirelau, začela pa se je tudi gradnja mostu čez reko Ural. Vendar odsek Uralsk-Iletsk ni bil prikazan v železniških atlasih ZSSR iz leta 1936, v atlasu iz leta 1937 pa je bil označen kot v gradnji. Do leta 1913 je bila železnica dolga 2234 km. Vozni park je sestavljalo 552 parnih lokomotiv, 7853 tovornih vagonov in 655 potniških vagonov. Na postajah Novosergievsk in Platovka so bila skladišča za žito. Od leta 1929 do 1934 je bila Taškentska železnica del Srednjeazijske železnice. V 1930-ih je bila železnica opremljena z novo tehnično opremo, tir je bil ojačan, razvite so bile ranžirne postaje in ustanovljen objekt za popravilo železniškega voznega parka. Leta 1934 sta bili Orenburška in Taškentska železnica ločeni od Srednjeazijske železnice. Orenburška železnica je vključevala progo Kinel-Orenburg-Iletsk-Kandagač-Džusali, Taškentska železnica pa progo Džusali-Aris-Taškent. Dolžina Taškentske železnice je bila leta 1955 2419,6 km, železniška uprava pa je bila v Taškentu. Kot železnica s težkimi obratovalnimi pogoji za parne lokomotive (zaradi sušnega terena) je bila sredi 1950-ih ena prvih v ZSSR, ki je bila predelana na dizelsko vleko in je prejela dizelske lokomotive TE3. Glavni tovori železnice so bili bombaž, premog, nafta, ruda, stroji, gradbeni materiali, industrijski izdelki in živilski izdelki.<ref name="bse2-42">Большая советская энциклопедия. Гл. ред. Б. А. Введенский, 2-е изд. Т. 42. Татары — Топрик. 1956. 668 стр., илл.: 49 л. илл. и карт.</ref> Leta 1958 je bila Taškentska železnica razpuščena. Odsek Džusali-Aris je postal del Kazahstanske železnice (od leta 1977 del Zahodnokazahstanske železnice), odsek Aris-Taškent pa del Srednjeazijske železnice. Po razpadu ZSSR leta 1991 je Zahodnokazahstanska železnica postala del Kazahstanskih železnic, Srednjeazijska železnica pa je bila razdeljena na odseke, ki so postali del naslednjih prog: Uzbekistanske železnice, Turkmenske železnice, Kirgiške železnice in Tadžikistanske železnice. Obsežen opis novozgrajene železnice je bil objavljen leta 1910.<ref>{{Cite book |last=Hamilton |first=Angus |url=http://www.wdl.org/en/item/14407/ |title=Afghanistan |date=1910 |publisher=J.B. Millet Company |series=Oriental series |location=Boston and Tokyo |accessdate=2014-11-23}}</ref> Železnica Kinel–Taškent je bila prva proga, zgrajena čez stepo, ki je več poti, ki so jih nekoč uporabljale karavane, nadomestila z eno samo jekleno stezo. Kazahstanu je omogočila vstop v industrijsko modernost in trdneje povezala oddaljeno general-guvernerstvo [[Turkestan]]a z rusko metropolo, kar je omogočilo hiter prevoz vojakov v Srednjo Azijo in izvoz surovega [[bombaž]]a v moskovske tekstilne tovarne.<ref>{{cite web|last1=Morrison|first1=Alexander|title=Railways in Central Asia|url=http://cesmi.info/wp/?p=61|archive-url=https://web.archive.org/web/20160921173444/http://cesmi.info/wp/?p=61|url-status=usurped|archive-date=September 21, 2016|website=CESMI Central Eurasian Scholars & Media Initiative|accessdate=29 August 2016|date=28 March 2012}}</ref> == Gospodarski vpliv == Zaradi [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] se je cena bombaža v 1860-ih močno zvišala in postala vse pomembnejša dobrina v regiji, čeprav je bila njegova pridelava v veliko manjšem obsegu kot v sovjetskem obdobju. Trgovina z bombažem je privedla do izgradnje teh železnic. Dolgoročno bi razvoj monokulture bombaža Turkestan naredil odvisen od uvoza hrane iz Zahodne Sibirije, železnica Turkestan-Sibirija pa je bila načrtovana že ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Porevolucionarno obdobje == Po revoluciji so progo blokirali [[Kozaki]] pod poveljstvom [[ataman]]a Dutova. Ruski Turkestan, ki je bil odrezan od oskrbe s hrano in se zaradi prisilne pridelave bombaža ni mogel vzdrževati, je doživel hudo lakoto. Začasna izguba Transaralske proge je Taškentskemu sovjetu omogočila tudi določeno stopnjo avtonomije od [[Moskva|Moskve]] v obdobju takoj po boljševiškem prevzemu oblasti, ki je povzročil grozodejstva, kot je bil pokol v Kokandu, v katerem je bilo ubitih med 5000 in 14.000 ljudi. == Trasa == Proga se začne v [[Orenburg]]u, poteka približno 150 km proti jugu, prečka rusko-kazahstansko mejo in povezuje kazahstanska mesta Aktobe, Aral, [[Bajkonur]] (Kozmodrom), Kizilorda in [[Turkestan]]. Večji del svoje dolžine sledi reki [[Sir Darja]]. V Arisu se poveže s Turkestansko-sibirsko železnico, ki se odcepi proti vzhodu in poteka preko [[Šimkent]]a, Taraza in [[Almati]]ja proti vzhodnemu Kazahstanu, Kitajski (Korgas) in južni Sibiriji (Barnaul, [[Novosibirsk]]). Proga se konča v [[Taškent]]u kmalu po prečkanju meje med Kazahstanom in [[Uzbekistan]]om. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Hopkirk, Peter, (1984) ''Setting the East ablaze : Lenin's dream of an empire in Asia'', 252 pp., London: John Murray [[Kategorija:Železnice]] [[Kategorija:Železnica v Rusiji]] [[Kategorija:Geografija Kazahstana]] [[Kategorija:Geografija Uzbekistana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]] hdq1llc4cy8cmhajwei25d0qe7ohh68 1 600294 6653816 2026-03-31T14:40:35Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Kazahstan}}« 6653816 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Kazahstan}} i88f907tptz1uxo7bpds8ycfmxm6r1o 6653818 6653816 2026-03-31T14:42:06Z Ljuba24b 92351 6653818 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Kazahstan|država2=Rusija}} 6rfmavq0oanmoghnqsmy2vc0slp5rdg 3 600295 6653829 2026-03-31T14:48:50Z Yerpo 8417 ! 6653829 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Vinko Möderndorfer|, kot ste to počeli na strani [[:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:48, 31. marec 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} c4h1x1yhc5k3mvmv98kpgnayc0lzr1p 1 600296 6653831 2026-03-31T14:51:45Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6653831 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=FJJ |tema=šport |država=Rusija}} g8fegwxkei9cg9thgxwh83o0t2easox 0 600297 6653838 2026-03-31T15:11:51Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6653838 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Astanska opera | native_name = Астана Oпера | native_name_lang = | former_names = | alternate_names = | status = zgrajena | image = The State Opera and Ballet Theatre “Astana Opera”.jpg | image_alt = | caption = | building_type = | architectural_style = | structural_system = | cost = $300 milijon<ref>[http://www.zakon.kz/4575009-teatr-astana-opera-stoimostju-300-mln..html The 300 million dollars theatre Astana Opera prepares for new season] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160513033157/http://www.zakon.kz/4575009-teatr-astana-opera-stoimostju-300-mln..html |date=2016-05-13 }}, ''zakon.kz'', 8 September 2013. (Russian)</ref> | location = [[Astana]], [[Kazahstan]] | address = | location_town = | location_country = | coordinates = {{coord|51|8|8|N|71|24|39.3|E|display=inline,title}} | completion_date = 2010 | construction_start_date = | opened_date = | inauguration_date = 2013 | top_floor = 32 m | other_dimensions = Površina prizorišča 3000 m² | floor_count = | floor_area = 64.163 m² | seating_type = | seating_capacity = 1250 (Operna dvorana), 250 (Komorna dvorana) | elevator_count = | main_contractor = Mabetex Group | architect = | architecture_firm = Arlotti-Beccu-Desideri-Raimondo (ABDR)<ref name="wonder"/> | structural_engineer = | services_engineer = Theatreplan<ref>[http://theatreplan.co.uk/state-theatre-of-opera-and-ballet-astana/ State Theatre of Opera and Ballet, Astana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304100519/http://theatreplan.co.uk/state-theatre-of-opera-and-ballet-astana/ |date=2016-03-04 }}, official site of ''theatreplan''.</ref> | civil_engineer = | other_designers = | awards = | website = }} '''Astanska opera''' ({{langx|kk|Астана Oпера|Astana Opera}}) je operna hiša v [[Astana|Astani]] v [[Kazahstan]]u, ustanovljena na podlagi izvršnega ukaza [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultana Nazarbajeva]].<ref name="vox"/> == Zgodovina načrtovanja in gradnje == Načrt je delno izdelal Nursultan Nazarbajev, gradnja pa se je začela 6. julija 2010<ref name="vox">[http://www.voxpopuli.kz/main/1425-za-kulisami-astana-opery.html In the backstage of Astana Opera], ''vox populi'', 21 November 2013. (Russian)</ref> pod vodstvom skupine Mabetex.<ref>{{Cite web|url=http://www.edgekz.com/curtain-goes-central-asias-largest-opera-house/ |title=Astana Offers World Class Opera House |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20141210163653/https://www.edgekz.com/curtain-goes-central-asias-largest-opera-house/ |archive-date=2014-12-10}}</ref> Operna hiša stoji na 9 hektarjev velikem zemljišču. Odprta je bila leta 2013, prva uprizoritev pa je bila kazahstanska opera ''Biržan in Sara''.<ref>[http://www.euronews.com/2013/06/24/curtain-up-at-astana-opera/ Curtain up at Astana Opera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181125115736/https://www.euronews.com/2013/06/24/curtain-up-at-astana-opera |date=2018-11-25 }}, ''euronews'', 24 June 2013.</ref> Akustika gledališča velja za eno najboljših na svetu, zasnovala pa sta jo Italijan Enrico Moretti<ref>{{Cite web|url=https://www.biobyte.net/enrico-moretti/|title=Enrico Moretti's biography on the official website|last=|first=|date=|website=biobyte.net|access-date=|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313082224/http://www.biobyte.net/enrico-moretti/|archive-date=2017-03-13|url-status=dead}}</ref> (Biobyte <ref>{{Cite web|url=https://www.biobyte.net/|title=official website of Biobyte srl|last=|first=|date=|website=biobyte.net|access-date=}}</ref>) in Maria Cairoli. == Opis == Operna hiša ima dve dvorani: *glavno dvorano (1250 sedežev), ki gosti operne in baletne predstave ter ima orkestrsko jamo z prostorom za do 120 glasbenikov, *komorno dvorano (250 sedežev) za koncerte komorne glasbe.<ref>[http://culturemap.kz/en/object/teatr-opery-i-baleta-astana-opera Opera and Ballet Theatre “Astana Opera”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303235817/http://culturemap.kz/en/object/teatr-opery-i-baleta-astana-opera |date=2016-03-03 }}, ''culture map''.</ref> To je druga novozgrajena operna hiša v Astani, saj je bila [[Palača miru in sprave]] s 1500 sedeži dokončana leta 2006. Velja za tretjo največjo operno hišo na svetu;<ref name="wonder">{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20180426081033/https://www.edgekz.com/city-steppe-astanas-architectural-wonders/ City on the Steppe: Astana’s Architectural Wonders]}}, ''edge.kz''.</ref> ena njenih izjemnih značilnosti je 1,6-tonski lestenec, ki visi v 13 m visokem preddverju. Operna hiša ima tudi več objektov, kot sta restavracija in vse instalacije, potrebne za vaje skupine. Slog operne hiše je navdihnjen s starogrško arhitekturo, vključuje pa tudi tipične elemente nacionalne dediščine, kot so freske [[Narodni park Šarin|kanjona Šarin]] in narodnega parka Burabaj.<ref name="vox"/> <gallery> Slika:Astana opera.png|Glavna dvorana Slika:Астана Опера 2015 02.jpg|Lestenec v preddverju Астана Опера 2015 08.jpg </gallery> == Skupina in repertoar == Operna hiša gosti svoj orkester, balet in operno skupino, ki izvajajo večinoma opere. Njihov repertoar vključuje večja dela, kot sta operi ''La traviata'' ali ''Tosca'' in balet ''Hrestač'', pa tudi nacionalna dela, kot sta operi ''Abaj'' ter ''Biržan in Sara''.<ref>[http://astanaopera.kz/category/repertuar/?lang=en Repertoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061645/http://astanaopera.kz/category/repertuar/?lang=en |date=2016-03-04 }}, Astana Opera official website.</ref> Orkester sestavlja 90 % mladih glasbenikov. Skupina je bila leta 2014 na turneji in je nastopila v [[New York]]u,<ref>[http://www.huffingtonpost.com/shai-baitel/astana-opera-on-new-yorks_b_6049276.html Astana Opera on New York's Cultural Radar Screen], ''the Huffington Post'', 26 October 2014.</ref> [[Toronto|Torontu]] in [[Pariz]]u.<ref>[http://www.forumopera.com/choeur-orchestre-dastana-opera-paris-bastille-ildar-abdrazakov-le-numero-un-des-huns Chœur & Orchestre d'Astana Opera - Paris (Bastille)], ''Forum Opera'', 2 November 2014. (French)</ref> == Sorodni videoposnetki == Tukaj je nekaj videoposnetkov, posnetih v operni hiši ali v bližnji okolici: #Operna hiša Astana [https://www.youtube.com/watch?v=8QF00nEJbAc] #Nastop Sare Birzhan [https://www.youtube.com/watch?v=TPVHOuGlLJM] #Baletna predstava v operni hiši Astana [https://www.youtube.com/watch?v=gzmqxJUX15w] #Praznovanje dneva zmage pred operno hišo Astana [https://www.youtube.com/watch?v=U1RAzJU615I] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} [[Kategorija:Astana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazahstanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] 259kvbwyi8owo8do8nqwkqyh87to6l1 1 600298 6653839 2026-03-31T15:13:01Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Kazahstan}}« 6653839 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Kazahstan}} b3roa5kni8300oo412ciwr2sx5lfa4p 14 600299 6653881 2026-03-31T17:13:38Z Yerpo 8417 n 6653881 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[podjetje|podjetjih]], ki se ukvarjajo s predelavo hrane}} [[Kategorija:Prehrambena podjetja]] [[Kategorija:Živilstvo]] p7652y2eefquft8nail50tpcuflqsct 14 600300 6653885 2026-03-31T17:17:31Z Yerpo 8417 n 6653885 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[podjetje|podjetjih]], ki se ukvarjajo s proizvodnjo [[pijača|pijač]]}} [[Kategorija:Pijače]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] jc6nsc668205q3l1hfzal80ixch6ujl 1 600301 6653935 2026-03-31T19:19:39Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Kosovo}}« 6653935 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Kosovo}} qqz6id2uc1wqeagwbo4qywedabssh96 1 600302 6654144 2026-04-01T07:05:16Z Octopus 13285 cee 6654144 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= sociologija|tema2= |tema3= |država= Čuvašija|država2= Rusija|država3= }} girgqusdy7cdw75d1hxn78e9ku6cg7i 0 600303 6654153 2026-04-01T07:38:31Z Octopus 13285 uvod 6654153 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Irendik''''' ([[Baškirščina|baškirsko]]: Ирәндек, Irәndek, [[Ruščina|rusko]]: Ирендык, Irendik) je [[Baškirji|baškirska]] ljudska pesem.<ref>{{Cite web|url=http://yir.atspace.com/irendek.htm|title=Ирендек|website=yir.atspace.com}}</ref> ==Zgodovina== Po [[legenda|legendi]] je pesem v 18. stoletju skomponiral lovec in [[Kuraj (glasbilo)|kurajist]] Bulgair, očaran nad lepoto gorovja Irendik. Pesem je prvi zapisal in posnel S. Gabjaši in jo objavil v knjigi ''Bašҡort halҡ yyrҙary'' (''Baškirske ljudske pesmi'') leta 1935. Posnete različice pesmi so izvajali H.F. Ahmetov, L.N. Lebedinski, I.V. Saltikov in G.Z. Sulejmanov. Različice pesmi in njene melodije je posnel F.H. Kamajev po zapisih K.M. Dijarove. Pesem ima žaren plesni značaj in oster ritem z naraščajočo intonacijo. Aranžmaje pesmi ''Irendik'' so naredili skladatelji H.F. Ahmetov, M. M. Valejev za glas in instrument ter S. Gabjaši, S. A. Nizametdinov in M.P. Fomenkov za zbor [[a cappella]]. ==Besedilo== {| cellpadding=6 ! Baškirsko ! Slovensko |- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;" | Һай!.. Иртәнсәкәй тороп, бер ҡараһам, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө, <br> Һай!.. Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө. <br> Өмөт өҙмәң, дуҫтар, был донъянан, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Байрам булып китер бер көндө, <br> Һай!.. Байрам булып китер бер көндө. <br> Һай!.. Иркәләрмен, тинем, кис килермен, тинем, <br> Уң ҡулында көмәш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти, <br> Һай!.. Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти. <br> Һул битенән үҙен һурып үптем, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип, <br> Һай!.. Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип. <br> | Hej! .. Ko sem zjutraj vstal, sem zagledal,<br> na desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, vitek pas,<br> irandiški orel kleka.<br> Hej!.. Irendški orel kleka. Ne izgubite upanja, prijatelji, na tem svetu.<br> Srebrni prstan na desni roki,<br> dvojna zapestnica, vitek pas.<br> Praznik bo prišel nekega dne.<br> Hej!.. Praznik bo prišel nekega dne. Hej! .. Pobožal te bom, sem rekel, prišel bom zvečer, sem rekel.<br> Na moji desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, tanek pas.<br> Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi.<br> Hej! .. Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi. Strastno sem jo poljubil na levo lice,<br> na desni roki je imela srebrn prstan,<br> dvojno zapestnico, tanek pas.<br> Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč, <br> hej!.. Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč. |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirska književnost]] 970chddj2ewe2hzv4nh61nghnmti8qk 6654158 6654153 2026-04-01T07:55:28Z Octopus 13285 infopolje, viri 6654158 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Pesem | name = Ирәндек | cover = | type = baškirska ljudska pesem | language = baškirščina | artist = | album = | B-side = | released = 18. stoletje | recorded = | studio = | genre = <!--do not add unsourced genres--> | length = 3,5 min | label = | writer = Bulgair (po legendi) | producer = | prev_title = <!--for a singles chronology--> | prev_year = | next_title = | next_year = }} [[Slika:Ирәндек (җыр).ogg|thumb|250px|Mavletbaj Sulejmanovič Gajnetdinov: ''Irendek'']] '''''Irendik''''' ([[Baškirščina|baškirsko]]: Ирәндек, Irәndek, [[Ruščina|rusko]]: Ирендык, Irendik) je [[Baškirji|baškirska]] ljudska pesem.<ref>{{Cite web|url=http://yir.atspace.com/irendek.htm|title=Ирендек|website=yir.atspace.com}}</ref> ==Zgodovina== Po [[legenda|legendi]] je pesem v 18. stoletju skomponiral lovec in [[Kuraj (glasbilo)|kurajist]] Bulgair, očaran nad lepoto gorovja Irendik. Pesem je prvi zapisal in posnel S. Gabjaši in jo objavil v knjigi ''Bašҡort halҡ yyrҙary'' (''Baškirske ljudske pesmi'') leta 1935. Posnete različice pesmi so izvajali H.F. Ahmetov, L.N. Lebedinski, I.V. Saltikov in G.Z. Sulejmanov. Različice pesmi in njene melodije je posnel F.H. Kamajev po zapisih K.M. Dijarove. Pesem ima žaren plesni značaj in oster ritem z naraščajočo intonacijo. Aranžmaje pesmi ''Irendik'' so naredili skladatelji H.F. Ahmetov, M. M. Valejev za glas in instrument ter S. Gabjaši, S. A. Nizametdinov in M.P. Fomenkov za zbor [[a cappella]]. ==Besedilo== {| cellpadding=6 ! Baškirsko ! Slovensko |- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;" | Һай!.. Иртәнсәкәй тороп, бер ҡараһам, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө, <br> Һай!.. Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө. <br> Өмөт өҙмәң, дуҫтар, был донъянан, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Байрам булып китер бер көндө, <br> Һай!.. Байрам булып китер бер көндө. <br> Һай!.. Иркәләрмен, тинем, кис килермен, тинем, <br> Уң ҡулында көмәш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти, <br> Һай!.. Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти. <br> Һул битенән үҙен һурып үптем, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип, <br> Һай!.. Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип. <br> | Hej! .. Ko sem zjutraj vstal, sem zagledal,<br> na desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, vitek pas,<br> irandiški orel kleka.<br> Hej!.. Irendški orel kleka. Ne izgubite upanja, prijatelji, na tem svetu.<br> Srebrni prstan na desni roki,<br> dvojna zapestnica, vitek pas.<br> Praznik bo prišel nekega dne.<br> Hej!.. Praznik bo prišel nekega dne. Hej! .. Pobožal te bom, sem rekel, prišel bom zvečer, sem rekel.<br> Na moji desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, tanek pas.<br> Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi.<br> Hej! .. Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi. Strastno sem jo poljubil na levo lice,<br> na desni roki je imela srebrn prstan,<br> dvojno zapestnico, tanek pas.<br> Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč, <br> hej!.. Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč. |} ==Sklic== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Башкирская энциклопедия. Уфа. 1996 г. str. 618 * Башkорт халыk ижады: Йырзар. 1-се китап. Эфэ, 1974 * Дияров К. М. Сал Уралдын мондары. Эфэ, 1988 * Рыбаков С. Г. Музыка и песни уральских мусульман. СПб., 1897 * Лебединский Л. Н. Башкирские народные песни и наигрыши. М., 1962 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirska književnost]] kcq1729m0y54a3wjgsf0a8x92ro1dmw 6654159 6654158 2026-04-01T07:57:22Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Irendik]] na [[Irendek]]: Uskladitev z baškirskim naslovom 6654158 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Pesem | name = Ирәндек | cover = | type = baškirska ljudska pesem | language = baškirščina | artist = | album = | B-side = | released = 18. stoletje | recorded = | studio = | genre = <!--do not add unsourced genres--> | length = 3,5 min | label = | writer = Bulgair (po legendi) | producer = | prev_title = <!--for a singles chronology--> | prev_year = | next_title = | next_year = }} [[Slika:Ирәндек (җыр).ogg|thumb|250px|Mavletbaj Sulejmanovič Gajnetdinov: ''Irendek'']] '''''Irendik''''' ([[Baškirščina|baškirsko]]: Ирәндек, Irәndek, [[Ruščina|rusko]]: Ирендык, Irendik) je [[Baškirji|baškirska]] ljudska pesem.<ref>{{Cite web|url=http://yir.atspace.com/irendek.htm|title=Ирендек|website=yir.atspace.com}}</ref> ==Zgodovina== Po [[legenda|legendi]] je pesem v 18. stoletju skomponiral lovec in [[Kuraj (glasbilo)|kurajist]] Bulgair, očaran nad lepoto gorovja Irendik. Pesem je prvi zapisal in posnel S. Gabjaši in jo objavil v knjigi ''Bašҡort halҡ yyrҙary'' (''Baškirske ljudske pesmi'') leta 1935. Posnete različice pesmi so izvajali H.F. Ahmetov, L.N. Lebedinski, I.V. Saltikov in G.Z. Sulejmanov. Različice pesmi in njene melodije je posnel F.H. Kamajev po zapisih K.M. Dijarove. Pesem ima žaren plesni značaj in oster ritem z naraščajočo intonacijo. Aranžmaje pesmi ''Irendik'' so naredili skladatelji H.F. Ahmetov, M. M. Valejev za glas in instrument ter S. Gabjaši, S. A. Nizametdinov in M.P. Fomenkov za zbor [[a cappella]]. ==Besedilo== {| cellpadding=6 ! Baškirsko ! Slovensko |- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;" | Һай!.. Иртәнсәкәй тороп, бер ҡараһам, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө, <br> Һай!.. Саңҡ-саңҡ итә Ирәндек бөркөтө. <br> Өмөт өҙмәң, дуҫтар, был донъянан, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Байрам булып китер бер көндө, <br> Һай!.. Байрам булып китер бер көндө. <br> Һай!.. Иркәләрмен, тинем, кис килермен, тинем, <br> Уң ҡулында көмәш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти, <br> Һай!.. Ҡарттар күрер, ярамай, йәнем, ти. <br> Һул битенән үҙен һурып үптем, <br> Уң ҡулында көмөш йөҙөк, <br> Ҡуш беләҙек, билкәй нәҙек, <br> Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип, <br> Һай!.. Ҡарттар беҙгә ҡарамай, йәнем, тип. <br> | Hej! .. Ko sem zjutraj vstal, sem zagledal,<br> na desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, vitek pas,<br> irandiški orel kleka.<br> Hej!.. Irendški orel kleka. Ne izgubite upanja, prijatelji, na tem svetu.<br> Srebrni prstan na desni roki,<br> dvojna zapestnica, vitek pas.<br> Praznik bo prišel nekega dne.<br> Hej!.. Praznik bo prišel nekega dne. Hej! .. Pobožal te bom, sem rekel, prišel bom zvečer, sem rekel.<br> Na moji desni roki srebrn prstan,<br> dvojna zapestnica, tanek pas.<br> Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi.<br> Hej! .. Starci bodo videli, to je nemogoče, moja duša, pravi. Strastno sem jo poljubil na levo lice,<br> na desni roki je imela srebrn prstan,<br> dvojno zapestnico, tanek pas.<br> Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč, <br> hej!.. Starci nas ne gledajo, duša moja, rekoč. |} ==Sklic== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Башкирская энциклопедия. Уфа. 1996 г. str. 618 * Башkорт халыk ижады: Йырзар. 1-се китап. Эфэ, 1974 * Дияров К. М. Сал Уралдын мондары. Эфэ, 1988 * Рыбаков С. Г. Музыка и песни уральских мусульман. СПб., 1897 * Лебединский Л. Н. Башкирские народные песни и наигрыши. М., 1962 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirska književnost]] kcq1729m0y54a3wjgsf0a8x92ro1dmw 1 600304 6654155 2026-04-01T07:40:10Z Octopus 13285 CEE 6654155 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= književnost|tema2= |tema3= |država= Baškortostan|država2= |država3= }} ri2roqsxuqo152rhd9a8hl1qh5fdc6f 6654161 6654155 2026-04-01T07:57:22Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Pogovor:Irendik]] na [[Pogovor:Irendek]]: Uskladitev z baškirskim naslovom 6654155 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= književnost|tema2= |tema3= |država= Baškortostan|država2= |država3= }} ri2roqsxuqo152rhd9a8hl1qh5fdc6f 0 600305 6654160 2026-04-01T07:57:22Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Irendik]] na [[Irendek]]: Uskladitev z baškirskim naslovom 6654160 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Irendek]] okp2drcdhbt95d0bngyt3xiirfnhm1p 1 600306 6654162 2026-04-01T07:57:22Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Pogovor:Irendik]] na [[Pogovor:Irendek]]: Uskladitev z baškirskim naslovom 6654162 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Irendek]] c8ol0q36zju750arfzfger50jy8p9iq 0 600307 6654201 2026-04-01T09:52:05Z Octopus 13285 uvod 6654201 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] 9kmqcp9g8wnsj68nghrdkkqggi9d9u4 6654257 6654201 2026-04-01T11:56:05Z Octopus 13285 /* Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino */ nadaljevanje 6654257 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] pmaens6m8gjm8sy1m6529emqrz31tc1 0 600308 6654214 2026-04-01T10:22:54Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm''' so uradno ustanovili v [[Trst|Trstu]] leta 1971.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat obračun delovanja in tudi nova predsednica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogat-obracun-delovanja-in-tudi-nova-predsednica-FE1237142|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> Društvo povezuje sloveniste in druge slaviste, ki delujejo med Slovenska skupnost v Italiji|Slo...« 6654214 wikitext text/x-wiki '''Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm''' so uradno ustanovili v [[Trst|Trstu]] leta 1971.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat obračun delovanja in tudi nova predsednica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bogat-obracun-delovanja-in-tudi-nova-predsednica-FE1237142|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> Društvo povezuje sloveniste in druge slaviste, ki delujejo med [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenci v Italiji]], na podlagi njihovih strokovnih interesov. Zato spodbuja rast slovenske jezikovne kulture na področju jezikovne rabe slovenščine v javnosti in šolskem sistemu v Italiji. Društvo prireja simpozije, kongrese in jezikovne tečaje, ureja zbornike in organizira predstavitve knjig, skuša promovirati slovenski jezik in slovensko kulturo med italijanskimi sodržavljani.<ref>{{Navedi splet|title=“Leggi un libro conosci un autore sloveno” Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm/Associazione di Slavistica Trieste Udine Gorizia – FREAKS|url=https://www.freaksonline.it/freaks/tag/leggi-un-libro-conosci-un-autore-sloveno-slavisticno-drustvo-trst-gorica-videm-associazione-di-slavistica-trieste-udine-gorizia|date=2026-07-26|accessdate=2026-04-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jezik pred izzivi in odločitvami|url=https://www.primorski.eu/trzaska/jezik-pred-izzivi-in-odlocitvami-NX1550960|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ripartono le iniziative di promozione per la cultura slovena|url=https://www.rtvslo.si/capodistria/radio-capodistria/notizie/friuli-venezia-giulia/ripartono-le-iniziative-di-promozione-per-la-cultura-slovena/723890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-01|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Od Gorice do Gorice: literarni simpozij v duhu bratstva dveh mest v letu EPK » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/od-gorice-gorice-literarni-simpozij-v-duhu-bratstva-dveh-mest-v-letu-epk/|website=Noviglas|date=2025-02-27|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladika in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm sta predstavila zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladika-slavisticno-drustvo-trst-gorica-videm-sta-predstavila-zbornik-za-borisa-paternuja-marka-sosica/|website=Noviglas|date=2025-02-05|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na slovenskem slavističnem kongresu v Vidnu tudi priznanja Živi Gruden, Bruni Balloch, Marii Bidovec in Robertu Dapitu|url=https://novimatajur.it/attualita/na-slovenskem-slavisticnem-kongresu-v-vidnu-tudi-priznanja-zivi-gruden-bruni-balloch-marii-bidovec-in-robertu-dapitu.html|website=NoviMatajur|date=2018-09-26|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|first=novi|last=matajur}}</ref><ref>{{Citat|title=Slovenski knjižni jezik sloni na kranjski osnovi|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2022/11/tdd-Slovenski-knjizni-jezik-sloni-na-kranjski-osnovi-1cf4f52b-da17-47a6-85d6-433966af5bc4.html|date=2022-11-18|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/32177665</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev znanstvene monografije Slovenščina v Italiji – Slori|url=https://www.slori.org/dogodki/predstavitev-znanstvene-monografije-slovenscina-v-italiji/|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> ''Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm'' ima zelo razvejano in plodno delovanje, saj redno in stalno prireja najrazličnejše pobude za promocijo slovenskega jezika in kulture. Redno sodeluje pri soorganizaciji ''Primorskih slovenističnih dnevov'', na katerih po prvi zamisli pobudnika prof. [[Silvo Fatur|Silva Faturja]] razni raziskovalci in slovenisti preučujejo ter vrednotijo delo in uspehe primorskih besednih ustvarjalcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev.<ref>{{Navedi splet|title=30. Primorski slovenistični dnevi – slovenci.si|url=https://slovenci.si/30-primorski-slovenisticni-dnevi/|website=slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorski-slovenisticni-dnevi-o-literarnem-trstu/|website=Noviglas|date=2013-04-16|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Citat|title=Posvet o jeziku na razpotju|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/02/peterlinova-dvorana-trst-posvet-jezik-vilma-puric-ivan-verc-matejka-grgic-dc4360ac-e367-497e-b9f1-3db6469b7fae.html|date=2024-02-23|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Pripravil: Andrej Marušič/ Posnetki: Niki|last=Filipović}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cankarjevih 500 najpogostejših besed za približevanje mladim bralcem|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cankarjevih-500-najpogostejsih-besed-za-priblizevanje-mladim-bralcem-XL1379154|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovno in znanstveno srečanje primorskih slovenistov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/strokovno-znanstveno-srecanje-primorskih-slovenistov/|website=Noviglas|date=2023-04-26|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski slavistični kongres » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/slovenski-slavisticni-kongres/|website=Noviglas|date=2022-10-06|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poklonili so se velikemu pisatelju in mislecu Alojzu Rebuli » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poklonili-se-velikemu-pisatelju-mislecu-alojzu-rebuli/|website=Noviglas|date=2019-11-02|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monumentalno delo o premalo poznanih avtoricah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/monumentalno-delo-o-premalo-poznanih-avtoricah-KD621963|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Mateja|last=Počkaj {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodba o slovenskem knjižnem jeziku » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zgodba-o-slovenskem-knjiznem-jeziku/|website=Noviglas|date=2022-11-24|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pobudi ob okrogli obletnici|url=https://www.primorski.eu/kultura/213632-pobudi-ob-okrogli-obletnici-GCPR224406|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=Tržaška branja: delo za razumevanje besedne umetnosti Slovencev v Italiji|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/10/tdd-Trzaska-branja-Marija-Pirjevec-predstavitev-Narodni-dom-6fb90f38-df32-4104-a5d1-7865d77c4444.html|date=2020-10-17|accessdate=2026-04-01|language=sl|first=Beti|last=Tomsič}}</ref> ''Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm'' je včlanjeno v [[Slavistično društvo Slovenije|Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm – Zveza slovenskih slavističnih društev|url=https://zdsds.si/sekcije-in-pokrajinska-drustva/slavisticno-drustvo-trst-gorica-videm/|date=2022-04-01|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] fzc1tz1l6x3g0tha83et7nw36eyup81 3 600309 6654254 2026-04-01T11:40:51Z Yerpo 8417 ! 6654254 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Trst|, kot ste to počeli na strani [[:Trst|Trst]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:40, 1. april 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} nhhrlf2yvefnmf1yzjb7pmcb2h42uv2